poštnina plačana v gotovini.
post. hran. račun 10.712. telefon 2I0S.
__
METOVALEi
GIASUO KMETIJSKI DRUŽBE D LJUBLJANI ^
-^zir ^ VINARSKEGA DRUŠTVA
IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
--------
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
'/M strani.......Din 80 —
lla strani....... Din 160 —
V« strani.......Din 250 —
*/« strani.......Din 350 —
V« strani.......Din 500 —
'/• strani.......Din 700 —
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—. vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Vi strani.......Din 1000-
strani.......Din 2000 —
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
štev. 19.
V Ljubljani, 15. oktobra 1931.
Leto 48.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, MeUska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju: v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošlljatve.
Apneni dušik 16%, v vrečah po Din 195 za 100 kg, v pločevinastih posodah Din 210 franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 1000 kg. Na drobno Din 200, oziroma Din 215 za 100 kg, franko skladišče. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.— za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kalijeva sol 42%. Na drobno po Din 164 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 85. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 124 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija, 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg.
Nitrofoskal-Ruše, mešano gnojilo, 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 138 za 100 kg. vreče po 50 in 75 kg, franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 1000 kg. Na drobno Din 144 za 100 kg. Za 1 ha 400 do 600 kg.
Razkiejena kostna moka. 30% fosf. kisline, A % dušika po Din 95,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Kužena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde pu Din 220,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 90.—, 100 kg. Pri pol-ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 95— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra 18%, po Din 98, vsak odsiotek po Din 6.— več za 100 kg. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezau na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.__
Porzol, sredstvo za uničevanje snetjavosti zavitek 200 gr
po Din 15, očisti 100 kg semena. 1 kg Din 48, 5 kg Din 46 za kg.
Uspulum, sredstvo za uničevanje smetljavosti v zavitkih po 250 g po 32 Din. _
Krmila.
Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg.
Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2.«u za 1 kg v vrečah po 5u kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, na drobno Din 8.— za kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po % litra Din 18.—, v steklenicah po 1% 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 82 (samo v Celju).
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Rudninski kamen za lizanje komad Din 12, aluminijasti obroč k temu Din 15.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slamoreznica Kola H320 za motorni pogon po Din 3200.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1890, VFS12 po Din 2200, VFSRI2 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) za oves EMO po Din 2000.
Reporeznica Borek fcVVC po Um yau, tWL po Din 740. EWO po Din 740.
Reporeznice, domače, male po Din 370, velike po Din 700.
Telečji napajalniki po Din 130.
Gumijevi seski za napajalnike po Din 30.
Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800.
„Baitic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, Ki 10 lit po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1 za 5 lit po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20. 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250 ; 80 literski po Din 1625.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom, 90 literski po Din 1700.
Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150.
Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
Zivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70. za goved do Din 180: trokarji za telet* po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre)
do Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino oo Din 1.50 za komad.
Slkuro. hlevski odpenjač komad Din 10
Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 /* kg po Din 20, v ročkah po kg Din 50; v sodih po luu Kg po Din 10 za kg, v sodih Kupca po Dm 11 za kg.
aolbar, zavitki po 1 Kg Din 26, po 5 kg Din 22 za kg.
Mosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za kg, 1 kg Din dO.
Agritox v posodah po eno šestnajstinko liuu pu Din 18. po četrt litra po Din 40.
Arsol po 500 gr po Din 25.
Suliarol 5Uu gr po Din <20.
Cepilna smola v škatljicah po l/n Kg po Din 8; v škatljicah po /i kg po Din 15; A kg po Dm 28.
uarkon zoper razumske Skouijivcc 10 Dm.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102.
Brusni kamni za Kundejevo blago po Din 15.—, 25.— in 46.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevui in trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 26.—.
Škropilnice ročne, Perras, ponikljane 1 lit. Din 220. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 20.— za Komad.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Uuikum" ou tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2600.
Samodeina nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200.
Samodeina nahrbtna škropilnica Vega francoski sisteru t 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540.
Samodelne nahrbtne škropilnice K, 8 litrov po Din 960.—, 12 litrov po Din 1040.—, 16 litrov po Din 1200.—. vse z 4 me-tersko bambusovo cevjo.
Škropilnice, rlickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Razpršilnik Fllck za visoko drevje po Din 110 za komad
Sadni mlin Weis Din 3500.
Sadni mlini „K" Din 1350.—.
Sadni obirači od Din 15 do Din 40.—.
Grozdni rebljač Weiss po Din 4000.
Rebljalne mreže, pocinkane in bakrene žice za rebljanje grozdja, pocinkane po Din 420, bakrene po Din 520.
Stiskalnice za sadje 65 litrov po Din 1200, 100 litrov po Din 1850.
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Arbocol lepilo za drevesne pasove 250 gr po Din 24, 500 gr po Din 40.	,
rapiruati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kan te.
Raiija ličje, kg po 18.— Din.
Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 90.
Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180. 14 lit Din 200. 16 lit. Din 215, 3 lit. Din 155.
Vinogradniški in kletarski predmeti.
4zbest Clarlt za čiščenje vina po Din 80 za kg.
Eoonlt za čiščenje vina po Din SO za k?
Saloldin (antiklor natrijev tiosulfat) v sodih po ca 300 kg. a Din 5.60 za i kg, v manjših količinah po Din 6.— za 1 kg.
Uranlja zelenilo v zavitkih po 1 kg a Din 60. po K kg Din 33.—. v zavitkih po 15 dkg Din 15.—.
..Stopp" nastavke za šropllnlce (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvllle oo Din 140
Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480,
ptava francoska Superieur po Din 500, in orignal Austrla po Din 500 za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnih po Din 16. Prehuuuj pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter.
Gumijeve krogljice po Din 2.— do 2.50.
Gumijeve plošče po Din 10.— za 1 komad.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
2veplalnlk za sode po Din 60 za komad.
Zveplalniki. ročni, a Din 65 za 1 komad.
Poljedelsko orodje in stroji.
Gnojnične sesalke (enojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150.
Gnojnične črpalke, domači izdelek, v dolžini 3 m Din 600, 3.30 m Din 635, 3.60 m Din 670, 3.90 m Din 705, 4.2U r;i Din 740, 4.50 m Din 775.
Gnojnične sesalke F 400 Din 980 F 450 Din 1000.
Gnojnična sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250. 3.5 in po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Razpršilnik za gnojnične sode po Din 110.
Robkač za koruzo EMR po Din 1120. mali ročni po Din 110
Lopate za štihanje po Din 24.
Lopate za nakladanje po Din 24.
Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20.
Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din i5.
Vile garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23.
Francoski ključi (irancozi) Rapid, mali po Din 35, veliki po Din 100 za komad.
Sackovi plugi in piužni deli:
R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Diu 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900,— s plužno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug Z119 po Dni 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130, NW7 po Din 1.150. Plug L6X po Din 700.—, E6WN po Din 730, E6Y Din 750, K62N po Din 1.100.
Osipalnik DHUN po Din 700. Osipalnik BHR a Din 400.
Glave D9SS po Din 410, D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Glave L5 po Din 200, L6 po Din 220, H6WN po Din 260.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 150.
Lemeži za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35.
riazi za u6 in D7 po Din 15 za komad.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Izrovač za krompir po Din 300.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700.
Plužna z peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bendhaak po Din 1.200.
Plužna na vijake po Din 650.
Plužne, enokolesne po Din 170.
Brzoklepalnik „Stubaier ' po Din 370 za komad.
Brane:
Dvodelna njivska brana 4b, široka 166, težka 62 kg a Din 700.
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg,
Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m
Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki Z. 2. široke 1.50 m, težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.-. Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—.
Travniške brane z noži N3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4, široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900.
Kombinirana travn. in njivska brana KW1. dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450.
Brane na krožnike SEIOL Din 3500.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 650, ročni po Din 160.
Izluščevalec za deteljo EVSM Din 1650
Trlleril (originalni Heidovi), razr. 11/2 po Din 3450, V/2 po Din 4850. II./ta po Din 2350.
Heidov trijer sortator, razred XXV, znamka la Din 6450.
Žitočistllnikl C. po Din 1400 za komad; K. po Din 1500 za komad: Exner 4b 2000 Din.
Mlatilnica US4b 57 cm široka, za pogon z vitljem po Din 2730; US6b, 57 cm široka, za motorni pogon po Din 1940; US1 za ročni pogon Din 2550; B2, 57 cm širine, s tremi stresali Din 4200; Jura, 57 cm širine z navadnim čistilom Din 5250.
Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA i»> »in 4550: sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800.
Sejalni stroj Sack H9 po Din 2.700. H5b a Din 2.000.
Pracnerjev sejalni stroj Budučnost. trinajsvrstni pr Din 4500, petnajstvrstni po Din 4800.
Senior ročne sejalice H po Din 920. L4 po Din 1.150.
Vitelj (gepelj) FGB oo 3000 Din: EOF transmisiia za vitelj FR no Din 1630. D800 po Din 540
Bencin motorji Lorenz 2K—3 KS Din 8000, 3-^t KS Din 10.000. 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000.
^je najsigurnej&e sred* ^vstvo za prašenje se* ^^^ mena pšenice, rži, ječ-mena, ovsa, itd. proti ^^^B trdi ali smrdljivi sreti -glavnice, snežne ples-ni rži in pšenice, trde r\	sneti ječmena itd.
^^	Kmetovalci, ki so prošlo je-
^r	sen semensko pšenico prašili
^^	s Porzolom proti snetja-
vosti in plesnobi, so imeli '	zdravo in bogato žetev.
Kmetovalci! Če vporabljate Porzol, pridelate več zdravega žita, prihranite pa 15 — 20 % semena, delavnih moči in časa.
Zahtevajte cene in navodila na naslov:
BI I. J ANA" X. D.
BEOGRAD
Tel. 3-SO. Pošt fah 423.
Glavno zalogo za Dravsko banovino in prodajo po tovarniških cenah pri
KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI

GENERALNO ZASTOPSTVO!
ALPEKO" DRUZBAKZ a§: H
LJUBLJANA D= ZAGREB l>->
TELEFON 2J>-30. 0 TEL.4-4--S5
PORTLBHD - CEMENT
Znamke »SALONA« (Tower). „TITAN", „EXEL-S10R", „LAV0CAT" in „PRIMA" kakor tudi visokovredni cement znamke »COLOSSUS" in „MARTELL0" dobavimo v juta in papirnatih vrečah vsako množino po konkurenčnih cenah iz naših skladišč:
Ljubljana:
'Masarvfcova 33
Celies	Maribor:
KlavnlSka 1	Elnsplelerleva 7
Za vagonske dobave zahtevajte izjemne ponudbe!
„ALPEKO"
TRGOVSKO-INDUSTRIJSKA CRUŽBA, LJUBLJANA
iiiiiii
GOSPODARJU •
PRED NAKUPOM VAŠIH GOSPODARSKIH STROJEV OBRNITE SE NA
K. 6 R. JEŽEK
TOVARNA GOSPODARSKIH STROJEV, LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN
MARIBOR - MELJE 103
PRVOVRSTNI IZDELKI
POPOLNO JAMSTVO - NIZKE CENE - NA OBROKE
Naročila
na sadno drevje.
Iz drevesnice Kmetijske družbe v Ljubljani se bodo oddajale za jesensko saditev koncem oktobra sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane: Bobovec, Jakob Lebl, Ontario, Dolenjska voščenka, Mašančgar.
Damasonski kosmač, Belfleur, Baumanova reneta, Kanadska reneta, Landsberška reneta....................I. vrsta po Din 12*50
2.	Visoke žlahtne hruške: Hardijevka, Avranška, Boskovka, Klapovka,
Viljamovka,...........;.....i. vrsta po Din 15*—
3.	Visoke moštnice: Koroške moštnice in Ozimke......I. vrsta po Din 12*50
4.	Visoke češplje: Velika domača, velika rumena, italijanska sliva, Jeferton, velika sladkorna
in Monfort sliva.................1. vrsta po Din 15*—
5.	Visoke črešnje: zgodnje in pozne...........I. vrsta po Din 15*—
6.	Pritlične jablane: Beličnik, Šarlamovski, Pisani kardinal, Gdanski robač, Jonatan, Bismark,
Landsberška reneta, Baumanova reneta, Belfleur, Ontario, Rdeči Astrahan, Bojkovo jabolko, Boskopski kosmač, Antonovka, Grafenšteinski in Rdeči jes. kalvil, 1. vrsta po Din 20*—
7.	Pritlične hruške: Klapovka, Viljamovka, Zgod. Magdalenka, Avranška, Pastorovka, Aman-
liška, Dielovka, Kongresovka, Dunajska slava, M. Dr. Lucius, Mortielletova, Giffardovka,
in Aremberška................I. vrsta po	Din 20*—
8.	Marelice: Klosterneuburške.............I. vrsta po	Din 25*—
9.	Breskve: Amsden in Mikado.............I. vrsta po	Din 20*—
10. Pritlične višnje..................I. vrsta po Din 20*—
Naročila se sprejemajo do 25. oktobra le proti predplačilu
ali proti ari, ostanek se pri pošiljatvi povzame. Ob naročitvi zahtevajte poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je sporočiti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne pošilja po železnici. Kmetijska družba si pridržuje pravico, poslati kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Stroški za ekspedicijo drevja po železnici se zaračunajo za vsak
ovoj in žel. vozni list po 20 Din.
Oni, ki želijo'drevesa osebno prevzeti v drevesnici na Poljanski cesti št. 59, se morajo preje zglasiti v pisarni Novi trg 3./I. nadstr. radi plačila, ker brez nakaznice se
drevesa nikomur ne izročijo.
Kmetijska družba v Ljubljani.
METi
GlASILO KMEIDSKE DRUŽBE V EJUBIJANI .
" ^ VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu - Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. - Cena listu za nečlane 30 Din z* inozemstvo 40 Din letno. - Posamezna številka stane 2 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3
Glavna urednika : Ing. Rado Lah in Franjo Kafol.
štev. 19.
V Ljubljani, 15. oktobra 1931.
Leto 48.
VSEBINA:
nost sorte govori. — NARSTVO gradu. — Kakšna je iglavcih in DINJSTVO
Pomen volitev za kmetijsko gospodarstvo. — Kmetje in volitve. — POLJEDELSTVO in TRAVNIŠTVO- Važ-
!aAmADVQTv£ Pr0vD°™iDCTv^aznK?' ~ HMELJARSTVO: Resna beseda v resnem času. - Vprašanja 'in od-bAUJARS 1VO in VRI NARSTVO: Naprava stanovitnega sadjevca. — Ne tako! — Voluhar — Notice — VI-m KLETARSTVO: Racionelna obnova vinogradov. — Iz trošarinske prakse. — Drugi vinarski kongres'v Beo-Porocila o stanju vinogradov. — Razno. — Meteorološka opazovanja. — ŽIVINOREJA in MLEKARSTVO" stajerska kokoš? - Vzreja tdet - Praznik varstva živali. - Notice. - GOZDARSTVO: O domačih in tujih nstnjakin. — ZADKUZNlb 1 VO: lezave in ovire zadružnega vnovčevanja kmetijskih pridelkov — GOSPO-: O stanovanju. — Razno. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO: Uradne vesti. — Gospodarske vesti. — Kme-
tijsko-šolski vestnik. — Tržne cene.
Pomen volitev za kmetijsko gospodarstvo.
»Kmetovalec" je sicer strokovni list, a tudi glasilo v Kmetijski družbi organiziranih kmetov, ter ima kot tak dolžnost biti članom svetovalec v vseh gospodarskih vprašanjih.
S političnimi vprašanji se ni nikdar bavil, vsled tega tudi položaja glede razpisanih volitev ne more razmotrivati s političnega stališča, marveč le z gospodarskih vidikov.
Gotovo je, da bo izid volitev za vso državo in za posamezne banovine velikega pomena. Glede celokupne države želimo pač vsi kmetje, da bi bila močna in dobro upravljana. Dobra uprava jamči za stalnost, mir in red v državi, in vse to potrebuje kmet, morda še bolj kakor drugi stanovi.
Danes, ko so na površju velika gospodarska vprašanja, posebno glede svetovne krize, tudi kmetom ne kaže stati ob strani in treba bo velikega dela in marsikaterih žrtev, da to krizo omilimo in da nas ne zadene prehudo. Prihodnji parlament se bo moral baviti v prvi vrsti s temi gospodarskimi vprašanji in ni vseeno, kdo bo pri tem sodeloval.
Gospodarske prilike v naši prostrani državi so tako različne, da je treba vsestranskega preudarka in poznanja različnih razmer pri vsakem ukrepu gospodarskega značaja, drugače se kaj lahko zgodi, da ukrep, ki je enemu delu države v prid, drugemu gospodarsko naravnost škoduje. Vsled tega je potrebno, da si kmetje izberejo sreske kandidate, ki bodo imeli voljo in zmožnost uspešno zastopati kmetijske interese Dravske banovine. Četudi ne bodo številčno preglasovali drugih, bo vendar njih beseda zalegla in doseči se bo dalo marsikaj dobrega in koristnega za gospodarske prilike in posebno za kmetske potrebe v naši banovini, ako bomo imeli prave zastopnike.
Iz tega vzroka smatramo za potrebno, da kmetje sedaj, ko ie še čas, z vnemo sodelujejo pri izbiri sreskih kandidatov, oziroma, ako jih že imajo, da ji m tudi na dan volitev, 8. novembra, pomagajo s svojimi glasovi, da bodo z veliko večino izvoljeni in da tako tudi kmetje pokažejo svoje zanimanje za primerno zastopstvo kmetskega stanu v bodočem parlamentu.
Kmetje in volitve.
