Poži/una pfačfa/ia & Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 21. decembra 1929. 36. številka. IšoiiiR&Si«]* zsivsirovanpe čiaisov I*. O. V dainašnjii'h časih so pTejenniki drž. imsiliuiž-benoev tako sktroimni, da me imore za Mmičaj ibollezni mličesar pirihramiti. Za tuslimžbemiae je ‘bolezen v talki h prffilkiah težko .žilo, kil zahteva teižlke demanne žrtve za zdravljenje. 'Želja ■po zakčdti pred1 .tam zlom Je idovedla do bol-'rtiikega .zavairovamja vseh vrst nastavilijian.-oev, Ikaiterim je dandanes dana prilika za iraizbčme načine ispedahiega zdiravlljenja, medtem ko velika večima poštniih uslnžban-ceiv stoji šle vedno rac! pomanjkanja vsake vzajemne pomoči v slučaju težkega oboile-mja pred pravo gospodarsko katastrofo. Položaj poštnih uslužbencev je od dne do dne težji. Dokaz temu so številne prošnje na O. P. O. za podelitev podpore. Organizacija 'je doslej večino teh prošenj rešita ugodno, toda ker za podeljevanje podpor n Im,a razpoložljivih sredstev, se bojimo, da v bodoče ne bo več v stanu, v taki izmeri podeljevati 'piodpoTe. Prt vsem tem je treba1 tudi upoštevati, da člani .po samih praviih nimajo pravice zahtevati od organizacije denarno podporo, dokler v ta namerni nič ne prispevajo. Vsa ta dejstva glasno upljejo, da je potrebu a dandanes org a n II z'ir a ml a vzajemna p omoč, ki naj v vsakem primeru skuša dati bolniku na Tazpdtago zadostna sredstva za v el 1 ši k e s t r o Šk e z'd r a v -1 j e ;n j a. Organizacija holm iške pomoči mora 'sloneti na povsem svojevrstni podlagi, čisto drugače kakor pri prisilnem zavarovanju; treba je organizirati našb bolniško blagajno na principu z a v a r 01 v a n j a stroškov z a zdravljenje. Bolniško zavarovanje naj nudi mašim zavarovancem kolikor mogoče nekontrolirano, ‘prosita izbiro zdravnikov in zdravstvenih naprav. Obenem maj daje najvlšjo možno odškodnino za stroške .zdravnika, bolnice, zdravil in ostalih zdravllimih .pripomočkov. Smisel tega od-šk od n inskega zavarovanja pa je, da nudi pomoč le tam, kjer nastane prava škoda. Zategadelj se na primer redno ne dalje odškodnina za kratko in manjše oboleimje. Namen je, podpirati obolelega v slučaju daljše ali dolgotrajne bolezni « ciljem, da se mu povmne večji del stroškov za zdravljenje. Pak ustroj boOniškega zavarovanja ni kompliciran im zato pnimeiroma ugoden, ker odpadejo vsi veliki: 'neižijlski stroški kontrole, lastnih zdravnikov in drugega. Ustanovitev1 te blagajne je mogoča le pri zadostnem krogu zavarovancev, ki ugodno izenačuje rizitoo, ker so .pri takem prostovoljnem zavarovanju predvsem radi zavarovani bolni im/ starejši, medtem ko zdravi in mlajši za to miimajio posebnega navdušenja. Iz teh razlogov bi bilo seveda obvezno za-vairovanjie 'najideallnejše. Da se izloči izkoriščanje, naj bi se 'pričela pravica do podpore s 6 mesečlnlim članstvom. Družinski člani naj bi bili pod Istimi pogojil ‘samostojni zavarovanci, Poleg enkratne pristojbine (pri-stapniiine) ca 30 Din maj bi znašal imesečni za;-varovalni prispevek ca 10—15 Din. — Po prvem računskem zaključku in v madaljnili letih obstoja pa ibl vsakoletni občni zbor odloča! o višjimi zavarovalnega prispevka. Za čim popolnejšo In kolikor mogoče koristno izgraditev take ‘samopomoči, ki naj niudj piri čim manjših prispevkih kar najugod- nejše dajatve, so seveda potrelbna ddilga leta vztrajnega lin poižintvdvalmega) dela od strani vodiitelljev oirganizacije, kakor tudi mnogo socialnega smisila in nesebičnosti za vzajemnost od istrani zavarovancev. SocialM lodsak O. P. O. si je nadel naio-gO', izdelati oisnutek in pravila, tako da bi prilicdnja glavna skupščina že uresničila in naglasov