Leto IV., štev. 80 V Uablfan!, četrtek dne 5. aprila 1923 FÔÎ&flM Jfcfïà^reM. . Posamezna Stev. slane «*90 OVn Ixh«I» ob 4 g|utr»I. Stane mesečno 12-30 Din za inozemstvo 25*— y neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. wrs J| B Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upr*vnI*tvos Ljubljana, Prešernova nL Bt S4. Teief. fet 3& Podružnice: Maribor, Barvarska vi L Tai št 22. Celje, Aleksandrova & Račun pri posta. čekcT. «avodn 6ter. 11.842. Ljubljana, 4. aprila. Demokrati postajajo vsak dan bolj r.važevan faktor, ki naj pomaga raz-vešiti težko notranjepolitično situacijo. Sporazum radikalcev z Radičem. Korošcem in drugimi rušilci države se rmatra po veleizdajalskih proklamaci-jih teb političnih grup za povsem nemogoč in izključen. Brez predstavnikov Hrvatov in Slovencev pa si ra-r ikalska vlada kot predstavnica Vele-¡-rhstva vendarle ne upa kreniti na ot odločnejše akcije nasproti separatistom. Zato prihajajo v javnost čim dalje glasnejši apeli na reprezentante jugoslovanske demokracije, da naj •opet stopijo v koalicijo z radikalno stranko. četudi so danes vse vesti o obnovi demokratsko - radikalske koalicije prosto izmišljene, tendencijozne kombinacije, vendar ni dvoma, da uvideva-5o sedaj vsi merodajni faktorji, kako pogrošno je bilo, da je prevzela volilno vlado samo radikalska stranka in '.ako usodepolno je bilo, da je gosp. Pašič vodil volitve v najbrezobzirnej-jem partizanskem boju samo proti demokratom, da jih kot svoje edine velike in opasne protivnike kar najbolj oslabi. Gospod Paši 6 ji postal s tem le eden glavnih rušilcev vidcrvdanske vstave, marveč tudi rušile« narodnega edinstva ter rušilec edinstvene države. Celo v radikalskih krogih se -matra, da je gosp. Pašič doigral in da ni več sposoben izvesti z uspehom kakršnokoli koalicijo. Zato se že imenuje kot njegov naslednik gosp. Nin-, čič, o katerem upajo, da bo naletel na manjši odpor v opozicijonalnih krogih. V demokratskih vrstah se vzdržuje razpoloženje proti koaliciji z radikalci. Zatrjuje se celo, da med demokrati in radikalci sploh nobeno delo ni več mogoče niti danes, niti po morebitnih novih volitvah. Razume _ se, da je tudi to intransigentno stališče le zasebno mnenje poedinih političar-Jev,- kajti kako stališče bodo demokrati končno zavzeli, danes nihče ne more še trditi, ker v to Se nihče ni bil od nikogir pooblaščen. Definitiv-ca odločitev v tem pogledu bo padla v plenarni seji parlamentarnega poganskega kluba demokratske 6tranke, ki se vrši šele tik pred zasedanjem novega parlamenta. Z ozirom na da-]©kosežnost in važnost odločitve se je celo pojavil predlog, da naj bi se sklical kongres stranke, Id naj bi odločil o bodočih smernicah jugoslovanske demokracije. Dokler niso v opasnosti interesi naroda in države, je odločitev za demokrate lahka. Juho. ki jo je skuhal g. Pašič. naj radikalci kar lepo sami po-užijejo. Demokrati so ves čas po prevratu po svojih najboljših močeh pozitivno sodelovali na konsolidaciji države. Pri tem so se do skrajnosti eks-ponirali, vedno in povsod podrejajoč strankarske interese nacijonalnim in državnim. Oni niso krivi, da se jih je na tako gentl«manski način potisnilo od direktnega sodelovanja na državnih poslih. Naj sedaj pokažejo drugi svoje sposobnosti do konca. Predvsem pa je sedaj na radikalcih. klerikalcih in rlruzih vrsta, da ostanejo mož-beseda Osira prolicerkvena politika sovfeiov PROFANACUA CERKEV. — KRVAVI SPOPADI S KMETI. London, 4. aprila. 1. «Times» do-znavajo iz Rige. da eo v Minsku ter v petrograjski in moskovski okolici uprizorili kmetje vstajo zoper komuniste. ki jim konfiscirajo cerkve. V Mineku so rdeče čete po dvadnevnem krvavem boju poklali» skoro vse kmete, ki so branili svojo cerkev. Komunisti eo iz cerkve pometali obredne predmete in napravili iz cerkve čital- nico za komunistična delavce. Osrednji odbor komunistične stranke v Mo< skvi je poslal po državi odposlance, ki imajo nalogo ustanavljati po državi protireligijozne klube. Iz cerkev napravljajo zabavišča, čitalnice, cele tolerančne hiše. Tudi v okolici Mc akve in Petrograda je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in komunisti Nova lausannska konferenca zagotovljena OSLABLJENJE OPOZICIJE V ANGORL Zasiof v reparacijskih dobavah iz Nemčije IZJAVE MINISTRA DR. MARKOVIČA. Carigrad, 4. aprila. L Odgovor angor-ske vlade na zavezniške protlpredloge pride v Carigrad jutri. Turki v njem sprejemajo povabilo na nadaljevanje mirovne konference v Lausanne ta predlagajo za otvoritev datum 15. t m. Odgovor vsebuje še nekaj rezerv k Juridlč-nlm in gospodarskim točkam v zavezniški noti. Turška delegacija za novo konferenco bo ista, kakor je bila pri zadnjih tudi jo bo vodil zopet Izmet paša, ki odpotuje z Angore v Carigrad začetkom prihodnjega tedna. V Angori se govori, da bo razpisala vlada nove volitve v skupščino in to že v par mesecih. Govori se tudi, da se razpišejo volitve zato, da se Kemalu v vladi zagotovi absolutna večina. Opozicija v zbornici je precej ponehala, odkar se je položaj z zavezniki obrnil na bolje in odkar Je umorjen vodja opozicije Su-kri bej. Morilca še niso našli, vendar pa pada strm na Kemalove prijatelje. Ke-mal je ukazal, naj se morilčevo glavo prinese v skupščino in tam razstavi, kc se morilec najde in usmrti S tem hocs zavrniti sumnlčenja od sebe. Rim, 4. aprila, j. Pričetek nove lau-sannske konference je določen na 15. aprila. Zavezniki ne bodo stopili v »tik z glavnimi zastopniki delegacij, tem ve 2 se razgovarjali le med strokovnjaki Italijo bo zastopal atenski poslanik Mon-tagno. O teritorialnih vprašanjih Italija ne bo dopustila diskusije. Tudi vprašanje otoka Castellovizzo smatra za rešeno. Angleška delegacija. London, 4. aprila. J. Lord Cnrzon ne potuje v Lausanne. Na konferenci ga b; zastopal lord Rumbold, ki ea bode spremljali številni strokovnjaki. Po sklepu mirovnh pogajanj bo pogodbo »odpisal lord Curzon. Beograd, 4. aprila, r. Minister pravde dr. Markovič je dal danes novinarjem o vprašanju naših dobav na račun reparacij od Nemčije sledečo Izjavo: Nemška vlada se ie po okupaciji Po-ruhrja postavila na stališče, da ji Je onemogočeno dajanje potrebnih reparacij v smislu mirovnih pogodb. Naša država je smatrala, da bodo vse pogodbe o dobavah na račun reparacij in na breme kontingenta za 1922 izvršene, ker so bile te pogodbe rednim potom potrjene od repa-racijske komisije in izročene vrhovnemu komisarju v Berlinu v svrho izvršitve. Izgledalo je, da je bil to vsaj smisel pogodbe, in nemška vlada je res izjavila, da bo podaljšala dobave le onim državam, ki niso neposredno sodelovale pri okupaciji Poruhrja, kakor Angliji, Italiji, Jugoslaviji itd. Toda v praksi se je pokazalo drugače. Ker reparacijska komisija radi rešitve splošnih vprašanj, koliko ima Nemčija dati na račun reparacij za leto 1923, nI mogla odrediti kontingenta, ki pripade naši državi na račun reparacij za leto 1923. ne more naša država radi tega Izvršiti nobenih naročil za leto 1923. Pričakovalo se je, da bodo vsaj one pogodbe, ki so bile na podlagi sklepa reparacijske komisije odobrene glede kontingenta za leto 1922, izvršene. Dobili pa smo obvestilo, da obstojajo tudi v tem ozlru velike težkoče. Nekatere teh pogodb nemškim tovarnam sploh še niso bile izročene v izvršitev, druge pa se tičejo objektov, katerih proizvodnja traja dalje časa. Nemška vlada kaže sicer dobro voljo, da Izvrši pogodbe s kratkim rokom, toda dobave ne gredo gladko. Naša država, za katero so reparacijske dobave za obnovo neobhodno potreb- Položaj v Essnu in v Poruhrju NEMCI SE PRIPRAVLJAJO NA OGROMNE ŽALNE MANIFESTACIJI: ZASEDBA NOVIH RUDNIKOV. Berlin, 4. aprila. L Danes sta ▼ Essenu umrla še dva delavca, ki sta bila v soboto obstreljena pri znanem incidentu. Število mrtvih ie s tem poskočilo na 18. Dva delavca eta v obupnem stanju in boeta bržkone tudi kmalu umrla. Pogreb ustreljenih bo šele v soboto. K pogrebu pridejo delegacije delavstva iz vse Nemčije, tako da so na vidika ogromne žalne manifestacije. Ravnatelje Kruppove tvornice so prepeljali k vojaškemu sodišču v Werden. Včeraj je stopilo delavstvo Kruppovih tvornic v 24urno protestno stavko, tovarniški svet. pa je objavil razglas, v ka- ja sedaj pred težko nalogo, terem zavrača francoske obtožbe zoper ivi ono, do česar Ima po mi- delavce, ki so haje s samokresi izzvali Opatijska pogajanja Rim, 4. aprila. J. Na oflcijelnih mestih sporočajo, da rok za nadaljevanje pogajanj v Opatiji še ni določen. Ker pa čiščenje političnega položaja v Jugoslaviji iepo napreduje, je računati, da se pogajanja skoro obnove. NOVI TISOČAKI. Beograd, 4. aprila, p. Narodna banka bo dne 11. aprila dala v promet nove novčanice po 1000 Din, ki so izdelane v Franciji. Na njih je izdelana glava Ka. ragjorgja Na eni strani je slika naših največjih mest Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, v sredi med mesti pa je slika kmeta z voli. ki so vpreženi v plug. Izdelane so v štirih barvah in so mnogo ličnejše, kakor francoski bankovci po 100 frankov. - BEDA V ČRNI GORI. Beograd, 4. aprila, r. Današnji beograjski listi poročajo, da se velik del črno- ne, se nahaja da si zagotovi . _ _ ______ rovni pogodbi brezdvomno pravico. ¡francoski ogenj in protestira proti po- ko! ju. Vladni predsednik Grützner, ki je bil izgnan iz Düsseldorfa in se je preselil v Elberfeld, je poslal generalu Degoutteju pismo neobično ostrega tona, v katerem imenuje Francoze morilce in masakran-te in ugotavlja, da bo Nemčija še desetletja praznovala veliko soboto in se bo na ta dan spominjala francoske kulture. Francozi so včeraj zasedli štiri nove rudnike: Bergmannsglück v Bueru. König in Ludwig v Reckiingbausenu in Wort rop v Wort ropu. V Höchstu so Francozi konfiscirali vso to 10 milijard mark in 400.000 frankov, Muslimani med seboj Beograd, 4. aprila, n. Vlada je dovolila, da odpotuje v Carigrad deputacija muslimanskih verskih dostojanstvenikov iz Jugoslavije, da se pokloni novemu kalifu kot vrhovnemu reprezentantu