'flUl® • , r -f ' . ,
finfa— t »»tori«!.	1.	Izdajat.	g	^	Cena	Din	!*«■*»
M,
Ttsurnsrz wm~mK^rv”:-
M#f/f/lCf/lT JmbSm	;rr
naročnina	H	EK	II	|I	I	|I	f	■	Bg	B	ffl	it
Jiuo	Uredništvo	*	A	B	SIMI	■	IV	W	Jgf	V	B	.and	rova	cesta	tel	29-00.
ljanl, Gregorčičeva Teleton
uredništva 80-70. 80-09 tn 80-71	Po5t-	*<*.	r«8.f	LtuMfana	18	021.
St. 182
Ljubljana, nedelja, dne 9. avgusta 1981
Leto II.
Obisk nemških državnikov v Rimu
Konferenca z italijanskimi državniki — Mussolini obišče Berlin — Nemški državniki so dosegli uspeh — Mussolini je zadovoljen — Avdijence pri papežu
Mirosiav Vilhar
K današnjemu odkritju njegovega spomenika v Planini.
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja
Cupriju, 8. avgustu. 1. V vseh krajih Pomo-•ravja se ljudstvo z veliko vnemo pripravlja, da čim lepše proslavi lOletnico vladanja Nj. Vel. kralja. V Parafinu je občinski svet že imel sejo in določil program za prireditve, pri katerih bodo sodelovala vsa parafinska društva. Tudi v Cupriji se vse naglo pripravlja na veliki praznik.
Grški listi ob 10-letnici vladanja N j. Vel. kralja
Atene, 8. avgusta. AA. Atenska agencija javlja: Grški listi prinašajo izredno toplo pisane članke za 10-letnico zasedbe prestola kralja Aleksandra. »Etnos« se spominja hrabrosti kralja Aleksandra I. med vojno in naglaša njegovo visoko modrost, ki jo kaže od prvega dne, ko je stopil na prestol, in s katero vrši svojo visoko kraljevsko dolžnost. V imenu grškega naroda, pravi list, želimo, da bi kralj Aleksander jugoslovanski dolgo živel, da bi videl v celoti izvršeno delo združitve naroda v takem smislu, kakor bi to h "tel videti.
»Athenaia Nea« pišejo: Kralj Aleksander I. je vesten suveren velikega patrijotizma, ki je pogosto zastavil svoje življenje v blagor in rešitev domovine. Kralj Aleksander je oboževan od vsega jugoslovanskega naroda, ki mu izkazuje globoko zaupanje. Hraber med vojno je kralj Aleksander X. hraber tudi po vojni.
Sprejem na nemškem poslaništvu v Beogradu
Beograd, 8. avgusta. 1. V torek bo na nemškem poslaništvu velik sprejem zaradi nemškega ustavnega praznika.
Ureditev pokojnin v Bolgariji
Sofija, 8. avgusta. 1. Minister Girginov namerava izdelati načrt novega zakona o pokojninah. Velike pokojnine bodo v Bolgariji zmanjšali, male povečali, tako da bodo vpokojenci dobivali več ali manj enake prejemke.
Mac Donald in Stimson
London, 8. avgusta, n. Ministrski predsednik MacDonald je bil nekaj dni gost ameriškega zunanjega ministra Sitmsona. Sedaj Se je pri njem poslovil in odpotoval na svoje imetje na deželi. Novinaerjem je dal pred svojim odhodom izjavo, da sta Se menila o evropskem finančnem položaju, v ostalem pa da so bili njuni sestanki privatnega značaja.
Maroški sultan v Parizu
Pariz, 8. avgusta. AA. Maroški sultan je obiskal kolonijalno razstavo, predvsem maroški oddelek. Sprejel ga je minister za kolonije mar-sul Lyautey. Zvečer se je udeležil nočnih svečanosti. V svoji izjavi je izrazil veliko navdušenje nad razstavo, zlasti nad delom, k ga je napravil maršal Lyautey.
Igračkanje z izgonom emigrantov
Dunaj, 8. avgusta (d). List »Abend« poroča, da je dunajska državna policija nekatere na Dunaju živeča, hrvatske separatistične emigrante, med njimi tudi proslulega nadporočnika Perčeca, izgnala iz Avstrije. Perčeca so odvedli na nemško mejo. Tam se je izgnanec za nekaj dni ustavil v Passau-u in odšel nato y MUnchen. Nekaj časa sem pa se je Perčec izgubil. List meni, da ni izključeno, da se je vrnil zopet v Avstrijo, in to tem prej, ker ima Ponarejen potni list. Isti list javlja, da je prišlo na Dunaj in v Avstrijo več makedonskih beguncev.
Zaroka Otona Habsburga z italijansko princezinjo?
Dunaj, 8. avgusta (d). Kako poročajo listi se bo Oton Lothringen-Habsburg 18. avgusta t L to je na rojstni dan pokojnega cesarja Fran ca Jožefa, zaročil z najmlajšo hčerko italijanske kraljevske dvojice, princezinjo Manjo.
Rim, 8. avgusta. AA. Nemški državni kancelar Brtining in zunanji minister Cur-tius sta imela poldrugourno konferenco z Mussolinijem in Grandijem. Briiniug je dal zastopnikom Agencije Stefani izjavo, v kateri izraža svojo zahvalo Italiji, da je sprejela Hoovrov načrt. Dalje izraža željo, naj bi se vsi evropski problemi razpravljali prijateljsko med državniki, da se evropske razmere popravijo. Na banketu, ki ga jima je priredil Mussolini, je italijanski ministrski predsednik zagotovil nemška državnika, da bo Italja nadaljevala veliko delo za ozdravljenje Evrope.
Mussolini obišče Berlin Rim, 8. avgusta. A A. Uradno javljajo, da je Mussolini sprejel vabilo nemškega kancelarja Bruninga, da vrne obisk v Berlinu. Dan obiska bo določen pozneje. Mussolinijev sklep, da obišče Berlin, smatrajo za zelo važno odločitev radi tega, ker bo to prvi uradni Mussolinijev obisk v inozemstvu. Istočasno pa trdijo dobro obveščeni krogi, da je treba Mussolinijevo odločitev smatrati kot znak, da sta dosegla nemška državnika v Rimu uspeh. Na konferenci med nemškimi in italijanskimi državniki je bilo tudi sklenjeno uvesti pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Nemčijo in Italijo. Nemčija in Italija bosta sodelovali pri reševanju vprašanj razorožitve. Nemško-italijanska pogajanja so nadaljevali danes ob 10. dopoldne na nemškem poslaništvu, kjer sta bila Mussolini in Grandi od 10. dop. do 1. popoldne. Po konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da se je vršila izmena naziranj med nemškimi in italijanskimi državniki prijateljsko in zelo prisrčno. Razpravljali so o splošni situaciji v Evropi ter prišli do prepričanja, da morajo vse vlade aktivno sodelovati, da prekoračijo sedanje težkoče. Komunike na koncu pravi, da je to sodelovanje posebno nujno na bodoči konferenci za razorožitev.
Po konferenci je priredil nemški poslanik von Schubert kosilo, kateremu so prisostvovali Briining, Curtius, Mussolini, Grandi ter mnogi visoki funkcijonarji. Obisk je s tem zaključen po programu. Popoldan je rezerviran za obisk v Vatikanu.
Mussolinijeve izjave novinarjem ^Popoldne je Mussolini sprejel v dvorani »Mappamondo« v palači »Venezia« nemške žurnaliste. Mussolini je izjavil svoje zadovoljstvo nad obiskom nemških državnikov. Dejal je, da Nemčija lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. Vsi narodi da imajo, kakor uči zgodovina, svoje težke čase, ki jih pa vendarle prebrodijo. Smatra, da je gospodarska kriza v Nemčiji dosegla svoj višek in da bo šlo kmalu na bolje. Mussolini je zaključil, da fašizem goreče želi mir tako na gospodarskem kakor na političnem polju.
Rim, 8. avgusta, n. Mussolini je davi izjavil nemškim novinarjem v nemškem jeziku med drugifn, da ga zelo veseli, da se nemški narod more in mora nasloniti na sebe in na svoje materijalne in duševne sile. Te sile nikakor še niso izčrpane in vsi vemo, kolike so. K temu prihaja velika moralna moč nemškega naroda, katero je že večkrat v težkih nevarnostih dokazal. V razgovoru z Briiningom in Curtiusoin, je Mussolini dejal, da se je zopet pokazalo, kako važno je, da državniki sodelujejo, in sicer ne samo v političnih vprašanjih, temveč da delajo skupaj tudi pri delu za mir. Mussolini vidi samo v sodelovanju rešitev za svetovno gospodarstvo. Treba je, da se prav dobro pripravi svetovna konferenca za razorožitev, da bi bila potem odprta pot do trajnega svetovnega miru. Sprejema pri italijanskem kralju ni bilo Rim, 8. avgusta, n. Italijanski kralj je v Sant’Anni di Valdieteri na počitnicah. Nemški kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta ga nameravala obiskati. Ker se jima pa mudi v Nemčijo, sta mu poslala le pozdravno brzojavko. Kralj ju je v svojem odgovoru prosil, naj se ne pustita motiti pri svojem velikem delu in naj ga spričo tega ne obiščeta.
V	Rimu so se med tem nadaljevala posvetovanja med dr. Briiningom in dr. Cur-tiusom na eni ter Mussolinijem in Grandi-
jem na drugi strani. V nemškem poslaništvu je bil ob 13. uri svečan banket. Nocoj ob 18. uri bosta dr. Briining in dr. Curtius odšla v Vatikan, kjer ju bo sprejel papež Pij XI. Po tej avdijenci bo v nemškem poslaništvu pri Vatikanu intimna večerja, katere se bodo udeležili tudi vatikanski državni tajnik Pacelli in nekateri prelatje. Nato zapustita nemška ministra Rim in se vrneta v Nemčijo.
Avdijence v Vatikanu
Riin, 8. avgusta. A A. Nemški kancelar Briining in zunanji minister Curtius sta bi-
la vsak zase sprejeta v posebni avdijenoi danes popoldne pri papežu. Ob tej priliki so bile običajne recepcijske ceremonije. Po obisku pri sv. očetu sta nemška državnika obiskala državnega podtajnika pri Vatikanu kardinala Pacellija, ki je vrnil obisk v nemškem poslaništvu še danes popoldne.
Rim, 8. avgusta. AA. Pred svojim odhodom iz Rima, ki je določen za nocoj ob 10., sta bila nemška državnika Briining in Curtius gosta nemškega poslanika pri Vatikanu, ki je priredil njima na čast večerjo. Večerje se je udeležil tudi kardinal Pacelli ter drugi visoki cerkveni dostojanstveniki.
Politično življenje v Romuniji
Bukarešta, 8. avgusta, n. Bivši ministrski predsednik Mironescu biva že nekaj dni v Franciji. »Rador« poroča, da se bo sestal s Titulescom, ki ga hoče nacionalna kmetijska stranka pridobiti za notranjepolitično delo.
Bukarešta, 8. avgusta, n. Princ Nikolaj se odpravi te dni na daljše potovanje z letalom. Spremljal ga bo polkovnik Stefa-nescu. Princ bo obiskal Turčijo, Grčijo. Jugoslavijo in Poljsko.
Bukarešta, 8. avgusta, n. Politično zatišje sta nenadoma pretrgali ostavki, ki sta jo podala državna podtajnika Stanciu in Metera, oba iz Transilvanije. Stanciu in Metera sla bila edina zastopnika Transilvanije v vladi prof. Jorge.
Bukarešta, 8. avgusta, n. Včeraj sta bila v Cluju dr. Maniu in podpredsednik nacionalne kmetske stranke Mihalake. Namen njunega potovanja je bil, da bi spet pridobila dr. Lupa za nacionalno-kmetsko stran-
Ameriško-nemška pogajanja
Berlin, 8. avgusta. AA. Nemški veleposlanik v Washingtonu, ki je pred kratkim prišel iz Amerike v Evropo, se na povabilo ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona, ki se mudi na Škotskih planinah, vrne drugi četrtek na '•-oje mesto, in sicer predčasno, ker je tako želel predsednik vlade dr. Briining.
Nemška vlada se ne intere-sira za ameriško pšenico
BcJin, 8. avgusta. AA. Po pisanju lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« se zdi, da je nemška vlada na ponudbo ameriške vlade, da bi dobavila sirovine, izjavila, da se nemška vlada ne in-teresira za pšenico, ker bi prej hotela videti, kako bo pšenica obrodila v Nemčiji. Glede ponudbe o dobavi bombaža je nemška vlada izjavila, da znaša letošnja potreba kakih 600.000 bal, ki bi se utegnila povečati še za kakih
200.000	bal. Glede cen je vlada predlagala, naj bi se vzele za bazo cene, ki notirajo v Liverpoolu. List zaključuje, da stališče ameriške vlade na te prepozicije še ni znano.
Kongres medparlamentarne zveze
Bukarešta, 8. avgusta, n. Letošnji kongres medparlamentarne zveze se bo vršil v Bukarešti. Trajal bo od 1. do 8. septembra. Udeležili se ga bodo zastopniki 26 držav. Predsedoval pa mu bo predsednik romunske zbornice.
Nabava deviz v Nemčiji
Berlin, 8. avgusta. A A. Wolf poroča: Iz dobro poučenih krogov se doznava, da se vodijo pogajanja v svrho ponovne uvedbe svobodnih nabav deviz, potrebnih za nakup blaga, ki se uvaža iz inozemstva. Obstoji upanje, da se bodo pogajanja drevi končala, tako da bi prišlo do prostih nabav deviz za trgovinske potrebe že jutri.
Berlin, 8. avgusta. AA. Wolff poroča: Nemška vlada je obvestila nemške zavode, ki so bavijo z nabavljanjem deviz, da tvrdkam, ki se lahko izkažejo s potrdilom trgovinskih zbornic, da smejo kupiti devize, lahko izdajo te devize, ker so tem tvrdkam devize potrebne za finansiranje uvoza, izvoza in t razita blaga.
Basel, 8. avgusta. AA. Danes so se sestali na sejo strokovnjaki, ki imajo nalogo proučiti možnosti stabilizacije kreditov Nemčiji.
Nizke cene v Subotici
Subotica, 8. avgusta, k. Na subotiškem sadnem trgu so cene silno padle. Dinje in lubenice so tako poceni, da so prodajali velike lubenice po 30—50 para za kg, dinje pa 10 do 40 para. V predprodaji so se dobilo cele dinje po T50 Din, lubenice pa po 1 Din.
ko, iz katere je pred leti izstopil in osnoval svojo lastno kmetijsko skupino. »Ada-verul« napoveduje, da bo skoraj napočil dan, ko bo dr. Maniu dobil mandat, naj sestavi novo vlado.
Bukarešta, 8. avgusta n. Ministrski predsednik Jorga je dal zastopniku »Adeveru-la<: izjavo, da se bodo jeseni romunske politične razmere zelo spremenile. Urednik ga je vprašal, če bo ostal še dalje ministrski predsednik. Jorga je odgovoril, da bo trajala njegova funkcija še dva meseca. Ko ga je pa novinar vprašal, kdo mu bo sledil, je dejal, da ne ve, bržkone pa dr. Maniu.
Bukarešta, 8. avgusta, n. V kratkem pride v Romunijo grški ministrski predsednik Venizelos. Sestal se bo z grškim kraljem Jurijem in z romunskimi politiki. — Veliko skrbi dela Romuniji sovjetsko bro-dovje na Črnem morju, ki prodira že do Carigrada. Tudi o tem bodo govorili z Ve-nizelosom.
Gojenci pariške vojne politehnike v Zagrebu
Zagreb, 8. avgusta, k. Davi so prispeli 1 Zagreb gojenci pariške vojne politehnike. Na postaji so goste sprejeli francoski konzul Bois-sier, zastopniki naših vojnih, civilnih, občinskih ter vseučiliških oblasti. Po sprejemnih pozdravih so se nastanili v hotelu Esplanade. Konzul jim je tam priredil kosilo. Nato so si ogledali letališče. Zupan je vsakemu daroval spominsko knjigo Zagreba.
t	.	•	’	,	‘	■	1	'	f»
Carina na olje
Beograd, 8. avgusta. AA. O priliki sprejetja zakona o izpremembah In dopolnitvah št. 30. in 31. uvozne tarife zakonskega predloga o splošnih carinskih tarifah smo dobili s pristojnega mesta tole pojasnilo;
Po sklepu odbora ministrov je odrejeno, da se na vse vrste oljnatih semen in oljnatih iz številke 30. in 31. uvozne tarife zakonskega plodov, ki služijo za izdelavanje jedilnega olja, predloga o splošnih carinskih tarifa’- uvede uvozna carina 0'40 Din v zlatu na 100 kg. Uvedbi te carine je bil namen zaščita domače kultu-; re oljnatih semen in oljnatih plodov. Oljnati plodovi, na katere se uvede uvozna carina v svrho zaščite domače kulture teh rastlin, so oljeva repa, kitajska oljeva redkev, bukov žir in ostali oljevl plodovi, ki na drugem mestu niso omenjeni v točki 30. uvozne tarife zakonskega predloga o splošnih carinskih tarifah. Oljeva semena, na katera se uvede uvozna carina, so solnčnica, makova in bučna semena, omenjena v točki 1. in 2. Oljeva semena, omenjena v točki 3. in 4. št. 31 uvozne tarife zakonskega predloga o splošnih carinskih tarifah, so ostala še nadalje prosta, ker služijo izdelovanju olja za tehnično porabo, pri katerem zahtevajo naši interesi, da ostanejo prosta.
Obisk tujcev v Splitu
Split, 8. avgusta, k. V prvih sedmih mesecih t. 1. je bilo v Splitu 24.540 tujcev, med njimi 14.524 Jugoslovanov, 10.016 pa inozemcev. Med temi turisti so všteti tudi izletniki Jadranske Straže iz Skoplja in Zagreba ter Sokoli, ki so se udeležili sokolskega zleta, pa tudi razne dijaške ekskurzije. Največ je bilo letos v Splitu Čehoslovakov, lani pa Nemcev. — Lani je bilo v Splitu 22.100 turistov, od t«b‘ prav toliko inozemcev ko letos.
Mussolini obišče Berlin
Rim, 8. avgusta, d. Načelnik italijanske vlade Mussolini je sprejel povabilo nemškega državnega kancelarja za vrnitev poseta v Berlinu Pridržal pa si je, da se kesneje določi čas po seta.
Pobiranje skupnega davka na poslovni promet
Beograd, # avgusta. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri navaja, da so nekatere davčne uprave in finančne direkcije krivo tolmačile odredbo o pobiranju skupnega davka na posloslovni promet pri žitni moki in ostalih mlinskih izdelkih. Da se povsod uvede enotno ravnanje, razglaša davčni oddelek finančnega ministrstva, da morajo mlini plačati skupni davek na poslovni promet po uredbi št. 100/31 tako, da se vsa količina zmlete moke pretvori v ustrezajočo količino žita in se za to količino žila po nabavni ceni žita plača skupni davek po davčni tarifi 114/1, to je 2,2<Vo. Pri plačilih v naturi se plača skupni davek od vse količine žila, oddanega v mline za mletje, in ne samo od tiste količine, ki jo mlini oddajo. Vse to velja seveda samo za dobo od 1. aprila do 31. julija 1931. V kolikor mlini tega še niso storili, mo-
rajo plačati skupni davek na poslovni promet po dosedanji stopnjj davčne tarife št. 114, in sicer za vso količino.
V	dobi od 1. aprila do 31. julija zmleta moka se mora pretvoriti v ustrezajočo količino žita in od tako dobljene količine žita se naknadno plača za navedeno dobo skupni davek na poslovni promet.
Davčne uprave so dalje dobile nalog, da takoj po svojih odposlancih pregledajo mline na svojih področjih in da takoj poberejo premalo plačani skupni davek. Finančne direkcije so dolžne do konca septembra t. I. poslati poročilo
o	rezultatu pregleda mlinov in pobranih davkih davčnemu oddelku finančnega ministrstva, obenem pa morajo poslati tildi podatke o delovanju vseh velikih mlinov in drugih velikih tvor-nic v uvrho nadaljne kontrole.
Petkrat več povratnikov kot izseljencev
Statistika novih izseljencev v juliju — številke govore resnico
O Jugoslovanski politiki
S<)mo p« sebi se razume, da more in »nora biti državna politika Jugoslavije samo jugoslo^vauska, to je politika, ki odgovarja interesom vse države in slehernega Jugoslovana. Ze vsled tega splošnega značaja ne more biti prava jugoslovanska politika ona, ki preveč povdarja le rame posebne interese posameznih pokrajin, stanov in plemen, kajti jedro jugoslovanske politike je v teni, da vse spaja, ne pa da loči Jugoslovane s poudarjanjem raanih posebnosti. Vse te posebnosti jugoslovanska politika uvažuje in jim skuša tudi ustreči, ali samo pod pogojem, da s lem ne trpi državna enotnost in skupni interesi v«eh. Da ne bo nejasnosti in zlohotnih očitkov, povdarjamo še enkrat: Jugoslovanska politika visoko ceni vse kulturne, gospodarske in socijalne individualnosti, ki so nastale na ozemlju naše države, ker ve, da je v njih velika ustvarjajoča sila. Zato ni in ne more biti namen jugoslovanske politike, da bi ovirala razvoj teh individuali-let, temveč njen cilj je samo ta, da njih razvoj podredi skupnemu cilju — napredku vse Jugoslavije in vsega prebivalstva.
Vsled te^a cilja hoče jugoslovanska politika ustvariti plodno harmonijo med vsemi silami, ki obstoje na ozemlju Jugoslavije in v njenem prebivalstvu, in zato je bilo ono pretirano strankarstvo^ki je že skoraj namenoma uničevalo to harmonijo, tako napačno, da je moralo pasti. Ta harmonija med vsemi silami je življenjsko vprašanje za Jugoslavijo in zato mora jugoslovanska politika nastopili proti vsakomur, ki ruši to harmonijo. In to harmonijo ruši, kdor noče svojih posebnih interesov podrediti interesom celote, to je Jugoslavije. Kajti tudi največji posebni interesi niso tako važni kakor so interesi vse Jugoslavije. Zato ne zadostuje, če kdo reče, da je za jugoslovansko politiko, temveč mora biti pripravljen, podrediti svoje posebne interese občnemu interesu. Ne pravi se to svojih posebnih interesov zatajili, temveč spraviti Jih samo v okvir onega, kar je skladno s »plosno jugoslovansko politiko.
Dolgo časa se pri nas ni hotelo niti toga ©snovnega pogoja za uspešno sodelovanje upoštevati in še danes bi hoteli nekateri razumeti sodelovanje na podlagi jugoslovanske ideje tako, da bi diktirali svoje posebne interese vsem drugim in da bi se morala jugoslovanska politika njim podrediti. To pa je nemogoče in kdor to hoče, ta sploh noče jugoslovanske politike, Jugoslovanska politika hoče harmonije, ker je ta prvi pogoj, da sodelujejo aktivno v jugoslovanski politiki prav vsi Jugoslovani. Sodelovanje v jugoslovanski politiki ni noben privilegij, prav lako pa ni tudi nobenega opravičila, če se kdo temu skupnemu delu odteguje. Potrebno pa je tudi to, da se vsak Jugoslovan zaveda, da je pristaš iste misli obenem z Jugoslovanom v najbolj oddaljeni pokrajini, da mora zato vedno nastopati tako, da nikogar ne odbija. Zavedati se mora celo tega, da dobro sodeluje v skupni stvari le, če se udejstvuje tako, da bi se mu mogel pridružiti celo njegov osebni nasprotnik. Prav pojmovana jugoslovanska politika zato avtomatično tlaži nasprotja in zbližuje ljudi, napačno pojmovana jugoslovanska misel pa vedno povzroča spore in razjedinjuje Jugoslovane.
Tega sodelovanja vseh pa noče jugoslo-van. politika doseči le vsled kakšnih teoretičnih razlogov, temveč iz čisto praktičnih, ker morajo biti zavarovani posebni interesi posameznikov in posameznih skupin le, če se vsi udejstvujejo v skupnem delu.
Jugoslovanska politika hoče vsem Jugoslovanom ustvariti dejansko blagostanje in zato je njena osnovna misel tudi vedno socijalna. Baš sedaj je sedanja vlada gen. Živkoviča, ki je prva res jugoslovanska vlada, to naravnost sijajno dokazala, ko je izvedla agrarno reformo, za katero vse prejšnje vlade niso imele nikdar toliko poguma. Zaradi te socijalne vsebine pa se tudi jugoslovanska politika ne boji nobene diskusije in brez krvavih žrtev, brez riskant-nih eksperimentov ustvarja novo dobo, ki se začenja posebno močno razvijati po svetovni vojni. Ker je jugoslovanski nacionalizem socijalen, zato je tudi moderen in zato je vsaka iz jugoslovanskih nagibov porojena nacionalizacija tudi socijalizacija.
Kot res moderna ideja, toda čisto iz na-fcega naroda porojena ideja, ne pozna zalo tudi jugosllovanska ideja nobenega šovinizma, lemveč je v svojem jedru miroljubna in že skoraj pacifistična. Ne pa v tej meri, da bi postala samomorilna, in zato bo vedno z odločnostjo branila svete jugoslovanske interese.
Cisto iz korenin jugoslovanskega naroda je. zrasla jugoslovauska politika in samo jugoslovanskemu narodu je tudd namenjena. Zato ustreza vsakemu Jugoslovanu in zato ne pristaja na n,jo samo oni Jugoslovan, ki nima v sebi globine, da bi pojmoval vso veličino jugoslovanske ideje, ali pa oni, ki noče svojih posebnih interesov podrediti skupni stvari.
So to ljudje preteklosti, dočim je jugoslovanska politika stvar sedanjosti in bodočnosti
Jesenice, 7. avgusta.
V	minulem mesecu se je izselilo iz naše države preko jeseniškega obmejnega policijskega komisarijata 24 oseb v Francijo, 3 v Holandijo in 1 v Belgijo, torej le 28 oseb se je v juliju izselilo preko Jesenic v ostale evropske države. Izseljencev v prekomorske države pa je bilo nekaj več, in sicer v Zedinjene države Severne Amerike 90, v Kanado 17, v Argentino 10, v Brazilijo 1 in v Bolivijo 1; vseh izseljencev v prekomorske države je bilo v juliju lorej 119. Vseh izseljencev pa je bilo 147. To število vidimo, da ni veliko, pove pa vse. Popolnoma naravno je, da je izseljevanje tam veliko, kjer je življenski standard majhen. Naše število pa pove, da pri nas lega ni. To je najbolj objektiven, resničen in edino pravilen odgovor onim temnim elementom v inozemstvu, ki rovarijo proti nam z ilegalnimi sredstvi in vpijejo drugod, kako slabo je pri nas. Pogledati je treba le to in videli bodo dejstva.
Če si pogledamo to stvar tudi z druge strani, kako je drugod in to tam, kjer pravijo, »da se cedi le mleko in med«, pridemo do enakega zaključka. V ta namen si predočimo le številke, ki govore o povratnikih. V minulem mesecu se ie vrnilo preko jeseniškega komi-
Ljubjana, 8. avgusta.
V petek popoldne se je pričelo v kopališču SK Ilirije seniorsko državno prvenstvo v plavanju in vaterpolu. Vršili sta se samo dve wa-terpolo-tekmi, ki pa nista nudili dobrega športa.
V	izločilni tekmi je Primorje v podaljšku premagalo Gradjanskcga (Karlovaci in se plasi-lalo v finale. V drugi izločilni tekmi je zmagal Bob (Beograd) nad drugim karlovškim klubom KSU ter se je plasiral v drugo izločilno kolo.
Primorje : Gradjanski 3:1 (0:0, 1:1)
Obojestransko slaba igra. Regularna tekma se ie končala z 1:1 in je nato Primorje v podaljšku zabilo še dva gola.
Bob : KSU 5:1 (2:0)
Tekma je bila mnogo živahnejša od prve. Protivnika sta si bila v igri enakovredna, le v streljanju je bil Bob mnogo boljši. Beograjčan) so zabili 6 golov, vendar sodnik enega ni priznal.
Danes dopoldne so se vršila samo predtekmovanja seniorjev. Več točk je izpadlo, ker so nekateri plavači izostali (Viktorija sploh ni prispela v Ljubljano) in se bodo vršila takoj finalna tekmovanja v nedeljo. Tako se ni vršilo izločilno tekmovanje na 1500 m prosto in 3X100 metrov mešana štafeta.
Tekmovanje samo je pokazalo velikanski napredek Ilirije, kar je predvsem zasluga njenega trenerja g. Ulage. Na 100 m prosto so se vsi IMrijani plasirali v finale, kar je dosedaj prvi slučaj na prvenstvu seniorjev. Očividen napredek je pokazalo \valerpolo moštvo, ki je sigurno premagalo Boba in se plasiralo v finale. Izven konkurence sta bila postavljena dva nova državna rekorda na 100 in 200 m prosto po VVilfanu. oziroma Lampretovi. Na 100 m prosto so trije plavači plavali boljše od obstoječega rekorda.
200 m prsno izločilno
Od 21 prijavljenih jih je nastopilo samo II, ki so tekmovali v 3 predtekih. Po Času osem najboljših pridejo v finale.
1. skupina: 1. Midžor (Jadran) 3:209, 2. Kramar (Ilirija) 3:28, 3. Jelič (Jug) 3:333. 4. Jamnik (Ilirija) 3:34.
2. skupina: 1. Frankova: (Gradjanski) 3:17"6,
2.	in 3. Sever (Ilir.) in Birimiša (Jadran) oba 3:18-7, 4. Fabris (Jug) 3:414.
3. skupina: 1. Ferček (Gradj.) 3:22-4, 2. Nikolajevič (Beogr.) 3:23-8. 3. Pazinovič (Jadran) 3:33-6.
V	finale so se plasirali: Frankovič, Ferček (Grad.). Midžor, Birimiša (Jadr.). Sever. Kramar (Ilir.). Jelič .(Jug) in Nikolajevič (Beogr.).
Za tem se je vršil rekordni poizkus Wilfana (Primorje) na 100 m prosto. Plaval je proti dvema plavačema. Wilfan je dosegel čas 1:03-2, poizkus je torej uspel in je bil stari rekord Se-njanoviča izboljšan za 2-7 sekunde.
100 m prosto izločilno
Prijavljenih 25, nastopilo 11. Plavali so v treb skupinah. Stari rekord 1:05'9 je bil po treh pla-vačih izboljšan, vendar ni nihče dosegel časa VVillana. Kdor ni plaval najmanj 1:10, se ni plasiral I Vsi »Jadranaši« so prišli v finale t
1.	skupina: 1. Matič (Jug) 1:04-8 bolje od re-
sarijata iz drugih evropskih držav 417 oseb, in to 251 iz Francije, 156 iz Belgije in 10 h Holandije. Iz prekomorskih držav 372, in to iz Zedinjenih držav Severne Amerike 287, iz Kanade 75, iz Argentine 8 in Bolivije 2. Torej vseh povratnikov v juliju je bilo 789. Če primerjamo število izseljencev in število povratnikov, vidimo, da se jih je vrnilo 5'37 krat več kot izselilo. Ta količnik nam matematično natanko podkrepljuje naša izvajanja. Število 642 znaša razliko med izseljenci in povratniki. Treba	je	pomisliti: odkod ta razlika? Sigurno	je
ne	bi	bilo, če bi bilo pri nas res vse tako	črno,
temno in slabo.
Deportiranih je bilo 38, in sicer 27 iz USA in 11 iz Kanade. Deportirancev iz evropskih držav v minulem mesecu ni bilo. Reportirancev, to je	na	državne stroške vrnjenih, je bilo 170	in	to
27	iz	Zedinjenih držav Severne Amerike,	35	iz
Kanade, 107 iz Argentine in 1 iz Čile. Iz evropskih držav reportirancev ni bilo. Iz zadnjega podatka je razvidna skrb naše države za svoje. Če računamo za vsakega državnega vr-njenca samo 5000 Din, vidimo, da smo blizu milijona, ki ga je dala država za svoje iz ljubezni do svojih.
korda, 2. Brainovič (Jad.) 1:06, 3. MarOvič (Jadran), 1:07'3, 4. Bettner (Jug) 1:12.
2. skupina: 1. Senjanovič (Jad.) 1:04-8. 2. Gaz-zari (Jad.) 1:05'4, oba boljše od rekorda! 3. Žirovnik (Ilir.) 1:09-1, 4. Turnšek (Ilir.) 1:10.
3. skupina: 1. Fritsch (Ilir.) 1:08-4. 2. Grbič (Jug) 1:11, 3. Cvjetkovič (Jug) 1:11-2.
V	finale pridejo: Senjanovič. Gazzari. Brainovič, Marovič (Jad.), Fritsch, Žirovnik, Turnšek (Ilir.) in Matič (Jug).
Vršil se je nato rekordni poizkus Lampretove (Ilirija) na 200 m prosto. Lampretovi so dajali tempo Iraje plavači. Poizkus je uspel iu Lampretova je izboljšala svoj lastni rekord za 2-7 sekunde z novim rekordnim Časom 2:5(M(.
Dopoldanski plavalni spored je bil s tem končan. Vršila se je še izločilna waterpolo tekma.
Ilirija : Bob 8:5 (4:4, 3:1, 2:0)
Igra je bila izredno zanimiva. Ilirijani so v plavanju znatno nadkriljevali Beograjčane in so bili vseskozi v premoči. Dosegli bi lahko dvo-številno zmago, ako ne bi zastreljali najsigur-nejših šans. Bob je izkoristil vsako najmanjšo šanso. Ilirija se je s to zmago plasirala v finalno tekmovanje, dočim je Bob izpadel.
Bob je igral precej ostro in je moral sodnik več igračev izključili. Po Otrubi (2) in Jesihu je dosegla Ilirija vodstvu 3:0. Nato je bil Otru-ha izključen in Bob je znižal na 3:1. Po odmoru je Bob izenačil, vendar je Jesih ponovno dosegel vodstvo. Radi napake obrambe I. je Bot) zopet izenačil. Iliriji so se nudile krasne prilike, da že v regularnem času zmaga, toda streljanje je bilo izredno netočno. Rezultat 4:4,
V	podaljšku je Bob nastopil popolnoma izčrpan in ni mogel nuditi resnega odpora. Že v prvi polovici dosežeta Otruba in Jesih dva gola. Po odmoru zniža Bob na 2:1, vendar zasigurata dva gola Fritscha in Turnška zmago liliriji. Podaljšek 4:1, skupno torej 8:5 za Ilirijo.
Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo.
Popoldanski spored
Popoldanski sobotni spored je bil kratek. Vršila se je samo ena plavalna točka iu dve vaterpolo tekmi. V točki 400 m prosto je Senjanovič izboljšal državni rekord Bulata (Beograd) od 5:44 na 5:33’8. Rekordni poizkus na 50 m prosto je sicer uspel, vendar je končal s presenečenjem. Startala sta Matič (Jug) ip Wilfan (Primorje) in je Dubrovničan zmagat;
400 in prosto
Prijavljenih je bilo 16, nastopilo je le 8 tekmovalcev in se je pomotoma vršilo predtekmovanje v dveh skupinah po 4 plavači.
1. skupina: 1. Senjanovič (Jadran) 5:338 boljše od drž. rekorda, 2. Bibiča 5:52'6. 3. Dabro-vič J. (Jug) 6:14-2. Na cilj je prispel kot tretji Marovič (Jadran) v 6:096, vendar je bil diskvalificiran radi napačnega plavanja.
2. skupiva: 1. Bonačič (Jadr.) 5:44-2, 2. Bulat (Beograd) 5:44'2, 3. Jesih (Ilirija) 6:12'6, 4. Turšek (Ilirija) 6:20-4.
Vsi tekmovalci pridejo v finale.
Zatem se je vršil rekordni poizkus na 50 ni prosto. Nastopila sla Matič (Jug) in VVilfan (Primorje). V krasnem boju glava ob glavi je
zmagal Matič v času novega rekorda 27-8 kakih 20 cm pred VVilfanom.
Kot zaključni točki popoldanskega sporeda sta se vršili dve vaterpolo tekmi.
Ilirija : Primorje 7:1 (5:0)
Ilirijani so znatno nadkriljevali nasprotnika, posebno v pogledu plavanja. — Gole za Ilirijo so zabili: Otruba 3. Jesih 2, Turnšek in Fritsch po enega. Za Primorje je scortal Kolar. Sodnik Šerifi je sodit v slabo Iliriji.
Jug : Jadran 3:1 (3:0)
Tekma je odločila prvo mesto. Bila'je izredno lepa in polna napetih momentov. Jug je ponovno dokazal, da v waterpolu nima enakovrednega konkurenta. Zanimivo je, da je bil gol, ki ga je zabil Jadran, od leta 1927 prvi, ki ga je Jug prejel. Obe moštvi zaslužita vso pohvalo. Izvrstno je sodil g Mramaršič.
Jug: Fabris, Cvjetkovič, Samardžič, Dabrovič,
I.,	Dabrovič J., Bettner, Stadinger.
Jadran:	Majič,	Culič,	Kuzmanič,	Birimiša,
Senjanovič, Roja. Bonačič.
Tekma je bila odigrana v izrednem tempu. Vodstvo je dosegel Bettner za Jug po krivdi Majica, ki je zapustil gol. Iz krasnih kombinacij sta postavila Dabrovič I. in Stadinger rezultat polčasa. Po odmoru je zaigrala obramba Jadran izvrstno posebno čulič. Senjanovič ni izkoristil sigurne šanse radi pomanjkanja tehnike. Častni gol je zabil Bonačič.
Sledil je rekordni poizkus na 200 ni prosto, ki je obenem veljal kot izbirno plavanje za evropsko prvenstvo v Parizu. Nastopili so Bulat. (Beograd), Wilfan (Primorje) in Gazzari (Jadran). Rekord je uspel Wilfanu in Gazzariju vendar je čas slednjega slabši od rekorda, ki ga je Wilfan postavil na podsaveznem prvenstvu (2:30). Dosegli so: Wilfan 2:28 Gazzari 2:34, Bulat 2:37-6.
V	nedeljo se tekmovanje nadaljuje ob 8. zjutraj. Vršijo se samo finalne točke seniork in seniorjev. Glavna broba za naslov državnega prvaka v celokupni klasifikaciji se vodi med Ilirijo in Jadranom. Ilirija ima sedaj 50 točk. Jadran pa 38 Ako se posreči Iliriji potisniti Jadrana na 3. mesto v \vaterpolu, bo Ilirija državni prvak in bi imela 90, Jadran 87 točk. Verjetnejše^ je da bo končna klasifiskacija Ja-
Gradjanski : Primorje
Ob 17-30 na igrišču Primorja; predtekma rezerv ob 15*45
V	nizu velikih in lepih tekem, ki jih je dalo Ljubljani novo tekmovanje po ligah, se vrši danes popoldne predzadnja, vsekakor pa zadnja z izvenljubljanskim klubom. Čez 14 dni bomo ab-solvirali še domači derby, potem bo za letos lig konec.
Gradjanski je še ob vsaki priliki izvabil na naša igrišča polnoštevilen obisk. Po pravici, ker razpolaga vedno z borbenim moštvom, ki sicer lahko oscilira v formi, v moči, v kondiciji, vedno pa da vse iz sebe — to je že laka tradicija Pri Purgerjih — da doseže /.a svoj klub cim najboljši uspeh.
Primorjani ne morejo Zagrebčanom preprečiti poti naprej. Lahko pa napravijo uslugo sebi, Ljubljani in slov. nogometu, če napnejo svoje razpoložljive sile in poskusijo borbo z vso resnostjo. Danes Gradjanski ni tista firma kot nekdaj, po znanju sta mu oba ljubljanska kluba gotovo dorasla. Treba je malo srca in vere v Sebe — pa bo eventualno šlo!
Imenovanje
Beograd, 8. avgusta. AA. Postavljen je za načelnika gradbenega oddelka direkcije državnih žele-ic v Ljubljani v 3. skupini Pavle Staržik, načelnik gradbenega oddelka državnih železnic v Subotici, po potrebi službe.
Proti postranskim zaslužkom uradništva
Dunaj, 8. avgusta, (d). Dunajska občina pripravlja znižanje vseh postranskih prejemkov svojih uslužbencev. Plače in mezde uradnikov in nastavljencev ostanejo pa za sedaj še nedotaknjene. Druge dežele so zaradi manjših dohodkov od davkov prisiljene, da izdado obsežne varčevalne ukrepe.
Promet Poštne hranilnice meseca julija
Beograd, 8. avgusta. AA. Promet Poštne hranilnice meseca julija t. I.
Meseca julija je štednja lepo napredovala. Pristopilo je 4294 novih vložnikov, tako da jih je zdaj 143.010. Vsota vlog je zrasla za 15 in pol milijona Din in je znašala konec julija 287,185.200-47 Din — v čekovnem prometu je bilo otvorjenih 106 novih čekovnih računov, tako da jih je zdaj pri centrali v Beogradu in njenih podružnicah 19.842. Promet v čekovnih računih je znašal meseca julija 5,658.540-38 Din, stanje vlog na čekovnih računih pa je konec julija znašalo 815,664.541-03 Din. Skupno znašajo vloge pri Poštni hranilnici 1102 milijona Din.
Za dvig tujskega prometa na Koroškem
Celovec, 8. avgusta, n. Koroška deželna vlada in generalna direkcija zveznih železnic sla sklenili sporazum, po katerem bo vsak turist, ki bo poselil koroška kopališča in zdravilišča, imel pravico do brezplačuega povratka z železnico. Koroški hotelirji pa so znižali cene.
Ločitev cerkve od države v Španiji
Pariz, 8. avgusta, n. »Jumak je objavil poročilo iz Madrida, da so v ustavodajni zbornici dosegli sporazum o odnošajih med cerkvijo in državo. Španija ne bo imela državne cerkve. Odpravili se bodo cerkveni redovi, njihova imetja se bodo nacionalizirala, država ne bo podpirala nobene cerkve.
Vremenska napoved
Dunaj, 8. avgusta (d). Nagel porast topline; jasno vreme pa ni za vso nedeljo gotovo; vdrl bo vnovič zapadni zrak z razširjenimi nevihtami in močnim, trajnejšim padcem topline
Državno prvenstvo v plavanju
Več državnih rekordov izboljšanih — Sencazijonalna zmaga Ilirije
nad Bobom
Zadnja poj dr. Danila Majarona
Ljubljana. 8. avgusta.
Popoldne ob 17. se je vršil izpred hiše žalosti na Napoleonovem trgu 6 pogreb dr. Danila Majarona, ustanovitelja in prvega častnega doktorja ljubljanske univerze, predsednika Odvetniške ibornice, predsednika društva »Pravnik«, soustanovitelja Splošnega kreditnega društva, ustanovnega člana Ljubljanskega Sokola, ime-jilelja reda Sv. Save II. razreda in Belega orla V. razreda.
Pogrebni obred je opravil kanonik dr. Klinar ob asistenci treli duhovnikov. Nato so imeli dekan juridične fakultete dr. Polc, bivši praški poslanik Ivan Hribar, poslevodeči podpredsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik in prorektor dr. Dolenc poslovilne govore, v katerih so slavili zasluge velikega pokojnika za 'slovenski narod.
Pogreb so nato otvorili uslužbenci mest. pogrebnega zavoda z veliko črno zastavo, za katero so nosili 6 prekrasnih vencev: univerze kralja Aleksandra, profesorskega zbora juridične fakultete, Saveza »advokatskih komora v Beogradu, bana dr. Marušiča, ljubljanske mestne občine in slušateljev univerze. Sledili so zastopniki akademskih društev »Danice«, »Zarje«, »Jadrana«, »Borbe«, »Njive«, »Zveze slušateljev univerze«, voz z duhovniki, voz do vrha obložen z venci in rožami in voz s krsto pokojnika, v katerega so bili vpreženi 4 vranci. Za vozom s krstj so korakali pokojnikov sin dr. Ferdinand z materjo Fi-rdinando in z ženo Marijo Renato ter ostalo sorodstvo.
Med številnimi pogrebci smo opazili bivšega praškega poslanika Ivana Hribarja, podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca z občinskimi svetniki in šefi poedinib mestnih podjetij, rektorja dr. Serka s celokupnim profesorskim zborom ljubljanske univerze, člane Odvetniške zbornice s podpredsednikom dr. Žirovnikom na čelu, zastopnike deželnega sodišča, vrhovnega državnega tožilca pri Stolu sedmorice v Zagrebu dr. Nika Domenika, ljubljanske konzule, zastopnike ljubljanske borze, finančne direkcije, ravnatelja Pokojninskega zavoda dr. Sagadina, predsednika Zbornice TOI Ivana Jelučina ml. z generalnim tajnikom Mohoričem, predsednika Zveze indu-otrijcev Dragotina Hribarja, ravnatelja akademskega kolegija prof. Jerana, ravnatelja OUZD dr. Bohinjca, zastopnike Osrednje protituberku-loftne lige, tržaškega prvoboritelja dr. Gregorina, tajnika Delavske zbornice Uratnika, veletrgovca Krisperja, Sokole in druge.
Sprevod je krenil na Kongresni trg in skozi Wolfovo ulico in Miklošičevo cesto v Komenskega ulico. Povsod, kjer je korakal sprevod, so sta-fe na obeh straneh ceste goste gruče občinstva in izkazale pokojniku zadnjo čast.
Na pokopališču se je ob odprti grobnici poslovil od velikega pokojnika rektor dr. Serko s lemi besedami:
Nezaželjena dolžnost me je postavila na lo žalostno mesto, da izrečem v imenu slovenske univerze^ v Ljubljani par poslovilnih besed v grob možu, kakršnih nismo imeli in nimamo še danes veliko.
Dr. Danilo Majaron odhaja za vedno od nas.
Kaj nam je bil, ve vsakdo, ki se zaveda svojega rodu in svojih pravic.	.
Iz preprostega naroda se je dvignil, živel in doumel, da ljudstvo brez lastnih, samo njemu bitnih stremljenj, brez teženj po lastnem koltur-nem izživetju, po lastnem odločanju svoje duhovne usode ni narod, ampak čreda ljudi. In ko je to doumel, je vstal, mož ves našega rodu iu naše rasti in glasno zahteval, da se nam da, kar nam kot narodu gre. Vstal je in tirjal, tirjal v časih, ko je bilo tirjanje v teh krajih še neprijetna stvar, slovensko univerzo v Ljubljani.
In jo je doživel. Bil ji je porodničar- boter in oče obenem hi je doživel njeno porast, njen razvoj in njeno hvaležnost in sedaj, ko je umrl, mu kliče njegova univerza ob robu groba:
Bog s Tabo, dragi prijatelj, edini, iskreni, Bog s Tabo! Počivaj v miru! Drevo, ki si ga vsadil,
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
raste in bo rasllo, cvetelo in dajalo sadu narodu, iz katerega si izšel, v njem živel, delal, trpel in umrl!
V	imenu univerze, ki si ji ostal zvest do groba, Ti kličem zadnji, prav zadnji pozdrav!
Mir Tvoji duši! Slava Tvojemu spominu!
Poslovilni govor je imel še za Zvezo slušateljev ljubljanske univerze akademik Brecelj, ki je slavil v pokojniku velikega dobrotnika slovenskih študentov.
Ob 19. uri se je vršila v sodni palači v I. nad-slropju žalna seja Oddvetniške zbornice, ki jo je vodil podpredsednik dr. Žirovnik. V kratkem, lepem govoru se je spominjal vseh pokojnikovih zaslug za odvetniški stan in poudarjal njegove vrline, ko je branil interese odvetniškega stanu. Seja je bila nato zaključena.
Seja občinskega odbora v Trbovljah
Včeraj ob 15. uri se je vršila seja občinskega odbora, katero je vodil župan g. Gustav Vodušek. G. župan je naznanil, da je potekla funkcijska doba predsedniku sreskega in občinskega kmetijskega odbora g. Ahacu Rudolfu, na katerega mesto je imenovnn g. Roš Ferdo iz Hrastnika. Kot člani občinskega kmetijskega odbora pa se imenujejo posestniki gg. Potrata, Cestnik in Gričar. — Gospod župan dalje poroča, da je kr. banska uprava odobrila tržni red občine.
Nato je poročal načelnik občinskega upravnega odbora g. Pavlin o storjenih sklepih na seji dne 5. t. m. Tako je sestavljen vodovodni red. Sedaj bo na podlagi novega pravilnika poverjena uprava samo eni osebi, in sicer g. Gučeku, ki bo za stalno plačo Din 1600 vršil vsa dela in popravila na vodovodu in sploh celotno upravo. Pravilnik je bil soglasno sprejet.
Enaka reforma bo izvršena v upravi občinske klavnice. Uprava bo poslovala popolnoma samostojno pod nadzorstvom občine. Vsi dohodki in izdatki gledo na račun klavnice, ki bo olvorila svoj čekovni račun. Pravilnik urejuje tudi delokrog živ,inozdravnika, ki je spravljen tudi v zvezo s tržnim nadzorstvom. Pravilnik je bil brez ugovora sprejet.
Nato je poročal g. Pavlin glede dopolnilnega pravilnika kopališke uprave. Občina je nabavila novo črpalko, ki črpa vodo iz Trboveljščice v bazen kopališča. S tem je postalo kopališče rentabilno, kajti bazen bo sedaj napolnjen v 10 urah, tako da se bo lahko voda vsak dan menjala.' Novi pravilnik urejuje tudi delokrog upravnika kopališča, ki bo moral v bodoče skrbeti tudi za vzdržbo in red celega kopališča znotraj in zunaj. Tudi ta pravilnik je bil soglasno sprejet.
Glede pravilnika o nabavi službene obleke občinskim redarjem se je vnela živahna debata. Po novem pravilniku bo določen za vsakega redarja po Din 1200 monturoe pavšale letno.
Na vrsto je prišel pravilnik o občinskem gospodarstvu. Pokazala se je potreba, da se ludi ta panoga uredi. Gospodarska poslopja, konji, njive, travniki, gozdovi, orodje, i. dr., ki je last občine, ni imelo doslej stalnega nadzorstva. Zato je upravni odbor sklenil, da postavi občinsko ekonomijo na lastne noge. Uprava bo poverjena občinskemu uradniku g. Grosarju, ki bo vodil vse delo in predlagal koncem leta upravnemu odboru bilanco o dohodkih in izdatkih. Le na ta način se ho videlo, kaj je aktivno in kaj pasivno. Župan g. Vodušek se je
pri tej priliki .pohvalno izrazil o uspešnem delu upravnega odbora, kajti vidijo »e že konture boljšega gospodarstva na vseh poljih, za kar je upravnemu obdoru globoko hvaležeu. — Pravilnik je bil nato sprejet.
Kot najvažnejši pravilnik pa smatra upravni odbor pravilnik o ureditvi pohirauja občinske trošarine. Doslej je morala občina iskati podatke o iztočeni pijači pri finančni upravi. Ni pa imela garancije, da se je res toliko »točilo.
V	bodoče bo zadeva urejena, da se bo vodila natančna evidenca o potočeni pijači in pobrani trošarini, ki se bo zaključila vsak mesec, vsako četrt leta pa bo predložena občinski revizijski komisiji. Tako bo tudi vpostavljena zveza med občinsko blagajno — pobiralcem trošarine in občinsko revizijsko komisijo. Pravilnik je bil nato sprejet. Končno je prišel še na dnevni red pravilnik o dolžnostih najemnikov v občinskih stanovanjskih hišah, ki je bil istotako brez ugovora sprejet.
Zatem je poročal g. župan o prošnji Kleča-nov, da bi se jim vodarina ukinila. Občinski odbor se je postavil na stališče, da se iz načelnih •razlogov ne more nikogar oprostiti te s pravilnikom predpisane obveznosti, pač pa se prosilcem zaračunava pavšalna vodarina Din 5'— za vsakega mesečno. Nekateri posestniki so prosili za dovoljnje priključitve na glavni vodovod, kar se je soglasno odobrilo. Občinski odbor je nato soglasno odobril sklep glede spremembe in dodelitve stanovanja nekaterim občinskim nameščencem. Prošnja Dominika Kolenc, da bi občina popravila pot, ki vodi ik njegovemu posestvu, se odkloni, ker je občina dolžna vzdrževati samo občinske ceste. Prošnja Bratovske skladnice, da bi občina {»opustila 50% na vodarini, ker se nahaja vsled krize v slabem finančnem položaju, se ne more odobriti iz načelnih razlogov, dasiravno znaša vodarina za Bratovsko skladnico mnogo več, nego vodarina oele naselbine na Tereziji. Prošnja Alojza in Antonije Fritz za krajevne pravice se odobri. Nasprotno se prošnja Marije Podbregar za krajevno pravico odkloni, ker ni krajevne potrebe.
Prošnja obč. nameščenca g. Martina Korinšeka za prispevek k računu zdravljenja se ugodi ter nakaže 50% v računu izkazane vsote. V zadevi regulacije potoka Bobna je poročal g. Ferdo Roš, da se struga Bobna vsled nesnage vedno
Uprava „<Ju€fC>slc>VCKZ1CZ
se /e preselila iz Gradišča 4
v nove pcoslore — Qvad
vhod iz Simon Gregorčičeve ulice (poleg The Rex & C o.)
Majdiča pcrc za svoje punčke.
Mala Majdiča je syojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schlchtov Radion. Ona je 2e pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
bolj zožuje, tako da voda zastaja in ne more več odtekati. Po njegovem mnenju bi zadostovalo, da se zaenkrat struga temeljito očisti. Lahko pa se napravi projekt in zato prosi od bor, da odobri znesek Din G000-—, ki ga zahteva strokovnjak. Soglasno odobreno.
Izvoljeni so bili v novo trboveljsko zdravstveno okrožje gg. Klenovšek, Jordan, Pavlin, Plavšak in dr. Jenšterle za Trbovlje in g. Malovrh, Leber in dr. Neuberger za Hrastnik. Gospod župan je še govoril o nalogah zdravstvenega odbora, kajti treba bo zgraditi za Trbovlje novo modernejšo izolirnico, stara pa bi služila za ubožno hišo, katere še nimamo.
Glede kuluka je poročal g. Pavlin, da je vse pripravljeno, da se izvede. Končno je bilo »prejetih 10 prosilcev v občinsko zvezo, dvema pa ljev bil zagotovljen sprejem, ko bodo dobili državljanstvo. Gospod župan je h koncu še pre-čital dopis tvrdke Skoda, da je škropilni avto že odposlan in da bo kmalu dospel.
Kongres Narodne strokovne zveze v Trbovljah
Kakor smo že poročali, se vrši v dneh 15. iu
16.	avgusta v Trbovljah kongres nacionalnega delavstva. Za ta kongres se vršijo že velike priprave in vse kaže, da bo letošnji kongres eden izmed največjih, kar jih je nacionalno delavstvo imelo. Med rudarji je veliko zanimanje za ta kongres in se po vseh revirjih rudarji pripravljajo na pohod v Trbovlje. Na kongresu bo imel podpredsednik dr. Joža Bohinjec važen referat o gospodarskem stanju v naši državi in o načelih nacionalnega delavstva. O priliki kongresa se bo vršil tudi delegatski zbor NSZ, in sicer se bo vršil v soboto 15. avgusta ob 16. uri. Peti dan dopoldne se bo vršila seja Federacije strokovnih organizacij, kateri bodo prisostvovali delegati vseh nacionalnih delavskih organizacij iz cele kraljevine. Popoldne ob
2.	uri se bo pa vršila seja uprave Jednote slovanskih narodno strokovnih organizacij, kateri bodo prisostvovali poleg zastopnikov jugoslovanskega nacionalnega delavstva tudi delegati češkoslovaškega nacionalnega delavstva. Na tej važni seji se bo izvolila definitivna nova uprava. V nedeljo 16. avgusta ob 9. uri bo slovesen sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora bo šla povorka do rudniške restavracije, kjer bo došle goste pozdravil trboveljski župan g. Vodušek. Od tu krene sprevod v Sokolski dom, kjer se bo vršil kougres. Na kongres so vabljena vsa nacionalna društva brez razlike in so svojo udeležbo tudi že obljubila.
Kongres Narodno strokovne zveze bo ena največjih manifestacij nacionalnega delavstva in vabimo vso nacionalno javnost, da s svojo prisotnostjo podpre težnje jugoslovanskega delavstva. Trboveljska nacionalna javnost bo v dneh kongresa okrasila okna z zastavami in z njimi pozdravila jugoslovenskega delavca.
Narodna strokovna zveza vabi tem potom vse prijatelje jugoslovenskega nacionalnega delavskega pokrela, da se pridružijo veliki manifestaciji delavstva in pohitijo 16. avgusta v Trbovlje.
Razširjajte Jugoslovana!
Claude Anet:
11
žkvijema
Roman ruske deklice.
Nekega večera so ga pregovorili, da je prišel na vsakoletni ples, ki ga je priredila gimnazija gospe Znamenske. Arijana je bila odbornica, in ko je vstopil, mu je izročila gumbni šopek. Vzel je cvetje, mučno strmel v deklico, zajecljal nekaj zahvalnih besed in ji bil ves večer za petami, če je plesala, ji je sledil z občudujočimi pogledi in genljivim nasmeškom ali pa je izginil iz plesne dvorane, se preril k jedilni mizi ter izlil vase nekaj kozarcev vina, kakor bi se hotel napiti poguma, še pred koncem slavnosti se je približal Arijani in jo z obupnim junaštvom zasnubil. Arijana, ki ji je bilo šestnajst let, ga je z nesramno drznostjo premerila od čevljev do ovratnice in se mu zasmejala v obličje. Naslednjega dne pa je prišel s šopkom rož k Varvari Petrovni, ki mu je zaman dopovedovala, da njena nečakinja ni še godna za možitev. Tretji dan si je nataknil na roko zaročni prstan, v katerega je dal vrezati Arijanino ime in dan in letnico tiste plesne zabave. V vsem mestu je pripovedoval, da postane Arijana Nikolajevna Kuz-njecova takoj po dokončanih šolah gospa Nikolajevna Ivanovna. Od tedaj je vsak dan pošiljal Arijani cvetlice, ki je nazadnje sprejemala lepi, dehteč dnev-
ni dar. Včasih, pa to bolj redko, se je odzvala, če jo je povabil jia izprehod s kočijo.
Težko bi bilo povedati, s kakšno gospodovalno muhavostjo je to komaj doraslo, šestnajstletno dekle obvladalo skoraj dvakrat starejšega medveda. Čudno je bilo to, da se ni polagoma zavedala svoje neomejene moči nad njim; takoj prvi dan je natančno vedela, kdo in kaj je Nikolaj, in da ga bo mogla gnesti kakor vosek s svojimi otroškimi prsti. Določila je njegove obiske in koliko smejo trajati. Nikolaj je prihajal samo ob določenih urah. Gorje, če se je prikazal v Dvoransko brez njenega dovoljenja! Samo enkrat se je zgodilo, da je stopil v jedilnico ob nenapovedani uri iz nekega nujnega razloga. Brez besede je Arijana šla v svojo sobo in ga ni hotela sprejeti. Včasih mu je ukazala, naj ostane teden ali dva na svojem posestvu in mu prepovedala, da bi ji pisal. Včasih mu je dovolila, da jo je spremil v gledališče, kjer je imela obonma, in je redkokatero predstavo izpustila, ker je koprnela po gledališču. Mnogo je občevala tudi z igralci in govorila, da hoče biti tudi igralka, zakaj samo na odru je resnično življenje. Zgodilo se je celo, da je v odmoru šla na oder, se pogovarjala z umetniki v oblačilnicah in docela pozabila na Nikolaja, ki je preklinjaje in škripajoč z zobmi šel sam domov.
Nekoč si je dovolila sledeči poskus. Nekoč pozimi od desetih ponoči, ko je bil Nikolaj pri njej na čaju, mu je rekla:
»Nikolaj, moram še ven, Imam neki sestanek.«
»Spremim vas, kam pa greste?«
»Neki prijatelj me pričakuje na Stolnem trgu, toda vi ne smete vedeti, kdo je.«
»Zaročenec« je zastrmel vanjo brez sape in šele čez nekaj časa si je opomogel. »Dobro«, je izustil.
Sla sta skupaj, dokler ni Arijana v luči cestne svetiljke zagledala mladeniča, katerega je iskala. Tedaj se je poslovila od Nikolaja in mu še zabičala, naj gre naravnost domov.
Kdor bi hotel ta prizor primerno oceniti, bi moral vedeti, da je bil Nikolaj ljubosumen do besnosti. Iskal je in našel nešteto dokazov, da Arijana Ijubim-kuje z drugimi, najbolj! dokaz pa so bila Arijanina zatrjevanja, ki ni tega prav nič zakrivala, ampak neprestano na to namigovala. Tako mu je nekoč dejala:
»No, veste, Nikolaj, kdo je prišel iz Moskve? Starejši sin Maklakova; bojim se, da sem vanj zaljubljena, ni mogoče se mu ustavljati.«
In stotero takih stvari, ki so ji slučajno prišle na jezik. Naslednji dan po onem večeru, ko se je dala spremljati po Nikolaju na sestanek, je pripovedovala zaupnim prijateljicam to pustolovščino. Pri tem se je zvijala od smeha. Olga, ki je bila sicer vajena porednosti svoj prijateljice, se takrat ni mogla zadrževati, da je ne bi grajala:
»Arijana, ti si v resnici zlobna.«
Arijana je nehala smejati se in odgovorila docela resno:
»Seveda Je bilo to zlobno. Cernu, za vraga, pa ne bi smela biti zlobna, č« me to zabava?«
 ________ JUGOSLOVAN______
Jx 'Dvav&h® banovine
Kako pišem?
Skoraj še bolj zanimivo kol »krepka beseda
o	inteligenci«, ki smo jo objavili v včerajšnji Številki ^Jugoslovana , pa je lo, kar piše prof. dr. Janez Plečnik o skladnji slovenske pisane besede. Pravi' namreč:
»Vsebina člankov >iz anatomije« iji moj jštik — torej skladnja moje pisane besede tudi nista prava (pravi sopomenkovalec).
O	vsebini tole: so človeki med Slovenci, ki jim je lega si jamskega kraljestva, ki so jim reke na Kitajskem, ki so jim imena faraonov nad vse rvažnot znanje. Pet človekov bo pa morda vendar med Slovenci, ki jim je lega želode« važna zadeva: pišem pa prav samo tem peterim.
Moja pisana beseda! Moja pisana beseda je kar taka, kot je moja govorjena, Lela so me lioučila. da je moja govorjena beseda dobro umljiva. Gradim pa stavke tako, da najprej določim njih vsebino, potem pa napišem osebek (1. sklon); glagol neposredno sledi osebku; predmeti (objekti) so pa nanizani na glagol: Sledim pri nanizan ju Številčni zapovrst-nosti sklonov: napišem torej najprej predmet v 2., nato onega v 3., v 4., v 5. in v 6. sklonu. Taka zgraja se mi zdi kar pravilna za suho (»znanstveno«) pripovedovanje. Moj sopomenko-vavec je ugenil kar pravo s trditvijo, da se mu moji stavki zde nekam »pretehtani«. So pre-tuhteni, saj ponujam bravcu blago jaz, ne bra-vec meni.
Čudni stavki zagledajo brez pretulitavanja dan. Bral sem nekje tale stavek: »znano je, da se miši boje posebno ženske.« Pokazal sem dvema znancema ta stavek.
Ta me je debelo pogledal in je zatrdil: »Kaj ne veš tega? Poslušaj: moja sestra je stopila v kuhinjo, je zagledala miš ...« Mož očividno ni bil slovenskih ušes. Oni se je prešerno nasmejal in je dejal: »Ta je pa fajn 1 — Milijon miši je pri nas v kašči, sesekajo vse in slorjajo škodo — poslali bomo sestro spat v kaščo, pa bo mir.« Ta mož je bil očividno slovenskih ušes. — Le-taki mišji slavki prav res niso pripravni za pripovedovanje novega, neznanega: oni vodijo v zmoto. Pisana beseda pa ima kar le nalogo: jasno povedati (novo) misel.
Skloni, razvrščeni po številčnem vrstnem redu (1., 2., 3., 4„ 5., 6. sklon) v Slavku, so v skladu z razumljivostjo, oziroma točnostjo pripovedovanja. Razvrstimo besede v mišjem stavku po vrstnem redu sklonov, pa stavek poslane kaj jasen Littudi resničen: »Znano je, da se posebno ženske boje miši.« — Tako-le zgrajen stavek: »oče je kupil od soseda sinu konja« je kar najbolj umljivo zgrajen. Ta pa oni bo zmajal z glavo in bo menil: edino zveličavno to ni. P-nosim mojavca, da preklada besede stavka in pazho prisluhne pri prekladanju n. pr. »oče je sinu od soseda kupil konja itd.« — prisluhne naj, katera skladnja je, ki napravi stavek najjasnejši. Pišem vse lo za slovenska ušesa.
Umevno je, da takile stavki niso po naše: »Ženska je prinesla iz Škofje Loke očetu grah z gonjačo in rdečo ruto.« »Z gorjačo in rdečo ruto« namreč nista predmeta (objekta) in sta pridevnika, ki značila »kar kdo (ženska) ima pri sebi, na sebi? (Pleteršnik). Torej: ženska, z gorjačo (v roki) in rdečo ruto (na glavi) je prinesla iz Škofje Loke očetu grah.«
Še nekaj! Stori, kot ti priporočam — pa stavki razpadejo v neodvisne (glavno) stavke, razpadejo torej v kratke stavke. Pošten pripovednik ima pa kar željo: govorili v neodvisnih stavkih. — Opazil boš prj tem delu še pomanjkljivost naših ločil (interpunkoije): današnja ločila niso prikladna za našo pisano besedo.
f luo. Štrukelj^
1 SPECI JALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I
■ČRKOtLIKARITVoj
I LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 I i (NASPROTI VELESEJMA) JB
Iz drugih banovin
b Senzacijonalna aretacija. Zaradi utaje velike vsote denarja je policija v Novem Sadu aretirala Evgena Eleka, direktorja znane tvrdke Jugoslovanski Hofher-Šrainc. Direktor je utajil okoli
350.000	Din. Aretacija je povzročila zlasti v trgovskem svetu mnogo hrupa.
b Drzen tat. V Šomboru je izvrševal zadnje dni drzen lopov svoj nečeden posel. Izvršil je več tatvin. Med drugim je ukradel neki vdovi tudi nakit in vložno knjižico za 60.000 Din. Lopov je hotel denar v neki banki dvigniti, ki je pa bila o tatvini obveščena v trenutku, ko je hotela lopovu denar nakazati.
b Dve žrtvi Save. Delavca Andrijo Horvalina iz Buzeta je zadela kap, ko se je kopal na Savi. Voda ga je odnesla in njegovo truplo še niso našli. Isti dan je utonila v Savi tudi lOletna Milka Medved iz ščuka.
b Huda nesreča v mlinu. V Štefanju pri Bjelovarju je v uekeni mlinu prijel stroj Seljaka Štefoviča Zlatka in mu potegnil vso kožo z mesom z leve noge. Nogo so mu morali v bolnici odrezati.
b Velik požar pri Križevcu. V sredo je začel goreli skedenj seljaka Culumovča Valenta iz Majura pri Križevcu. Ogenj se je razširil še na Štiri sosednje skednje, kateri so pogoreli z žitom do tal. Škode je za 150.000 Din. Pogorelci niso bili zavarovani.