ala imstamovitev preipoitrebne bolmi-ške blagajne pod okriiliam O. P. O. Zato je na mestu, da naše članstva o vsem tem temeljito razmišlja, pa stavi konkretne ,predloge, ki naj tako o,lajšajo delo socialnemu odseku. Socialni odsek O. P. O. Kako fe mogoče zvišati poštne doko. Za uradniike od 7. plačilne skupine idalje pa: do 3 ur nič, dio 6 ur 20 pfenigov, do 8 ur 25 'pfenigov, do 14 mr 35 pf. in preko 14 ur po 40 pfenigov na uto (več ko 5 dinarjev na uro). Kot odsotnost velja 'čas odhoda 'dodanega vlaka ali parnika po voznem .redu do dohoda (po voznem iredu) spremljajočega po- j vratnega! vlaka ali parnika v amibulancarjev | sihiižbienti kraj. Odlomki ene ure fzpod 30 mi- J nut se me upoštevajo. Oe prenočuje ambu- j lančni uradnik v uradnih pneniočiščlh, se od- i 'trga uradniku1 do 8. plalčilllnie skupine 75 pfe- j nigov, uradniiku od 7. plačilne isikiuipine dalje j pa 1 marka. Plačilna skupina 8 je skupina asistentov, plač. skupina 7 pa nasilednja višja skupina tajnikov. KAKO IZGLEDA ZBOROVANJE VELIKE ORGANIZACIJE. Kako so naše razmere in naše organizacije majhlnie, kako naše prireditve skromme, kako smo revni in 'brez moči, spoznamo šeilie, če smo imeli kedaj priliko vliidleti ali pa vsaj ČiltaDi o razmerah) v kaki vieKkf organizaciji', o nienih 'Zborovanjih Irt njeni bilanci. V več številkah letošnjega »Poštnega glasnika'« simo črta® o veličini, moči in .pne-moiženju lorganizacije avistrlJjlskiih ipoštarjev. Tako majihna država, pa tako silina organizam olja emega stanu! Kako naj si šele predstav-ijaimo poštarsko organizacijo največ joga in uajl»gatejšega imperija na svetu — Anglije'. Medlo sito dobimo iže po 'be'žnih utisih, ki ismo #i posneli; po listu1 »The Post« iz 'glasila I. P. T. '1'. »tPostnaehrichitein« o 10. kongresu unije angleških poštarjev. Angleška 'poštna organizacija (Union of Postoffioe NVorkars) je imela svojo letošnjo glavno skupščino od 7.—10. junija v Easit-bouirnu. (Pri nas traja glavna 'skupščina par ur, tam 4 dni). Navzočih je 'bilo 796 delegatov. (Tam pridejo na skupšino samo izvoflje-nli 'delegati', pa jih je hilo skoro 800, na naš Šato: Aulomssti«>n;t poišt«. (Bodoča pošta.. Izmučen in izčrpan se je vračal prvega v mesecu zvečer iz službe domov. Ni čuda: služba na »prvega« je vedno težka, na te dni so vsa dela podvojena ali celo potrojena. Šel je naravnost domov. Prvega! Mnogim je ta dan nekak domači praznik, ki se moral primerno proslaviti. Toda zanj ni bil praznik. Poštar Ivo Videtič je bi! realen človek. Z zadevami in stvarmi, ki niso neizogibne, se ni rad ukvarjal. Pivnic in restavracij se je že iz navade izogibal. Ko je prispel domov, je legel takoj na zofo, ne da bi prižgal luč. A čudno: čez nekaj časa so se mu luči same začele vžigati pred trudnimi očmi, luči vseh mogočih barv, oblik in velikosti. Vsalkojake misli, podobe in slike so se mu podile po izmučeni, boleči glavi. Imel je občutek, kakor da je v transu in bilo mu je mučno pri temi. Energično je stresel glavo in skušal mimo misliti. Mislil in premišljal je ter napenjal živce, ki se mu nikakor niso hoteli pomiriti. Poklicna vprašanja in problemi, posebnosti, delo, trud, skrb in odgovornost in dr. mu ni šlo iz glave. Kako bo v bodoče? Bodočnost prinaša povsod izpremembe. Kako bo na kongres pride lahko vsak član, pa jih je ko- ; maj 200.) V debato je prišlo pred vsem po- j slavno poročilo, kj se 'razdelili med posamez- i ne poročevalce na poglavja, ita pa. piridejb j zopet irazredčeina na točke (pomočio genteiral- j nega tajimlka okroglo 200 točk) v specialno ! debato. Z 31. decembrom 1928 jie 'štela organiza- ! olja 95,110 članov, od iteh 17.151 ižanisk. (Pri