Največji tlevenald dnevnik I * t Združenih državah Vejja za tsc leto • • . Za pol leta..... Za New York celo leto • B Za inozemstvo celo leto TELEFON: COKTLANDT 2876. GLAS NARODA lisi slovenslčihidelavcev v Ameriki, i 3 The largest die United Statuti lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at yew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 207. — ŠTEV. 207. TELEFON: COKTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 1924. — SREDA, 3. SEPTEMBRA 1924. ANGLEŠKI DELAVSKI ZAČETEK ZBOROVANJA LIGE NARODOV V Ženevi v Švici je bilo otvorjeno plenarno zasedanje Lige narodov. — Vprašanje razoroženja bo glavni predmet debat. — Miilerand bo baje odločno nastopil proti vsaki omejitvi oboroževanja. — Liga je dosegla že lepe uspehe, posebno glede ustvarjenja trajnega sodišča za mednarodno pravico. Ženeva, Švica, 2. septembra-. — Peto plenarno zborovanje Lige narodov je otvaril provizorieni predsednik Hv-'i na lis iz Bel^ijt1 j red občinstvom, ki .it. polnilo slehrni kotiček reformacijske dvorane. Xa galerijah so seveda prevladovale ženske. Ameriški obiskovalci so sedeli nasproti tribuni govornika za skupino Japoncev. Med Amerikanei je bilo več odličnih oseb, rianov najvišjega sodišča, kongresnikov in drugih. Za predsedniško mizo je sedel na desno od provizo-ričnega predsednika Hvmansa oficijelni tolmač Oaaner-lynck, ki se je kot tak udeležil tudi washingtoiiske konre-ference. Na levi je sedel Sir Emil Trummond, generalni tajnik Lige. Po uvodnih formalnostih in običajnem nagovoru predsednika, se je pričelo preiskovanje mandatov posameznih delegatov. V svojem nagovoru je poudarjal predsednik Hvmans, da je dosegla Liga že dosedaj lepe uspehe, posebno glede ustvarjenja trajnegfa sodišča za mednarodno pravico, kar se lahko smatra za največjo pridobitev človeštva. Nadalje je poudarjal pomen rekonstrukcije avstrijskih in madzar-sikah financ s pomočjo Lige ter omenil tudi atmosfero so-lidarnosii in sodelovanja, s katero je Liga prepojila narode. zastopane v njej. Tudi londonski dogovor je označil kot znamenje nove dobe ter rekel, da bo rešil civilizacijo. Med uspehi Lige je navedel delo Davisa, ki je na zadovoljiv način rešil vprašanje Memela. Hvmans je rekel na to. da je najbolj važni problem, s katerim se morajo pečati vsi narodi, vprašanje varnosti. Ta problem morajo rešiti vsi narodi skupi ter uveljaviti na ta način dobo miru in sprave. Za uveljavi jen je m!#e- rijalnega razoroženja pa je treba najprvo izvesti "mo- London, Anglija, 2. septembra, ralno razorozenje, ki mora temeljiti na medsebojnem za- Angleško delavsko 4 ministrstvo upanju. V dokaz, da se je pričel pojavljati ta dull, je namerava demisijonirati novem-omenil, da so prišli na konferenco možje kot Herriot in bra meseca ter razpisati nove vo-MacDonald. Liga narodov je baje neobhodno potrebna ilitve za parlament, za mednarodno življenje ter odnošaje med narodi. ^ To sP°r0^il0 je bilo v zadnjih Zanimivo pa je ugotovilo Hymansa da so dežele, ki Stirinajstih dneh ^auPno razširje-niso še članice Lige, kot —družene države, Rusija, Turčija in Nemčije, sodelovale pri delu tehnične organizacije in da so bile pridobljene za delo Lige velike glave, med njimi profesor Einstein, ki je znan radi svoje teorije o relativnosti. Francoski ministrski predsednik Hen-iot bo predlani! splošen varnostni dogovor in MacDonaM: ki bo dospel v sredo, bo stavil sličen predlog, o katerem je že razpravljal v Londonu s Herriotom. Stvorjen je bil poseben razoroževalni komitej, obsegajoč tudi paj-Amerikaneev, ki so izdelali poseben razoroževalni predlog. Oficijelno pa nima vlada Združenih držav nobenega opravka s tem. Mot ta, prejšni predsednik švicarske republike, je bil izvoljen trajnim predsednikom petega plenarnega zasedanja Lige narodov. Pariz. Francija, 2. septembra. — Ker nima Miilerand niti v senatu, niti v poslanski zbornici svojega sedeža, mu ni preositajalo dnugega kot objaviti v Echo de Paris, skrajno nacijoUalističnem glasilu, izjavo, v kateri se glasi med drugim: ' # ^ Dokler nimamo nobenega uspešnega jamstva za svojo neodvisnost ter se lahko, zanašamo le na svojo armado in mornarico, ne sme nobena inozemska intervencija — in naj je še tako prijateljska, vplivati na velikost in ustroi naših bojnih sil." VOLUME XXXTT. LETNIK XXXn. j— DEMOKRATSKA VOLILNA KAMPANJA *v ' ..... > 1 '-i'. ' ; , Slika nam kaže del velikanske ljudske množice, ki je poslušala govor demokratskega predseiln*. škega kandidata Davisa v Sea Girt, N. J. V svojem govoru je odločno obsodil Klanee in njihovo delovanje. KABINET BO ODSTOPIL SO V NOVI FUNDLANDIJi Na kongresu strokovnih organizacij v Hullu se je namignilo, da bo angleški parlament raz-puščen. Ruski delegatje bodo govorili v sredo. AMERIŠKI LETALCI Z Labradorja so dospeli v Hawkes zaliv v petih urah in štiridesetih minutah. Pristali so srečno v velikem dežju in megli. ANGL. PRINC V WASHING-TONIJ. Washington, D. C., 1. sept. Včeraj popoldne ob pol štirih je odpotoval angleški prestoftona^-slednik iz Washingtona proti New Yorku, po obedu, ki ga je zaužil v Beli Hiši pri predsedniku CooLidge-u. Po odpotovanju princa je bilo objavljeno sporočilo, ki ga je naslovil princ na washingtonske meščane. Zahvaljuje se jim za prisrčni spregem in izraze naklonjenosti. Angleški princ je dospel v Washington krog ene popoldne. Ponoči je spal v vlaku ter je bil precej zaspan, ko je stopil iz železniškega voza. Vreme je bilo soparno, in princu se je poznailo, da ga je izmučil mučni sprejem Aine-ri kancev. Ceste so bile polne ljudi, prav posebno ženske, ki so pasle svojo radovednost. Pennsylvania Avenue, ki vodi s kolodvora do Bele Hiše je bila natlačeno polna. Policisti so imeli dosti opravka, da so obdržali v redu zbrane ljudske množice. BOJNE LADJE BODO STRAŽI-LE ZEPPELIN. Washington, D. C., 1. sept. — (Zeppelinska družba v Friedrichs-hafen je naprosila mornariški department naj postavi dve opazovalni ladji, ki bosta stražili polet zračne križa rke * ZR—3 preko Atlantika. Polet se bo vršil krog 10. septembra ali šele oktobra meseca. Mornariški department bo takoj odposlal dve ladji, opremljeni z brezžičnimi brzojavnimi aparati, in ena teh ladij bo postavljena na Severnem Atlantiku za slučaj, aa bi zračna križarka letela v dotiem smeri. no od voditeljev angleške delavske stranke, a je bilo potrjeno ob priliki otvorjenja strokovnega kon •rresa v Hullu. ko je rekel predsednik Purcel: — Rad bi opozoril kongres, da je možno, da bo opozicija proti pogodbi /. Rusijo soodloeevala pri usodi delavske vlade. Skoro gotovo je, da se bodo konservativci in liberalci v parlamentu združili, da glasujejo skupno proti pogodbi, kar bo seveda dovedlo do razpusta parlamenta ter novih volitev. Več kot sedemsto delegatov, ki zastopajo nekako poldrugi milijon delavcev, se vdeležuje kongresa. Revolucionarni element je močno zastopan in vrjetno je, da bo MaeDonald nyjjflden radi svoje politike ter izvedenja Daweso-vega načrta. J. Marchbank. voditelj železničarjev, je rekel glede Dawesovega načrta, ''da je bil zasnovan na korist mednarodnega kapitalizma in za poraženje delavskega gibanja". Velika razlika obstaja v mnenju glede Dawesovega načrta, o katerem -bo -kongres«separatno razpravljal. Številni rudarski delegatje so proti načrtu, ker ^e boje, da bo zopetni preporod angleške premogarske industrije ogro-{zil gospodarski položaj angleških premogarjev ali mu vsaj škodoval. Štirje delegati moskovske in-ternacijonale so navzoči na kongresu ter bodo imeli v sredo svoje govore. Hawkes Bay, Nova Fundlandi-jr, 