muslimanske vere. Deputacija bo vodil beograjski mufti, spremljal pa uradnik. Zaradi sestave te deputacije se v vTstah Spahovcev pojavlja veliko nezadovoljstvo, ker trdijo, da je sarajevski reis ul ulema po činu višji kakor beograjski mufti. Spahovci se sploh trudijo, da bi muslimanske verske posle centralizirali v Sarajevu, čemur pa se najbolj protivi džemijet in sploh muslimani iz južne Srbije, ki zahtevajo, da morajo biti muslimanske centralne verske oblasti v Beo gradu, ako že ne v Skoplju. Znižana izvozna carina za moko Beograd, 4. aprila, r. Na današnji seji katero je frankfurtska filiala Reichsban-ke poslala v Wiesbaden. Zasedbene čete so dane« okupirale tudi znano tvornic/ avtomobilov «Benz» v Mannheim o. SLOVESEN POGREB SOBOTNIH ŽRTEV Essen, 4. aprila, j. Francoski vrhovi; poveljnik razglaša, da je francoska vla da dovolila slovesen pogreb na veliko soboto padlih žrtev essenskih izgredov, če prebivalstvo ne bo kalilo miru. NEMŠKA PROTESTNA NOTA; Berlin, 4. aprila, s. Nemški poslanik * Parizu je dobil nalog, naj izroči francoski vladi protest zaradi zadnjih krvavi!? izgredov v Essenu. Spomenica bo odposlana zajedno vsem 6ilam, ki so pod pisale versajsko pogodbo. Nota na podlagi uradne preiskave izčrpno popisuje dejanske dogodke in ugotavlja, da pade del odgovornosti za nadaljnje izgrede tudi na francosko vlado, ki ni ničesar pod vzela, da krivce kaznuje. ODPOR ŽELEZNIČARJEV. Berlin, 4. aprila, s. Po vesteh iz dižav. no-železniških okrajev Frankfurt, Ludwigshafen, Mainz. Trien in Karlsruhe eo železničarji odklonili povelje generala Degoutteja, naj pod francoskim režimom najkasneje do S. aprila zopet povzameja delo. O kakih francoskih protiodredhat ni nič znanega, vendar pa so raztegnil' svojo zasedbeno črto do pred Hägen gorskega prebivalstva nahaja v obupnem ekonomsko-finančnega komiteja je bilo položaju zaradi pomanjkanja živil, p^ i J» " ¿TL^ sebno v krajih, ki so oddaljeni od pro-. metnih črt, posebno v okrožjih Nikšič in Kolašin. kjer ni dobrih potov in kjer še sedaj leži 2 do 3 m visok sneg. uganjajo velesrbski. velehrvatski in samoslovenski separatisti, bomo demokrati vedeli, kaj nam dolžnost veleva storiti. Današnji politični dogodki dokazujejo le, da je edinole jugoslovanska demokracija po svojem programu in po svojem principijelnsm delovanju na pravi poti. Počakati treba le še malo časa in reprezentan-ti tropi emenskega separatizma so skrahirali popolnoma. Nato pride z zmago jugoslovanske demokracije lepša bodočnost- jugoslovanskega naroda. nične moke zniža od 110 ca 60 Din, ostale vrste moke pa na 40 Din. Izvoz ____ ______ olja se po točki 80 splošnega carinskega jministrT RadoSlavovega kabineta "eo bili Izgredi v Bolgariji Sofija. 4. aprila, s. Pretekli teden je prišlo v Sofiji in v Jambolu do ponovnih incidentov, katere so izzvali anarhisti in teroristi. Orožništvo je povsod trčilo pri teh incidentih na oborožen odpor. Vodja sofijskih ter> ristov se je ustrelil, ko ?o ga obkrožili orožniki. V Jambolu je bitka med anarhisti in orožniki zahtevala več žrtev na obeh straneh. OBSOJENI BOLGARSKI MINISTRI Sofija, 4. aprila, r. Obsojeni bolgarski tarifa oprosti carine, za svetlo usnje (Blankleder) pa je bila določena za kg carina 4 Din. SOLUNSKO VPRAŠANJE. Atene, 4. aprila, r. V Atenah pritiskajo trgovski in gospodarski krogi na vlado, da z našo vlado čim prej zaključi konvencijo glede solunske luke. Grška vlada se je doslej umikala, češ, da nima na -azpolago carinskih uradnikov. ki naj bi konvencijo izvedli. SMRT TURŠKEGA DRŽAVNIKA. Dunaj, 4. aprila, j. Bivši turški veliki vezir Hussein liiuni caSa je včeraj tukaj umrl. sinoči odpeljani v Svilno, kjer bodo prestali kazen. Splošno se smatra, da bodo vsi obsojeni ministri prej ali slej pomi-loščeni. Beograd, 4. aprila, n. «Novi list» piše iz Berlina, da bo bivši bolgarski minister ; za zunanje stvari Radoslavov, ki je pobegnil iz Bolgarske ter v sofijskem procesu bil obsojen v odsotnosti na dosmrtno ječo, te dni izdal svoje memoare pod naslovom: «Bolgarska in svetovna kriza» DEMISIJA ŠPANSKE VLADE. Pariz, 4. aprila. L Španski ministrski predsednik je dobil v parlamentu nezaupnico in je podal kralju ¿emisijo, celokupnega kabineta. FAŠIŠTOVSKI NAČRTI Z AVSTRIJO. Rim, 4. aprila, s. Fašistovska «Epe-ca» piše o priliki Seiplovega poseta v Rimu: Milanski sestanek dr. Seipla z Mussolini jem je velikega političnega pomena. Avstrija mora tvoriti zagozdo med češkoslovaško tn Jugoslavijo in prepreči-, zvezo med vzhodno Evropo in Balkanotr. Skupno delo Avstrije in Italije služi posebno temu namenu. MUSSOLINI SKLICUJE ~ PODONAVSKO KONFERENCO. Rim, 4. aprila, s. Mussolini je skier." povabiti državnike nasledstvenih držav v Rim, da se posvetujejo o odškodninskih vprašanjih. Premijerja Češkoslovaške i; Jugoslavije sta že prejela vabila. SNEŽNI METEŽ V BEOGRADU. Beograd, 4. aprila, t. Danes popoldni je v Beogradu nenadoma začelo deïeva. ti. Pozneje je začel padati sneg, ki se j« kmalu pretvoril v pravi metež. Zvečer je sneg ponehal NOVI ČEŠKI KARDINAL. Praga, 4. aprila, j. Oiomuški nadškot Stojari bo te dni imenovan karair.alom. Potovanje papeževega legata v Olomuc je najbrže y zyçzi s tem imenovanjem. Prof z defetizmam Toliko zmede, kakor jo beremo po easojrieih zadnje tedne — in ne na •zadnjem mestu v Ljubljani — nismo še imeli zlepa prilike prebirati. Ako nekateri krogi in politiki ne morejo najti orijentacije v političnem vrvežu, v katerem se nahajamo sedaj, naj vsaj prizanesejo sirotnemu občinstvu in naj ga ne begajo s svojim brezglavim defetizmom. Siromak, ki bere takle defetistični časopis od prve do zadnje strani, na koncu koncem res začne premišljevati, ali ne bi kazalo pogledati v zaboje ali podstrešja, koliko je se ostalo starih rekvizitov . . . Čemu to brezglavo pretiravanje! Pišejo, da se nahajamo v državni križu Kakšna državna kriza in kje?! Državna kriza nastop, kadar se nahaja država v razkroju, kadar pojema državna oblast v dejanski borbi proti notranjim ali vnanjim sovražnikom Tega pa. Uul,i defetisti. pri nas še ni, in tega tudi — da govorimo strogo realistično — po dosedanjih znakih nikakor ni predvideti. Gre marveč le za notranjepolitično krizo, za krizo glavne smeri notranjepolitičnega razvoja. In ta kriza se nahaja enostavno o stadiju normalne parlamentarne borbe, ki je koncentrarana v borbi okrog notranje upravne ureditve države, eventualne preureditve ustave. Kako se more pri tem govoriti o državni krizi, ko se da n. pr. današnja ustava že samo s sodelovanjem radikalske in demokratske stranke absolutno vzdržati proti stremljenju reformistov in revizijonistov. Ako pridejo ali ako ne pridejo revizijonisti v Beograd, par-lamcntarnm potom ne morejo izsiliti kake krize — brez pozitivnega ali negativnega sodelovanja demokratov. Prisiljeni so tedaj kljub visokoletečim in oholim enuneijaeijam na polje j>o-gajanj in kompromisov, ki pa morejo biti le pogajanja političnih strank med 6eboj, pa naj tudi te stranke re-prezentirajo večine posamnih plemen ali konfesij Sedanji stadij pa more biti le kriza režima, ustave, ne pa kriza države. Kajti k sreči obstojajo še čili in nedotaknjeni oni činitelji. katerih padcc bi šele pomenil začetek — državne krize. Toda ves stabilni državni organizem je še popolnoma intakten, vsa ona, največjega respekta vredna dejanska sila. ki no bo podlegla defe-tističnim geslom, stoji v ozadju in se ne vznemirja. Defetistom od Radiča do Korošca ?d Spaha bo treba tedaj naskočiti še lepo vrsto najtrdnejših pregrad, pred-r.o bi mogli dospeti tjakaj, kjer bi se načela državna kriza. Ti naskoki, te borlie pa ne bodo tako lahke, kakor ja bilo lahko zavesti v defetizem politične analfaliete; tu se bo začela za može resnejša pot. Takrat pa bi se uvrstil na absolutno državno stran še marsikdo, ki danes še ob strani gleda, kako se s papirnim orožjem bijejo boji med strankami. Vsi oni pa. ki v mislih in težnjah niso defetisti. pa naj ne mažejo papirja s svojimi zmedenimi meditacijami in ne Povečujejo in širijo defetizma tamkaj, kjer ga doslej vendarle še ni. PoiitičnB Mež&e -f Kje je izhod? «Politika» priob-|Kro^n « ^von. aa je za preuee.in.Ka čuje daljši članek o sredstvih, ki naj nT^n"e.f"1*6^ Ljuba bi se porabila za rešitev krize. Edini fc^S? PodPredsednlka en wv,nri on «oitvA .1; član džemijeta -f PaiMevi večinski račtml BetvI _ Boljše vtško početje v GeorgULj [grajski listi poročajo: V radikalnih krogih se govori, da je za predsednika in en Nemec. Kakor se vidi, želi Pašič rešiti situacijo s popravi, da bi nove volitve mogla vodi-1 snovanja z džemijetom in H sicer Vin d* ki i« vrvlil* zadnie vta ga jo sedaj radikalci. in narobe'radikalci IMCeIa izdajati dr. Prebeg in dr Hor-toliko kot sedaj demokrati. Radieevci | vS,tlLsnJUJe ¿r:..?.°g.utl6 8V0J žurnal bi morda bili malo oslabljeni, ali bistveno se situacija ne bi zboljšala., . . ,, . . .. Ali naj vodi volitve uradniška, ad hoc i fNovost,> pnobčujejo razgovor ki ga sestavljena vlada? To bi morda po- j Je imel poročevalec lista z vodjo Bu-menilo. da bi volitve bile svobodne, |j°®kon?