Agitirajte za Jugoslovana!
d Petindvajsetletnico mature so praznovali v nedeljo in pondeljek 2. in 3. avgusta absolvent-je kranjske gimnazije leta 1000. V nedeljo zvečer so se zbirali na »Unionskem« vrtu in preživeli lep večer v obujanju raznovrstnih spominov iz lepega gimnazijskega življenja. V pondeljek zjutraj so se zbrali na Rožniku, kjer je tovariš dr. Andrej Snoj, univerz, prof., daroval sv. mašo, pri kateri se je zlasti spominjal umrlih dveh tovarišev Franca Steinbauerja in Ernesta Vidica. Ob 12. uri se je pričel v srebrni dvorani »Uniona*, slavnosten banket, katerega se je udeležilo 5 bivših profesorjev: dr. Franc Perne, duh. svetnik, Anton Zupan, gimn. direktor, Evgen Jarc, Auton Dokler, direktor učiteljišča, in dr. Josip Debevc, direktor uršulinske gimnazije, ter 10 tovarišev: Gogala Franc, bančni ravnatelj, Gogala Josip, direktor trgovske šole, Jenko Jože, inšpektor dir. drž. žel., dr. Justin Matej, polkovnik in upravnik vojne bolnice, Košmelj Anton, carinski posrednik, Porenta Anton, župnik, dr. Andrej Snoj, univerz, prof., dr. Stanonik Janez, odvetnik, dr. Stele France, konservator, in dr. Štular Joža, predstojnik sodišča. Navzočih ni bilo pet v Jugoslaviji živečih tovarišev in eden, ki je župnik v Ameriki. Na banketu je bilo izrečenih več pozdravov in napitnic, ki so izzvenele v želji, da bi se ob 30-letnem jubileju zopet sešli vsi. V zelo živahni družbi je prehitro potekel čas in ob razstanku so si tovariši, prežeti prijateljskih čuvstev, krepko stiaksli roke in klicali na veselo svidenje zlasti tisti, ki se 25 let niso videli.
d Tovariši bojevniki! Kakor že javljeno, bo na Brezjah v soboto 15. t. m. naš tabor. Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence. Spored še sledi v časopisih. Tovariši, vsi na tabor na praznik 15. t. m. Osrednji odbor »Zve. ze bojevnikov« v Ljubljani.
Zdravnik
MUDr. Albert Trtnik.
se je preselil v palačo ,Dunav'
Aleksandrova 6, vhod ft Beethovnove 14,1. ndstr.
Ord. od 7,10.-12. In od 4.-5. ure
Telefon 3462	1775
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ljubliana, Sv. Petra cesta 7
Dstanovljena leta 1879	317
d Sprejem v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj kmetijsko-gospo-dinjske šole v Ljubljani, ki bo trajal 11 mesecev. Podrobnosti glede sprejema so so bile že objavljene v »Kmetovalcu? in v dnevnem časopisju. Pripomniti je samo, da znaša oskrbnina in šolnina mesečnih 450 Din. Ta mesečni prispevek se sprejme ludi v živilih, ki se primerno vračunajo. — V zavod se sprejmejo dekleta, ki se želijo izvežbati v dobre gospodinje. Dovršiti morajo 10. leto starosti, predložiti zadnje šolsko in zdravniško spričevalo. Zaželjene podatke nudi Kmetijska družba v Ljubljani, na katero je naslovili lastnoročno pisane prošnje do najkasneje 24. t. m.
d Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru bo izjemoma v četrtek 13. avgusta in ne kot običajno v sredo. Interesenti naj se zglasijo v četrtek dopoldan v uradnih prostorih trgovskega gremija v Mariboru (Jurčičeva ul. 8/11.).
d Prosvetli društvo »Tabor«. Pevski zbor sodeluje danes na prireditvi primorskega društva »Zarja« v Kranju. — Društveno zastopstvo se udeleži odkritja spomenika M. Vilharju na Planini, na katerega položi z zastopniki kluba Jug prim. akad. in Zarje v imenu primorske mladine venec.
d Društvo »Pravnik« je ob smrti svojega predsednika dr. Danilo Majarona prejelo od Pravniškega društva v Zagrebu tole brzojavko: Žalimo smrt nestora 'slovenskih pravnika, iskre-noga saradnika na pravnome području, preku-šanog suborca za pravne ideale. Slava Danilu Majaronu!
Dobrna
za srčne, živčne in ženske bolezni od 1. septembra do 31. oktobra — 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200 — (Avto-vožnja, stanovanje, štirikrat dnevno hrana, kopeli in zdravnik) — Prospekti zastonj
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16.	1446
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki (zbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	000
d Odbor zagrebškega Triglava poziva svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu Triglavanskega zbora v Ptuju v dneh 15. in
16.	t. m. Program zbora je razvid©« iz vabil. Vožnja iz Ljubljane v skupinah četrtinska! Ker je zbor velike važnovti za nadaljne udejstvovanje Triglava in obenem nai počitniški sestanek, je udeleiba dolžnost!
d Pravilnik za hranilno in čekovno službo pri pošlah. Vsebina Pravilnika je razdeljena na 10 poglavij, v katerih je govor o splošnih določilih, v izdajanju hranilnih knjižic, hranilnih vlogah, hranilni odpovedi, raznih določilih za hranilno službo, o pristopu k čekovnemu prometu, čekovnih vplačilih, izplačevanju čekovnih nakaznic, raznih določilih za čekovno službo ter o računskih določilih. Pravilnik je vesten in točen prevod službene izdaje Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije. Izdal ga je dr. Janko Tavzes, svetnik dravske direkcije pošte in telegrafa. Brošura bo dobro služila vsem računo-imetni-koin in vlagateljem, zlasti še šolskim voditeljem, za katere veljajo posebna določila. Papir je bel, tisk čist, jezik jedrnat in pravilen. Priporočamo.
Dr. Drago Švajger ?
ne ordinira do 1. septembra
£>iuhljana
Nedelja, 9. avgusta 1931: Rom. Pravoslavni.
27. julija: Vmč. Pantel.
Ponedeljek, 10. avgusta: Lovrenc. Pravoslavni,
28. julija: Prohor.
Nočno službo imajo v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi in Bohinec na Rimski cesti; v ponedeljek Piccoli na Mestnem tegu in Bakar-čič na Sv. Jakoba trgu.
*
■ .lngoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani. Opozarjamo na diplome dr. Karlu Ohodo-unskemu v izložbi Tiskovne zadruge v Šelen-burgovi ulici, posebno na diplomo društva »Ilirija« v Pragi, delo mojstra Vavpotiča — izročeno jubilantu pod predsedništvom dr. Egona Sta rž-ta v Pragi leta 1903. Odkritje spominske plošče bo v soboto 15. t. m. na Jezerskem, proslave se med drugim udeleži tudi minister trgovine ČSR dr. Matoušek, za Klub čeških turistov, Klub čeških alpinistov in Savez smučarjev general v. p. dr. Jaromir Pečirka. Prijave za avtobuse sprejema tajnik Lige Klapalek najkasneje do torka 11. t. m. v Češki industrijalni banki, telefon 2104.
■ Izletniški vlak v Zagreb odpovedan. Posebni izletniški vlak, ki ga je pripravljal SK Ilirija povodom današnje prvenstvene tekme llašk : Ilirija v Zagrebu, je odpovedan, ker se do včeraj ni prijavilo dovolj udeležencev.
V	poletni vročini kuhajte
s plinom!	458
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
■ V bližini sodišča se odda s L novembrom stanovanje v pritličju, obstoječe iz dveh sob in pritiklin, pripravno za zdravnika ali dentista. Natančneje se poizve v pisarni dr. Fetticha, Dalmatinova ulica 7,.	1790
■ MOTOH kava dnevno sveža) Kličite telefon 2577!	1470
■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Oentlemciic Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
H Vso barve, lake, firnež najceneje pri »Lustra«, Gosposvetska cesta 12.	1480
■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Novi trg — Turjaški št. 2.	1442
■ Tržne cene na ljubljanskem trgu. Od 1. avgusta dalje stane kilogram govejega mesa od S do 17 Din, kilogram teletine od 16—25 Din, kg svinjine od 5—25 Din, kg drobnice od 12 do 20 Din, kg konjskega mesa od 0—8 Din, kg klobas od 16—32 Din, perutnina od 8—35 Din, kg rib od 12—50 Din, liter mleka od 2 50 do 3 Din, liter novega vina od 14—16 Din, kg jabolk od 4—8 Din, kg hrušk od 4—10 Din, kg breskev od 16—18 Din, kg grozdja od 8 do 14 Din, kg malin 6 Din, 1 liter borovnic 2 Din, kg solate od 2—4 Din, kg zgodnjega zelja 2-51) Din, kg kislega zelja 5 Din, kg paradižnikov 4 do 5 Din, kg graha v stročju 2—4 Din, kg čebule 2—3 Din in kg novega krompirja do 125 Din.
■ Tatvine. Rozaliji Možinovi, natakarici pri Sedeju v Kolodvorski ul. 28, je ukradel neznan tat z mize v gostilni bankovec za 100 Din. Tat je okoli 25 do 28 let star, po poklicu baje trgovski potnik iz Primskovega pri Kranju. — Hišni posestnik Anton Rakar, stanujoč na Cesti v Rožni dolini 7, je prijavil policiji, da mu je ukradel pekovski pomočnik ■). več češenj in rož v vrednosti 30 Din. — lz predsobe dr. Milana Drobniča na Miklošičevi cesti je ukradel neznan tat med ordinacijo moške svetlo sivkaste hlače in nogavice v vrednosti 300 Din.	:
■Vlom v mesarsko stojnico. Na Vodnikovem trgu je bilo vlomljeno v mesarsko stojnico Antona Škrjanca in ukradenih več mesarskih nožev v skupni vrednosti 250 Din. Tatvine je sumljiv okoli 45 let star moški, srednje postave, zagorelega obraza, oblečen v temno obleko, z velikimi rujavimi brkami.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich.	398—3
^ * Nova telefonska številka rešilne postaje. —
Ker so telefon v poslopju mestnega načelstva preuredili, je dobila rešilna postaja svojo posebno številko, in sicer 1. Odslej se naj kliče postajo samo po tej številki.
* Požar v Dramljah. V petek zvečer okoli pol 10. ure je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Košca^p. d. Juga na Glinškem pri Dramljah. Mestni ter gaberski gasilci so se v najkrajšem času s svojimi motornimi brizgalnami odpeljali, vendar pa niso mogli na pogorišče, ker za Dramljami ni več vozne ceste. Poslopje je pogorelo do tal, pogorelo je tudi vse spravljeno seno. V poslopju sla spala Iva človeka, ki sta se le z največjo silo rešila. Škoda je zelo velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Je pa lo že ponovni slučaj, da gasilci nišo megli priti na pogorišče v okolici Dramelj, k *r ni ceste ali pa je tako slaba, da se z avtomobilom ne more po njej vozili.
* Nočno lekarniško službo ima od sobole 8. t. m. do vključno pelka 14. I. iu. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
* Naidlia. V mestu se je našla ženska kopalna avba. Dobi se na predstojništvu mestne policije.
* Pogrešanega otroka so našli. 6-letnega Ivana Vet mika iz Lokrovca, ki se je pred dnevi izgubil, so že našli ter izročili njegovemu očetu.
* Smrtna kosa. 7. I. m. je v javni bolnici umrla 40lelna Jančič, žena delavca v cinkarni, doma iz Teharja, — 8. t. m. je v javni bolnici umrla 34Ietna Železnik Neža, vdova po delavcu železarne v Štorah.
* SmrUir iiesreča pri padcu. 271etnl krojač Zupanc Jožef iz Vrbja pri Žalcu je 6. t. m. padel s skednja in se nevarno poškodoval na glavi. Prepeljati so ga v celjsko javno bolnico, kjer je že naslednji dan podlegel svoji poškodbi.
* Zopet nesreča |iri mlačvi. Letos so nezgode pri mlačvi zelo pogoste. 19-letna posestnikova hči Zupanc Marija iz Pogorja pri Braslovčah je 7. m. prišla z desno roko mod pogonska kolesa mlatiInega stroja, Id so ji zmečkala vse prste na roki. Prepeljali so jo v celjsko javno bolnico.
* Nezgode. 4-lelni rudarjev sin Fabjan Ernest v Petrovčah se je pri igri vrezal la ko - močno v desno roko, da so ga morali oddati v celjsko bolnico. — 15lelni krojaški vajenec ■ Zmanjšek Rudolf iz Celja si je pri delu 'zabodel šivanko v desno roko, da se mu je zlomila in obličala v'mesu. —8-letni posestnikov sin Štefan Dajč-man iz Laz pri 'Dramljah je T. t. h), padel s skednja in si izpahnil desne poko. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico.
Blagoslovitev motorne brizgalne na Senovem
Rajhenburg, 7. avgusta.
Leto dni je tega, kar se je ustanovilo gasilno društvo na Senovem, katerega vodi neumorni načelnik g. Peter Kovačič. In torej po kratkem letu obstoja je društvo v nedeljo že blagoslovilo novo motorno brizgalno. Mnogo dela in požrtvovalnosti je bilo treba, preden se je to zgodilo; zato so Senovčani hoteli svoj praznik lepo proslavili, kaj- se jim je tudi posrečilo. V soboto zvečer so vprizorili podoknice vsem trenj ku-micam: soprogi ravnatelja luk. rudnika ge. Kolka, nadalje ge. Senici in ge. Kosijevi. V nedeljo na vsezgodaj je že rajhenburška gasilna godba, ki je sodelovala pri vsej prireditvi, budila po Senovem. Živahno vrvenje se je pričelo in vse se je 'pripravljalo na blagoslovitev.
Po svetem opravilu, ki se je vršilo na prostem, je rajhenburški župnik g. Josip Tratnik blagoslovil novo motorno brizgalno ob navzočnosti kutnic, gasilcev in mnogoštevilnega občinstva. Nato je g. župnik v lepem nagovoru pod-črtaval gasilsko delo do bližnjega. Govorila sta še načelnik g. Peter Kovačič in g. Rajmund Danko; oba sta govorila o smernicah gasilstva. Po blagoslovitvi se je vršil banket v prostorih gostilne g. Jožeta Senice za povabljene goste. Popoldne je bila gasilska vaja z novo motorko. Med tem so pa že pričeli prihajati prvi goslje na veselico, kjer se je razvilo prijetno razpoloženje. Udeležba je bila lepa. Nedeljska prireditev senovskih gasilcev nam je pokazala, koliko se doseže z vzajemnim delom. Želimo še v nadalje senovskim gasilcem mnogo uspešnega dela.
Rajhenburg
Lepa prireditev. V nedeljo je rajhenburško izobraževalno društvo priredilo v Slomškovem domu igrico »Kraljičini vrtnarički«; nastopili so sami olroci iu igrali prav lepo. Kljub popoldanski vročini je bila predstava proti pričakovanju dobro obiskana.
Redukcije mezd, praznovanje... Vse to tare naše rudarje, ki so že obupali. Težko jih je gledali, a še težje je njim, ko posedajo pred hišami brez dela. a okrog njih se gnete kopica lačnih otrok. Nepotrebni so komentarji, kako so rudarji sprejeli znižanje mezd. Že sedaj se sprašujemo, kaj bo po zimi, ko bo treba tople obleke in tečne hrane. Takrat bo hudo, če se ne bo ublažilo to večno praznovanje.
Grozdje zori... Spričo krasnega vremena, ki ga imamo letos, je pričelo grozdje dozorevati.
V	četrtek popoldne so ga že pridno zobali v Sremiču v gorici g. Alojza Kuneja iz Stolov-nika pri. Rajhenburgu. Obeta se nam torej zgodnja trgatev.
Zagorje
Naliv s točo. V petek popoldne okoli 5. ure se je vsula iz nakopičenih oblakov nad Zagorjem močna ploha, med katero je padala toča kot oreh debela. Napravila je precej škode po vrtovih in brajdah in tudi sadje je močno oklestila. Sreča v nesreči je ta, da toča ni padala sama, ker bi bila škoda mnogo občutnejša.
Roko si je zlomil. Desetletni sinček tukajšnjega višjega rudniškega nadzornika inž. Lapornika je padel med igranjem tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Slavko Grum.
Nabiranje borovnic je pri nas še vedno v polnem teku. Otroci ubožnejsih družin stikajo cele dneve za jagodami in jih prodajajo za dovolj zmerno ceno 2 Din kg. Marsikatera obitelj je prišla z nabiranjem borovnic do najpotrebnejšega dinarja
Kraljev teden
Ljubljana, 8. avgusta.
17. avgusta Ielos bo minilo 10 let, odkar je po smrti kralja Petra 1. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander I. Vsa država bo ta radostni dan proslavila s posebno slovesnostjo, saj je naš .narodni kralj uspel med vojno in v teli 10 letih svoje vlade proniknil s svojo ljubeznivostjo in dobrohotnostjo in v svojo državniško modrostjo v srca vseli jugoslovanskih državljanov. Mesta in pokrajine bodo tekmovale, kdo bo bolj imenitno in primerno proslavil 10-letnico kraljevega vladanja.
Ljubljanski občinski svet se je tudi že bavil s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepov cnodušno sprejel nasvet, naj se jesenski festival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec v odkritju spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju, nosi ime »Kraljevega tedna«. S* tem se oddolžimo spominu Kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ogromne množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju spomenika kralja Petra, se bodo udeležile tudi vseh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo pod geslom »Kraljevega tedna« manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja.
Petdesetletnica Franja Žebota
Maribor, 8. avgusta.
V	ponedeljek bo v svojem rodbinskem krogu slavil petdesetletnico življenja znani narodni borec, novinar in bivši narodni poslanec g Franjo fcebot. Na severu in vzhodu Slovenije je menda
malo ljudi, ki bi bili tako popularni in splošno znani kakor je on, saj je že preko 30 Jel na braniku naše narodne stvari ob jezikovni in sedaj tudi državni meji. Delo, ki ga je v tem oziru napravit, je ogromno 3n ga bo mogla pravilno oceniti šele bodočnost, tista bodočnost, ki bo osvobojena vseh malenkostnih predsodkov sedanjosti in strankarskih strasti. Po lem, da se je iz preprostega kmečkega fanta, ki je dovršil eaino šentiljsko osnovno šolo, dvignil do današnje na-obrazbe in položaja, pa skoraj nima pri nas primera.
Franjo Zebot	je	bil rojen dne	10. avgusta leta
1881. v Selnici	ob	Muri pri Št.	liju'kot	sin po-
sestnika Jurija Žebota in njegove žene Jožefe, rojene Brusove. Všolan bi bil moral biti v nemško šolo, pa jo	je	sam zapustil	in hodil	rajši v
oddaljeni St. Ilj	v	slovensko. Že	tam so	katehet
in učitelji spoznali njegovo izredno nadarjenost in poizkusili vse, da bi ga spravili na gimnazijo
v	Maribor, toda zaman. Oče svojega edinega sina, določenega za njegovega naslednika na kmetiji, ni hotel pustiti z doma. Tako se je moral mladi Žebot izobraževati sam. Čilal je pridno časopise in knjige, udeleževal se raznih poučnih tečajev doma, v Mariboru in celo na Dunaju in je že zgodaj pričel dopisovati v mariborske in ljubljanske liste. Prva njegova poročila so bila natisnjena, še preden je imel 18 let. Kmalu nato je poslal predsednik Zveze slovenskih mladeničev, ko je dosegel starost 24 let, je pa bil Judi že izvoljen v domači občinski svet. V tem času je zainteresiral ves slovenski svet za borbo za
f>cicvczzife po zvezdi večernici
155.
Ves svet je obsipaval naše znance s čestitkami. Posebno Dušan in Danica sta postala najslavnejša človeka na naši zemlji. Vabili so ju v največja mesta, kjer sta pred ogromnimi množicami predavala o svojih doživljajih na planetu Veneri. Tudi čučiruči je hodila ž njima, samo premrzlo ji je bilo na naši zemlji, zato so ji morali prikrojiti toplo obleko.
KONEC
obmejni št. Ilj v Slov. goricah, katero so pričeli denarno in moralno podpirati vsi rodoljubi od Gorice in Trsta do Beljaka, Celovca in Hrvatske.
Dne 19. januarja 1. 1910. se je Žebot poročil z Marijo Hrenovo iz znane narodne rodbine v Št. liju, dne 1. februarja istega leta pa je dal kmetovanju za vselej slovo in se preselil v Maribor, kjer je vstopil v uredništvo »Straže«, ustanovil mladinski list »Naš dom« in vodil skupaj z dr. Antonom Korošcem »Slovenskega Gospodarja«. Vmes je sodeloval tudi pri »Slovencu«, bil njegov mariborski urednik itd. Kot odgovorni urednik je bil zaradi boja z Nemči neštetokrat pred poroto, a vselej oproščen. Ob začetku svetovne vojne je bil pod policijskim nadzorstvom, ob prevratu pa je postal član Narodnega sveta in organizator narodne straže na meji.
Leta 1920. je bil prvič izvoljen v mariborski nlestni občinski svet, katerega član je še vedno, dne 6. januarja 1. 1921. je pa prišel po smrti poslanca Piška kot narodni poslanec v narodno skupščino v Beogradu in je ostal do 6. januarja
1.	1929. Pozneje je postal načelnik Okrajnega cestnega odbora, pri katerem deluje sedaj kot
poslevodeči podpredsednik. Poleg ogromnega agitacijskega, novinarskega in drugega dela je pa Žebot izvršil in iz/vedel tudi nešteto akcij gospodarskega značaja. Tako si je stekel mnogo zaslug za zidavo Delavske kolonije pri Sv. Magdaleni, banovinske ceste Št. Ilj—Velka—Apače, ustanovitev obmejnega tovornega kolodvora v Št. liju, ustanovitev postajališča v Ciritnici pri Pesnici, gradnjo cest Maribor — Št. Peter — Ložane, Bresternica — Sv. Križ, Limbuš—Pekre, Sv. Ožbold — Sv. Marjeta — Sv. Lenart, Hoče— Reka — Sv. Areh, za postavitev mostu pri Dupleku itd. itd.
Njegove intervencije doma, v Ljubljani, Beogradu in drugod, njegovi shodi in sestanki se sploh ne, dajo prešteti. Prav tako pa je deloval in še deluje v neštetih društvih, narodnih, prosvetnih, gc-podarskih itd. Zalo se ob njegovi petdesetletnici iskreno pridružujmo vsem onim neštetim,gratulantoni, ki ga bodo oblegali, in mu želimo še veliko desetletij plodonosnega življenja in dela za naše obmejno ljudstvo, katero je postalo svobodno zelo veliko tudi prav po njego-
vi	zaslugi! Še na mnoga leta!
Požarna katastrofa v Jelenji vasi na
Kočevskem
Strela zanetila požar — 7 poslopij je pogorelo do tal Majhna zavarovalnina
Kočevje, 8. avgusta.
Snoži so se zgrnili nad Dolenjsko silni oblaki, ki niso napovedovali nič dobrega. Bližala se je huda ura z gromom in strelo.
Ob 21. uri je nenadoma udarilo v Jelenji vasi v skedenj Mavrinove Marije. Presušen les' se je naglo vnel. Nastal je močan požar, ki se je v hipu širil na vse strani. Plameni so zajeli še sosednje štiri hiše in 2 gospodarski poslopji. — Pogorele so hiše Mavrinove Marije, Mihe Mav-rina, Ane Mavrinove in Jožefa Pešlja ter njihova gospodarska poslopja. S hišami vred je pogorela vsa oprava, v skednjih seno in orodje,
v	hlevih dva prašiča, zajci, perutnina. Ljudje so si komaj pomagali samim sebi. Medtem je divjal vihar, vlil se je dež, ki je zabranil
ognju, da se ni razširil še na ostale stavbe in da ni uničil vse nesrečne vasi.
Gasit so prihiteli gasilci iz Predgrada, Starega trga, Mozlja, Koprivnika, Nemške Loke in Rajndola. Spočetka so imeli silno težko delo, ker je radi suše primanjkovalo vode. Vendar pa so še pred dežjem ohranili dve hiši pred plameni.
Škoda je silno velika, vendar se še ne da oceniti. Posestniki so bili zavrovani za lti.000 do 50.000 Din. Nesrečni pogorelci so našli zasilen dom pri sosedih. Požar je trajal vso noč in še danes popoldne tli med ostanki. Ljudje pazijo, da se ogenj ne bi znova razvil in razširil. Ogenj je bilo opaziti iz Kočevja, ki je okrog 26 km oddaljen od Jelenje vasi.
Koča na Sv. gori pri Litiji
Šv. Gora je v zasavskih gorah znano priljubljeno izlelišče. Iz postaje Sava sla markirani "v® P°*'i čez Leše in Čez Tirno, 2 uri 15 minut hoda. Čez dobre pol ure se ti že odpre lep razgled na sosedne hribe in savsko dolino. Nuši planinski prijatelji Hrvati se ne morejo nadiviti lepemu razgledu na savsko dolino.
Četrt ure od tu se prispe na prvi vrh 6 prijazno vasico Tirna, ob nje pa vodi pot po ravnini med poljem z lepim razgledom proti vasi Roviše. Iz Roviš po gozdu dospeš v 15 minutah do ovinka in že se ti prikaže Sv. Gora s prijazno cerkvico Matere božje. Po! pelje dalje po naravnem parku do planinskega prijatelja mrzlega studenca. Še 15 minut in že stojiš pred novo
planinsko kočo, kakor jo kaže zgornja slika.
Razgled od koče na vse strani je krasen. Na vzhodu se ti odpro zasavekLliribi s poglavarjem Kumom, na severu savinjski hribi z Urško goro v ozadju, na zapadu pa Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe.
Vse to je tako lepo! Zato pridite, prijatelji narave, na otvoritev planinske koče, ki bo danes 9. avgusta. Ob pol 11. uri dopoldne bo sv. maša, nato pa blagoslovitev koče. Koča sama pa odgovarja lepoti te narave. Kočo je zgradil strokovnjak g. Črnak, velepodjetnik iz Stravš-neka pri Sv. Petru. Koča ima prijazne gostilniške prostore, ljubke zdrave sobe za prenočišča, udobno kuhinjo in vodovod.
Velika vlomna tatvina v Ljubljani
Ljubljana. 8. avgusta.
V	četrtek 6. t. m. med 12. in 14. uro je bilo vlomljeno v trgovino, oz. pisarno trgovca Julija Zupanca na Sv. Petra cesti št. 35 ter ukradena rjava usnjata listnica s 4 predali, v katerih je bilo 4182 Din gotovine. V listnici je bilo tudi nekaj starega denarja, in sicer 1 star papirnat avstrijski goldinar. 1 bankovec za 500 ali 5000 nemških mark, 1 bankovec za 10.000 ruskih rubljev, 2 bankovca po 5000 rubljev, več vignet z napisom »Hochwild-Knoblach Kiise« in dve avstrijski časopisni znamki, in sicer ena iz leta 1856, druga z dne 28. junija 1914 iz Sarajeva. Vlomilec je odprl stranska vrata trgovine z vi-trihom, nato pa razbil pri oknu pisarne eno šipo in odprl okno. Vlomilec je skušal prvotno odpreti okno z nekim dletom, ki so ga našli ria licu mesta. Opazili so tudi krvave sledove, iz česar sklepajo, da si je ranil roko ob steklu. Vlomilec je neki mladenič, star okoli 20 let, bolj majhne postave, ki ima svetle, na. stran počesane lase in je bil oblečen v svetloplavkast suknjič, brez pokrivala.
Po opisu in sliki je vlomilcu sličen neki Fr, Filipič, rojen 1910 v Sv. Tomažu pri Ptuju, zidar, srednje, krepke postave, svitlih, nazaj počesanih las. modrih o»‘i in brez bik. Filipič je
12.	julija t. I. prestal H mesecev strogega zapora radi tatvine in je bil izgnan v pristojno občino. Za Filipičem je izdana tiralica.
Pismo iz Mokronoga
Posledica suše se je poznala tudi na četrtko
vi	sejmici. Prodajalci pa niso prišli na svoj račun. Prignanih je bilo 467 prašičev, 36 volov 15 krav, 12 telic in 13 juncev. Kmet ne prižene živine, češ saj tako ne bo nič, in res nič ni... Potem ti pa pride v gostilno in ob sparjenem cvičku pripoveduje svoje tegobe in seveda svoje gorje pretirava. Pripoveduje, da je prodal »kokoš«, namreč prašička, za pet kovačev, res ga je prodal za 100 Din in glas gre’ okoli: prašiči so po 50 dinarjev in še ceneje Cene za vole so bile od 5—6'50 Din. kravam od 3—'4:50 Din. telicam in juncem od 5—6 Din.
Sedaj imamo tudi v našem kraju cene mesu regulirane od sreskega načelnika. Cene so dokaj ugodne za kupca, niso pa zadovoljni z njimi mesarji. Cena telečjemu mesu je 12 Din svinjskemu 14 Din, odojkom pa 12 Din.
Letoviščarji ne morejo prehvaliti cenenega življenja v Mokronogu in prijaznosti prebivalcev in lepih, kratkih izletov skozi šume in vinograde. Na oddih je prišlo nekoliko Celjanov Ljubljančanov, pa tudi llrvalov iz Varaždina. Simpatičen gost je tudi g. Ivan Gajšek, ki je zelo priljubljen v naših krajih zaradi svoje še-gavosti in dobrih svetov v gospodarskih zade vah.
Svojčas je »Jugoslovan« že poročal o padcu otrok na brane. 11-letna Anica črčkova ie pod legla ranam. Še včeraj so se oglasili ■/. njo pr zdravniku v Mokronogu, nato jo. pa- prekasno odpeljali v bolnico v Novo mesto. Mlada muče
ničica je izdihnila svojo angelsko dušico ob žalosti celega petega razreda, nadvse žalostna pa je tudi njena učiteljica gdč. Roza, ki jo je nrela toliko rada, saj je bila ena izmed njenih najbolj prikupi,jivili in nadarjenik učenk. Naj počiva v miru, žalujočim sožalje!
Šoferjeva hladnokrvnost preprečila hudo nesrečo
Slov. Bistrica, 8. avgusta.
Cestr: odbor v Slov. Bistrici si je nabavil tovorni avtomobil, s katerim vozi kamenje iz kamnoloma pri Zgornji Bistrici. Vse delo je šlo vedno gladko izpod rok, pred dnevi pa je na cesti tik kamnoloma odpovedala zavora in polno naloženi avtomobil je zdrvel po klancu navzdol. Sreča je bila, da šofer ni izgubil prisotnosti duha in na ovinku ceste zapeljal v škarpo ter tako preprečil večjo nesrečo. Med tem, ko je avto drvel z hitrostjo preko 100 km preko enega kilometra dolgem klancu, sta oba delavca, ki sta bila tudi na avtomobilu, poskakala iz njega, eden je odnesel zdravo kožo, drugi pa precejšnje praske; šofer, ki je ostal v avtomobilu, je ostal nepoškodovan in tudi avtomobil nima hujših poškodb. Hladnokrvnemu šoferju vse priznanje.
Kranj
Kranj Kino Taliju predvaja v nedeljo 9. avgusta Mirozov (Zaptenstrich). 100% nemška govoreča tonfilmska opereta, v glavni vlogi Ernst VVerebis, Sigfrida Arno, Hans Junkermann, Charlotta, Susa, predstave ob 5., 7. in 9. uri,
Proslava kraljeve 10-letnice. 10-Jetnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo proslavile naeš mesto z bakljado in razsvetljavo v ponedeljek 17. t. m. zvečer. Po mestu bo obhod z godbo. Popoldne se bo vršila v novi posvetovalnici slavnostna seja mestnega občinskega sveta.
Strelske vaje In strelska zabava. Danes se vrše ves dan na strelišču v Slruževem strelske vaje.
Pogreb Slavka Masterla. Danes popoldne ob 17. uri bodo pokopali na pokopališču v Šmartnem pri Kranju truplo lani umrlega Slavka Masterla, bivešga načelnika in zelo zaslužnega delavca pri stražiškem Sokolu. Sokoli, udeležite se pogreba v čim večjem številu in po možnosti v krojih.
Prireditve v korist brezposelnim. Danes ob 15. uri se vrši pri Grajžerju na Primskovem delavska vrtna veselica, katere čisti dobiček bo namenjen za brezposelne Primorce. — Istočasno se prične na Laborali pri Kranju velika gozdna veselica, ki jo priredi »Delavsko podporno društvo« v korist brezposelnih. Dopoldne bo v isti namen cvetlični dan v mestu in oklici.
Otvoritev nove trgovine. Znani potnik veletrgovine I. Andrašič, g. Drago Fuchs je prevzel detajlno trgovino I. A. Majdiča nasproti pošte.
Hrastniške novice
Tombola steklarskega gasilnega društva preteklo nedeljo je uspela povsem lepo. Udeležba je biia tako ogromna, kakršne še ni videla naša dolina. Nele ves Hrastnik je bil navzoč, temveč tudi tujcev je došlo izredno veliko od vseh strani. Vseh udeležencev je bilo okoli 5000. Glavvne dobitke so pobrali domačini. Tako tudi motorno kolo.
Gasilno društvo na Dolu nad Hrastnikom bo blagoslovilo menda že v kratkem novo motorno brizgalno: v nekaj letih vodovod, električno razsvetljavo, dve šolski poslopji, več cest, prenova gasilnega doma — Dolanci pač ne poznajo denarne krize, ki davi sicer menda ves svet.
Stavba hrastniške šole se bo menda zopet nekoliko zavlekla. Podjetje predlaga namreč napravo močne betonske plošče, ki bi veljala okroglo pol milijona dinarjev. Kraj. šolski odbor bo zahtevi vsekakor ugodil, vendar nima sedaj kritja za ta nepričakovan izdatek. Denar, ki bi dvignil stavbo do podstrešja, se bo porabil torej za odvažanje zemlje in za ploščo. S tem bo za letošnje leto dovoljeni kredit izčrpan, nakar bo treba čakati, da postane likviden znesek, ki ga dovoljuje proračun oz. stavbeni načrt za prih. leto.
Jurkova zlata poroka.
Bivši razborški šolski vodja g. Jurko Blaž tei njegova ženka praznujeta v ponedeljek svojo zlato poroko. G. Jurko je dobro poznan zlasti starejšemu učiteljstvu laškega in celjskega okraja, ki ga je zabaval svoječasno pri uradnih konferencah s svojimi največkrat v vezani besedi sestavljenimi poročili. Razborški srnjaki so se pa po 46 letih prvič zopet oddahnili pred par leti, ko je g. Jurko odšel v pokoj, katerega hoče še dolgo uživati. Jubilant živi sadaj pri svoji hčeri ge. Jankovičevi v Vojniku, ako ne potuje po Franciji. Švici ali vsaj po hrastniško-dolski dolini, koder «a vodi pot do njegovega sina, upravitelja dolske šole. G. Jurko je še danes vnet vrtnar, kf ima zlasti spretno roko za oku-liranje Vvtnic. Celo v Ljubljano ga kličejo, kajti le redko se mu ustavi divjak, ki bi ne postal pod njer 'vo izvežbano roko gosposk’. želimo g Jurku ter njegovi ge. soprogi, da dobita v ponedeljek v Petrovčah takih žegnov«, da bodeta dočakala vsaj še demantne poroke! čestitamo!