2. septembra. -— Ameriški letalci. ki skušajo poleteti ^krocr sveta. so dospeli ob štirih popoldne z Labradorja v Hawkes Bay. Leteli so skozi ni esi o in dež, pa so vseeno srečno prist;ili. Malo prej je dospel sem ameriški rušilee "Charles Ausburn"' ter pripeljal seboj razne potrebščine za letalec. Polet z Labradorja do tukaj je trajal pet ur in štirideset minut. f> tem je dovršen najnevarnejši del poleta. Zaenkrat se še ne ve, kdaj bo do FRANCOZI NASTOPILI PREDSEDMKiCOOLIDGE IN DELAVSTVO Predsednik Coolidge je pohvalil delavstvo ter rekel, da ne potrebuje Amerika nikakih inozemskih idej glede financ, ekonomije ali mezd. — Zatrjeval je, da veruje v delo ter stavil "zavidno" stališče ameriškega delavstva. — Baje se ne zavzema za vlado korparacii, pač pa za vlado zdravega razuma. Washington, D. C., 2. septembra. — "Združene države ne potrebujejo nobenega iinportiranja inozemskih ekonomskih oblik vladie, ker je boljše, da ostanejo aincHkau-ske ter se drže ameriške oblike vlade ter ameriških ^rnu-dardov pla<\" je rekel predsednik Cooolidge v nekem izgovora, katerega je imel vre raj pred delegacijo sto in pet in dvaisetili zastopnikov dela. V izjavi predsednika se je gladilo, da veruje v delo. Nadalje je povdarjal, da dobi v Ameriiki delavec za polteno izvršeno delo ver kot kje drugod na svetu iti <1 i je tudi nakupna sila njegovega zaslužka večja kot kje drugod na svetu. Ob istem času pa se je tudi Coolidge odločno obrnil proti onim, ki hočejo vzbuditi razredna nasprotstva ter uničiti politiko, s pomočjo katere je postal narod velik in mogočen. Govoril je v kratkih, jedrnatih stavkih ter rekel med drugim: "Amerika ne priznava nobene aristokracije, razven aristokracije dela. ppnjl CFPADATIQTflM "Jaz se ne zavzemam za vlado korporacij, vlado bank rnu 11 OLlAnA 1101 Um ali farmersko vado, delavsko vlado. Jaz se zavzemam za --vlado zdravega razuma, soglasno z ameriško politiko 1ev Francozi so sami nastopili proti'ameriško ustavo, separatistom, ker so spoznali, da I m i • nimajo od njih nikake koristt,L . "TllkaJ v Združenih državah nimamo le najboljše pla-pač pa škodo. ' jčanili delavcev na svetu, temveč tudi najboljše plačane de- --lavce, kan- jih je kedaj živelo na svetu." (Marsikateri ame- Berlin, Nemčija, 2. septembra. Jriški delavec bo rekel, da ne odgovarja ta izjava prtvlsed-V diplomatienih krogih je priče- llika resnici.) la v zadnjih par dneh krožiti so- utt ~ - ±- i • i i.i t..... vorica. da bo prestavljen franco-L , P^P^evatl biznes, V kolikor nudi priliko za Ski poslanik Demaro-is k Berlina del°~ Zelun» da ra-lSe slllzbe loviJ° l3lldl da bi ljudje na kako dru-o mesto. loVlh shlžbe. "Hočem, da bo manj diavkov in da bodo ljudje več imeli. Hočem, da se dvigne ekonomski položaj ter poveča stranko, koje namen je bil pospe- moralni in duševni dobrobit naše dežele. Temelj nove senati separatistično gibanje. v dobe je varno položen. Če bomo stopili na to stezo! jo ±.ssenu na sn Francozi sami od1 ■■ • - ---- - - ' V Speyer so sedaj Francozi sami razpustili Porensko delavsko *ero imam ±.ssenu pa so rrancozi sami od „a • i ± i--« . , . » -flo ter izhajal v 100,000 izvodih, nizeni ter nasprotoval prisilni arbitraciji, ki ni v soglasju -.............- - ;.r\ k]"1 n-ls pravicami individualne prostosti. Dostavil je, "da ni 3 letalci nadaljevali svojo < siopaii /11,71111 na Or 11- ____ ____1_______TT x . Kasronil sedfli nreišni oaLtI1 Hafin. Dane skega parlamenta liane L^irar-. | stopil sedaj prejšni nemški dr ki bo zastopal obrambnesra mini- favui kancelar Wirt h proti meščanskemu bloku v narodni politiki. Ni jasno, kakšne nagibe je imel zato in kaj namerava. tra pri sprejemu ameriških zra-koplovcev. Zvečer je bil gost na ameriški bojni ladji "Barry". NEMČUA PLAČALA 20 MILIJONOV. Berlin, Nemčija. 2. septembra. Nemčija je plačala danes prvo re-paracijsko plačilo v znesku dvajsetih milijonov dolarjev, soglasno z Dawesovim reparacijskim načrtom. Plačilo je sprejel Leon Frazier. On je pomočnik Owen Yonnga, generalnega agenta za reparacijska plačila na temelju londonskega dogovora. FRANKS JE PRODAL SVOJ DOM OČETU MORILCA. PEKING ODREZAN OD OSTALE DEŽELE. Coolidge se je odločno zavzel za protektivni tarif in omejitev priseljevanja, glede katere je rekel, da je bist\e-ne važnosti za dobrobit ameriškega delavca. Kekfd je, da je delo starega sveta ceneno, da pomen ja ceneno delo ceneno produkcijo in da je tarif bistvene važnosti za zavarovanje ameriškega življenskega standarda. Koncem svojega nagovora je rekel predsednik: šanghaj, Kitajska 2 sept _ ^ stvaroh 81110 .^podarji svoje lastne usode, čete pod poveljstvom generaia^asa n^rijalna prosperiteta ill domača sreča sta od-Lu Jung Hsina. vojaškega govei-|v':?m izključno le od nas samih." nerja province Peking, so prekinile jktnajst milj izven tukajšnje- Chicago, Tli.. 1. septembra. — Albert Loeb, oče Rieharda Txv^ba. ki je obtožen umora in mlveden.Ta Roberta Fraksa. ie kupil dom -Ta- coba Franksa, očeta umorjenega f mesta ves Promet s Pekingom. fanta. Ko so vprašali starega Franksa ty, N. V. VOLA« NARODA (Voioo off tho Pooplo) liiuil Kvory Pay Exempt Sunday and Holllifi. o HM volja llot In Kanado an Amorlko Za Now York sa ooU .......n.00 Za Inozomstvo sa opto Mto .. M...... ti.BO'za pol lota .............. 9TM ... «sjo HB.. |TJt Subscription Vsarly f.Ot Advortlaomont on Agroomont "Otao Naroda" t«hojo wM dan lxvx«m*l nodolj In pr—nlkoo. Doptal. broa podplMt In ooobnooti m no prlobCuJejo. Denar naj oo blagoToM BUJati do Monoy Ordor. Prl opromembl krajc, naroteikor. proflxno, da as i ^^^ tudi projteji blTallseo naxna nI. da hitreje najdemo naalomlka. « Q L A I NARODA** •troot, Borough of Manhattan, Now York« M. Y, Tolophonoi Cortlandt 287§ NAJVIŠJE SODIŠČE Sodnik John Ford iz New Yorka se je zavzel za senatorja La Folletita, ker .je slednji predlagal, naj se omeji absolutno silo večine najvišjega sodišfa Združenih držav, kadar je treba uničiti voljo naroda ter proglasiti kot neustavno postavo, sprejeto od kongresa. Mnenje sodnika Forda je mnenje izvedenca. Rekel je: "Najvišje sodišče Združenih držav je absoluten despo-tizem. Dokler bo to sodišče najvišja sila v deželi, bo naša proslavljena demokracija le na papirju in prazen sen bo oblika vlade, za koje ovekovečenje je Lincoln živel in umrl." Sodnik Ford ve, da ne more ustava, sprejeta leta 3800. v vsej meri odgovarjati potrebam leta 1924. Prav ima, ko imenuje sedanjo silo petih reakcijoaiar-nih duhov v najvišjem sodišču Združenih držav despoti-zem. Noben odgovor ni izjaviti, da se lahko uveljavi ustavni amendment, če proglasi najvišje sodišče kako postavo za neustavno. TozJadevni proces vzame najmanj tri leta in razven glede velikih vprašanj je sklep sodnikov dejanski zaključen, ker ni mogoče vzbuditi dosti narodnega zanimanja, da bi se sprejelo ta ali oni amendment v potrebnih šest in tridesetih državah. Otroško delo nam nudi najboljšo primero despotične sile najvišjega sodišča Združenih držav. Leta 191(5 je sprejel kongres postavo, tikajočo se dela otrok. Namen postave je bil vzeti otroke iz rudnikov in tvornic ter jih poslati v šole. Vsak poštenomisleč človek se je zavzemal za to postavo. V kongresu je biki sprejeta skoro soglasno. Domnevalo se je, da ima kongres pravico sprejeti tako postavo, na temelju svojih policijskih poln omoči. Delodajalci otrok pa so napadli v sodiščih ustavnost postave ter izjavljali, da se pobarva umešava v ustavno zajamčeno prostost sklepanja kontraktov ter pravico očetov, da izkoriščajo delo svojih mladoletnih otrok. Najvišje sodišče