Lete LXXV„ it 232 LfnM) 1*. SO UREDNIŠTVO m UPRAVA: LJUBLJANA, FUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-24 in 31-28 — Izhaja vsak dan opoldne — M«ae«na naročnina 11 Up —Račun pri postno ček. zavodu: LJubljana 10.S51 Schvvere Niederlage nordamerikanischer Terrorbomber 121 VlugBBU&e beim Angriff auf Schweinfurt abgeschossen — L-Boote ver-senktcn 11 Feindschif fe mit 74.000 HRT. und 2 Zerstorer — Heftige, aber erfolglose Anuriffe der Bolscheuisten — Briickenkopf Saporoschje befehls- jjemass neraumt - I>andekopfe der Sotvjets be^eitiRt oder eingeengt — In den letzten drei Tajjpn 354 Sowjetpanzer und 233 Flugzeuge vernichtet — 250. LtlftsMg \on Ilauptmann Xowotny — Grossangriff der An^lo-Amerikaner am \oItumo Ana dem FttžiieiItauptgunitlo, Okt. TJ>;;> t >\ mmUUHdct cIt Wchrmacht gabt bekann* : N<>rfili<-h de« A^mv^hm Mpere* und am mittleren Dnjepr liihrt«* def FVind »n mch-reren Ahst-htiittrn hrfti«r«\ abrr »Tfol^loso Angriff*-. Drr Hriirkrnkopf von Saporo-schi« ut;p!»' vubi unseren Trupp«n hcfehls- gemass naoh Zerstorung vriehtfgeir Anin- Am DnjepB, an der Pr ipj<-t - Mii ndu ng und ant SsOsJi brachten eigene Angrlffs-sVrternehmirasjen vrčftere Erfolge, Einige feinđHche Landekopfe auf dem vvestuf r drr Flii-^«- \\urden l>«'>«'iti^t. andere e:n-geeagt. Wo«tli<'?i Krit«<-hfiv Und bvsdudeJ'S WWt-lirh Smolen ik M -heiterb n aucn srestern starke DttrenbfuClMveiBtiChc đer Sovvjcts. Alh'in im K;« mpf rauni siid\vestilch Smo-b*n.**k wnrden dabei 4G BowJtitpn>n■«r v«*r-rrichtet. In den letzten drei Tagen verlor der F'-ind bel selnen vergebUcben Angrir- fen inscfsumt 364 Panzer und 233 Flag-■eoge. Hauprivi i nn \ouotny, (irnpjMnUMnman-denr in einem .Tngdgesch\vader. erzleTte gestern an der Ostfront dPn 250. Luft-sieg. In den sehueren Abvvehrkampfen im mit.tlorr u Kmntabsehnitt hat sich dio l. SS.-FreiwilIi^*n-Grenjiri£a<)—300 najreHenden Bombom N^iirden naeh binhorisren Moldungon 121 znm Absturz Kobraeht. Dor Al^ehus^ \voitrror Bombonflugr.oupo ist \vnbr«»rho!n-lich. l'nt^T^^M'lMKito vor?5onkton in soh\voron Kiimpf»'n pc^cn bi it isob-nordamrrikani-srho (ioloit^iigro 11 Schiffo mit zusamnun 74.000 Bi;T und 2 Zerstorer. Zwel xvoito-ro Schiffo und oin Zorstoror \\urdon durch Torpodotrof for irhvvrr bosobadii^t. Errichtung der Behorde des Okrsfen Kommissars in der Operationszone „Adriatisches KiisterJanda In der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« bestehend aus den Provinzen Triest, L a i b a c h , Gorz, F r i a u 1, Istrien und puarnero einschliesslich der einverleibten Gebiete von Sušak, Bukari, Concanera, C a s t u a und V e g 1 i a hat der Gauleiter und Reichsstatthal ter Dr. Rainer die gesammte zi~ vile, offentliche Gcwalt als Oberster Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« iiber-nommen. Alle Behorden und oiientlichen Dlenststellen dieser Zone sind dem Oberstcn Komissar unterstellt. Bisher von der deutschen Wehrmacht wahrgenommene zivile Funktionen sind auf die DienststeHen des Obersten Kommissars iibergegangen. Nemški in japonski protest v Liz&^nl Neetička vlada s! pr'đržtije cadal|3ife ukrepe zaradi zasea&e &zm?ar po Angležih izpromenjon položaj Bcjrtin, l.'S. okt. DNB. Nemška vlada jc ▼ petek vložila po svojem poslaniku v Lizboni pri portugalski vladi v formalni noti na.^ostrriSi protest proti prepustitvi vojaških o;>c»? išr na Azorih An^lt^ž.eir.. s temer jo Portugalska tof-ko prokrsila nevtralnost Nemška vlada si jo pri tem pri-drfiala pra\:c da podvzame potrebne me. r£. katere zahteva na Azorih. Tokio. 15. ok*. DNB. \ V^hodno-arijska služba DNB). Japonska vlada je dne 15. Oktobra vložila po svojem poslaniku v Lizboni pri portugalski vladi protest preti anglo-ainertfikJ zasedbi Azorov. Ustoličenje državnega projektorja dr. Frlcka v Pragi pragra, 15. okt. DNB. Državni minister !» načelnik državne pisarne Reicha dr. Lammeis je dne 14. oktobra na praškem gradu svečano ustolič 1 novega Ce^ kega državnega protektorja dr. Fricka. V svojem govoru je minister dr. Lam-mers obširno očrtal razmerje Protektorata in Ro eha v sedanji vojni. Nato je poudari] z Bluge dosedanjega protektorja von Netiratha in obeh peslevodečih protektor-jev H- . ineha in Daluegeja. ZlasL; pa je naglasi velike zasluge ministra dr. Fricka, tega starega in preizkuserega Fiihrer-jevega sodelavci, ped čgar protektoratom bo postalo razmerje f-eške z Nemč'jo gotovo še h' :j tesno in prisrčno. Državni protektor dr. Fr'ck se je v svojem odgovoj u zahvai.l Cehom za vse napore ki jih doprin'-šajo za zmago Fteicha in njegovega orožja ter je obljubil, da bo z vso svojo močjo služi boljši bodočnosti Češke in Moravske Državn- minister za Češko in Moravsko višji vodja SS Frank je v svo.'em govoru pokazal kako n.ločljiva je usoda Protektorata in Reicha. Po ragovoru predsednika pretektorske vlade dr. Kreičija. ki }e govonl kot zastopnik predsednica dr. H3-che. je minister dr. Lammers zaključil svečanost z vzklikom Fiihrerju. Badogllo hoče pognati Italijane v bratomorni boj Milan", 15. okt DNB. Badoglijeva vojna napoved je vabudila v vsej Italiji močno ogorčenje. Javnost se zgraža, da si upa izdajalec, ki je zahrbtno izdal svojega za-veznica, sedaj še celo napovedati Nemčiji vojno in pozivati Italijane k bratomoru. Vodilni severno-italijanski listi odklanjajo to najnovejše zločinstvo in označujejo, ket n. pr. list »Pomerigio« Badoglije-vo izdajo kot blaznost Mislili smo, piše list, da i;rona in meč ne moreta pasti nižje, ket sta to že storila s sramotnim premirjem. Ogorčenje pa je še večje sedaj, ko vidimo, da sta se Viktor Emanuel in