Vremensko poročilo izpod Sv. Štefana nad Oolom.
Največ padavin meseca julija je bilo dne 20. namreč 47-7 mm, ves pretekli mesec pa 109 7 mm. Deževalo je 7krat. Najvišjo toploto v senci je pokazal toplomer dne 15. (34‘4 C), najnižjo pa dne 23., ko je bilo le -f 7 C. Isti dan Je bil v hribih nad Turjem mraz, da je pozebla ajda!
Gradba vodovoda za hrastniško dolino je v polnem razmahu. Izgotovljen je že mali rezer-var 5m», ki bo dovajal vodo posestniku Potrati, kateri je odstopil studenec, izkopan pa je že tudi rezervar 130m;l v Studencih, odkoder bo dobivala vodo gornja dolina. Pri tem rezervarju se izvršujejo v tem času betonska dela. Del delavcev koplje sedaj tretji enako obšfrren rezervar nad Rošem, odkoder bo odpeljana voda v spodnjo dolino, pozneje pa tudi a motorskim pogonom v Praprotno. Večje število delavcev koplje že jarke za cevi na oddelku od Potrate do žage. Ker je vreme ugodno in obeta še ostati, bo tvrdka Rumpel brez posebnih težav dogolo vila vodovod do dogovorjenega roka.
‘MLavibov
m Promocij« Na univerzi r Monakovem je te dni promovirala za doktorico zobnega zdravilstva Ra. dr. phil. Rosiljka Krajnovič, žena obmejnega komisarja g. Sleve Krajnoviča. Čestitamo!
m Državna trgovska akademija v Mariboru.
V	I. letnik se sprejemajo učeno! in učenke, ki so dovršili najmanj 4 razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih šol z zaključnim ■izpitom se laliko vpišejo v prvi letnik, če preje opravijo dopolnilni izpi.t -- Za sprejem je treba vložiti najkasneje do konca avgusta prošnjo, kateri n«aj se priloži izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oz. o zaključnem izpitu na meščanski šoli ter krstni list, s katerim se izkaže, da učenec v letu, v katerem se vpiše, dovrši 14—17 let. Učenci gimnazije (realne gimnazije ali realke) kolk ujejo vlogo s kolkom za Din 5p~, učenci meščanskih šoli pa prilože še kolek za Din 20'— za rešitev. Dopolnilni izpiti se bodo vršili dne 4. in 5. septembra, vsakokrat ob 8. uri zjutraj, in sicer iz slovenščine, nemščine, narodne zgodovine z zemljepisom in iz matematike v obsegu programa HI. in IV. gimn. razreda. Učenci meščanskih šol, kj so opravili zavržni izpit z odliko ali prav dobrim ■uspehom, opravljajo izpit le iz nemščine. Popravljalni izpiti se vrše za I. razred 26. in 27. avgusta, za II. razred 28. in 29. avgusta, za III. in TV. razred	31.	avgusta	in	1.	septembra.
Vpisovanje v II.,	III.	in IV.	letnik	in ponav-
Ijačev v I. letnik	se	vrši 2.	in	3.	septembra
dopoldne od 9. do	11.	ure.
LUNA IIARIBOR nogavice vseh vrst. ra Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarni Savost »Pri sv. Magdaleni« na Trgu kralja Petra in Sirak »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
ni Za drž. iensko učiteljišče v Maribor velja za šol. leto 1931-32 glede vpisovanja, izpitov itd. tale spored: Vpisovanje v 1. razred 11. do
13.	septembra, vpisovanje v 2.—5. razred 12. septembra, ponavljalni izpili za razrede 9. septembra, diplomski iapiti 15. septembra.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Vsem prijateljem strelskih družin! Danes popoldne bo v prijazni Hotinji vasi na Dravskem polju pod zelenim Pohorjem slovesna otvoritev novega strelišča in razvitje prvega strelskega prapora v Dravski banovini. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel gospod ban dr. Drago Marušič, katerega bo zastopal sresloi načelnik g. dr. Lovro Hacin iz Maribora. Predsednik oblastnega odbora g. polkovnik Božo Putnikovič bo povedel mariborske strelce in vse goste iz Maribora z glavnega kolodvora ob 13-26. K udeležbi se vabijo vse bratske strelske družine kakor tudii vise rodoljubno občinstvo.
m R&**t»va deških rožnih del. Danes od 8. io 12. ure bo v delavnici državne deške meščanske šole v Mariboru, Krekova ulica šl. 1 razstava izdelkov učiteljskega lečaja za deška ročua dela. Vstop prost.
m Klasična gimnazija r Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 27. avgusta (četrtek). Popravni izpiti za javne učence 24., 25., 26. avgusta, in sicer 24. avgusta vsi četrtošolci ter latinščina in grščina, 25. avgusta matematika vsi ostali predmeti. Popravni izpiti za privatiste 28. avgusta. Podrobne odredbe teh izpitov so razvidne iz oglasa v gimnaziji. — Nižjii tečajni iz/piti od 25. do 31. avgusta, višji tečajni izpili od 29. do 31. avgusta. Začetek vseh izpitov ob 8. uri doličnega dne. Prijave k izpitom (popravnim in tečajnim) se sprejemajo do 20. avgusta (pismeno, kolek 5 Din, propustnimi za vsak predmet 10 Din, letno izpričevalo). Kdor se ne prijavi in ne oglasi ob napovedanem času, izgubi termin. — Vpisovanje za I. (prvi) razred se zaključi 26. avgusta ob 12. uri. — Vpisovanje v druge razrede in repetentov bo 5. septembra od 10. do II. ure v lanskih razredih; vsak se mora izkazati z
1	a n sk im i z p r iče valom.
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec,-Gosposka ulica 9.	1492
m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor. Trg svobode 1.	1554
m Nove obrti. V mesecu juliju so bile izdane v Mariboru sledeče obrtne pravice: Šket Ivam, pek, Vojašniška ul. 10; Skušek Angela, trgovina z delikatesami, Koroščeva ul. 23; Pahernik Prane, trgovska agentura in komisija, Kopitarjeva ul. 12; Brunčič Frida, branjarija, Vodnikov trg 3; Tvrdka Vincenc Kuhar, javna trgovska družba, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 1; Hani Franjo, slikar in pleskar, Orožnova ul. 4; Višar Matija, mehanik, Kopališka ul. 17; Trabi Mirko, elektrotehnik, Vodnikov trg 3; Pečar Ivan, trgovina z materi* jalnim blagom, Gosposka ul. 11, in Veigl Josip, trgovska agentura in komisija, Maistrova ul. št. 28.
m Sprehajališče na desnem obrežju Drave. Dela pri urejevanju sprehajališča na desnem nabrežju Drave od državnega mosta proti Pobrežju, ki so bila svoječasno prekinjena, se apel nadaljujejo.
m Promenadni koncert. Danes od 11. do 12. bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo Sohoriherrjeva godba.
m Veliko vrtno veselico priredi Kolesarski klub <Perun» v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. ob 15. uri v gostilni »Lovski dom«. Program je pester: kegljanje in streljanje za dobitke, šaljiva pošta, ples itd. Godba prvovrstna. Vstop prost. ^	1785
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 323 živali. Prodajali so se prašiči, 5 do 6 tednov stari, po 50 do 70, 7 do
9	tednov stari 80 do 100 Din, 3 d0 4 mesece 150 do 200 Dan, 5 do 7 mescev 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev 420 do 500 Din. 1 leto stari 550 do 650 Din. Po teži so se prodajali kg žive teže 6 do 8 Din, mrtve teže pa 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 116 živali.
m Sobotni (rg. Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji 30 zaklanih svinj, 1 govedo in 1 tele, /kmetje pa 10 voz krompirja, 5 voz čebule, 5 voz krtina r. 37 voz sadja, 3 voze lomčevine in les-
nine, 5 voz sena in 4 voze slame. Kokoši je bilo 92, piščancev 1064, rac 58, gosi 12, puranov 8, kuncev pa 36. Cene so v splošnem padle. Tako se je prodajalo volovsko meso po 8 do
10	Din, telečje po 10 do 12, svin-jsko pa po 12 Din kg. Cenejša je bila tudi perutnina: kokoši 30 do 40 Din ena, piščanci 18 do 55 Din par, race 15 do 30 Din ena, gosi 30 do 45 Din, purani 35 do 45 Din. Morske ribe so se prodajale po 16 do 24 Din. Sadje je stalo: marelice 24 Din kg, hruške 4 do 6 Din, jabolka 4 do 5 Din, breskve 14 do 20 Din, grozdje 12 do 16 Din, borovnice 1-50 do 2 Din liter, maline 3-50 Din, brusnice pa 7 do 8 Din liter. Mleko se je prodajalo po 2 do 3 Din liter, smetana 12 do 14 Din liter, sirovo maslo 30 do 36 Din, čajno maslo 40 Din kg. Seno je stalo 70 do 90 Din q, slama pa 55 do 60 Din q.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU . LAHU. Maribor.	1182
m Tudi znamenje krize. V mesecu juliju je bilo v Mariboru izbrisanih 28 obrtnih pravic, na novo izdanih pa samo 11. Število mariborskih obrti se je ledaj znižalo kar za 17.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja le dni nemški zvočni in govoreči velefilm »Končana je 'pesem.. kino Union pa nemško zvočno in govorečo veseloigro »Pariška ljubezen.«	r
m Še vedno nemški napis. V petek je stražnik na Kralja Petra trgu ustavil enovprežno vozilo posestnice Pavle Kokoechineggove iz Krčevine, ker je imela na njem še vedno nemški in v gotici pisani napis, pa še tega slabo čitljivega.
m Zopet tiskarski škrat. V včerajšnjem poročilu o ustanovitvi nove Strelske družine pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je tiskarski škrat zopet .hudomušno pošalil z resnico. Omenjena družina je namreč bila v nedeljo, dne 2. t. m. že ustanovljena in ne bo šele danes! Iz celjske rubrike nam je pa podtaknil nočno lekarniško službo.
m Nezgoda. Na Koroški cesti v hiši št. 47 se je v petek zvečer polil z vpelo kavo 4Jetni Friderik Žulman in se nevarno opekel po prsih in levi roki. Prvo pomoč so mu nudili na reševalni postaji.
m Nezgoda otroka. Pri Gornji Polskavi je v petek padla z voza 5-Jetna posestniška hčerka Gertruda Marčičeva in sj zlomila levo nogo.
m Razburljiv prizor na Dravi. V petek krog
17.	ure se je med kopanjem v Dravi pod cerkvijo sv. Jožefa v Studencih pričel nenadoma potapljati gostilničarjev sin I. Kuralt. Na pomoč tnu je odhitel nek pnijalelj in sokopalec, toda tudi on je kmalu pričel omagovati in utopila bi se bila oba, da jima ni s čolnom pohitel na pomoč trgovski nameščenec Rihard Mostnar, ki je oba že skoraj nezavestna mladeniča srečno spravil na breg.
ni Tatvina obleke in denarja. Katarina L. je bila v petek aretirana, ker je neki svoji sostanovalki ukradla obleko in 20 Din gotovine. Tatvino je L. skesano priznala in oboje vrnila.
m Aretacije. V petek sta bila v Mariboru aretirana Viljem P. radi pobega od doma in Katica L. radi tatvine.
m Tatvina kolesa. Upokojenemu detektivu Venceslavu Ščuki iz Betnavske ulice 72 je v petek dopoldne neznanec ukradel iz veže okrožnega sodišča 2000 Din vredno kolo znamke »Lionc.
Dve siroti, ki so ju izgnali iz Berlina v Jugoslavijo
Slov. Bistrica, 8. avgusta.
6.	t. m. sta prišla v naše mesto neki deček in deklica, oba boljše oblečena. Na postaji so ju ljudje spreševali, odkod sta, in pokazalo se je, da sta se sama pripeljala naravnost iz Berlina. kjer sta imela starše, ki so umrli in jih Je sedaj oblast izgnala v domovinsko občino, kjer imata še staro mater in deda.
Otroka sta se vozila popolnoma sama, nista uživala štiri dni skoraj ničesar razen malo kruha, ki sta ga imela seboj za 2 dneva. Ko sta od utrujenosti in lakote zaspala, jima je neki lopov odnesel nahrbtnik, kjer sta imela kruh in obleko. Industrijalec g. Ivan Žuraj se je revčkov usmilil, jima dal obed in ju potem odpeljal s svojim avtom k družini Holcer v Vi-role pri Slov. Bistrici, ki so njih sorodniki.
Tako postopanje nemške oblasti z našimi še šoloobveznimi otroci gotovo ni na mestu, posebno, če se otroke odpravi z pretvezo, češ na letovišče pojdete, kakor se jima je reklo.
Slovenska Bistrica
Odšel je na svoje novo službeno mesto g. Fr.
Klasinc, dosedaj kaplan v Slov. Bistrici. Imenovan je bil provizorjem v Bele Vode nad Šoštanjem.
Županovanje je odložil po 25 letih županovanja g. Janez Ferk, župan občine Tinje, 6. t. m. ob priliki uradnega dne v Slov. Bistrici.
Tudi pri nas je meso cenejše. Do nedavnega so naši mesarji prodajali goveje meso še po 16—20 Din kg, kljub temu da so kupovali živino po S—5 Din za kg žive teže. Sedaj pa je naše mesarje prisililo javno mnenje k popustu na cenah. Meso stane sedaj kg od 8 do 10 Din.
Iz delovanja SPD. Naša podružnica je na novo markirala pot od Sv. Treh kraljev do Areha, kjer je bila markacija potov pomanjkljiva. — Danes 9. t. m. prireja odbor izlet k Sv. Trem kraljem, kjer se bo nakupilo zemljišče za novo planinsko kočo. Zemljišče ima krasno lego, le da leži na posestvih več posestnikov, ki so do malega vsi kontentni s prodajo zemljišča.
Nevihta s točo je razsajala v petek popoldne, ni pa napravila v naši okolici znatne škode, le da je razgnala kopalce v našem kopališču.
Slovenske Konjice
Vlomiti so poizkušali neznani zlikovci v noči od 4. na 5. t. m. v trafiko g. Cirila Verhovška. S težkim železnini drogom so hoteli iztrgati močno obešeno ključavnico, kar bi se jim posrečilo, da jih ni preplašilo govorjenje ob oknu v prvem nadstropju, nakar so zbežali.
Sadna letina obeta v našem srezu izredno obilno žetev. Preobloženo drevje se šibi pod težo imjiepSfcga zdravega sadja. Posestniki z do-padenjem gledajo na krasne sadovnjake ter si žele smo še ugodne cene in obilo kupcev. Tudi vinogradi kažejo po večini prav dobro in ob-
stoja zares bojazen, kam z obilnim pridelkom?
V	nedeljo vsi na veliko sokolsko tombolo, ki bo ob 15. uri na glavnem Irgu pred hišo gosp. Pelka.
Holmec pri Prevaljah
26. julija t. 1. je bil pri Kralju občni zbor Živinorejske zadruge za Libuče iti okolico s sedežem v obmejnem Pliberku v proslavo 20-let-nega obstoja. Lepo število prekomejnih slovenskih zadružnikov je to proslavo tembolj dvignilo. Večina članov in načelstvo je namreč izza drž. razmejitve na avstrijski strani. G. načelnik Lojze Milač iz Blala je pozdravil navzoče ter poročal o 20-letnem delovanju zadruge. Tajnik g. Lovro Potočnik pa je njegovo poročilo izpopolnil ter v lepo zasnovanem govoru orisal veliko važnost zadružništva. Na to je bil soglasno izvoljen častnim članom g. Štefan Kralj, prvo-boritelj in glavni pobornik za ustanovitev zadruge in nakup Štibarjevega zadružnega pašnika, za kar mu gredo največje zasluge. Iskreno mu čestitamo k tej izvolitvi. Obenem smo čestitali njegovi ženi Ani k njenemu godovanju, na kar je g. načelnik zaključil shod. Nato se je razvila prav prisrčna zabava, ki se je nadaljevala še nekaj časa pri Havzarju. — Zadrugi želimo tudi zanaprej mnogo uspehov v njenem delovanju v korist in napredek slovenskega krnela ob državni meji.
Ljutomer
Rogovileži. V našem mestu ali v okolici so rogovifeži, ki jim je vsaka nova naprava trn v peti. Nobena klop ni varna pred njimi, po drevoredu proti kolodvoru so polomili dve mladi akaciji, izdrli so nove svarilne table za avtomobile, premestili sohe s krajevnimi napisi ter izruvali nekaj kilometrskih kamnov na cestah. Tudi igrališče za lenis jim ni po volji, zato so zvili gornji del vrat z železnim okvirjeni. Vse to se godi po noči, ki so tudi v ostalem precej živahne in nemirne.
Sadni odhod. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva se pridno giblje. Tako bo priredila 15. t. m. sadni obhod po Spod. Kamen-ščaku, Radomerju, Radomerščaku, Cubru, Gre-sovčaku, Slamujaku, Podgradju, Nunski grabi, Presiki, Stročji vasi in Pristavi. Zbirališče je na Miklošičevem trgu, odhod takoj po 8. maši. Sadjarji si bodo ogledali razne sadovnjake ter se naučili marsičesa glede pravilnega sajenja in negovanja sadnega drevja. Strokovnjaki bodo določevali tudi nekatere sadjarjem neznane vrste. Strokovno vodstvo bo imel sreski kmetijski referent g. Žnidarič. Udeležbo je javiti do
9.	t. m. g. Zacherlu.
Sadje je pri nas lepo obrodilo. Trgovci kupujejo zgodnja jabolka za izvoz, ki pa je ta teden zastal. Poprej so plačevali do 175 Din za kg, zdaj so začasno nehali z nakupovanjem ter čakajo ugodnejših poročil iz Nemčije, Prage in Dunaja. Cene na teh tržiščih so jako neugodne. Mogoče je, da se bo cena jabolk znižala na 1 dinar za kg ali ie manj.
Letina na Dravskem polju je bila slaba. Zelo malo je bilo rži, malo več pšenice, vendar za polovico manj ko lani. Tudi slame je malo — posestniki, ki so jo druga leta zlagali v oslice, so jo lahko spravili pod streho. Otave skoro ne bo in kmetom bo na pomlad primanjkovalo krme. Kdor je sejal lucerno ali zeleno koruzo, je na boljšem, ker si je prihranil suhe krme.
Tombolo gasilskega društva je obiskalo manj ljudi ko druga leta. Vzrok je le deloma gospodarska kriza, saj je tombola v sosednih Kuka vcih isti dan uspela zelo dobro. Prvo darilo 2000 Din je odnesel Franc Košar iz Stročje vasi.
Žalec
Toča. V petek popoldne je med treskanjem prihrumel v smeri od zapada vihar s suho točo. Toča je bila debela kot oreh. K sreči ni padala dolgo in zato ni znatne škode. Deževalo je še pozno v noč.
Priprave za hmeljsko sezijo so v polnem razmahu. Povsod srečujemo hmeljarje, ki nosijo vršičke, ugotavljajo kakovost in primerjajo dozorelost. Mrzlično pripravljajo posodo ln prostore in z deljenimi občutki uničujejo stare zaloge hmelja, ki nima nobene cene, da napravijo prostor novemu.
Sadje je v Savinjski dolini prav obilno obrodilo ter obeta biti pridelek odlične kakovosti. Da bi le viharjev in toče ne bilo.
Pismo iz Poljčan
Nezgoda pri sekanju drv. 13-letni Jakob M. iz Lušečke vasi je doma večkrat cepil drva in mu je šel ta posel prav gladko izpod rok. Pred dnevi pa je bil 7, istim delom zaposlen pri sosedovih. Rokoval pa je tedaj tako nesrečno, da si je pri zamahu odsekal dva prsla na levi roki, nakar je z groznim vikom pritekel domov, nato pa p(t pomoč k tukajšnjemu zdravniku.
Senzacija z bikoma. V čeiitek popoldne smo imeli tu nemalo senzacijo z dvema bikoma. Enega so prignali s Konjic, drugega pa z Majšperga, da ju naložijo tu za Italijo. Radi silne, neznosne soparice, ki jo je še človek komaj prenašal, pa sla tik pred ciljem omagala in sredi ceste kot mrtva obležala. Kajpak so ju z vsemi mogočimi sredstvi — pri čemer se je nabralo tudi mnogo radovednežev — skušali spraviti na noge. Prignali so celo lepo rejeno kravo... a vse zaman, bik utrujen se ni zmenil za nič in se ni ganil. Vpilje in priganjanje na prometni cesti je trajalo od 15. do 22. ure, kajti šele tedaj se jim je posrečilo spraviti enega od bikov v hlev. Drugi pa je ostal tam še čez noč do poznega predpoldne. Da se ne bi živina lako po nepotrebnem mučila, bi pač kazalo v tako pasjih vročih dneh jo pustiti doma, ali če že ni drugače, jo gnati ponoči, ko je zrak saj deloma hladnejši.
Iz Sokolstva. Še dvoje mladih, v tem letu ustanovljenih, edinic našega Dravinjskega okrožja priredi svoj I. letni nastop, in to čela v št: Jerneju 30. avgusta ter naše najbližje sosedno bratsko društvo Loče 6. septembra. Udeležimo se obojih v čim večjem šlevrtu!
Pozne borovnice. Letos je bila za borovnice izredno bogata letina. Prve so se pojavile že 20. junija, danes gre že proti sredi avgusta, pa jih še vedno dobavljajo cele koše. Nabiralci teh gozdnih sadežev pripovedujejo, da sličnih dobrih letin ne pomnijo, pa tudi to, da bi bile tako zgodnje in pozne.
Drobne novice iz šaleške doline
Pri nas je resda čudno z vsemi stvarmi, ki režejo čas in ljudi. Sredi — ne, čisto ob strani majhnih, drobčkanih dogodkov živimo, smo brez hrupnih in pretresajočih senzacij in zategadelj bo že nehako tako, da moramo vsaj tisto, kar je, dajati v svet v oznanilo in dramilo. Nekaj čisto vsakdanjega je tudi naokoli — če na pr. ta ali oni občan te ali one čtsto blizu ležečih si občin popravlja, zida ali »puva« to ali ono stvar. Tako je mizar Kortnik na vse zadnje le dočakal, da so mu te dni po komisijonelnem ogledu dovolili, da sme pričeti z graditvijo svoje hiše, ki bo stala v Stari vasi. Zemljišče je kupil od Glažarja. Poleg tega si je istotam izkopal jamo za vodnjak ali »štepih«, ki se bo pa bržčas slabo obnesel. — V Pesjem stoji ob Paki mesarija in trgovina Pleteršek, ki pa se nekam pogreza, kar bo pripisati mehkemu terenu — zdaj je uvidel nevarnost za poslopje ter pričel z betonskim obzidavanjem, ki naj bi temelje nekako podložil, podprl. Je pa že nujno in tako delajo s pravim ameriškim tempom.
Ti-le vlaki, ki jo režejo skozi našo dolino, so postali zadnje čase pravi dogodek, ki daje vedeti, da se vozijo naši fantje v vojaških suknjah na dopuste. Fantje pojo, ukajo, pa kake orglice vmes cigulijo, pa veselje izžareva s teh fantov, da je človeku lepo in prijetno.
V	Logarsko dolino se spravljajo posamezne skupine tukajšnjih prebivalcev — človek pa, kt mu je dovolj romantičnega ugodja tod naokoli, se pa začudeno vprašuje: Mar nam ne da dovolj vsega ta prelestna okolica z livadami, gozdovi, brdi? Mar je tako nujno potrebno stopiti in sesti v avtobus ter samo za enodnevno tre-notje ravno v Logarsko dolino?« Tu je polno žtvotvorne romantike, ki daje slehernemu svoj užitek, tu je lepota narave doma. Razumljivo je za letoviščarje to-le Iskanje svežih ugodij, ali mi vsi, ki smo doma tod naokoli, imamo vsega dovolj doma. To ni propaganda, je samo skromno mnenje.
Novo mesto
Nesreča pri delu. Pred kratkim je delal na stavbi hotela Union 17-letni Vinko Jenko, kleparski vajenec tvrdke Andrej Agnič. Talil je neko gorljivo snov. Snov se je vnela, fant pa je hotel s strešno opeko udušiti ogenj. Toda ni se mu posrečilo. Plamen je udaril v njega ter mu zapalil obleko, ki je pričela na njem goreti. Njegov tovariš Feliks Travnik je hitro zgrabil škaf vode ter oblil prestrašenega vajenca. Kljub temu pa je dobil Jenko težje opekline po rokah, nogah, zlasti pa po trebuhu. Takoj so ga odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Šport. Danes ob 17. uri se bo odigrala na Loki nogometna tekma, in sicer med domačim klubom SK Elanom in SK Karlovcem.
Poroka. Tukajšnja gimnazijska profesorica za francoščino gdč. Vlasta Sterle se je poročila z gospodom Francem Lacheinerjem, profesorjem v Kočevju. Bilo srečno!
Bolnico je aapustil somborski sodnik dr. Viktor Brežnik, ki se je pred desetirhi dnevi ponesrečil ua Gorjancih, o čemur smo tedaj poročali. Odšel je na bolezenski dopust.
Pri Svetem Miklavžu na Gorjancih je danes žegnanje. Praznuje se tudi povečanje planinskega zavetišča in njegova oskrba z lastnim vodnjakom, kar vse je oskrbel podjetni gorjanski birt Nace Hudoklin. Tudi pri »Gospodični« so z delom gotovi.
Radio
Ljubljana, nedelja, 9. avgusta. 9.00 Ing. Edo
Fugina:0 melioraciji zemljišč. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Plošče. 10.30 Versko predavanje, p. dr. Angelik Tominec (Rerum nova-rum). 11.00 Rezervirano za prenos plavalnih tekem za drž. seuiorsko prvenstvo. 12.00 Čas, plošče, dnevne vesti. 12.00 Citre, kitara, Šramel, godba. 16.30 Rezervirano za prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prvenstvo. 16.30 Salonski kvintet. 20,00 Pevski koncert »Slovenskega vokalnega kvinteta«. 20.80 Samospevi g. Mink« Puglja. 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu. 22.00 Čas, dnsvne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 10. avg.: 12.15. Mešan program. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Ing. Ciril Jeglič: Vrtnarstvo. 20.00 Večer salonskega kvin-teta. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan,
Ljubljana, torek. 11. avg.: 12.16 Eksotična, kmečka godba. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20.00 Jože Pretil rov; V spomin na zadnje umeščen je koroškega vojvode. 20.30 Pre.nos iz Zagreba. 22.00 Čas, dnevne vežti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelja, 9. avgusta. 11.00 Ciganska glasba. 12.30 Radno orkester. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Narodne pesmj z dudo. 18.00 Vokalni koncert. 20.00 Rokodelski pevski zbor iz Velikega Bečkereka. 20.40 Plošče. 21.00 Vokalni koncert. 22.40 Novice. 23.00 Ciganska glasba.
Beograd, ponedeljek, 9. avgusta: 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Večerni koncert. 20.00 Lahka atletika. 20.30 »Faust«, opera (plošče).
Zagreb, nedelja, 9. avgusta. 13.00 Kuhinja.
15.00 Športni prenos iz Ljubljane. 20.15 Poročila.
20.30 Radio orkester. 22.00 Novice. 22.10 Radio orkester.
Zagreb, ponedeljek, 9. avgusta: 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Godalni kvartet. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Po tujih postajah.
Praga, nedelja. 9. avgusta. 7.00 Orkestralni koncert. 8.30 Prenos iz katedrale. 9.00 Bratislava.
10.00 Gospodarska kriza. 10.20 Plošče. 11.0 Brno. 12.05 Ljudska glasba. 13.05 Plošče. 13.30 Bratislava. 16.00 Moravska Ostrava. 19.00 Operetna glasba. 19.25 Jazz glasba. 19.55 Kitare. 20.25 Lep večer. 21.00 Radio orkester. 22.15 Koncert.
Praga, ponedeljek. 9. avgusta: 12.90 Moravska Ostrava. 14.00 Plošče. 14.30 Bratislava. 17.10 Plošče. 19.00 Brno. 20.35 Vokalni koncert. 21.00 Brno. 2J.30 Koncert. 22.15 Moravska Ostrava.
Nevarno leto za naš izvoz sadja
Resen i>|toinii) našim izvoznikom
Da v svojih dosedanjih dopisih o našem izvozu sadja nisem bil preveč pesimističen, kakor se mi je nekje očitalo, dokazuje prvi početek našega izvoza z našimi jabolkami. Še veliko premalo sem svaril in opominjal k previdnosti, kajti trgovski položaj v vsej srednji Evropi je veliko hujši, nego sem ga slikal. — In ker smo šele na začetku izvoza, poskusim še enkrat srečo, morda kakega našega izvoznika vendar še sreča pamet. Med srbskimi izvozniki se že izdatno opaža zdravo streznjenje, kajti celo močne izvozne organizacije letos sploh ne bodo nič izvažale. Znana beograjska delniška družba razpošilja okrožnice, v katerih pravi: »Čast nam je ovim izvest iti Vas, da usled rdjave konjunkture ove godine nečemo raditi sa vodeni.« — In bilo bi le v korist našemu izvozu, ako bi večje število dosedanjih izvoznikov isto storilo, kajti še jih ostane dovolj, ki bodo zadoščali za pametno izvažanje, zlasti v nemške kraje. Vsekakor pa svarim prav resno vse tiste, ki se letos morda prvič pripravljajo na izvoz. Za Boga, vsi taki naj za letos opustijo tako nesrečno misel, kajti čaka jih le razburljivo trgovanje z neizogibnimi izgubami. In vidim ravno med Slovenci povsem nove prikazni, ki menijo, da izvoz ravno na nje čaka. Iz nekaterih krajev bivše južne Štajerske dobivam poročila, kako se podijo po deželi docela novi izvozniki in njih nakupovalci ter si zagotavljajo neke količine blaga s tem, da nudijo od dne do dne višje cene. Tem pro-rokujem, da zapravijo, ako so doslej kaj prihranili. Morebiten majhen uspeh dosežejo le listi, ki imajo v tej kupčiji že izdatnih izkušenj, dobrih, starih zvez in ako bodo jako previdno nakupovali.
Izključen pa je tudi majhen uspeh pri takih novih izvoznikih, ki sanii niti nakupa ne morejo izvršiti in go navezani na lakozvane nakupovalce, ki zahtevajo — čujtel — samo malenkostno provizijo, namreč po 25 par od kilograma. — Torej samo takle nakupovalec jabolk se drzne zahtevati 2500 dinarčkov provizije od vagona jabolk, ki jih je iztaknil pri znanih kmetovalcih, in najdejo se čuki, ki to plačajo. To se godi v času sedanje gospodarske krize, ko niti izvoznik sam ne sme računati, da za ves svoj daljnji trud dobi toliko pri vagonu. Treba zahteve vse drugače omejiti, ne pa tako, da izvoznik računa najmanj na — 50 par zarade pri vsakem kilogramu. Taki časi so minuli in zlasti letos se ne vrnejo.
Naj mi pa nikdo ne prihaja z očitki, da morda ne privoščim kmetom višje cene za pridelke 'n nakupovalcem provizije. Višanje nakupnih sen mora imeti svoj vzrok v dobri prodajni ®*ni v tujini. Izvozniki morajo primerno zaslužiti, vsekakor pa ne dan za dnem izgubljati, izgubili morda vse svoje imetje — kar se je žal le prečesto dogajalo. Dokaz so razne »poravnave« in konkurzi... Kaj imajo kmetje od teh konkurzov? Ako torej izvozniki v svoji neizkušenosti ali naivnosti višajo cene, dobivajo kmetje res trenutno nekaj več za prodano blago — ali kaj pogosto sledi reakcija, da kmetje kmalu potem prejemajo za enako blago mnogo manj nego bi prejemali, ako nakupne cene odgovarjajo vedno svetovni konjunkturi. V tem dru-
gem slučaju ostaja trgovina stalnejša, izvoz gre svojim mirnim potom dalje, naši ljudje izvažajo in lepo po malem pri tem služijo. V prvem slučaju pa imamo nekaj insolvenc več, prevoz zastaja in škodo ima od tega v prvi vrsti naš kmet, ki blaga ne more več prodati po poštenih cenah.
Kaj naj ima n. pr. naš kmet v tem slučaju zadnjih dni: Tudi v »Jugoslovanu« smo čitali, da so v ljutomerskem okraju plačevali za letna jabolka po 150 do 200 par. To je bilo takrat, ko ta jabolka še niso bila sposobna za izvoz. Pretekli torek pa je prišlo na Dunaj preko Maribora preCej vagonov jabolk, in ta dan je dospelo tudi iz Madjarske veliko vagonov, vsega veliko več, nego Dunaj rabi. Ali dočim so madjarske štrudlovke vse lepe in debele, je bilo med našimi le malo debelih, več pa to-božnih namiznih jabolk, ki so drobna in vrhu tega zares nevžilna. Naša jabolka so se prodajala po 32 do 38 grošev. Ako računate, da je okroglo 15 grošev stroškov do dunajskih trgov, morete na prstih izračunati, koliko je za naše izvoznike ostalo. Še dan poprej pa je bila cena 50 do 60 grošev. — Kdor je torej kupil taka jabolka pri nas po visokih cenah, jih po tej šoli ne bo kupoval več in škodo bo imel samo kmet.
Zakaj laka katastrofa z jabolkami, nas pouče poročila iz Nemčije. Vsled splošnega položaja, ki sem ga opisal že v enem prejšnjih dopisov, Nemčija sploh silno omejuje uvoz. — Ostalo je oskrbel novi devizni red, ki deli uvoz v tri dele: a ves živež in zlasti sadje pa spada v tretjo kategorijo, za katero se devize sploh ne izdajajo. Za vsako kupčijo z Nemčijo je torej po tem redu izključeno dobiti denar.