je z večino petih proti štirim podprlo naziranje suženjskih ptriganjačev ter leta 1919 proglasilo postavo kot neustavno. Leta 1922 je najvišje sodišče razveljavilo nadaljno tozadevno postavo, o kateri se je domnevalo, da ji najvišje sodišče ne more do živega. Nato je sprejel kongres ustavni amendment, tikajoč se dela otrok. Ta amendment mora odobriti šest in trideset državnih zakonodaj. Pet dragocenih let izza 1919 je bilo izgubljenih, ker je pet. ljudi soglašalo z izkoriščevalci otroškegja dela in ker so bili le štirje drugačnega mnenja. Ali bi ne bilo prav, da bi štirje sodniki poleg javnega mnenja ter postave, sprejete v kongresu, odtehtali teh pet mož i Treba bi bilo izpremeniti razmerje glasov v nla|j višjem sodišču, ki ima polnomoč razveljaviti postavo, sprejeto od kongresa. Dobro bi bilo, če bi bilo treba sedem od devetih sodnikov najvišjega sodišča, predno bi mogli razveljaviti kako postavo, sprejeto od kongresa. Če bi trije sodniki izjavili, da je postava ustavna, nat bi ostala pravomočna. Ameriški sistem nadvlade najvišjega sodiščia nima namena služiti kot sidro, katero se vrže preko krova da ostane ladja varno v pristanu. Ameriška drzavnla ladja ni še dospela v svoj prisKian. Jadra naprej po morja človeškega napredka ter bo jadrala še stotine in stotine let. ^ Večne resnice ustave služijo le kot kompas, ki nam kaze splošno smer, vlkateri se moramo gibati ter nas svari pred skritimi čermi in nevarnostmi. Avstrijske medajle. Na Dunaju so bili izvršeni o-sn u tik i za odlikovanja. Za razne easluge se bo oddajal red, ki bo imel sedem stopinj in ki se bo nosil na raznih mestih obleke. Poleg tega bo še medajla e tremi stop- njami. Z odlikovanji se bo zelo tela kardinala Fruehwirta. skoparilo. Nekaj inozemcev, ki so si pridobili zasluge za sanacijo, prejme ta odlikovanja. Tako j* prejel Amerikanec Hoover že avstrijski red. Enaka čast je dole- T" Novice iz Slovenije. Oh, ta ljubezen!' [loga. pri Moravčah je bila ukrade- V nedeljo 10. avgusta zvečer se je v nekoliko vinjenem stanju z Li-zolom zastrupil 261etn,i hlapec Anton Ižanc v Ljubljani. Popil je precejšnjo količino lizola in je pa- na denarnica s 175 Din gotovine. V mestni klavnici je bilo pokradeno več mesarjem meso. Nikolaj Vitvicki je prijavil policiji, da mu je iz stanovanja v Si- del v nezavest. Avizirana je bila ški neznan tat odnesel par čevljev, takoj rešilna pastaja, nakar je bil Ižanc z rešilnim vozom prepeljan v bolnico. Baje je izvršil samomor radi nesrečne ljubezni, ker ga je zapustila njegova ljubica Joži-•a. Njegovo stanje ni opasno. Napad z nožem. Ko se je 11. avgusta okoli osmih zvečer vračal posestnikov sin Ignacij Pele iz Moravč pri Kamniku proti Vrhpolju, ga je nena-loiua napadel neki neznanec in ga nožem sunil v hrbet. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Odlikovanje magistratnega sluge. Dne 12. avgusta je magistratni »•avnatelj po primernem nagovoru >ripel Nikolaju Rusu. magistrat-lemu slugi, ki službuje pri ljub-janski občini že nad 50 let, na pr-i zlato medaljo za državljanske zasluge, katero je kralj Aleksan-ler podelil zvestemu služabniku. Slovesnost se je izvršila pred zbra-lirn uradništvom in ostalim usluž-»enstvom mestnega fizikata. pri caterem Rus službuje in pred zastopniki Društva nižjih mestnih uslužbencev. Vlomi v okolici Ptuja. V noči od S. na 4. avgusta so ne-:nani tatovi vlomili v hišo mesarja *>anca Pintariča na Bregu in odnesli več predmetov. V noči od 6. ta 7. avg. je bilo vlomljeno v hišo Pavla Piriha na Bregu, 7. avgusta svečer pa v hišo posestnika Kol-nana v Hajdini. Sumijo, da so vse ri vlome izvršil] eni in isti tatovi. Storilcem so že na sledu. Aretacije v Ljubljani. Peter Židan. Rudolf Frank in I. Virant radi kal jen ja nočnega miru ; Jožef Bregar radi pretepa; Jožef Kolovratar in Frane Cerar radi suma tatvine : Franc Struna ra-li nedostojnega vedenja (morali so ga na vozičku pripeljati na policijo, ker je bil precej pijan in ni hotel iti peš). Iz šišenskih barak. Barake v Spodnji Šižki so policijsko kakor tudi sodnijsko znane kot ubikacije. kjer prebiva nmopro vročekrvnih in drugačnih ljudi, ki dajejo oblastem neprestano opravka. Dne 13. avgusta je bil policiji zopet enkrat — po par dneh namreč — prijavljen slučaj telesne poškodbe, čegar pozorišče so bile šišenske barake : Jožefa Kosirnik je obrcala z nogo devetletnega Franceta Školča tako. da ga je telesno preeej poškodovala. Tatvine in poneverbe v Ljubljani. Zofija Tomše. hči tobačne delavke France Tomše. je ukradla dne 11. avgusta svoji materi 400 dinarjev gotovine ter nafo pobegnila od doma. Kmetici Apoloniji Rot ar iz Za- vreči ni h 200 Din. Marjana Podrekar je prijavila policiji, da ji je bila ukradena iz nezaklenjene miznice v kuhinji zlata ovratna verižica, vredna 500 Din. Storilec je neznan. Čevljarski pomočnik Jožef Ra-čič je poneveril železničarju Lojzetu Mahniču 2 para podplatov; I. Kapušr pa je izvabil 720 K gotovine. obema pod pretvezo, da jima naredi čevlje, mesto da bi bil naredil čevlje, je pobegnil. Radi bede v smrt. V Selnici ob Dra* " je dne 10. avgusta ponoči v m :ci poko- pališča obesil 751etni vdovec Jernej Perše, brez imetja in sorodnikov. Starčka je pognala v smrt neznosna beda. Smrtna nesreča z revolverjem. Koli'kokrat so že časopisi svarili pred neprevidnim ravnanjem z orožjem. Naslednji slučaj potrjuje jasno, da ni nikdar dovolj ali preveč previdnosti, kadar imamo opraviti z orožjem. Franc Petokar iz Višnje gore je hotel z revolverjem ustreliti vrano. Dvakrat je sprožil, pa se samokres ni hotel vneti. Misleč, da samokres sploh ne bo streljal, je stopil v hišo. da bi za šalo preplašil domače, je na-piril samokres proti svoji sestri Mariji omoženi Pungertar ter ji rekel; Miei. ali čem spustit.' Sestra se je tudi pošalila in mu pritrdilno odgovorila, nakar je Po-tokar sprožil, a se je topot soma-kres vnel in je krogla zadela Po-tokarjevo sestro v glavo, tako da je kmolu nato izdihnila. Tako si je Potokar vsi cd neprevidnosti m otročje Iahkomišljenosti nakopal sitnosti pri sodišču, svojemu bratu in njcfrovi družini pa neizmerno izgubo in žalost. Smrtna nesreča na Dravi. Dne 14. avgusta popoldne so se igrali na dravskem obrežju v bližini tvrdke "Wesnauer & Ribarič v Melju pri Mariboru trije fantiči, med temi 151etni Vladimir KestI, sin višjega finančnega komisarja. 141etni Makso Sotinšek in 151etni Vladimir Wolf. Dečki so hoteli spusiiti v vodo velik čoln. last zgoraj omenjene tvrdke. Čoln. ki je bil pritrjen z verigo, le Ježal deloma na kopnem. Kestl in Sotinšek sta stopila v čoln. TVolf pa je na obali odpenjal verisro. Po napornem delu se je fantičem res posrečilo, da so spravili Čoln v vodo. Nenadoma pa se je veriga utrgala in čoln je bliskovito zdrknil po deročih valovih Drave. Oba v člonu se nahajajoča sta takoj skočila v vada. Izginila sta pod vodo. Na vpitje Wolf a so iakoj prihiteli SuguslmmuBfea Ustanovljena 1. 1898 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. i2?id Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISilLEK. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEKN. 411 — 12th Ava, East. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg, 600 Grant Street At Sixtl) Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK, Room 206 BakeweU Bid*, cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 \V. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, «22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GREOOR J. PORFA'TA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. Waah. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTTN PIRC, 780 London Road, N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMENC. 383 Park Street. Milwaukee. "Wis. JOSIP STERLE. Pine Bluffs. Wyo. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda" Vse stvari tiknjofe se uradnih zadev kakor tudi dennme poRUJatve naj se pošiljajo na glavm-ga tajnika. Vse pritožbe naj se pošila na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih dlanov in bolniška ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilon pristop. Kdor želi postati i"lan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjr-ga druStva JSKJ. Za ustanovitev .novih društev s* pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Zavodi za slepe deklice. Predsednik Coolidge je imel te dni govor, s katerim je lovil delavske glasove. In njegove besede so bile res tako prepričevalne, da jib. bo nt»-dvomno nekaj ujel. Med drugim je povedal naslednje: — Svoboda govora, kar ponit-ni, da se labko izrazi vse, kar je komur povolji, neoziraje se, če se čuti ta ali oni prizadetega, pa naj bo dotičnik priprost državljan ali naj zavzema najvišje ine-»To v upravi; svoboda zborovanja, svoboda dela, prostost pogodb, svoboda tiska, svoboda verskega naziranja, — to so najsvetejše in i ia j vzvišene jše stvari, katerih ne sme nLhče podcenjevati, katerih ne sme nihče kršiti. Predsednik Coolitlge je s svojimi besedami dosti obljubil. Toda beseda je beseda, obljuba je obljuba. Ribničau je rekel nekoč: Oe sem obljubil, nisem še dal. Tistega Ribničana pa Coolidge i'i Davis dosledno posnemata. ★ Nikdar nima priprost delavec toliko prijateljev kot jih ima pred volitvami. In nikdar nima toliko sovražnikov kot po volitvah. ★ Prijatelj, vzemi v roko Kover-tovo glasilo in si ga dobro oglej. Opazil boš, da ni delavskegii labelna na njem. Bog ve. kakšen izgovor si bo Izmislil Koverta, ko bo čital te iro-je besede. Pa že vsaj ne bo rekel, da mu vera prepoveduje najemati linijske delavce ter izdajati glasilo z linijskim znakom. Ne, tega ne bo rekel. Ampak glavo stavim, da bo zapisal: Z gaga že zopet sveto vero napada I ★ Neki pisatelj pravi, da je v tej deželi uveljavljenih nad dva milijona postav. fcštokra/t bofjŠe bi bilo, če bi bilo uveljavljenih le par sto postav, pa bi dotične imele nekaj veljave. ★ Tudi senator La Follette je imel na Delavski praznik govor, v katerem je obljubil delavcem, da bo razkril in povedal vse, kar so storili senatorji in - poslanci v osemnajstih letih v Washingtonu. Naloga, ki se je je lotil Lil Follette, ni posebno težavna. Tisto, kar so storili poslanci m j so semkaj zahajali dame in go-senatorji v osemnajstih letih, se spod je iz boljših krogov. Policija lahko v eni sapi pove in na prste j je mnenja, da je ta lokal služii našteje. neki tatinski bandi, ki je imela iCatuL IfobtUKii Inkorporirana 1. 1901 Iz Jugoslavije. ' nioliil in gostilno, ki je pogon-la Uprava Doma slepih v Zemunu do tal. S težavo >o rešili Obilja-je s sodelovanjem ženskih humani- ševo rodbino in potnike. Škoda tarnih društev sklenila organizi-' 11:1,1 I'"1 milijona dinarj.-v. rati stalne azile za slepe deklice. Ti azdi bodo urejeni v samostanih Sv. Jovan in Clabrovae v neposredni bližini Niša.jZa ureditev teh azilov je potrošenih že 100.000 Din. Azili so že toliko urejeni, da se za-more sprejeti več slepih deklic. Telefoni za vasi. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo pošte je odredilo, da dobe posamezna kulturna sela telefone, ki bodo zvezani s sosednimi občinami. Občine pa bodo zvezane s prvo srezko telefonsko centralo. Otvoritev narodne biblioteke v Beogradu. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za potrebno število uradnikov za narodno biblioteko, ki bo otvorjena še tekoče leto. Kadilci opija v Beogradu. Beograjska policija je odkrila v Dečanski ulici 23 ude lokal za kajenj«' opija in kartanje. Lokal so imeli v najemu neki Rusi. Povodom preiskave je ugotovilo, da Toda ubogi La Follette, če bi se lotil praviti tisto, česar senatorji in poslanci v osemnajstih letih niso storili. Mesece in mesece bi lahko govoril, pa bi še polovice ne povedal. ★ V Londonu so izvolili za župana moža, ki je na glasu kot dober poznavalec vin. Takega bi morali v New Yorku imeti, da bi povedal, katero vino je pristno in katero je ponarejeno. katero je zdravo in katero škodljivo. Bi se znal človek že vsaj ravnati in bi vedel kaj uživa za drag denar, ki ga mora odšteti. ★ Katoliški shodi imajo raznovrstne posledice. Katoliški shod v New Yorku ■nima blagodejnih. V soboto so enegra rojaka zaprli, drugega so pa težko ranjenega odvedli v bolnišnico. Jaz ranjencu od srca želim, da bi ozdravil. V tem slučaju že vsaj Grdi na ne bo koval dobička iz shoda, ki ga je v New Yorka priredil. ★ Jugoslovan je dosegel svetovno prvenstvo pri telovadbi na Olira-pijvskih igrah. To je lepo in vzpodbudno. Sedaj morajo še jugoslovanski diplomati skrbeti, da se bodo ie neki priliko tukaj goste opijaniti ter jim potem olajšati žepe. Nezgoda sarajevskih lovcev. ' Kakor javljajo sarajevski listi, sta se tovarnar Stoekhammer in bančni uradnik Dolenc podala te dni z avtomobilom na lov v pl«i-nini Romaniji. Pozno v noči sta prispela s planine do gostilne E-mina Obadjaša. kjer sta nagiera-vala ostati do zore. Ker*je posod«; za benoin puščala, so prelili bon-ein v rezervoar avtomobila. Po nesreči pa je goreča sve«'a padla v odprti rezervoar, ki je eksplodi- Zaplenjena donavska ladja. Organi carinarnice v S oni boru so preiskali donavsko ladjo, ki je last nemške akcijske družbe Rhein ter našli na krovu š»*-t velikih zabojev pištol sistema Browning m šfsi zabojev pripadajoče municije. Vse to je bilo namenjeno za Bolgarijo. Kapitan ladje je poln jriiil. Ladja je bila zaplenjena. Umrl je v Zagrebu veletržec Hugo Hrani-lovič. Pokojnik je mnogo pripomogel k prospevanju hrvatskega pevskega društva "Kolo". Uspeli poiskus cepljenja proti steklini. Na Pasteurovem zavodu v Za-irrebu se že vrše celo leto zanimivi poiskusi s cepljenjem in iraunizi-ranjem psov proti steklini. Po-iskuse vodita strokovnjaka dr. Bril in dr. Roman, za potrebne pse in njihovo prehrano j»a skrbi zagrebška občina. I'o enoletnem trudu se je omenjenima strokovnjakoma posrečilo dognali primeren način za uspešno cepljenje. S posebnim serumom so bili psi trikrat cepljeni in uspeh je bil presenetljiv. Ugriz steklega psa cepljenim ni nič škodoval, dočim se je prt necepljenih v par tednih pojavila steklina t^r so končno poginili. Strokovnjaka skušata sedaj izumiti še bolj enostavni način cepljenja. da ne ho treba pse trikrat cepiti. Gotovo bo velikanskega pomena za narodno zdravstvo, če se bft pocrečilo pasjo steklino na Ta način onemogočiti. Potres v Osijeku in Subotici. , Dne 12. avgusta je bil občutiti v Osijeku lahek potres, spremljan od podzemskega bobnenja. Kto se ral. Velik plamen je objel avto-»poroča tudi iz Sub otic e. Posebna ponudba našim čifateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" .«- $25.- * na pomoč delavci tvrdke "Dravavsaj toliko izvežbali, da jah ne bo in so skušali ponesrečenca rešiti, j vsak itaiijaneki poslaniški Sribar kar pa jim ni uspelo. Trupel^ ugnal v kozji rog. utopljencev še niso našli. . ■ * OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL , -- Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite i yajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street Hew York, It T. l V.