Badoglio dala zapeljati tako daleč, da sta poštenemu zavezniku in vojnemu tovarišu napovedala vojno. S tem pa je postalo jasno, da Badoglio in kralj I svojo izdajo nista hotela preskrbeti italijanskemu narodu miru, temveč ga samo spraviti v novo vojno, v vojno na domačih tleh. ki narodu ne bo prav nič koristila, temveč mu prinesla le sramoto. Pravi Italijani nimajo z Angleži r.ič skupnega, oni bodo ostali zvesti svojim prijateljskim pogodbam. Zato preveva danes Italijo ponovno enotna vo- lja za vstop v boj. ki naj prežene Anglo-sakaoneč z njenega ozemlja. Domovina, zaključuje -Pcmerigio*. mora živeti in bo tudi preživela ta žalostni dogodek. Kdor pa se domovini upira, nima več pravice biti Italijan in z njim bomo postopali kot s tujim sovražnikom. ^Regime Fa-cista piše med drugim: Viktor Emanuel. ta nemogoči človek, ki bi moral izginiti v blatu je storil to zadnjo podlost, da bi rešil krono. Badoglio je naslovil na vojake v zasedenih ozemljih poziv in jih postavil pred odločitev, ali naj padejo v boju za Angleže in Američane, ali pa naj puste, da jih ustrele v hrbet. Jasno je, da bodo italijanski vojaki primerno odgovorili na ta poziv Viktorja Emanuela in Badoglia. ki hočeta svojo dramo zaključiti z bratomorom. Dogodki se razvijajo z blazno naglico in zahtevajo od naše mladine hitre odločitve. Strniti mora namreč svoje vrste in stopiti ob rame nemških tovarišev, da bo rešila bodočnost naših sinov, vso našo junaško preteklost in našo čast. Hud poraz severnoameriških terorističnih bombnikov 121 letal sestreljenih pri napadu na Schweinfurt — Podmornice potopile 11 sovražnih ladij s 74.000 brt. in dva rušilca — Siloviti, toda brezuspešni boljše viški napadi — Mostišče Zaporožje po povelju izpraznjeno — Sovjetska predmostja odstranjena in zožena — V zadnjih treh dnevih uničenih 354 sovjetskih oklopnikov in 233 letal — 250. letalska zmaga stotnika Nowotnyja — Velenapad Angloameričanov ob Volturnu Iz Fiilirorj«-\rjja gla\nojra stana. 15. okt. DNB Vrhovno povejjništvo oboroženih sil javlja: Severno od Azovskega mor^a in ob srednjem Dnj pni je sovražnk v mroglh odsekih >:lovito, toda brezuspešno napiu'al. Po izdanem povelju so naš > čfte po raxruš**nju vseh važnih naprav izpraznle mof:.-»"e Zaporožje. Ob Onjepru, eb izlivu Pripjeta in ob Sošu smo z ii:>š:mi napad: dos.glj nadaljnje uspehe. Nekatera sovražna predmostja na >a-padnem brrgu reke so bila odst rat jenu druga pa zožena. Zapadno cd Kričeva in posebno z i| a 'no od Nmofenska so se tudi včeraj izjalovili mečni sovj tski poizkusi proder.i. Pri tem je bilo samo na bojlsru jutn^zapadno od Smo'enska uireenih 46 sovjct*k'h oklopnikov. \ z:id*\jih treh dneh je Izgjbil sovražnik pri svojih brezuspeSn.h napadi'i s' up-no 354 oklepnikov In 233 leta*. Stotnik Nouotnv. rifiopinak] povo'jdk v neki lo\ski iati. s1 je priboril vee.-j'j na Vafaođnem bo.;i:e;i *i;*>'>. l^ta's'io zrrago. V težkih obrambnih boj h v srednjem o 1- sfku bojišča se je posebno odlikoviiln 1. ^S prostovoljna motorizirana grenud'rska b«i-gada. V južni Italiji so pr«š!e po-'old~.e dne ll. oktobra angloameričke či te s premo ni ■ i pehotnimi in oklepnimi silami k p ie»kova-nemu napadu na naše izposj avl jene p s.o-janke ob Volturnu na obeh straneh Oapue. Težki in ogorčeni boji š? trjjajo. Močne jate severnoameriških hombn.k.n so napadle včeraj mesto Seh^einfur: in povzročile v stan »van sivih i a trgovskih okrajih občutno škcd'». Jatr nemških lovskih in rušifnih letal sa n 'pa'le s nrežnika in mu prizadele v sodelovanju s protiletalskim toanfstvom v s I »v!ti :et. lski bitki težek poraz. Po dr sedanjih vesteh je bio izmed S60 do 303 napadajee'h bombnikov Vil s »tr«'-Ijenih. Verjetno no b li se^treleni ni-daljnji bombniki. Fodm^rnic^ so v tetkih bojih pro i antlo-ameriškni konvojem pnt:>pil * 11 laJ'j s skupno 71 000 hrt. in dva rus !tM. Dve nadaljnji ladji in en ruSilee so bli te/.ko po-škedovani s torp.M'n!mi zu!etk.1. Ustanovitev oblasti Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje" Na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Trst, Ljubljana, Gorica, Furlanija, Istra in Kvarner vključno s pripojenimi področji Sušaka, Bakra, Gabra, Kastva in Krka j z Gaulelter in državni namestnik dr. Rainer prevzel celotno civilno in javno oblast kot Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«. Vsa oblastva in javni uradi tega področja so podrejeni Vrhovnemu komisarju. Vsa civilna oblast, ki jo je do sedrj izvsjala nemška oborožena sila, je prešla na urade Vrhovnega komisarja. Novi obrambni uspehi nemških čet Brezuspešni prodorni poskusi na bojišču pri Stražlenslcu Berlin. 15. okt. R. O bejih na vahodm fronti še porećajo: Tretji dan bi kc zapadno od Smolenslta je prinesel nemšk: vojsk: nove obrambre uspehe. Prvi d-n so prodirali b' ljševiki na obeh straneh avtomeb 1-ske ceste *z Smolen^ka v namenu, da bi prebili nemške položa.e. Zagozdili so se med nemške položaje a številnim: tankov-skimi klin: in natipavali nemšk? čete. da bi dogrnali najšibkejša mesta. Čeprav so napadali z izredr.o moćnim: silami, so t>"li vsi napad: cdbiti Drug! dan so začeli napadat* s pehoto, k-j se je borila izredno srdito Glavni boj: so se razvijali na prostoru med Dnjeprom in avtomobilsko cest3. Ta prostor je bregovit in se razširja Icak h 40 km južno od te ceste. Vsi napori bolj-ševlkov pa so zepet ostali brezuspešni zaradi berbenega duha in ne zprosnosti nemških vojakov, ki so Uko v obrambi kakor v n-padu zopet s'jajno izkazali. Samo na južnem d^tu bojišča je b'.lo Pri tem se-strel;'en*h 50 sovjetskih tankov številne druge