Ker torej v Nemčijo nič več ne gre, so se izvozniki iz vseh sosednjih držav vrgli na Avstrijo, in tako prihaja semkaj ogromnega blaga. S tem dejstvom morajo torej naši izvozniki računati. Agrarni protekcionizem v Nemčiji, ki je izsili) gori omenjeni devizni red, ima pa zagovornikov tudi v Avstriji, zato je že sedanja trgovinska pogodba veliko slabša od prejšnje. Tudi pri jabolkab je carine in davka zdaj za 15 par pri kilogramu več od lanskega leta. In tako bo od lela do leta slabše, čedalje večja bo nevarnost za naš izvoz.
l’a še to naj omenim, kajti ima vpliv na naš izvoz: Češka ima letos ogromno in lepih hrušk, ki jih izvaža v glavnem v Avstrijo, ker na Nemško ne more niti en vagon. Na Dunaju je silno veliko tega okusnega sadeža, in zato se ni čuditi, ako pojde naših jabolk toliko manj.
Za naše izvoznike je nauk en sam: ne silite se v te posle, kdor ni že star mojster — izvažajte raje veliko manj in zato stisnite nakupne cene in stroške na minimum. O mešetarjih, ki zahtevajo 25 par od kilograma, pa seveda ne sme biti govora. Izvažajte, kar morete sami komodno nakupiti brez mešetarjev, a kmetu dopovejte, da se mora letos zadovoljiti z jako, jako nizkimi cenami, ali pa naj svoj pridelek kakorkoli porabi doma. — Ako bodo naši izvozniki slušali la svet, bodo tuji trgi manj natrpani z našim blagom in zalo — cene toliko bolje.
Od našega rednega dunajskega dopisnika A. G
kostno število brezposelnosti se je povzročilo vsled ustavitve dela v tovarni vagonov in pri TPD v Trbovljah. Ministrstvo za socialno politiko se trudi, da tudi to malo število odpravi.
X Oddaja del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. Direkcija drž. žel. gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl kol. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
X Oddaja krovskih del. Direkcija drž. žel. gradbeni odelek v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
X Oddaja zakupa nakladanja, razkludanja, prekladanja iu prevoza vseh vrst monopolskega blaga. Fabrika duvana v Ljubljani sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopoliskega blaga. (Pogoji so na vpogled v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani.)
X Novi bančni polomi v Ameriki. Štiri manjše banke v Nevv Yerseyu s skupnim depozitnim kapitalom 10 milijonov dolarjev so propadle. Dve izmed njih sta bili državni. Ameriški finančni krogi pričakujejo, da bo vlada zaradi pogostih bančnih polomov spremenila sedanji zakon o denarnih zavodih.
X Sovjeti grade ogromne silose ob Črnem morju. V pristanišču Ilerson se gradi največji silos v Evropi, ki bo namenjen izvozu pšenice. Kapaciteta silosa bo znašala 50.000 ton. Vsako uro se bo lahko naložilo oziroma izpraznilo 9.000 ton pšenice. Dva enaka silosa se bosta gradila tudi v pristanišču v Odesi. Lansko leto pa je bil dograjen silos s kapaciteto 41.000 ton v Nikolajevsku. Silose gradi državno podjetje llliebostroj v Moskvi.
X Kako se ritajn inserati. Direktor velike švicarske tvrdke se je hotel uveriti, ali se inserati v dnevnikih sploh čitajo. Sestavil je in-serat in ga poslal raznim dnevnikom. Inserat. je nalašč opremil s petimi zelo vidnimi napakami. Naslednjega dne je že prejel par sto dopisov, v teku enega tedna pa je število naraslo na 4000 sporočil od raznih profesorjev, učiteljev, dijakov, duhovščine, uradništva itd. Vsi avtorji teh dopisov so z velikim začudenjem opozarjali tvrdko na napake.
Plasiranje letošnjega hmelja
Pri vedno manjšem konzumu piva in veliki svetovni gospodarski krizi pada potreba po kvalitetnem hmelju, čeprav letos ni pričakovati večje nadprodukcije v celoti, vendar nakup na-našega hmelja najbrž ne bo šel tako gladko, in to iz teh razlogov: obilen pridelek na češkem, velika finančna kriza Nemčije in nje ukrepi za vnovčen je domačih kmetijskih pridelkov.
Na češkem bo kljub govoričenju, da se naj pusti ■/» pridelka na drogih, ves tamošnjl pridelek skrbno obran, kajti Čehi hočejo dominirati s svojim hmeljem v svetu. Da svoj pridelek vnovčijo, jim pomaga dober glas češkega hmelja in pa posebno okolnost, da imajo skoro v vseh pivovarnah svoje ljudi, ki imajo stalne zveze s češko in vsak hmelj direktno bojkotirajo, ako ne pride iz češke. Čeh varitelj rabi namreč samo češki hmelj; najlepšo priliko to spoznati imamo pri nas v Jugoslaviji in pa pri sosedi Avstriji.
Nemčija bo letos težko pri nas kupovala za svojo domačo potrebo, radi posebnih finačnih in gospdarskih ukrepov v Reichu, pač pa bodo morda kupovale večje firme za Južno in Severno Ameriko ter Japonsko, ki bodo hmelj direktno odpremile preko Trsta.
Največ našega hmelja bo letos usmerjenega glede prodaje na Angleško, v Francijo in Belgijo, seveda morajo biti cene konkurenčne na-pram češkemu (žateškemu in utiškem) hmelju, pridejo Čehi z nizkimi cenami, da nas tam Dri prodaji ne odrinejo. Zatorej morajo naši hmeljarji na vsak način ves svoj pridelek skrbno obrati, če vsled malodušnosti radi nizkih cen hmelja ne bi obrali, se nam lahko zgodi, da sploh poneha interes za naš štajerski hmelj. Torej vse skrbno obrati in ne pustiti na drogih, dober vzgled naj nam prvo dajo Čehi z opustitvijo obiranja, potem se šele pridružimo mi.
Zelo potrebno bi bilo, da bi oblasti pri nas ^a letos radi izrednih razmer ukrenile: Hmeljarjem naj znižajo davke, merilo bodi višina pridelka; pri izvozu hmelja pa bi se naj pošiljkam pakovanhn za pivovarne dovolil brezplačni prevoz do meje. Tako bi bilo vsaj nekaj pomagano Producentu in brez večjih žrtev s strani države. S favoriziranjem pošiljk direktno pivovarnam skrbimo za provinenco domačega hmelja, ker drugačne pošiljke pridejo večinoma za mešanje z drugimi hmelji (tuje provinence) v poštev.
Glede cen letošnjega pridelka ni pozitivnega poročati, koncem avgusta bo pa situacija že prilično jasna.	I.	P-
Gospodarske vesti
X Velika razstava pšenice. Priprave za razstavo pšenice so v poljedelskem ministrstvu v polnem teku. Pri organizaciji sodelujejo žitar-ske zadruge. Dan in mesto razstave se odredi naknadno.
X Način prodaje baško - banatske pšenice. Nepoznani elementi so razglasili v zadnjih dneh, da je Priv. društvo za izvoz spremenilo način prodaje baško-banatske pšenice, zavajajoč s tem internirane mline na nedovoljen način. Pooblaščen dementiram kategorično vse take vesti ter opozarjani, da je dosedanji način nabave 25% kvote, ostal popolnoma nespremenjen. Vse potrehue informacije nudi na razpolago: Oskar Weiss, zastopnik Priv. društva za izvoz, Zagreb, Smiftiklasova ul. 21.
X Trgovinski atašeji. V trgovinskem ministrstvu se je zaključilo z- delom o nameščen)u trgovinskih atašejev pri naših zunanjih zastopstvih. Redakcija zadevnega pravilnika se bo zaključila v prihodnjih dneh. Pričakuje se, da bodo novi atašeji nameščeni že koncem tega meseca.	■
X Tarifam« sprememb«. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega zastopnika ter ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju ministrskega predsednika predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah številke 30 in 31 uvozne tarife predloga zakona o občili carinskih tarifah: Carinska postavka štev. 30 uvozne tarife predloga zakona o občih carinskih tarifah se izpremeni in se glasi: Oljnati plodovi: repa, kitajska redkev, bukovo seme in drugi oljnati plodovii na drugem mestu omenjeni 0-60... 0 40. Postavka št. 31 uvozne tarife predloga zakona o občih carinskih tarifah se izpremeni in se glasi: Oljnata semena: 1. soln-čnice 0‘60 .. .0-40 ; 2. makova, bučna 0-60 .. .0-40;
3. lanena, konopljeva in ricinova prosto .. prosto;
4. ostalo prosto.. .prosto. Ta zakon »lopi v veljavo na dan objave v »Službenih novlnah«.
X Naš tranzit preko Soluna: Po podatkih našega ministrstva za trgovino in industrijo je šlo preko Soluna v prvem polletju t. 1. našega blaga preko Soluna 66.180 ton. Ta količina je prispela v Solun z železnico preko Gjevgjelije. Od tega je bilo uvoženo 55.351 ton blaga v našo oono v Solunu, 10.837 ton. blaga pa je šlo preko grške zone. V toku istega polletje je bilo izvoženo po morju 62.771 ton blaga in to 55.070 preko naše zone, 7701 ton blaga pa preko grške zone.	.	.
X Brezposelnost v naši državi. Na podlagi etatističnih podatkov znaša »tanje vseh brezposelnih v naši državi. 11.000 oseb. To malen-
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. avgusta t. I. ponudbe glede dobave
10	sodov masti za jamske vozičke. 200 m svinčenih cevi. 200 kg pocinkane železne žice. 50 komadov bosanskih sekir. 1000 kg bombaža za čiščenje, 150 kg bele in 100 kg modre krede in 1000 kg pocinkane pločevine.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja, prenosa nuinicije in drugega materi-jala se bo vršila potoni olertalnc licitacije dne
17.	avgusta t. I. pri referentu artilerije Komande III. armijske oblasti v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do
10.	avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov knjižic in 1000 kv. metrov strešne lepenke; do 17. avgusta t. 1. glede dobave !) komadov svetiljk, 4 osi in 4 skledic za ležaje; do 19. avgusta t. I. pa glede dobave 200 komadov sirkovih metel, 1000 kg cikorije, 1300 kg koruznih otrobov, 1000 kg sladne ječmenove kave, 1000 kg kristalne sode, 300 kg pralnega praška »Persik, 100 .kg rozin, 200 litrov kisa, 300 kg ječmenove, kaše, 300 kg testenin in 300 kg pšeničnih otrobov.
Direkcija drž. rudnika Serijski Rudnik sprejema do 17. avgusta I. 1. ponudbe glede dobave
30.000	komadov zidne opeke; do 24. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 transformatorja; Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg fir-neža in ca. 8000 m žice. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave drobnega telefonskega materi jala; do 17. avgusta t. I. glede dobave 1000 k; siJiicium-žice, do 18. avgusta t. 1. pa glede dobave žice in kablov.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 8. avgusta 1931. Jugoslovanske efektne in devizne borze danes
niso poslovale. V prostem prometu so se imenovale sledeče notacije: Amsterdam 2272*62 do 2279*46, Bruselj 785-79-788T5, Curih 1100'55 do 1103-85, Dunaj 791-83-794-23, London 27392 do 274-74. Newyork 5632-02—5649-03. Pariz 221-10—221-76, Praga 107-00—167-56. Trst 294-93 do 295-83.
Curih, 8. avgusta. Beograd 9 0825, Pariz '2008, London 24-86, Newyork 512-50. Bruselj 71-35, Milan 26-79. Madrid 4390. Amsterdam 206-45, Dunaj 72'04. Stockholm 136-95, Oslo 136-85. Kopenhagen 136-86. Sofija 3-7175. Praga 15 1850. Varšava 57-50, Budimpešta 90 0250. Žitna tržišča Novi Sarfj 8. avgusta. Oves: baški. ban. slav. 130—135. Fižol: baški, sremski beli '2% 180 do
190. Otrobi: pšenični, baški 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno.
Promet: pšenica 12 vagonov, koruza 14 vagonov, oves 1 vagon, moka 8 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Schclslvc
Sokolsko slavje v Domžalah
Domžale in okolica se pripravlja, da danes na najsvečanejši način proslavi 20-letnico postavitve Sokolskega doma in razvitja društvenega prapora. Snoči se je vršila v Sokolskem domu svečana akademija v čast kurnici sesiri Blažen-kj Šetinovi, ki je prav lepo uspela. Danes dopoldne ob 8. se udeleži Sokol korporativno službe božje za pokojne člane in članice, nato pa bodo položeni venci na grobove umrlih društve-nikov. Popoldne ob 14. bo sprejem gostov, nato pa razvitje novega prapora pred Sokolskim donim. Po razvitju bo sprevod, nato javna telovadba. Ljubljančane obveščamo, da so zveze iz Domžal zelo ugodne.Vlak vozi ob 18‘47 in 21-02, avtobus ob 18-30. 1902. 20-26 in 21*25. Zdravo!
Sokolsko društvo na Vranskem
priredi v nedeljo, dne 9. avgusta letos javni telovadni nastop na vrtu br. Franca Oseta. Po telovadbi, ki obeta biti. sodeč po pripravaha in prijavah, zelo pestra, se vrši veselica. Pri celi prireditvi svira godba iz Trbovelj. Vse prijatelje sokolstva iz bližnje in dalnje okolice vabimo, da se udeleže prireditve.	1788
Uspešno delovanje jugoslovanskega Sokola v Buenos Airesu
Jugoslovansko sokolsko društvo v Buenos Airesu je na najsvečanejši način proslavilo jugoslovanski narodni praznik »Vidov dan« v dvorani »Germania« s'slavnostno akademio. Okusno okrašeno dvorano je napolnilo občinstvo do zadnjega kotička. Akademijo je otvoril s kratkim pozdravnim govorom starosta brat Vasilij Burič. Poleg domačega Sokola s sodelovali pri akademiji Sokol La Paternal, Slovensko prosvetno društvo. Jadran, ter češkoslovaški in ruski Sokol.
Vse vaje so bile krasno in precizno izvedene. Kakor vedno so se najboljše in najlepše odrezali češkoslovaški Sokoli. S svojimi vzornimi vajami so zadivili vse gledalce. Pevska zbora Slov. prosvetnega društva Jadrana in zbor balalajk ruskega Sokola so želi navdušeno odobravanje.
O	tej velepomembni proslavi Vidovega dneva so prinesli vsi listi v Buenos Airesu izčrpna poročila. nekateri so objavili tudi slike in obširneje pisali o Sokolstvu. Večerni list »Noticias« je v posebnem članku poudaril, da zavzema Sokolstvo med Slovani vedno širši obseg in da bi bilo vredno tudi Argentincem proučiti vzgojno in nacijonalno stran sokolske ideje in jo prilagoditi svojemu narodu.
Akademija Sokola v Buenos Airesu je bila brezdvomno ena najlepših jugoslovanskih, za kar gre posebna zahvala požrtvovalnemu tajniku društva bratu Stevanu Mibajloviču, ki se strogo drži Tyrševega gesla: »Ne koristi, ne slave*. Akademiji so prisotvovali med drugimi poljski poslanik, odpravnik poslov ČRS, jugoslovanski odpravnik dr. Dragutinovič ter predstavniki mnogih argentinskih listov. Poudariti moramo, da sokolska ideja tudi v tujini med izseljenci prodira, kar nam najbolj izpričuje vedno naraščajoče število članstva.
Agilnemu Sokolu v Buenos Airesu želimo tudi mi uspešen razvoj in krepki razmah. — Zdravo!
Izj
ava
Podpisani Ivan Gale v Rožni dolini izjavljam, da me nikakor ne prizadenejo govorice, ki se glede nepravilne sestavine betona za kanalizacijske cevi na Viču širijo po občini. Zaračunal in dobavljal sem cevi take kakovosti, kakor so mi bile naročene. Zatorej za svojo ose-uo odločno odklanjani očitek, da bj bil 1:3 ote-rirane cevi sestavljl v razmerju 1:5 in 7 na ogromno škodo občinskih davkoplačevalcev. — Prepuščam pa merodajni oblasti, da zadevo preišče in o njej odloči.
Kožna dolin«, dne 1. avgusta 1931.
Ivan Gale
Rožna dolina' V. št. 26.
lelelon 2059
Premog /\ sulia drva
Pogatnik, Bohoriievn ulica 5
Prvovrstno kolo zastonj!
se ne dobi nikjer. Ml smo se pa odločili, da vpeljemo našo znamko, prodajati samo 8 dni.
Prvovrstno — nemško kolo
z zunanjimi sklepi (mufni) prvovrstna pneumaflka, torpedo, prosti tek, sedež z dvojnimi peresi, torbica z orodjem itd. za naše odjemalce mesto za Din 1900.— za reklamno ceno
Din 1250.-
samo za takojšnje plačilo ali po povzetju. 3-letna garancija za okvir Vsaka stranka dobi samo en komad. Hitite, dokler traja zaloga.
Zaloge: Ljubljana: »Centra«, trgovina s kolesi, Mosarykova cesta 12, pri kolodvoru.
1792 Maribor: S. Amon, trgovina s kolesi, Glavni trg 5.
Splošno
čevljarstvo
ročno delo. - Popravila se sprejemajo po dnevni ceni
Perdan Jernej
ljubljana
Vidovdanska cesta 22 1789
L. Malič
splošno strojno mizarstvo
LJUBLJANA
Privoz št. 16 — preje Hrenova ulica 8 Izdeluje vsa pohištvena, stavbena in por-talna mizarska dela.
1662
P. Ripsoii:	33
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Miss Alberta, je vzkliknil Pint preplašeno.
— Kje je Bichara?
Ne da bi rekel besedice, je pokazal polkovnik na kup pepela in napol zgorelih kosti, ki so ležale na mestu, kjer je prej sedel fakir.
Naravoslovec je bil nem od groze, a polkovnik mu je dejal:
— Vse je moja krivda, bil sem preveč nepremišljen. Moral bi bil vedeti, da takšne stvari niso za ženske živce. Svete knjige imajo prav, ko pišejo, da je treba ženske odstraniti od magičnih seans in pri občevanju z duhovi z onega sveta.
Oba moža sta si pogledala v oči in groza ju je obhajala. Oba sta občutila vrtoglavico, noge ju niso več nosile in oči so bile tako trudne, da sta jih zapirala.
— Ta utrujenost naju ne sme premagati, drugače smo izgubljeni, je dejal polkovnik. Cimprej moramo ven iz tega prokletega stolpa. Pomagajte mi, da preneseva miss Alberto ven na sveži zrak.
Prijela sta gospodično, a kljub temu da sta bila močna, sta komaj dvignila na videz mrtvo truplo. Zdelo se jima je, da je iz svinca. Skoraj eno uro je trajalo, da sta jo prinesla navzdol in jo položila v travo pred stolpom. Bila sta smrtno utrujena. Polkovnik je hitel v svojo palačo, da prinese etra in Kolonjske vode ter pokliče služabnike. Ko se je vrnil, se je bila miss Alberta že pre-
budila. S slabi mglasom se je pogovarjala s Pintom. Došli služabniki sojo položili v nosilnico in odnesli v palačo. Guverner sam je sedel v svoj avto in kot strela odhitel v sosednjo angleško kolonijo po zdravnika. Čez pol ure ga je pripeljal. Doktor je preiskal miss Alberto in izjavil, da ni nič hudega. Bil je močan živčni napad, ki pa bo ostal brez posledic.
Američani so za enkrat ostali gosti prijaznega polkovnika, ki si je štel v čast, da jim čim bolje postreže. Pint in polkovnik sta se ponovno razgovarjala o skrivnostni viziji, ki jo je pričaral pred nje umrli fakir Bichara.
— Prepričan sem, je dejal častnik, da se je prizor, ki smo mu prisostvovali, v resnici istočasno nekje vršil.
— Jaz o tem tudi ne dvomim, toda to je dokaz, da Robert Garel še živi, kdo ve kje, in da se bori s silnimi težavami.	♦
— Nestvor, s katerim se je boril, pa ne spada v človeško živalstvo.
— Tega ne bi trdil, saj je še mnogo kotov na naši zemlji, ki jih ne poznamo in ki gotovo še vsebujejo presenečenja za naravoslovce. Ali se spominjate, da so pred nekaj leti našli v globokih prepadih na Kitajskem kuščarje, ki so popolnoma podobni zmajem, katere imajo Kitajci v svojem grbu? Ti zmaji torej niso bili izrodek domišljije, temveč so morda celo v velki obliki obstojali, a so že zdavnaj izumrli.
Pint je obmolknil. Spomnil se je, da je Bichara trdil, da je prinesel v pradavnih časih neki jogi žitna zrna s sosednega planeta. Spomnil se je pa tudi, da je Robert vedno na to mislil, kako bi se dalo priti na
Mars. Naenkrat se je dvignil in vidno .razburjen dejal:
— Gospod polkovnik, veste do kakšnega zaključka sem prišel: inženjer Garel je srečno izvršil to, o čemur je vedno sanjal: poletel je na Mars. Nekaj drugega je nemogoče. Nestvor, s katerim se je boril, ne more biti zemeljska zver, temveč spada na kakšen drugi planet, in to mora biti samo Mars.
— Tudi jaz sem tega mnenja, je dejal resno polkovnik Fitzwilliams.
7.	Poglavje: Marsovci.
Robert je bil sklenil, da si poišče kakšno votlino, da bo v njej na varnem pred vampirji in zato se je podal na pot ob robu gričevja, na katerem so tu in tam štrlele visoke skale v zrak.
— Samo kjer so skale, bodo tudi votline, si je dejal in tako je usmeril svoja raziskovanja. Ko je zavil na vrhu pravega višjega griča na drugo stran, da vidi, kakšna je tam pokrajina, je ostal kot pribit na mestu;. kajli to, kar je videl, je presegalo vsa njegova pričakovanja: tik pred njim je ležala precej velika vas, sestavljena iz majhnih koč. Sredi vasi je bil velik ribnik, na katerem so plavale racam podobne živali: Najbolj čudni pa so bili ljudje, ki so tu prebivali, stali so pred hišami, hodili okoli in prenašali na hrbtu svežnje nekakšnih rastlin ter jih nosili v hiše. Bili so tako smešni, da se je Robert skoraj na glas zasmejal Niso bili večji od enega metra, izgledali so torej kot desetletni otroci. Vsi so imeli velikanske trebuhe, tako da so zelo nerodno racali okoli. Njih hoja je bila podobna šepanju pingvinov. Robert je popolnoma pozabil na vsako nevarnost ter je odhitel v to vas.
Koinau osebne tajnice.
Prejšnji indijski podkralj lord Reading se je poročil v Londonu s svojo bivšo osebno tajnico *,'dč. Stelo Charnaud. Lord Reading je star 71 let, nevesta pa 27 let.
Tudi rast ima svoje meje
O	mejah rasti, ki jim je podvrženo vsako živo bitje, je nedavno predaval profesor Hesse v pruski akademiji znanosti. Velikost vsake živalske ali rastlinske vrste je odvisna od tega, kako dolgo in kako močno žival ali rastlina raste. Rast pa je mogoča le, če ima organizem dovolj hrane. Hrano potrebuje organizem prvič za svoje vzdrževanje, kar pa je več, to porabi za rast, Ce organizem ne porabi dosti hrane za svoje vzdrževanje, takrat je rast bujnejša. Zato rastline ninogo bolj rastejo kakor pa živali in mamutovo drevo zraste do 120 m visoko, kit pa zraste le do 30 m na dolžino. Vodne živali, ki ne potrebujejo za nošo svojega telesa nobene energije, ker jih nosi voda, dosežejo dosti večjo velikost kakor pa živali na kopnem. Grenlandski kit doseže do 100.000 kg teže, slon pa komaj okoli 6000 kg. Tudi letanje zahteva mnogo energije in zato so ptiči, ki letajo, navadno dosti manjši kot oni, ki ne letajo; noj tehta do 90 kg, največji »letalec« — kondor — pa komaj 11 kilogramov.
Za rast je zelo važna tudi površina črevesa, lcajti od te je odvisna množina in uporaba sprejete hrane. Takrat, ko se začno živali ploditi, nehajo rasti, ker rabi telo snovi, ki so prej pospeševale rast, za drugo svrho. Višja temperatura pospešuje spolno dozorelost in zato so južni ljudje manjši kot severnjaki. Živali v hladnih vodah so večje kakor živali v toplih vodah. Tako vidimo, da žive v mrzlih krajih večji ljudje in večje živali kakor pa v toplih, južnih krajih.
Francoski kapital v vzhodni Evropi
Največja orožarna v Franciji in sploh v Evropi je danes last tvrdke Schneider-Creuzot, Ta tvrdka je nedavno svojo moč in svoj vpliv v vzhodni Evropi znatno pomnožila. Doslej v takozvanih »obrobnih« državah kakor so Estonska, Lotiška itd. vpliv francoskega kapitala ni bil posebno velik. Te dni pa je latiški parlament odobril vladi posojilo v znesko 30 milijonov »lotov« (24 milijonov nemških mark po 14 dinarjev); od tega posojila bo vlada dobila eno tretjino v gotovini, dve tretjini pa v dobavah. Posojilo bo dala tvrdka Schneider-Creuzot, Iz česar bi se dalo sklepati, da gre v prvi vrsti za dobavo orožja.
Tvrdka Schneider-Creuzot pa stoji v tesni zvezi s pariško banko »Union Parisienne«. Ta banka pa je skupaj s še nekaterimi pariškimi denarnimi zavodi ustanovila veliko družbo za gradnjo železnic na Poljskem. Materijal za gradnjo več velikih železniških prog bo dobavljala zetezniška družba, ki je, kakor rečeno popolnoma v francoskih rokah. Materijala pa ne bodo dobavljali direktno iz Francije, ampak je tvrdka Schneider-Creuzot dobila velik vpliv pri jeklarni v Katovicah, ki zaposluje nad 15.000
delavcev. Ta jeklarna pa je zopet v tesni zvezi z več velikimi strojnimi tovarnami, kjer se bo seveda tudi uveljavil vpliv francoskega kapitala.
Ta velika aktivnost francoskega kapitala danes ni brez pomena.
125 milijonov dolarjev za »prerokovanje«
»Prerokovanje«, je še vedno umetnost, ki največ nosi. Kakor namreč poroča ameriški list »Popular Science Manthly«, živi v Zedinjenih državah nad 100.000 vedeževalcev in prerokov, ki so v enem samem letu »zaslužili« lepo vsotico 125 milijonov dolarjev in sicer v Newyorku 25 milijonov, v Chikagu pa 12 milijonov. Neki newvorški »astrolog« prodaja svoje prerokovanje po 25 do 100 dolarjev.
Podpore
Podpore ne igrajo samo pri nas velike vloge, ampak tudi drugod. Nemški pesnik Erich Kiist-ner je napravil na »podpore« te-le verze: »Subventionen sind die Sununen, ohne die wir prompt verkiimmern.
Das Geschenk kommt von den Dummen und das Geld von noch viel Dummern.
Zedinjene države so dobile obrednika
Predsednik Zedinjenih držav Hoover je te dni ustanovil nov urad v Washingtonu in za vodjo tega urada je imenoval g. Robbins-a. Ta urad se bo bavil samo z vprašanji etikete in vljudnosti in g. Robbins je prvi ameriški ob-rednik ali ceremonijar. On bo moral sestavljati uradne pozdravne brzojavke in jih odpošiljati v predsednikovem imenu, določati bo moral vrstni red pri pojedinah in pri sprejemih in določati bo moral programe za razne slavnosti. Tudi nove poslanike tujih držav bo poslej predstavljal predsedniku gospod obrednik.
V	posebni knjigi bo imel obrednik zabeležene vse godove državnih poglavarjev, potem vse narodne praznike po vsem svetu in vse dogodke, ki so važni za to ali za ono državo. Tudi vse poslanice, ki jih izdaja predsednik, bo moral pregledati, da 3i ne bodo druga drugi preveč enake in da bodo ustrezale časti in dostojanstvu predsednika. Obrednik bo moral skrbeti tudi za imenitne goste, ki prihajajo v Ameriko uradno ali na povabilo, in skrbeti za program njihovih potovanj. Tudi vprašanja diplomatske eksteritorijalnosti bo reševal novi urad.
Nemške reševalne ladje dvigajo ponesrečeni francoski parnik »St. Philiberk Parnik »St. Philibcrt« se je pred nekaj tedni potopil, ž njim »red pa tudi olcoH 500 izletnikov.
Število zdravnikov na Dunaju
Po statistiki, ki jo objavlja dunajska mestna uprava, je število zdravnikov na Dunaju preteklo leto doseglo rekordno višino 4732. Med temi je 500 zdravnic. Leta 1929. je bilo na Dunaju 4631 zdravnikov, med njimi 475 zdravnic. Zobozdravnikov in zobotehnikov je bilo lani na Dunaju 1823. Na vsakih 380 prebivalcev na Dunaju pride torej 1 zdravnik, na 1000 Dunajčanov pa 1 zobozdravnik.
Japonci rastejo
Prosvetno ministrstvo na Japonskem je dalo premeriti na 5000 ljudskih šolah višino otrok. Preiskava je ugotovila, da je višina današnjih Japončkov povprečno za 2 in pol centimetra višja kakor pa je bila povprečna višina otrok pred 30 leti. Boljšo rast japonskih otrok si razlagajo s tem, da se otroci danes skoro vsi ba-vijo s športom; pa tudi to navajajo kot vzrok boljše rasti, ker šolarji danes tudi na Japonskem sede na prikladnih klopeh, pred 30 leti pa so sedeli še na tleh s prekrižanimi nogami.
Ali berejo ljudje inserate?
Ravnatelj neke velike švicarske tvrdke se je hotel prepričati, če ljudje inserate res berejo ali ne. Sam je nalašč sestavil inserat, kjer je napravil več zgodovinskih, zemljepisnih in pravopisnih napak in ta inserat je dal natisniti v veE velikih listih. Takoj naslednjega dne je ža dobil nekaj dopisov, čez l teden pa že na kupe, vsega skupaj nad 4000, kjer so se ljudje pritoževali nad tem, da dela tako imenitna tvrdka take napake v svojih oglasih.
Misijonarji med ljudožrci
Protestantska misijonarja Turner in Steward sta objavila te dni poročilo o svojem delovanju na otoku Malekula, odkoder sta nedavno priSla v glavno avstralsko mesto Sidney. Na tem otoku sta naletela na divji rod, ki ima še navado, da otroke kar žive zagreba. Tudi človeško meso tam še uživajo. Novorojenčke zagrebajo, ne da bi matere kaj žalovale. Pečeno človeško meso hranijo kot posebno slaščico za največje praznike. Domačini nosijo obleko iz drevesne skorje ali pa iz neke vrste trave, ženske pa nosijo obleko samo iz trave. Omoženim ženskam manjkata dva sprednja zoba, ki jim jih takoj po poroki izbijejo. Nevesto si more vsak mož kupiti in navadno jo plača s prašiči. Plesišč je na tem otoku kar preveč — na vsak kilometer daljave pride po eno plesišče. Misijonarjev so se domačini spočetka silno bali in so bežali pred njima; največ strahu pa so imeli pred — umetnim zobovjem enega od misijonarjev.
Pasji dnevi Sreča, da imamo ob taki vročini 5e napajališča za živino...
Mednarodna vožnja preko Alp
Na sliki vidimo zbrane vozove udeležencev pred »Grand-hotelom« v St. Moritzu. Prevozili so 2365 kilometrov. Vožnje se je udeležilo 66 vozov, 44 pa jih je prišlo na cilj.
Stran 9,
___________ ''»N
Ob odkrHiu Vilhaifevega spomenika
Miroslav Vilhar
Jaz nisem Prešeren ne Vodnikov stric; nabral pa sem nekaj domačih cvetic.
(Vilhar, Pesmi 1800, str. 155.).
Miroslav Vilhar, slovenski pesnik in narodni buditelj, kateremu bodo odkrili danes spomenik v njegovem rojstnem kraju v Planink se je rodil 7. septembra 1818. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, gimnazijo v Št. Pavlu na Koroškem, nato pa pravo na Dunaju in Gradcu. Kljub temu, da je bil ves čas odličen učenec, prava ni dokončal, ker ga je predčasno poklical do-nov njegov oče, da je prevzel gospodarstvo kot graščak na Kalcu pri Senožečah. Poleg tega pa je stopalo pri njem vedno bolj v ospredje zanimanje za narodni preporod in osvobojenje Slovencev izpod avstrijskega absolutizma v viharnem 1. 1848. Vse sile je tedaj posvetil politiki in postal 1. 1861. kranjski deželni poslanec, leta 1863. pa je začel izdajati z Levstikom politični list »Naprej«, kjer sta začela oba odločno borbo za načelnost v politični borbi, enakopravnost slovanskih narodov v Avstriji in Zedinjeno Slovenijo. Radi članka »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?« pa je bil še istega leta 9. sept. list ustavljen, Vilhar in Levstik pa postavljena pred sodišče, ki je najprej obsodilo Levstika na tri mesece, Vilharja pa na en mesec zapora. Oba pa sta se pritožila in res je bila Levstiku kazen oproščena, Vilhar pa je moral za 6 tednov v zapor na Žabjak, kjer ]e napisal svoje »Zabjanke«. Pozneje je vedno bolj in bolj opuščal politiko ter posvetil vse svoje sile pesnikovanju. Umrl je 6. septembra 1. 1871. na Kalcu, pokopan pa je v Knežaku.
*
Vilhar pa ni bil samo odličen naroden buditelj naše Notranjske, kateri je posvetil svoje najboljše moči, temveč tudi priznan pesnik in pisatelj, ki je kakor malokdo pogodil ton ljudske pesmi, tako da je danes več njegovih pesmi, katerim je zložil sam tudi napeve, že čisto ponarodelo. Naj omenimo samo najbolj znane: »Po jezeru bliz‘ Triglava...«, »Zagorski zvonovi...«,
»Bom šel na planince ...«, »Mila, mila lunica ...« i. t. d.
Prvotno je pesnil Vilhar nemško, pod Levstikovim vplivom, ki je bil na Kalcu od
1.	1858—61. kot domači učitelj Vilharjevih otrok, pa je začel pesniti samo slovensko. Obenem pa se je tudi močno poglobillo njevovo čustvovanje in očistila oblika njegovih pesmi.