- . "3-v'-:' GliAS NARODA, 3. SEPT. 1924 Komedija in zločin. Smeli in jok sta brata . Časnikarski poročevalec doživi veeU-at slučaje, v katerih st* združena veslalo- in žalo-igra. Malo verjetno j>a je, da bi prodrl .suieh celo v temno hišo sfmrti v jetnišnici. Težko si predMtavlja človek, da bi mogel slišani odkritosrčen smeh iz majhne celice, v kateri čaka človek svoje zadnje ure in iz katere mora iti na zadnjo pot — na električni stol. Dogodek, o kaierem bomo poročali, se tiče zamorca, ki je bil usmrčen v Sing Singu istega dne kot Charles Becker, bivši newyor-ški ]>oIicijski poročnik, kateri je bil spoznan krivim soudelžbe pr. umoru hazarsojenega. Poklical je jetniškega zdravnika. "Kaj vam je?" — Je vprašal zdravnik zamorca, ko je stopil v njegovo ceJrco. "Strašno sem se prehladi!, gospod doktor", — je stokal zamorec. — "Kašljati moram, da mi hoče razpoeiti črepinjo. Imam tudi mrzlico. Za božjo voljo, dajte mi nekaj, ker se me bo lotila pljučnica". Tako proseče je govoril ubogi zamorec, da so ga slišali tudi ostali prebivalci sanxtne hiše. Pričeli so se smejati na ve.«* glas. Mož. ki je bil obsojen na smrt in je ki je čakal na eksekueijo. sr je bal, da bo zbolel za pljučnico in to je <1 o vedi o ostale jetnike do smeha. ★ Ambroso Purdy ye foil nekoč slavni kriminalni odvetnik v New Vorku. O njem pripovedujejo nasledil je : — Nekoč je zagovarjal zloglasnega lopova, kd je bil obtožen, da je imel v svojem žepu kloral, to je omami j i vo sredstvo in da je že večkrat prišel navskriž s postavami, da bi bil obsojen na najmanj deset let ječe, če bi ga sodišče spoznalo krivini. V onih časih se je pogosto pripetilo. da so zvabili moške v zadnje sobe beznie ter jih omamili s klxxral*n kjer so mu dali nadaljna zdravila, da spravijo čimprej mogoče smrtonosni strup iz njegovega telesa. Zatem je izpil par dobrih meric žganja t|r se vrnil v dvorano ob času. ko je bil njegov klijent oproščen, ★ Kriminalni odvetnik Howe, član znane odvetniške tvrdke Howe & Co., je imel navado priti k raz* pravam kričeče oblečen in z velikanskim demantom na prstu Kakor hitro pa je prišel dan. ko je moral imeti svoj zadnji govor za obtoženega, je prišel brez prstanov ter črno oblečen. Ko je govoril za obtoženca, je vedno jemal iz žepa velik robec ter si nato brisal oči. Na ta način je izposloval opro-ščenje več kot enega morilca m zločinca. v ★ Eden najbolj žalostnih moril-nih procesov se je vršil proti 17-Wni Josefini Terra nova, ki je bila obtožena, da je umorila svoje-Iga strica in teto. Sorodnika sta jo privedla v zorni mladosti iz Italije, a Jo izkoriščala pozneje kot navadno deklo. Razen tega pa jo je stric tudi spolno zlorabil. Nato se je mlad Italijan zaljubil vanjo ter se poročil ž njo. Stric pa hotel pustiti dekleta z doma ter rekel mlademu možu, da ni njegova žena nedolžna in da ga varala, ko se je poročil ž njo. Mladi mož je zapustil Josefino. Ko se je vršil proces, je pripovedovala slednja, da je bila tri dni brez vsake hrane ter raaanišljaJa o svoji bedi. Takrat ji je baje tudi prišlo na misel, da umori povzročitelja svojega zla. Nato je umorila strica in teto. Zagovornik mlade deklice, mlad laski odvetnik, ki je slabo govoril angleški, je rekel: "Niti malo ne moreite dvomiti, da je poslušala deklica pri svo jem straštfem dejanju poziv Boga samega, ki ji je ukaizal, naj se os vet i za vse zlo. Kdor pa dvomi, da ni bil to glas Boga, se lahko prepriča. Kajti natančno je slffei- la besede : *' OsvetT se!'' v Ko je bil dosežen ta višek procesa. so se pričeli vsi smejati. Porotniki so se posvetovali sedemnajst ur ter jo oprostili. ★ ^Zamorski vlomilec ni hoftel na noben način priznati svoje krivde. Znano je bilo. da se je udeležil umora še drugi zamorec, ki je pa pobegnil. Detektiv je obstal pred celico jetnika ter rekel- — "Ravnokar smo ujeli tvojega tovariša. On bo že povedal resnico." Par dni pozneje je cul aretirani na hodniku bolestne klice hi glas: "Daj mu par klofut ni-grn !** Nato se je pojavil ropot, «i kmalu so privedli nepremično postavo ter jo vrgli v celico. "Ali ste ga ubili?" — je vprašal aretirani. "Ne še!" — se je glasil odgovor. — "A ubili ga bomo kakorhitro bo povedal vse. kar ve". "Nikarte. nisem mrtev", — se je oglasil tretji glas. — "Že je odprl oči". Lopov. ,ali h.očše' sedaj priznati .'" Nastal je molk. Trenutek pozneje pa je pričel kričati zamorec: "Za božjo voljo, milost, milost!" Nadaljni udarci. "Za vi j m o m u vrat!*' Nadaljno kričanje, nato molk. "Tedaj si ga res umoril?" Jetnik v celici, ki se je tresel po vsem životu, je par minut pozneje priznal vse, kar je storil. Domneval je, da so usmrtili njegovega tovariša in s tako zvijačo je izvedela policija od njega vso resnico. _ \ Drzen beg iz zapora. Pred sedmimi leti se je seznanila v Tocre Annunziata gospa Klementina Esposito — ki stanuje sedaj s soprogom in sinom v Marseidlu — z nekim individu-jem, ki si je dal ime Alberto Ni-nelli. Pred dvema mesecema sta se »znanca srečala v Marseillu, Kmalu se je gospa Esposito tega srečanja kesala, zakaj Ninelli jo je začel nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Silil jo je, naj zapusti soproga in sina ter sledi njemu. Slednjič je prišlo tako daleč, da ji je zagrozil s smrtjo. Prestrašena gospa ga je ovadila policiji. Ninelli je namreč srečal gospo ua ulici ter ji zagrozil s samokresom. Izkoristil je nato njen strah ter se polastil njene listnice, ki je vsebovola tri tisoč frankov v papirju, nakar jo je kar najhitreje odkuril. Aretirali so ga na trgu d'Aix in izročili so ga sodišču radi tatvine, grožnje s smrtjo z orožjem. nošnje prepovedanega orožja in prepovedanega povratka v Francijo. Izkazalo se je namreč, da je bil pod imenom Giovanni Siga že na Francoskem, kakor tudi doma, na Italijanskem kaznovan. Toda pred preiskovalnim sodnikom je obdolženec trdil, da se zove Emilio Sanino.'Dva dni kasneje pa ga je pravi Emilio Šalimo postavil na laž. Nato je re kel, da je 34-letnI Carlo Pino, toda italijanski generalni konzulat, pri katerem so se informirali, je dejal, da je Carlo Pino že dve leti mrtev. Tne dni je daJ preiskovalni sodnik privesti obdolženca predse, ter mu je naznanil, kaj je konzulat odgovoril, toda Pseudi-Pino je od govoril: "Gospod sodnik, eitajte torej pismo, ki sem ga dobil iz Italije!" Ko je začel sodnik vročeno mu pismo citati, je planil jetnik na mizo med sodnikom, in njegovim zapisnikarjem, je prevrnil črnil nike, telefon, aikte itd., skočil proti oknu, je odprl in se vrgel iz vi-sočine prvega nadstropja na dvorišče. Strahoviti padec bi bil stal kakega poštenega rodbinskega o četa življenje, jetnik pa ni dobil niti najmanjše poškodbe ter je naglo zbežal. Vsa policija je se-1 jpa porušena. OPAZOVANJE MARSA Profesor Asapli Hali, načelnik mornariškega observatorija v Washin'gtonu, stoječ ob veli kančke m daljnogledu, skozi katerega je opazoval Mars. ko je bil najbližje naši zemlji. Nekaj o človeški naravi. nostini je tisto, kar nas uči narava, ko ločimo lepo <>d grdega ali __harmonije od disharmonize. To I . . .. pa ima svoj globoki pomen: po- \ sak človek ima svoje merilo . . 