Od ugledne strani smo prejeli sledeči članek, ki ga dobesedno priobčujemo:
Iz poročil, ki jih prejemamo skoraj iz vseh krajev Dravske banovine, je razvidno, da si mnogo kmetov še ni na jasnem, na kakšno stališče naj se postavijo na dan volitev; iz tega pa sledi, da si mnogi še niso na jasnem o zgodovinskem pomenu sedanjih volitev. Ravno zaradi velikega pomena sedanjih volitev pa smatramo za svojo dolžnost, da povemo o tej stvari kmetom brez ovinkov in olepševanja, kako stoji ta stvar.
Za vsakega pametnega kmetskega gospodarja je prva in glavna stvar njegova domačija in gospodarstvo na njej. V nravi kmetskega gospodarstva pa je nekaj stvari (momentov), po katerih se kmetsko gospodarstvo prav močno razločuje od vsakega drugega gospodarstva.
Glavna lastnost kmetskega gospodarstva je njegova dolgotrajnost. Trgovec kupi blago dopoldne in ga lahko še isto dopoldne proda. Obrtnik dela ves teden, v soboto pa svoj izdelek že lahko odda. Pri kmetu tega ni. Kmet seje spomladi, žanje pa šele pozno na jesen. Med tem časom pa se lahko dogodi marsikaj, kar mu njegovo gospodarstvo in vse njegove proračune postavi popolnoma na glavo!
Trgovci in obrtniki uživajo to gospodarsko prednost, da svoje blago lahko hitro prodajajo. To se pravi: oni so tudi odvisni od vsakokratnega gospodarskega položaja (konjunkture), ampak izdaleka ne v tej meri kakor kmet. Trgovski položaj se menja lahko od danes do jutri, toda to trgovca ne zadene prehudo: kar slučajno danes izgubi, dobi lahko že jutri nazaj — kmet pa ima svojo »konjunkturo" le enkrat na leto, t. j. ob času žetve. Gospodarski položaj od spomladi, ko dela kmet svoje gospodarske proračune in načrte, se pa do jeseni lahko temeljito izpremeni, in če se to zgodi na kmetovo škodo, mora kmet čakati ne en dan, tudi ne en teden in tud ne en mesec, da si svoj gospodarski položaj popravi; ampak čakati mora vse leto in še prihodnje leto ne ve, kaj bo!
To, kar smo pravkar povedali, lahko rečemo tudi tako: Kmet potrebuje za uspešen razvoj svojega gospodarstva predvsem stalnost, mir in red. Kmet mora imeti predvsem zavarovano in zajamčeno svojo osebno prostost in čutiti mora, da je njegova imovina varna. Te varnosti pa mu ne more nuditi nobena druga ustanova, kakor dobra javna uprava, predvsem seveda dobra državna uprava ali nakratko rečeno: dobro urejena država. Kjer državna uprava („država") ni dobro urejena, tam ni reda in ni miru in kar je za kmetsko gospodarstvo najvažnejše: tam tudi ne more biti gospodarske stalnosti.
Naša država je še mlada država; stara je komaj 10 let! Sestavljena je, kakor vemo, iz zelo različnih zgodovinskih delov, od katerih ima vsak svojo lastno preteklost in svoj lasten dosedanji razvoj. Lasten razvoj pa je ustvaril povsod tudi lastne politične in gospodarske organizacije. Vse te organizacije so imele svojo življensko pravico, dokler smo bili raztrgani in razkosani na sedem ali devet delov. Zgodovinska usoda pa je hotela, da smo se združili in uedinili vsi nekdaj raztrgani deli v eno samo veliko državno celoto; to dejstvo uedinjenja pa je zahtevalo popolnoma novo ureditev državne uprave za skupno in eno državo.
Te zgodovinske nujnosti pa zgoraj omenjene politične in gospodarske organizacije žal niso razumele.
Mi vsi smo bili živa priča, kako je vsaka nekdanja politična ali gospodarska organizacija vrtela neprenehoma še — vkljub uedinjenju! — svojo staro lajno, kakor da 1. 1918. v zgodovini sploh ni! Razne stranke so se trgale in prepirale med seboj za svoje zastarele stvari, ki z novo dobo nimajo nobene zveze več! Prepiri so se razvneli do podivjanosti in zaradi teh prepirov niti država, niti dežela, niti občine niso mogle priti nikdar do nobene gospodarske stalnosti na ogromno škodo zlasti kmetskega gospodarstva.
Povedati hočemo samo en primer: V neki občini so se vsi ljudje zavedali, da potrebujejo elektrarno. Vsi brez razlike „strank"! Do zidanja pa le ni prišlo, ker se „stranke" niso mogle zediniti na to, ali naj bo vratar v novem podjetju pristaš stranke A ali pristaš stranke B... Tako se je gospodarilo v „zlati dobi strank" in strankarskih prepirov. Le poglejte vsak v svojo občino, pa ne boste izlepa v "zadregi za nove primere!
Pravtako je bilo tudi v državi! Mi vemo, da je danes zagledala luč sveta ta postava, jutri pa že nasprotna. Kaj je hotel in mogel kmet za to? Kje je bila tu tista za kmeta tako krvavo potrebna gospodarska stalnost? Kako je hotel kmet gospodariti, ko pa ni vedel nikdar, ali bo izvoz tega ali onega predmeta prost ali združen s kakimi dajatvami ali ne? Spomladi je veljalo to, na jesen pa zopet drugo! Ali ni ravno ta negotovost in gospodarska nestalnost v kmetih najbolj ubijala veselje do vsakega dela?
Vsej tej negotovosti in vsem takim prepirom „za vratarja" (glej zgoraj!), pa je napravil modri naš vladar energično konec s tem, da je take „gospo-darje" in take državne upravnike odstranil in razgnal. Razgnati jih je moral, če ni hotel doživeti popolne propasti lastne, domače države. Tako, kakor se je „gospodarilo" prej, ni moglo iti več dalje in vso državo je bilo treba postaviti na nove upravne temelje.
Nove temelje državne politike, tudi gospodarske, je postavljala zakonodaja po 6. januarju pa do danes. Te zakone in postave so postavljali le posamezni ljudje. Z razpisom sedanjih volitev pa je vladar dal vsem državljanom kraljevine Jugoslavije možnost, da pri velikem delu politične in gospodarske obnove tudi sami sodelujejo po svojih izvoljenih zastopnikih.
Na nove močne in solidne gospodarske temelje pa ne morejo postaviti države nekdanje „stranke", ki so se razumele samo na pogubonosni medsebojni prepir brez ozira na celoto, ampak priti morajo na upravo države, t. j. v parlament, pametni, modri, trezni in razsodni ljudje. Odločevati mora pamet in sposobnost, ne pa najširša usta za zabavljanje in najkrepkejša pljuča za demagogijo!
V prvi vrsti na kmete je danes postavljeno vprašanje: Ali hočete stari strankarski prepir z vsemi škodljivimi posledicami in zlasti z gospodarsko in politično nestalnostjo in negotovostjo vred, ali pa hočete imeti močno in urejeno državo in solidno državno upravo, ki edina daje jamstvo za tisto gospodarsko stalnost, ki je za kmete največjega pomena?
Mislimo, da odgovor na to vprašanje za nobenega razsodnega kmeta ni težak, in zato pravimo: Otresite se in osvobodite nesrečnih verig nekdanje-
sko stalnost, brez katere kmetom ni obstanka!
To naj povedo javno vsi kmetski glasovi na dan volitev, dne 8. novembra t. 1.
in travništvo.
ga strankarstva in pojdite ponosno na volišče kot svobodni možje in ponosni državljani, ki imajo ko rajžo tudi javno povedati: Mi hočemo r mi hočemo mir, mi hočemo gospodar-
Poljedelstvo
Važnost sorte za kakovostno proizvodnjo.
Ing. I. Zaplotnik.
V 4. in 5. štev. letošnjega „Kmetovalca" sem v članku „V premislek in upoštevanje" opozarjal na naš uvoz, na uvoz semen, namenjenih za seiev, pa tudi za industrijsko predelavo. V tem cianKu sem naštel nekatere vzroke, vsled katerih smo stalno odvisni od inozemstva; tudi tam, kjer to ni prav nič potrebno. Med temi vzroki sem imenoval tudi vprašanje sort. Podčrtal sem posebno važnost sorte in čistoto iste pri semenih, ki so namenjena za setev. Danes hočem opozoriti na isti problem pri semenih, ki so namenjena industrijski uporabi.
Naše kulturne rastline ne predstavljajo v svojih naravnih sestavinah enotnega tipa, marveč so več an manj pestre mešanice raznih tipov. Vsak taK tip pa ima svoje posebne, le njemu svojske lastnosti. Niso pa ti naravni tipi nekaj stalnega, neizpremenljivega, marveč so podvrženi pod vplivom narave, okolice in človeka raznim izpremembam. Dokler v tako mešanico ne poseže človek, se izpremembe vrše največ pod vplivom vremenskih prilik, ko se posamezne odlike bore med seboj in z naravo za obstanek. Odlika, ki se more bolje in lažje prilagoditi danim prilikam, uspeva lepše in se hitreje razširja, ona pa, ki ni v stanju, prilagoditi se, v razvoju zaostaja, v razširjenosti pojema. To je naravna izbira.
Na razširjenje posameznih odlik ali tipov pa ima posebno velik vpliv tudi človek, ki vrši s svoje strani smotreno in hoteno izbiro. Deloma izbere iz naravne mešanice posamezne odlike, ki mu zaradi te ali one lastnosti posebno ugajajo, deloma pa s križanjem posameznih odlik medseboj ustvarja čisto nove odlike. Takim od človeka stvorjenim odlikam, bilo da so izbrane iz naravne mešanice, bilo da so vzgojene s križanjem, pravimo sorte.
Kakor ima v prirodni, neobdelani mešanici vsak tip svoje lastnosti, ki se od lastnosti drugega tipa iste mešanice več ali manj razlikujejo, tako se tudi sorte medsebojno ločijo po eni ali več lastnostih. Take tipne in sortne lastnosti pa deloma lahko opazimo in dojamemo na prvi pogled, na zunaj, deloma pa so skrite in na zunaj nedojemljive. Tako n. pr. na prvi pogled lahko ločimo okrogli in oglati grah, belo in rumeno koruzo, ne moremo pa reči, ali je to ali ono pšenično seme odporno proti poleganju, dokler tega s poskusom ne ugotovimo. Po rečenem torej ločimo lastnosti ali svojstva splošno v zunanja ali morfološka in notranja ali fiziološka svojstva ali lastnosti. Oboja so važna. Po morfoloških svojstvih moremo posamezne tipe med seboj ločiti, dočim nam fiziološke lastnosti odrejajo notranjo vrednost posamezne sorte ali tipa.
Ker ima vsaka sorta ali tip svoje svojstvene lastnosti, po katerih se loči od drugega tipa ali sorte,
je jasno, da so te lastnosti od lastnosti druge sorte različne. N. pr. fižol ene sorte se hitreje skuha od fižola druge sorte, krompir ene sorte pri kuhanju razpade v kašo, dočim ostane drugi lepo skupaj, itd.
Dokler pridelujemo posamezne pridelke le za dom in jih v resnici tudi uporabljamo le za dom, take sortne razlike morebiti niso toliko važne. Če imamo pomešan fižol, ki se hitro skuha s takim, ki se kuha nerad, moramo pač oba nekaj dalje kuhati. Drugačna pa je stvar, kadar hočemo tak fižol prodajati. Kupec ima rajše enotno blago, ker tako blago tudi lahko proda, medtem ko mešanico komaj spravi v denar. Zato taka mešanica nikdar ne doseže dobre cene. Trgovci si včasih pomagajo na ta način, da vse mešano blago preberejo. Ali ne bi mogli pridelovalci sami spraviti tega zaslužka? Potrebno je le, da se-jejo, oziroma sadijo čiste, nepomešane sorte.
Ni pa še zadosti, če vsak posameznik zase pazi na čistoto sorte. Današnji čas je pač tak, da prevladuje masa. Tudi pri delu. Izdelki, ki se izdelujejo v velikih količinah, prednjačijo v cenah, često pa tudi v kakovosti. Vsekakor pa večji obrat daje podjetniku več dobička. Pri masni fabrikaciji so pa potrebne čim enakomernejše surovine, ker se s tem doseže nemoten obrat in enakomeren izdelek. Ni pa to mogoče, če je v vagonu ječmena vsaka vreča drugačna. To pravijo, da je vzrok, da naše pivovarne rajše drago plačujejo tuj ječmen, kakor pa bi kupovale cenejše domače blago.
Takih vzrokov je še več. Gledati pa moramo, da jih čim preje in čim temeljiteje odstranimo. Ako bomo to resno hoteli, bomo tudi dosegli.
Našemu zadružništvu pripada v tem pogledu zelo važna naloga. Tako razkosano in razpršeno nalogi najbrže ne bo kos, koncentrirano in enotno pa bi jo izlahka rešilo.
Okrajnim kmetijskim zadrugam menda ne bo težko organizirati nekaj prav zasnovanih poskusov. Ne mnogo, pa slabo in nepopolno, temveč malo, pa zato kolikor mogoče popolno in vestno. In ne pričakovati uspehov čez noč, kjer je potrebno večletno delo. Začeti pa se bo moralo, čim preje, tem bolje.
V vsakem okraju bo za začetek zadostovalo, izvršiti po en ali dva poskusa z glavnimi sadeži, ki imajo v dotičnem okraju posebno važnost. Gotovo bi se našlo tudi pri sreskih kmetijskih odborih za to stvar potrebno razumevanje in pomoč. Banska uprava bi gotovo s svoje strani tak pokret pravilno doumela in tudi materijelno podprla. Ne s semenom in gnojili, ker se semena prav malo potrebuje, gnojila pa za to niso neobhodno potrebna, temveč z denarno podporo. Zakaj z denarjem? Da se plača delo, ker pri poskusih je zelo važno vestno in natančno delo. In od dela je navadno odvisno, ali poskus uspe ali ne, ali se doseže za prakso kak rezultat ali ne.
Če hočemo naši proizvodnji dati dovolj trden temelj in doseči kakovostno proizvodnjo, bomo mo-
rali prej ali slej itak seči po čim dovršenejših poskusili. Prej pomeni dobiček, pozneje pa izgubo. Samo tarnanje pa nas ne bo rešilo. Pisec teh vrstic je vsakemu, ki bi se za to stvar zanimal, z nasveti radevolje na razpolago.
V takih poskusih bo treba ugotoviti, katera odlika posamezne rastlinske vrste v dotičnem okolišu najbolje uspeva. Neuspevajoče bo treba iz pridelovanja izločiti. Čim manjše število raznih odlik istega sadeža se bo pridelovalo, tem enotnejši bo pridelek, tem lažje se bo isti prodal in dosegel tudi primerno ceno. In namesto nepotrebnega uvoza tujega blaga, bo končno mogoče spraviti domače pridelke v denar.
Zadruge pa bi morale skrbeti za čim enotnejše seme in vplivati na svoje člane, da se bodo držali smernic, ki bodo obetale in zagotovile uspeh.
Razno.
Banovinski prispevki za nabavo kmetijskih strojev. Kralj, banska uprava objavlja, da so v proračunu za leto 1931./32. v svrho nabave kmetijskih strojev predvidena denarna sredstva že skoraj izčrpana. Vsled tega se opozarjajo občine, kmetijske podružnice, strojne zadruge in slične gospodarske kor-poracije, naj ne vlagajo v svrho subvencij za nabavo kmetijskih strojev nikakih prošenj več, ker se vsled pomanjkanja denarnih sredstev v tem proračunskem letu ne bodo mogle upoštevati.
ime a rs t v o.
Resna beseda v resnem času.
M. G. Jankovič.
Najhujša in najnevarnejša bolezen hmelja — peronospora — se zadnja leta neverjetno hitro siri, prilagoduje z nenavadno brzino vsem hmeljskim sortam 111 preti uničiti svetovno hmeljarstvo. Skoraj je upravičeno mnenje, da je neka višja moč posegla v hmeljsko Krizo in da bo peronospora v prav kratkem času naplavila icmeljito konec svetovni nadproduk-ciji hmeija. Letos smo imeli to nevarno bolezen skoraj v vseh hmeljskih okoliših, posebno kruto pa je gospodarila v Angliji, beigiji in zlasti na Francoskem, kjer je ostalo skoraj nad polovico pridelka neobra-nega in je tudi obrano blago tako slabe kakovosti, da ga pivovarne najbrže ne bodo mogle uporabljati. Vsi pozivi na boj zoper to nevarno bolezen so bili do-sedaj večinoma brezuspešni. Namesto, da bi podvzeli potrebne obrambne mere, so se hmeljarji prepirali med seboj, katera sorta je bolj odporna in čule so se celo trditve, da je žateški hmelj ter seveda tudi naš proti peronospori docela imun, t. j. da se ga ta bolezen sploh ne prime. Danes tega seveda ne trdi nihče več, temveč vsi hitijo z obiranjem tudi še nezrelega hmelja, samo da ga ne napade peronospora v kobuiah in tako uniči ves pridelek. Še predlansko leto smo se prepirali z našimi češkimi tovariši, kateri hmelj je imun proti peronospori, naš ali njihov, sedaj pa smo že do dobra prepričani, da ni ne eden ne drugi. Sedaj ne gre več držati križem rok, temveč je treba brezpogojno v boj zoper to bolezen, da ne bo prepozno.
Peronospora se širi najbolj zadnja leta, ko se je začelo puščati precej hmelja neobranega ter nasade slabo gnojilo in obdelovalo, da se zmanjša pridelovalne stroške, ker je hmelj šel slabo v denar. Na ta način smo pravzaprav naravnost gojili pero-nosporo na neobranem hmelju in sestradani ter zanemarjeni nasadi seveda tudi niso imeli tiste odpornosti kakor preje, dokler so bili še v polni moči. Vse te pogreške pa moramo zopet odpraviti, ako hočemo tudi v bodoče doseči v naših hmeljskih nasadih v vsakem oziru zadovoljive pridelke.