Večina njegovih pesmi je nastala v veselem družabnem krogu, zato so lahke, po večini anakreontične in enostavne, manjka jim sicer prave globine, zato pa vplivajo v svoji preprostosti neposredno in nas spominjajo na ljudske popevčice. Med njegovimi pesmimi se odlikujejo tako po vsebini, kakor tudi po obliki njegove ode, ki opevajo lepoto lcraške zemlje. Spesnil je tudi precej narodnih, epskih in zgodovinskih motivov, balad, kratkočasnic, u-ganlt in basni, med poslednjimi je zlasti čudna njegova klasična basen »Župan«. Poleg pesmi je pisal tudi prozo, predvsem razne šaljive igre s petjem in narodnostno tendenco.
Svoje pesmi je objavljal najprej v Blei-weisovih »Novicah«, pozneje pa v Janežičevem »Glasniku«, izdal jih je tudi več zvezkov v obliki koledarčka ali glasbenih zbirk. Najlepše je zbral v zbirki »Pesmi«, ki jo je izdal 1. 1860. Njegove igre pa so izšle v 6 zvezkih v letih 1865—68.
Že ta kratek pregled Vilharjevega dela nam priča, s kakšo vnemo je posvetil pesnik vse moči svojemu narodu, kateremu je pripravljal s svojim delom kot narodni buditelj in svojimi pesmimi pot v lepšo bodočnost. Zato smo prepričani, da se bo tudi narod oddolžil dostojno njegovemu spominu in s svojim današnjim posetom dokazal ob 60-letnici njegove smrti in 25-letnici postavitve njegovega prvega spomenika v Postojni, katerega so odstranili preji leti Italijani radi napisa iz njegove pesmi »Na jezeru«:
Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! da zna cenili delo svojih velikih siuov za njegovo osvobojenje.	Vek.
Pri zadn|i hčeri Miroslava Vilharja
Maribor, 8. avgusta.
Ko se bodo jutri neštete množice Notranjčev in ostalih Slovencev zganile krog novega spomenika velikega narodnega buditelja, ljudskega pesnika in skladatelja Mislava Vilharja v Planini pri Rakeku, bo pač malokdo vedel, da živi v Mariboru še vedno njegova hči Josipina, zadnja izmed njegovih osmih otrok. Še mi v Mariboru nismo tega vedeli. Opozoril nas je na njo šele g. Robert Pohar, a njenega naslova niti on ni vedel. Preskrbeti smo si ga morali pri mestnem policijskem predstojni-štvu. In tako smo prišli v hišo št. 19 v ulici dr. Frana Rosina, kjer živi sedaj že 84-letna Josipina Premrouvova, rojena Vilharjeva. Mislili smo, da bomo našli onemoglo starko, namesto tega pa nas je pozdravila duševno in telesno še vedno čila žena. Nihče ji ne bi prisodil 84 let. Izreden je pa tudi njen spomin. Niti zadnji dnevi, ko nas je morila vročina do 45° C, je niso utrudili. Prožno nam je prišla nasproti in stoje dajala podatke o svojem življenju.
Gospa Josipina Premrou je najstarejša hči Miroslava Vilharja, odnosno njegov drugi otrok. Luč sveta je zagledala dne 8. decembra 1. 1847. v Senožečah na Notranjskem; otroška leta je preživela na graščini Kaleč pri Knežaku na Pivki, kjer je živela s svojimi brati in sestrami ter poslušala nauke domačega hišnega učitelja, našega velikega pisatelja Frana Levstika, leta 1871^pa se je zvezala z zakonsko vezjo s sedaj že pokojnim železniškim uradnikom Ludvikom Premrouvom, sinom Hibeljskega cesarja«, iz Ubelskega pri Postojni, ki je tedaj služboval v naši solnčni Dorici. V srečnem zakonu je porodila pet otrok, dva sina in tri hčerke. Sin Miroslav, hivši notar v Kobaridu, živi še sedaj v Dorici, železniški uradnik Vladimir jo umrl 1. 1929. v Mariboru; hčerka Olga je umrla že 1. 1926., a pokojna je tudi že hčerka Milena, ki je bila poročena s prof. ur. Papežem v Ljubljani. Živi tedaj poleg sina Miroslava samo še hči Ljudmila, poročena s podpolkovnikom Pflegerjem v ^nojmu na Češkoslovaškem.
Dasi jo je srečni zakon s številnimi otroki vezal na dom, se je ga. Josipina kot Prava hči nikdar mirujočega borca Miroslava Vilharja vendar z vso vnemo posvečala tudi javnemu delu. Posebno v Gorici, kjer je bila od poroke vse do prihoda Italijanov, je bila ga. Premrouova vedno v Prvih, narodnih vrstah. Bila je članica vseh narodnih in dobrodelnih društev ter agilna predsednica Narodne čitalnice. Njeno
tiho, skromno podrobno delo je bilo izredno obsežno in ga je visoko cenila vsa solnčna slovenska Gorica. Toda usoda ni dovolila, da bi smela preživeti v svoji ljubljeni Gorici tudi še poslednja leta življenja, svojo visoko starost. Po prihodu Italijanov se je 1. 1918. z družino svojega pokojnega sina Vladimirja preselila za stalno v Maribor.
Tu živi sedaj pri svoji snahi ge. Ceciliji Premrouovi. Ga. Josipina, ki je ovdovela šele 1. 1924., je prave jeklene kraške narave. Vsak dan vstane že ob 7. uri zjutraj in je na nogah do 20. ure zvečer. Večino dneva prebije sedaj na vrtu, kjer neguje cvetice in nasade, se sprehaja in opravlja razna druga opravila. Njena največja želja pa je, da bi se mogla vrniti v svojo drago Gorico, v kar tudi veruje, saj nam je s trdno vero dejala: »Tudi to moram se dočakati!«
Gorenja slika nam kaže poslednjo še živečo hčerko Miroslava Vilharja izza časa predvojne dobe. P0 smrti skladatelja Sera-finft Vilhaija jo ostala broz bratov in so-ster,- .9^ današnjem velikem slavju v Planini ji želimo, da bi dočakala sveža in čila tudi še 100 let življenja!
Na jezeru
Po jezeru	Ribam srca
bliz Triglava	vsem igrajo,
čolnič plava	da skakljajo
sem ter tje;	nad	vodd.
v čolnu glasno se prepeva, da odmeva
od gord.
Se valovi šepetajo in šumljajo
med sabd.
Mile ptice	Tukaj Slava
po dolinah	vence vije,
in planinah	srce bije
se budd.	nam gorkdl
Ker so čule	Čujte gdre
pesem mojo,	in bregovi,
vsaka svojo	da sinovi
žvrgole.	Slave smol
*
Janec
Mladi janec osla čuje, da tak vrlo rigat’ zna, gre domu in se napenja, ter navadi se: id!
Starim jancem to ni drago, zatorej ga izpodč; več mu hlevca ne odprejo, dokler jih ne prosi: b6!
.'ars’kdo sliši dolgo suknjo, ki se baha: »nemški znam!« koj se tudi on spakuje in prodaja sebe sam.
*
Narodom
Treba ni, železnih spon kovati! Treba je, rokč si v zvezo dati!
Z bojem je prihodnost le kaljena: mnogo je narodov, svoboda le ena!
*
Kras
Od planin, kjer dob in bukev, smreka krije naša tla,
Kras nagoten se prostiraš do jadranskega morji.
Ko te Rimljan je premogel, krasen, silovit si bil, in po sencah tvojih vrhov boge je Slovan častil.
Tebi je zeleno krito vgrabil tržni Benečan, ino zdaj si solnčnim žarkom, vihram si v oblast podan.
Kjer neurniki deževni niso sprali ti kosti, tam te glodajo viharji, burja pije tvojo kri.
Sreča sladka ni ti dana; dan ti je trepet in strah!
Sapa meče v morje pesek', tebe pa usoda v prah!
Skale, tvoje gole hčerke, dvigajo v nebd roke, ino za odgovor z neba smrt ti vihre riovč.
Rožice sem videl mile, ki cvetele so ljubč: ali solnce je palilo; rože umirale so!
Po dolinah valovite klasje tvoje šepeta; z neba se utrga ploha, smrt in groza z njo divja!
Sadje gledal sem na drevji; že je zorel blagodar; preden je vtonilo solnce, vstal, pogubil je vihar!
Nikdar več ne upaj sreče; več pokoja ti ne bo: ali mene čaka pokoj, ko zaspal bom pod tabč!
Vilharjev spomenik
' Spomenik, katerega bodo danes odkrili, Jo že drugi spomenik, ki ga postavlja hvaležna Notranjska svojemu pesniku. Prvi spomenik je bil odkrit že pred 25 leti 12. avgusta 1906 v Postojni, središču našega Krasa. Akcija za ta spomenik se je pričela že komaj 5 let po Vilharjevi smrti 1. 1876. in sicer v Zagorju, kateremu je posvetil Vilhar svojo pesem »Zagorski zvonovi ...« Vendar pa so takrat nabrali premajhno vsoto, šele 30 let nato se je posrečilo prenovljenemu odboru, kateremu je načeloval Josip Lavrenčič, zbrati toliko prispevkov, da je mogel postaviti spomenik Vilharju v Postojni in ne kot je bilo prvotno nameravano v Zagorju.
Načrt za spomenik, ki je stal na glavnem postojnskem trgu, je napravil Notranjčan — Piv-čan arhitekt Ivan Jager, ki živi sedaj v Minnea-polis v Ameriki. Spomenik naj bi imel jasen značaj krasa, iz katerega je izšel pokojni pesnik; iz piramidnega podstavka iz domačega kraškega kamna, je izviral studenec, ob čigar izlivu sta se objemali dve človeški ribici, na piramidnem podstavku pa je stal bronast doprsni kip Vilharja, katerega je napravil akad. kipar Alojzij Repič. Pod kipom je bilo Vilharjevo ime, pod njim pa zadnji stihi iz Vilharjeve pesmi »Na jezeru«: »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!«.'Ob slavnosti odkritja, katerega se je udeležil'tudi Vilharjev sin skladatelj F. S. Vilhar (-j- 1928 v Zagrebu), se je zbrala vsa naša zavedna Notranjska, iz Ljubljane in Trsta pa sta pripeljala posebna vlaka okoli 1200 gostov. Slavnostni govornik je bil dr. Josip Tominšek, ki je tudi napisal za »Vilharjevo spomenico«, katero je izdal ob tej priliki pripravljalni odbor, Vilharjev življenjepis in označil njegov pomen za našo literaturo in naš narod. Spomenico, v kateri je bilo ponatisnjenih tudi več Vilharjevih pesmi, je uredil Anton Aškerc.
Ta spomenik pa je doletela pred leti žalostna usoda. Italijani so najpreje zbili iz njega napis »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« ki je pričal, da prebivajo na Krasu Slovenci, nato pa so ga s trga sploh odstranili. Zato se je pod predsedstvom Josipa Blažona zbral leta 1927. nov odbor, ki je započel velikopotezno akcijo za postavitev novega spomenika v pesnikovem rojstnem kraju v Planini. Da so zbrali v tako kratkem času potrebno vsoto, se moramo zahvaliti samo našim zavednim ameri-kanskim izseljencem, ki so tudi tukaj, kakor za Cankarjev spomenik na Vrhniki, radevolje priskočili na pomoč in zbrali v kratkem času 900 dolarjev. Priredili so 1. 1928 ob 110 letnici pesnikovega rojstva velik koncert in skupno jugoslovansko slavnost v Waukegan-No. Chicago,
III.,	ki je nad vse lepo uspela, in s tem omogočili postavitev spomenika. Ob tej priliki so izdali tudi program, v katerem je izšel pesnikov življenjepis, opis postavitve prvega spomenika
in še več drugih člankov, ki pričajo o narodni zavednosti naših rojakov v Ameriki.
Osnutek novega Vilharjevega spomenika t Planini je delo akademskega kiparja Notranje« Ivana Sajovica. Bronast kip pesnika na kamenl-tem podstavku, v nadnaravni velikosti 4 m, 40 cin, je s pogledom obrnjen proti zapadu, kjer je ostal velik del našega neosvobojeuega naroda. Kip je vlila livarna umetniške akademije v Zagrebu, temeljni podstavek iz kraškega kamna pa je izklesala tvrdka Vodnik is Ljubljane. Prepričani smo, da bo usoda novega spomenika, ki je odlično umetniško delo, lepša kakor postojnskega in živa priča našim sosedom
o	narodni zavednosti našega ljudstva, katerega ne zlomijo tudi najhujše nesreče."
Novosti državne biblioteke v Ljubljani
Priobčuje dr. Joža Glonar.
(Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.)
Adžija B.: Od Platona do Marlesa. Razvoj sociološke ideje. Zagreb, 1929.	47.806—8
Bašič Dr.: Zakon o komunalnim štedionicama.
Zagreb, 1930.	43.568
Biblioteka »Bankarstva«. Zagreb, 1924— 48.018 Ca ha n J.: Zur Kritik des Geniebegrifles. Bern, „ 199‘	47.527-78
Fowler W. W.: Julius Caesar and the Foundation of the Roman Imperial System. London, 1892.	48.544
♦Glasnik geografskog društva. Beograd, 1910— „	.	II	48.140
Haering, Th. R.: Hauptprobleme der Geschichts-philosophie. Karlsruhe. 1925.	47.598
Herget A.: Psychologie und Erziehungslehre.
Prag, 1915.	n	48.227
Jahresbericht de3 Literarischen Zentralblattes.
Leipzig, 1925-	n	48.109
♦Jovanovič P. M.:	Zbirka	analiza uglja	u kraljevini SHS. Beograd,	1925.	II	48.151
♦Kabiljo D. & T. Stojilkovič: Redukcijske tablice za rakiju i špiritus. Beograd, 1930.	48.512
Klages L.: Personlicbkeit. Einfuhrung in die Charakterkunde. Potsdam, 1927.	45.958
kreševljakovič H.: Sarajevska čaršija za osman-lijske uprave. Zagreb, 1927.	II	48.199
Kučenjak D.: Spomen - knjiga o 50-godišnjera djelovanju I. Zagrebačkog radničkog društva. U Zagrebu, 1925.	H	48.205
Kus-Nikolajev, M.: Upton Sinclair. Zagreb, 1930.
„	47*806—5
Lasalle F.: Cber Verfassungsivesen. Berlin, 1930
T, .	48.521-5
Mandič M.: Postanak Sarajeva. Zagreb, 1927.
II	48.192
Meier-Graete, J.{ Die grossen Englander. Miin-clien, 1908.	jj	48.098
Milanovič D.: Udruženje jugoslovenskog učiteljstva od 1920—30 godine. Beograd 1930. 48.568 Mladenovič V. R.: Cber die Grundlage der Er-ziehungslehre. Langensalza, 1921.	47.846
♦Nikctič G.: Administrativni rečnik mesta kraljevine Jugoslavije. Beograd, 1931.	48.516'“
Ohm P.: Das Seelenleben der Tiere. Stuttgart,
1909.	47.857-^-4 Porot G.: L’accent tonique dans la langue russe
Lille, 1900.	u	48.282
Poklig H.: Abstammungstkeorie mit Riicksicht auf Erdgeechichte. Stuttgart, 1909.	47.857—2
Prače včnovanč protesoru V. Novotnčmu V Praze, 1929.	n	48.200
Protokoli« der Hauptversammlung des Gesamt-vereins der deutschen Geschiehts- und Alter-tumsvereine zu Graz. Berlin, 1912.	48.582
Radbruch G.: Einfiihrung in die Rechtsvvissen-schaft. Leipzig, 1929.	45.250—79
Richter W. R.: Das erste Schuljahr. Im Sinne moderner Bestrebungen nach den Grundsatzetf der Arbeitsschule. Wien, 1912. II. 48.161—1 Scherer W.: Gesehichte der deutschen Literatur.
Berlin, 1899.	47.974
Schulz O. Th.: Entvvickelung und Untergang de« Kojiernikanischen Weltsystems bei den Alten, Stuttgart, 1909.	47.857—1
Scseinann W.: Das Rationale und dag Irrationa-le im System der Philosophie. Tiibingen, 1912,
48.079-8
Štern, Der. Zeitsclirift flir Ernst und Scheri.
Graz, 1850.	n	48.104
Študije, Jadranske, prigodom III. kongresa sla-venskih geografa d etnografa. Zagreb, 1980.
II	48.234
Tjndall J.: The Glaciers of the Alps. London.
1860.	48.492
»ossler K.: Das Verhiiltnls von Sprachgescliich-te und Literaturgeschichte. Tiibingen, 1912.
48.079-2
Wenzel A.: Gemeinschaft und Persbnlichkeit.
Berlin, 1899.	47.561
Wieser, Fr. Frhr. v.: Recht und Macht. Leipzig.
1910.	47.985 VTilliains J.: A Narrative of Missionarjr Enterprises in the South Sea Islands. London, 1841.
c, v .	11	48-28®
Zakon, Stečajni, za lcraljevinu Jugoslaviju...
izdao I. Politeo. Zagreb, 1929.	47.668
♦Zweig St.: Dostojevski. Preveo a nemačko« Miodrag Petrovič. Beograd, 1931.	48.542
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugo- slovana«, Ljubljana, Gradišče št.4.
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh dolih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče št. 4.
Kam je
Nedavno tega je češka publicistka M. Schii-rerova opozorila v >Nar. listih« češko javnost na novo Solo, kjer se vzgajajo dekleta za nov poklic: ca vzgojiteljice iu administrativne delavke v socijalnih zavodih. Ta šola se je ustanovila 1. 1929 v področju mestne strokovne šole v Pragi, v XVI. okraju.
Namen šole je pripraviti dekleta in žene teoretično in praktično za razumne odgojiteljice otrok od najnežnejše dobe do vstopa v šolo ter vzgojiti jih v posebne upraviteljice, gospodinje in uradnice vzgajališč ter podobnih socijalnib zavodov. Sola je enoletna.
Dijakinje so redne, ki posečajo vse predmete, in izredne, katere se izvolijo predmet po lastni volji. Izredne dijakinje se sprejemajo le, ako primanjkuje rednih učenk. Gojenke se sprejemajo v zadnjih dneh junija in prve dni septembra. Pri vpisu mora gojenka dokazati s krstnim listom, da je dopolnila vsaj 16. leto, predložiti mora nravnoslno izpričevalo o telesni sposobnosti, izpričevalo o dovršeni dveletni gospodinjski šoli; dalje mora imeti dober posluh in dober glas za petje. Oprostiti od kateregakoli teh sprejemnih pogojev more le ministrstvo za' narodno prosveto. Sposobnost za petje in telovadbo dokaže gojenka pri sprejemnem izpitu. Gojenke, pri katerih se v dveh mesecih spozna, da nimajo ljubezni do otrok, ali se kakorkoli pokažejo, da niso sposobne za la poklic, »e odslove. Dijakinje plačajo 10 K5 vpisnine in letno 140 Kč šolnine ter zavarovalno
Svetovna zveza za žensko volilno pravico
Svetovna zveza za žensko volilno pravico ln
državljansko delo žene vabi vsa včlanjena društva iz 44. držav ter vse može in žene, ki soglašajo z njenim delom, k udeležbi svojega XII. kongresa, ki se vrši od 17. do 23. aprila 1932 v Atenah. Za sestanek žena iz orijenta in okci-denta bi bilo težko najti prikladnejši kraj za vršitev tega shoda kot so Atene. Treba je poglobiti vezi udruženja, čigar namen je premagati vse ovire, ki se stavijo proti enakopravnosti obeh spolov. Načeloma pripoznana enakopravnost Se ni nikjer dokončno izvedena, zato v tem boju za pravice svojega spola žene ne smejo popuSčati, ako hočejo doseči v vladi, upravi, industriji, financ], v splošnem poklicnem življenju, posebno pa v vzgoji mladine ono mesto, ki Jim gre.
Delo žene v rodbini in poklicu
Zveza nemških ženskih društev je pred kratkim imela sestanek vabljenih gostov v Berlinu, v svrho proučitve perečega, vprašanja »delo žene v rodbini in poklicu. Poleg dveh poročevalk gga. dr. Marije Baumove iri dr. Marije Schauer-jeve, ki sta razmotrivali to vprašanje temeljito z zgodovinskega, kulturnega, gospdarskega in duševnega stališča, so se izjavile k temu vprašanju tudi zastopnice raznih poklicnih skupnosti. ' V teku teh mnogostranskih izvajanj, so se spokaaale težkoče, s katerimi se bori žena, ki vrši obenem svoj poklic ter skrbi obenem za dom, a prišla je tudi do izraza trdna volja, ne več opustiti tako težko priborjene nravstvene samostojnosti in se zadovljiti z življenjem, odvisnim od volje drugih. Stavljenih je bilo več predlogov, ki naj olajšajo potrebo, kot tudi hoteno dvojno delo žene. Predlogi na skrajšanje delovnega časa in poldnevnega dela, so bili živahno odobreni. Rodbinska zavarovanja ali pa državna pomoč z vzgojo naj bi olajšala ustanovitev in vzdrževanje rodbine.
Švica proti taborenju otrok
Pogajanja nemških socijalističnih »prijateljev Otrok« 8 Švicarskimi oblastmi glede nameravanega taborenja otrok v kantonu Graubtindenc so se izjalovila, čeprav so se v prejšnjih letih
V	Svicl večkrat vrSila taka taborenja. Švicarske Oblasti so namreč to pot zahtevale zagotovilo, »da se opusti v taborišču in izven njega vse, kar bi moglo vzbuditi nejevoljo«. Pod tem se ra-eume pred vsem skupno bivanje dečkov in deklic v istem Šotoru. Te zahteve pa so se zdele voditeljem pogajanj za »prijatelje otrok« nesprejemljive.
Razgled po ženskem svdu
Anglija
Predlog, hi ga je svojčas stavila poslanica delovne stranke Miss Pieton Turbervill, naj bi se nobena noseča žena ne obsodila na smrt, je sedaj poslal zakon.
Propovednica Miss Maude Royden Je bila na univerzi v Glasgowu imenovana za častno doktorico teologije. V nedeljo, ki je sledila temu Imenovanju, je bila povabljena, da propoveduje v katedrali v Glasgovvu, kjer jo je poslušala velikanska množica. Njena karijera je kaj nenavadna; potomka trgovske družine v Liverpoolu je že mlada dovršila svoje študije z odličnim uspehom ter se vrnila v svoje rodno mesto, kjer se je za dobo treh let posvetila eocijalnemu gibanju »Settlement«. Kmalu pa je morala. vsled prenapornega dela zopet zapustiti velemesto. Kot ueoficijelna, začasna namestnica nekega rektorja je odkrila svoj pravi poklic. Prvi govor, ki ga je držala v neki šolski dvorani, je pokazal njeno zgovornost, njeno globoko resnost, njen oster razum, pa tudi njen humor in nad vse simpatičen nastop. Toda poklic dušnega pastirja je bil ženi zaprt in Man-de Royden je delovala kot predavateljica v nekem univerzitetnem društvu, obenem je z vso vnemo propagirala žensko volilno pravico. Njen napor je medtem obrodil sad: leta 1913. je postala pomožna propovednica v City-templju v Londonu. Najrajše bi se posvetila anglikanski eerkvi, pa ta jo je zavrnila; ustanovila je zato L 10*20 z nekaterimi prijatelji takozvani »Fel-
preinijo proti nezgodam. Vse gojenke dobivajo polletna šolska izpričevala ter koncem šolskega leta izpričevalo o usposobljenosti. Izredne gojenke dobe le izpričevalo o obiskovanju pouka. Šolsko leto in počitnice so enake kakor na drugih šolah za ženske poklice.
Absolventke te šole morejo poslali ne le vzgojiteljice in učiteljice otrok, normalnih ter nerazvitih (slepih in gluhonemih), ampak tudi oskrbnice, ravnateljice, gospodinje in uradnice vzgojevalnih zavodov, penzijonatov in drugih zavodov, počitniških kolonij itd. Tiste, ki hočejo dobiti zrelostno izpričevalo za odgojiteljice na materinskih šolah, morajo hospitirati ali pa se učili na materinskih šolah ter napraviti izpit na učiteljišču. Za ta izpit se na šoli za od-gojiteljice in administrativne delavke v soci-jalnih zavodih temeljito pripravijo. Dijakinje hospitirajo na praških mestnih materinskih šolah, otroških vrtcih, jaslih, v zavodu za gluhoneme, v Klarovem zavodu za slepce, vadijo se praktično v raznih higijenskih in admini-strativnio-socijalnih zavodih.
Zanimivo in tolažljivo je, da so doslej vse dijakinje dobile zaposlitev.
Želeti bi bilo, da bi mogli v doglednem času tudi mi poročati našim ženam o taki šoli pri nas. Dobrih strokovnih šol za ženske poklice potrebujemo na vseh koncih; šele te bodo omejile dotok ženskega naraščaja v poklice, ki so jih moški doslej smatrali za svojo domeno.
lovvship-Service«, ki je imel prvotno svojo službo božjo v mestni hiši v Keningstonu. Že naslednje leto so našli primernejše prostore ža svojo novo cerkev, ki se je sedaj pričela krepko razvijati. Vsled njene delavnosti, njenega redkega daru govoru ter njenega globokega znanja je sedaj škotska univerza poklonila Miss Boyden baret in talar doktorja teologije.
Nemčija
Evangeljsko socijalna šola v Spandenu ima v zvezi z Zvezo evangeljske mladeži nekak dekliški tabor m predizobrazbo za brezposelna dekleta, kjer se prejšnje delavke, hišne pomočnice in trgovske nameščenke uvajajo v hišno gospodinjstvo in v poljedelsko delo. Začasno delajo dekleta le pol dneva na polju, na vrtu in v gospodinjstvu, pol dneva se pa uče. Medtem ko so prej nameravali dekleta po odpustu iz tabora za predizobrazbo zaposliti skupno v podeželskih gospodarstvih, se zdi sedaj bolj smo-treno in bolj koristno, da jih združujejo v tako-zvane kolone poljskih delavk.
Privatno docentko za državne vede na berlinski univerzi, dr. Charlotte Lorenz, ki je nastavljena kot referentka na statističnem državnem uradu, je prosvetno ministrstvo pozvalo, (Ja predava o gospodarski statistiki.
Italija
Kot prva žena je promovirala za doktorja političnih ved na iašistični fakulteti za politične vede v Perugi Maria Luigia Helmi. V svoji tezi obdeluje ženo v dobi »risorgimenta«.
Češkoslovaška
V malem kraju VysokS na Češkem je umrla vdova slavnega skladatelja Antona Dvofaka, Ana Dvofakova, roj. Cermak.
Francija
Letošnje tretje veliko zborovanje francoskih žen v Parizu se je vršilo v znamenju kolont-jalne razstave. Zboru so bila predložena obširna poročila o organizaciji socijalnega dela in higijene v kolonijah, pravnem in moralnem stališču domačink v kolonijah. Govorile so govornice, ki so >kolonistke« v pravem pomenu besede, bodisi na podlagi osebnega delovanja ali kot soproge mož, ki se udejstvujejo v kolonijah in s katerimi delujejo. Med drugimi M.me Daltoni, ustanoviteljica in predsednica Zenske zveze za vzajemno pomoč v Alžiru, M.me Henriette Celarie, urednica >Revue des Deux Mondesc; M.me Abadie, zdravnica v Oranu; M.me AUjuier, vodja izkopnin starega mesta Zana pri Conslantini, in druge.
Dazno
Radio v blazini
Neka ameriška tvrdka je vpeljala nove vrste radio-aparat v obliki blazine iz poroznih gumijastih zob, ki je prevlečena z blagom, kakor druge blazine ter vsebuje mal zvočnik, ki Je v zvezi s centralno sprejemno postajo. Zvok je tako šibek, da se sliši le, ako se položi glavo na blazino. Ta naprava je namenjena v prvi vrsti bolnikom v sanatorijih in bolnicah; s to blazino pod glavo bolnik lahko uživa glasbo, ne da bi pri tem motila druge bolnike.
Posvetna glasba pri cerkvenih porokah
Škofijski ordinarijat v Linzu je prepovedal Mendelssohnovo in Wagnerjevo operno glasbo za orgije pri porokah. Svojo prepoved utemeljuje s tem, da je bila cerkev vedno proti uporabi posvetne in teatralične pevske in glasbene komade pri cerkvenih obredih.
Požrtvovalna žena
V londonskem razupitem beraškem okraju Whitecbapel je nedavno temu praznovala švedska baronica Lowenthelm petdesetletnico svojega delovanja v tem najtemnejšem delu mesta. Poleti leta 1881. Je dospela s svojim soprogom v London na obiske. Mlado ženo je strašanska beda v Whitechapelu tako pretresla, da je sklenila naseliti se med temi najubožnejšiml in najbolj zapuščenimi prebivalci milijonskega mesta ter po svoji moči skrbeti zanje ter Jim pomagati. Mladi par si je kupil hišo, ki je postala takoj azil za skandidavske mornarje, ki so bili brez strehe. Pozneje j« baronica svoje delovanje tako razširila, da Je postala pravi angelj varuh
ljudi vseh narodv, plemen in veroizpvedanj, ki se potapljajo po velemestih. Pogumna žena Je krožila po ulicah, ki se jih je celo policija Izogibala in je obiskovala najzloglasnejše beznice, zavzemala se je za nasilne zločince, pomagala jim Je z denarjem ter jih sprejemala pod lastno streho. V vseh petdesetih letih se ji ni zgodilo med temi zavrženci niti najmanjše zlo, niti v najbolj razupitih kotih Whitecha-pela.
Naselbina brez dimnikov
V	Bremenu je nastala nova naselbina, ki predstavlja mejnik v razvoju modernega stanovanjskega stavbarstva. Zadruga nameščencev si je postavila velik blok stanovanjskih hiš ter kot prva uporabila izključno samo električne štedilnike za kuhanje. V 189 stanovanjih delajo neslišno električni štedilniki ln električne peči.
Ženski napredek
In celo sijajen napredek! Toda čemu se imamo zahvaliti zanj? To ni še dovolj jasno: ali športu, ali opustitvi steznika, ali primernejši hrani. Na vsak način se je izkazalo dejstvo, da je današnje dekle povprečno za 3 do 4 cm višje nego so bila dekleta pred 30. leti in tudi njegova teža se je dvignila za 2 do 3 kg. Tako pravi statistika. Proti prvemu dejstvu ne bi oporekali, za ugotovitev resnice druge trditve bi pa le bila potrebna mala revizija te statistike.
Moda
Koliko solza bi potočili ubogi krokodili, ko bi vedeli, kaka nevarnost jim preti. Potem ko se je uporabljala njihova koža za najrazličnejše modne predmete: za čevlje, etuije, cigaretne doze, mešičke za tobak in celo za cele kovčeke, zahteva neizprosna moda sedaj od njih, da stavijo modnim damam na razpolaganje še svoje šape! Zadnji šik predpisuje ročno torbico, ki je sicer v svoji obliki zelo enostavna, ima pa kot zapiralo krokodilovo taco. In če pomislimo, tla ima vsaka žival samo štiri noge, vsaka elegantna dama pa potrebuje vsaj eno, sl lahko predstavljamo, koliko krokodilov bo smelo nesti svoje taca na trg, da bodo prišle vse dame na svoj račun.
Male jopice. Kakršnakoli naj že bo temperatura, se ženske že ne morejo več ločiti od svojih malih jopic, ki izpolnjujejo njihove obleke. Tudi tukaj, kakor povsod, si moda prizadeva, da ustvari čimveč izpremembe. Jopice so najrazličnejših dolgosti. Nekatere imajo rokave, druge so brez njih, nekatere se ovijajo život, druge frfotajo ležerno okrog njega. Ene so iz gladkega ali grobega volnenega blaga, druge zopet so iz debele ali tudi iz tanke svile. Kar pristoja za čez dneve, se seveda ne nosi zvečer in narobe. Pestrost barv igra tu veliko vlogo. Z biseri in luskinami vezene, svilene jopice so nosijo izključno le zvečer.
Modne novosti. Pod slamniki, ki tesno ovijajo glavo, krijejo lase bela nojeva peresa, tako da so videti kakor bela lasulja. Velik uspeh!
Beli znipure — vložki na obleki iz črnega foularda, posebno lepa toileta za mlado deklico.
Bogati kožuhovinasti našivki na jopah in na krilu.
Solnčniki brez šivov.
Oblekce z volanemi vse na okrog ali pa samo deloma ob straneh.
Bluze, ki se zvežejo preko prsi, ali pa zapno z enim samim gumbom.
Bluza iz kašmirja s turbanom iz kašmirja. Vse turško...
Velik uspeh nojevih peres in aigrette.
Telovniki iz belega plščja ali organdija se nosijo z lahkimi kostimi. V gumbnici telovnika tiči stilizirana cvetka. Te cvetke ne posnemajo več vrtnic, gardenij, nageljnov, marveč hočejo predvsem učinkovati dekorativno. V to svrho se uporabljajo za te cvetki razni blagovi: pikč, luknjičaste vezenine, pestro tiskani voile, grobo platno, ovgandi in konečno čipke.
Pastelnobarvna obleka iz tila s krilom izrazito zvonaste oblike. Nakit tvorijo skupine ozkih, nabranih čipk, ki se stopnjujejo v nijansi; spodaj so temne, zgoraj najsvetlejše.
Gorenji del druge obleke je srebrno-zeleno-črno vezen. Krilo iz črnega satena je zaokroženo ter se odpira na sprednjo polo iz zelenega satena. V zapestjih volano Iz črnega satena, podloženo * zelenim satenom in zaključeno od zgoraj z vezenino.
Gumbi, čedalje bolj se uveljavljajo gumbi kot nakit. Moderni vloženi deli na bluzah in na krilih nam znatno olajšujejo uporabo gumbov kot nakit. Na svilenih bluzah v obliki moške srajce se blišče kristalni gumbi in veliki izrezljani leseni gumbi krasijo športne in popotne oblekce in plašče. Na diagonalno zaprtih jopicah so našiti gumbi v diagonalni črti, na kratkih jopicah brez rokavov se prišijejo na način kakor pri moškem »sako«. Temni volneni blagovi zadobe z jeklenimi sponami in gumbi nekoliko veselejšo noto.