pa je unič lo z bombami nemške letalstvo. Včeraj je sovražnik ponovil svoje poizkuse za prodor južno od avtomobilske ceste in vrgel v boj sveže čete. Napad je pripravilo mcčr.o topniško obstreljevanje, podpirali pa so ga močni tankovski oddel-kJ in Stev'lno letalstvo. Kljub temu pa »o vsi napadi zopet propadli spričo ži'ave nemške cbrambe. Sovjet: so izgub li zopet 40 tarkov in. izredno veliko število p'dl h in ranjen h. Na južnem bojišču so Sovjeti istočasno uprizorili razbremenjevalne napade, ki pa prav tako riso dosegli svojega cl.a. Južno od Kričeva se ^e izjalovil napa3 štirih sovražnih d1 vizij s krvavimi izgubami. Prav tako so ostali vsi poizkusi prodorov severnozapadno od Smolenska brez uspeha. Nemško letalstvo je odlično podpralo nemške čete in je uspešno bombardira'o sovjetski dovezn-: promet med Azovskim morjem in Smolenskom. Nastali so številni požari in obširna razdejanja ra kolodvorih in obratn h napravah. Lovska letala so sestrelil 46 sovjetskih letal. Tudi v bej^h pr: Smolensku in Kričevu so močni letalski oddelki podp:raIi obrambo in napade naš'h čet ter uničili z bombami številne sovražne tanine in metoma voziia. Boljseviške zahteve v Evropi niso več predmet pogajanj ali razgovorov Značilna ugotovitev ofiefozne mr&kovske »Pravde Berlin, 15. okt. DNB Uradna moskovska -Pravda« prinaša uvodnik, v katerem pred začetkom napovedanega obiska britanskega in ameriškega zunanjega ministra popolnoma odkrito ugotavlja, da bolj-ševiška vlada ni pripravljena izpremeniti svojih mednarodnih zahtev Iz sestavka izhaja nedvomno, da so ozemeljske zahteve Sovjetov v Evropi že davno z Londonom in VVashingtonom urejena zadeva. Zaradi tega boljševizacija Evrope tudi ni več predmet, ki bi ga bilo treba ooravnavati na moskovskih razgovorih. V tem debelo tiskanem poročilu piše »Pravda« nadalje: Nekatere klepetulje skušajo delati nemir s svojimi neumnimi govoricami o predmetih bodoče konference. Pravijo celo, da bodo razpravljali na njej o bodočih mejah SSSR. Toda vsakdo ve, da je to prav tako nemogoč predmet razgovorov, kot n. pr. meje Zedinjenih držav ali pa ustava Kalifornije. Ta boljševička ugotovitev, ki pri nas nikogar ne preseneča, kaže v vsej cinični odkritosrčnosti bol.iševške zahteve po nadvladi v Evropi, katerim se njihovi židovski plutokratski zavezniki v Londonu in v Washingtonu ne morejo upirati. Svečana proglasitev neodvisnosti Filipinov Slovesnosti cb zaprisegi prvega predsednika repubf ke je prisostvovalo 300.0*0 gledalcev Manilla. 14. okt. DNB. Med zvonjenjem zvonov vseh cerkva na Filipinskih otokih je bila v četrtek dopoldne preglašena neodvisnost. Istočasno je slovesno prevzel Joseph Laurel prvo predsedstvo nove republike. Nad 300.000 gledalcev je brez diha napeto prisluškovalo cagovorom in preč'-tanju proglasa o neodvisnesti. V tem proglasu čitamo, da je bila ustanovljena Filipinska republika, da na podiagi miru, svobode in nravstvene čistosti sodeluje pri vzpostavitvi novega svetovnega reda. Po zaprisegi predsednika je prvi čestital ja- ponski gereralm poročnik Kuruda. ki je kot prejšnji vrhovni po vel jn'k japonske vojaške uprave poudaril, da je od prihoda japonskih čet v Man lo veljalo vedno načelo: ^Filipini Filipincem«. Odlično zadržanje naroda in cjegovo uv'devno vodstvo pa si je predvsem pridobilo zaslugo, da je vojaška uprava lahko že končala danes s poslovanjem. Tokio, 14. okt. DNB. Dosedanji posebni poslanik Murata je bil imenovan za prvega japonskega poslanika v Filipinski republiki. Grave sconf itta dei terrorfstici velivoli statunitenci I>al Quj%rtier generale del Fuhrer. Lfi ot-tobre. DNB. II Comando Supremo gernm-nico comuniea: Al nord tlel Mar d'A*ov ed al medlo DnjVper II nemleo in pareechi «*ettori nf.r-ravu \1olenti atiacehi ehe Hmasero »enza Micce*wo. !.a te^ta di ponte rii s-ipornsrie fu sjjomlHTata. d Uh- nostrp trup]** *»« oou-rtarono prnprlc ;»T:oni Al attarm til-teriorl lOCCSUSl. Aleiini paatl d i tbaffO del nemico a1';! sp^nd j oreidetita'^ ibl fiume sono stoti t>limin:iti. tjli altri strottiti. AIl*o\«ist di Cric"\ «• pa it !<>olarmt>nte al-Poveflt di Smolensk sono fal!itl anehe irri fo in uno stormo di eievin. conipii-t,^ ieri :i4 front«' orienta!e In sna vtitvHfe aereo. Nei gravl eomb:\ttimenti difensivi nel medlo settort* del front«* -.i «' jiartindarmen-t<» distinta la 1» SS hri«r:ita motunrrata di granatleri volonlarl. Ne.'1'It'^Iia mStidionale le inipj>e anglo. amerlcane hanno eominrlnto nel p<»mrrig-g!o del 14 ottobrr con *«o\ercliimti forr#-di fantttria e di earri armali 1'asjM'tlatat-taet-o eontro le n«»stre a\anrate |i«»>*i7.it>?n sni V«>lturro a luttj e din* lati di rubini. Porti repnrti di bombarderi nor1 t.i. Quanto se^n:ilatt» f ■ >r.i. di -."O—800 hombardieri atlalpi di sUnri. Istituzions dsirAtitoriti del Commissario Supremo ne!!a zona di operazioni VTLittora!s Adriatico" Nella zona di or>cr3z;oni »L?t-torale Adria^CO«, comoosta dalle ProviDcze di Trieste, Gori-zia, Friuli, Istria c Quar-nero, coirpresi i territori ažžre-gati di Sussa, Buccari, Concanera, Castua e Veglia, il Gaule.'ter e Lucgotancnte del Re:ch dolt. Paincr ha assunto tutti i celeri civili pubb'ici in qua-lita di Commissario Supre-mo nella zona di opera-zioni »Littorale Adriatico«. Tutte le Autorit-i e tutti gli uf-ffci pubblici di tale zona dipen-don o dal CommissaTio Suprenio. Le hinzioni civili finora svolte dalle Forze Armate germaniche sono passate agli uiiici del Commissario Suoremo. Dopust državnih in javnih uradn!kov-đem naj bo jasno, da je domoljubje istovetno z dejavno udeležbo pii javni blaginji. Državni predsednik je opozoril tudi na boljševisko nevarnost. Čeprav je sloviš':j človek proti njej dovoljno zaSčiten. 