Predvsem je važno, da vsled nevarnosti peronos-pore opustimo staro navado pustiti hmeljske trte izzoreti, temveč jih porežemo, odstranimo iz nasada in sežgemo čim preje po obiranju. Posebno nujno je to v tistih nasadih, ki smo jih pustili v celoti ali pa vsaj deloma neobrane.
nadalje mo.-ar.io ..2 j. e nasade vsaj vsako četrto leto^ apniti, in sicer potrosimo ter zaorjemo na 1000 sadežev 300—500 kg apnenega prahu. Dosti apna v zemlji stori namreč rastline mnogo bolj odporne proti peronospori.
Nasade moramo tudi vedno že jeseni preorati, da se zemlja bolje razkroji, ter redno in zadosti gnojiti. Gnojimo jeseni na široko s hlevskim gnojem, ki ga zaorjemo, ali pa gnoj spomladi zakopljemo okoli sadežev. Poleg hlevskega gnoja uporabljajmo menjaje tudi umetno gnojilo. Ako rastline najdejo v zemlji do/olj hrane, so krepke- in močne ter mnogo bolj odporne proti vsem boleznim in škodljivcem. Pre-obilo gnojenje pa seveda zlasti hmelju jako škoduje.
To so najvažnejše mere in obenem najcenejša sredstva zoper vse bolezni in škodljivce hmelja, zlasti pa zoper peronosporo. Obenem pa so to tudi neobhodno potrebna dela, s katerimi si zagotovimo bogato in prvovrstno letino. Za vse te mere pa je že tudi skrajni čas, skrajni čas, da hmeljarimo kakor treba ali pa ne bomo pridelali nič hmelja.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1. Imam precejšnjo množino hmelja, ki ga pa še vedno nisem prodal, ker sem čakal boljše cene. Sedaj pa je kupčija bolj slaba in so cene celo nazadovale. Ali naj hmelj sedaj prodam, ali pa je kaj izgleda, da se bodo cene zopet dvignile in naj še čakam? (I. P. v B.)
Odgovor: Vsekakor niste storili prav, da ste držali ves pridelek. Vedno je boljši vrabec v žepu, kakor golob na strehi, in če imate mnogo hmelja, bi morali vsaj nekaj prodati že preje in le z ostalim delom pridelka čakati morebitne višje cene. Star hmeljarski pregovor pravi, da ie prvi kupec najbolj ši. Zaenkrat boste težko prodali, ker je povpraševanje precej ponehalo, obupati pa še ni treba, ker letošnji svetovni pridelek ne bo kril potrebe in je zato mogoče, da bo kupčija zopet oživela ter se cene popravile.	r
Vprašanje 2. Imam še mnogo starega hmelja, ki ga do-sedaj nisem mogel prodati. Ali je kaj izgleda, da bo šel letos tudi še stari hmelj v denar? (L. S. v D.).
Odgovor: V Vašem vprašanju ne navedete, iz katerega leta hmelj pravzaprav imate. Gotovo pa je ta hmelj še iz 'et "929., ker lanski pridelek je bil večinoma ves prodan. V splošnem za prodajo starega hmelja zaenkrat ni prav nobe-negi izgleda, niti lanskega; še manj pa predlanskega, ki je itak, zlasti če ni pobasan, že brez vsake vrednosti.
Vprašanje 3. Imam šest let star hmeljski nasad, ki je preie prav dobro uspeval, zadnjih par let pa vedno bolj hira
ter peša in daje le slabe pridelke. Ali ie hmeljski nasad že prestar in zato slabo uspeva, ali pa tiči vzrok temu kje drugje?
(F. P. v S.)
Odgovor: Prestar vaš nasad gotovo še ni, pač pa mu najbrže zadnja leta niste nič gnojili in je že sestradan ter mu
primanjkuje zlasti apna, ki ga v tamkajšnji zemlji sploh ni dosti, hmelj ga pa potrebuje mnogo. Zato nasad v jeseni dobro poapnajte, spomladi pa pognojite z dobro preležanim hlevskim gnojem okoli sadežev.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Naprava stanovitnega sadjevca.
Fr. Kafol.
(Dalje.)
9. Sestavine moštov in njih analiza.
S prešanjem pridobljen mošt je lahko zelo različno sestavljen. Njega sestavine odvisijo ne samo od sorte in zrelosti sadja, temveč tudi od načina predelave. (Jlavne sestavine pa ostanejo vsekako ene-iniste, menja se le njih višina v odstotkih. Nas zanimajo seveda predvsem glavne sestavine, od katerih zavisi kakovost mostov, in to so: sladkor, jaooicna kislina, čreslovma ali tanin.
Najvažnejša sestavina mošta je brezdvomno sladkor. Cim slajši je sok, tem boljši je potem navadno sadjevec. Najbolje ravna oni sadjar, ki svojim moštom določuje sladkor z moštno tehtnico. V ta namen nam služi prav dobro Klosterneuburška tehtnica, ki kaže odstotke sladkorja v moštu. Sicer je ta tehtnica napravljena bolj za tehtanje vinskih moštov, vendar za širšo prakso to zadostuje. Boljša pa je v tem pogledu dr. Kramerjeva sladkorna tehtnica, ki je napravljena nalašč za merjenje sadnih moštov.
Določanje sladkorja s temi tehtnicami temelji na načelu, čim več sladkorja in čim gostejša je tekočina, tem manj-se pogrezne tehtnica vanjo; ali pa narobe, čim manj sladkorja je v eni tekočini, tem bolj se tehtnica vanjo potopi. Vsak napreden vinščak ali sadjar bi moral imeti za preskušnje svojih moštov pripravne mostne tehtnice, sicer ne ve prav nič kaj poseduje in kakšen bo pridelek.
Pri določanju sladkorja v moštih, upoštevamo sledeča pravila: 1. Mošt mora biti popolnoma čist, če je moten, se ga mora čistiti ali filtrirati. 2. Moštna tehtnica kaže najbolj natančno, če ima tekočina 17.5° C toplote. 3. Tethtnica se polagoma vtakne v sok do 8°6 in šele na to spusti; a tehtanje naj se vsaj trikrat zaporedoma ponovi, izračuni sredino in jo potem dobro opere.
Druga važna sestavina moštov je jabolčna kislina, ki napravlja sadjevec prijetnega in rezkega okusa, pospešuje njega stanovitnost, kakortudi čiščenje. Napreden sadjar določa vsled tega svojim moštom tudi kislino. Kislino merimo pa v moštih v promile (od tisoč). Mošti, ki imajo manj od 500/o kisline, niso stanovitni, se ne čistijo, sploh radi po-črnijo in so običajno slabega okusa. Oni pa, ki imajo nad 127»« kisline, so tudi neprijetnega okusa in se morejo le s primernim mešanjem popraviti. Kislino v sadjevcu določujemo z dr. Kramerjevim ali pa Mollenkopfovim kislinomerom. To določevanje kisline je kaj enostavno, ker so vsakemu aparatu priložena tozadevna navodila.
Glede čreslovine bodi omenjeno, da je velike važnosti, ker z njeno pomočjo zakrknejo beljakovine in druge sluznate snovi v moštu, ki se po kipenju
polagoma sesedajo na dno ter ga tako lepo učistijo. Obenem pa vpliva čreslovina tudi na večjo stanovitnost sadjevca.
10. Izboljševanje moštov.
Pri napravi sadjevca naj velja to pravilo, da mu ne smemo ničesar primešati. Le izjemoma, če je n. pr. prezgodaj odpadlo (nevihta, toča) ter je sadje še močno kislo, lahko dodamo temu moštu sladkor. Ker pa vsebuje tak mošt mnogo takozvane surove kisline, ki je za prebavila sploh škodljiva, ga primerno razredčimo z natančno določeno množino vode in šele potem osladimo.
Čestokrat sadje tudi v jeseni zmrzne, bodisi na drevju, bodisi v shrambi na kupih ter se je bati, da se pokvari. Tudi iz zmrznjenega sadja lahko napravimo prav dobro pijačo. Tako sadje moramo pa spraviti v hladne shrambe, kjer je le nekaj nad 0° C topline, da se tamkaj polagoma odtali. Ne smemo pa zmrznjenega sadja prijemati z rokami, niti premetavati s toplimi predmeti ali ga pritiskati. Tudi v mrzli vodi ne smemo takega sadja prati. Zato moramo zmrznjeno sadje polagoma in previdno odtaliti, ne da bi pri tem porjavelo, ker v tem primeru za napravo sadjevca tudi ni dobro. Čim se zmrzlo sadje odtali, s^a takoj predelamo in sprešamo ter mošt spravimo v posodo. Toplota mošta naj bo vsaj 15° C in dodajmo mu čistih droži, da more neovirano pričeti kipeti.
V dobrih sadnih letinah večkrat ne moremo pravočasno predelati obtolčenega, sploh pobranega sadja; posledice seveda ne izostanejo. Mošti zado-bijo potem slab okus in barvo in se tudi ne čistijo. V takih primerih moramo potem mošte razkužiti ali razsluziti. To delo napravimo takole: Nabrano sadje operemo, zmeljemo in hitro iztisnemo ter mošt de-nemo v močno zažveplan sod. Na 1 hI vsebine je v sodu zažgati vsaj 1 tenko azbestno treščico žvepla. Če si vzamemo večjo posodo, v katero večkrat vlivamo sadjevec, ga moramo pred vsakim polnjenjem iznova nekoliko zažveplati, ker žveplova sokislina kaj kmalu izpuhti. Tako močno zažveplan sadjevec pretočimo šele čez 24 do 48 ur, ko se je vse blato sesedlo. Pri pretakanju pritrdimo na pipo kak razpršilnik ali pa vsaj mešamo mošt z metlico, da se dobro prezrači. Da pa začne mošt preje kipeti, mu dodamo na vsak hI po 1 liter burno kipečega mošta od čistorejnih droži. Ko preneha burno kipenje, za-lijemo sod do vrha in čim se sadjevec nekoliko uči-sti, ga pretočimo.
11. Kipenje.
Vsak mošt prične kipeti pod vplivom majhnih živih bitij, ki jih imenujemo kipelne glivice. Te ki-pelne glivice so silno majhne rastlince (glivice-kvas-nice), ki jih je povsod dovolj: v zraku, v zemlji in na sadju. Le-te razkrajajo sladkor v sadjevcu, in sicer iz 100 g sladkorja nastane 48.4 g alkohola in 46.47 g
ogljikove kisline; drugo odpade na razne postranske sestavine.
Potom pravilnega kipenja dobimo torej iz navadnega soka alkoholično pijačo ali sadjevec. Zato je kipenje sadnih moštov zelo važno. Sicer pridejo te kvasnice sameodsebe v mošte, ali včasih je njih delovanje zelo otežkočeno, zlasti če smo sadje preveč prali ali celo mošte razredčevali z vodo. V novejšem času se priporoča tudi za sadne mošte, da jih odkipimo s čistimi droži ali čistimi vinskimi kvasnicami. Neobhodno potrebno je, da sadjevec kaj hitro in popolnoma pokipi, ker le v tem primeru se potem isti hitro učisti in postane stanoviten. Pogoji hitrega kipenja so:
1.	Poraba dobrih čistih droži,
2.	pravilna toplota, t. j. od 15—18° C,
3.	odstranitev kipenja ovirajočih snovi,
4.	zračenje moštov in navzočnost hranilnih snovi za kipelne glivice.
Čiste drože naročimo od kake poskusne in kontrolne postaje (v Mariboru) in to vsaj nekaj dni pred prešanjem. Naročimo eno ali več stekleničic, ki so razmeroma jako poceni. Njih priprava za splošno kipenje je jako enostavna. Vzamemo 3—10 1 sveže sprešanega mošta, ki ga segrejemo na 70° C, z namenom, da uničimo v njem vse ostale glivice. Ko ga ohladimo na 20° C, ga pretočimo v večjo steklenico ali sodček in spraznimo v njega potem posodico čistih droži, ki smo jih naročili. Na to posodo namestimo še kipelno veho. Čim prične burno kipenje (po dveh do treh dneh), so čiste drože najbolj uporabljive za cepljenje moštov. Nato vzamemo na 100 1 navadnega mošta po 1 liter čistih droži, včasih tudi več. Kar smo iz te posode odvzeli, dolijemo isto količino svežega mošta, ki ga pa ni potrebno preje posebej segrevati.
Važen pogoj je tudi pravilna toplina za razvoj kvasnic in njih delovanja, ki pa ne sme biti ne prenizka, ne previsoka. Najprimernejša toplina je od 15—18° C. Če pa je mošt prehladen, ga moramo brezpogojno segreti. V to svrho vzamemo iz soda primerno količino mošta; ki ga segrejemo na 40 do 60° C (ne višje) ter ga potem primešamo ostalemu moštu. Ali pa prostor segrejemo (s pečico ali čim drugim), zamašimo pravočasno v kleti vse odprtine, zapremo okna in vrata in jih odpiramo le pri toplem vremenu.
Kipenje silno ovira n. pr. navzočnost žveplovega dima ali sokisline, salicilne kisline itd. Predvsem naj ne bodo sodi preveč žveplani pred polnjenjem moštov, drugače pa snažni in brezhibni.
Glede hranilnih snovi za glivice je mišljeno one, ki so neobhodno potrebne za njih življenje. Kipelne glivice namreč ne žive samo od sladkorja, temveč od beljakovinastih (dušičnatih snovi) in rudninskih snovi, ki se morajo nahajati v zadostni množini v moštu. Zlasti, če smo mošt močno z vodo razredčili, primanjkuje potem kvasnicam potrebne hrane. V tem primeru dodamo moštom klorovega amonija ali sal-miaka, in to 10—20 g na hI tekočine. Jako se tudi pospešuje kipenje moštov, odnosno delovanje kipel-nih glivic, če sadjevec pred pričetkom kipenja močno zračimo; pozneje med kipenjem pa tega ni več potrebno.
. n kipenju namestimo na sode posebne priprave, ki jih imenujemo kipelne vehe, s katerimi zabranju-jemo dostop zraka in druge nesnage do kipečega mosta, ne da bi s tem ovirali odtok ogljikove ki-s.me. Kipelne vehe so napravljene navadno iz stekla, ilovice, lesa ali celo iz aluminija. Navadno sestojijo iz dveh delov, namreč iz skledice s podaljškom v veho in nad to poveznjenim kozarcem. Ogljikov dvo-kis, ki uhaja na prosto, mora iti potem skozi tekočino v kipelni vehi. S tem povzroči pojoče šumenje, s katerim nadziramo potem kipenje.
Čim poneha kipenje, vehe odstranimo ter posodo zamašimo narahlo z navadnimi zamaški. Omeniti moramo, da sodi ne smejo biti nikdar polni pred kipenjem, temveč vsaj eno šestino prazni, sicer lahko tekočina prekipeva in gre v nič.
(Dalje prih.)
Ne tako!
Na družbo prihajajo v zadnjem času pritožbe od strani naročnikov sadja, da jim pošiljajo nekateri prekupčevalci s sadjem in tudi posestniki vkljub dobremu plačilu in obljubi skrajno slabo sadje. Na ta način odbijajo domače kupce sadja od nakupa, kar je v velikansko škodo našemu sadjarstvu. Takemu početju se mora narediti konec. Pozivamo vse napredne sadjarje, sadjarske in kmetijske podružnice ter druge korporacije, da storijo svojo dolžnost v svojih okoliših v tem pogledu. Zavedajmo se, da je večja domača potrošnja sadja nič manj važna nego prodaja sadja v tujino.
Sadjarji! Poštenost je tudi pri trgovini sadja, pa naj bo to za dom ali za katerikoli drugega, glavni pogoj, če hočemo napraviti naše sadjarstvo dobičkanosno.
Voluhar.
Na mnogih krajih se pojavljajo tudi škodljivci voluharji, ki objedajo korenine rastlin, zlasti na vrtovih in sadovnjakih, kakortudi na polju in travniku. Temeljito polivanje z gnojnico se je često prav dobro obneslo. Žival se vsled smradu zaduši in pogine na mestu. Ponavlja se lahko, kadar je deževno vreme.
Fr. Bostele.
Notice.
Sadni sejm in sadna razstava. Sadni sejm, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra t. 1. Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Ljubljanskem velesejmu, bo po svoji organizaciji obenem tudi razstava sadja, in to po svojem aranžmaju kakor tudi po razstavljenem sadju, k! bo enotno pakovano v zabojih ameriškega tipa, ki drže povprečno po 20 kg sadja. Na to razstavo so pripuščena jabolka le tistih sort, ki so pri nas pripoznana kot namizno blago in ki so prišla tudi v trgovini do dobrega slovesa. Vsa prireditev bo že po svoji vnanjosti napravila vtis skrbno vprizorjene razstave, ki se bo vršila v paviljonu „G" in obsega skupaj za več vagonov jabolk in drugega sadja.
Vinarstvo in kletarstvo.
Racionelna obnova vinogradov.
Ing. Ivo Zupanič.
(Dalje in konec.)