1 , - , t-, -- " ... toni tega prirojenega čuta 01110-za lepo in grdo. Po svoji vzgoji so-' . . , , ....... ... . . goea priroda mlademu organizmu. dijo ljudje različno o lepem in gr- . .... , . .... -•>•'- i ,!a stopi s človekom drugega spo- dem na sliki, na zunanjosti Juse.' e { 1 t , i Ja v lak zakon, kjer h arm mira v opremi stanovanja ali salona' , „ n "nesmiselno na-! m. ma P° ™sledstvi1 harmn-l.ro razvitim in nadarjenim mla-rav ničesar. Toda i nirata- °tr°ei S skritimi ali javm-|deničem. Samski stan naj bi vr- v itd. V tem smislu gre lahko razlika med ljudmi tako daleč, da se morejo umetniki-l*uturMti 'In njim podobni iudividi "sliki", v kateri navadni ljudje ne vidijo razen površno in mazanih. barv pr akor je velika razlika med ljudmi glede smisla za lepoto v naravi', "tako so skoraj piri vseh ljudeh enaki pojmi o lepoti v nas samih". To je čisto navadno dejstvo, o katerem pa le redko kdo razmišlja. Ce srečate na cesti idi-jota s spačenim obrazom, odprtimi usti in pobešenimi ustnieami. z nezmiselnim, blodečim in bolestnim pogledom, ali morete trditi, da je tak človek lep? Nasprotna pa vsi ljudje soglašajo v tem. da je pravilno razvit, duševno in telesno zdrav mladenič lep. Jasno je, da je v naši naravi nekaj, kar nam pove. kateri ljudje so lepi in kateri grdi. Nastane vprašanje, kakšno je to naravno čustvo r nas, kje so njegove korenine, kn-r-šen je njegov smisel in vzor. Vsa naravna, prirojena čustva spadajo k tako zvanim instinktom. Z njimi pride človek na svet. Potoni vzgoje jih lahko razvijemo ali polagoma zadušimo, ne moremo jih pa izkoreniniti iz svoje duše. Vsak instinkt ima svoj globoki smisel in svoj naravni Izvir. Isto velja tudi glede našega prirojenega smisla za lepo in grdo. S pomočjo tega prirojenega čuta lahko sodimo o človeškem telesnem zdravju in harmoniji. "V zvezi s tem je tudi naravna težnja ljudi, da se zvežejo ali ne z gotovim človekom drugega spola z namenom roditi potomstvo. Naravno, da je ta prirojeni čut za opredelitev lepote in težnja po nji temelj spolne izbire in važen pripomoček za fizično in duševno izpopolnitev človeškega rodu. Tu pa naletimo takoj na važno vprašanje: zakaj smatramo, da je lep človek fizično in duševno več vreden kakor grd? Ali pozna zgodovina velike može. ki niso bili lepi. Da pojasnimo to vprašanje, moramo omeniti takozvani zakon o korelaciji. Dokazano je. da so kakovosti organizma pri razvoju tesno zvezane. Čim smo ugotovili en nedostatek. lahko z gotovostjo trdimo, da so v organizmu še drugi nedostatki. Isto velja o vseh pojavih na mladem organizmu. Č*e moškemu ne raste brada, je njegov glas visok kakor detski. To pomeni, da njegovi spoThi organi niso normalno razviti. Splošno velja pravilo, da so vse telesne in duševne lastnosti tesno zve-, zane med seboj v harmonijo. Čim se pojavi v organizmu na-sledstveni defekt, je ta harmoni-Tn ta harmonija telesna in duševna liasledstvena ko nstruke i ja obeh zakoncev. Tz takega zakona se rode tudi otroci. ki so za življenje sposobni. Xa-spmtno pa se rode iz zakona, kjer mi nedostatki, ki so jih podedovali od roditeljev. To velja seveda za telesne m duševne lastnosti. Naravno, da imajo lahko tudi ljudje z organič-no disharmonijo nekatere simpatične in dobre lastnosti. Veliki misleci so bili ponekod fizično slabiči in so imeli vse mogoče defekte. Vendar pa so redki slučaji, da bi mlado, zdravo in lepo dekle zvezalo svojo usodo s človekom, ki ima različne duševne in telesne nedostatke. Izjeme vidimo sa-! mo tam, kjer odločuje čisti mate-j rijalizem. Notranji glas govori mlademu človeku, naj se nikar nc i veže z bitjem drugega spola, ki sicer zasluži > poŠt o van jo, ki pa ni simpatično. Tako govori čista priroda. To razliko med Upim in gr-dlm. ki igra važno vlogo zlasti v sek-ualnem življenju, poznajo tudi živali. Najbolj tipično je izra-| ži n ta spolni instinkt pri pticah, i Vsaka vrsta ptic ima svoj poseb-| ni kriterij za lepoto. Po tudi pri človeku je tako: razne rase ima- I ; i- - , - ™ i jo različne pojme o lepoti, lo je i odvisno od posebne poti njiho-j vega naravnega razvoja. JSj»log-na telesna in duševna harmonija se pojavlja ]>ri beli rasi na en način. pri žolti in črni j»a na drug j način. Priroda je najboljši učitelj človeka. Priroda na in pravi, naj sklenemo zakon z nami. Na ta način nam priroda garantira, da pridejo na svet potomci, ki bodo še lepši, še bolj harmonični ter duševno in telesno nadarjeni. Navzlic temu notranjemu glasu pa se človek kaj rad izneveri prirodi in sklene zakon ne iz simpatije. t»*mveč. iz materijalnih interesov. •Idealno bi bilo za človeštvo, če bi nobeno lepo in zdravo dekle ne ostalo brez zakonske zveze z do J j al samo za ljudi, ki ne harmo-nirajo. Vsi pa vemo, da v resnici ni tako. Denar, ki je bil in ostane sveta vladar, vlada tudi v tem oz i ru. 25 ČASTNIKOV OBSOJENIH NA SMRT. Moskva, Rusija, 29. avgusta. — Proces proti osebam, ki so bile obdolžene zasnovanja protirevo-lueij med kozaškim prebivalstvom v guberniji Kuban, je izpadel na naslednji način: Pet in dvajset častnikov prejšne carske armade je bilo obsojenih na smrt. Štirideset nadaljnih oseb je bilo obsojenih na zaporne kaz-ztii in pet ljudi je bilo oproščenih. Med onimi, ki so bili obsojeni na smrt. -ta polkovnika Na/arov in Ka>linin ter več drugih kozaških častnikov prejšne carske armade. Častniki so bili med drugim obdolženi. da so po naročilu gotovih proti-boljševiških organizacij v inozemstva razstrelili številne mostove ter j>obili dosti komunistov. Salomonska razsodba. V pokrajini Poni ni em (Pomor-janskol v Nemčiji m a povozila dva koledarja v neki vasi gos. Kmetica je napravila iz tega velik škandal in zahtevala 9 mark. Kolesarja >ta spravila vendar soma 7 mark skupaj. Zatu -ta predlagala, la bi kmetica vzela gos in 7 mark, kar pa zopet ni hotela z utemeljitvijo. da pri hiši nihče gosi ne j*. Poklicali -o župana, ki je pogledal gos. jo potelital. zahteval od kolesarjev 7 mark. segel v žep in dodal še 2 marki 1er jih dal kmetici, gos pa vzel in jo vesel odnesel domov. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. 1.60 .90 .30 ,50 .75 daj na nogah in ga zasleduje. med duievnimi in telesnimi list- Nova velika arabska sanjska knjiga. —- Vsebuje 300 strani ........ ........... Nova velika sanjska knjiga ...... ............ Sanjska knjiga, srednja........................ ......... Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod f—...... _ ... Kako postanemo stari? Yodilo "po katerem se doseže najvišja starost ___________________ Angleško-slovenski in slovensko-angleaki slovar_____ Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana _ .„ ________________________ 1.45 Slovensko-angleška slovnica, — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana .„ 1J50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —• 1. in 2. zvezek --.............. .... 1,—, Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. r«--.^.: ___ 1.25 xCobinson, povestr—— _.65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .80 Binaldo Rinaldini ,50 Sveta Genovefa —_ —, .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —, .25 Čarovnica starega gradu_____r—i—;—: —j »25 Hitri računar ali Praktični racunar . - _ - .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—. Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano w _ m 3.—« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . —.90 Pesmarica Glaxbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi _ 2.50 (K naročilu priložite pokritje v fcnamkah ali JVL OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosfo. Slovenic Publishing Company ^ 82 Cortlandt Street j * • Hew York, V. f, \ (Nadaljevanje.) Namerila je bodalce proti svojemu'srcu. Kt-t blisk se jc spustil na eno koleno ter jo prijel s tako silo za roko, da je padlo bodalcc takoj iz nje. — Ali res domnevaš, da sem ti zaupal / Ali res domnevaš, da me je varaio tvoje nenadna izpremenjeno obnašanje? Kedaj boš vendar >poznala, ila uisem tepec ■ Vse to sem storil, da preiskusim tvojega duha. — Krr poznate sedaj mojega duha, poznate tudi moj namen, — Jc odvruiia. — Posvsijen vnaprej, oborožen vnaprej, — je rekel na kratko. Ozrla se je nanj s posledom,,ki bi v drugačnih okoliščinah po- > menjal po rog I ji v os t. a kazal sedal le zaničevanje. — Ali je tako težka st\ar prerezati nitko življenja? — je vprašala. — Ali ni nobenega drugega načina smrti kot z nožem? Postavljate se, da ste moj mojster, da sem jaz vaša sužnja in da vam pripadam z dušo m in telesom, ker ste me kupili na suženjskem trgu. Kako trapasto je to bahanje! Moje telo lahko priklenete, a moje duše .. . Prepričani bodite, .da boste osleparjeni v svoji kupčiji. Pojavljate se, da ste go»podar življenja in smrti. Laž! Le s smrtjo lahko razpolagate. Hitri koraki so prišli po stop njicah in še predno ji je mogel odgovoriti. je stal pred njim Ali s presenetljivim poročilom, da je spodaj neka ženska, ki želi nujno govoriti ž njim. — Ženska? — je vprašal ter nagubil čelo. — Ti misliš, krščanska žen*ka? — Ne, gospod mohamedaaska, — se je glasil še bolj presenetljivi odgovor. -- Mohamedanska ženska tukaj? Nemogoče. Ko je govoril te besede se je prikazala neka temna postava kot senca na pragu terase. Bila je oblečena v črno ter nosila pajčolan, ki je popolnoma zakrival njeno lice. Ali je takoj planil proti njej. — Ali ti nisem ukazal, da čakaj spodaj, ti hčerka sramote? — je gr»ne>i. — Sledila mi je, gospod moj, da se vam vsili. Ali naj jo odženera ? — Pusti nas same, — je odvrnil Sakr-el-Bar. Nekaj na temni postavi ženske je vzbudilo njegovo pozornost in neke vrste sum. Spomni se je v trenutku, kako je skušal Ajub kupiti Rozamundo na suženjskem trgu. Stal je in čakal, da bo pričela ženska govoriti in razkrila svojo identičnost. Ženska sama je stala nepremično, dokler niso utihnili v daljavi koraki Alija. Nato pa je z drznostjo, ki je bila popolnoma značilna, z brezobzirnostjo. ki je razkrivala njen evropski izvor ter kazaia. da ne upošteva omejitev, založenim mohamedankam, storila nakaj. česar bi ne storila nobena pravoverna mohamedanka. Potisnila je pajčolan na stran in pod pajčolanom se je prikazalo bledo, a lepo lice Fenzile. Sakr-el-Bar je sicer pričakoval nekaj sličnega, a ko jo je zagledal, je stopil korak nazaj. -- Fenzile. — je vzkliknil, — kakšna blaznost je to? Ko se je enkrat razodela na tako dramatičen način, si je zopet pokrila lice. — Priti semkaj, v mojo hišo in na tak način. — je protestiral on. — Če bo prišlo to do ušes tvojega gospodarja, kako se bo godilo tebi in meni? Proč ženska in sicer takoj. _ ji je ukazal. — Ne hoj se. da bo izvedel to, razven če mu poveš sam, — je odvrnila. — Tebi nasproti pa ne potrebujem nikakega opravičila, kajti kot t; sam. tudi jaz nisem bila rojena mohamedanka. — AlžtV pa ni tvoja domača Sicilija in brez ozira na tvoj rojstni kraj moras ^ed a j upoštevati, kar si dejanski. » Protestiral je še naprej, a ona ga je prekinila z besedami: — Te brezpotrebne besede me le zadržujejo. — V imenu Alaha, govori, da čimpreje odideš. Odzvala se je pozivu. Pokazala je 113 Ro'zamundo. — Tiče se one sužnje, — je re kla, — Poslala sem svojega vezirja na suženjski trg s poveljem, naj jo kupi zame. — To sem si mislil, — je odvrnil on. — ,Zdi se mi. da je vzbudila tvojo strast in tepec se je dal uka- niti. — In kaj za to? — Ali mi jo hočeš izročiti za ceno, katero si sam plačal zanjo? Njen glas se je nekoliko tresel. — Zal mi je, Fenzile, da ne morem ugoditi tvoji prošnji. Deklica ni 11a prodaj. _ Čakaj, — je vzkliknila Feirzile. — Cena je bila visoka, par-krat višja kot največja, plačana kedaj za sužnjo in naj Je bila še tako lepa. Kljub temu pa jo hočem imeti. To je moja muha. Pripravljena sem plačati ti zanjo tm tisoč filipov. Zrl je nanjo ter se vpraševal, kakšne peklenske hudobij© ima v mislih in kakšen zli eilj zasleduje. — Ti mi hočeš plačati tri tisoč filipov? _ je rekel počasi. Nato pa je odkrito dostavil: „ . 1 — Zakaj 1 V / - V 4 — Da ugodim svoji želji. * t 1 — Kakšna pa je narava te drage želje? — je vprašal. 1 — Zelja, da je moja last, — je odgovorila izbegljivo. * * — - In kakšen je vir te želje? \f — Preveč vprašanj stavljaš, — je vzkliknila v napadu jeze. ff On je skomignil z rameni ter se nasmehnil r — Ker ne odgovarjaš nanje, _ je rekel, Fenzile je prekrižala svoji roki ter se odkrito ozrla vanj. Skozi pajčolan je videl njene blesteče oei. — Z eno besedo, Oliver-Reis, — je rekla, _ ali mi jo hočeš prodati za tri tisoč filipov? — Z eno besedo, — ne. — je odgovoril. — Nočeš? Niti za tri tisoč filipov? Njen glas je kazal presenečenje, pristno ali ponarejeno. — Niti za trideset tisoč, — ji je odgovoril. _ Ona je moja ter je ne azročim nikomur. Prosim te, oditi sedaj, ko sem ti pojaknil svoj sklep, kajti položaj j« skrajno nevaren za naju oba. Nastal je majhen odmo* jn ne prvi, ne drugi ni zapaail velikega zanimanja, katero je kasa) obraz Fenzile. Nrti Fenzile, niti Sakr-iel-Bar nista vedela, da r^rjme lingna franca, katere sta se oba posluževala. Fenzile je stopila bližje k njemu. — Ti jo nočeš pustiti, kaj? — ga je vprašala prezirljivo. _ Ne bodi tako zaupljiv. Prisiljien boi storiti to. Izročil jo boš, ne meni, temveč Asadu. On sam prihaja ponjo i*^*- ♦ ----I --1— Dve grozni zgodbi. Spisal K. Ettinger. GLAS NAHODA, 3. SSPT. 1951 1. Monte Carlo. Igralnica v Monte Carl :>. Ob mizah se gnetejo demimondke, klati-vitezi, poklicni igralci in turisti Težka sopairica. Luči miglajo narahlo. '*Rie»ii ne va pin*1" — Rrr, ruleta obstame. Novci in bankovci frče na vse s t rami. Z železnim zatajevanjem skrivajo igralci s\oje prave občutke. Niti najmanj.*:: mišica na licu ne izraža veselja radi dobička ali srda zsrrdl "zgube. In zopet hrapavi glas marker ju: — iRiein ne va plus!*' -— Rrrr... Pohleven parček je stopil v dvorano. Nemca. Na p7* v i pogled se pozna. Mjidomeščamca, ki «4ta se na svatbenem po to va,11 j u izgubila v Monte Carlo. Ona mu vi* i ob roki z vsem potiosom m'l ado ukročen e žene. In njeftiio oko presi: 'Xo hodi! Daj,, poj diva stran od t '«n ! Instinktivno čuti grozo usode. Mož- - ,- vprašali: se nasmehne. Samjo enkrat tla vidi, samo, da bi mogel doma pripovedovati. Svojemu stalnemu omizju ! To bo zijanja! .. Približata «e. Soprog vidi, kako se trki ja jo novci. Široko odpre oči. Grozniica ga strese. Preplašen a ženica bi ga rada potegi i1 a na stran. — Ce bi riskiral 20 franJ kov? Kaj bi bilo! '' Po j diva,'' šepeče ona. On grize ustnice in strmi v ruleto. e, se, ji odvrne raztreseaio. In se zrine k masa, seže v žep, da "SebI pa " vrže denar na mizo in obstane —1 "Prijatelvezi 80 Potrgane, pogled mu gre v praznino, kaikor padle so na tla" Xe vidiš' kako da vidi nekaj neizrekljivo stra-,vle^'e^a n*>ih trhLi konoi P° cestah libtnega, polnega gt^o^e. Ali $e-in po blatu? Pazi da zazrl sliko svo.je bodiočnlosti??.. .i2avro koraka in te ne oplazijo po Ne. Pozabil je denarnico v hO- .