_ %,, i! ali za Radiča, Korošca in Spaha so """ bile popolnoma svobodne tudi zadnje volitve. Izvenstrankarska volilna vlada bi pomenila ravno toliko kot uradniška vlada, doseglo se ne bi nič; «Politika» obeta, da bo svoja razmišljanja še nadaljevala. -j- Zakaj vlada ne nastopi? «Slovenec» poroča o gibanju in agitaciji v Srbiji za amputacijo in pravi, da agitatorji govorijo da se bo cedilo po Srbiji mleko in med. ko se izvrši amputacija. «Slovenec» se čudi, da vlada ničesar ne stori proti tej protidr-žavni agitaciji, ne čudi ee pa dejal med drugim, da so Bunjevci za državno edinstvo, da pa vztrajajo na stališču pokrajinskih samouprav ter tradicionalnih kulturnih in gospodarskih potreb posameznih pokrajin. Ako bi vlada porabljala zakon o zaščiti države, bi moglo priti do Krvave državljanske vojne, kar bi značilo pogiuelj države. Iz Pariza poročajo, da so dale sovjetske oblasti v Georgljl tekom meseca februarja ustreliti nad dvesto oseb, med katerimi so se nahajali profesorji, dijaki, | delavci, kmetje, ženske in celo otroci. Ustreljencev — po boljševiškl navadi — ni sodilo nobeno sodišče. Spori Po svetu - Obiski italijanske kraljeve dvojice v Londonu. «Pctit Parisicn» poro temu. I ča iz Londona, da bo italijanska kralje-da vlada ničesar ne stori proti tleri- va dvojica najbrž meseca oktobra obi- kalnim agitatorjem in fistom, ki ena ko agitirajo po Slovenskem, češ, da skala angleško prestolico. — Dražba Carusove zapuščine. Ka se bo cedilo mleko in med po separi-, kor poroča italijansko časopisje, so bile rani Sloveniji. Demagoštvo je dema-1 pri nedavni dražbi stvari iz Carusove goštvo in agitatorji za amputacijo v Srbiji se [>oslužnjejo enakih laži, ena zapuščine dosežene ogromne cene po-edinim predmetom. Kakor znano, je bil kih "fraz. kot njihovi tovariši na Slo- j Ca rušo strasten zbiralec starega denar venskem, kjer bi nastal paradiž na I ia in je zapustil ogromno zbirko, ki je zemlji, ako se ločimo od Hrvatov in j bila prodana za bajeslovno ceno. Naj Srbov' in postavimo klerikalnega gu- večji interes trgovcev in ljubiteljev red-vernerja v osebi kakega Korošca ra ] kosti je vzbudila Carusova garderoba, čelo vse javne upravo. Da, vlada dela j Rdeča tunika, ki jo le nosil umetnik v veliko napako, da pusti nemoteno Prvem dejaniu «Aide», je bila prodana agitacijo za amputacijo in separacijo. 1 za 40 tisoč dolarjev. Mnogi predmeti, kt samo da ona dela to' napako po celi! sicer ne predstavljajo velike vrednosti. državi + Vlada in «hrvatska cerkev». Z velikim veseljem so bili prodani za več sto In več tisoč reformna | dolarjev. — Politična afera v Češkoslovaški. ¡a vi ja Slovenec», da je zagrebški službeni i Ccški zunanji minister dr. Bencš je vlo-list priobčil naslednji ferman: Ker j žil zoper komunističnega poslanca Ska-duhovniki, pristaši takozvane hr.-at- j laka, ki ga je razžalil v zbornici o pri-sko reformne cerkve zadnji čas javno i liki neke debate, tožbo radi razžaljenja opravljajo bogoslužje, krste, poroke I časti. iti pogrebe, se v smislu odločbe mini-! — Aretacija atentatorja Daskalo-strstva za vere dne 6. marca t. 1. od-1 va. Iz Sofije poročajo, da je bil v Plev. reja: Hrvatska reformna cerkev po j ni aretiran anarhist Asen Daskalov, ki ustavnih določilih ne spada med pri- j ie svoječasno ob priliki slavnostne pred-znane vere, zato tudi njeni pristaši ne j stave v narodnem gledališču izvršil morejo opravljati javne službe božje, bombni atentat na bolgarskega ministr- marveč edinole hišno službo božjo, kakor tudi velja za ostale *ekte: na zarcnce. baptiste in dr. Pred refirmi- skega predsednika Stambolijskega. — Število nemških komunistov. Berlinski glavni organ komunistič. stran- stičnimi duhovniki se n» morejo skic- j ke «Die rote Patine» poroča, da Ima pati veljavni zakoni in so otroci takih nemška komunistična stranka seda) 217 zakonov pred postavo nezakonski. To tisoč organiziranih članov, tned njimi 23 vel;a tudi za zakone reformističnih | tisoč žen. List trdi, da je število organi- Spor^zum o Južni železnici Dunaj, 3. aprila. Glede sporazuma o ureditvi vprašanja Južne železnice, ki se je pred kratkim sklenil na konferenci v Rimu, se dozna-vajo nastopne podrobnosti: Pred vsem so se dosegla znatne olajšave za Avstrijo in deluma za druge ndeležene države. Družba južne železnice se bo v bodoče imenovala «Donavsko-savsko-jadranska železniška družba (prej Južna železnica)». Njen sedež ostane na Dunaju. V sporazumu je določeno, da družba v nobeni pogodbeni državi ni podvržena ukrepom, ki so eventualno na perjeni proti inozemskim družbam. Prenos obrata od države na tretjega se ne wore izvršiti na škodo obveznosti napram »bligacionarjem. V določbah o titrski službi je sprejet kot podlaga zlati frank. Prioritetni dolg v maksimalnem znesku 471 milijonov se osigura hipotekarično na železniškem omrežju. Znesek, ki je ne glede na specialni fond za službo zaostanka zasigu. ran za obligacijski fond kot minimalni dohodek, znaša 20.6 nrlijona zlatih frankov. Ker bodo znašali upravni stroški družbinega in obligacijskega fonda okoli 2.6 mihjona zlatih frankov, ostane za obligacijsko službo kakih 18 milijonov zlatih frankov kot zasiguran minimum na razpolago. Za službo zaostankov so od udeleženih držav zasigurani letno 4 milijoni zlatih frankov. Iz tega zneska se ziranih članov naraslo tekom enega leta za 38 tisoč. — Prevratna akcija komunistov v Rumuniji. Bttkareška «Epoca» poroča, klerikalizem v jugo-1 da so te dni prišli na sled komunistični zaroti v Erdelju, ki je imela namen pro-klamirati komunistično diktaturo. Člani zarotniške družbe so bili v zvezi z ko- duhovnikov samih. Reformistični duhovniki ne morejo pokopavati mrli-čev, ne voditi veljavnih matic o krstih. porokah in smrtih. — Rim je re šen in rimski slaviji tudi! -f Napačna taktika. «Riječ» graja radikalsko taktiko ki dosledno :>oia čuje Radiéevo umišljeno opozicijo, in | munističniml organizacijami na Dunaju, navaja: Po ]>revratu se je posrečilo v Pragi, Berlinu, Moskvi in Debrccinu. Radiču ra/.paliti fantazijo mas;_ a j _ Poljski profesorji v Bolgariji. Te komaj so sel.iaki spričo nastopajoče ¡ dni je dospela v Sofijo večja skupina realnosti začeli izpregledavati, je pri j profesorjev iz Varšave, Krakova, Lvova šel na bnnski stolcc dr. Laginja in | ¡n drugih univerzitetnih mest poljske re-Radié se je mogel zopet razmahniti, publike. Poljski profesorji so na nauč-Po poldrugem letu ialove i>asivnosti ¡ nem potovanju in se želijo spoznati s se ic oslabila moč Radičcve hipnoze prilikami v Bolgariji. Poljaki so bili spre in Radič je že na vrat na nos pričel jeti tudi od ministrskega predsednika v Beograd pošiljati sporočila in depu- Stambolijskega in so si ogledali vse za-tacije ter se je sam pripravljal za ; nimivosti bolgarske prestollce. V Bolga-skok v parlament. V istem hipu so j riJI ostanejo 10 do 15 dni. radikalci razbili koalicijo in v volilni i — Bolgari izročijo medzavezniški kampanji favorizirali radičevsko go-1 komisiji vse sveje orožje. Medzavez-njo. Sedaj mu ponujajo štiri portfelje. I niška kontrolna komisija v Sofiji je za-ki so mu baš dobrodošli za reklamo. | htevala od bolgarske vlade, da do 31. Končno so mu poslali še ministra Su-! marca odgovori, hoče li predati zavezni-pila, ki pa ni mogel ponuditi ali pro- ¡ kom vse orožje, ki je bilo naknadno na- Prosveia Ljubljanska drama. Četrtek, 5.: «Othcllo». E. Petek, 6.: «Otok in Struga». D. Sobota, 7.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana Zagrebškega Narodnega gledališča. C. Nedelja, 8.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Izv. Pondeljek, 9.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Mihajla Markoviča. A. Torek, 10.: «Sirota Anka», spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev «Splošnega ženskega društva». — Začetek ob pol Sesti popoldne. Izv. Liublianska opera. Četrtek, 5.: «Nižava». Gostovanje gospodične Hane Pirkove iz Bratislave. Abon. C. Petek, 6.: «Carostrelec». A. Sobota, 7.: «Janko in Metka». Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 5 .: «Velika noč». C in kuponi. Pri sinočnji predstavi opere «Vrag In Katra» je odpela vlogo kneginje ga. Thierry-Kavčnikova, ki vedno znova pokaže, kako prvovrstno moč ima naša opera v njej. Vlogo Marbuela je imel g. Zupan, ki kot pevec in igralec postaja vedno boljši. V kraljestvu palčkov je bila v torek tretja predstava društva «Atene». Zal, da predstava ni bila razprodana, čemur so bile menda vzrok previsoke ccne. Želeti bi bilo, da bi se bila vršila ta predstava po znižanih cenah, da bi si jo bili mogli ogledati otroci manj premožnih slojev, zlasti tudi uradnikov. Sicer je predstava lepo uspela in upamo, da se bo v bodoče priredila še taka igra te vrste. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v četrtek dr.e 5. aprila se vrši ob navadni uri (6 in en četrt) skušnja za ženski zbor, jutri v petek dne 6. aprila pa je skušnja za moški zbor ob isti uri. Vsi in točno. — Odbor. Kubanjski kozaki so dali v torek «na občno zahtevo občinstva» v Ljubljani svoj drugi in zadnji koncert. Občinstva pa ni bilo. Po večini so bili Rusi in komaj polovice dvorane razprodane. Koncert je bil lep in so želi pevci mnogo aplavza. Pred koncem so je zahvalil neki dijak ruskim pevcem za njihovo umetnost, kar je občinstvo s ploskanjem odobravalo. Prvi baletni večer beograjske opere. Vsi beograjski listi prinašajo obširna poročila o prvi uprizoritvi baletov «Šeherezade» in «Silfid» na odru beogr. opere. To je začetek beograj. baleta. Poskus je po zaslugi ge. Helene Poljakove, bivše primatalerine v Ljubljani, lepo uspel. «Politika» piše: «Ga. Poljakova je umetnica, v koji vibrira vsak nerv v ritmič- Gradjanskl v Španiji Šesta tekma Gradjanskega v Španiji ja končala z zmago Zagrebčanov, ki so V pondeljek v revanžni tekmi proti Giho-nu zmagovali s 3:2. Po tekmi v nedeljo, ki je, kakor smo že poročali, končala z neodločnim izidom 2:2, je bilo zanimanje za to revanžno tekmo izredno veliko. Borbo je občinstvo zasledovalo z veliko napetostjo in je večkrat izrazilo svojo zadovoljnost nad lepo igro Gradjanskega; bila je zelo žilava in od konca do kraja napeta. Vedenje občinstva je bilo vzorno. Tudi sodnik je bil takrat za-dovoljiv. Po tej tekmi bi se morala turneja Gradjanskega v Španiji zaključiti Od šest tekem je Gradianski zmagal trikrat, ena tekma je ostala neodločena in le v dveh tekmah so morali Zagrobčani pod-leči. Razmerje golov v vseh šestih tekmab je 14: 11 za španska moštva. Pomisliti pa se mora, da rezultira od vseh 14 golov za Špance celih osem iz enajstmetrovk. F. C. Barcelona je bezojavuo pozval Gradjanskega na dve tekmi, ki naj bi se vršili 7. in 8. t. m. v Barceloni Ni še znano, ali je Gradjanskj sprejel to ponudbo. ali pa se vrne po svoji zadnji zmagi takoj v domovino. Vsekakor pa so Zagrebčani častno zastopali barve jugoslovanskega športa na zelo vročih športnih tleh Španije. Hašk v Llubljani. V