B. Trsničarji, ki imajo za izvajanje trsničarstva dovoljenje kmetijskega ministra:
Prva trsničarska zadruga, Sv. Lovrenc, p. Juršinci pri Ptuju; Rižner Martin, p. Zagorci; Grabnar Alojz, p. Zagorci; Štebih Lovro, p. Dragovič; Ziher Franjo, Zamušani, p. Mo-škanjci; Reberc Franjo, Zamušani; Rimi Franjo, Zamušani; Pušenjak Mihalj, Kamenščak, p. Ljutomer; Hrga Martin, Bra-tonečič, p. Sv. Tomaž p. Ormožu; Senekovič Ivo, Zg. Velka, p. Marija Snežna; Rečnik Janko, Pivola, p. Hoče; Vesenjak Štefan, Korenjak, p. Zavrč; Bezjak Izidor, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja; Petrič Martin, Jiršovci, p. Sv. Urban p. Ptuju; Ulm Maks, p. Zavrč; Tašner Franc, Oblaki, p. Juršinci p. Ptuju; Gradišnik Ivan, p. Dobrna pri Celju; Ceh Franc, Grlinci, p. Juršinci pri Ptuju; Kovačič Miha, Meljski hrib, Sv. Peter p. Mariboru; Mestna občina Ljutomer, p. Ljutomer; Bratuša Josip, p. Ljutomer; Oskrbništvo Meran, p. Limbuš pri Mariboru; Gošnik Josip, Konjice; Bouvier Clotar, Gor. Radgona; Novak Drago, Nunska graba, p. Ljutomer; Pihler Avgust, Stročja vas, p- Ljutomer; Brumen Franc, Gor. Krapje, p. Ljutomer; Koren Gabrijel, Št. IIj pri Velenju; Bezjak Ivan, Zamušani, Sv. Marjeta p. Moškanjcih; Lašič Franjo, Vitan, p. Sv. Bolfenk pri Središču; Petek Friderik, Cvetkovci, p. Velika Nedelja; Prcac Franc, Gorišnjica, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih; Rižnar Anton, Cvetkovci, p. Velika Nedelja; Štebih Anton, Sakušak, p. Juršinci; Zelenko Franc, p. Juršinci; Turin Anton, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah; Matjašič Anton, Dragovič, p. Juršinci; Stampar Franc, Vitan, p. Sv. Bolfenk pri Središču; Horvat Jakob, Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih; Muršič Franjo, Senčak, p. Juršinci; Oskrbništvo graščine Windischgratza, Konjice; Kmetijska podružnica, Konjice; Mlakar Anton, Cadram, p. Oplotnica; Possek Franc, p. Loče pri Poljčanah; Kolar Friderik, Breg pri Konjicah; Cres-nar Leopold, Partinje, p. Sv. Jurij v SI. Gor., (Maribor, 1 br.); Kupčič Anton, Ptujska gora; Pongraz Guido, Dornava pri Ptuju: Zorko Anton, Tolsti vrh-Špitalič, p. Konjice; Strmšek Franc, Breg, p. Konjice; Likavec Jernej, Sv. Peter pri Mariboru; Dolinšek Vinko, Selnica ob Dravi; Honigmann Ivan, Loče pri Poljčanah; Varga Matjaž, Dol. Lendava; Ložak Štefan, Dobrova pri Konjicah; Seršen Franc, Veržej; Belec Franc, Kri-stanci, p. Križevci pri Ljutomeru; Fras Jakob, Murščak, p. Slatina Radenci; Rantaša Franc, Murščak; Knez Franc, Rin-kovci-Galušak, p. Sv. Jurij ob Ščavnici; Ferle Janko, Svibno, p. Radeče; Zel Jožef, Zgor. Porčič, p. Sv. Trojica v SI. gor.; Vidovič Martin, Bresternica, p. Maribor.
Iz trošarinske prakse.
Finančni svetnik Ivan Ditz.
(Dalje.)
Kakor že omenjeno, postane vinski mošt po končanem vretju, oziroma najkesneje po 20. novembru vino. Ta činjenica nima glede državne trošarine na vino, ki se je nabavilo še kot vinski mošt, nobenega vpliva, ker se državna trošarina na tako vino ne pobira. Drugače pa je glede banovinske in občinske trošarine.
Izvzemši zbirčno, mašno in preužitkarsko vino in vino, ki se je nabavilo v zamenjavo za živila in
srezov Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota, ki je sploh oproščeno od banovinske trošarine, se bo pobirala na ostalo vino po 20. novembru banovinska trošarina. Prav tako tudi občinska trošarina, če se ni pobrala že od vinskega mošta, oziroma če je od vinskega mošta nižja kakor od vina. V slednjem slučaju se bo pobrala samo razlika na občinski trošarini.
Pa bo menda kdo ugovarjal, češ, kar velja za državno trošarino mora veljati tudi za banovinsko in občinsko trošarino in mora ostati tedaj vino, ki se je nabavilo še kot vinski mošt, oproščeno od banovinske in občinske trošarine tudi tedaj, ko je postal vinski mošt vino. __®a'ie Prih->
Drugi vinarski kongres v Beogradu.
Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije nam je letos vprizorila od 19. do 21. septembra lepo uspelo vinsko in sadno razstavo v umetniškem paviljonu na Kalimegdanu, 20. septembra pa drugi vinarski kongres, ki se je vršil v veliki dvorani nove univerze v Beogradu. O vinski in sadni razstavi poročamo na drugem mestu.
Vinarski kongres je bil sklican, da se pojasni in pokaže pravi položaj vinogradništva v državi in najde pota in sredstva, ki vodijo do izboljšanja razmer glede vinskega gospodarstva.
Kongres je bil skrbno pripravljen in dobro obiskan. Predsednik vlade, kmetijski minister in minister za trgovino so bili na kongresu zastopani po svojih odposlancih. Temeljiti referati, ki smo jih slišali na kongresu, so izzveneli v resolucijo, ki jo je kongres ob koncu soglasno sprejel in ki se glasi:
Resolucija.
II. državni vinarski in kletarski kongres, vršeč se 20. septembra 1931. v Beogradu, ugotovi, da so cene vinogradnih proizvodov v tekočem letu padle v toliki meri, da iste popolnoma izključujejo vsako dobičkanosnost obdelovanja vinogradov.
Poleg znižane državne trošarine od 1 Din na 50 par pri litru, znaša trošarinska obremenitev vina z državno in samoupravno trošarino še vedno 2.50 do 3 Din na liter, torej kakih 200% od vrednosti vina.
II. državni vinarski in kletarski kongres ugotavlja, da so gospodarske prilike naših vinogradnikov v vseh krajih države, deloma vsled slabih cen in deloma, ker vina sploh prodati ne morejo, obupne.
Da bi se akutna kriza vinogradnikov vsaj nekaj ublažila, smatra kongres za potrebno in prosi kraljevsko vlado, da izvoli čimprej podvzeti sledeče mere:
1. Da se državna trošarina na vino obenem z banovinsko in občinsko trošarino ukine, kar bi vinogradnikom omogočilo, da svoj proizvod prodajajo na trgu, kakor kmetovalci prodajajo svoje kmetijske proizvode.
V kolikor gornji predlog iz finančnih razlogov ne bi hil sprejemljiv, predlagamo za ureditev tega vprašanja sledeča dva načina:
a) Da se državna trošarina na vino, skupno z banovinsko in občinsko trošarino, fiksira za vino v sodih in steklenicah z največ 60 parami od litra, za šampanjec pa za steklenico s 5 Din.
Trošarina se v tem primeru plača v kraju neposredne potrošnje tako, da tranzit vina iz kraja v kraj ni zavezan plačilu trošarine. Pobiranje državne in banovinske trošarine naj bi se dalo v najem občinam, a kjer to ne bi bilo mogoče, bi se naj občinam dalo za pobiranje trošarine gotov odstotek provizije, ker je to najrentabilnejši in najcenejši način pobiranja trošarine, ki državi in banovini jamči iz trošarine največji dohodek.
b) Da se vse državne, banovinske in občinske dajatve na vino, sadje, žganje in vinski destilat ukinejo in izpremenijo v eno pavšalno takso, ki bi se razdelila na točilnice in bi jo plačal tisti, ki vino troši. Ta taksa naj bi znašala na leto 2000 do 40.000 Din po številu prebivalstva v dotičnem kraju (n. pr. do 10.000 in čez 10.000 prebivalcev) in velikosti točilnice itd., plačljiva pa bi naj bila v četrtletnih obrokih. Ce se upošteva, da je takih lokalov, ki se bavijo s profesionalnim točenjem alkoholnih pijač, v državi okoli 60.000, tedaj bi — 20.000 jih pustimo ob strani — financijski efekt s povprečno pavšalno takso z 20.000 Din znašal okoli 800,000.000 Din letno. Na ta način bi država, banovine in občine po določenem ključu dobivale višje "dohodke nego danes, dočim bi vino vsled proste konkurence po nižji prodajni ceni in odstranitve prometnih ovir, našlo mnogo večjo potrošnjo.
Prva in druga alternativa zasleduje povečanje konsuma vina in dosego večjega financijskega efekta.
2.	Ako se ne ukine trošarina na vino, naj se ista razširi tudi na vina, ki se proizvajajo na področju zaprtih mest v Dalmaciji, kamor naj bo zabranjen uvoz drozge, a dovoljen uvoz mošta, da se tropine ne bi mogle uporabiti za napravo malega vina (petijota).
3.	Da se takoj izda vsem oddelkom finančne kontrole pojasnilo, da je neprevret vinski mošt trošarine prost ne glede na njega starost.
4.	Da se občinam zabrani obdačenje vina s postranskimi bremeni kot tlakarino, dovoznino kakor tudi s kontrolnimi in manipulativnimi pristojbinami.
5.	Da se zabrana razredčenega vinskega destilata, tis-pinovke, droženke, kakor tudi fabrikacija vseh vrst sadnega žganja s pomočjo špirita najstrožje izvaja in da se prepove uporaba industrijskega alkohola pri fabrikaciji alkoholnih pijač.
6.	Da se naloži državna, banovinska in občinska trošarina na vse umetno s pomočjo esenc fabricirane brezalkoholne pijače in to najmaj v isti višini kakor na vino, obenem pa naj se oprosti vsake trošarine brezalkoholne pijače, napravljene iz domačih naravnih sadnih sokov in njih koncentratov.
7.	Zaradi rešitve vinogradništva iz brezupnega stanja je potrebno, da se uzakoni ukinjenje carine na vše potrebščine, ki jih potrebuje vinogradnik in kletar za proizvodnjo, obdelovanje, predelavo grozdja, posebno pa za modro galico, žveplo, rafijo in insekticide.
8.	Da se s povoljnimi trgovinskimi pogodbami olajša izvoz vina, posebno naj se zamenja sistem naše trgovinske politike, ki bazira na klavzuli največjih pooblastil in se naj sklenejo trgovinske pogodbe z Avstrijo, Češkoslovaško, kakor-tudi z ostalimi važnejšimi uvoznimi državami po preferenčnem sistemu s kontingenti od 100.000 do 200.000 hI. V zvezi s tem ie potrebno, da naši delegati po zaslišanju strokovnjakov iz vinarstva in kletarstva pri sklepanju trgovinskih pogodb z uvoznimi državami zavzamejo odločno stališče napram vsakemu nadaljnjemu povišanju carinskih postavk.
9.	Da se dovoli kreditiranje carine pri uvozu prazne vinske posode iz inozemstva, ki prihaja k nam v svrho polnitve, ako se v teku treh mesecev napoljena z vinom zopet izvozi.
10.	Da se z ozirom na pasivnost vinogradništva izvede revizija čistega katastralnega dohodka vinogradniških zemljišč.
11.	Da se v vsaki banovini ustanovi in izdela kataster vinarskih področij z namenom, da se samo v teh področjih sme gojiti vinska trta, oziraje se pri tem na dosedanje pravice in da se v zvezi s tem izvede pregled zemijišč, označenih kot vinogradi, ker so mnogi od njih že davno postali goli pašniki, pa so kot taki prekomerno obremenjeni z zem-ljarino.
12.	Da se v banovinah, sporazumno z vinogradniki določijo vrste domače trte, ki najbolje odgovarjajo za pridelovanje kakovostnih vin in namiznega grozdja in da se potem tudi javne in privatne trsnice tega drže.
13.	Da se vse direktno rodeče hibride brez odloga iz-krči povsod, kjer so tla sposobna za druge kulture, v izrazito vinogradnih zemljah, kjer druge kulture ne uspevajo, pa se naj vinogradnikom da brezplačno ali po znatno znižani ceni toliko cepljenk, kolikor direktno rodečih trt so izkrčili.
14.	V svrho povečanja izvoza vina in mošta naj se izvozne premije za vino povišajo od 80 par na 1 Din, a za mošt pa na 90 par za vsak izvožen liter, kar naj za gotovo dobo stalno ostane in se naj plača takoj pri izvozu od najmanje 5 hI in se naj uvede izvozna premija tudi za vinski kis.
15.	Da se pri zavezniški francoski vladi izposluje znižanje uvozne carine, uvozi čim večje količine naših vin v Francijo in njene kolonije in se naj slično francosko-grškemu sporazumu dovoli tudi rezanje (kupaža) francoskega z jugoslovanskim vinom v mejah dogovorjenega kontingenta.
16.	Da se poveča izvoz vina, pojačanega s čistim vinskim destilatom domače trte na 21 volumnih odstotkov, ki ga zahtevajo severne evropske države, posebno Nemčija, ki je svojo potrebo po takem vinu dosedaj krila v drugih državah, naj se plača izvozna premija od 14 Din po hI % uporabljenega vinskega destilata.
17.	Da se nakup vina za vojaštvo tudi nadalje vrši.
18.	Da vinsko odelenje Priviligirane izvozne družbe dobi popolno samostojnost v svoji organizaciji.
19.	Da se dovoli uporaba natrijevega bisulfita v kletarstvu.
20.	Da se prepove promet s kisom, če ne izvira od vina naše domače trte, kar bi povečalo našo domačo potrošnjo vina za najmanj 2000 vagonov letno.
21.	Da se antialkoholni pokret usmeri v dopustne meje, namreč, da pobija nezmerno uživanje alkohola, da pa se s socialnim delom na eni strani ne povzročajo antisocialne posledice za poldrug milijon vinogradniškega prebivalstva v državi.
22.	Da se pospešuje proizvodnja tipiziranih vin v čim-večjih količinah in da se temu dosledno podpira ustanovitev vinarskih zadrug v vseh vinorodnih predelih države z dajatvijo brezobrestnih posojil v višini stvarne potrebe namesto dosedanjih subvencij.
23.	Da se naprosi finančno ministarstvo, da prepove napravo in rektifikacijo sadnega žganja v tvornicah za špirit.
24.	Da se zapečati vse kotle za kuhanje žganja in da se trošarina za proizvodnjo žganja plača v formi pristojbine za žganjekuho, obenem pa zniža trošarinsko stopnjo od 14 para na 7 para po litrski stopnji, kar bi vkljub znižanju stopnje v znatni meri povišalo finančni efekt.
25.	Da se zniža pristojbina za cimentiranje posode od 10 na 5 para pri litru.
26.	Da se za transport prazne posode odobri 50% popust od redne železniške tarife.
27.	Da se ukine člen 41. pravilnika k zakonu o vinu, razen poslednjega odstavka.
28.	Da se enološke postaje pomnože.
29.	Da naj bo sladkor, uporabljen za izboljšanje mošta v mejah zakona o vinu, trošarine prost.
30.	Da se z ozirom na obupno stanje vinogradnikov v Dalmaciji zaradi potežkoč v prehrani in dragega prevoza
krušne hrane, za izvoz vina v notranjost države odobri znižana železniška tarifa.
31.	Da se kot povprečna osnova za plačilo skupnega davka na poslovni promet pri vinu vzame za bazo cena vina od 2 Din ali 6 para na liter.
32.	Da se za potrebe vojske nabavlja izključno vinski
kis.
33.	V svrho sporazuma vseh zainteresiranih faktorjev glede navedenih vprašanj smatramo potrebnim, da kmetijsko ministrstvo, sporazumno s finančnim ministrstvom, čimprej skliče konferenco zastopnikov vinarskih organizacij in strokovnjakov.
Z vidika vinogradnikov Dravske banovine bi bilo ugovarjati 24. točki resolucije glede zapečatbe kotlov, toda zadeva je zamišljena tako, da vinogradnikom takse prosta žganjekuha za domačo potrebo ostane in 30. točki glede znižanja železniške tarife za dalmatinska vina v notranjosti države, kar pa z ozirom na padec vinskih cen pri nas tudi za naše vinsko gospodarstvo ni več tako nevarno, kakor bi to bilo pri boljših vinskih cenah v prejšnjih letih.	k.
Poročila o stanju vinogradov.
Maribor, 7. oktobra 1931. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah, pošta Limbuš, objavlja v časopisih naslednje podatke o poskusnem določevanju sladkorja in kisline posameznih vrst grozdja v pekerskem vinarskem okolišu. Dne 1. oktobra so bili določeni nastopni odstoki sladkorja (v oklepajih odtisočinki kisline): tra-minec 21% sladkorja (10.5°/»o), renski rizling 19% sladkorja (12°/00), rulandec 19% (9.3°/oo), silvanec 21% (10.5°/oo), beli burgundec 21.5% (10.3°/00), modri burgundec 21.5% (11.5°/oo), sauvignon 21.5% (12.5°/oo), laški rizling 19% (10°/00), neubur-govec 21.5% (9.4°/oo), žlahtnina 17.5% (7.2°/oo), šipon 17.5% (13.5°/ ), oranževka 21% (8.5"/oo), kavščina 16% (11.5°/oo), zgodnji rdeči veltinec 19% (11.7°/oo), Bouvierova ranina 21% (8°/oo). Povprečna kakovostna pridobitev glede sladkorja znaša v drugi polovici septembra 3.5%, kislina pa se je zmanjšala za 0.5°/00. Navedene številke dajejo spričo krasnega vremena, ki naj traja vsaj še 14 dni, in vkljub sedanji precejšnji kislini upanje, da bo pridelek pri dovolj pozni trgatvi kakovostno zadovoljiv.
Če pomislimo, da datira določitev sladkorja in kisline iz časa kakih 14 dni pred splošno trgatvijo, tedaj smemo z vso upravičenostjo upati, da bo letošnji vinski pridelek poznih trgatev odlične kakovosti. Šipon je pozno zoreča vrsta, zato izkazuje v primeri z drugimi vrstami malo sladkorja in največ kisline, kar pa nas ne sme plašiti, ker se bo do trgatve še popravil, kjer preveč ne gnije. Nekaj podobnega smo doživeli tudi lani pri šiponu, ki nam je dal prav zadovoljivo kakovost. Za letošnji mošt ponujane cene niso v nikakem pravem razmerju s kakovostjo, ki se ob sedaj trajajočem lepem solnčnem vremenu od dne do dne dviga. "	—k.