Blazine kažejo neizčrpno fantazijo. Imajo pravo na vse dimenzije in vse barve. Okrogle, kakor solnce ali oble in dolge kakor cilindri. Iz zlato vezene svile ali iz kozjega usnja, trde ali mehke. Ene položimo drugo vrhu druge, da sedimo na njih kakor na tabouretu, druge smemo, z ozirom na dragocenost tkanine, položiti samo pod glavo, nekatere bi niti tega ne prenesle. Težko si danes mislimo meščansko stanovanje brez blazin; bil bi to dan brez toplote, brez domačnosti.
Sospodflnjsfvo
Kuhinja.
Mesto mesa imamo različne jedi, ki so ravne tako redilne in okusne. Ne preveč mehko kuhan krompir zrežemo na rezine ter ga opečemo na vroči masti, da postne na obe strani lepo rumen. Medtem stepemo 2 — 3 jajca z malo mleka, 1 žlico ostrganega sira, soli in seseskljanega peteršilja, zlijemo na krompir in pustimo, da se jed zarumeni na obe strani. Ko podamo jed na mizo, jo potresemo s sirom; poleg damo zeleno ali paradižnikovo salato.
Cvrtnjak z zelenjavo. Za jajčni cvrtnjak potrebujemo za vsako jajce Vs 1 mleka in 40 gr. pšenične moke. Za 6 oseb računamo približno 8 jajc. Rumenjake nekaliko osolimo ter jih dobro stepemo v loncu, medtem dodajemo polagoma moko in mleko; beljake stepemo v ne pretrd sneg in zmešamo poleg. Ako priložimo na gorenjo količino še 2—3 kuhane in zmečkane krompirje, se nam cvrtnjak jako lepo speče. Ponev, kjer cvremo cvrtnjak, pred uporabo nekoliko razgrejemo ter jo oribljemo s suhim peskom ali s soljo in papirjem, da se nam jed ne prime. V očiščeno ponev damo eno žlico kuhanega masla ali masti; ko je mast razbeljena, zlijemo v ponev maso in sicer lahko več ali manj, kakor želimo imeti več ali manj debel cvrtnjak. Cvremo na živem, toda ne prehudem ognju, ker se rad pri-peče; stresemo in prizdignemo ga šele tedaj, ko je postal trd. Ako je prvi cvrtnjak premehak, lahko dodamo ostalemu še malo moke.
Cvrtnjak pečemo samo na eni strani; ko je pečen, ga stresemo na namazan model, in sicer tako, da pride svetla stran od spodaj na pekač. Na gorenjo, temno stran namažemo poljubno prikuho (špinačo, kolerabo itd), na to položimo drugi cvrtnjak tako, da pride svetla stran na vrh, polijemo s kislo smetano, potresemo z nastrganim sirom ter položimo v peč za kake pol ure.
Itižcv kipnik z gobami. ‘Akg riža skuhamo s par olupljenimi paradižniki, katerim smo odstranili seme; riž mora ostati še nekoliko trd. Posebej dušimo na masti z drobno sesekljano čebulo kakega '/akg dobro očiščenih in na tanke rezine zrezanih gob ter jih potresemo z drobno sesekljanim peteršiljem. V namazan model naložimo v plasti riž in gobe izmenoma, zaključimo s plastjo riža, ki ga polijemo z nekoliko z rumenjakom stepene smetane. Kipnik pečemo eno uro; serviramo ga lahko s pradižnikovo omako .
Kako ravnamo s pišfeti.
Skoro vsaka gospodinja na deželi se bavi v malem s kokošjerejo, malokatera pa posveti kokošim posebno pažnjo. Tu pa tam se Vam posreči, da se zredi gnezdo piščancev; koliko nege so pa imeli ti piščanci, se najlepše vidi na našem trgu, saj jih je po navadi samo perje. Koklji moramo odkazati primeren, zračen in suh prostor, ki more biti oddeljen od drugih kur.
V	vsakem hlevu, skednju ali drvarnici, ki stoji blizu travnika, je najprimernejši prostor za valjenje. Iz starega zaboja napravimo hišico, ki ima sprednjo stran iz lesene rešetke ali mreže. Ko so piščela 1 teden stara, jih v suhem vremenu lahko prenesemo na ograjen prostor na travniku. — Prve dni morejo bili piščeta zelo v miru in vsake pol ure jim moramo dali svežo hrano. Njihovi želodčki so zelo majhni in hitro prebavljajo, zalo je kot prva hrana najprimernejša v toplem mleku omehčana kaša. Po osmih dneh jim damo poleg še drobtinice suhega kruha, ki jim jih natresemo na čedno, suho deščico. V drugem tednu že lahko malo mešamo hrano: zdrobljena zrnca, riž, zdrob, gliste, sesekljane mesne ostanke, hrošče, posebno pa drobno sesekljano zelenjavo. Po 3—4 tednih jim damo kuhan, malo slan krompir z v prah zmletimi jajčnimi lupinami ter otrobi, toda nikdar več nego morejo snesti. Paziti moramo na to, da imajo vedno pitno vodo, ako je voda trda, jo prekuhamo. Mokrota, dež in kisla hrana so največji škodljivci piščetom. Ko sije solnce, spustimo kokljo s piščeti na prosto, zvečer jo pa spet zapremo v njeno hišico. Po preteku 8— 8 tednov ravnamo s piščeti kakor z odraslimi kurami.
Ko koklja zapusti piščeta ter gre znova po svojih potih, moramo piščancem odkazati posebno mesto, ne smemo jih pustiti, da spŠ o kurami. Paziti moramo na to, da so varni preo podganami.
Razširjajte Jugoslovana!
Zup«
Miroslav Vilhar:
’ >an
(Baseu.)
Postava zverinam je nova podana, zatorej si urno volijo žepaaa; pa kaj jim volitve koristile so, na vrbi nam sraka razlaga tako:
Zberžjo medveda, al’ medved je mrba, zavaljen in kosmat od pete do vrha; budil z godrnjanjem prezgodaj jih je, in s tacami sodil, pravično al’ ne; in koj se oglasi jih sto: le-ta nam žtipanil ne bo!
Zberd si jelena; pa on rogovili, prevzeten povsod med prvake se sili; z rogato glavico je pač darovan, al' v glavi ošabni je malo možgan; in spet se oglasi jih sto: le-lž nam županil ne bol
Zber<J si rujarca, iz šume lisjaka, na kterem krivična je sleherna dlaka;
K upa val je sam, in prodajal je sam, da z ljudsko krvjo si napravil je hram; in spet se oglasi jih sto: le-tž nam županil ne bo!
ZberSjo si zajca; al' zajec neveden, za skrb ino čast domovinsko nevreden, ni p<5znal postave, se slednjega bal, po noči je kimal, po dnevi je spal; in spet se oglasi jih sto: le-ta nam županil ne bo!
ZberSjo si kosa potem gospodarja, al’ kos pa ošabno povsod se ukvarja, žvižgaval jim vedno iz enih je strun, skoz okence vsako potikal je kljun; in spet se oglasi jih sto: le-ta nam županil ne bo!
Zberdjo si osla; pa osel zabiti, nobene povšeči ni znal obrniti; z ušesi le miga, in vmahu leži, pa kjer se povalja, tam dlako pusti; in spet se oglasi jih sto: le-tA nam županil ne bo!
ZberSjo si palčka, al’ on je skaka vček, natihoma leta proliznjen hinavček.
Zverino je dražil, unemal prepir; pobegnil iz loga je ljubljeni mir; in spet se oglasi jih sto: le-tš nam županil ne bo!
Od tedaj zverina, tako zapeljana, po svetu širokem si išče župana; — če pravega bo pripeljala na dom, prijafli poročil al’ pisal vam bom.
Maksa Samsa:
Nekaj o Vrbičanih
Povedala vam bom nekaj o Vrbičanih: zgod-bo o trdo prihranjenih, a lahkoverno izdanih srebrnikih:
Bil je vroč in jasen poletni dan. Vrbičani so imeli opravka z žitom. Nekateri so znašali snope v skedenj, drugi mlatili, tretji odnašali prazne škopnike. Pri Krnčevih, ki so imeli naijvečji pridelek, se je kar trlo težakov in mlatičev. — Kar se je prikazal izza ogla kaj čuden človek: Hoja mu je bila gosposka, a koža dokaj razcapana. Obraz se mu je čudovito izpreminjal, oči sijale s posebnim bleskom. Približal se je mlatičem in dejal z mehkim glasom: — »Ljudje
4
kfistjanski. Vidim vas, kako se mučite in trudite. Slušajte moje besede in živeli boste bolje lagodnejše. Sem svoje matere deseti sin: *jer drugi vidijo veliko, ne vidim jaz nič, ali i« malo. Kjer drugi ne vidijo nič, vidim jaz nmogo. Moj dom je svet. Iz njega sem nocoj priromal v vaše kraje. Sredi n-oči sem zagledal v neki dolini vaših gor modrikast plamenček — znamenje zakopanega zaklada, skritega denarja. — Vidim vaše žuljave roke in rad bi vam Pomagal. Trije izmed vas, ki ne poznate strahu, pojdete nocoj z menoj. Ob uri duhov bomo na mestu, kjer bo gorelo, dvignili zakopano. Nad tein pa bržkone bdi hudoba. Zato je potrebno, da si od nevidnega bitja izprosimo vidne polnoči, da začaramo zlo silo. Tam pa morate pripomoči vsi, kar vas je. Pustite delo! Oblecite se pražnje! Vsaklcri naj vtakne v svoj telovnik po en srebrnik. Peljali me boste do vašega božjega hrama. Tam boste zunaj cerkve odložili vrhnja oblačila. Vsak naj sl dobro zapomni svo-
je, da ne bo potem zmešnjave. Vi boste šli v cerkev in « 9vojimi nosovi kolikor mogoče krepko drgnili ob cerkveno steno. Ko bo tega do* volj, vas bom že poklical! Kaj bom delal zunaj jaz — ne skrbite. Bom že opravil po svoje! — Vrbičani so klateža verno poslušali, se spogledovali in se polglasno pogovarjali: — »Kaj praviš, France? Kaj ti, Tone? — Ta ve, kje vrag sedi! Denarja pa nam tudi ne ostaja! Kar šli bomo! Velja, fantje in možje!« —
Vrbičani so se preoblekli — srebrnikov niso pozabili. Pred cerkvijo so se slekli, šli vanjo in zvesto drgnili z nosovi ob steno. Tujec in prebrisanec pa je naglo obral telovnike. Ko je opravil to svojo — kot je obljubil že poprej! — se je naglo izgubil, odkoder je bil prišel.
To je zgodba o Vrbičanih. Ne svetujem ti, da bi jim jo oponejel.
Pesmi o kraljevičuNarkn
Prevaja Radivoj Rehar SMRT KRALJEVIČA MARKA
(Dalje.)
Bridko sablja zlomil je na kose, da bi sablje Turki ne dobili, da se Turki kdaj ne bi hvalili, kaj jim rajnki je zapustil Marko in kristjani ne bi ga prekleli.
A ko Marko sabljo je razlomil, strl je še koipje svoje bojno in ga kvišku med vejevje vrgel; pa še vzel je buzdovan ogromni, vzfel ga je v desno roko svojo ter ga treščil z Urvine planine daleč doli v širno morje sinje,
sam pri sebi to-le je govoril:
»Ko se topuz bo iz morja dvignil, tak kot jaz se porodil junak bo!«
Ko uničil Marko je orožje,' vzel si izza pasa je pisalo, a iz žepa pismo brez ovoja, pa napisal kraljevič je Marko:
»Kdor prispe na Urvino planino in zagleda kraljeviča Marka ob studencu pod zeleno jelko, ve po tein naj, da je mrtev Markoi
V	žepih ima tri mošnjičke novcev. Kakšnih novcev? Svetlih le zlatnikov. Prvo mošnjo tisti naj si vzame, ki mu truplo v zemljo zakopal bo, drugo cerkvam izroči naj našim, tretjo slepcem in beračem revnim, pa naj slepci hodijo po svetu, v pesmih svojih naj slavijo Marka!« Kadar Marko pismo je napisal, ga obesil je na vejo tenko, da bi s pota vsakdo ga zagledal; pa je vrgel ves nakit v studenec, slekel svilen svoj zeleni suknjič, razprostrl ga po travi mladi, se pokrižal in na suknjič legel, kučmo težko na oči potisnil...
Kot je legel — nič se več ni dvignil. Mrtev Marko pri studencu spal je
dan za dnevom do nedelje svete, ker kdorkoli je po poti prišel in opazil kraljeviča Marka, vsak je mislil, da le spava Marko, pa se ognil mu je na široko, ker se bal je, da ga ne bi zbudil. Kjer je sreča, tam je i nesreča, kjer nesreča, tam je tudi sreča: — pa prinesla prav je dobra sreča igumana Svetogorca Vaso iz preb el e cerkve vilindarske z diakonom, mladcem Izaija.
Ko opazil iguman je Marka, diakonu naglo je namignil:
»Tišje, sinko, da ga ne predramiš, ker je Marko, ko zbudi se, jezen, pa bi naju umoriti mogel!«
Ko j® Vasa tako Marka gledal, pismo belo je nad njim zagledal in je pismo iguman prečital ter izvedel, da je Marko mrtev Takrat skočil s svojega je konja, stopil urno h kraljeviču Marku in je videl — da zares je mrtev. Grenko zjokal stari se je Vasa, ker zelo mu žal je bilo Marka; pa odpasal mošnje mu vse tri je in jih skrbno sebi je pripasal Misli mislil iguman je Vasa, leje pokopal slavnega bi Marka, misli mislil in se je domislil: del na konja mrtvega je Marka in peljal ga k morju na galejo, e mrtvim Markom sedel na galejo, odveslal ž njim ravno k Sveti gori, ga odnesel k cerkvi vilindarski, ga ponesel v cerkev vilindarsko, bral pogrebne svete mu molitve* blagoslovil zemske mu ostanke sredi bele cerkve vilindarske, pokopal tam kraljeviča Marka brez napisov in brez dokumentov, da za grob se nikdar ne izve mu, da ae Turki maščevali ne bi...
(Konec pesmi o kraljeviču Marka.)
Olista? Strniša:
Ladja
Naša ladja nima jadra, pa jo sapica podi, n papirja narejena po potoku za drči.
V	ladji je popotnik čmrlj, ki poslali aino ga v svet,
ker je med Čebelam žrl,
naj v pregnanstvo gre živeti
Pa se ladja bela suče, manjka ji krmila pač, čmrlj gladi svoja krila, zmočiit ne mara hlač.
Ladja k skalici pristane, čmrlj zašumi v nebo:
»Splavajte sami v pregnanstvo, med vsak čmrlj žrl bo!«
Pa razsodi pravdo sraka, tiho na drevesu ždi in na strica čmrlja čaka.
Glejte 1 Že se z njim masti.
Gibljiva Itaca
Ta priljubljena Igrača se prav lahko naredi iz 2—8 cm debele palice.
Palico najprej z nožem obrežemo v obliko kače, kakor nam kaže slika 1., nakar jo Se a kosom stekla ali steklastim papirjem dobro zgladimo. Z žago, ali pa kar z nožem, jo razrežemo na kose, kar vidimo na slivi 2. Te kose precepimo preko sredine na dva enaka dela. — Iz močnejšega platna si odrežemo tako Širok in dolg trak, da lahko nanj prilepimo kose pall-
Z
ce. Lepiti moramo s prav gostim, Se vročim mizarskim lepom ali klejem. Ko je kača gotova, jo Se primerno pobarvamo.
Ako primemo kačo za rep ter jo držimo v vodoravni legi, se bo pri najmanjšem gibljaju roke zvijala na levo in desno ter bo na prvi pogled videti kakor živa.
Uganka
Ves je travnik na njem: vse, kar rastlo in kar je cvelelo, bilke poganjalo, seme rodilo, sladko-opojno dehtelo ...
Rešitev prejšnje uganke: miza ali tudi stol. Pravilnih rešitev smo prejeli 17. Nagrado dobi Erna Firekova, učenka v Celju. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24, do srede, dne 12. t. m. opoldne.
LISTEK
Pravljica o železnem možu
(Prevedel: K. M.)
Živel je nekoč car, ki je imel tri sinove. Ko dorastejo sinovi za možitev, »jim car zapove, naj splezajo na streho dvora in izstrele po eno puščico: kamorkoli pade strelica, od lam jim car privede neveste.
Sinovi poslušajo očeta in ko izstrelita starejša dva puščice, padeta v dve mesti; ko izstreli najmlajši, se njegova puščica izgubi. Dolgo iščejo puščico vse naokrog, a vse zaman, puščice ne morejo izslediti. Po dolgem iskanju pridejo do nekega vodnjaka, in glej: v vodnjaku čepi velika žaba, a poleg žabe strelica najmlajšega carjevega sina. Hitro javijo carju, kje in kako so so našli strelico. Ko car to sliši, se napoti hitro v oni dve mesti in pripelje starejšima sinovoma neveste, najmlajšemu pa prinese ono žabo. Napravi veliko pojedino in poroči vse tri sinove — najmlajšega z žabo.
Ko napoči čas, odvedejo svatje starejša dva brata z nevestama, a najmlajšega z njegovo žabo. Pa ko jih odvedejo, se ona žaba spremeni v krasno deklico, da ji krasnejše in enake ni v vsem carstvu — samo žabja kožica je ostala na tleh. Zjutraj pa zleze deklica zopet v žabjo kožo in tako je bila po dnevu žaba, a ponoči krasna deklica.
Ko mine nekoliko dni, vpraša mati najmlajšega sina: »Za Boga, sinko, kako se počutiš z ono živaljo?« Toda sin odgovori: »E, mati tnoja, samo da vidiš, kakšna lepotica je to; izvleče se iz one srajčke, pa stoji pred menoj naenkrat deklica, da ji ni lepše na vsem svetu. < Reče mu nato mati: »Za Boga, daj da jo rešimo!« Zvečer ukradi ono srajčko in jo postavi na okno, a jaz jo vzamem skrivaj z okna in jo vržem v peč, da
tam zgori.« Sin uboga mater. Ko napoči noč in se iz žabe prelevi deklica, ji ukrade srajčko in jo postavi na okno. Carijevičeva mati pride skrivaj, vzame srajčko in jo vrže v peč, da tam zgori. Zjutraj zgodaj vstane delica, išče svojo srajčko, da se zopet spremeni v žabo, a srajčke ni nikjer; in tako ostane tudi po dnevu lepa deklica. Ko se zdani, pride iz hiše, ko jo zagledajo ljudje, se vsi začudijo: ne morejo se dovolj nagledati takšne lepote.
Ko pride prva nedelja, odide carica s svojimi sinahami v cerkev. Ko pridejo iz cerkve, obstanejo ljudje in gledajo prekrasno deklico, za carico pa se nobeden niti ne zmeni. Carica poslane na svojo najmlajšo snaho ljubosumna in ko pridejo na dvor, gre hitro k carju in mu reče: »Ne bom več jedla kruha s teboj, ako ne zapodiš najmlajšega gina z dvora«. Car jo začne miriti in komaj jo malo umiri pa pride zopet druga nedelja. — Zopet odide carica s svojimi snahami v cerkev. Ko pridejo iz cerkve, obsta-
nejo zopet ljudje, gledajo najmlajšo carjevo ne-nevesto in se ne morejo načuditi njeni lepoti. Ko pride carica domov, navali zopet na carja: »Ali gre z dvora on, ali pa jaz.« Ko si car drugače ne zna pomagati, pokliče k sebi najmlajšega sina in mu reče: »Sinko! slišal sem, kako si se hvalil, da zamoreš z eno mero koruze nahraniti sto lačnih svinj«. Sin se zaklinja očetu, da ni na to nikdar mislil. Toda car mu reče kratko: »Ako ne napraviš tega, te obglavim!« Jokaje se napoti siromak k svoji ženi in ko ga žena vpraša, zakaj joka, ji razloži carjev ukaz. Tedaj mu reče: >Ni se ti treba bati ničesar, temveč pojdi samo k onemu vodnjaku, kjer so našli mene, pa se nagni nanj in kliči: »Očka, očka! On se ti bo takoj odzval, vprašal te bo, kaj hočeš, ti mu pa razloži vse, kar ti je ukazal napraviti tvoj oče.«
Carjevič posluša svojo ženo, napoti se k vodnjaku in začne klicati: »Očka, očka!« Oglasi se mogočen glas iz vodnjaka: »Kaj hočeš?« On se možu potoži, kako ga hoče oče pogubiti, ako ne nahrani z eno mero koruze slo lačnih svinj. Tedaj mu reče glas: »Počakaj malo«, pa mu vrže z vodnjaka svinjarja in nadaljuje: »Ti vzemi iz shrambe sanio eno mero, pa se nič ne boj, svi-njar bo nosil kolikor bo potrebno in nihče ga ne bo videl.« Kraljevič vzame svinjarja pa haj di z njim domov. Pride domov ter zagleda svinje, ki krulijo lačne in tekajo po dvorišču ter čakajo, da jim da kdo jesti. Ves .dvor se zbere na dvorišču in čaka da vidi, kaj se bo zgodilo. Tedaj odpre najmlajši carjev sin shrambo, prinese iz nje mero koruze in jo vsuje svinjam. Svinje jedo, oni svinjar pa venomer siplje in siplje, da je koruze vedno enako in nihče ga ne vidi. Car obstrmi od začudenja, ko vidi, kako se je nasitilo sto svinj z eno samo mero koruze. Svinjar odide potem neopaženo z dvora.
(Konec nrihodnjič.)
Službene objave
Razglasi osrednje vlade
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec avgust 1931.
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah Ln pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 85.360 z dne 23. julija 1631. leta nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse li-■bine, ki se glase na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati taka« po zakonu o taksah in sicer:
1 napoleondor ....
1 turška »lata lira . .
1 angleški funt . . .
1 dolar.................
1 kanadski dolar . .
} nemška zlata marka
dat zlot..............
1 avstrijski šiling . .
1 belg..................
1	pengo ...............
1	braaiijeikj mitoeis
1	egiptovski funt , .
1	uruguajski pezos . .
1	argentinski pezos
1	turška papirnata lira 100 turških papirnatih piastrov .
100 albanskih frankov . . .
100 zlatih francoskih frankov 100 francoskih frankov . , >
100 švicarskih frankov . . ,
100 italijanskih lir ...
100 nizozemskih goldinarjev .
100 bolgarskih levov , . . ,
100 romunskih lejev , . . ,
100 danskih kron . . , . ■
100 švedskih kron . , , ■ «
100 norveških kron , , . .
100 pezet ...... . i
100 drahem...............................>
100 češkoslovaških kron 100 finskih mark . . .
100 letonskih lat ...
Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 31. avgusta 1931. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih prime dih:
1. ko ee sprejema kovano zlato — napoleon-diori im Blate tur&ke Mre — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo luštke takse, o čemer izda od čel ek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalo! tečaji za angaži ran je in potrošnje po proračunu za leto 1931./1932. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice na-#ih povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Cornp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yoriku, ea preračunavanje dolarjev v dinarje.
If oddelka *a državno računovodstvo in proračun ministrstva za financc v Beogradu,
23. julija 1931., br. 11—85.360.
		Din 218-60	
		>	249*—
*	4		273-80
			56-40
n	»		56*10
•	a		—•—
*	*		6-32
v	n		7’94
	«		7’87
«	•		—•—
t	•	>	5-20
•	•		280-50
	•		38*—
•	*		17*25
	9		26*70
#	»		26-70
	a		1084*—
f	■	» 1098*50	
1	I	>	222*—
K	■		109850
•	i		295*50
	i	» 2275*—	
	p	>	40-85
■	•		33*50
i	i		1507*—
«	•		1509-—
		T>	1507#—
*	•		521*50
			73*—
	•	>	167*40
t	a		141-80
•	•	» 1085*-	
Razglasi kraljevske banske uprave
2193-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje uradnega in (skladiščnega poslopja ter 4 enakih uradniških dvodru-žinskih stanovanjskih hiš carinarnice na Rakeku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. avgusta 1931 ob enajstih dop. v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki »e proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna ki znaša 2,706.318"41 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banBka uprava Diravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1931.
Razglasi sodišč In sodnih oblastev
E 178/31—7.	2207
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 289, obstoječa te hiše z dvoriščem in »tavbiščem.
Cenilna vrednost 28.266-60 Din. Najmanjši ponudek 14.128-25 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v-dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 31. julija 1931.
E 590/31.	2210
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. septembra 1931 dopoldne ob pold^setihsebo vršila dražba zemljišča na licu mesta v Založab, po skupinah:
1. skupina vi. št. 8 Založe, zemljišča, pritikline, cenjeno 77.752 Din, najmanjši ponudek 50.840 Din;
2. VI. št. 183 Založe, travniki, njive, cenjeno 8.238-— Din, najmanši ponudek 5.492 dinarjev;
3. vi. št. 204, Založe, hiša, vinograd, cenjeno 22.682-50 Din, najmanjši ponudek 15.122-— Din;
4. vi. št. 237, 373, Polzela, cenjeno 16.422 dinarjev, najmanjši ponudek 10.948-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 29. julija 1981.
*
-9.
2209
E IX 1341/31-
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. septembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Krčevina, vi. št. 203.
Cenilna vrednost: 1,304-957 Din. Vrednost pritikline: 95.020 Din; najmanjši ponudek: 652.478 Din 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 18. julija 1931.
*
Nc I 147/31—3.	2211—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Rozman Marjane, kuharice v Preddvoru, se uvaja postopanje za amortizacijo, na ime Rozman Marija — Potoče glašeče se, izgubljene vložne knjižice št. 311 Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, z vlogo 4350 Din 66 p.
Imetnik te vložne knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice do te vložne knjižice tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker se bo sicer knjižica po preteku tega roka izrekla za neveljavno.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 5. avgusta 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale eo se nastopne firme:
913. Sedež: Dvorska vas p. Begunje. Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: Gorenjska opekarna — Karel Schindler.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja opeke vseh vrst.
Imetnik: Karel Schindler, trgovec v Kranju.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 486/31 - Rg A VII 63/1.
*
914. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: »Dekor«, družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja
fine keramike, to je predmetov iz majoli-ke, fojanse in terakote (umetniških umotvorov, spominkov, vaz, kipov itd.), uporabnih predmetov (svečnikov, tintnikov, pepelnikov itd.), električnih, sanitarnih potrebščin ter drugih predmetov za opremo stanovanj (umivalnikov, školjk, ploščic, boljših peči itd.).
Družbena pogodba z dne 27. junija 1931., posl. št. 3.366/1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 80.000 —. Na to vplačani zneski v gotovini: 80.000 dinarjev.
Poslovodja: Karlovšek .Tože, mestni stavbenik v Ljubljani VII., Vodnikova cesta 27.
Če ima družba samo enega poslovodjo, zastopa in podpisuje njeno tvrdko isti sam, če je pa več poslovodij, zasl o pata in podpisujeta družbeno tvrdko po dve poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom, kolektivno.
Družbena tvrdka se podpisuje tako, da pristavlja vsak poslovodja, če je snm, samostojno, če sta po dva poslovodji ali več poslovodij pa ali dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in prokurist kolek-ffvno pod od kogarkoli pisano, s pečatom odtisnjeno ali tiskano besedilo tvrdke svoje ime, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 635/31 — Rg. C IV 298/1
*
915.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: »Silorad«, komercijalna in in-dustrijalna družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje železnih, kovinastih, usnjatih, lesnih in kamenitih predmetov ter kemikalij vseli vrst, bodisi v obliki surovine, polfabrikatov ali popolnoma izdelanih fabrikatov, nakup in prodaja vseh teh predmetov, surovin, polfabrikatov in izdelanih fabrikatov, kakor tudi rudnine in deželnih pridelkov, ustanavljanje in nakup sličnih podjetij in udeležba pri istih, ustanovitev podružnic, zastopstev, zalog v tu- in inozemstvu in upravljanju vseh takih podjetij.
Družbena pogodba z dne 20. junija 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: Din 100.000-—.
Na to vplačani zneski v gotovini: 100.000 dinarjev.
Poslovodje: ing. Ehrlich Leopold, trgovec v Zagrebu, Ulica kraljice Marije št. 6; We-ber Ivana, trgovka v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
Za nameslovanje upravičen: Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji.
Podpis firme: Besedilo firme se podpisuje na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa kolektivno dva poslovodji.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 610/31 — Rg. C IV 296/1
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih lirmab:
916. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo Carl Pollak d. d.
Izbriše se upravni svetnik dr. Miličič Ivo, ker je odložil svojo funkcijo, vpiše pa upravni svetnik Majcen Fran, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm. 642 — Rg B I 129/21.
*
917. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Jugoslovanska banka d. d., preje Hrvaška deželna banka d. d., podružnica Ljubljana.
Vpiše se pooblaščenec v smislu § 47 trg. zak. za podružnico v Ljubljani Dolinšek Lavoslav, bančni uradnik v Ljubljani VII., Vodnikova cesta 6, ki bo v smislu družbi-nih pravil podpisal tvrdko kolektivno z eno za podpis že pooblaščeno osebo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd., III., dne 18. julija 1931.
Firm 659 - Rg B II 127/11.
*
918. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Strojne tovarne in livarne d. d.
Kolektivna prokura je podeljena Jurašu Stjepanu, glavnemu ravnatelju družbe. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 598 - Rg B 1 110/16.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
919.	Sedež: Činžat.
Dan vtpisa: 23. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Činžatu, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kuiivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, e potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za. izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike •
pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati Članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travnistvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba: štatut z dne 12 iu-lija 1931.	J
Opravilni delež znaša Din 10-— in se mora plačati takoj pri vstopu. v Vsak zadružnik jamči s vplačanim dele-™ (plačanimi deleži) in s petkratnim zneskom istega (istih).
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načel ni št v o obstoja: iz načelnika, pod-nacelmka in še nadaljnih treh obrtnikov; dani načelstva so:
1. Garbič Ivan, delavec v Činžatu 20, načel mk;	’
2. Pokornj' Mihael, poljski delavec, Ku-men 56;
3. Moneti Alojz, pos., Činžat 12;
4. Škringar Nikola, poljski delavec Činžat 17;	’
5. Vobovnik Peter, pos. Sv Lovrenc 48.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo, katero podpisuje zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelništva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru
25. julija 1931.
Firm. 619/31. — Zadr. V 14/1.
*
920. Sedež: G rosu pije.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Grosuplju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj, in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga: vzrejo živine, ki se odlikuje po čimvečji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 1. iu-lija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z dvakratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z razglasom na objavili deski zadruge. Načelništvo obstoja iz načelnika, tajnika, blagajnika in 3 odbornikov.
Člani načelnitšva so: Bavdek Franc, Sp. Slivnica 16; Okoren Alojz, Malo Mlačevo 16; Štrubelj Janez, VI. Stara vas 5; Adamič Anton, Praproče 15; Ravnikar Anton, Grosuplje 54; Koprivec Lovrenc, Žalna 21.
Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu po dva člana načelništva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubliani, odd. 111., dne 4. julija 1931.
Firm. 624/31. — Zadr. X. 13/1.
*
921. Sedež: Hrušica pri Ljubljani.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Hrušici pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen napraviti za svoje člane vodovod in jih na ta način preskrbovati z dobro in zdravo pitno vodo.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 29. maja 1931.
Vsak družabnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po krajevno običajnem načinu z razglasom pred cerkvijo in po potrebi tudi na drug način.
Načelništvo obstoja iz 4 zadružnikov.
Člani načelništva so: Petrič Janko, župnik in pos. v Sp. Hrušici št. 34, načelnik; Šušteršič Franc, pos. v Sp. Hrušici št. 4, načelnikov namestnik; Strniša Avgust, posestnik v Sp. Hrušici št. 28, blagajnik; Trkov Matija, posestnik v Sp. Hrušici št. 24, tajnik.
Zadrugo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta načelnik ali njegov namestnik in en član načelništva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 626/31. - Zadr. X. 21/1.
*
922. Sedež: Izlake.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo; Zadružna elektrarna v Izlakah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem da:
1.	dobavlja svojim članom električni tok (silo) na skupen račun in nevarnost; tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne;
‘2. izvršuje za svoje člane potrebne inštalacije;
3.	dobavlja svojini članom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetilke in druge v to svrho spadajoče predmete.
Zadružna pogodba (statut) z dne 5. julija 1931. Vsak družabnik jamči s svojimi deleži in pa s desetkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa na zadružni deski na posojilnici v Izlakah ali pa s pismeno okrožnico na vse člane.
Načelništvo obstoja iz načelnika, namestnika in 3 odbornikov.
Člani načelništva so: Osolnik Franc, duh. upravitelj v Izlakah; Kavčič Iavn, šolski upravitelj v Izlakah; Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah; Bleiweiss Franc, trgovec v Izlakah, in Lovrač Ivan, posestnik v Pod-lipovci.
Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelništvo na ta način, da pristavita dva člana načelništva od kogarkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu tvrdke svoja lastnoročna podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm. 667/31 — Zadr. X 33/1.
*
1)23. Sedež: Komenda.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Komendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj, ln zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji has-novitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 17. maja 1931.
Vsak zadružnik jamči e svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom Istega.
Oznanila se izvršujejo na objavni deski zadruge.
Načelništvo obstoja iz načelnika, tajnika, blagajnika in 8 odbornikov.
Člani načelniStva so: Sršen Franc, pos.
▼ Potoku št. 4; Skofic Franc, pos. v Kaplji-vasi št. 9; Pibernik Jernej, pos. v Suhadolah št. 16; Jerman Franc, pos. v Kom. Dobrovi št. 17; Kern Franc, pos. v Bregu It. 8; Štrcin Janez, pos. v Kapljivasi št. 85.
Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelništvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelništva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 633/81. - Zadr. X. 18/1.
*
924. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Prva jugoslovanska kmetijska podporna zadruga proti škodam pri živinoreji, registrovana zadruga z omejeno zarezo v Ljubljani.