sobotoi m nedeljo imamo letos v Ljubljani prvega gosta iz Zagreba. Prvak ZNP. Hašk igra v soboto proti Primorju, v nedeljo pa proti Iliriji. Hašk, čigar nogometna enaj-storlca uživa tudi v tuiini izboren sloves, nastopi s svojim prvim moštvom. Opozarjamo le na zadnje uspehe Haška v Češkoslovaški. Primorje je sicer pri zadnjih dveh tekmah v Kapfenbcrgu dobro odrezala Graški listi prinašajo zelo po-voljne kritike o njegovem moštvu. Toda Hašk bo za Primorje malce hud oreh ¡ in bo Primorje moralo napeti vse svo-: ie sile, da doseže časten uspeh, že z ozi-i rom na nedeljsko tekmo, ki io mora ab-solviratl Ilirija, ki bo bržčas boljše od-I rezala kot Primorje. Ze dejstvo, da nastopita Ilirija in Primorje proti najboljšemu zagrebškemu moštvu, nam daje jamstvo, da bosta obe tekmi izredno napeti in nudili lep športni užitek. S. K. Maribor in S. K. Cakovec sta se merila na velikonočni pondeljek v Mariboru. Zmagali so Čakovčani s 4 : 1 (3 : 1). Tekma ni bila na višku, a ves čas odprta. Moštvoma se je poznalo, da sta premalo trenirali. Mariborčani so poskušali to mestoma nadomestiti s prevelikim «elanom», a sodnik g. Nemec, ki je bil nepristranski in dober, jih je znal držati v pravih mejah. V ostalem so igrali Mariborčani sicer požrtvovalno, a brez tehnike in kombinacije, morali bodo misliti za obnovljenje in pomlajenje moštva. Čakovsko moštvo je simpatično, igra največ po tleh s kratkimi pasi. Napadalna in krilska vrsta se prav dobro podpirata, le pred golom je napad premalo odločen. Beograjska Jugoslavija je s svojim nem zamahu in za.iosu. Perfidna orijen- | nogometnim moštvom gostovala v nede talka, seksualna haremska žena je našla ij0 v Novem Sadu proti NAK., ki ga je v nji interpretko prvega reda...» Vsi | porazila s 3 : 0. — Beograjski Športni beograj. dnevniki so polni priznanja o k]ub pa je bil v Subotici poražen od Bač-umetnosti ge. Poljakove. Prejela je mno- j ¡e' bila v odlični formi, go cvetja in darov ter bila klicana ope-tovano pred zastor. Poleg nje hvalijo g. Rtrešnjeva, bivšega plesalca ljubljan. baleta. i. dr. Kriza osiješkega gledališča. ?.e dalje Šahovska čajanka. Danes prispe is .. „ J Sarajeva v Liubliano šahovskemu svetu časa se rešuje vprašanje os.jeSkega gle- dobroznanj ju20S|0Vanski šahovski moj- dališča, ki je v silnih finančnih stiskah in je bilo prisiljeno naznaniti pred kratkim odpoved vsem sodelujočim močem, ki naj bi že čez tri mesece zapustile gledališče, katero bi se moralo opustiti. V Osijek je došel te dni načelnik ministrstva prosvete Branislav Nušič. ki je imel več konferenc z merodajnimi krogi, da se od pomore stanju gledališča in da se odvrne katastrofa. Schlller Friedrich: «Marija Stuarto-va». Tragedija v petih dejanjih. Str. 106. vzeti kake realne obveznosli. Zato ni j brano v Bolgariji. Bolgarska vlada je Frana Cetrnarja izvrstni prevod je zasta-Radič riskiral ničesar, ako je s heroj-; odgovorila, da je v Bolgariji bilo faktič- re| ¡n Oton Zupančič ga je nanovo opilil sko ?esto odbil gospi da ministra in I no izvršeno pobiranje orožja, osobito pri blamiral Pašičevo vlado . in predelal, da ustreza današnji višini tako| anarhistih, da pa ob tej priliki niso bile , našega jezika. Mestoma so ostali Ceg- nodpira vlada Radičevo varanje. G. j najdene puške, temveč samo revolverji, | narjevi verzi nepremenjeni, mestoma le Pašič je dokazal z volitvami in ved-1 da pa je vlada pripravljena tudi te iz-; ^upanCifi le popravljal, mestoma nanovo ster prof. Asztaloš. V pozdrav odličnemu gostu priredimo šahisti nocoi ob 8. uri zvečer v restavraciji pri «Roži» v Zidov-. ski u'.ici intimno čajanko h kateri so | vabljeni člani obeh ljubljanskih šahov-| skih klubov (Ljubljana, Šiška), vseh društev šahovski odseki in sploh vsi prijatelji šaha. — Ljubljančani naša polna-številna udeležba nam pričaj, da znamo ceniti v polni meri silo in moč duha, ki ju vstvarja šahovska umetnost in nas z njo dviga v vrsto najkulturnejših narodov. __ H3z-©?ršišk© nssiBIe fašsstsv v in bolj dvigajo glasove za sporazum r i čano službo božjo v Karlovi ccrkvi na demokrati. Značilno je. da jc pr .-i Dunaju. Cerkveni obredi so bili zakliu-alarm dala Pašičeva «Tribuna», ki je feni s pevanjem habsburške himne. Pri doslej posebno perfidno rovarila proti | ¡zhcdu iz cerkve je prišlo do spopadov demokratom; preko noči je začela lo- j med legitimisti in policijo, miti kopje za koncentracijo državo-1 _ Preklicano izobčenje iz katoli-tvornih elementov. V to svrho se po- j gke cerkve. Bivši predsednik udruženja služuje ne baš nove metode: [>onav- češkoslovaških svečenikov - reformistov bodo poravnali zaostali kuponi in obli- ija staro i*sem o nevarnosti za dr-1 župnik Dvorak, katerega je papež radi gacije, izžrebane pred vojno. Med drugim se je dalje sklenilo, da morejo države ob priliki ratifikacije spo-razuma podati izjavo, ali želijo namesto spreminjajoče se rente plačati fiksno vso to. ki je seveda večja nego minimalna renta. V tem primeru bi plačala Jugoslavija za 780.000 zlatih frankov, Italija za 1.080.000 zlatih frankov več nego minimalno rento. Ako bi se vse prizadete države izjavile za fiksne rente, bi se minimalna renta v celem povišala za tri milijone zlatih frankov. žavo in nanada gosp. Davidoviča, Češ. reformističnega gibanja svoj čas izobčil .la je storil demokrate nebrižne za \z katoliške cerkve, je bil sedaj zopet kritične momente, v katerih se država j sprejet v njeno okrilje, ker se je podvr-nahaja . . Intrisrantetvo proti demo kratom torej zopet poganja cvetove.l gel ukazom Vatikana. — Italijanski «.M^ndo» ekraden. Glavni organ «Demokratija» odločno Zadnjega marca so trije tatovi, en mo-odbija vsako koalicijo. Definitivni ski in dve ženski, okradli blagajno rim-sklopi bodo storjeni na sestanku po- skega lista «II Mondo». Pregovorili so slanskega kluba in ob pričetku zase-1 blagajničarko, da se le za nekaj časa danja novega parlamenta. Konference dr. Spaha. odstranila iz pisarne ter so v njeni od Zagreb- sotnosti ukradli blagajno, v kateri je bi- 1 Ali ste že poslali na- H ročnino za „Jutro" i i š Ferdinandom Kuretorn, ročamo ki sta bratranca, do prerekanja radi en.- "češki dar beograjskemu gledališču. iinskih razmer. Ivan Kuret je Imel nam-Praški «Narodni Divadlo» je poslal beo- i reč tiriat' °d družine fašista Peronr.a ~ rajskemu narodnemu gledališču plaketo , K"reta neko zapuščino, ki mu se m ^ v spomin 501etnice pozorišta. Plaketo je , izdelal češki kipar Koreje, izročil pa jo ! zplačana. V por.deliek so ime" fašist! ! ples v Dolini, kjer jim je svirala godba je intendantu Grolcu obenem s prisrčnim ¡z Ricmanj, med drugimi tudi Ferdmaml pismom češki odpravnik poslov v Beo- Kuret Med plesom je Jie^ao preooci. gradu. ; fašistom družinski spor med obema Ruska razstava v Ameriki Koncem ! bratrancema kot napad proti fašistom, januarja t. 1. se je «.tvorila v New Yorku Fašisti so zato sklenili, da se taRoj ma-v Broocklinskem muzeju za ¡epe umetno- ščujejo. Odpeljali so se zvečer z avto-sti razstava ruskih slika,jev in kiparjev, i mobllom v Rlcmanje, POisKali najpre: Razstavili so vsi bolj znani ruski umet- I Josipa 2uliaria. ga potegnd tz postelji, niki vseh umetnostnih smeri do naieks- 1 Pretepli z Kračami In žilovkamt, mu tremnejšega ekspresionizma. Razstava nato prerezali žile na rokah in ga pus.ib je izzvala najživahnejži interes amenkan- j ležati v mlak, krvi. Potem so se odpra skih umetnostnih krogov. Prvi dan obiskalo razstavo nad 2 tisoč oseb. je j vili v stanovanje Ivana Kureta, ki so ga istotako premlatili do nezavesti. Pre- Nova dela Hermana Wendla. Znani strašeno prebivalstvo se je poskrilo m publicist Herman Wendel je napisal novo delo pod naslovom «August Bebt!» vas je bila v trenotku kot izumrl?. Kon ! no so se fašisti zopet odpeljali v Dolino. Vse kaže. da od|>otiije dr. Spaho po-1 in trgovskega zakonika. Predlagana re- ! katero izide te dni t založbi liter-, t urei za Zuljanovo stanje je vsled velike ¡zgube novno v Zagreb, kjer se zopet sestane forma pride na dnevni red v prihodnjem | socialne znanosti v Berlinu. Za knjigo , Krvi skrajno nevarno. z Radičem in dr. Korošcem. 1 zasedanju parlamenta. vlada veliko zanimanje. Domače vesti * Nova knjiga o nas. Frankfurtski eejmski urad je izdal spričo bližnjega velesejma v Frankfurtu knjižico z naslovom «Siidslavien, Königreich der Serben- Kroaten und Slovemen. Herausgegeben vom Frankfurter Messamt» Knjigo je uredil Hermann Wendel in vsebuje urednikov predgovor, v katerem poudarja potrebo, da se nemški narod zbliža in zainteresira za narod, na katerega meji in da se ga nauči razumeti. Knjiga vsebuje članke jugoslovanskih avtorjev, in siccr: Stanojevičev pregled zgodovin«, Po-povič . Pecijašev pregled gospodarskega življenja v Jugoslaviji, Lazare-vičev pregled o industriji, Lapčevi-čev članek o razmerju med Nemčijo in Jugoslavijo, Glonarjev članek «Die deutsche Literatur bei den Südslaven», dalje članek «Das Deutschtum in Siidslavien» itd. Zal, da knjiga ne vsebuje tudi članka o jugoslovanski umetnosti in literaturi. * Pred splošno stavko na progah ?užne železnice? Prejeli smo: Osobje južne železnice že dolgo urgira pri ravnateljstvu južno železnice v Ljubljani. da se mu izplača stanarina, ki je bila protizakonito odvzeta in je bila po odloku prometnega ministrstva izplačana vsemu osobju državnih železnic že decembra 1922. Toda vse zahteve in protesti so bili zaman, kar je izzvalo med osobjem veliko nezadovoljstvo. ki je naraslo še vsled malih plač. Ravuteljstvo se izgovarja, da jih ne more povišati, dokler tega ne stori država za državne železničarje, na drugi strani pa se ne izplača niti to. kar je državna železnica ?.e izplačala. Istotako južna železnica ne daje delavcem onih plač, ki bi jili morali dobivati |>o «Pravilniku». Kakor se nam poroča, je razpoloženje med osobjem tako, da preti nevarnost, da pride na vseh progah mžne železnice do s-plošno uavke, ako se ne bodo uj>oštevale pravice in potrebe osobja južne železnice. * Diplomatska vest. Dosedanji češkoslovaški konzul v Beogradu, Jin-drich Utlrža! je imenovan za svetnika v češkoslovaškem poslaništvu. * Pavratek poslanika Rakiča v Sofijo. Naš poslanik v Sofiji. Milan Ra-kič. ki je poročal te dni vladi o situaciji, nastali |>o niški konferenci, se jomoči med našo državo in Poljsko, kakor je bila sklenjena že s češkoslovaško. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu. Poljska vlada je imenovala za svojega zastopnika pri pogajanjih beograjskega poslanika dr. Okcnszkega, delegata naše države pa bosta univerzitetni profesor v Beogradu dr. Arangjelovič in načelnik ministrstva pravile dr. Kugler. * Afera Hacker & Kraus iz Trsta. Preiskava o aferi tvrdke Hacker & joša Suranyia in Inženjerja Aroošta Kerestesa. Policijski agenti so_ že nekoliko časa opazovali to dvojico; s&-daj pa 60 prišla policiji v roke pi^a, ki močno kompromitirajo to dvojico. Vršila se je pri njima hišna preiskava, ki je spravila na dan mnogo obtežil-nega materijala. Našle so se tudi velike vsote madžarskega denarja. Domneva se, da bo v zvezi s to vadevo aretiranih še več drugih oseb. * Masarykova «Akademija prace» v Mariboru. V torek je sklical odposlanec praške Maearykove «Akademije praee» dr. Zmave r.ekaj mariborskih intelektualcev na sličen sestanek kot ga je imel v Ljubljani ter poročal o namenih in težnjah te Masarykove akademije. Po njegovem referatu se je razvila stvarna debata in sta bila končno poverjena dr. Pivko in inž. Kukovec z nalogo, da vodita pripravljalna dela za ustanovitev sorodne organizacije v Mariboru. * Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v torek inž. Lambert Lukman. Pogreb bo danes v četrtek ob 17. uri na Pobrežje. V Zidanem mostu je umrl višji revident j. t. g. Ivo S t e r n i S a v najlepši moški dobi 41 let. Pogreb bo jutri v petek ob 15. uri z Zidanega mosta v Loko. * Himen. V Kamniški Bistrici se je dne 3. aprila poročil g. Stanko Kropiv. nik, žeL uradnik z gdčno. Anico Vičiče-vo. Bilo srečno! * Zaroka. O velikonočnih praznikih se je zaročil g. Karel Prijatelj, profesor v Mariboru, z gdč. Miro Klofutarjevo, hčerko znanega tovarnarja v Tržiču, g. Josipa Klofutarja. Naše najiskrenejše čestitke! * Izpremembe v državni službi. Za sodnike v 9. činovnem razredu za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega so imenovani avskultanti Fran Detela, dr. Maks Peterim, dr. Vinko Zoreč dr. Josip Novak, dr. Ludovik Lobe in Anton Lovšin, za avskultante pa pravni praktikanti Fran Kalin, dr. AleS Peršin, dr. Vladimir Muha. Fran Gorenc in Ferdinand Kvas. Absolvirani pravnik Josip Pola je sprejet v državno službo za konceptnega pripravnika pri policijski direkciji v Ljubljani. Okrajni glavar dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski je začasno, kanclist okrajnega 6odišča v Višnji gori Josip Kanduč pa trajno upokojen. * Razpisane 6lužhe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje št. Vid nad Ljubljano z letno plačo 2000 di-narjev in pripadajočimi draginjskimi do-kladami. Prošnje je vložiti do dne 15. maja 1923. — Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo mestnega arhivarja s prejemki 9. činovnega raz reda. Za to službo se zahteva od prosilcev poleg splošnih pogojev dokazilo, da so absolvirali .iuridično ali filozofsko fa-ku'teto in da jih splošno literarno in bibliografsko, umetnostno-zgodovinsko, ozj roma arhivarsko znanje usposablja za ar-hivarsko službo. Prošnje je vložiti do dne 19. aprila pri predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega. * Iz davčne službe. Finančni koncept-ni aspirant Luka Potočnik ie imenovan za začasnega finančnega koncipista pri davčnem okrajnem oblaitvu v Slovenj-gradcu. Premeščena sta davčni asistent — ... . ., . . i Engelbert Gorišek iz Višnje gore v Ljub- Kraus ki je razkrila zanimivo zaku-j!Jan0) davčni asistent Dragotin Vončina Iisno kam j a njo proti našemu dinarju. ; pa iz Ljuh|jane v Višnjo goro. Upokojen bo te dni zaključena in izrečena od je višji d;lv{ni upraviU;ij Karel Semen finančnega ministra obsodba. Kazni | so že določene jn jih mora samo podpisati finančni minister. * Naša zračna pošta. Na velikonočni pondeljek je prispel v Beograd prvi aeroplan vsakodnevne zračne elužbe med Parizom in Beoalinaciji je objavila te dni pre"-'ed kri ininalnih slučajev v Dalmaciji, ki so se pripetili meseca januarja in febiuarja t. 1. Iz statistike je ra/vidno, da je bilo v Dalinaeiji tekom teh dveh mesecev izvršenih 398 različnih zločinov. Aretiranih je bilo 543 storilcev in sicer 502 možka in 41 žen. * Nova občinska gerenta. Namesto višjega policijskega komisarja Gustava Puša je imenovan za občinskega gerenta v Murski Soboti dr. Ljudevit Sfiinen, odvetnik istotam, namesto Ivana Tratnika pa Štefan I.echocki za občinskega gerenta v Črncih. ' • Mariborska odlikovanja. Včeraj dopoldne je v prostorih mariborske oblasti na okrajnem glavarstvu minister dr. Znpanič ob navzočnosti velikega župana dr. Ploja in vsega uredništva okrajnega glavarstva izročil rodoljubu dr. Pavlu Turnerju odlikovanje Sv. Save HI. razreda in notarju Otonu Ploju ter priinari-ju dr. Drnovšku odlikovanje Sv. Save IV. razreda. Minister Zupanič je v svojem nagovoru pred podelitvijo slavil zasluge dr. Turnerja in notarja Ploja. Ko pa je prešel na radikalnega kandidata dr. Drnovška, je minister zajecljal in ni mogel nekaj trenutkov naprej, ker se ni mogel spomniti nobene zasluge slednjega odlikovanca in je zato prešel na pripenjanje odlikovanj. * Predavanje ge. Darinke Grnjlčeve. Na povabilo Splošnega ženskega društva je ga. Darinka Gruiičeva sinoči predavala v ljubljanskem Mestnem domu o svojem delu za zapuščeno srbsko deco med svetovno vojno. Gospej Grujičevi ki je ob početku vojne bivala v Ameriki, je uspelo dobaviti sredstva za akcijo, ki je po velikih izkušnjah in doživljajih rodila na.iplemenitejši sad: da je ohranila stotine bednih mladih življenj, ki bi jih sicer bil pogoltnil vojni moloh. Tragika zapuščenih malčkov, karakterizira-na. z drobnimi epizodami in doživljaji, ki so se često stopnjevali do pretresljivih avantur, se je globoko dojmila vseh prisotnih. Ge. Grujičevi je bil poklonjen krasen šopek in občinstvo, v pretežnem delu ljubljansko narodno ženstvo, .je simpatični gospej, vzornici volje in človekoljubne požrtvovalnosti, priredilo prisrčne ovacije. * Poslanec 2ebot je včeraj ves dan kazal po mariborskih ulicah svojo modro-lisasto in obtolčeno glavo. Tudi na večer po svoji nesreči je s svojo gorjačo razbijal in tulil po ulicah. Odkar je namreč Zehot poslanec in se mu torej «dobro godi», prav nič več ne sovraži Baha, četudi je pogan. Zanimivo je. da o Zeboto-vi mučeniški nesreči niti besedice ne poroča sinočnja «Straža», žebotov najnovejši klofutar arhitekt Bauer je namreč Nemec — rojen Dunajčan in torej odgovarja popolnoma resnici naša včerajšnja vest. da ni član Orjune, ampak Zebot vidi v svojem strahu okrog sebe vedno le Orjunaše. * Srbski odmetnikl v Mariboru. Kakor smo že poročali, so pripeljali dne 1. mar-; ca v mariborsko moško kaznilnico večje ! število srbskih odmetnikov — menda zaradi sigurnosti. Pripeljali so jih v posebnih vagonih uklenjene tudi na nogah. Imeli so celo svojo kuhinjo v vlaku, da so bili od ostalega sveta popolnoma izolirani. V Mariboru so vagone instradira-li na Tezno pred kaznilnico, kjer so potem odšli odmetniki kar čez tire v ječe. Ob priliki justifikacije Lichtenwallnerja so nameravali prvotno uporabiti enega odmetnika, da bi pomagal rablju dvigniti Liehtemvallnerja na vislice. To misel pa so opustili, ker eo se bali, da bi jim končno odmetnik še ušel, če bi zadihal svobodni zrak. Tudi sicer so v kaznilnici na odmetnike strogo pazili. Kljub temu opreznemu 6traienju pa sta si v torek dva odmetnika pri delu zunaj kaznilnice prepilila okove in utekla v smeri proti Sv. Miklavžu. Enega je stražnik sicer zajel, drugi Manojlo Matovič pa še uživa svoboden zrak. Zasledovalcem je izginil v bližnji gozd. * Požar v Kamniku. Poročajo nam: Na velikonočni pondeljek ob dveh popoldne je izbruhnil v hiši posestnika in gostilničarja Josipa Možeka v Kamniku ogenj, ki se je naglo razširil in del hiše popolnoma vpepelil, tako da so ostale le gole stene. Kako je nastal požar, še ni znano, vendar pa se domneva, da se je vnelo okrog dimnika na podstrešju naloženo seno. Zalibog požarna bramba topot ni bila kos svoji nalogi. Seie čez tričetrt ure je pritekel prvi curek vode, dasi je bila voda komaj 50 korakov oddaljena. O vzrokih za enkrat molčimo. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bila pogorela vsa sosednja poslop'a. * Ginkoštni izlet v Dalmacijo in hrvatsko Primorje priredi Društvo za tujski promet v Zagrebu. Izlet je namen ;en v prvi vrsti za udeležence gospodarskih krogov v svrho, da se upoznajo z razmerami v našem Primorju in v Dalmaciji. Potovanje, ki bo trajalo 12 dni, prične v Bakru, odkoder gre pot v vsa važnejša mesta ob Jadranski obali. * Stavka rudarjev v Zdjorju na Hrvatskem. Pretekli teden so rudarji zagorskih premogovnikov na Hrvatskem stopili v stavko, ker so bile odklonjene njihove zahteve po povišan u plače. Stavka ekup no okoli 2000 rudarjev. Vrhutega je ustav Ijeno delo tudi v nekaterih manjših rud-nik;h. kjer so zaposleni večinoma seljakj * Epidemija črnih koz v Zagrebu. V Zagrebu je bilo pretekli teden prijavljenih 5 slučajev obolelosti za črnimi kozami. Oblasti so ukrenile vse, da zatro to nevarno bolezen. Pred tremi dnevi se je dogodil tudi prvi smrtni slučaj. Umrla je namreč žena pismonoše Rupčiča, ki je obolela za kozami pred tremi tedni. * Človek z dvema ženama. Kmet Tri-ša Ninkovič iz sarajevskega okraja je dobi! s svojo zakonsko ženo dvojčka. Pa en ni imel skuio zakonsko ženo, temveč ie pripeljal v hišo še neko lepo dekle in vsi so živeli lepo v slogi in ljubezni, ker prava žena Trišina se nič ni jezila zaradi dekleta in se niti sedaj ne jezi, ko je dekle rodilo — tro.ičke. Tudi Tri-ša je zadovoljen z dvojčki in s trojčki Tako vsaj poročajo sarajevski listu * Ce\lji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so nal boljši In naiceneiši. Zahtevaite lih povsod. (llavna zaloga na drobno in debelo Lluhljana. Breg it. 20 ln Aleksandrova cesta št. 1. • Nesreče prt velikonočnem streljanja. Tudi iz celjskega okraja se poroča o raznih nesrečah, ki so se dogodile o priliki streljanj* s topiči med velikonočnimi prazniki Varnostne oblasti naj bi bile v bodoče v tem oziru strožje, da. se preprečijo nezgode, katerim zapadejo v prvi vrsti nedoletni mladeniči in postanejo pohabljenci za celo življenje. • Ptičji par ustavil javno nro. Kakor poroča ogiješki «Jug», se je preteklo soboto pripetil tamkaj naslednji slučaj: Okoli dveh popoldne, ko je čas, da se odpro trgovine in uradi, se je zbralo precej ljudi na korzu, ki so čakali, da odbije ura dve na cerkvenem stolpu. A ura ni in ni hotela odbiti dve. Kazalo je stalo na 50 minut in se ni premaknilo — ker sta sedela na njem golob in golobica. Ker je ta tičji rendezvous trajal dalj časa in ker mladi ljudje gredo na delo, ko ura na stolpu odbije dve, so prišli v soboto vsi za pol ure prepozno v pisarne in trgovine. Ko je odletel ptičji par, je ura zopet funkcionirala. • Smrtna nesreča na parniku. Na par-niku «Anna» v tržaški prosti luki je v torek delavec Franc Busan nakladal težke vreče rude v žično mrežo, v kateri se je ruda potem prenašala na pomol. Naenkrat se je jeklena vrv odtrgala in z vrečami napolnjena mreža je padla nazaj v parnik in pokopala pod seboj nesrečnega Busana, ki je obležal na mestu mrtev. Imel je razbito lobanjo in tudi več drugih težkih notranjih poškodb. • Vojak ustrelil civilista. 24 letni mehanik Stanislav Vodnik iz Ljubljane, ki ga je, kakor smo že včeraj poročali, na velikonočni pondeljek ponoči na povrat-ku iz Ježic pri smodnišnici na ljubljanskem polju na straži stoječi vojak ustrelil v trebuh, je v torek popoldne podlegel težki poškodbi v bolnici. • Ponesrečil pri požaru. Dne 30. marca je pričela goreti hiša posestnika Antona Dolinarja na Brezjah pri Dobrovi. Na pomoč došli gasilci iz raznih krajev ognja zaradi vetra niso mogli takoj pogasiti in se je požar polagoma razširil na hlev in kozolec ter vse uničil. Pri gašenju je dobil posestnik Dolinar težke opekline po životu in obrazu. • Nesreča zidarja. V Mariboru je zidar Anton Lešnik popravljal pri vojašnici Kralja Aleksandra neko jamo, ki pa se mu je nenadoma zrušila in ga podsula. Vojaki so ga sicer takoj izkopali, dobil pa je težke poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. • Ljubosumni duhovnik strelja na svojo ženo In na sebe! Pravoslavni duhovnik Nikolaj Kocevič iz vasi Senja je poslal svoje otroke v šolo v Novi Sad. Z otroci ie odšla tudi duhovnikova žena Pavlina. Duhovnik je postal kmalu ljubosumen in začel je dvomiti v ženino zvestobo. Končno je odšel v Novi Sad, čez dva dni se je hotel vrniti, ali žena je hotela ostati še malo v Novem Padu. Duhovnik se je razburil in je ženi očital nezvestobo, končno je pa potegnil revolver in ustrelil ženo v prsa. Ko je videl, kaj je storil v svoji ljubosumnosti, je nameril revolver še na svoja prsa, sprožil in padel — mrtev na tla. 2ena Pavlina je težko ranjena. • Zagoneten napad. V hlev posestnika Franca Klenovška na Urtovcu pri Bo-štanju je prišel te dni neki približno 25 let star moški, ki je brez povoda udaril s sekiro po glavi deklo Antouijo Polat-nik in jo težko poškodoval, potem pa pobegnil • Pretepi. Na Prulah v Ljubljani je delavec Josip Avsec v prepiru oklal sodelavca Jakoba Breskvarja iz Bizovika. — V Voglah pri Kranju je posestnikov sin France Zun zabodel Josipa Roglja v desno roko. — V Preddvoru so se v Velka-vrhovj gostilni na velikonočni pondeljek stepli fantje med seboj in se navalili končno na posestnikovega sina Janeza Sav-sa, ki so ga pretepli tako močno, da je moral iskati pomoči v bolnici. • Aretacija. Ivan Uratnik, 36 let stari brezposelni delavec, ki je bil od celjskega okrožnega sodišča in pred celjsko poroto zaradi tatvine že dvakrat pred-kaznovan, .ie bil dne 23. marca aretiran od orožništva v Žalcu in oddan v zapore celjske sodnije, ker je osumljen, da je izvršil neko tatvino v škodo kočarice Lize Verdev v Veliki Pi.ešici in ker se je brezposelno potepal po okolici. ' Vlom v zastavljalnico v Pulju. V nedeljo ponoči je bil v Pulju izvršen vlom v mestno zastavljalnico. Tatovi so pokradli za preko pol milijona lir raznih dragocenosti in vrednosti. Prizadeti so v glavnem revni sloji, močen udarec pa je tatvina zlasti za občino, ki se bori že tako z velikimi finančnimi težkočami. ' Razne nesreče. Ivanu Kuharju iz Puterhofa pri Tržiču se je pri streljanju razletela stara puška. Koščki železa so mu odleteli v levo roko in mu jo raztrgali. Ivan Tihilj, tesar državne železnice v Ljubljani, je padel s kolesa in si zlomil desno roko. — Alojz Bivic, strojevodja južne železnice v Ljubljani, je v Sodni ulici padel z voza in se močno potolkel po obrazu. — Henriku Bitencu mizarskemu mojstru iz St. Vida nad Lju- bljano. Je mlzankl stroj pri deta zn»8kai prst leve roke. — Antonu Bertonclju, dninarju iz Sevelj, je odletelo poleno v oko in mu ga izlilo. Vse so pripeljali v bolnico. SLOVENSKA DIJAŠKA ZADRUGA V PRAGI SLOVENSKI JAVNOSTI. Slov. di). zadruga v Pragi, ekonomska akad. podporna organizacija, ki je podpirala od početka svoje ustanovitve leta 1919 do 150 revnih članov, nahaja se danes v skrajno kritičnem položaju. Češkoslovaška vlada ie v razumevanju težkega položaja priskočila na pomoč r malimi podporami našemu dljaštvu, katere pa še daleč ne dosegajo kritja naj-skromnejših življenskih potreb. Nepotrebno bi bilo povdarjatl velik' pomen šolanja našega dijaštva pri bratskem češkem narodu kakor v strokovnem, tako 1 v kulturnem oziru. Mimo tega se nahajajo v Pragi večinoma le aka demiki zadnjih semestrov onih strok, za katere še v domovini šol nI, ali so šele v razvoju. Radi popolnega Izostajanja dohodkov, denarnih podpor, blagohotno 11 naklo-nlenih od dobrotnikov na Češkem In v domovini, ]e nadaljnl obsto) ogrožen v toliki meri, da bo primorana v najbližji bodočnosti ustaviti svoje poslovanje. Slov. di]. zadruga čuti za svojo dolžnost opozoriti slovensko Javnost, da zgubi s tem za bodočnost slov. dijaštvo v Pragi svojo edino ekonomsko organizacijo, ki ga je tekom let najuspešneje z» stopala in podpirala. Radi tega se Je obrnila Slov. dij. zadruga ponovno na posameznike, zavode in društva s prošnjo za nujno gmotno pomoč In se obrača tem potom še enkrat na celo slovensko Javnost, da s prilogi, z zbirkami oz. oriredltvaml vprld SDZ. v Pragi omogoči njen nadaljnl obstoj. Prispevke naj se blagovoli nakazati pri Jadranski banki v LJubljani na račun Slov. dij. zadruge v Pragi. V Pragi, velika noč 1923. Odbor. dne 4 apr. Zagreb, devize: Dunaj 0.1-11 — 0.142. Berlin 0.475 — 0.4825, Budimpešta 2.30 — 2.35, Milan 502 — 505, London 470 — 472, Newyork ček 100 — 100.75, Pariz 657.50 — 662.50, Praga 299.50 — 300.50, valute:: dolar 93.50 — 99.50. franki 660 — 665, lire 495 — 500, efekti: Ljub. kreditna 210 — 240, Slavenska 103.50, Praštediona 1020 — 1025, Slov. eskomptna 159, Trb. premogokopna 775 — 810, Kranjsko deželno posojilo 88. Beograd, devize: Bukarešt 48 — 49. London 465 — 467, Newyork 99.65 — 99.85, Berlin 0.475 — 0.48, Milan 500 — 502, Sofija 73.50 — 74.50, Dunai 0.14 — 0.141, Ženeva 1855 — 1870, Pariz 660 — 665, Praga 298 — 299. Curih: Berlin 0.0258, Newyork 542.55 London 25.33, Pariz 35.35, Milan 27.15. Praga 16.10. Budimpešta 0.12125, Beograd 5.30, Sofija 4.15. Varšava 0.013C. Dunaj 0.00765, avstr. žig. krone 0.0077. Dunaj, devize: Beograd 704 — 706. Berlin 3.33 — 3.43, Budimpešta 16.45 — 16.55, London 331.300 — 331.900, Milan 3556 — 3564, Newyork 71.050 — 71.200. Pariz 4614 — 4626, Praga 2109 — 2115.. Sofija 531.50 — 532.50, Varšava 1.65 — 1.75, Curih 13.085 — 13.115, valute: dolarji 70.725 — 71.025, levi 510 — 514, nemške marke 3.20 — 3.50, funti 329.600 — 330.600, fr. franki 4555 — 4585, lire 3522.50 — 3537.50, dinarji 699 — 703, poljske marke 1.50 — 1.80, leji 325 — 327, švlc. franki 12.995 — 13.055. Praga, devize: Dunaj 4.70, Berite 15.875, Rim 172, Budimpešta 79.25, Pa- . riz 223.25, London 160.375, Newyork 34.20, Curih 633.75, Beograd 34.50, lir> 173.25. Berlin: Dunaj 29.87, Budimpešta 485. Milan 105.485, Praga 62.593, Park 137.156, London 97.904.62, Newyork 21.079.66, Curih 389.025, Beograd 20.797. Lastnik In izdajatelj Konzorcij «Jutra?, i Idgovorni urednik F r. B r o z o v I č. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Trboveljski premoa iE drva H stalno v zalogi vsako množino Diužba Ilirija. Ljubljana,, Kralla Fstra trg 3. — Tel. 220. Trgovina — Delavnica 1VÄN KRAV0S Maribor» Aleksandrova c. 13. — Koroška c. 17. Telefon tnt. 207. 67 Opreme in potrebščine za konje, kovčegi, torbice, asnjati izdelki, gamaše itd., gonilni je; meni. Vremensko poročilo Linhljana, 4 «nrila 192?. Ljubljana 3iU> m nriem - I Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zracua temperatura Veter ObUino C-10 1'adavios ram Ljubliaua 7. 767 3 1-4 ser. zapad jasno — Ljubljana 14. 763 0 103 sever del. obl. — Ljubljana . 21. 763-6 60 brezvetra jasno — /.agreii . . 7. 765-4 60 »ev. Tih. n — Beoerad 7. 765-4 60 vzhod del. obl. — uoaj . . 7. 787-7 -1-0 sev. zap. jaano — 1'raga . . 7. 768-6 -2-0 jug. rzh. N — i mirnost. . 7. 