Jeruzalem, 6. 10. 1931. Ves ta mesec imamo zadovoljivo vreme, da si lepšega želeti ne moremo. Trta dozoreva, slabeje obdelani vinogradi so že porumeneli. Gniloba grozdja se je pojavila v mlajših in močno gnojenih vinogradih pri vrstah, ki so gnilobi bolj podvržene. V splošnem pa ni hudo. Nekateri j posestniki so gnilo in odpadlo grozdje že podbrali, drugi ga pa bodo. Na splošno trgatev spričo lepega vremena še nihče ne misli. Podbirina kaže 18 do 22% sladkorja, kar ni slabo znamenje za letošnjo kakovost. Za mošt ponujajo 10 par za grad. V Krženjščaku je pogodil kupec mošt po 1.90 Din I trgatve, ki bo okoli 15. oktobra. To so prodaje v sili, ki nam dovolj jasno predočijo, v kako težkem položaju živi vinogradnik, ki svoji vinski pridelek dobre kakovosti skoraj daruje, da pride do pare, čeprav ne dobi pridelovalnih stroškov vrnjenih. —k.
Mariborska Kalvarija koncem septembra in začetkom oktobra 1931. Poletje je sicer vsled izredno ugodnega vremena obetalo fini pridelek, ali vsled deževnega in hladnega vremena v septembru se je to precej izpremenilo. Začele so nekatere sorte gniti, tako da je treba iste v začetku oktobra podbirati, odnosno rane potrgati. — To neugodno vreme je bilo tudi vzrok, da so nekateri posestniki v okolici pričeli že s splošno trgatvijo. Ker je pa nastalo v oktobru izredno ugodno vreme, moramo biti pač skrajno previdni in potrpežljivi ter pričeti s trgatvijo poznih vrst, kakor renskega rizlinga, moslavca (ši-pona), traminca in laškega rizlinga, ako bo vreme stalno, vsaj v drugi polovici t. m. V tem vremenu pač vsak dan mnogo pridobimo. In tisti, ki bodo čakali do skrajne meje možnosti, bodo tudi letos dosegli dobro kapljico. Velike važnosti je to ravno danes v teh hudih časih, ko je itak povpraševanje po vinih malenkostno, in vinogradnik bo svoj pridelek mogei spraviti v promet le tedaj, če bo res prvovrsten. — Tudi letos bo treba mošte od gnilega grozdja razsluziti, to se pravi, takoj izpod preše močno zažveplati, čez 24—48 ur pa pretočiti v nezažveplane sode ter jim dodati zdravega, kipečega mošta ali pa cepljenega s kvasnimi glivicami. Dobimo jih pri bano-vinski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Na ta način spravimo vso nesnago iz mošta in seveda tudi vse kvarne glivice. S tem postopanjem dosežemo prav dobro vino. V informacijo je priložena tabela o rezultatih določevanja sladkorja in kisline v grozdju na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 1930,—1931. — V svrho primerjave je tudi rezultat od leta 1930. naveden. "Ta določevanja se vrše redno vsako leto, in sicer vsak tretji dan, začenši s 24. IX. Pod datumom pomeni prva številka % sladkorja, druga pa °/00 kisline.
Vrsta grozdja	Leto	24 /IX.		27./IX.		30./IX.		3 /X		6 ./X.	
Beli burgundec	1930.	18	8	18'3	8'2	18 3	8'2	18 4	8'2	185	81
	1931.	162	12-4	18'6	12	18-8	115	20	10 4	21 2	10-2
Zeleni silvanec	1930.	17'5	10-8	18	103	18	10'2	18	10 3	18	9-6
	1931.	159	132	16'4	13 2	17 3	12	18	11'8	18'8	10'6
Rdeči traminec	1930.	175	11-8	17 6	116	17 8	11-6	18'4	10 4	18-4	10'3
	1931.	164	10 3	16'5	10'3	17 8	10 2	18 6	10 2	20	10
Moslavec (ši-	1930.	17 5	12	17 7	118	17'7	115	17'8	11-2	17 7	11 2
pon) sr. lega	1931.	17-1	133	165	131	16 5	131	17 5	12-8	18	12 6
Moslavec (ši-	1930.	18	13	18-3	13	18'3	12 8	18'3	12-5	18'5	12-5
pon) viš. lega	1931.	16'7	12-8	17	12*8	17	12 7	17	12-7	18	125
Laški rizling. .	1930.	17	10	17'6	9'6	176	92	17'8	9 2	17-8	88
	1931.	16-7	10'6	18	10-6	18	105	18'4	104	194	10
Renski rizling	1930.	182	115	18-8	11 3	186	11	18'8	11	18-8	103
niž. lega . .	1931.	17'8	13'5	18'4	13 5	18'6	13-3	186	12-7	19	12'5
Renski rizling	1930.	18 7	115	18'9	113	18 7	10-8	18 7	10 8	188	102
viš. lega . .	1931.	17'2	13	17'2	13	18-6	12'7	18 7	11-8	193	11-8
Stanje šolske trsnice je letos izborno, tako da bo odstotek prvovrstnih cepljenk visok. Tudi matičnjaki so v precej dobrem stanju.
Ivo Bregant.
Razno.
Vinska in sadna razstava v Beogradu. V soboto, dne 19. sept. t. 1. je bila na Kalemegdanu v umetniškem paviljonu v Beogradu v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, generala g. Pekiča, zastopnika kmetijskega ministrstva, načelnika g. dr. Gjuriča ter mnogih vinogradnikov in sadjarjev iz vseh krajev naše države, otvoritev prve državne vinske in sadne
razstave, združene s sejmom, ki jo je priredila Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Imeli smo 1. 1928. istotako v Beogradu državno vinsko razstavo, združeno s sejmom, v velikem stilu, vsled česar bi se letošnja lahko imenovala druga. Stvari ne koristi, če se v isti smeri sile cepijo. — Na letošnji vinski sadni razstavi je bilo razstavljalcev vina iz Dunavske, banovine 61 s 143 vzorci, iz Savske banovine 15 razstavljalcev z 39 vzorci, iz Primorske banovine 30 razstavljalcev s 57 vzorci, iz Moravske banovine 11 razstavljalcev s 36 vzorci, iz Zetske banovine 1 razstavljalec z 2 vzorcema in iz Dravske banovine 2 razstavljalca z 2 vzorcema. Žganje in konjak je razstavilo 8 podjetij, vsega 13 vzorcev. — Grozdje je poslalo na razstavo 15 posestnikov in zadrug, vsega 99 vzorcev. — Jabolk in sliv je dalo na razstavo 21 posestnikov, vsega 44 vzorcev. Tudi breskve, orehi, itd. so bili zastopani. Razen tega je bilo na razstavi 17 samostojnih paviljonov z vinom, sadjem in brezalkoholnimi pijačami. — Vinogradniške, kletarske in sadjarske potrebščine so razstavile 3 tvrdke. —• Vino, grozdje in sadje, vse je bilo zastopano v prvovrstni kakovosti. Kakor povsod, je bilo najti tudi tu nekoliko izjem. — Razstava je bila dekorativno odlično aranžirana, v strokovnem pogledu pa zelo pomanjkljiva, zlasti kar se imen in razpredelbe tiče. Upajmo, da bo prihodnja istotako tudi v strokovno-tehničnem oziru na višku. — Razstava s sejmom je trajala tri dni, obisk je bil velikanski, in tak bo, upajmo, tudi nje uspeh. — Dravska banovina se je na tej razstavi odlikovala z minimalno udeležbo, česar nikakor ne moremo odobravati. Našo čast je rešila znana tvrdka Klotar Bouvier, Gornja Radgona, ki je s svojimi proizvodi v ličnem .lastnem paviljonu vzbujala splošno pozornost. — Kakovost .naših vin in našega sadja prenese vsako konkurenco, zato ni prav nobenega vzroka, da ostajamo doma in ne pokažemo svetu, kaj imamo. Inozemski veliki odjemalci ne posečajo lokalnih zadevnih prireditev, zato so prireditve v trgovskih središčih tudi za nas, ki toliko jadikujemo o krizi, važne. Vinogradniki in sadjarji, v bodoče torej na vsako slično prireditev tudf v Beograd!	—k.
Prijava vinskega pridelka. Ljubljana, 3. okt. AA. Kr. banska uprava Dravske banovine opozarja, da morajo vinogradniki po § 14. zakona o vinu in po čl. 34. pravilnika k temu zakonu, v zmislu lani izdanih navodil tudi letos takoj po končani trgatvi ustno ali pismeno prijaviti količino pridelka svojih goric, grozdja, odnosno vinskega-mošta, in sicer ločeno, koliko od žlahtnih, koliko od samorodnih trt. Pregledno zbrane podatke predlože občinske uprave do 25. novembra okr. na-čelstvom, le-ta pa s svojimi poročili do 25. decembra kletar-skemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Točne prijave vinskih pridelkov so važen pripomoček za uspešno izvrševanje zakona o vinu in v največjem interesu celokupnega vinskega gospodarstva, zlasti kmetijskih vinogradnikov samih. Z davščinami, kakor nekateri vinogradniki domnevajo, pa nimajo prav nič skupnega.
Novi vinski mošt. Potom oglasov v dnevnikih ponuja ljubljanski gostilničar mošt portugalke po 12 Din za 1. Zanimivo bi bilo ugotoviti in primerjati režijske stroške in dobiček, ki sta jih imela oziroma ga dosegla pri tem moštu vinogradnik in gostilničar. Ce hočemo domači konsum vina dvigniti, tedaj moramo pred vsem spraviti v sklad nakupno in prodajno ceno, kar v tem primeru, milo rečeno, pogrešamo.
Meteorološka opazovanja.
Važnejši podatki meteorološke postaje ban. vin. in sadj. šole v Mariboru.
September 1931.
I.	Temperatura v °C: povprečno 12.4, najvišja 28.6 (3.), najnižja 1.0 (28.); število vročih dni (maksimum 25.0 ali več) 2.
II.	Solnčnost: 138.2 ure, povprečno na dan 4.6 ure, največ dne 10. 11.0 ure.
III.	Oblačnost (od 0—10): povprečno 6.5, število vedrih dni (povprečno pod 2.0) 2, oblačnih dni (povprečno nad 8.0) 12.
IV.	Padavine kot voda v mm: 139.6 največ 60.6 (12.); število dni z dežjem 15, z gromom 3, s točo 1 (5.), s slano 1, z meglo 1.	Šiltar.
Živinoreja in mlekarstvo.
Kakšna je štajerska kokoš?
Ing. Jos. Zidanšek.
Za kmetske razmere potrebujemo kokoš, ki je dobra jajčarica, mora pa biti tudi dovolj težka. Znano je, da so vse izvrstne jajčarke zelo lahke, n. pr. bele leghornke, in da so vse zelo težke pasme, n. pr. orpingtonke, plimetke, slabe jajčarice. Niti eno, niti drugo ne odgovarja potrebi kmetskega gospodarstva, ampak potrebna je kokoš, ki ima obe lastnosti v za-željeni meri združeni, in to je štajerska kokoš.
Razentega ima štajerka dragoceno lastnost, da ima svetlordeče noge in tudi tako kožo. To je lastnost, ki jo vsi boljši odjemalci perutnine želijo, ki je pa pri drugih, pri nas poznanih pasmah, ne najdemo. Leghornke in plimetke imajo namreč rumene noge in istotako kožo. Zgodilo se je že, da so boljše restavracije v Švici in Nemčiji odklonile pošiljke z rumenimi nogami.
Kakšna je pa ta kokoš, ki se jo zadnji čas tako priporoča? Istina je, da se je dosedaj pod imenom štajerka, videlo kokoši različnih barvnih nians, različne velikosti in različnih užitnih lastnosti. Treba je z i t^T"1 f3 ° ^ 2	~ "ci ^ c n ci ^ ** ^
Kakor povsod, je bilo treba tudi pri štajerki standarda.
S predmetom se je bavila perutninarska anketa v Celju dne 20. nov. 1930., ki je določila za štajerko sledeči opis.
Opis štajerske kokoši.
1.	Kljun: precej kratek, močan, belkast, malo roženast dovoljen;
2.	oko: rdečkasto, živahno;
3.	čopek je sestavljen iz podaljšanih peres za grebenom, toda naj ne bo prevelik;
4.	priuhka: srednje velika, okrogla do ovalna, gladka, bela, pri živalih do 2 let so dopuščeni tudi priuhki, ki imajo v belem nekoliko rdečega;
5.	greben: čim manjši, enoguben pokončen, proti koncu vzvišen, ne globoko zarezan, pri kokoši pokončen ali nekoliko povešen;
6.	podbradek: srednje dolg, tanek in živordeč;
7.	vrat: srednjedolg, dobro porastel s perjem;
8.	prsa: široka, čim bolj globoka, dolga polno-mesnata prsnica;
9.	hrbet: dolg, vodoraven ali malo nagnjen, širok;
10.	rep: dolg, polnopernat s širokimi srpastimi peres' (krivci) pr; ne+e1:nu;
11.	trebuh: širok, dobro razvit;
12.	okončina: noge srednjevisoke s štirimi prsti ali krempeljei, gole, finih kosti, svetlordečkaste barve; peruti velike, tesno ležijo ob telesu;
13.	barva: a) petelin ima temna prsa, perje na vratu je zlate barve ali rdeče; b) kokoš je v splošnem rjave barve, perje na vratu nekoliko temnejše barve, bela peresa v perutnicah niso dovoljena;
14.	jajca: svetlorumenkasta;
15.	teža: 9 mesečne živali: petelin vsaj 2.25 kg; kokoš vsaj 1.90 kg.
K prednjemu opisu (standardu) naj pripomnim sledeče:
Torej: „rjava je ta prava". Perje pri kokoši je enobarvno rjavo, in sicer je najbolj priljubljena rja-storjava barva. To je oni tip kokoši, ki ga Martiny in Arbeiter opisujeta pod imenom „rdeča celjska kokoš".
Znani poznavalec in ljubitelj kokoši, vet. inšpektor g. Fr. Pirnat, piše v „Naših goricah" (april 1928.), da jo je anketa v Grazu dne 1. dec. 1902. označila takole: „Je srednje velika kura, katere rejo gre zaradi mesa in jajec posebno priporočati". Ta kura ima po Arbeiterju sledeče lastnosti: jajca so težja kakor pri staroštajerski jerebičarki in so svetlo-rumena. Letna nesnost povprečno 160 jajc. Piščanci v mladosti so enobarvni, in sicer temnorumeni brez prog. Odlikuje se pasma po svoji skromnosti, odpornosti in lahki vzreji.
Pripominjam, da je to sedaj veljavni standard.
Bile so črtane jerebičarke, ker so to starošta-jerke, ki so za naše prilike premajhne. Letošnja perutninska razstava na Velesejmu je imela že izbrano blago po tem standardu in so predpisom najbolj odgovarjale kokoši g. Jos. Glančnika s Pragerskega, jarčke kmetijske šole na Grmu in kokoši g. Alojzija Slaviča iz Banovc. To razstavo si je ogledal referent za perutnino v kmet. ministrstvu, ing. Grujič, ki je pohvalil razstavljeni material in posebno poudaril, da mu novi standard dopada in da se ž njim strinja.
Vsled tega svetujem, da se to jesen in zimo vrši skartiranje vseh kokoši, ki so 1. znano slabe jajča-rice in 2. ne odgovarjajo prednjemu opisu.
Za nasad pomladi pa vzemimo jajca samo od kokoši, ki dobro nesejo m ki najbolj odgovarjajo prednjemu standardu.
Vzreja telet.
R. L.
Neštetokrat se je že poudarjalo, da je treba teletom po odstavitvi nuditi dovolj tečne in lahko prebavljive krme, da ne nastopi zastoj v rasti. Če odstavimo tele na ta način, da mu naenkrat odvzamemo mleko in mu nudimo samo seno ali travo, tedaj njegov želodec še ni dovolj razvit, da bi mogel prebaviti tako surovo krmo. Tele ostane lačno, če si tudi napolni vamp, ker mu zaužita krma ne more nuditi dovolj redilnih snovi. Tako dobi mlada žival viseči vamp, v prvi rasti je zatrta, ostane mršava, se slabo razvija in tudi pozneje ne more nuditi tistega užitka, ki ga od nje pričakujemo. Tako slabo odstavljeno tele vidimo na sliki 49.
SI. 49. Nepravilno odstavljeno tele.
Nasprotno se pa teleta, ki jim dolgo časa nudimo mleko in po odstavitvi tečnih krmil, kakor so zdrobljen oves ali ječmen, fižol ali grah, lanene tropine ali podobna tečna beljakovinasta krmila in dobrega sena ali otave, prav pravilno razvijajo. Take živali so zarodne, polnih oblik, dobro rejene in obetajo postati užitkanosne, v kolikor so podedovale dobre lastnosti po starših. Tako tele izgleda vse drugače in nam predočuje slika 50. pravilno odstavljeno tele.
Praznik varstva živali.
Odbor Slovenskega društva za varstvo živali je imel dne 4. oktobra t. 1. pod vodstvom društvenega predsednika g. žzdr. Franca Rebernaka v prostorih hotela Miklič v Ljubljani svoje redno zborovanje.
Četrti oktober ima za vsa mednarodna društva za varstvo živali svoj poseben, svečan pomen. V dneh od 7. ao 9. maja t. 1. se je vršil namreč v Florenci mednarodni kongres društev za varstvo živali. Na kongresu, ki je potekel izredno svečano, se je med drugim sklenilo, da naj velja dan smrti Sv. Frančiška Asiškega, ki je še danes vzor pravega ljubitelja živali, kot svetovni praznik pokreta za varstvo živali. Društva vsega sveta naj se obvežejo, da ta dan prav posebno praznujejo.