nas je razmerje skoraj iravnlo nasprotno.) Najviišjie štavilo članov je imela organizacija v decembru 1920, namireč 99.868 članov. Premoženje Iznaša 'okroglo 68.000 funtov, v našem denarju ogromna vsota 18 milijonov 700 tisoč diina:rjev. Sijajen 'govor je 'imel tov. Bovvan, gener. tajnik organizacije im prvi predsednik poštne 'iirtteinnacionale. Govoril je o stabilizaciji' draginjsklih doklad, katera se z druge strani strastno forsira, med tem to želi organizacija obravnavati ta problem, z vso opreznostjo'. Veličastna in gemiljiiva je bila volitev čast-miiih članov. Bdeti od' mijih — g. Canaven — je pozval na koncu svojega govora, da naj delegati polože zaobljubo organizaciji, na ka:-tere ustanovitvi kot edinstveni organizaciji 'je tudi oti' sodeJioval. Delegati, so se dvignili ih' govorili besede zaobljube za Gana venam, tel jo je 'bral; »Obnavljam tukaj svojo vero v edinstveno organizacijo kot edino ‘orodje, s katerim se morejo doseči ideali poštnih uslužbencev in s katerim 'je mioigoče obraniti njihovo skup'-nost. Obljubljam, da boim služil edimstvu organizacije tako dolgo, dokler mi bodb dopuščale imoči za to«. Pomembnega zborovanja sta se udeležila kot bratska delegata tudi tov. Nartom iz lirske in tajnik I. P. T. T. tov. dr. Mater. MOŽITEV NEMŠKIH POŠTARIC. One 20. marca t. 1. je nemški državni zbor pri razpravi o čl. 14 uredbe o redukciji osoblja od 27. oktobra 1923, ki je dne 31. marca 1929 prenehala veljati, definitivno razveljavil ta člen. Zato od 1. aprila' t. 1. dalje nentške poštne uradnice labko ostanejo v službi, tudi če se poročc. Slabo je pa to, da je državni zbor istočasno s 182 glasovi proti 177 glasovom sklenil, da se uradnici, ki zairadi poroke izstopi iz službe, ne izplača nikaka odpravnina. Pokojnina pride seveda še manj v poštev. Vendar je vlada napovedala, da ima pripnalvljen nov zakonski osnutek, po katerem naj se ponovno raizpravlja o vprašanju odpravnine v ugodnem smislu. Iz okrožnic obl. {». t. uprave. Službeni zdravnik (Okr. XXXiX/310 — 1929). V lastnem interesu naj se uslužbenci ravnajo natančno po tej odredbi. Doslej se je nat to stran bilo iz neznanja bilo iz ko-miodnosti mnogo grešilo. Nekateri dobe in predlože obl. upravi izpričevalo privatnega zdravnika. To ne velja. iDokler se ne imenujejo posebni službeni zdravniki poštnega zavoda, veljajo samo izpričevala državnih zdravnikov. Drugi predlagajo samo prošnje za bolniški dopust brez izpričevala ali pa samo zdravniško izpričevalo brez prošnje. Nobeno ne drži. Obl. upravi mora predložiti, kdor je bolan in hoče bolniški dopust, potom pristojnega urada s 5 Din kolkovano prošnjo in izpričevalo od državnega zdravnika. Dokler uprava prošnji ne ugodi, uslužbenec ne sme izostati iz službe, razen če se glasi izpričevalo, da bolnik leži oziroma da mora takoj v bolniško postelj ali v bolnico. Razlika na stanarine bivših privremenih poštarjev (Okr. XXX1X/317—1929). Akcija, ki so jo započeli posamezni uslužbenci -bivši začasni poštarji na pobudo organizacije, je žalibog propadlai Iiz okrožnice bi se dalo sklepati, da je predmetne prošnje zavrnilo že gradbeno ministrstvo, ne da bi bilo pojasnilo svoje stališče finančno ministrstvo. Utemeljitev, ki jo navaja okrožnica, je itak znana; naše mišljenje je le, da generalna direkcija drž. računovodstva ob razpisu štev. 1300 enostavno ni mislila na to, da začasni poštarji — dasi uradniki — niso dobivali stanarine, pa bi jim šla zato tudi razlika na stanarino. Kdor bi hotel stvar do konca dognati, naj zahteva z novo prošnjo (kollek 5+20 Din) od gradbenega ministrstva formalno rešitev, pa naj se proti negativni rešitvi ministrstva pritoži na državni svet. Za uspeh mu seveda ne moremo jalmoiti, četudi gre po našemi prepričanju samo za nehoteno pomanjkljivost naredbe o izplačilu razlike. pošti? V katero smer? Bo ii delo lažje? Služba krajša? Plača večja? 