7611 t-0 brezvetra n — _ 1 V Ljubljani barometer nestan. temner cižia, Soince vzhaia et) 5 35. ¿ahaia ob 18 36 n M* Zevacoi Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «Marička!» klikne Annais. Sobarica je v svoji zmedenosti niti ne sliši. Gotovo se jp bila domislila, da ni sigurna svojega življenja v enem kurniku. Zato beži sedaj, kar jo neso noge. 6kače po stopnicah in se zaleti v vrata do kleti Odpre jih, skoči za nje in jih za tvori za seboj. Sedaj je pri Corignanu in Rascassu. «Pustite jo!» pravi Trencavel, ker vidi, da hoče Annais klicati Maričko k sebi. «Sedaj sj moramo izbrati bojišče, ne misliva torej na nič drugega!» «Da, bojišče, kajti razumem, da se pripravlja borba na življenje in smrt. Raje umrem, ko da bi padla v roke tega Saint-Priaca!» «Sovražite ga, on vas pa ljubi!» «Morilec moje matere je!» odgovori gluho Annais. Trencavel jo pogleda, nekaj časa opazuje njeno odločnost in njeno mirnost, potem enostavno pravi: «Gospodična, kadar odideva odtod in se rešiva, vam prisegam, da bo ta mož padel od moje roke, če se to ne zgodi že danes!» «Tega ne smete!» mu ukaže Annai6 resnobno in visokomerno. «Saint-Priac pripada le meni!» Trencavel pomolči, potem zamrmra: «Poslušam! . . . Sedaj pa, gospodična, izvolite po stopnicah navzgor. Primo-ran sem, da vas prosim, da mi razka-2ete svojo palačo.» V prvem nadstropju najdeta obširno vežo nad stopnicami. Trencavel se razgleda, potem 6e odloči.» «Tukaj zmagam ali umrjeml» Hrup in razbijanje s ceste prihaja čimdalje bolj grozeče In čimdalje bližje. Na oknih bližnjih redkih hiš se pojavljajo glave radovednežev, toda nikdo si ne upa priti na pomoč ali le črhnitL Prestrašeni meščani sj šepetajo: «Kardinalova nravi ca ...» In okna se zopet naglo zapirajo. Stražniki in hlapci so že napol obupani. Nepričakovani odpor teh prokle-iih vrat jih napolnjuje z besom. Saint- VeUka izbira 28,m A. Sinkovic nas!. K. Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. flBeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa s a s a a » s s a a s a 9 a a a s a S s a a s a D1NAM0N (proti dovoljenju županstva) ter VZIGAlNE VRVICE in drugo vedno na zalogi pri tvrdki &i6 FRAN SIUFii ijijm iesposrta cesta 1 trgovina s poljedelskimi stroji in železnino. Nakup starega železa in kovin. caaRsraaaiaeaianaiBSSBBBaBsa« i jPriac stoj pred vr&aai z golim mečem, stisnjenih usten, od časa do časa strašno zakolne, potem pa vedno iznova priganja stražnike, naj razbijajo s svojimi sekirami. Napol razbita se vrata vedno še drže. Potem se pri vsakem udarcu huje streenejo, nazadnje se razpočijo in 8 treskom odlete. Strašen krik pozdravi ta uspeh. Deset, petnajst možakarjev plane skozi nje v vežo. Veliki vestibul s» naenkrat napolni s kriki, povsodi se vidijo divji obrazi, sliši žvenket orožja, povsodi beže strahotne sence pred begajočo lučjo plamenie. Četica možakarjev pa zatuli: «Naprej, navzgor po stopnicah, evo jih, gori so!» Toda ta krik se naenkrat spremeni v krik osuplosti, groze in bolečine, kajti od zgoraj je priletelo nekaj ne-Izraznega, temnega in težkega in padlo e treskom v sredo laskakovalcev in takoj ubilo prve tri. Bila je velika težka Skrinja, ki jo Je Trencaval z viška vrgel proti napadalcem. Drugi prestrašeni odskočij). potem sledi nekaj hipov gluh molk, začudenje, strah, umik. na to nov krik besnosti in nov zalet protj stopnicam. «Pozor!» vikne Trencavel. Izpraznil je bil namreč vse salone in nakopičil okrog sebe na zgornji veži nad stopnicami vse težke pohištvene predmete, hrastove stolce, težke omarice in Skrinje, kandelabre iz bronea in slično težko orodje. Sedaj zažene drugo omarico, potem zopet Skrinjo. Težak kandelaber švigne navzdol in najde svojo žrtev. Potem sledi ploha takšnih izstrelkov . . . Lobanje pokajo, možgani š.krope naokrog po stopnicah. Krik prihaja vedno strašnejši, pomešan z vzdihi, vikanjem, sopenjem, smrtnimi kriki in strašnimi kletvami.. Dolnja veža je sedaj prazna. Izgleda. kakor da je bila strela treščila vanjo. — Med razbiti! pohištva leže mrtveci in ranjenci TVencavel pravi mrko: «Barvillare me ni učil tega načina borbe. Toda vseeno . . .» Zunaj so se zbrali stražniki okrog Saant-Priaca. Sedaj se posvetujejo. Annais se nagne čez ograjo in si ogleduje to pustoienje. Potem čudno pogleda TreocavelaJ V svoji roki p« driH goli m»8 in je vsa mirna. «Puške!» ukaže Saint-Priac. PuSke so nabite. Saint-Priac ves trepeta nepopisne ljutosti. Izgubil je bil sedem svojih stražnikov, ki so mrtvi, fn šest. ki leže težko ranjeni. Drugi njegovi ljudje so izgubili mnogo prvotnega poguma. Pušk sedaj še ni bil pustil rabiti, ker je hotel dobiti Annais živo v pest Sedaj premaguje Ijutoat ljubezen. Nekoliko se Saint-Priac tudi nadeja, da se bo vsaj ona umaknila in da je krogle ne bodo zadele . . . «Pazite, psi!» vikne svojim hlapcem. «Merite le na njega, če zidenete njo, vas pobijem lastnoročno, vse skupaj!» Dvanajst njegovih hlajicev vstopi iz-nova v palačo ter se razvrsti v strelsko vrsto. Trencavel pobledi. Lahko bi mu bilo, da odstopi v salon, potegne Annais za seboj in se tam za-barikadira. Toda to bi pomenilo toliko. kakor da popušča obrambo stopnic in da bo Annais po krajši ali daljši obrambi vendarle ujeta . . . Treba je torej ostati tukaj . . . četudi za tarčo strelcem . . . «Gospod, udajte se!» klikne od zdo-laj Saint-Priac. «Da, gospod!» odgovori Trencavel. Toda pogojno. Gospod de Saint-Priac, gospodična Annais de Lespars naj odide svobodna odtod, vi pa ostanite na samem z menoj pol urice. Ce odstanete živi. »»m prisegam, da se vam udam! Sprejemate lj ta predlog'?» «Ne!» viče Saint-Priac. «Gospodična, stopit« vstran! Ustrelili bomo!» «Gospod Trencavel!» pravi gospodična Annais de Lespars. ne da bj pogledala doli na Saint-Priaca. «Gospod, zahvaljujem se vam iz vsega srca!» Trencavel se prikloni in v glavi se mu kar zvrti radosti «Palil» vikne Saint-Priac. ves pijan besa- Strašen pok pretrese ozračje. Krog-lje prasnejo. Črni dimi ovijejo široke stebre in se polagoma kade po stopnicah navzgor. «Naprej!» krikne iznova Saint-Priac. In vsa četa se zažene iznova na stopnice. on sam na čelu. I^i^i^oprtro: UnlilpM, Sodna ifil.il r.4S1. frdeoe 1 prevzamemo za rezanje v različnih dimenzijah, na naši parni žagi, mesečno 500 do 600 m3. Plača po dogovoru. Istotam se prodajajo bukovi, hrastovi in smrekovi odpadki, zadnji vezani v snope. Vsa pojasnila daje 58 FRANJO BRINO, d. <2. paropiSana, Črnomelj. Rascasse in Corisman sta se bila naglo podala navzdol, v klet, odkoder se jima je od daleč svetlikala medla leščerba. «Ej, hej!» klikne doli Corig-nan in se oblizne, ko pogleda okrog sebe na nenadejano bogastvo. «Glej. glej. boter moj! Razložite mi svoj bojni načrt, da ga bora pa bolje razumel, se poslužim tukajle ene teh lepih tre-bušastih prijateljic steklenic-, ki so tu zložene!» In se takoj loti poda. In izprami takoj na dušek prvo steklenico, ki mu pade v roka. «Sijajno!» pravi. «Oha, gospod de Saint-Priac se pa tukaj ne bo dolgočasil. kadar ga zapreva. Hotel bi biti na njegovem mestu!» «Saj ste, kozel!» mu pravi pomembno Rascasse. Toda oni presliši ta odgovor. Corignan namreč že napada drugo steklenico. «Govorite, brate in boter!» pravi. «Poslušam vas. ves «em pozoren na vse to, kar bom slišal!» In mlaskne z jezikom in na« ta vi drugo steklenico na usta. In da se še boije posveti svojemu poslu, sedaj kar sede k steklenicam, pograbi in postavi okrog sebe kakšnih dvanajst steklenic ter mrmra med zobmi: «Ros ne vem. zakaj naj bi šel tukai stran!» Saj je vendar tako lepo v tej kleti, in hladno ... hi zabavno . . Zgoraj prihaja šum čimdalje hujši. Rascasse poslufa nekaj časa. vina ne pokusi. «Potrebno je!» zamrmra. «Evo. kar morava sedaj storiti!» . . . «Dobro, dobro!» jeclja Corignan. ki pokuša že tretjo steklenico. «Vidi?, dragi moj komarček, Raskasič ljubi moj, to je Burgundec. pravi, pravcati . , . Nadaljuj, nadaljujva! . . .» «Evo. tako-le: Tja pojdem, b Saint-Priacu in mu povem, da se nahaia Trencavel skrit tukaj v kleti . , Vstopil bo, potem ga zapreva . . . prevzameva poveljstvo nad stražniki, in . . .» Vrata v klet 6e naenkrat odpro in takoj zopet zapro. in oba vohuna vidita vsa začudena in ne prav milo presenečena, da prihaja po stopnicah skoraj v diru neko žensko bitje, ki vzklika brezzvezne besede . . . Corignan vstane. Deklica prileti v njegov objem in obupana klikne: «Milost! gospod, milost, v imenu kraljevem, milost . , , ne storite mi nič hudega . . .» «Hčerka moja,» jej dobrohotno pravi Corignan. «izpovedati se moraš!» Rascasse takoj razume, da je to najbrže kakšna služkinja, katero je strah nagnal, da se je hotela skriti V kleti pred napadom Saint-Priacovih ljudi. In obenem se domisli nekaj novega. Sedaj se nasmehne. Evo. Ja. dve muhi na en udarec . . . «Delica zlata, kar ispovej se. saj ne bo hudo!» vedno bolj vneto prigovarja Corignan. Dekle se ie med tem že nekoliko opomoglo od prvega strahu in presenečenja. Ko vidi, da ima opravka le z menihom, je takoj mirnejša. Potem se zave, da je njegova prisotnost v kleti palače prav za prav sumljiva in čudna. Vedela je, da imajo gospodje te vrste včasih nekoliko čudne nava-dice. in razven tega opazi tudi, da ima ta kapucinski dolgin pod svojo kuto dolg meč. (Dalje prihodnjič.) Priporočamo knjigo Dr. Jos. Tičar, Nalezljive bolezni, j g Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami ^ Cena s poštnino vred 16 Din 50 p. j| Naroča se pri Tiskovni zadrugi y Ljubljani, Prešernova nlica 54, | ZAHVALA. Za vse dokaze srčnega sočutja ob izgubi našega nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, gospoda mi pltsrm. uflbrij&ia Picceiija in za češčsče spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. LJUBLJANA, i. aprila 1923. 561 Rodbin! Piccoli-Ogoreotz. zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Rainateljstuo podrožnke za Slasenijo u Ljubi\m, Sodna uiica st Z/l. Družba Izvršuje zavarovanja vseh vrsti 1. zavarovanje proti požaru; 2. zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod; 3. zavarovanje proti škodi po toči; 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; 5. zavarovanje vseh transportov; 6. zavarovanje jamstvene dolžnosti; 7. vse vrste zavarovanje življenja pod naj- ugodnejšimi pogoji; 8. zavarovanje stekla. s« Glavna zastopstva so v vseh večjih kpajlh. Neizmerne žalosti potrta naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod l¥o Iterniša višji revident iužne železnice danes dne 4. aprila 1923 ob 9. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v starosti 41 let mirno v Gospodu zaspaL Pogreb nepozabnega se vrši v petek dne 6. aprila 1923 ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Loki pri Zidanem mostu- Zidani most, dne 4. aprila 1923. Mila Sterniša z otroci. 