Povodom tega dne apelira Društvo za varstvo živali v Ljubljani na vse posestnike živali, naj smatrajo te za svoje pomočnike in prijatelje in naj ravnajo z njimi kot s svojimi sotrudniki, ki jim mnogo koristijo. Hrana živali naj bo vedno zaposlitvi primerna, nega naj odgovarja zdravstvenim potrebam in ravnanje z njimi naj bo dostojno. Od živali naj se nikdar ne zahteva več, kakor ta zmore, nikdar naj se ne dovoli, da bi se živali mučile in trpinčile. Žival pri tem neizmerno trpi ne samo telesno, ker je za nepravično ravnanje zelo občutljiva.
Naše društvo se je ustanovilo in deluje v globokem prepričanju potrebe in velike splošne koristi. Služijo nam za vzor in nas vzpodbujajo k intenzivnemu delu uspehi, ki so jih dosegla društva za varstvo živali v drugih državah. Ta društva so povsod nositelji srčne vzgoje širokih mas ljudstva in zagovorniki pravičnosti za v tolikih primerih, žal, brezpravne živali. Društvo deluje popolnoma nesebično in ima edino zadoščenje v doseženih uspehih, v vzbujenem razumevanju ljudstva za idejo našega pokreta. Zato tudi ponavlja ravno na dan, posvečen varstvu živali, svoje vabilo k mnogobrojnemu pristopu v vrste društvenih članov.
Prepričani smo, da bo varstvo živali, ki v sedanji obliki organizacije razpolaga le z neznatnimi pravnimi sredstvi, v bodoče doseglo močnejša zakonita sredstva, s katerimi bo trpeča žival primerno zaščitena pred brezmejnim izkoriščanjem. V taki zakonodaji vidimo naš končni cilj. Državo, ki bo prva uvedla tako popolno zakonito zaščito živali, bomo vsi pozdravili z najglobljim priznanjem in spoštovanjem.
Notice.
Kmetijska podružnica v Zapogah pri Smledniku priredi dne 25. t. m. popoldne po litanijah predavanje o živinoreji in mlekarstvu pri Ropretu. Vsi člani vabljeni.
Letošnja premovanja goveje živine. Vsled potrebe šte-denja, se letos sreska premovanja goveje živine ne bodo vršila, pač pa se bodo vršila premovanja rodovniške živine. Na ta način se hoče priznati predvsem delo živinorejcev, ki si pri-
zadevajo z združeno močjo ter sistematičnim in vztrajnim delom dvigniti našo živinorejo. — Taka premovanja bodo: V Kranju, 10. oktobra t. L, za zvezo živinorejskih in selekcijskih zadrug za pincgavsko živino; v Ponikvi ob j. ž., 13. oktobra, za živinorejski odsek v Ponikvi; v Slovenjgradcu, 15. oktobra, za živinorejske zadruge slovenjgraškega sodnega okraja; v Velenju, 16. oktobra, za živinorejski odsek v Velenju; v Dolgi vasi v Prekmurju, 20. oktobra, za živinorejski odsek v Dolgi vasi; v Tešanovcih, 21. oktobra, za rodovniška odseka v Tešanovcih in Moravcih; v Vel. Laščah, 23. oktobra, za živinorejske zadruge v Vel- Laščah; v St- Jerneju na Dol., 27. oktobra, za živinorejsko zadrugo v Št. Jerneju. — Namen teh prireditev je predvsem ta, da se bo dobil pregled in videl uspeh dosedanjega dela pri poedinih organizacijah. Na ta način bo mogoče dati tudi točne smernice za bodoče delo. Zato pa bo pripuščena na ta premovanja samo živina, ki je bila vpisana v rodovniško knjigo, in nje zarod. Vsak lastnik živali bo moral prinesti s seboj za žival, ki jo bo pripeljal na pregled, rodovni izvleček, ki ga bo izdala živinorejska zadruga. Razen poedinih živali, se bodo premovale tudi družine, t. j. zarod od istega bika in iste krave z najmanj dvem zaporednim potomstvom ali zarod od ene krave s trem zaporednim potomstvom. — Gotovo je, da bodo tudi ta premovanja dala vzpodbudo k novemu, predvsi m pa vztrajnemu delu našim mladim živinorejskim organizacijam, da bodo na ta način čimpreje prišle do cilja, ki so si ga stavile ob ustanovitvi, t. j. do živine, ki bo našim gospodarskim razmeram najbolje odgovarjala. — Iz pisarne kmetijskega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Gozdarstvo.
O domačih in tujih iglavcih in list njakih.
Saša Stare.
Vsled današnjih slabih gospodarskih prilik, vsled splošne krize in slabih cen lesa, so najhujše prizadeti v prvi vrsti naši mali gozdni posestniki, pa tudi velegozdovi pri nas, osobito v Dravski banovini. Kmetski gozdovi, ki bi morali kmetu sedaj, ko komaj izhaja z obdelovanjem kmetije, nuditi ono pomoč, ki jo potrebuje, so ponekod povečini prazni. Sestoji teh gozdov so tako izčrpani, da dajejo komaj drva za dom ter par žaganic za najnujnejšo potrebo.
V nekaterih nižinskih gozdih prevladuje gozdni bor (Pinus sylvestris). Sestojev smreke, jelke ali listnjakov, kaj šele tujih, hitro rastočih iglavcev v marsikaterem gozdu ni. Kdo je kriv temu, se nehote vprašamo. Naš človek sam, ker je polagal premalo pažnje na saditev po gozdih, ter je storil le to, v kar so ga prisilila oblastva. Če je posekal gozd, je pustil, da se je zasejal zopet sam s tem, kar je rastlo v bližini. In to je v nižinah večjidel gozdni bor. Razumljivo je, zakaj se je priljubil ta iglavec našemu človeku. V sestojih gozdnega bora pridobiva kmet steljo, kurjavo, ne upošteva pa, da ta borovec ne izboljšuje tal, da je resje, ki raste pod sestoji gozdnega bora, znak slabe, opešane zemlje. Gozdni bor se zaseje zopet sam; to je prijalo našemu malemu posestniku, ki si je prihranil stroške za pogozdovanje. Razsežnost gozdnega bora pri nas v Dravski banovini je precejšnja. Medtem, ko je v kamniškem okraju njegova rast malovredna in so gozdna tla po-
kvarjena, so borovi gozdovi osobito v bivšem štajerskem ozemlju veliko boljši, boljše rasti in prirastka; tla tam niso izčrpana. V Prekmurju gozdni bor izvrstno uspeva in ga je tam celo razširiti. Kaj je vzrok temu, da ponekod gozdni bor slabo uspeva?
V Nemčiji, kjer je gozdni bor zelo razširjen in ki ga imenujejo celo „nemški" bor, so na podlagi prof. Miinchovih opazovanj to drevo razredih v 7 različnih vrst in posamezne okoliše imenujejo „Ras-sengebiet". Seme in sadike pa oddajajo strogo ločeni) po provenienci. Branijo se uvažati in sejati seme, ki še ni udomačeno v dotičnem okolišu, ter polagajo pažnjo, da se v enega teh 7 okolišev ne meša seme, odnosno sadik iz drugega okoliša, ki ima druge podnebne razmere in drugačno sestavo gozdnih tal. Mnenja so, da je le vsled mešanja sadik nastala pri njih tako slaba rast v gotovih predelih, ko se ni polagala zadostna pažnja v prejšnjih letih na to, da bi bili sejali sadike le iz enakih podnebnih predelov zopet le v enake predele.
Vrhutega obstoja nadalje, po mnenju veščaka Seitza, še ena delitev gozdnega bora, in sicer v gladki in kosmati bor (Platten- und Schuppenkiefer, Jahrbuch der Dendrologischen Ges. 1929. II., str. 348 do 350), to je v bor, ki ima lubje gladko in naliko-vano v plošče, in v bor, ki ima lubje krito v luskinah. Prvi je nekoliko hitrejše rasti in ima trd, trpežen les, drugi je nekoliko počasnejše rasti in ima mehkejši les. Ta delitev je znana tudi pri nas na deželi. Naši ljudje kaj dcbro poznajo razliko, vendar so mnenja, da je ta odvisna od starosti in, kakor so sami dejali, od tega, ali raste bor na solnčni strani ali ne. Seitz trdi, da raste Pinus sylvestris, gladka species, na
svežih tleh, medtem ko uspeva kosmati bor na suhih tleh. Pri obeh vrstah pa je letni dorastek, ako jima tla ugajajo, povoljen, nikakor pa ni kakovost lesa odvisna od starosti.
Odkar mi je bila ta delitev znana, sem se zanjo zanimal ter prišel do zaključka, da obstoji ta razlika v resnici. To vidim v okolici Mengša v starih borovih sestojih. So gotovi predeli gozda starih sesto-jin gozdnega bora v Mengšu in okolici, ki so jih stari tesači najrajše porabljali za stavbe, ter drugi predeli, ki so se jih pa posluževali le v sili. Če pre-žagamo deblo bora, rastočega na vlažnih tleh, starega ali mladega drevesa, gladke specije, je kolobar rdečega lesa na prerezu velik, belina ali beljava zelo majhna, nasprotno pa je drevo starega gozda, rastočega na suhih tleh, po kakovosti lesa slabše in ima do dve tretjine beljave. Pri mladem drevescu pa je skoraj sama beljava.
Vse navedeno kaže, da moramo biti zelo pazljivi pri sejanju in pogozdovanju z gozdnim borom. Napačno je torej mišljenje, kultivirati gozdni bor, ki uspeva krajevno, ne da bi polagali zadostne pažnje na gori navedena izvajanja. Določiti bi se morali po gozdnih strokovnjakih okraji (Rassengebiet), v katerih bi se rast in kakovost gozdnega bora spoznala za odlično, za pridobivanje semenja.
Ni vsako seme za vsak kraj in ne da sadika v kesnejših letih, vzgojena iz semena slabe proveni-ence in vrste, dobro rast in dober les. Treba je oso-bito pri belem boru individualne izbire. Ni primerno
semenje gozdnega bora, ki ga ponujajo tvrdke iz inozemstva, ako nam ne dajo popolnega jamstva glede kraja 111 vi ste.
Mnenja sem, da bi se morai gozdni bor v gotovih predelih Dravske banovine z ozirom na siabo in počasno rast kakor tudi vsled poslabsevanja tal pod njim, omejiti in bi se našemu malemu gozdnemu gospodarju nudilo in priporočalo rajše kako drugo, hitreje rastoče drevo. Opazoval sem v svojih in sosednjih gozdih, da raste gozdni bor do približno 20—25 leta zelo hitro, nato pa zastane. V posekah, kjer se je zasejal na novo gozdni bor, vmes pa bila zasejana smreka, sem opazoval v svojem okraju (kamniškem okraju), da so nastale lepe smrekove kulture, ko se je po prestani rasti bora isti posekal. Smreka pa, ki do kakega 15.—20. leta itak ne raste v teh krajih hitro, je par let na to napravila krasne letne dorastke. Tudi sam sem podsajal borove sestoje s smreko, ki je nato po poseku skupno s sa-mosevnim borom dobro napredovala in mi je po iztrebljenju bora nastala lepa smrekova kultura. Na ta ali podoben način naj bi se izpreminjale kulture slabih vr-st gozdnega bora. Vprašanje je le, kateri igličar bi bil za našega kmeta pripravnejši. Ker potrebuje naš kmet tudi steljo ter je v glavnem zaradi tega ponekod proti smrekovim gozdom, bi priporočal podsajevanje, oziroma kultiviranje z gladkim borom (Pinus strobus), ki je v kamniškem okraju že razširjen in so vidni že lepi uspehi. O tem pa prihodnjič.
Zadružništvo.
Težave in ovire zadružnega vnovčevanja kmetijskih pridelkov.
Dr. Vlado Valenčič. .
Zadruge za vnovčevanje se imajo boriti pri svojem poslovanju z neprimerno večjimi težavami kakor pa katerakoli druga vrsta blagovnih zadrug. Vzemimo n. pr. kmetijske nabavne ali pa konsumne zadruge. Tu obstoja največja težava v tem, da se nakupi blaga prilagodijo potrebam članov, to je, da zadruga ne kupi več blaga, kakor pa bi ga mogla prodati, in da ga kupi po takih cenah, da ji je mogoča prodaja in zaslužek. Pri zadrugi, ki dela res po zadružnih načelih, prodaja svojim članom proti gotovini, ni to pravzaprav nobena težava. Krog odjemalcev je omejen, zato so tudi njihove potrebe znane ali jih je vsaj mogoče potom izkušnje spoznati.
Drugače kakor s prodajnimi je pa z vnovčeval-nimi zadrugami. Te nimajo nobenih stalnih odjemalcev, ampak si morajo kupce šele poiskati na trgu. To je seveda dosti težavneje, kakor pa računiti s stalnimi odjemalci. Poznavanje razmer in potreb na trgu ni enostavno, treba se je boriti z mnogimi konkurenti, trg je vse bolj občutljiv za razne gospodarske pretrese, kakor pa je to slučaj s konsumenti. Od vodstva zahteva vnovčevalna zadruga mnogo več kakor pa kaka konsumna, ne samo trgovskih spretnosti, ampak tudi požrtvovalnosti in vztrajnosti.
Težave, s katerimi se imajo boriti vnovčevalnc organizacije, bi mogli razdeliti v take, ki imajo svoj
vzrok v članih, potem take, ki imajo svoj vzrok v gospodarski organizaciji zadruge in slednjič v tiste, ki imajo svoj vzrok v blagu, ki ga vnovčujejo. Ovire, ki se zadrugi stavijo na pot v teh ozirih, more zadruga, če že ne popolnoma odstraniti, vsaj zmanjšati. Razen teh težkoč, so pa seveda še druge izven območja zadružnega vpliva, zato o tistih ne bom razpravljal.
Sedaj se hočem baviti z ovirami, ki jih stavi delovanju vnovčevalne zadruge članstvo samo.
Če hoče kmet potom zadruge vnovčiti eno ali drugo vrsto svojih pridelkov, bo seveda pričakoval, da mu jih zadruga čim bolje plača. Zadruga na drugi strani pa bo hotela plačati manj, da bo tudi njej ostalo dovolj za kritje režije, za zbiranje rezerv itd. Interesi zadruge in članov si torej nasprotujejo. To seveda povzroča medsebojno nezaupanje, ki je krivo, da je delovanje marsikatere zadruge otežkočeno, če že ne onemogočeno.
Vendar pa je nasprotstvo interesov med člani in zadrugo le navidezno. Saj zadruga za člane ne sme biti nekaj tujega, ampak je le del njihovega lastnega gospodarstva. Kakor skrbi kmet za svoj vinograd, za svoj gozd, za svojo živino, da dobro uspeva, ker je od tega odvisen njegov gospodarski uspeh, tako mora skrbeti tudi za svojo zadrugo, kajti zavedati se mora, da korist, ki jo ima zadruga, je njegova korist. Čim jačja bo zadruga, tem večje koristi mu bo lahko nudila.
Seveda je potrebno, da je vodstvo zadruge v dobrih in zaupanja vrednih rokah. Ker pa imajo pravico izbirati uprav člani sami, imajo tudi možnost, da zadrugi na čelo postavijo osebe, ki jim zaupajo.
Zadružni zakon in pravila dajejo članom v tem oziru dovolj velike pravice, da lahko varujejo koristi zadruge in svoje interese.
Prej omenjenemu nasprotstvu med zadrugo in člani pa se je mogoče izogniti tudi na drug način, ki je za zadružno vnovčevanje še najbolj priporočljiv. Namesto, da bi zadruga kupovala od svojih članov pridelke po določenih cenah, prevzema pridelke le v komisijsko prodajo. V tem primeru imata kmet in zadruga interes na tem, da se doseže čim višja cena: kmet, ker nastopa kot prodajalec, zadruga pa, ki dobi provizijo v odstotkih prodajne cene in ima torej pri višji ceni tudi višji zaslužek. Zlasti ameriške vnovčevalne organizacije so se z uspehom oprijele komisijske prodaje kmetijskih pridelkov.
Če so drugod vnovčevalne organizacije za prodajo kmetijskih pridelkov dosegle uspehe, se je zgodilo to le, ker so člani obvezani, da jim izročajo svoje pridelke v vnovčevanje. Ni torej mogoče, da bi član le en del pridelkov prodal potom zadruge, drugi del pa prodal na svoj račun, ali pa, da ne bi zadrugi, če bi se mu tako zdelo, sploh ničesar izročil. Če so člani obvezani vnovčevati preko zadruge, potem zadruga lahko stalno računi na dobavitelje in si tudi poišče stalne kupce.
V naših vnovčevalnih zadrugah pa vidimo največkrat, da ne morejo računiti s stalno dobavo pridelkov s strani članov. Člani dobavljajo zadrugi le, če drugod ne morejo boljše prodati ali pa dobavljajo le tako blago, ki ga pri trgovcih ne morejo spraviti v denar zaradi slabe kakovosti. Postavijo se pač enostavno na stališče, da jim je zadruga dobra le v toliko, v kolikor jim nudi večje koristi kakor privatni trgovci. Pripravljeni so sicer vzeti od zadruge vse ugodnosti, branijo pa se prinesti vsako najmanjšo žrtev za skupno stvar. Da ne more zadruga- s tako nezanesljivimi in nezvestimi člani, ki pridejo k njej samo v času sile, zapustijo pa jo, čim je najhujše za njimi, imeti v svojem delovanju uspehov, je več kakor jasno.
Pri naših zadrugah člani niso obvezani vnovčevati produkte svojega gospodarstva le potom njih. Sicer imajo mlekarske zadruge, ki so zdaj pri nas
edina pomembnejša vrsta vnovčevalnih zadrug, v svojih pravilih določbo, da morajo člani dobavljati mleko le njim. Vsi pa vemo, da zadruge proti članom, ki se te določbe ne držijo, ničesar ne ukrenejo, tako da obstoji dolžnost le na papirju. Drugače imajo šviške ali pa danske mlekarske zadruge. Pri teh se člani obvežejo plačati denarno kazen za primer, da bi svoje dolžnosti ne izpolnjevali. Toda do tega, da bi plačali kazen, pride le redkokdaj, kajti člani zadrug so toliko uvidevni, da svoje dolžnosti proti zadrugi točno izpolnjujejo. Dobro bi bilo, da bi jih naši zadružniki v tem vedno posnemali.