'Odgovornost manjša? Tako se je izpraševal, a vozla vseh teli vprašanj ni mogel razvezati. Da, bodočnost je temna, zagonetna! Niti iskrice svetlobe ni v njej! V tem razglabljanju je malo zadremal, a duh mu je neprestano begal sem in tjai. Ko slike na filmskem traku je videl pred seboj v dolgem, nepravilnem nizu razvoj in napredek tehnike, izume in izpopolnitve vseh vrst Vide! je tudi mnogo še neviđenih in nepoznanih, čudnih in zanimivih stvari! Divji tempo, samj stroji! Skušal je hladno opafeovati. Ne, ne, to ne more biti dobro. Železo, jeklo in stroji v vrtoglavem diru. Ln človek postaja stroj med stroji. Saj n.e bo mogel vzdržati tekmovanja z njimi. Podleči bo moral. Zmagal bo stroj, človek postane odlveč. In tedaj? Ivan Videtič se je nehote zdrznil. Čudna toplota je vedno bolj naraščala in mu raz-žarjala glavo. Oči so mu bile zaprte, ko za lepljene. Čutil je, da se ga prijemlje spanec, a njegove misli so še vedno z bliskovito naglico drvele naprej, v brezmejnost. Ko na mogočnih, bnzovitih peratth je letelo z njim vse, vedno dalje. Končno, ko se je ustavilo, se je znašel na povsem novem, tujem svetu. Sami velikanski kraji in ogromne stavbe. Mesto, predmestja in vasi, ki skoro niso več podobne vasem, v skoro nepretrgani celoti. Promet kolosalen. Bliskovito drvenje z najrazličnejšimi vozili. Karamboli in smrtne žrtve brezpomembna, vsakdanja stvar. 'Nai vseh obrazih samo nema, težka skrb. topa brezizraznost in izčrpanost . . . Pa vse to zanj ni bilo preveč važno. Njega kot poštarja je pred vsem zanimala pošta. Kakšne so tu sedaj pošte? Razgledoval se je okrog: brzojavnih žic nikjer, nikjer nobenega pismonoše. Malo sledi o pošti je našel med številnimi velikimi in malimi letali, pod katerimi je bilo mesto ves dan talkorekoč v senci; opazil je tudi miniaturna letalca, ki so letala lagodno in Spretno ko ptice v zraku. Na njih krilih je 'čital napis: »Državna pošta — selska dostava.« 'Nai trupu so imela pritrjene nekake mrežaste tipalke, liki metulji, [stotake na-praVe so imela 'tudi druga zračna in pocestna vozila. Vendar nekaj! Saj mora tudi pošta biti nekje v bližini, si je rekel Ivan Videtič in korakal dalje po najlepši cesti. In res, ni se motil: že z dalje je opazil na visokem in velikem poslopju napis: »Državna pošta.« Zunanjost višjih nadstropij je obstojala) iz salmih motnih šip, ki so tudi Pri dnevni svetlobi Dokazovale vsak hip druge slike, napise, oglase, reklamo, pozive, skoro vse tako, kakor revije in časopisi. Novi kazenski zakonik. (Okr. XLI/327 -1929) je zanimiv, za p. t. t. uslužbence pa so valžni samo paragrafi: 14 (točka 3.), 21, 130, 209, 310, 211, 225, 251, 302, 303, 379 in dalje vsi do 404, zlasti zadnji trije paragrafi. Večini utegnejo biti nekateri izrazi nerazumljivi, ker niso slovenski. Tako je n. pr. »robija« po naše »trdnjavska ječa«, »zatočenje« je »izgnanstvo«, »kalupe« so »modeli«. Vračilo uslužbenskega davka (Okr. XLI'I/328-1929). V »Poštnem glasniku« štev. 31 od 1. novembra 1929 smo objavili vlogo, ki jo je napravila obl. organizacija na obl. p. t. upravo zaradi plačevanja pridobnine pog. poštarjev. V tisti vlogi je organizacija opomnila upravo tudi na uslužbenslki davek, ki se je odtegnil poštarjem za mesece januar, februar in marec 1929. Ta davek se je zdaj vrnil poštarjem in ena stvar bi bila s tem liklvidirana. Čakati pa je še treba rešitve na drugo stvar: pravilna odmera pri-dobninskega davka. O tem sicer okrožnica