1e komunizem vseeno največja nevarnost za vse državno in narodno življenje. mm Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 16. oktobra 1943 štev. 233 Slovenski Rdeči križ ustanovljen Z odlokom predsednika pokrajinske uprave je bil zopet vzpostavljen Pokrajinski odbor Rdečega kriza pod imenom Slovenski Rdeči križ. Vodstvo Slovenskega Rdečega križa je prevzel celotni stari odbor, ki je prevzel tudi vse tiste naloge Rdečega križa, katere je opravljal do svojega razpusta. Slovenski Rdeči k rž se debro zaveda svoje nalege kot ustanova- ki mora služiti nepristransko vsem. posebno pa po vojni prizadet m. Z ozr.rom na sv©ja omejena sredstva si je odbor SRK določil zaenkrat naslednje prvenstvene in glavr.e cilje: 1. V sedanji dobi Slovenskemu Rdečemu kr.žu najnujnejša in najvažnejša naloga repatriacija, t. j. informacijski služba in delo za vrnitev b;v§ih vojnih ujetnikov, irtemirancev. konf^nirancev. zapornikov in pogrešancev v domovino. V ta namen vrši Slovenski Rdeč. križ obvezno poizvedovalno in inform cijsko službo za vzpostavitev stikov med svojci in pogrešan, ci v tujin.. Za to delo prsluje pri Slovenskem Rdečem križu poseben oddelek za skupne in posamezne pozvedoe. Kdor želi. da posreduje SRK zanj izpolni v pisarni posebno tiskovino z vsemi potrebnimi podatki in morebitnimi kratkimi obvestili za naslovnika (največ do 25 besed). V posebnih primerih poizveduje SRK tudi potom društev Rdečega krža v drusrih državah in po Mednarcdnem RoeČem križu. S temi svojimi poizvedbami bo Slove* sk. Rdeči križ skušal obenem ugotovit: število in položaj naš h po vo ni prizadetih rojakov izven domovine ter' dobiti s tem za- nesljivo podi .go za svoje še važnejše delo, t. j., akcijo za vrnitev nternirancev konfinirancev bivših vojnih ujetnikov, pe-grešancev in zapornikov v domovino. 2. Ravno tako važna naloga Slovenskega Rdečega križa je zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarju, oblek", perilu, obu -vi, petrebšenah za dojenčke in živilih za pomoč povratnikom. Obračamo se do usmiljenih src, ki imajo smisel za nesrečo bližnjega, da nam pri našem delu pomagajo s tem da oddajajo svoje darove v p sarn: Slcverskega Rdečega križa na Gosposvet-ski cesti št. 2. ali p<- sporeče v tej pisarni, da jih pridejo zastopniki Slovenskega Rdečega križa prevzet. * 3. Slednjič je neodložljiva naloga Sloven_ skega Rdečega križa, da zopet obnovi delo v san tetni sekeji. Ta sekcija mora biti pripravljena in uspcscbljena za potrebe zdravstvene službe ki utegnejo nastopiti vsak čas. S svoječasnim razpustom odbora Rdečega križa so razpadli tudi vsi Bjegovi pomožni oddelk'. zlasti organ-zacija samari janov ;n bolničarjev. Danes je nujno, da se ti oddelki obnove in ožive za aktualne naloge. Slovenski Rdeči križ bo pozval v bi žnjih dneh svoje bvše sodelavce in povabi] tudi nove. da slepijo v vrste prosto-voljrih setrudnikov. Pisarna Slovenskega Rdečega križa je odprta in na razpolago vsakomur brezplačno, povrniti je le iz< --tke za iskovine. P-sarna Slovenskega Rdečega križa v Ljubljani posluje za stranke vsak dan razen nedelj in praznikov na Gosposvetski cesti št. 2, dopoldne od 8. do 12. ure. DNEVNE VESTI — Spodnj«-štajerske novice. V M ni i bo u je umrla po dolgotrajni bolezni gn. Leopol-dina Herič. — V Brežicah so banditi ubili Alojzija Kozinca. — V celjskem okrožju so se ponesrečili 191etni Janez FadLna. ki so se mu splašili konji. Obležal jo pod vozom s težkimi poškodbami po g! ?vi in rokah. — Porezal se je pri košnji 571etni Janez Kolar. — Jožefu Hriberniku s Polzele se je" pri čiščenju sprožila puška. Ima prestreljena pljuča. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. — Promocija francoskega vojnega ujetnika. Doktorska čast je bila podeljena na pravni fakulteti vseučilišča v MofntpcPieru francoskemu vojnemu ujetniku Reneju Pevreju. To je prvi primer promocije vojnega vjetnika v sedanji vojni. Olga Schreinerjeva umrla. V St. Juriju pri Celju je umrla v častitljivi starosti Š5 let gospa Olga Schre'ner, roj. Roschnik. vdova po odličnem slovenskem pedagogu iavnatelju Schreinerju. Blaga pokojnica Je službovala kot učiteljica v Krškem. Tam je lepo. izobraženo in plemenito mladenko spoznal vzljubil in -zasnubil prof. Schrei-ner. Odšla je s svojim seprogom v Bozen, j odkoder se je pozneje družina preselila V j Marib?r. kjer je postal pokojni Schremer ravnatelj učiteljišča. Domala ves Maribor j je poznal in spoštoval plemenito gospo. Po j smrti svojega soproga se je gospa Schre--ner preselila v št. Jurij k svojima hčerkama učiteljicama. Kdor je poznal dobrosrčno, blago ženo in mater, ji bo ohranil svetal spomin. — X°vi grški bankovci. Grška banka je zaradi olajšanja plačilnega prometa izetela nove bankovce po 25.000 drahem. Dosedanja najvišja vsota grških bankovcev se je glasila na 10.000 irahern. IZ LJUBLJANE —lj Beethovnov irapev kot nov z na k »Kadia Ljubljane«. Ludvik van Beethoven je ljubljanski Filharmonični družbi v zahvalo, da. ga je imenovala za svojega častnega člana dne 4. maja 1819 izročil rokopis svoje šeste simfonije, imenovane »Pastoralna- . Morda ni slučaj, da je Beethoven pričel simfonijo z motivom, ki je podoben nekemu narodnemu napevu iz tukajšnjih krajev. ^Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu na deželofr je bil naslov, ki ga je Beethoven dal prvemu stavku svoje pastoralne simfonije. Ko je sedanje vodstvo ljubljanske radijske postaje — Wehnnachtsender Laibach — izbiralo znak