Na stalnost in točnost dobave s strani svojih članov so navezane zlasti zadruge, ki si morajo postaviti svoj obrat, v katerem investirajo več ali manj kapitala. Vzemimo kot primer mlekarske zadruge. Treba je postaviti mlekarno, zato mora zadruga vedeti, s kakšno množino mleka bo razpolagala, saj je od tega odvisna velikost obrata, strojev itd. Če pa investira zadruga kapital, mora vedeti, da ga ne bo investirala zastonj. Imeti mora gotovost, da bo prejemala res tako množino mleka, da se ji bo obrat izplačal. Če te gotovosti ni, potem so investicije nevarna stvar. Žalibog so bili tudi pri nas primeri, da so si mlekarske zadruge zgradile mlekarne, ki pa sedaj stojijo zapuščene, ali pa samo životarijo, ker med člani ni več zanimanja zanje. Pomenijo pa take mlekarne propadanje kapitala.
Če imamo pred očmi vse težave, ki jih zadrugi delajo lastni člani, potem se ne moremo več čuditi, da ena ali druga naših zadrug ne uspeva ali pa le slabo uspeva. Našim zadružnikom v mnogih primerih manjka zavest, da je pri zadružnem delu potrebna kaka žrtev v sedanjosti. Ni pa taka žrtev donešena zastonj, ampak taka žrtev omogoča, da bo delo zadrug v bodočnosti tem uspešneje, in da bo korist, ki jo bodo člani od zadrug imeli, tem večja. Kakor v drugem gospodarstvu, tako tudi v zadružništvu ne smemo gledati samo na danes, ampak tudi na jutri. Če pa gremo s tega stališča, potem pa bo naše ravnanje kot zadružnikov moralo biti mnogokrat drugače kakor pa je sedaj.
Gospodinjstvo.
O stanovanju.
Anica Žointar.
Stanovanje ima velik vpliv na zdravje \n na duševno razpoloženje posameznega človeka. Že dojenček občuti vrline in hibe prostora, ki mu je odmerjen za bivališče. Pomanjkanje zraka, svetlobe in zastajanje toplote v sobi, ima kvarne posledice za razvijajoče se dete. Ako telo ne more oddajati od-višne toplote s potenjem, naraste telesna temperatura, otrok lahko zboli na vnetju kože, dobi izpuščaje, vnetje sluznic, dihal itd. Takozvana angleška bolezen ali rahitis, se največkrat pojavi pri otrocih, ki jim manjka solnčne svetlobe ter zraka in ki jim je telo omehkuženo vsled prevelike toplote, bodisi da so pretoplo odeti, bodisi da so v prostoru, ki je preveč ogret, n. pr. v kuhinji, v sobi, kjer se nahaja zakurjena krušna peč ali v taki, kjer likamo. Pa tudi pri večjih otrocih je tako stanovanje vzrok, da so mnogo bolj dovzetni za razne nalezljive bolezni in
da slabo prenašajo vremenske izpremembe. Pravtako je tudi tuberkuloza pogosta obiskovalka vlažnih in temnih bivališč. Zato ne moremo nikoli dovolj na-glašati potrebe zračenja in solnčenja stanovanjskih prostorov. Solnčni žarki so obenem najzanesljivejše sredstvo za uničenje bolezenskih kali.
Stanovanjska bolezen je tudi revmatizem. Doma je zlasti v vlažnem stanovanju in v novozgrajenih stavbah, ki hranijo v sebi obilno vode. Dokler ta voda ne izhlapi, je stanovanje mokrotno in mrzlo. Poleg revmatizma se radi oglašajo v takem stanovanju prehladi in bronhijalni katari.
Vse drugače pa vpliva na človeka stanovanje, ki je suho, zračno in polno solnca. Zdravo stanovanje je zlasti ono, ki nudi človeku zvezo s prosto naravo, kakor so n. pr. naše hiše po deželi. Ne samo, da zbudi v njem veselje in pogum za delo, zviša mu tudi sposobnost za boljše opravljanje istega. Statistično je dokazano, da pada vsled neugodnih stanovanjskih razmer delovna sila ljudstva.
Notranja sila naroda izhaja iz oblikovanja družine in zdrave vzgoje otrok.
V okviru doma mora zrasti možu zopet pogum za dnevni boj. Naloga žene je, da ustvari tak dom. Dom je tudi tisti, ki daje otrokom nravno oporo za življenje. Brez nravne odpornosti ni prave telesne vzgoje, kajti higijena in nravnost sta sestri. Alkoholizem ima svojo najmočnejšo korenino v stanovanjski bedi. Ako žena ne ustvari svoji družini primernega doma, manjka možu počitka in udobja, ki ga išče potem drugod. Neugodno stanovanje ga žene v gostilno, kjer zapravlja denar, s katerim bi lahko izboljšal gmotno stanje družini. Otroci, ki zrastejo v takih razmerah, nimajo pravega pojmovanja o domu in ga pozneje tudi sami ne morejo ustvariti.
Nepobitno dejstvo je, da daje osebnost matere domu vsebino. To pa le, če je dom mal svet zase. Izredne važnosti je, da ume dati žena stanovanju izraz prisrčne domačnosti in urejenosti, ki ne utruja in ne razburja, temveč blaži in pomirja vse, ki vanj zahajajo.
Še nekaj o notranji ureditvi stanovanja. Načrt zgradbe in notranja razdelitev stanovanja dajeta smer, po kateri se stanovanje lahko opremi. Pri opremi stanovanja, moramo imeti pred očmi ljudi, ki bodo tukaj prebivali. Mož mora misliti, kako bi ustvaril ženi prijeten dom, ji olajšal delo in prihranil nepotrebna pota, kako bi otrokom priskrbel zdravo mladost, sebi pa miren prostor za plodovito delo. Žena mora preudariti, kako bi dala stanovanju čim več toplote, kako ga bo praktično uredila, da ne bo mučila domačih z večnim čiščenjem in skrbjo, da se kaj ne zamaže ali pokvari. Ljubezen do domačih mora biti večja kot samoljubje, ki želi, da bi bilo vedno vse do pičice pospravljeno, tujim za ogledovanje. Res lepo je le to, kar je tudi dobro uporabljivo. Vse, kar je v stanovanju, mora biti za to tu, da služi človeku, ne pa da ga muči.
Za udobnost stanovanja je važna pravilna in premišljena razdelitev prostorov. Premisliti moramo ob katerem času dneva bomo pretežno v tem ali onem prostoru. Prostore razdelimo tako, da dobivajo ravno ob tem času solnca. Kako prijetno nam je, če nas predramijo zlati žarki ranega solnca in kako domač je večer v sobi, ki jo rdečijo žarki zahajajoče solnčne luči.
Pohištvo razdelimo tako, da nas ne bo oviralo pri delu in da zavzame čim manj prostora. Napačno bi ravnali, če bi odločili za sprejemanje obiskov posebno sobo, manjkalo bi nam pa prostora za spalnice.
Snago v stanovanju vzdržujemo brez prevelikega napora, če skrbimo, da je oprava praktična in enostavno izdelana. Čim bolj preprosto je pohištvo in čim manj ga je v sobi, tem bolj zdravo in čisto
je stanovanje in tem manj dela povzroča snaženje. Pri nakupu izbirajmo le dobro, trpežno blago, ki ostane dolgo časa porabno. Ni pa treba, da bi bilo izdelano le iz trdega lesa, ki je sicer trpežen ali drag in si ga zato ne more vsakdo omisliti. Tudi iz mehkega lesa napravljeno pohištvo je čedno, zlasti če je okusno popleskano.
Razno.
Ajdova pogača.
M. Kolarič.
Ajdovo moko vmesimo s prav vročo vodo ali kropom in napravimo primerno mehko testo, ki se pusti zvaljati v tanke krpe. Ne pozabimo soliti.
Nadev je lahko različen.
Na rezance zribano repo skuhajmo prav mehko. Vodo večkrat premenimo, da se izgubi oster duh. Ohlajeni repi primešajmo poljubno množino zmletih orehov, lešnikov ali pa dobro odcejenega domačega sira. Nadev malo posolimo. Namesto repe, lahko vzamemo na rezance zribane buče. Pustimo jih nekaj časa nasoljene, nakar jih ožmemo in jim primešamo sira. Dober je tudi nadev iz zribanih sladkih jabolk, ki jih potresemo s sladkorjem in cimetom. Namesto svežih jabolk moremo vzeti tudi suhe. Te namočimo za nekaj časa v mrzli vodi, nato pa jih poparimo, da se zmehčajo in zrežemo na rezance.
Dober nadev je tudi iz domačega sira, zmeša-nega s smetano.
Ko imamo pripravljen nadev, zvaljajmo iz testa tanko krpo v obliki in velikosti posode, v kateri bomo pogačo pekli in jo položimo v pomazano pe-kačo. Na to nadevamo za prst debelo nadev, ki ga nekoliko polijemo s smetano. Na to položimo drugj krpo testa in tako ponavljamo, da imamo štiri krpe. Na vrhu mora biti nadev, ki ga polijemo s smetano. Pri nadevu iz buč polijemo po vrhu z mastjo. Pečemo v precej vroči peči in damo vroče na mizo.
Koruzna poganica.
M. Kolarič.
Koruzno moko, ki smo ji primešali nekaj pše-nične, zamešamo s toplim mlekom, da dobimo testo, ki je gosto kakor dobro kuhana sadna mezga. Temu primešamo malo vzhajanega kvasa in postavimo posodo na primerno gorko mesto. Medtem zrežemo na drobne kosce suhe slive, hruške ali jabolka in jih poškropimo z rumom ali slivovko. Lahko pa vzamemo tudi fige, rozine ali rožiče. Vzhajano testo nadevajmo 2/3 visoko v dobro pomazano pekačo, potresimo po vrhu narezano sadje in še pustimo nekaj časa, da malo vzhaja. Preden damo v peč, po-lijmo s smetano. Dobra je vroča, pa tudi ohlajena.
Družbene zadeve in razno.
Uradne vesti.
Zapisnik
seje glavnega odbora Kmetijske družbe dne 10. oktobra 1931.
Sejo je vodil predsednik g. O. Detela, navzoči so bili gg-: podpredsednik Hauptman in odborniki Jan, Kersnik, Levstik, Steblovnik, Strcin, Šušteršič, inž. Zidanšek, družbeni ravnatelj inž. Lah in kot zapisnikar tajnik Kafol.
1. G. predsednik je otvoril ob K na 15- uro sejo, pozdravil navzoče ter ugotovil sklepčnost. Predvsem je čestital
g. odborniku Levstiku k njegovi 70 letnici, čemur so se gg. odborniki iskreno priključili. Poročal je o zgradbi skladišča v Ljubljani. Na podlagi razpisa je Kmetijska družba oddala zgradbo skladišča tvrdki, ki je bila najcenejša. Delo se je pravilno začelo, toda zadnji dan je bil proti tej zgradbi vložen protest, vsled katerega se je moral vršiti ponovni komi-sionelni ogled. Pri tem se je dosegel sporazum, vsled katerega je postalo dovoljenje mestnega magistrata za stavbo pravo-močno. Mestni magistrat je stavbi stavil še nekatere ovire, ki
so se pa končno odstranile in upati je, da bo zgradba še pred zimo uporabna.
2-	Poprava družbene hiše v Mariboru se bo poverila domači tvrdki, ki bo to delo izvršila še pred zimo.
3-	Za popravo hiše v Novem mestu je bil vložen načrt in prošnja za stavbno dovoljenje. Dosedaj še ni rešitve-
4-	Na Bokalcih je bilo treba postaviti barako za spravljanje orodja in za stanovanje čuvaja pri drevesnici. Družba je prenesla garažo z dvorišča na Novem trgu k drevesnici ter jo adaptirala v to svrho.
K temu poročilu so gg- odborniki izrazili svoje mnenje.
II. Poročilo ravnateljstva. Od zadnje odborove seje 28. avgusta t. 1. je zabeležiti precej ukrepov, ki jih je storila družba v korist izboljšanja današnjega kritičnega stanja našega kmetijstva. — Tako je zabeležiti, da je banska uprava odločila, da bo prispevala Tvornica dušika v Rušah po 2 Din za vsak q nitrofoskala, ki ga bo razpečala, pod pogojem, da ne sme cena presegati 138 Din za 100 kg. Akcija dodelitve tega' gnojila se poveri Kmetijski družbi- Podpora je določena kvečjemu do 150 vagonov nitrofoskala, kar bi skupno znašalo 30.000 Din. Vendar je zelo dvomljivo, če bo mogoče to množino oddati v Sloveniji. — Na predlog družbe je banska uprava izdala nalog vodstvu kmetijsko-gospodinjskih tečajev, naj uvedejo pouk o preji in tkanju ter naj o tem natančno pouče
kmetska dekleta.	(Dalje prih.)
-
Bloke. Na vzpodbudo načelnika kmet. podružnice g. Lenarčiča se je priredilo kmetijsko predavanje v nedeljo, 14. junija t. 1. Udeležba je bilo izredno velika. Predaval je strok, tajnik Kafol o pridelovanju krme in pospeševanju živinoreje. Po predavanju se je razgovarjalo o raznih gospodarskih potrebah, v katere so posegli razni navzoči posestniki.
Gospodarske vesti.
Trgovinska pogodba z Avstrijo. Naša delegacija je pri trgovinskih pogajanjih z Avstrisko republiko na Dunaju dosegla, da se bo meja za višjo carino pri vinih z večjo alkoholno vsebino povišala v zmislu želj in predlogov od 13 na 14° alkohola. V ostalem pa je tudi to povišanje zaenkrat le teoretičnega značaja, ker sedanji režim uvoznih carin za vina, po katerem velja za vsa vina uvozna carina 30 zlatih kron, vezana z drugimi državami, katerih pogodbe še niso potekle in vsled tega tudi sporazum Avstrije z Jugoslavijo glede uvedbe carinske meje 14° alkohola za zaračunavanje večje carine ne bo imel praktične veljave.
Izvozne premije na grozdje je odredila grška vlada. Premija znaša 40 par na 1 kg.
Obvezno zavarovanje proti toči. Na podstavi zakona o zavarovanju proti toči z dne 10. feb. t. 1, je Dunavska banovina sestavila uredbo o obveznem zavarovanju poljščin proti toči na podlagi poslanih posevkov, ki naj bi jih plačali vsi lastniki, odnosno obdelovalci zemlje v Dunavski banovini. To uredbo je ta banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Cim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Dunavska banovina bo na ta način prva, ki bo uvedla obvezno zavarovanje proti toči.
Pred novim nemškim carinskim zakonom. Nemška vlada izdeluje sedaj nov carinski zakon. Kot podlaga baje služi novi avstrijski carinski zakon. Naša država se že pripravlja, da bo z Nemčijo sklenila novo trgovinsko pogodbo. Kmetijska družba je v tem pogledu že podvzela korake pri odločujočih činiteljih za varstvo našega kmetijskega gospodarstva.
Veliko nazadovanje kmetijskili pridelkov na Češkem. Glasom predhodnih statističnih podatkov za letošnjo leto, se je na Češkem veliko manj pridelalo nego lansko leto. Skupno se računi, da znaša ta izguba na 3 milijarde Kč. Letos bodo morali uvoziti 80.000 vagonov žita več, nego lansko leto, kar znači, da se bo postavka uvoza zvišala za nič manj kakor 1 milijardo Kč. Pridelalo se je namreč manj nad 33.000 vagonov
pšenice, 50.000 vagonov rži, okoli 23.000 vagonov ječmena, 10.000 vagonov ovsa in okoli 3000 vagonov koruze. Slame pa bo manj za okoli 500 milijonov Kč. Zelo slabo se izkazujejo tudi krmila, pa tudi posetev sladkorne pese je za 60.000 ha manjša. Izguba na sladkorni pesi znaša okoli 250 milijonov Kč.
Kmetijsko - šolski vestnik.
Baiiovinska mlekarska šola v Škofji Loki se otvori dne 10. novembra 1931. Sprejemni pogoji: Državljanstvo kraljevine Jugoslavije; z dobrim uspehom dovršena osnovna šola in dvoletna praksa v mlekarskih obratih ali dvoletna kmetijska šola, ali enoletna kmetijska šola in 1 leto prakse v mlekarstvu; starost nad 17 in ne preko 25 let; moralna neoporečnost; dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obisk mlekarske šole. (pogoj samo za mladoletne); fizična usposobljenost za poklic sirarja ali mlekarja. — Reflektanti naj vlože pravilno kole-kovanc prošnje in priloge na ravnateljstvo najkesneje do 31. oktobra 1931., ki jim je priložiti: Domovnico, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in spričevala o praksi, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o uboštvu, vidi-rano po pristojni davčni upravi. — Vzdrževalnina na zavodu znaša 650 Din. Prosilci izven Dravske banovine plačajo še šolnino v iznosu od 100 Din mesečno. — Prosilci, ki reilekti-rajo na štipendije s strani svojih banovin ali pa ministrstva za kmetijstvo, naj prilože svojim prošnjam za sprejem še izjave teh oblasti, da hočejo plačevati zanje vse stroške za vzdrževanje in šolnino. Ravnotako morajo priložiti prošnjam slične izjave plačnikov tisti prosilci, ki se nameravajo vzdrževati brez javnih podpor. — Podrobnejša pojasnila se dobe na ban. mlekarski šoli v Škofji Loki, dalje pri kmetijskih oddelkih banovin in upravah kmetijskih šol.
Tržne cene.
Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali na sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in so posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje.
•o *
■S J {
Cene »o v dinariih.
pšenica .....
rž .......
ječmen .....
oves......
proso ......
koruza (nova, sušena)
ajda.......
fižol,, ribničan . . . fižol, prepeliiar . . krompir.....