ničesar ne pove, toda znano nam je, da je napravila obl. uprava obširen dopis na finančno ravnateljstvo, v katerem dokazuje, đa se je pog. poštarjem pridobninat previsoko odmerila, ker dobivajo poštarji plačilne naloge za poravnavo davka v višji izmeri, nego znašajo njihovi skupni mesečni prejemki. Ker je pojasnil ni dopis vsestransko utemeljen in iker kaže na kvarne posledice takega obdavčenja, smo trdno uverjeni, da bodo začele davčne uprave pobirati pridob-nino po nižji davčni skupini. Organizacijsko gibanje S 6. ODBOROVE SEJE OPO OD 3«. NOVEMBRA IN 6. DECEMBRA 1929. Predsednikovo poročilo o resnosti položaja, o razmerju do Zveze drž. naimeščen-cev in o izpremiembah v upravi lista je izzvalo aktivno delovanje in debato vsega odbora. S temi se je seja tako zavlekla, da se je moralo preložiti nadaljevanje seje za izdelavo ostalih točk dnevnega reda na 6. december. Akcija za odpomoč. Bratska novosadska organizacija je razposlala Savezu in vsem obl. organizacijam poziv, da naj bi se sklicala v Beogradu konferenca, ki bi ugotovila najnujnejše težnje personala in njegove organizacije ter jih predložila najmerodajnej- Ko je prispel bližje, je strme čital: Radio pošta. Radiograf. — Raldiofon. — Radiotipograf. Radiophoton. — Itd. Predi se je Skozi glavna vrata. V veliki, razkošno opremljeni dvorani je sta! avtomat ob avtomatu, a nikjer rilkajkega navala — avtomati so hitro in natančno delovali, brez motenj in brez zastoja. Treba je bilo samo določeno vsoto denarja spustiti v njega ustje, nato pismo ali kar je že bilo, pairkrat pritisniti na kljukice in »poslovanje« je bilo izvršeno. Kakšna neki je notranjost te čudne zgradbe? In delo? se je vpraševal Videtič. Zanimalo bi ga zvedeti. Poštar sem, si je mislil, legitimacijo imam s seboj, predstavim, se šefu. Le dvoje vrat je vodilo v notranjost. Ena z velikim napisom: nadzorstvo, druga pa: računovodstvo. Potrkal je in vstopil. Suhljat, plešast, zelo nervozen gospod mu pride nasproti. Mirno, a z neko hladno prijaznostjo vpraša: Želite? — Dovolite: Ivo Videtič, poštar. — Simon Čebuljk, višji nadzornik. Namen vašega poseta? —r Informacije o tukajšnji pošti, bi me zelo zanimalo. — A tako, pa prosim na kratko, čas je zlato! Torej prosim;: Dostava? — Vse razen paketov po ceveh, z zračnim pritiskom, a! samo onim, ki plačajo za to takso. Šim mestom1. Odbor smatra tako konferenco za brezpredmetno, dokler se ne napravi načrt, na kak način bi uspešno predložili naše upravičene potrebe. Pokojninski fond za pog. poštarje. Zanimanje pri pog. poštarjih za ta prevažni fond je slabo. Treba dobro premisliti, preden se odločimo za en ali drugi naičrt. Prva konferenca z našimi pog. poštarji se bo vršila naljbrže 5. januarja pr. leta. Poštni glasnik. Glasilu naše organizacije je bilo posvečeno skom vse nadaljevanje seje: izpremembe v osobjui, načinu izhajanja, tiskanja itd. Definitivni sklepi se bodo napravili šele na prihodnji seji. VAŽNA ODBOROVA SEJA. V soboto, dne 21. decembra t. I. se bo vršila 7. odborova seja OTO. Bode poleg momtei v posebni sobi gostilne Cinkale v Kopitarjevi ulici. To pa zato, ker bo poleg običajnega dnevnega reda poročilo predsednika bratske zagrebške obl. organizacije tov. L a M č a, ki pride na, to sejo. Tov. La-lič je odšel 16. t. m. kot občinski svetnik mestne občine zagrebške s pok ion it ve no deputacijo Nj. Vel. kralju v Beograd, pa je ob tej priliki konferiral tudi v Savezu p. t. t. uslužbencev o današnjih aktualnih prilikah. 