°lavi' J. telu. "Beži, beži, mar ne vidim! Sa- mosilniki si s temi trhlimi vezmi 2. Požigalca. sami sebi za|drgujejo življenje!" Polnoč je minila. Hrup je po-' ' Kar pobeirita se mi, capina!" tihaiil in za hip se polegel šum. se je drl bogati sosed Blaže in je lz nemirnega sna se je trgal vzdih sunkoma zapiral vezna vrata. I iz noči se je eul stok, v črni temi Dva popiotna fante sta jo poce- ^sela groza, iz nje je švigal podila od todi. [šasten žar... In časomer je zastal, Takile so, bogaitmei," je me- a na speče je dahnil mraz v po-nil prvi, ki sta se mu beda in glad letni noči. režala iz upalih lic. ^Še skorjicej Tedaj se je spočelo zlo... ne dajo-" In sa je obrisal z razceJ Noč se je nagibala k jutru — franim rokavom pot s čelo. "O, in ko je naznanjal zvon nedeljski naj le počaka," mu odvrne tova- dan, tedaj je udarila na vrata je-nš, koščen hrust sumljive podobe: klena pest: "Te že plačamo, prevzetnost! Na "Vstavite,, fantje, dam se bU-naju boš še mislil, bahač!" _ a!" Za kakšno uro sta čepela oba vj "Nedelja je, pustite nas še po-jarku krao ceste in &ta se važno,' ležati!" izpred sodišča. Star znanec sodnije. Adolf Horvat je 40% invalid, na kar je jako ponosen. Predsednik: "Lepo po pravici vse povejte. Veste, je najlepši," Obtoženec: "Ja." Predsednik: "Kolikokrat ste bili že kaznovani Obtoženec* trdi, da oseinnajst-krat. Predsednik pa ugotovi, da samo osemkrat. % Predsednik: "Obtoženi ste. da •ste ukradli Alojziju Žagarju tro-kolo; neki ključ ste tudi zmaknili in pa stražnika Stroka ste razža-lili; — ja. pa beračili ste tudi! — No. kaj pravite na to?" Obtožcnec: "Se ne ujema. Bom povedal, kako je bilo. Jaz sem 40c/c invalid. Žagar je tudi invalid. Invalid invalidu ne bo ukradel kolesa! Poprosit sem prišel v 0110 hišo. To je res. Ampak mislim, da je to tudi moja pravica, zakaj povedal sem. da sem 40% invalid. .. No, v veži zagledam kolo. Intere-siralo me je. Pa sem si mislil: Poskusimo malo, kako vozi tako-le kolo. Pa sem ga zajahal. Ukrasti ga pa res nisem mislil, gospod!" Predsednik: "Kako je bilo pa s stražnikom?" Obtoženec: "Se ne spominjam. Sem bil pijan. Udeležil sem se veselice na Taboru. Devet vrčkov sem ga izpil. pa še drugim sem jih nekaj plačal." Priča Žagar trdi z vso odločnostjo, da je hotel obtoženec kolo ukrasti in ne samo poskusiti. Obtoženec: "Smešno! Brez suknjiča sem bil in takoj bi me bili prijeli. Tako neumen nisem. Sploh sem pa že rekel: Invalidu, revčku ne bom koiesa ukrodel. Pijan sem bil pa tudi tako, da sem se šele drugi dan zavedel." Priča Miha Strok, policijski stražnik, ki hoče na občo veselost prisegati z levo roko mesto z desno, izpove, da je prišel z obtožencem v konflikt v neki gostilni, ker ta ni imel denarja, da bi plačal zapitek. nakar je natakarica njega poklieala. da intervenira. Obtoženec ga je nahrulil z besedami: "Kaj, ti smrkavec boš mene aretiral?!'* ter se mu je zoperstavil. Vinjen je bil precej hudo. vendar ne tako. da ne bi vedel, kaj dela. Predsednik: "No, ali ste čuli, Horvat?" Obtoženec: "Sem. Kar je stražnik povedal, je mogoče, da sem mu rekel. Se mi ne zdi nič čudno. Spominjam se pa ne. Ampak glede kolesa se pa ne vdam. Izposoditi sem si hotel kolo v pijanosti, da bi se bil peljal na Bled h kralju. Sploh sem imel pa eno milijardo mark v žepu." Predsednik: "To ni nič!" Obtoženec: "Kar se pa ključa tiče, sem si ga pa hotel shraniti za spomin na lepše čase..." Sodba : Glede tatvine trokolesa oproščen, za ostale delikte se bo pokoril mesec dni v zaporu. Promoviral je na Dunaju za doktorja vsega zdravilstva Jože Marjetic, doma od Škoeijana pri Mokronogu. Kretanje pamikov - Shipping News 4. septembra: Belrenland, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg; Westphalia V Cherbourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen. I. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Ohio. Cherbourg In Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Martha Washington Trst. I. septembra: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Stuttgart Cherbourg In Bremen. 10. .septembra: Paris. Havre; MauretnU., Cherbourg Conte Rosso, Genoa. II. septembra: Lapland. Cherbourg: Luetiow, Cher bourg In Bremen; 2£innekahda, Cherbourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America.. Cherbourg in Bremen; Suffren, Havre Deutschland, Cherbourg in Hamburf Ryndam, Boulogne; Colombo, Genoa. 10. septembra: * Reliance. Cherbourg; Sierra Ventana Bremen. 17. septembra: Aquitanla, Cherbourg: France, Harri 18. septembra: Mongolia, Cherbourg; Wuertemberg. Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: GluUo Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg; Columbus, Cherbourg In Bremen; Cleveland. Cherborug in Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh, Cherbourg; York. Cherbourg In Bremen. 24. septembra: Berengaria, Cherbourg; Chicago, Havre; Duilio, Genoa. 25. septembra: Zeeland, Cherbourg. 27. septembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Lafayette, Havre; Mount Clay. Hamburg: Muenchen. Bremen: Voien-dam, Boulogne; Conte Verde, Genoa. SO. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre; Mauretanla, Cherbourg. Co^uILeh. .Cine VELIKI JESENSKI IZLET V DUBROVNIK, TRST, SUŠAK in LJUBLJANO 2 dobrim znanim in hitrim parnikom "PRESIDENTE WILSON5 IZ NEW YORKA IO. OKTOBRA Jugoslovanski kraljevski pooblaščenec, profesor Žarko Savif-, ki je na paruiku Presideute Wilson vladno nameščen k<.t pooblaščenec loin-missioneri se bo brigal za vse udobnosti in dobro potovanje potnikov in 1h> t m l i vas spremljal. Oni. ki potujejo prt-ko Trsta v Jugoslavijo, ne potrebujejo vizeja. Kratka železniška vožnja do vseh mest Jugoslavije. NA PARNIKU SE GOVORI VAŠ JEZIK. JUGOSLOVANSKA KUHINJA. Tretji razred do Dubrovnika. Trsta, Sušaka $95.— drugi razred $135.— '* Ljubljane ..................$96.20; " '' $136.20 Edina direktna proga iz Xew Yorka za Jugoslavijo. Vozni red iz New Yorka do Dubrovnika in Trsta Martha Washington ..... 6. septembra, 23. oktobra 1 V JUGOSLAVIJO ZA BOŽIČ | Pres. Wilson 29. novembra;Martha Washington 6. decembra Za prostore na parniku vprašajte svojega agenta ali pa: PHELPS BROS. CO., Agents, 2 West St., New York ( POZOR ČEVLJARJI! I »Zelo dobra prilika se nudi izvrstnemu čevljarju. Tukaj je dobro urejena delavnica s strojem Champion Model F 56, ki že 14 let o-bratuje; šivana dela in dovolj, prijazni kraj. Prodani po nizki ceni. Pišite za nadaljna pojasnila na: — John Terria, 1409 E. 73 ^t.. Chicago, 111. (4x 29. 30, 2. 3.) HITRO POTOVANJE V in IZ JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg' Majestic .. 6. sept.; 27. sept.; 18. okt. (Največji parni k na svetu 1 Olympic----13. sept.; 4. okt.; 25. okt. Homeric 20. sept.; 11. okt.; 1. nov. American Linf White Star Line New York — Cherbourg — Hambur* Minnekahda 11 sept.; Mongolia 18 sept. f 3. razred") Pittsburgh 23. sept.; Arabic 7. okt. Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Belgenland .......... 4. sept.; 9. okt. Lapland .......... 11. sept.; 16. ok£. Zeeland ............ 25. sept.; 23. okt. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika, javna zbirališča. Ameriška vlada izdaja oficijelna dovoljenja za zopetnl prihod v Zdr. države, ne da bi bili všteti v kako kvoto. Oglasite se pri lo-Kalnem agentu ali pri PASSENGER DEPT.. No. 1 Broadway, New York MOŠKI! Zmičitlt« mm Proti ulauaja *' ihiTitc al najboljSo trlllto PREPR&.BA » MOaKE Velika ttfbaSSc. Kit U"»> SI Va Ukana rji ali San-Y-Kit Dept: B H Beak man St.. New York PiHte tm ckrofnleo ADVERTISE IN GLAS NARODA živahno menila. ''Člajk, da se stem, ni," je rekel eden, <''le čakaj!" Bogati sioised Blaže se je po večerji prepiral s svojo žetao. "Prekleta baba!" ee je izrazil selski veljak, ''že pred tremi tedni je zapadla zavarovalna polica, in ti sto hudirjev, mi nisi denarj!a odposlala. In če mi zdalje bajta pogori, ha? Še sold a bi mi ne dali Prosjačit bi šli, mi. Blaževi! Ob yse bi bil!" Tisti 6as, bo je sosed tako razvijal svoje nasK, sta se oplazil dve Sključeni postavi na njegov skedenj. Previdno sta zaprla vrata za seboj: "Hvala bogu, nic naju niso videK!" In drage se diaboiionfd n*meje: "Daj vSgaEcto, brž!" ~ Oni se obotavlja. "Da lil t redila?" "Strahopetec ! VzlgtUotf Betas, V rečem!" Zunaj divja neurje. Strašna noč. fore, velikanske kupe škatljic katere si zavijete življenje." "Vojna bo!"