postaje, ki naj bi bil v zvezi s tukajšnjimi kraji, se je odločilo za glavni motiv prvega stavka Beethovnove »Pastoralne simfonije«, ziasti. ker je tako I ozko povezano z glasbeno zgodovino mesta Ljubljane, čc bo od danes zvenel Beethovnov napev kot znak ljubljanske radijske postaje, se bo vračal tja. od koder je nekoč prišel: v vsake- kočo in hišo ter bo vsem poslušalcem javljal vesele in slovesne ure. —lj &e bolj so je ohladil«. Namestu, da bj se zopet malo ogrelo, kakor bi zdaj še smeli pričakovati, se je še bolj ohladilo. Včeraj je zopet rosilo in vlažno hladno vreme se nam je zdrlo bolj neprijetno kakor ob mrzlih zimskih dneh. Maksimalna temperatura je bila včeraj za stopinjo nižja kakor v četrtek; znašala je 7.4 stop. Minimalna temperatura je bila danes tudi nižja kakor včeraj, saj je dosegla komaj 2 stop. Mesto je zagrinjala gosta megla. Davi še ni bilo mogoče napovedati, ali se bo megla razblinila ter če bo posijalo sonce. Zračni tlak je začel malo naraščati, bil je pa za milimeter nižji kakor včeraj zjutraj. —lj RazMava R. Gorjbipa. Jutri ob 10.30 bo odprl svojo prvo večjo razstavo slika: Rudi Gorjup, in sicer v šelenburgovt ulici v pritličnem lokalu nasproti kazine. Razstavil bo nad 30 slik, v temperi in akvarelu. Ta prva večja Gorjupova razstava bo nedvomno zbudila primerno zanimanje pri občinstvu. Razstavljena bo lepa zbirka tihožitij in krajin. Razstavo si bodo lahko ogledali vsi; vstopnina je prostovoljna. R. Gorjup si je doslej pridobil že lep ugled med našimi slikar ji-grafiki. — Razstava bo odprta do 31. t. m. od 9. —18. Kot posebnost je treba omeniti, da bo na razstavi razstavljen tudi »Ročni obzornika, ki je nedavno izšel m ki ga je opremil Gorjup. —lj Povest »Fetrinka« Ivana Matic^ča, ki izide med letošnjim- Vodnikovimi knjigami, je močno in preproevalno pripovedno de 10. obravnavajoče za vsak narod tako važni problem zemlje in družine. Ljubitelji izvirne slcvenske knjige, včlanite se takoj v Vcoini-kovo družbo! -11 Obnovitev fasade večjih hi*. Kot zaključek letošnjega ne preveč razmah -Ijivega gradbenega delovanja omenjamo celotno obnovljenje podolgovate dvonadstropne hiše v Gradišču št. 7 in 9. kjer se nahaja veletrgovina šumi. — Isto tako je postavljen visok stavbni oder pri štiri nadstropni trgovski hiši veletvrdke Fr. Klav. S čuvan, eni največjih in naj-reprezentativnejših stavb na Mestnem trgu štev. 23. kjer bodo še ta mesec na novo očistili in prebelili njeno slikovito pročelje. — Zasebnik Fr. Zorman je dal pred kratkim lično prenoviti svoje dvonadstropni hiši v Florijanski ulici štev. 23 vso zunanjo stran. Zdi se, da bo letos s tem zaključena stavbna sezona v našem mestu. —lj Važno opozorilo za hišne lastniKe. Davčna uprava objavlja: Vsi oni lastniki hiš. ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40. zakona o neprsrednih davkih prazno stanje najkasneje v 14 dneh po izpraznitvi. Kdor ne vloži prijave v pravočasnem roku. temu bo izvršen odpis zgradarine zaradi praznega stanja šele od dne. ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, spisano na taksnem papirju po 6 lir, je oddati pri tej upravi. —lj V Ljubljani umrli od 8. oktobra d<> 14. oktobra 1943. Borštnar Marija, rojena Gaber^ck, 83 let, prevžitkarica. Na Korošci 14; Cerne Roza. roj. Legija, 73 let. vdova učitelja. Pavšičeva ul .16; Povše .Marija, rej. Žagar, 80 let. delavka tobačne tovarne v pokoju. Rožna dolina. Cesta XIX. 8; Medved .Tuoita, roj. Schuha. 76 let. vdova trgovca, Beethovnova 14; Rakove Alojzija, roj. šprajc. 92 let. vdova žandarmen jskega stražmr.jstra v pek.. Mestni trg 17, III.; Jereb Ivana, 78 let* učiteljica ročnih del v p.. Vrtača 5; Kre gar Ivan, 56 let. modelni mizar, Na Peči 15; Vrtačnik Ivan, 68 let. pek. mojster. Tržaška cesta 19; Bratina Alojzij, 53 let. delavec pivovarne Union, Velikovška ul. 4; Koder Eva. roj. \Varmuth. 60 let, zasebnica. Verovškova ulica 13; Lesjak Ivana, roj. Lončar. 83 let. vdova postnega sulužbenca, Abramcva ul 7; Seme Amalija, roj. Oblak. 50 let. zasebnica. Liničeva ul. 2; Vode Ana. 71. gospodinja kuhinje. StreliŠka ul. 12. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Rožanc Mihael. 66 let, tiskarni-ski ravnatelj v pok.. Tržaška cesta 21; Oto-ničar Pavel. 11 let, sin posestnika. Dol. Je zero 11 pri Cerknici; Hribar Julijana 35 let, žena bolničarja, Dev. Mar. v Polju 180; Sko-čir Karel. 56 let. čevljar. Cegnarjeva ul. 8; Wisiak Aleksander, 64 let, trg. zastopnik. Miklošičeva c. 14; Masle Franc. 32 let, delavec, Martin hrib 57 pri Logatcu: Rijavec Stanislav, 2 meseca, sin kleparsk. pomočnika. Dobrovška ul. 17; Čeč Frančiška. 43 iet. žena uradnika Vzajemne zavarovalnice. Rožna dolina, C. XIX 18. —lj železniške legitimacije za leto 1944 xa državne upokojence. Vse državne upokojence, člane Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, ki še niso sam; zaprosil: pri tukajšnji finančni direkciji za nove železniške legitimacije za prihodnjo petletno dobo, opozarjamo, da bo Združenje sporazumne s finančno oirekcijo preskrbelo legitimacije za svoje člane na podlagi skupnega seznama. Vse potrebne podatke je že objavila v dnevnikih finančna direkcija sama. Člani Združenja naj se torej /glasijo v dopoldan skih urah v pisarni Združenja. VVoIfova ulica št. 10. II., kjer dobijo vse potrebne informacije zlasti tua'i za svoje rodbinske člane. — Združen ie javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. —lj Knjige Vodnikove družbe so že v tisku. Izidejo pa konec novembra. Vsak član prejme letos za 24 lir Vodnikovo pratiko za leto 1944 in povest Ivana Matičiča »Petrin-ka« Naklada