'Predsednik naše organizacije je dne 15. t. m. na ožji seji v Zagrebu sporočil zahteve članstlva ljubljanske OPO ter miu izročil nekatere stvari, glede katerih naj zastopa tudi nalšb organizacijo v Beogradu ter napravi potrebne korake. O uspehu svojega potovanja in o drugih aktualnostih bo predsednik tov. Lalič poroča! na naši prihodnji odborovi seji v soboto. Odborniki so dobili za to sejo še posebno povabilo', pridejo pa naj še pred 8. uro, ker se bo seja: točno ob tem času začela. OBVESTILA GOSPODARSKE ZADRUGE. Nova tvrdka. Člane obveščamo, da simo isklteimli pogodbo za nabavo bilaga na nakazila tudi z modno trgovino Berko, 'Ljubltja.-na, Dunajska cesta 'štev. 5. Ta tvrdka ima v zalogi sllledeče vrste blaga: ovratnike, moško penilo vseb vršit, damske in moške nogavice im rokavice, damske in moške žepne irobce, illetinie tin zimske dokolenke za kratke hlače, moške dežnike, puloverje, naramnice, kravate, moške klllobukei in čepice ter' kovč- ke vseh vrst. člani, ki si žele pri tej tvrdki nabaviti blago, naj sli preskrbe nakazilo od naše zadruge ali od obl. organizacije p. t. t. uisil užb. (n ga oddajo po nakupu pr j) blagajni omenjene tvrdke. Zahvala. Vsem (tovarišem, ki so se ma naš poziv glede obvestil radi fižola lin drugega sadja v res hvalevrednem številu oglasili, bodi na tem mestu izrečena topila zahvala. Vsem članom voščimo vesele 'božične praznike in srečno novo leto. To in ono. t Janez Jamšek. Dne 14. t. m. je umrl tov. Janez Jamšek, pog. poštar pošte Moravče. Mlad, šele 27 let star, poln nad, je moral v grob po daljšem bolehanju. Izhajal je iz čisto poštarske družine v Moravčah: n egov oče je bil dolgoletni pismonoša v Moravčah, kjer živi sedaj kot upokojen poštni zvaničuih. dva njegova brata sta pismonoši (eden v Kamniku, drugi v Moravčah). Tudi pokojni Janez je začel svojo poštno kariero kot pismonoša pri pošti Moravče, zaradi pridnosti, sposobnosti in ambieioiznosti pa je postal I- 1926 pogodbeni poštar v iRadoml ah, letos pa mu je bila ob deerarizaciji pošte Moravče podeljena pošta v njegovem' domačem kraju. Kot uradnik je bil vesten in marljiv, kot tovariš pa zvest in zanesljiv član obl. organizacije, katerega ni manjkalo na nobenem sestanku, ki ga je priredila organizacija v kamniškem okraju. Obranimo tako zgodaj preminolega tovariša v častnem spominu! Pokoj njegovi duši! Splitska obl. organizacija je tudi poslala svojega zastopnika v po k Ioni tv eno deputacijo Nj. V. kralju za njegov rojstni dan. Zastopal jo je g. Vigna, 'predstojnik pošte Split 1. Poravnajte članarino! Pri pregledu blagajniških knjig) smo ugotovili, da nekateri Slani še niso poravnali članarine za leto 1929. Nekateri so kar za več mesecev v zastanku. Te prosimo, da' svojo častno dolžnost izvrše do konca tega meseca. Vesele božične praznike želimo vsem naročnikom in prijateljem našega lista. Prostovoljni prispevki Tov. Mara Kuess, p. t. uradnica II/2 v iVei. Nedelji je darovala blagajni 'OTO 150 Din; tov. Janko Kocmur, p. t. uradnik II,12 v Litiji pa eno obveznico 7% drž. posojila v nominalni vrednosti 100 Din. Zavednima tovarišema izrekamo n^jjskrene.išo zahvalo. Nova amerika vlada je postavila Mr. H. 15-Lees - ISmitba za ameriškega generalnega poštarja. Novi generalni poštar jc bil prej profesor narodnega gospodarstva. Druigim z aeroplani, ki pristanejo povsod kakor ptice. — In pakete? — Z žično že leznico, ki je izpeljana kar po strehah hiš; poseben spremljevalec jih izroča strankami proti podpisu. — Kako pa denar in ekspresna pisma? — Vse po z raftu! Zračna pot je najkrajša, gospod! — Pa sprejem pisem in paketov? Vse avtomatično. Navadna, ekspresna in priporočena, za vsako skupino je poseben avtomat s potrebnimi napisi in navodili. Če stranka stori vse, kar je potrebno, je stvar hitro odpravljena, sicer pa ji avtomat vrne vse