Obrat in predmet: Namen zadruge je učvrstitev kmetijskega gospodarstva z izključitvijo škode radi pogina gospodarske živine z nudenjem denarnih sredstev po vzajemnem prispevanju za nastalo škodo.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 10. februarja 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži In pa z dvakratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo po objavi na zadružni deski zadruginega urada.
Načelništvo obstoja iz predsednika, podpredsednika in 3 odbornikov.
Člani prvega načelništva so: Hostnik Leopold, posestnik Brezje, p. Šmartno pri Litiji; Šinkovec Rudolf, uradnik v Ljubljani, Borštnikov trg 3/L, podpredsednik; Ogrizek Avgust, uradnik, Kodeljevo, Slomškova ulica 4; Brtifach Karol, davčni uradnik v Ljubljani, Gosposvetska c. 10.
Načelništvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da pristavita pod tiskano, štampilirano ali pisano besedilo zadruge svoja podpisa predsednik ali podpredsednik in en odbornik, oziroma mesto slednjega vodilni uradnik zadruge, ki ga načelništvo pooblasti k sopodpisovanju. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm. 514/31. — Zadr. X. 27/1.
*
•25. Sedeži: Luče, Št. Peter na Medvedjem JWu, Kozje, Imeno, Ljubno, Šmartno ob Dreti, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Tin-•ko p. Loka pri žusmu, Šmarje v Sevnici, Donačka gora, Olimje.
Dan vpisa: ad I., II. in III. 23. julija 1931, •d IV. 24. julija 1931; ad V., VI., VII., VIII.,
IX,	X, XI. 27. julija 1931.
Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga
▼ Lučah, reg zadr. z om. zavezo.
Firm. 387/81 — Zadr. lil 272/2.
II. Pašniška in gozdna zadruga ▼ Št. Petru na Medvedjem selu, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 388/31 — Zadr. 274/2.
III. Pašniška in gozdna zadruga v Kozjem, reg. zadr. z om. zavezo.
Firm. 389/31 — Zadr. III 276/2.
IV. Pašniška in gozdna zadruga v Ime-nem, reg. zadr. % om. zavezo.
Firm. 391/31 — Zadr. III 278/2.
V. Pašniška in gozdna zadruga v Ljubnem, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 394/31 — Zadr. III 280/2.
VI. Pašniška in gozdna zadruga Šmartno ob Dreti, reg. zadr. z om. zavezo.
Firm. 395/31 — Zadr. Ill 282/2.
VII. Pašniška in gozdna zadruga Sv. Križ pri Rog. Slatini, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 396/31 — Zadr. 284/2.
VIII. Pašniška in gozdna zadruga v Tinskem p. Loka pri Žusmu, reg. zadr. z qmej. zavezo.
Firm. 397/31 — Zadr. III 286/2.
IX. Pašniška in gozdna zadruga, za k. o. Sevnica in k. o. Šmarje v Sevnici, reg. zadr. z om. zavezo.
Firm. 398/31 — Zadr. III 288/2.
X. Pašniška in gozdna zadruga v Donački gori, reg. zadr. z omej. zavezo.
Firm. 399/31 — Zadr. III 290/2.
XI. Pašniška in gozdna zadruga v Olimju, reg. zadr. z om. zavezo.
Firm. 402/31 — Zadr. III 292/2.
A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo,
fKitrebnim kurivom, potrebnim gradbenim esom, lesom za hišno industrijo in obrt, 8 potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s
Sitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi d.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega, izvzemši Pašniško in gozdno zadrugo v Olimju, katere zadružniki jamčijo še s trikratnim zneskom opravilnega deleža.
C. Oznanila se izvršijo po enkratnem oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Č. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo po predpisih zadružnega zakona.
D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
E. Zadružna pogodba z dne:
pri I. z dne 19. julija 1931; pri II. 12. julija 1931; pri III. 19. julija 1931, pri IV. 21 julija 1931; pri V. 18. julija 1931; pri
. 13-Juli]'a 1931, pri VII. 19. julija 1931;
: Šr0- •julija 1931; Pri IX- 12- iuliia
x- 19- julija 1931; pri XI. 13. julija 1931.
F. člani načelništva so:
a) pri I.: Plesec Maks, čevljar, Luče št. 42 načelnik; Apnik Anton, pos, Luče št. 3l’ podnačelnik; Štiglic Jožef, delavec, Raduha št. 20; Breznik Albin, delavec, Raduha št. 19; Kak er Janez, delavec, Luče št. 44 kot odborniki;
b) pri II.: Otorepec Janko, posestnik v Kristanvrhu št. 51, načelnik; Fink Tone, učitelj in posestnik v Kristanvrhu št. 61, podnačelnik; Jagodič Ignac, ključavničarski mojster v Grlicah št. 43; Debelak Simon, pos. v Kristanvrhu št. 63; Očko Vinko, posestnik in gostilničar v Kristanvrhu št. 23 kot odborniki;
c) pri III.: Jevšnik Franc, posest, sin, Kozje št. 61 načelnik; Kunej Ivan, posestnik v Kozjem št. 85, podnačelnik; Romih Anton, posestnik, Kozje st. 4; Zupan Franc, pos. Kozje št. 58, Frece Ivan, pos. Kozje št. 79 kot odborniki.
č) pri IV.: Pisanec Franc, posest, Imeno, načelnik; Oglajner Anton, pos, Imeno kot
Eodnačelnik; Bosner Anton, pos, Imeno; eligo Nikolaj, pos, Imeno; Pirš Anton, pos, Imeno, kot odborniki.
d) pri V.: Krumpačnik Martin, delavec v Podturnu, načelnik; Vezovnik Franc, delavec v Ljubnem, podnačelnik; Marovt Martin, cestar v Ljubnem; Podmeninšek Ivan, delavec v Podturnu, Dobrovc Matija, delavec v Podturnu kot odborniki;
e) pri VI.: Zidan Josip, posestnik, Šmartno ob Dreti št. 69, načelnik; Kranjc Anton, posestnik, Šmartno ob Dreti št. 43, podnačelnik, Pnrnat Franc, kovač, Šmartno ob Dreti št. 45; Slapnik Anton št, posestnik, Sv. Jošt 5; Bric Franc, posestnik, Šmartno ob Dreti št. 3 kot odborniki;
f) pri VII.: Madile Beno, posestnik v Tržišču, načelnik; Kužner Andrej, posestnik, Vel. Rodne, podnačelnik; Jurše Janez, posestnik, Sv. Križ; Žerak Jurij, posestnik, Cerovec; Medved Josip, posestnik. Tekačevo, odborniki;
g) pri VIII.: Bevoer Franc, posestnik v Gornjem Tinskem št. 31, načelnik; Artnak Anton, posestnik v Št. Janžu št. 14, podnačelnik; Ratajc Karl, posestnik v Gornjem Tinskem št. 15; Lancner Franc, posestnik v Gornjem Tinskem št. 11; Novak Ivan, posestnik v Gornjem Tinskem št. 32 kot odborniki;
h) pri IX.: Krulej Ernst, pos. Sevnica, načelnik; Kozinc Matija, posestnik, Sevnica, podnačelnik; Franc Stopar, posestnik in čevljar, Sevnica; Anton Hochkraut, pos, Šmarje p. Sevnica, Edvard CoOnar, posestnik, Šmarje p. Sevnici kot odborniki;
i) pri X.: Bele Milan, posestnik v Žahon-bercu 73, kot načelnik; Kitak Ivan, 'pos. v Sv. Donatu 72, podnačelnik; Nežmah,Jurij, pos. v Sv. Jurju 32; Gobec Miha, posest, v Tlakali 10, Šrot Luka, pos. v Sv. Donatu 10 kot odborniki;
j) pri XI.: Štraus Janez, kmet, Sopote 18, načelnik; Šturbaj Janez, kmet, Sopote št. 56, podnačelnik; Sternad Franc, kmet, Sopote št. 9; VosiJič Jurij, kmet, Sopote št. 31; Počivalšek Jožef, kmet Sopote št. 8 odborniki.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I,
dne 13, 24, 27. juliija 1931.
*
926. Sedež: Preska.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Medvodah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj, in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji has-novitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zadruga pogodba (štatut) z dne 1. julija 1931.
Vsak družabnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo na objavni deski zadruge.
Načelništvo obstoja iz načelnika, tajnika, blagajnika in 4 odbornikov.
Člani načelništva so: Svolšak Ludvik, pos. v Svetju št. 8; Kržišnik Alojzij, šolski upravitelj v Preski; Oblak Valentin, župnik v Preski; Kozjek Mariin, pos. v Zbiljah 6; Plešec Vinko, pos. v Žlebah 5; Žerov-nik Andrej, pos. Vaše 4, Mrak Vinko, pos. Studenčice 4.
Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelništvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelništva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 11. julija 1931.
Firm. 627/31. - Zadr. X. 15/1.
*
927. Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 25. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Rušah, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljali dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba: štatut z dne 12. julija 1931.
Opravilni delež znaša Din 10-— in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s vplačanim deležem (plačanimi deleži) in s petkratnim zneskom istega (istih).
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelništvo obstoja: iz načelnika, pod-načelnika in Se nadaljnih treh obrtnikov; člani načelstva so:
1. Dolinšek Emerik, dimnikarski mojster, Ruše;
2. Podlesek Ivan, delavec v Rušah št. 9;
3. Navršnik Anton, posestnik v Smolniku 44;
4. Grobelnik Anton, delavec,Lobnica 102;
5. Repo lusk Jože, posestnik in obrtnik, Ruše 169.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo, katero podpisuje zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelništva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. julija 1931.
Firm. 639/31. — Zadr. V 11/1.
*
928. Sedež: Stražišče.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov in sicer s tem, da nabavi potrebne kmetijske stroje in druge priprave za pogon in obdelavo ter jih daje svojim članom v uporabo.
Zadružna pogodba z dne 14. junija 1931.
Vsak družabnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo potom pismene okrožnice, po potrebi tudi v časopisih ali potom pismenih obvestil.
Načelništvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in treh članov.
Člani načelništva so: Rozman Pavel, posestnik in gostilničar v Stražišču; Križnar Anton, pos. in trgovec v Stražišču; Urbanc Aleš, posestnik v Stražišču; Ješe Franc, posestnik in tovarnar v Stražišču; Golob Jernej, posestnik v Stražišču.
Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu po dva člana načelništva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111, dne 11. julija 1931.
Firm. 640/31. —> Zadr. X. 24/1.
*
929. Sedež: Sv. Križ pri Litiji.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga pri Sv. Križu pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je povzdigniti kmetsko gospodarstvo.
Zadruga hoče v dosego tega namena:
a) gojiti pri članih pravilno govedorejo, prašičerejo, rejo male živine in perutninarstvo;
b) preskrbeti dobre plemene živali vseh vrst, in dati pravilni pouk za dobro rejo in napredek;
c) dobavljali krmila, gnojila in vse kmetijske potrebščine;
č) vnovčevati živino, živinske in druge kmetijske pridelke in izdelke, tudi jajca in perutnino;
d) skrbeti za potrebni poduk in napredek gospodarstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 9. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in s petnajstim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo na objavni deski zadruge, po potrebi potom okrožnice ali na drug način.
Načelništvo obstoji iz načelnika, tajnika in 1 odbornika.
Člani načelništva so: Pavli Josip, posestnik v Moravčah št. 9; Erzin Leopold, župnik pri Sv. Križu št. 1; Martinčič Josip, posestnik v Ilovici št. 3.
Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu dva člana načelništva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. junija 1931.
Firm. £66/31 — Zadr. X. 30/1.
*
930. Sedež: Št. Janž na Dravskem polju.
Dan vpisa: 25. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Št. Janžu mi Dravskem polju, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete.v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom; lesom za-hišno industrijo iti obrt, e potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike * pditao vodo, z vodo za namakanje, s hlevi M.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva sa povzdigo strokovne izobrazb* članstva.
Zadružna pogodba: Statut t dne 12. julija 1931.
Opravilni delež znaša Din 10-— in se mora plavati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s vplačanim deležem (plačanimi deleži) in s petkratnim zneskom istega (istih).
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelništvo obstoja: iz načelnika, pod-načelnika in še nadaljnih treh obrtnikov; člani načelstva so:
1. Hriberšek Jurij, posestnik v Loki (načelnik);
2. Trol Ivan, posestnik, Zlatoličje št. 16;
3. Dobnik Alojzij, posestnik, Loka št. 39;
4. Potočnik Franc, posestnik. Loka št. 39;
5. Bračič Anton, kovač, Rošnja.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo, katero podpisuje zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelništva.	.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Takse prosto po naredbi ministrstva za finance z dne 25. decembra 1923 st. 43.322. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. julija 1931.
Firm. 037/31. — Zadr. V. 10/1.
*
931.	Sedež: Št. Lenart.
Dan vpisa 31. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v St. Lenartu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Nameu zadruge je:
1. združevati kmete v organizacijo v obliki pravne osebe, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji, agrarne reforme z dne 19. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesno za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga dopustna sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 20. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravil-nam deležem in pa še s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s primernimi obvestili posameznih članov.
Načelništvo obstoja iz načelnika, podna-čelnika in,še nadaljnjih treh odbornikov.
Člani načelništva so: Šetinc Josip, pos., Sv. Lenart 11, kot načelnik; Hervol Jožef, pos., Sv. Lenart 42, kot podnačelnik; Ger-jevič Franc v Zverinjaku 2; Bogovič Jožef, pos. v Zverinjaku 11; Novak Ivan, pos., Sv. Lenart 14, odborniki.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana načelništva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903. drž. zak. št. J33 pristopi zadruga kot članica k Zadružni zvezi v Ljubljani.
Okrožno sodišče r Celju, odd. I., dne 31. julija 1931.
Firm. 381/31 - Zadr. III. 294/2.
Vpisale so s e i zpr em e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
932. Sedež: Bled.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Posojilnica za Bled in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelništva Pretnar Ivan, vpiše pa član načelništva dr. Janežič Zvonimir, zdravnik na Bledu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm 638 — Zadr. I 66/105.
*
933. Sedež: Ježica.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Hranilnici in posojilnica na Ježici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelništva Sever Lovro, vpiše pa član načelništva Klemen Anton, posestnik v Klečah št. 14.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm 665 — Zadr. IX 106/4.
*
934. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Obrtniška stavbna sadruga, registrovana zadruga i omejeno zavezo r Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelništva Ferenz Ferdo, Radešček Fran in Prek Mihael, vpišejo pa člani načelništva Kovačič Rudolf, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta 32,
Ažnoh Edvard, bakrotiskat v Ljubljani in Zupan Adolf, knjigovodja v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm 639 — Zadr. VIII. 247/10.
*
935. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo še Člani načelništva Kristan Anton, Vilhar Franjo in Podkrajšek Emil, vpišejo pa člani načelništva Kristan Cvetko, tajnik Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, Jeram Jurij, strojevodja KID na Jesenicah, št. 9 in Cvr-tila Mirko, ravnatelj Prve radničke pekarne kao zadruge v Zagrebu, Maudrovičeva 3. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd., III., dne 8. julija 1831.
■ Firm 668 — Zadr. VIII 105/8.
*
936. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. julija 1931.
Besedilo: Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev in vpokojencev Dravske banovine, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelništva Pregelj Ivan, Vidovič France, Pavlič Franc in Mre-žar Franc, vpišejo pa člani načelništva Masic Pavle, Dunajska cesta 89, Cimperman Viktor, žel. uradnik, Marmontova ulica. 8, vsi v Ljubljani, Wurzinger Ivan, žel. uradnik, Maribor, Koseskega ulica 39, Ko-res Martin, ključavničar drž. železnic v Mariboru Trg Svobode št. 1, in Cižman Ivan, žel. uradnik v Ljubljani, Zibertova ul. 28. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 641/31 — Zadr. IX 166/4.
*
937. Sedež: Loški potok.
Besedilo: Posojilnica za Loški potok, Drago in Travo, r. z. z n. z. r Loškem potoku.
Izbrisala sta se člana načelništva Lavrič Ivan in Avstl Josip, vpisala pa nova člana načelništva Knavs Ivan, posestnik v Travniku Št. 36, in Benčina Ivan, pos. v Travniku št. 82.
Izbrisala se je pripomba »ml.c pri vpisanem članu načelništva Lavriču Ivanu ml. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 13. julija 1931.
Firm. 136/31 — Zadr. I 33/40.
*
938. Sedež: Preddvor nad Kranjem.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Preddvoru nad Kranjem, registrovana sadruga z omejeno zarezo.
Izbriše se člau načelništva Šavs Peter, vpiše pa član načelništva Podpeskar Andrej, posesnik v Preddvoru št. 12.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm. 658 — Zadr. IX 208/3.
*
939. Sedež: Rovte.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rovtah, registrovana zadruga z omejeno zaveso.
Izbriše se član načelništva Kunc Franc, vpiše pa član načelništva Šinkovec Anton, mizar v Rovtah 39.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani,
lII.	odd., dne 4. julija 1931.
Firm 620 — Zadr. I 111/47.
*
940. Sedež: Šmarje.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Šmarju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelništva Trtnik Ivan in Kramar Franc, vipišeta pa člana načelništva Trtnik Franc, posestnik v Klancu št. 5 in Gliha Franc, posestnik v Šmarju
štev. 8.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani,
odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 637 — Zadr. II 139/61.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7767/11.	2212
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 7. septembra 1931. ob
11.	uri nabavo motorne brizgalne.
Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 7. avgusta 1931.
Razne objave
2205
Objava.
Izgubili »em evidenčno številko motorja 2/190/31, na ime: Pavlič Artur, iz Ljubljane. Proglašam io za neveljavno.
Pavlič Artur, e. r.
♦
2200
Objava.
Izgubil »em maturitetno izpričevalo dri. realke v Ljubljani za leto 1918/19, na ime: Rebek Baldomir, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavnega.
Rebek Baldomir, s. r.
• ••
Kamnaj gvem,kjc naj kuprn
da toni dobrfr poslreKcn* • • •
Proda se
Sploino hljuf avnifarslvo
zdelovanje prvovrstnih štedilnikov itavbno ključavničar-tvo — Avtogenično rezanje in varjenje tazna popravila polje-lelskih strojev in vseh ključavničarskih del Jostrežba točna, so-idna — Cene zmerne
Prebil Anion
Slince — Ljubljana
1666
Zakon
o uradnikih
(U.Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le zaloga majhna.
KROGLE
(lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarski stroki, nudi Vam najceneje isos LOVRENČIČ VIKIOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13.
ZALOGA 1608
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka
Siane Rakoš
mehanična delavnica
LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
Prva s p e c i j a I n a mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30°/„ ceneje kot pri nestro kovnjaku.
Se priporoča
Emil KlobZaver
specijalni mehanik Ljubljana
Sv. Petra cesta 47 1709
Oglaiujie v »Jugoslovanu« I
dve trgovski hiši z vsem inventarjem, brez blaga z gospodarskim poslopjem in ca. 7 oralov arondi-ranega zemljišča. Del stavb je 15 let davka prost. Najemnina donaša Din 45.000'— letno. V hiši je do-broidoča trgovina z mešanim blagom. Posestvo se nahaja v brez-konkurenčnem kraju, nedaleč od Celja. Kupna cena 480.000 Din, plačilo po dogovoru. Pojasnila daje dr. Rihard Pintar, odvetnik v Celju.	1765
Makulajtur^^
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
■	1	(	t
Sreča v nesreči I
Če krožnik mi m juho se zmuzne na tla,
kar malo pobrišem, pozna. -*
se nič ne pozna.
Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike itd.	A
A. & E. SKABERNŽ
UUBLJANA
L. MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
.	Telefon Itev. 2282
5	Ustanovljeno 183«
Na malo!	Na	velikoI
ŠpedicijsLo podjetje
LJUBLJANA
Telefon U. 20-60
R. RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LastnO skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
c naj kupim
vcken»»» ?
Nogavice, roka« vice, volna in bomba!
■ajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska Klidl LB Stari Ijjj
Ustanovljeno I. 1862
Teodor Kom
Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov : kopališke in klosetne naprave 792
Tudi Vas se to
tiče!
Deset let je že minulo, kar obstoja moje pod-jetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služii z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo a« pohištvo. Zato Vas kot vodja higijenič-nega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra i. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor
„HAMAD“
prašek
Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, mubam, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muhol Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril Strainšek
Dev. Marija v Polju pri Ljubljani
3821
»Autebus«
Ljubljana VII
Zg. Šiška 50 kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1076
~GORN)E DELE ČEVLJEV
razno kombinirane, po najnižji ceni,Vam nudi
SKODIČ AiTOl
Čevljarska delavnica V1Č-GL1NCE tržaška cesta štev. 15 Zaloga čevljev Ugotavljam po meri Popravila se sprejemajo J 597
HI. V. Pečenko
je otvoril trgovino s kurivom Celovška 37, •'k tramvajske postaje, Pri gostilni Keršič. Cene konkurenčne.
Škornje
damske in moške
čevlje
vsakovrstne, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah
A. JUNTES
Ljubljana, Dunajska 15
(na dvorišču)
1703
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko.
Specijalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod-nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert Černe, miz. mojster, Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mizc),	1675
»RENOVATOR^
opere vse svilene proizvode. Renovator podeli vsem svilenim predmetom prvotno barvo, svileni blesk, kakor ob dnevu na-kupa.Poskusite in prepričajte se. Če niste zadovoljni, vrnemo denar. Renovator zahtevajte v vsaki trgovini. Ako še nimajo, naročite pri ..RENOVA-TOR" centrali LJUBLJANA Florjanska ulica št. 31 1701
Solidno blago i
Nizke cene I
HoJroce, oJomane,
divane, fotele, „Couch" zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri
Ignacij Narobe
tapetnik in dekorater Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu)
Točna postrežba _______________1732
Cementni izdelki
raznovrstne cevi,stopnišča, balustrade, terase in tlake ter različne ograje in vsa v to stroko spadajoča dola
IVAN SEDEJ
LJUBLJANA Rožna-dolina, c. 12 in 8
1679
Mizarstvo
za vsa poheitvena iztoibena dela in vsakovrstne proda-JalniSke, pisarniške in razne druge opreme. Solidno delo, nizke cenel Proračuni in načrti brezplačno
Goljar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 76 3011
Čevlje
vsakovrstne, ročno
delo. Gojzerce
čevlje za turiste in za šport. Moške, damske
Škornje
najboljše delo, solidne nizke cene Vam nudi čevljarna
Josip Omejc
Ljubi ana Florijantka ul. 3.
AHTO GARAŽI MOTOR
bencin, olje, pneuiMliLa
IVANI KOPAČ
mehanična delavnica
Ljubljana
Bleiweisova 52 Telefon 2776
1626
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo, pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo Ljubljano, Cegnarjeva ulica it. 4
1663
Ivan Zorko
stavbeno, umetno in konštrukciisko
ključavničarstvo
Ljubljana, Vič-Glince cesta XV., št. 8.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnji vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št. 2
Cementni izdelki
Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka zarezana,
razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne čepe pri tvrdki
FRANC PEKLAJ
VIC-GL1NCE Tržaška c. 19
1680
Splošno strugarska delavnica za vsakovrstne lesne izdelke n. pr. električna stojala, električne lestence, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje in drugo Specialni izdelek: »Biljard palice«
Karol Hlupič
strngarstvo Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Izdeluje vsa v stru-garsko spadajoča dela po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna 1752
Ustanovljeno leta 1855
Makso Ferjan
Ljubljana
Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižjih cenah 1475
Zaupnike — informatorje
iz vseh tudi najmanjših krajev iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno«. 1776
Go ko Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
0871
la Premog
trboveljski in
drva
Vain nudi najugodneje trgovina s kurivom
Franc Slovia
Ljubljana Kolizejska ulica 19.
Cene solidne, postrežba točna!
1642
Kislo
zelje-repa
vsaka množina v sodčkih it 25, 50in 100 kg, izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlja
Gustav Erkljavec
Ljubljana - Kodel jevo Povšetova ul. 10  ______________1720
Opekarna „EM0NA“
d. d. Ljubljana • VI«. Velika zalogo vsakovrstne opeke, zidak, votle opeka, oblikovna opeko ze železobetonskestro pe, strešniki, zerezni in bobrove!, drenažne cevi. Na za, htevo postavljeno na stav-bfšče ali na kolodvor. Cene Izredno nizke, za dobro kakovost blaga jamčimo. Razprodajo Ima: OOR1N IVAN* Ljubljena, Gruberjevo na brežje 8, tel. 2426, kateri dale tudi vso oojasnlle. 175
Telefon št.
26-79
T A O A, cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. ic87
Viktor Klešnik
sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska
cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba.
1696
ANTON KOZINA
matematična mehanična 1» delavnica
LJUBLJANA
Smartinska cesta 8
(Martinova c.) SPEC 1J A LIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko
Damske, 1549 moške
ter vse vrste športne in gorske
čevlje
najfinejše izdelave in vsa popravila solidno izvršena, nizke cene nudi Vam
Ivan Kostanjšek Ljubljana
Krakovski nasip 10
Elektrotehnična delavnica
E. MedvešleL, Ljubljana VIL. Celovška 42
Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam.
1590
Vreče 1768
nakup in prodaja Aloji Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
Čevlje
(ročno delo)
vsakovrstne za modo, turistiko in šport izdeluje in popravlja po najnižjih cenah
Leopold Pirnat
splošna čevljarna Ljubljana VII. |erne-jeva 18.
Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizko, postrežba solidna. 1537
Ivan Molk
umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana, Cankarjevo nabreije 13
se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po zmerni ceni.
1698
Harmonike
izdeluje najbolje po naročilu popravlja in uglašuje izdelovatelj harmonik
Anion Železnik
Vrhnika 1503
Ivan Mihelčič
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmefne cene. iris
Autogenično
1515
varjenje
aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Mirko Kosirnik
Ljubljana VII. Sp. SiSka
Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Hodni atelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene
Kossi Franjo
Ljubljana
Streliška ulica št. 24 1361
Turisti! Izletniki!
Prvovrstni turistovski provijant
samo pri
»TURISTU«
k . ) 4 It C
1380 delikatesa
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9
F
e f d o erenz
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje iesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana
1S46 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
L. Ornik
manufaktura
Maribor
Koroška cesta 9
Plačilne olajšave! «»7
Stavbeno, galanterijsko in splošno
kleparstvo
vodovodne instalacije, kopališčne in klosetne naprave. Instalacije in popravila najugodneje pri
Ralael Kašča ■n drug »5« Ljubljana
Cegnarjeva ulica 12.
Ivan Zakotnik
Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488
TUPPUAONA
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3
(» bližini restavracije ,,Novi svet")
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in raš-pel. Delo se izvršuje strokovno po najniž-jih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko 1742 fovomino.
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kroma tič-ne, najbolje in najceneje kupite pri Iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postaja Drenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano najboliSa domala Izdelovalnim. « Nizke cene.
U J	1462
lllodno
Itrojašivo
za dame in gospode najmodernejši kroj.
Solidno delol
Zmerne cenel
Virnik Ludovik Ljubljana
Hrenova ulica 17
Pred nakupom žimnic
otoman, modernih spalnih divanov »Coučh« (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi U tapet-niku
Avgust Kobilica
na Dunaj,Lf c. 23
vhod Dvorakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseb Vaših željah.
Grafolog in hirosof
N. Sadfucki, v Ljubljani. Clta: karakter, preteklost sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. — Naslov: Ljubljana, hotel Slon,
11.	ndstr., soba 64
17S7
izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij
(ostrešje, podpore, .nosilce) ter
popravila strojnih delov
po najnovejših in najcenejših metodah
Unger & Ko.
elektrovarilnlca LJUBLJANA VII
Lepodvorska ul. 21
Pojnsnila in proračuni brezplačno
1689
Spalnice i
smrekove, poljubno pleskane po Din 2.900'— in hrastove spalnice, polirane po Din 5700 nudi v najsoiidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo
Anton Bizovičar Ljubljana
Glince, cesta ll./l, postaja cestne železn.
Čevlje
vsakovrstne damske, luksuzne, moške, od najnovejše mode do vseh vrst ortopedič-ne izdelave, kot tudi gojzerice in za vsakovrstni šport. Škornji damski in moški po ruskem načinu izdeluje
Starič Franc
Ljubljana
ulica na Grad št. 5
Stavbno pod etie
Rudolf Terčelj
pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana Vil. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove druiinske hiše, restavriranje in popravila stavb. Načrti in proračuni za to brezplačno.
Kleparstvo
Franc Kolnik
Ljubljana VII.
Celovška cesta 42 se priporoča p. n. avtomobilistom za popravila blatnikov in hladilnikov. Prevzema vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
HiSnik
se sprejme 1. novembra 1.1. Ponudbe na Upravništvo Gorupo-vih hiš v Ljubljani, Gorupova ulica.
17(17
Lepo hiSo
z malim posestvom v bližini postaje Pragersko, ugodno prodam ali dam v najem. Naslov v upravi .Jugoslovana".	1786
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Gojzerji Čevlji za turiste in čevlji za razni aport
Josip Polenšek
izdelovanje in eksport čevljev ročnega izdelka
Ljubljana
Kolizejska 20 Popravila točna in solidne cene!	1627
Klavirje, pianina
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40.
1269
Kolesa,
šivalni stroji, gramoloni
Avgust Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani
1401
Najnovejša kontrola ! Elektropodjetje
A. Arhar
Celovška cesta 80 1517 Sp Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410
Občine! Gasilna društva
predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek
LJUBLJANA Stari trg št. 2 Delavnica: Sv. Petra c.83 _________________1423
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cestal2
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, ugiaševanje priznano najboljše. _________________1435
150 do 300 dinarjev dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva I Za odgovor znamko ! Jfosmos, Ljubljana Poštni predal 307 ___________________889
Pralnica likalnica
Ljubljana
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493
1290
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i VI pri nas A. Koliaš, Kranj ^_______________ 1154
Stavbeno, galanterijsko in umetno kleparstvo
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje in podnjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne i<ws
Brzoparilniki Kotli
Pletenje žitnih mrež Autogeniino varjenje splošno ključavničarstvo
KRHNE ANTON
UUBUAN A Cegnarjeva ul« 12
1651
„3dlcp”
kolesa
Najboljša kvaliteta!
Nizke cene!
Edino prava
OLdlev kolesa 99
ko/ih svo/stoo je lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri
Jcs. ž*efelinc, €, j uhljema
Nizke cene!
kolesa
Najboljša kvaliteta1
Pohištvo
Spalnice iz trdega in mehkega losa kakor tud* razno drugo pohištvo dobite najceneja pri
1606
MATIJA ANDLOVIČ
LJUBLJANA, Komenskega ul.34
FRANIC BOGEL
Ljubljana, Gosposvetska 6
(poleg Slamiča) se priporoča cen), občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specijaliteta:
497
izdelovanje kovinastih krsi in vložkov
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
. zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 min, portalno, ledasto, alabaster Itd.
SPECTRIIIMi D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
Pe
Cl sistema
Lutz
In emajlirane napisne, nad- 1885 pisne table vseh velikosti. —
Pasje znamke Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
(vrJIci Golob Alojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 3
Za stavbno sezono
se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavodom »tora renomlrana splošno kleparska in vodovodno instalacijska tvrdka Delo solidno!	Cene	konkurenčne	1
Poslovalnica: Novi trg It. 5 Delavnica t Rimska o. 2. in Gregorčičeva ni. 5 S spoštovanjem	Telefon	8353
JAKOB FLIGL dediči
LJUBLJANA	1439
Kmetijska družba v Ljubljani
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnio in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za te brezplačno strokovni list
TurJaSkl trg St. 3
»KMETOVALEC
,«
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. 6*9 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbel
459
GROZDJE
prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal, čim dozori, po Din 3‘50 za kg, franko postaja Središče,
vinogradnik R. Košar Sv. Bolfenk pri SredlšCu.
Naročite takoj!	1379
•••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••eaeaaaaa
Vsa pleskarska, ličarska, sobo- in (rkoslikarska Jela iivriuje specialna, sfara domala Ividka
Jvan SriccI/
Ljubljana, Dunajska cesta 15
Telelon Me v. 3307	1599
• Cene solidne, delo solidno,
postrežba točna. Vzorci moderni.
Za soboslikarska,
pleskarska in {rkoslikarska dela se priporola
“9 Tone Malgaj
družba z o. L|UBL|ANA, Kolodvorska ul. 6
Gramofonske plofte po 3 Din
izposoj uje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
Tovarna pohištva IVAN MATHIAN
arhitekt za Interlera LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno lzdč-lavo, kakor tudi vsa tapetniška dela go naj- k nižjih cenah. - -
-oyc
LUTZ
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana — Siska
Bcljaška ulica Uev. 4
Lastna tovarna 1G12 »EMAJL"
za galvanično poniklanje in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise i. t. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutrove ped
Drva - premog - trame
in deske dobite pri
Josip Prelesnik nasl. Drobniča
LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telefon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne.
115191
tovarna Sodavice
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujočl „Sanitas“.
Telefon štev. 3818
1071
I. SLANOVIC 809
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
h
N
O
&
h
©
M
i
VSEH VRST AKUMULATORJE
strokovno polni in popravlja
1473
A. JENKO Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica
Ljubiji
vhod Miklošičeva cesta poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska 29, Kavarna »Leon«
OPEKO
1681
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Srednje Gameljne, p. St.Vid nad Ljubljano
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Pred Škofijo Stev. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavio, D. M. 0. in C. M. S. predmetov.
Na debelo I	1701	Na	drobno	I
Zanabka banica kraljevine Jugoslavije a. J.
Dunajska cesta iL 51 (hiša Zidarjevih ded.) podrilŽlHCa Ljubljana Račun poštne hranilnice St 14.003 • Telefon 30-20
Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Sarajevo
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in Uro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle.
Delniška družba pivovarne »Union", Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I.« poštni predal St. 45 - Podruina pivovarna V Mariboru
Brzojavi: Pivovarna Union j Mtulbor
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in črno pivo, v iochh in steklenicah, pekovski kvas, {isto rafin. in gorilni Špirit
Izdaja liskam* »Merkur«. Gregorčičeva nlioa 29. Z« tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za tnseratnl del odgovarja Avgust Resman. — Val v Ljubljani.