knjig je omejena, zato prosimo vse gg. poverjenike in direktne člane, naj se e.mprej prijavijo, da ne bodo ostali brez letošnjega knjižnega dara Vodnikove družbe! —lj Žegoza, zadruga malih gospodarjev v Ljubljani, Gallusovo nabrežje 33, obvešča vse člane, da bo redno razdeljevanje krmil za oktober pričelo z 18. oktobrom in sicer prvi teden (18. oktobra) številke 1—1000, drugi teden (25. oktobra) številke 1001—2000. tretji teden (2 novem- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF KINO ITN ION retefoo tt-Zl Razprodane predstav« — » predvajanjem se nadaljuje preko druge nedelje. Najsijajnejsa kmetska burka. Dve uri burnega smeha! GREŠNA VAS Strah hinavskih občinskih svetnikov pred razkrinkanjem njihovih grehov V glavnih vlogah: Hansi Knot^ck, Joe Stoekel, Jooef Eichheim Predstave ob: 15.30 in 17.SO uri KINO MATICA C < ktfon „"'-i. Ljubka veseloigra o ženski prebrisanosti. -- Prijetno presenečenje: Pavla Wessely — Prvič v filmski komediji! Moderna zgodba o mladem zakonu, hišnih prijateljih in domnevni nezvestobi Premetena Marijana Predstave dnevno ob 15. in 17.30 uri; ob nedeljah ob 10.30, 13.30. 15.30, 17.30 Tel. 27_30 KINO SLOGA Tel. 27-30 TERRA-Film poln dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vidi, ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo: VEČNI ZVOK Večni zvok gosli prepaja ta film ter s čudovito usodo vodi življenje nadar-ega golbe^iika. — V glavn h vlogah: Olga Tschechova. Elfriede Dauzig Rudolf Prack. Režija: Gunther Rittau. Predstave ob 15. in 17. uri, v nedeljo pa še ob 10.30. — Dnevna predprodaja vstopnic od 11.—12. ure. KINO MOSTE Usoda nedolžne hčere ruske stepe, ki jo je velemesto hotelo uničiti. V glavni vlogi Hi Ide K ral ANUŠKA Predstave: delavnik ob 1-6. uri; nedelja ob i<>4. in *»6. uri MATINEJA Radi ogromnega zanimanja še v nedeljo ob mi in %2. uri poslednjič: BARON TRENK bra) številke 2001—3000. četrti teden (8. novembra) številke 3001—4000 in ostali. Razdeljevali bomo samo močno krmilo po 1 kg ua enoto. —lj Na I. mešani ljudski šoli v Ljubljani—Vič se prične reden pouk v sredo dne 20. t. m. Mladina se zbere ob tričetrt na 8 na šolskem dvorišču. — Upraviteljstvo. —lj Naknadni izpiti in vpisi. Šef pokrajinske uprave je odredil potrebno glede naknadnih izpitov in vpisov na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah za dijake, prizadete po višji sili zaradi vojnih razmer. Določila so objavljena na šolskih deskah posameznih zavodov. —lj Nesreče. V ljubljanski bomišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Pri padcu si je zlomil desno nogo 40 letni posestnik Jože Rozman z Vrhnike. — Antonijo Ko-šenino, 41 letno pestrežnico iz Ljubljane, je pred magistratom butnil tramvaj; pri tem je padla in se ranila na čelu. — Pri padcu se je ranil na desnici 55 letni mizar Rudolf Dimnik iz Ljubljane. — Na nogi se je pa ranil 38 letni delavec Fr. Truden iz Lljubljane. — Nanda Vidrih. 12 letna hči trgovskega sluge se je peljala s kolesom in se močno zaletela v neki voz; pri padcu si je pretresla možgane. 7500 kg zelja na živilskem trgu Ljubljana. 16. oktobra Davi so se zbrali številni kupovalci nenavadno zgodaj na živilskem trgu. Zvrstili so se ob tržnih lopah kramarjev; čakali so ra prodajo zeljnatih glav. Zdaj je namreč ob sredah in sobotah vselej naprodaj sveže zelje, ki ga ljudje radi kupujejo. Na samem zelenjadnem trgu med drugo po-vrtnino je bilo doslej sorazmerno malo zelja. Da bi ga prodajalci lahko razprodali mnego več, se je izkazalo zdaj, ko ljudje s takšno vnemo kupujejo s podeželja uvoženo sveže zelje. Na živilskem trgu je bilo danes mnogo bolj živahno kakor pred tednom, blaga je pa bilo precej več kakor med tednom. Tudi v sredo ga je bilo mnogo manj. Ljubljanski pridelovalci povrtnine so založili trg dobro z endivijo, špinačo, zeleno kolerabo- zeleno in drugimi poznimi jesenskimi pridelki. Značilno je, da je bilo danes naprodaj pri posameznih prodajalcih tudi več svežega zelja, odkar zelje prodajajo v mestnih tržnih lopah. Tudi ohrovta n; primanj- kovalo. Zdi se, da je zdaj zelenjadni trp bolje zaležen zaradi tega. ker so prdelo-valc: zaceli pospravljati pridelke: zdelo se je. da bo že zapadel sneg. ker je tako nenadna prit:snil mraz in ljudje so v zadnjih dneh pospravljali povrtnino, da bi ne obležala pod snegom. Zdaj je na trgu a prodaj tudi že piva zimska zelenjava. Tak te bMo danes te nekaj lepega motovllca. NedJvro st,> Čitali, da ;e Ivin p:- taja svežega zelja in repe pn nas urejena s posebna naredbo Posle; smejo kupovati na debelo le pooblaščene tvrdke Blag: sme. jo prodajati na drobn pc predp sanih ee-nah "Sicer pj smejo pridelovalci prodaj it 1 tudi sami sveje pridelke. V poŠtev prihaja predvsem prodaja svežeg 1 zelja. Kmetje bi lahko prodajali zoljt na živ Iskem trgu po 1.50 lire kg. vendar ga raje prodajajo skupaj večje količire po n žji een: pooblaščenim tvrdkam, m sicer ljubljanskim trgovcem z zelenjavo in sadjem. T.ko so zdaj ljubljanski trgevci kupili 7500 kg svežega zelja. ki. je bilo danes na trgu. Blago je b'lo sorazmerno preeej lep<... Cena se zdi kupovalcem ustrezna z.1.to gre blago naglo v denar Gob danes ni bilo pesebno mnogo ca trgu. Ce bo vreme delj časa tako mrzlo, gobe ne bodo več dolgo rasle. Danes so bile naprodaj krivjače. peščenke. maslenke in po nekai čebularjev .n ciganov. Obvestila „Prevoda" Navodila trgovcem za prodajo hranil Stalno prihajajo pritožbe o neprav'lno-stih pri razdeljevanju racioniranih živa. Da se to prepreči, dajemo nasledria navodila: J Trgovci in potrošniki naj vedno pazlj'-vo prečitajo vsa