nazaj. Takisto avtomar tično sprejemamo pakete. — A vplačevanje denarja tudi? Tudi avtomatično. Stranka spusti nakaznico v avtomat in potegne za ročaj. Isti hip zablesti v avtomatu močna luč, ki s pomočjo projekcije registrira vse podatke v blagajniški zapisnik. Nad ustji zbiralnikov za posamezne denarne skupine pa se pokaže v številkah število enot, ki jih je treba vplačati. Če stranka to pravilno stori, zazvoni zvonec, luč ugasne, iz avtomata pa pade potrdilo o izvršenem vplačilu. — In katera sila deluje v avtomatih? — Ročni pritisk stranke in pa elektrika. Električne centrale dajejo 'tok kar brez žice, po zraku. Zbira se s posebnimi tipalkastimi prestrezali. Ker je sedaj samo še elektrika pogonska sila vsepovsod, zato boste opazili te tipalke na vseli hišah, ki imajo telefon itd., na vseh tovarnah, vozilih in občilih. — Ali je v temi kraju telefonski in telegrafski promet zelo razvit? O, zelo! Le malo hiš je brez teh naprav. Tudi po mestu so na vseh križiščih. To so nekake avtomiaitične filialke prave pošte. Pošta tukaj pa je od vseh centrala. In števci tu in števci povsod, vse se lepo ujema! — Kaj pa tipograf? — Piše avtomatično ali pa projicira najrazličnejše pisave, risbe in skice, ki so takoj vidne na določenih poštnih ali zasebnih tipografskih napravah. Ravno tako je tudi telefon avtomatski. Par pritiskov in zveza je takoj dobljena s katerimkoli krajem na sveto! — Čudno! Vse avtomatski! Vse brez žic! Sami avtomati — In telegraf? — Piše sam na diktat strank besedilo s pravo abecedo ko pisalni stroj, nai brzojavno golico, ki jo prejlme ob zaključku stranka. Istočasno daje isto besedilo namembni postaji. — Kje so pa Morse in Hughes aparati? — Kateri? A tako, te pa vidite sedaj samo še v — muzejih! — Samo še v muzejih, Groz.no! Ivo Videtič plane razburjen pokonci: Za sedaj samo sanje, hvala Bogu! A vendar, A vendar, taka bo bodoča pošta, pošta bo-taka bo bodoča pošta, pošta bodočnosti... Kako časti pošta izumitelja poštne znamke. Na amgleškiij spominski,i znamkah, ki so bile izdelane ob priliki letošnjega kongresa Svetovnega poštnega društva v 'Londonu, so portreti Jamesa Chatmersa in Rovvlandia Hilla. James Chalmers, stavec v Dundee, izumel prvo poštno znamko: Hill, reformator angleškega poštarstva, je pa uvedel splošno rabo teh •znamk- Osebne vesti. Postavljeni: za služitelje 2. skupine: Prancika Kalan pri obl. pt. upravi, Milena Rasberger na Mariboru1 2 vn Karel Vrhovnik v Šmarju pri Jelšah. Premeščeni: pb. ur. 11/3 Bernard Naglič z Maribora 1 na Trbovlje 2 in Marija Bizjak iz Ljutomera v Celje, pb. ur. !!/4 Pavel Žal iz Ma-renberga na Maribor 1, Marija Lorti to Mute v iMaremberg in.Tea Kenda z Ljubljane 1 na Beograd li; izvan. 3. skup. Vida Stadler iz Velenja v Laško in Alojzija Adamič z Ljubljane 1 v Orosuiplje. Umrli: zvaničnik 1. skupine Josip 'Rak v Sevnici. Prestanek službe: pt. manip. 111/3 Marta Rabič roj. Burger v Ptuju je podala ostavko na poštno službo: pb. ur. II/5 Antonu Udirju na Ljubljani 1 in Ivanu Joštu na Mariboru 1 ie prestala služba. Poroke: Zvan. 3. skup. Ivan Zabel na Jesenicah ,na Gor. se je poročil a zvan. 3. skup. Karolino Šeme istotam sluz. 2. skup. Avguštin Vrhovec na Jesenicah na Gor. s iFranoko Murovec, Josip Šivic na' Ljubljani 1 z Antonijo Spetič in Angela Dovgan s pogodb, pošt. Ivanom Lužarjem v Št. Vidu pri Stični. (fyo$ieno dariCo, ki napravi največje veselje, je dober radijski aparat, ki Vam prinaša dan za dnem pesem in glasbo v Vašo sobo! S pomočjo Vaše gospod, zadruge ga dobite na zelo ugodne pogoje pri Ljubljana, Miklošičeva c 5 Maribor, Gosposka ul. 37 Modna manufakturna trgovfna Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5. 'Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. OBLAČILA za gospode in dame kupite najceneje pri FRAN LOKI C, Ljubljana, Stritarjeva ulica Izdelovanje damske in moške k^ekcije E L. B T E družba z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 9. 