Llabllana
Maribor
.s o r
S I o u
sladko seno kislo seno slama . .
s
i 53
s
V >
o ■S
Voli I.....žive teže 1 k«
..II.........1 „
„111.........1 „
Krave debele . . „ „ 1 „ Krave, klobasarice ., „ 1 „
Teleta .... žive teže 1 kg
(Prigon f LJ. 236, Mar. 727 glav) (vštevši ves mesec september) 6—8 tednov stari ... Kom.
3—4 mesece stari......
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel	mrtve .. 1 .,
(Prigon v Lj. ,128 v Mar. 1770 glav) (vftevsi ves mesec september)
/ piščanec........kom.
I kokoš...........
Si (
mleko.....
smetana . . . . čajno maslo . . surovo maslo . . polementalskl tir
sirček.....
lalce ...
£ i s
S /trda drva *= * mehka drva
1 lit. 1 .. 1 kz 1 •• 1 .. 1 .. kom.
1 m* 1 ..
210 — do	230 —	200 — do	250-—
190*— do	200 —	160'— do	250*—
180- - do	200 —	170 - do	250*—
185 — do	210' —	170*— do	250'—
230-— do	250"—	150'— do	250 —
155*— do	160*—	160*— do	200'—
240" - do	255 —	160 — do	300 —
—•— do	275 —	225 — do	300 —
—do	325 —	225 — do	300 —
150 — do	200 —	100 —do	150'—
-• do	80'—	— — do	85'—
60-— do	70'—	-•— do	75'—
50 — do	60 —	—•— do	60 —
6 50 do	7 50	4 - do	650
6- - do	7'—	2 75 do	3'25
5'— do	6' —	2 25 do	3'—
4-— do	6'-	3 75 do	5 50
2-25 10	3-50	1-50 do	2*50
— - do	7 50	6 — do	6 —
150 — d"	120 —	50-— do	80'—
_•_ do	— ■—	150 — do	200'—
do	--	»50 — do	400'—
do	- •—	7 — do	8'—
•_ do	—'—	10 — di	11 —
12 — do	15'—	12 — do	15 —
25 - do	35 —	30 — do	35 —
2 50 do	3 —	2 — do	S —
--do	—•—	12 - do	14'—
32 — do	40 —	—■■- do	40 —
25 — do	28' —	28 — dO	32 —
— •_ do	26 —	24 — do	40-
7 — do	8 —	8 — do	10'—
1'— do	1 25	- do	1 25
100 - do	120 —	100 — do	112 —
--do	70 —	90-— do	100'—
Za uredništvo odgovarja: ing. R. Lah. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija. d. d. v Ljubljani. Odgovoren J. Vehir.
Telefon 2966
jboljši in najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
SKODOVI ZAVODI V PLZNJU
se nahajajo v velikostih 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
CIV. IMG. M. A. ŠTEBI
Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU-—
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
RBOISTR. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZOHHHMHiiMMHBHHIII^HHBHBHHHHH
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SOČNA) ULICA 1
Vloge oa knjižice in tekoči račun obreatuie po 5"5°/, brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 •/, brez odbitka da ka na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. j a m s t t o za vloge presega večkratno vrednoit vlog.
Vloint knjižice drugih zavodov (prejema kot gotovino brez prekinjenja	Telefon 2847.
obrestovanja. Posojila daje proti poroitru, na vknjižbo in prod zastavi	Bnojavi: >Kmetski dom t'
premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredit« v tek. računu pod	Rafnn poli hranilnice H 14 257 naforodnejlimi pogrni. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.—ll'i,
in od 5.—4«/». le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8,— 12'/, ure.	Podrafnld v Kamniku ln v Maribora.
Važno la osnovne in kmetijske šole i
Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70x50 cm s primernim obešalom in okvirjem.
Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin.
K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom vsake rastline.
Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100'-.
Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku.
„Gospodarska navodila"
ponatisi iz .»Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din.
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil).
1. Počrnjeaje vina ail sad-
jevca.
5. Sestava in setev travalh !■
deteljnih zmesi.
7. Gnojenje vinogradov z no-
vejšimi umetnimi znoiili.
tt. Kako se iz gnilega grozdi*
napravi dobro vino.
9. Ciste droie in njih raba v kletarstvu.
13. Vzroki neplodnosti pri govedi
15. Sluzavost ali vlačilivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
Jf> Čiščenlc in orecejanle 'ina.
iS Resna beseda vinogradni kom ob trgatvi
ib Naprava petliota ail domače pijače.
27. O bistva alkobolaega vrtala (kipeaja).
29. Vnete vimena ali volilč aa vimenu.
34. Zatiranje oidlja ali prave
trsne plesni.
36.	Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva.
37.	Kislost (kisloba) in razkl-sanje vina.
40.	Zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter škropljenje drevja.
41.	Močno krmilo ..ribja moka" za rast in pitanje prašičev.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
46. Bradavice (gobe) pri živini.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužni,, bolezni s cenllenjem (rdečica).
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
60. Kako se obnavljalo ln popravljalo mele ?
62.	Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah.
63.	Garle pri konlih.
64.	Apneni dušik.
66. Duh in okus vina po žvepla.
68.	Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi.
69.	Sečni kamni pri živalih.
70.	O prijavi sekanja v gozdih.
71.	Kisanle in cikanle vina.
72.	Trošarioa na vino.
73.	Precejanje in filtriranje vina.
74.	Glodanle lesa po govell žl Vili.
75.	Dve najni nalogi naše živinoreje.
76.	Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin In živali.
77.	Škoda, povzročena po lovcih ln dlvlačlni.
78.	Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni.
79.	Preizkusi z umetnimi gao-Jili 1923. leta
80.	Pomen kmečkih gozdov.
81.	Neplodnost, zvrženle la bolezni žrebet.
82.	Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo.
83.	Tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju.
34. Moljavo žito.
85. Kako sadimo sadao drevlt ob cestah In potih.
>6. Vinski eponlt in niega uporaba v kletarstvu.
ERflKLIT
PLOŠČE
SO NAJBOLJŠI STAVBENI MATERIJAL ZA
HLEVE
SVINJAKE
KOKOŠNJAKE
GOSPODARSKA POSLOPJA, HIŠE I.T.D.
zahtevajte POJASNILA pri
MRTERIRL, TRG. D. Z 0. Z.
L J U BLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 36/1.
Za jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano najuspešnejše sredstvo
ARBORIN
Izdeluje ga tvrdka
„CHEMOTECHNA"
družba z o. z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
(na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne)
IANENO OLJE, FIRNEŽ, BARVE, LAKE, KIT, LANENE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri	*
domačem podjetju
HEPK-gAMKl
(•varat »II« lakov In l»arv
družba z o. lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice y Maribora in No, jih Sadu. — Tovarne ▼ Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
ASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev in oma-stiteo domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti »MAS 7 IN~A< so brezštevilna zahvalna pisma.
Cena i S Skat. 46 Din, 10 Skat. 80 Din.
LEKARNA TRNK0CZY
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4.
(Zraven Rotovža.)
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 2. Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji »ADLER«
Kolesa iz prvih tovarn, Dtlrkopp,Sty-ria, Nero. Pletilni stroji vedno v za-logi.Posamezni deli koles in šivalnih
strojev. Daje tudi na obroke Cenike franko
ki je zdravi
usna. o izdatna
Ustanovljena leta" 1881
Celjska posojilnica
d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle.
Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000'
Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši)
LJUDSKA POSOJILNICA
raglalravana indruga s neom. lavezo
V LJUBLJANI
obrestuje vloge In dale posojila In kredite pod najugodnejšimi pogoji. Svoje prostore Ima tik ia Iranfilikansko cerkvijo v lastni palaCi. MlkloilCsva c. S.
HRANILNE VL06E ZNAŠAJO NAD 190 MILIJONOV DIN.
POSOJILNICA V MARIBORU
r. z. z o. z.
NARODNI DOM
Teleton 21-08. Ustanovljena 1882.
Obrastai« nevezane hranilne vloge po 5°/», vloge proti 3 mesečni odpovtdi po 6'/»*/••
Sta i
l »o.ooo.ooo-.
»eaerve analalo nnd Pln <.OOO.OOQ-.
nt
> ^ 4-> —i
"5" S
h o
^ H
0 LU
CO s C ^
je
Blasnlkova
y EL1HQ PBflTIKB
za prestopno leto IS3Z,
ki ima 366 dni.
..VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V ,,Veliki Praliki" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Med-žimuriu in v Julijski Benečiji; — pregled c koncu brun.11 živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; - življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; —oznanila predmetov, ki jih rcbi kmetovalec, in žena v hiši. — Cena 5 Din.
,,VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tisftarni 1 Elastika nasl. d. d, b Ljubljani.
Jesensko gnojenje ^ dga„Xdt
sigurnega uspeha. — Travnike, ozimna žita, vinograde in sadonosnike moramo gnojiti v jeseni. — Mešano gnojilo Nitrofoskal - Ruše daje pri vseh teh kulturah dobre uspehe. Kulture, ki slabo rastejo in imajo svetlo-zeleno barvo lista, moramo gnojiti razven tega še z apnenim dušikom.
Naročila sprejema Kmetijska družba
in vse njene kmetijske podružnice.
Tvornica za dušik d. d., Ruse
KMETOVALCI. UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
KALIJEVO SOL
ker samo na ta način se poleg fosfornih in dušičnih gnojil dosežejo največji pridelki prvovrstne kvalitete in je rentabilnost umetnih gnojil sigurna. — Gnojite sedaj v jeseni na O r a 11
Za žita..........................50— 80 kg
Deteljo, travnik, koruzo..............100—120 kg
Krompii, peso, repo................120—150 kg
Trto, hmelj in sočivje................150—200 k g
Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam dn brezplačno:
AGRIKULTURNO KENIČKI URED ZA KALIJEVO GNOJENJE
Zagreb, trg burze 3/11.
40 % kalijeve soli
JVAala naznanila.
Le Droti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—. vsaka nadaljnji beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vtakega 10 in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Sadno drevje!
Kmetijska podružnica Mala Nedelja ima na prodaj za jesensko sajenje večjo množino visokodebelnih jablan in hrušk po sadnem izboru.	267
Brinje, in slive za žganjekuho
oddaja po ugodnih cenah Ivan Jelačln. Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo.	87
Prodam dve kravi
ena s četrtim, druga z šes.im telelom (ker mi je teletilo pet krav na enkrai) po izbiri kupca. Valentin Babnik, Gllnce 9, p. Št. pri Ljubljani. 277
Novo italijansko brinje
prodaja A. Šarabon, Ljubljana. Zahtevajte ponudbe in vzorce.	257
Razglas o sadnem drevju
od Kmetijske družbe v Ljubljani slej na 4. zeleni ovojni strani.
Drevesa:
jablane, hruške in Julijeve slive in več tisoč divjakov ima na prodaj: Franc Istenič, posestnik, Gor. Logatec 42.	283
Ekonom,
samec, star 39 let, absolvent vinarske in sadjarske šole v neodkazani službi, išče nameščenje. Naslov pri upravi ,,Kmetovalca" pod št. 282. 282
Službo išče upravnik
z večletno švicarsko in nemško prakso. Vstop lahko takoj ali pozneje. Postiach 243. Latschach bei Villach. — Avstrija.	281
Dvovprežno lahko kočijo
polkrito, rjavo pleskana, dobro ohranjena, ima po zelo nizki na prodaj: Kmetijska družba v Ljub-'jani.__280
Šafar-oskrbnik,
vešč vsakega gospodarskega dela, posebno v sadjarstvu, soliden in poročen, se išče. Ponudbe s prepisi spričeval in natančnimi pogoji na Oskrbni-štvo veleposestva Langental, p. Pesnica pri Mariboru.	279
Bika
čistokrvne simodolske pasme, 20 mesecev starega, proda ali zamenja za telico ali mlado kravo enake vrednosti: Umobolnica na Studencu pri Ljubljani.	278
Kmečkega sina
neoženjenega, ne pod 30 let, zelo energičnega, ki bi nadzoroval delavce ter večje posestvo (po navodilih), kateri pa mora tudi sam delati, iščem. Ponudbe na upravo ..Kmetovalca" pod št 274.
274
Mozaični tlakovi,
stopnice, ograje, cevi, podboji. Cementarna I. Gostinčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani.
144,
Tri montafonske telice
čistokrvne (dve že breji) ima na prodaj: Josip Žužek, Velike LaSCe.	287
Cepljene trte in sadno drevje!
Marelice in breskve najboljše vrste in 8 vrst cepljenih trt na podlagah: Goethe, Kip. portalis, Berlandieri itd. ima na prodaj: Franc Kovač, posestnik drevesnice in trtnice v Jankovi, p. Voj-nik pri Celju.	264
Sadno drevje!
Za jesensko	saditev po 20. oktobru — ima na prodaj razne vrste jablan in hrušk: Jožef Po-
dobnikar, po	domače „Mure", Dobrova št. 48 pri
Ljubljani.	276
Ljudska samopomoč v Mariboru
naznanja vsemu cenj. občinstvu Dravske banovine, da je ustanovila s I. oktobrom 1931 peto skupino z oddelki A/IV, B/IV, C/IV, D/IV. V le oddelke se sprjmejo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta, in sicer za Din 1000, 2000, 4000, 10.000. ozir. iz vseh oddelkov za 17.000 Din podpore. Ker se sprejme za vsak oddelek le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv.	275
Sadno drevje:
jaSolčne divjake in cepljene trte, zajamčeno zdrave, pristne in kvalitetne, oddaja po znižani ceni zlasti podružnicam takoj Frangež Franc, Hoče 118, pri Mariboru.	273
„Hamad" prašek — mrčesu smrt!
Podpisani naznanjam vsem kmetovalcem, da sem že večkrat kupil razna sredstva proti hišnemu mrčesu — toda vedno brez uspeha. Pred kratkim sem kupil eno trikotno škatljico ..Hamad" praška, z zakonito zaščiteno rdečo etiketo z muho. Ta zares hvale vreden prašek sem preizkusil jaz in drugi, pa ga zamorem najtopleje priporočati proti vsakemu mrčesu, proti muham, ščurkom, stenicam, molom, mravljam, živinskim ušem in bolham. Naročili smo pri: Ciril Stramšak, glavno zastopstvo za „Hamad"-prašek, Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. — Ivan Pekovec v Bohinju. — Pripomba : Ena škatljica tega praška stane Din 10.— ; priporoča se, naročilu priložiti 10 ali 20 Din, da ni treba povzeti, kar pošiljatev le po-draži.__268
Pokončavanje podgan, voluharjev, domačih in poljskih miši s plinom!
To oblastveno preizkušeno pokončevanje izvršuje najceneje in najbolj zanesljivo osebno: Ciril Stramšek, konces. pokončevalec škodljivih mrčes, podgan in miši v Dev. Mariji v Polju pri Ljubljani. Pojasnilo: Ena patrona plina za pokončevanje podzemeljskih podgan ali voluharjev, ki ugonobi podgane na 50 metrov daljave, stane 40 Din.
269
Sadno drevje!
Drevesničarska zadruga v	Dorlarjlh pri Skoliilokj
ima za jesensko oddajo	večjo množino sadnih drevesc: jablane, hruške,	črešnje, slive, marelice, orehe. Cene nizke.	Dobro blago. 252
500 dinarjev tedensko plačamo
zgovornim osebam z številnimi poznanstvi. ..Perssons", Ljubljana, poštni preda 307. Znamko za odgovor.	214
Za prodani gepelj
katerga je prodal g. Franc Suhadolnik iz Borovnice 44, se kupec poživlja, da ga tekom 8 dni odvzame, sicer prodajalec ni odgovoren za gepelj in kupnino. Po 8 dneh se gepelj zopet proda! 285
Montafonska plemenska živina
krave, telice in bik na prodaj! Najvišja mlečna molža v Jugoslaviji. Garantirano brez tuberkuloze. Oskrbništvo graščine Neukloster, p. St. Peter v Sav. dolini pri Celju.	284
Ekonomu,
ki je delaven in skrben, bi mu dal svoje, tik okrajne ceste, v lepem kraju, krasni legi ležeče posestvo, obstoječe iz 6 oralov v prav dobrem stanju nahajajoči vinograd, 5 oralov sadonosnika, nekaj njiv, steljo iz zraven ležečega gozda, stanovanje, klet s posodo, razno orodje, hlev in viničarijo v najem, oziroma v oskrbo. Najemnina bi se poravnavala v naturi, ne v denarju, in to sorazmerno vsakoletnega pridelka. Ponudbe se naj pošljejo na upravo ..Kmetovalca" pod št. 272.
272
Sadno drevje,
velike zaloge 3 in 4 letnih močnih sliv. jabolk, mošt. hrušek, grmičev: breskovih, marelic, jabolk hrušek, visenj, malin, ribeza. Sadike od jagod 11 sort, vrste lepotične od Prunusov, akacij, va-gelje itd., ter več tisoč Amp. Veitchi — cepljen. Zahtevajte ponudbe od drevesnice F. Vrečer, Voj-nik pri Celju.	271
Dva bika
čistokrvne montafonske pasme, licencovana s prvo nagrado, stara 18 in 20 mesecev, ima na prodaj: Janko Mesec, Stara Vrhnika 7.	270
Več tisoč divjakov
jabolčnih, prvovrstnih enoletnih, ima na prodaj: Miha Brecel, Št. Janž, pošta: Velenje.	286
Trdovratno zaprtje
hemeroide, črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno „Franz Josei" grenčico, ako zjutraj in zvečer spiješ malo kupico. Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da je „Franz Josei" grenčica uporabljiva celo pri ranjenemu črevesu, brez vsakih bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kmetovalci! Vaš denarni zavod ie
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in
Vodnikove ulice.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoŽenjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka.
Stanje hranilnih vlog nad Din 100,000.000-—.