navodila in pozive, ki jih objavljamo v časopisju in naj se po njih točno ravnajo. PonavPamo. da v Ljubljani veljajo le živalske nakaznice, ki jih izda Mestno p livarstvo, živila se snie dajati le strankam, ki predlože tudi glavo izkaznice, ter odrez-ke odreže šele prodajalec, že odrezani otl-rezki torej niso veljavni. Na posamezne odrezke je izdajati le ona živila, do kater'h opravičujejo cdrezki ni-kaznic in ki so časovno razporejeni V oktobru velja časovna omej tev le za moko in maščobe. Za prvih 12 dni sta se sm^la predajati krušna mcfca ali kruh le na odrezke s štev. 1—10. Odrezka 11 in 12 veljata samo za koruzno moko. Za drugih 10 dni se deli kruh ali krušna moka na odrezke št. 13—22. Trgovci morajo prodajan pšenično ter rženo ali ječmenovo moko vedno samo V predpisanem razmerju. Vse to velja za navadne pa tudi za dodatne delavske živilske nakaznice. Za prvi obrok maščob (ldcl olja ali 10 dkg trdih maščob) so bili določeni cdrezki za maščobe št. 1—8. za drugi obrok pa št, 9—16. Lastniki nakaznic brez teh odrcikov še niso upravičeni do nakupa maščob. Od časovne omejitve so izvzeti bolniški dodatki, dodatki za noseče žene in poseoni boni. Moko ali maščobe na druge odrezke trgovci do nadaljnjega nikakor ne smejo izdajati, četudi bi imeli še zalogo. Trgovci, ki imajo še koruzno moko na zalogi, naj z njo postrežejo proti odrezkom št. 11 in 12 tudi strankam onih trgovcev, ki je nimajo. Prav to velja za maščobe. Ko ne bo' več reflektantov za koruzno meko na odrezke št. 11 in 12, smejo trgovci, ako potrošnik to želi, postreči tudi na odrezke, ki so že razporejeni za kruh oz. krušno moko in to v običajnem razmerju, t. j. po 225 g na dnevni odrezek. Opozarjamo trgovce, da smejo postreči z raojoniranim blagom samo svojim stalnim strankam. Selitev odjemalcev od trgovca do trgovca povzroča nered v preskrbova-nju. Izjeme veljajo samo za blago, za katero to Prevod izrecno odredi, kot v tem mesecu n. pr. za prvi obrok maščob ter za koruzno moko. Trgovci se naj zaradi kazenskih posledic strogo držijo danih navodil. Onim. ki bi ne upoštevali odredb, bo Prevod namreč ustavil nakazovanje racioniranih živil. Navodila potrošnikom hranil Kdor še ni nabavil koruzne moke na odrezke št. 11 in 12. jo more nabaviti, dokler traja zalega, še pri naslednjih tvrdkah. ki so javile, da jo še imajo: 1. Gospodarska zadruga, Tvrševa c. 29 2. Globevnik Ivan. Frančiškanska ul. 4 3. Nabavna in prodajna zadruga mestnih uslužbencev 4. Nabavna in prodajna zadruga uslužbencev državnih železnic 5. Kačar Franc. Vodnikova 87 6. Medved Ivanka, Zaloška cesta 7. Mencinger Štefan, šmartinska cesta 8. Vrtačnik Alojz'ja. Tržaška cesta 19 9. Zorman Janez Stari trg 32 Obenem opozarjamo potrošnike, da se morajo pri nabavi živil vedno držati svoje-tra trgovca. Izjeme so dovoljene le v izrednih primerih, ki jih določa Prevod in le za določeno blago, ket je na pr. v tem pr'meru koruzna moka. RADIO APARAT, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 0 0 Okviri GALERIJA OBERSNEL HMMMH HNMMMMI CESTA AR1ELLE REE 3 Umetnine 0 ■ n Naročite se •ia knjižno zbirko DOBRE KNJIG K! 11 Genoveva Fox: DEKLE Z MEJE Roman Zdaj zjutraj je bilo videti vse manj strasno. Moški so še vedno bistro pazili na vse strani, posebno za hišo in skednjem, tja proti bližnjemu gozdu. Sicer so slej ko prej zamenjavali drug drugega pri obha-janjiu jase, vendar niso bili več tako mol- čečni in mrki, ampak so si pripovedovali istorije in se časih tudi že smejali. Deklica je opazila, da cce zložno kadi pipo in ne vleče več tako hlastno kakor prejšnji večer. Mati je bila kljub svojemu bledemu in nenaspanemu obrazu manj izmučena. Nihče se ni več zdrzoval ob slehernem nenadnem šumu, in ženske so mirno opravljale srvoja dela. Otroci so se zgledovali po starejših in se niso več obešali na m etere in očete, kakor bi se bali, da jih ne bi izgubili. Od bezgovčevega grma na dvorišču, kjer so se igrali dečki, se je razlegal vesel krik. Celo psi so bili miroljubni. Ko je bil Jeff po svojih mislih zadosti dolžnosti s tem. da je, čeprav s presledki, tulil vso neč do jutra, je pod neko jablano zamolklo cepnil t a -la globoko zavzdihnil m zaspal. Oče Owens, ki je bil šel domov in po-molzel krave, se je vrnil z vedrom toplega mleka in z novico, da je okrog poti, ki vodi čez Volčji hrib, vse mirno. Popoldne so moški izmenoma dremal] pod drevjem, da bi dohiteli zamujeno spanje, ženske pa so pletle in se zložno pomenkovale o vsakdanjih rečeh. ^Kdaj bodo postavili novi skedenj?« je vprašala FolIy, ki je še vedno mislila, da so prišli k Tu 11 lovi m na likof. >Sploh ga ne bodo postavili,« jo je poučila Izabela, >to je samo ... to je samo...«, je mencala in gledala okrog sebe, »pač tako, nekakšen izlet.« Ko je pa dan minil in so se sence iz gozda spet razlezle po jasi in je mesec spet pošastno pačil ofclike znanih reči, so postali begunci znova oprezni in nemirni. Moški so bili na svojih mestih. Nihče izmed njih nI to noč okusil spanja. Celo Jožefa Ovvensa rn Ezra Ida so postavili na stražo, z naročilom, naj niti za hip ne odvrneta oči od grmovja za skednji. Izabela je opazila napeti Izraz na obličjih vseh moških. Puške so držali tako. kakor da jih utegnejo vsak trenutek potrebovati. Bila je noč, v kateri so pričakovali napada! Ali je mati vedela, kaj je bil rekel John Barnes stotniku Bakerju? AD je bila slišala kakšna druga ženska ali kdo izmed otrok ? Dvomila je. Da bi vsaj mogla govoriti o tem z materjo ali s komer koli; pa je bilo menda bolje, da c-bdrži zase, kar ve. Molče, kakor duh, je smukala po dvorišču sem ter tja, hodila v skedenj in se vračala pod milo nebo. Skrajni čas je. Bela. da greš spat,« je rekla mati. ^Ko bi bilo ne vem kaj. zdaj ne bi mogla zatisniti oči, tako vreče je notri.