'Prodaja damske, moške im deške konfekcije na debelo in drobno Prvovrstno izvrševanje Po meri. ©©©©©0©0©0©0©006; Trgovina s kožuhovino Filip Bizjak krznarstvo Ijjubl jniisi. Šelenburgova ulica $t. O se priporoča poštnim nastavljencem, kater m daje tudi na obroke. ZIMSKE SUKNJE • ..................... najceneje I. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova c. 12. Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi It ml »It* Sever Ljubljana, Marijin trg; &. Drž. uslužbencem tudi na obroke. za obleke, plašne itd., svila, cefirji, sifon za perilo in rjuhe ft*#"« tvrdlei Novafc jCjuhlfatta, Hongte&M ttg 1$ na jeett @ je/ Velika izbera — solidna postrežba Dobava članom zadruge po nakaznicah dthogetija in patfumetija (Xi. ifiorjaneič Ljubljana, Sv. Petra cesta Ih priporoča svojo bogato zalogo vsega v to stroko spadajočega blaga. Razni parfumi kot kolinske vode v odprodaji na litre na malo in veliko, razni foto-artikli, mila prvovrstnih tovarn, najfinejši^^tdsžr^ninke, creme itd. itd. Cene najniž Prerokujemo Vam srečo v letu 193i). Treba Vam je storiti samo to, da si kupite prt nas srečko državne razredne loterije 19. kola. Kažipot do blagostanja • in sreče boste imeli s srečko v rokah. V preteklih letih smo izplačali srečnim našim igralcem ogromne zneske. Zakaj tega ne bi nudili tudi Vam! Srečke pridejo že te dni v promet. Vabimo Vas, da kupite srečke kot darilo svojcem v enih izmed spodnjih uradov, kjer se razpečavajo naše srečke. V Ljubljani: V Oglasnem oddelku „Jutra" v Prešernovi ulici, V ekspozituri „Jutra" na Celovški cesti, Šiška. V Podružnicah „Jutra" v Mariboru ter Celju. Zadružna hranilnica r. z. z o. z Glavna razpečevalnica srečk drž. razr. loterije, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Postrežba solidnal dbentiu (p. IPutntica, $oGa% Zobozdravilstvo - naj finejši zobni nadomestek Sprejema: 9.—12., 2.—5. Pogodba z gospodarsko zadrugo p. /. uslužbencev, Uf ubijanu. Gledališka ulica 7 poleg Tiboveljske palače. (Ptentegovnik tf($eCofcra}inau v (GinomeC) priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. POZOR ! Ivhnnin k niiim iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit izLMjiuu pijieu pti&tnega daimatin&fcega vina dob š v Hasanovi gostilni, Kersnikova ulica 5, v Šiški pri faniolcu in na Cankarjevem nabrežju. — Mizla jedila, morske ribe, likerji itd. Priporoča se đvn Hasan, Siguren nastop zajamči uspeli! No« it© torej ipriinenne če vil j©. Pred nabavo tebih Viim bo najboljši svetovalec samo ilmstrovan cenik z več tisoč sliikanri, katerega dobite na zahtevo poijKilnoina breziplafc-no od velet rg. S terni e c k i. Pre,pričali ee Ijottte o velilkanaki i®-filri in o sledečih nizkih conah: od krav im e Din 149, telečje 172, bok« 180, gorsiki 186, lovski 243, gojzerice 209, Siport 468. Garantirano ročni izdelek. Razen toga velika zaloga n&jtfinojgih buk-suznih čovflijev krajne izdelave. Naročila Čez Dim 500 «o iproeta ipošlmine. — Kar ne odgovarjajo z a m o n j a ali vrne denar. Veletrgovina in industrija čevljev R. STERMECKI. Celic. št. 67. Slovenija. tohala 1., 11. In 21. v mesecu Naročnina na letolft1 PiSb; 'jl2 jpin za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v LljMlsiar.'|?tr?a/^thia'rni 1. Reklamacije, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja 'doftib^Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.