« »Oh. saj ni tako hudo. Evo. ta mah piha skozi zapadna vrata. Pollv že trdno spi. in tudi jaz bom vsak čas zadremala.« Glas srospe Owensove je bil miren kakor zmerom. »A zamisli si . . . zamisli si, da bi nocoj prišli Indijanci.« »Naj pridejo-, saj je zunaj dovolj moških, da jih sprejmejo; in če se m€ ne bomo pripravljale ob spanje, bomo imele tem bolj jasne glave.« Ne. mati ni slišala, kar je stotnik Baker povedal očetu, je pomislila Izabela. Drugače ne bi bila tako hladnokrvna. Glasno je rekla: »Prav. takoj pridem. Samo vode se še napiiem.« Iz temne, hladne globočine vodnjaka je privila vedro, pila dolgo časa in sj pljus-nila prgišče vode po vročem obrazu. »Dediščina gozda44 roman zbirke „Dobre knjige64 za mesec oktober b; izšel še danes. Naročnikom DK se bo začel dostavljat1 v ponedeljek. Enako bo anes: Sobota, 16. oktobra: Hedvika. Jutri: Nedelja. 17. oktobra: Marjeta. D A M AS.NJE P R I R F O I T V U Kino Matica: Premetena Marijana. Kino Sloga: Večni zvok. Kino Inion: Grešna vas. Kino MoPte: Anuška. Baron Trenk. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEtORNlLEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli, Blehvcisova cesta 6, Hočevar. Celovška Mflfca 62, Gar-tus, Moste — Zaloška cesta 47. Nedeljsko de/umo zdravniško slu/H. > opravljal od sobote od 20 do ponedljka do S. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 1 Ti telefon 32-84. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 16. okt. ob 16.; Kovarstvo m ljubezen. Red Prvi. Nedelja 17. okt. ob 14.: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 L navzdol. ob 17.: Cvetje v je>eni. Izven. Cene od 22 I. navzdol. OPERA Sobota, 16. okt. ob 16.: Prodana nevesta. Otvoritev operne sezone. Izven. Cene od 32 L navzdol. Nedelja. 17. okt. ob 16.: Madame Butterflv. Izven. Cene od 32 L navzdol. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 16. OKTOBRA 8 30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Fovoftu* v nemščini in slovenScinl. 12.20—12.30: Uvod. 1230—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Zabavni koncert; igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročia v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17 45— 1800: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: Dnet harmonik Jenko-Mlhelčič. 19.30—19.45: Poročila v nemščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v ital.. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—2000: Mala medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Operetna glasba; Izvaja Radijski orkester. vodi dirigent D. M. Sijnn* < . sodelujeta sopranlstka Draga Sok in tenorist Andrej Jarc. 21.00—22.00: Koncert Ritmi, orkestra. 22.00—22 10: Poročila v nemščini, NhDLLJA. 17. OKTOBRA 8.30—9.00 Jutranji pozdrav. 9.00—10.00 Nemški narodni reki in napevL 10.00^—10.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 10.15—10.30 Or. glasba. 10.30—10.45 Versko predavanje. — 12.(K) d<> 12.30 Opoldanski koncert. 12.30—12.45 Poročila v ^Pozdrav lz domovine«, igra radijski orkester, vo-nemščinl ln slovenščini. 12.45—14.00 Zabavni koncert. 14.00—14.15 Poročila v nemščini. 14.15—15.00 di dirigent D. M. feijanec. sodeluje Komorni zbor. — 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45 Zabavni koncert. 17.45—18.00 Kmetijsko predavanje v slovenščini. — 19.00—19.30 Lepe pesmi; izvajata basist Friderik Lupša in pianist L. M. Skerjanc. 19.30—19.45 Poročila v slovei poročilo nemškega vrhovnega poveljništva v italijanščini, napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00 Mala medigra. 20 00—20.15 Poročua ▼ nemščini. 20.15—21 00 Glasba za vsakega, 21.00 do 22.00 Koncert Malega orkestra, vodi Oton Steno-vic. 22.00—22.10 Poročila v nemščini. Križanka št. 127 Vodoravno: 1. število, 6. nerabljen, 9. slovit švedski kemik, 11. francoski predle g, 13. ckusen, primeren, 16. v rovu, 18. zli duhovi. 20. del živalskega telesa 22. star denar, 23. angleški minister, 25. beseda, s katero vljudlo zavrnemo prošnjo ah' zahtevo, 26. kovan denar, 28. skupin i čebel, 30. obdelan z noži, 32. njega, 34. bedak, 36. v noti, 38. japonsko oblačilo- 40. domača žival. 42. nabit. premlaten, 43. moško ime. 45. vladarski naslov 46. po-strešček, 48. veznik. 50. glavna oseba iz znane Gotovčeve opere, 51. skupina živali. ?favPl^no: 2. veznik, 3. posoda, 4. zunanji del krog-a, 5. posoda. 7. predlog 8. vi- aok turški funkcionar. 10. del pluga, 12. bojevnik, 14. zločmec, 17. vesel, jasen, 19. povelje, 21. vrsta ropota., 24. nevisok, 27. pijan, 29. eseba iz grške mitologije, ki se je mudila v Emoni, 31. pripadnic evropskega naroda, 33. trdne snovi. 35. del domače toalete, 37. breme. 39. smeđa, 41. kovbojo-va vrv, 44. predlog, 47. dva enaka soglas-nika, 49. egipčanski bog. Rešitev križanke št. 126 Vodoravno: 1. Judenburg. 8. era, 9. ja, 10. rl, 11. pst, 13. ar, 14. sokol, 16. zastooati. 17. senik. 18. Lu. 20. ččč, 21. vi, 22. Edo. 24. kil. 25. Mitrovica. Navpično: 1. Jeruzalem. 2. Uri, 3. da, 4. neskočno, 5.ua, 7. garnizlja, 11. poteč, 12. topič, 14. sss. 15. lak, 19. udi. 21. vic, 23. it. 24. ki. Schriftleiter — Urejnje — Redattore: Rudolf Ozim — Pftr »Narodna tiskarna A. G.« als Drocksteile — Za »N Fur den JM—tMJdl verantwortlich — Za inseratni oddelek odgovarja d. d.« kot t is kar nar ja — Per la »Narodna tiskarna s, s>c qoa!e stampatore: Fran Teran — Responsabile per la parte pobblicitaria: Ljobomir Volčič