562 AJ i A tUUU * >> tUAAtit iiti|»«r i Priloga ¿Jutru** it. 80, dne S. aprila 1993. PoKtični odmevi Še nekoliko komentarja k volitvam v Sloveniji Zadnje volitve so prinesle v Sloveniji triumf klerikalni stranki. Izmed 26 mandatov, ki jih ima Slovenija, je pripadlo klerikalcem 21. Poudarja se, da 38 tako ugoden izid volitev pred vsem zasluga določb vodilnega reda, kar je nedvomno resnica. Oglejmo si stvar na podlad volilno-Statističnih podatkov. V ljubljansko-novomeškem volilnem okrožju je bilo oddanih za klerikalce 48.497 glasov od 72.227. to je dve tretjini ali 67 %. Toda SLS je dobila od 10 mandatov 9 poslanskih mest, to je 90 %\ To se pravi, da 23 % volilcev, ki so glasovali, ni dobilo zastopstva. V mariborsko - celjskem volilnem okrožju je glasovalo od 97.491 glasov sa klerikalce 56.665 volilcev. to je samo 58 % Oddanih glasov ali le malo nad polovico. Neklerikalnih kroglic je bilo torej oddanih 42 %! Od mandatov pa je odpadlo na klerikalce od 15 nič manj kot 12, to je 80 %. Klerikalci so dobili tedaj na Kranjskem za 67 % glasov 90 % mandatov, na Štajerskem za 58 % kroglic 80 % poslanskih mest V Ljubljani so dobili klerikalci od 8875 oddanih kroglic — 2814. to je 82 a nič mandata.. V vsej Sloveniji skupno so dobili klerikalci od 178.593 oddanih glasov le 107.976 glasov, to je 60 % ali tri petine. Dobili pa so od 26 kar 21 mandatov, to je 81 %. Volilni red sam po sebi Se ne bi zakrivil tega kričečega nesorazmerja, marveč naravnost smešna razcepljenost neklerikalnih strank. Naglasiti pa je dejstvo, da je Ie 60 % volilcev v Sloveniji glasovalo klerikalno. Jako interesantno je primerjati zadnje skupščinske volitve z izidoma volitev v dunajski državni zbor dne 13. junija 1. 1911., volitev, ki so se v Sloveniji končale s popolno zmago klerikalne stranke. Takrat na Kranjskem in na Štajerskem razen v Ljubljani ni prodrl niti eden neklerikalni kandidat, pri čemer pa je bilo število neklerikalnih glasov jako znatno. Volilna okrožja so bila takrat povsem različna od sedanjih, tudi volilni red ja bil drugačen, zato ni mogoče v polni meri primerjati takratnih rezultatov z današnjimi Vrh tega je I. 1911. obstojala splošna volilna dolžnost, kar je imelo za posledico, da je bila volilna udeležba velika. Ali v precejšnji meri . je mogoče vendarle primerjati razmerje med klerikalnimi in neklerikal-aimi strankami V Ljubljani v mestu se je bilo 1911. od 5287 oddanih glasov glasilo na klerikalnega kandidata 1642 glasov, to je 31 %. Dr. Gosar pa je zadnjič zbral v svojih skrinjicah 32 % ljubljanskih glasujočih volilcev! V celi ostali Kranjski je dobila SLS I. 1911. od 80.076 volilcev 53.138 gja-sov, to je 66 %. Ostalih Si %, to je skoro natančno tretjina, pa je volila neklerikalno. toda ker ni bilo proporci jo nal nega volilnega reda. ni ta tretjina dobila mandata. Razmerje pa se skoro popolnoma ujema s sedanjim, ko imajo klerikalci 67 % glasov. V takratni Spodnji Štajerski so dobili klerikalci izmed 47.955 oddanih glasov 28.407, to je 59 %. Tudi tn se razmerje skoro popolnoma ujema, z onim od 18. marca, ko je za klerikalce glasovalo 58 %. Vepdar je tu treba pripomniti, da je štajersko volilno okrožje danes znatno drugačno nego I. 1911.; danes je zraven tudi Mežiška dolina in Prekmurje in danes glasujejo s kmeteklmi občinami tudi mesta in trgi, ki so takrat zaradi nemškonacijo-nalno prikrojene volilne geometrije volili posebej svoje nemške državne poslance. To ne velje le glede Maribora, Celja in Ptuja, marveč tudi glede jako številnih mestec in trgov, kjer so se takrat nahajala nemškutarska gnezda. Tudi Spodnja Štajerska takrat ni izvolila niti enega neklerikalnega slovenskega poslanca, dasi je b0o neklerikalnih volilcev na, kmetih 41 %l Primerjanje z volitvami iz L 1911. je tedaj jako poučno. Kaže nam, da je razmerje med klerikalnimi in nekle-rikalnimi volilci na podlagi rezultatov z dne 18. marca t 1. skoro dobesedno isto, kakor je bilo dne 13. junija 1. 1911., ko je klerikalna poplava na Slovenskem dosegla svoj višek. Ali bi bilo primerno sklepati iz tega. da bo ostalo sedanje politično razpoloženje med volilci stabilno? Brez dvoma taka sodba ne bi bila pravilna, kajti proti njej govore mnogi momenti. Znano je, da je bila volilna udeležba ravno v klerikalnih občinah največja Dalje so šli jako mnogi volit klerikalce ne iz pozitivnih nagibov, marveč edinole iz negacije, vzpričo nezaslišane demagogije in psihoze. Naposled se je od 1. 1911. vendarle marsikaj iz-premenilo v škodo klerikalcev; britke izkušnje v dobi velike vojne, napredujoča jndustrijalizacija in še mnoge druge okolnosti so nam poroštvo, da se čez čas. ko mine povojna psihoza in se obrabijo protibeogradške parole, število klerikalnih volilcev ne bo držalo na sedanji višini, ki nam jo je vsekakor smatrati kot nestabilno, kot previsoko. Sodobna Evropa Italijanski znanstvenik to sociolog Guglielmo Ferrero objavlja v milanskem «Secolu» zanimivo študijo o sodobni Evropi. Vodilne misli Ferrerovega spisa so sledeče: Sodobna Evropa se trže in lomi na znotraj in na zunaj. To ie strašna posledica svetovne vojne. Do leta 1914. so bile evropske države povečini ustavne monarhije. Izjemo so tvorile caristična Rusija ter republikanski Francija in Švica. Ko Je vojna končala, je Izgledalo, da se bo Evropa ur.iiicirala na podlagi načel demokracije. Namesto tega pa ie začelo vreti in Evropa se nahaja še danes v kon-fuzni zmešnjavi novih režimov. V Italiji in Rusiji vladata dva docela nasprotna si režima. Rusija zavrača demokracijo. Ne zaupa ji, ker sumi, da je demokracija v službi buržoazije tn militarizma. Italija zopet noče demokracije, ker se boji, da goji ta stike s socializmom in pacifizmom. V Rusiji vlada namesto demokracije vojaška diktatura. Kaj hoče namesto tega uvesti Italija, še ni jasno. Pogled po ostali Evropi nam ne nudi nobene prave jasnosti. Avstrijska republika ni ne krop ne voda. Poljska in Češkoslovaška sta demokratski republiki s splošno volilno pravico in s proporcionalnim volilnim sistemom. Toda niti Čeho-slovaki, niti Poljaki ne verujejo v demokracijo, ker se boje, da demokracija na-skrivoma daje potuho socializmu in ne-prijateljem naroda in vladajočega plemena. Te neprilike demokracije ustvarjajo jako ugodna tla za opozicijo, ki bi se rada poslužila prilike, da izpremeni demokracijo v narodnostno in meščansko diktaturo. Madžarska je nionaThiia brez monarha, katerega nadomešča začasno diktator. Težje je definirati nemško republiko. Nemčija je demokratska republika, hrepeneča po življenju in obstoju. Manjka pa ji nečesa poglavitnega: stranke, ki bi bfla zmožna vladati preko vseft. V Nemčiji se tepejo za prvenstvo tri stranke: socialistična, katoliška is ljudska. Nobena od njih ne more vladati sama, koalicije med njimi pa drže )ako slabo. Nemška demokratska republika pogreša poleg tega kreditov in orožja. Kredite ji Je vzela vojna, revolucija in reparacije, orožje pa mirovna pogodba. Ali bo nemška republika moda Sveti potem, ko se notranjim vprašanjem pridružijo tudi zunanje težkoče, nastajajoče radi reparacijskih obveznosti? To bo pokazala bodočnost. Toda ako demokratska republika pade. pade z njo obenem sedanji način vladanja. Tega bo morala zamenjati vojaška diktatura, ki bo prisegla ali na monarhisiično ali na socialistično zastavo ter krenila ali za Horthyjem ali za Leninom. Skratka: srednja Evropa se nahaia v položaju ločitve na dva tabora: v demokratsko in diktatorsk"1 Evropo. Toda ločena od demokratske Evrope diktatorska Evropa ne bo mogla eksistirati, ker ne bo složna med sabo. Dandanašnji se namreč tudi diktatura deli na dvoje — na rdečo in belo. Ali je ta razkosanost Evrope le prehodna ali trajna? Težko je o tem izreči sodbo. Stoji pa dejstvo, da Je razdvoj Evrope velikanska ovira za njeno pacifi-kacijo in obnovo. Dasi se državniki trudijo ločiti notranje zadeve od zunanjih, vendar se jim to ne more posrečiti, kajti notranji dogodki so z zunanjimi tesno zvezani. Mocarhistično edinstvo, osnovano leta 1814. In 1815, je pomagalo Evropo okrepiti od revolucije in napoleonizma. Najsi je bil ta duh dober ali slab, dejstvo stoji, da je vodil evropske vlade skozi trideset let Ta nenavaden slučaj pa se na žalost ne pojavlja po svetovni vojni. Danes je jasno, da je vojna zrušila princip monarhije. Potisnila pa je obenem v ozadje tudi načelo demokracije, namesto da bi ga dvignila na višek. To paradoksno iz-nenadenje je ključ v vse sodobne in bodoče neprilike Evrope. Nansen o boljsevikih Profesor Fritjo! Nansea. znani Človekoljub in višji komisar Zveze narodov za pomoč sfradajočim v Rusiji in ruskim beguncem v inozemstvu, je nedavno po svojem povTatku iz Rusije v Kristjaniji predaval o svojih vtisih iz sovjetske republike. «Aftenposten», največji norveški list, poroča, da je Nansen ostro obsodil celokupno evropsko diplomacijo, katera ima na vesti sedanje obupno stanje gladujočih v Rusiji. Še večjo grajo kot evropski diplomati pa zasluži sovjetska vlada v Moskvi. Pred voino je Rusija bila žitnica Evrope in je sama izvažala več žita nego Kanada in ameriške Zedinjene države skupaj. Sedaj je Rusija puščava. Ker brez Rusije svetovno gospodarstvo sploh ne more ozdraviti. mora Rusiji priskočiti ca pomoč cela Evropa. Vendar se po Nansenovih besedah ruskemu narodu ne da pomagati, «dokler vladajo v Rusiji roparji in morilci, s katerimi je vsako sodelovanje izključeno». Boljeeviške grozot6 je sicer deloma mogoče razlagati z revolucijo, z maščevanjem za pregajanja, ki so ijh pretrpeli sedanji boljše viški voditelji za. časa carizma. Vendar pa to ne more opravičiti obsodbe nad početjem boljše-vikov. Nansen je dejal: «Ruski poskus, odreči se v Evropi navadnim družabnim razmeram, se je izkazal za nezmisel. Komunisti so izpre-menili Rusijo v kup razvalin. Rusijo lahko reši samo povratek k normalnemu kapitalističnemu gospodarstvu. Boljševiki izvažajo sedaj rusko žito v inozemstvo. V Rusiji letos najbrž ne bo dobre letine. Posejano je malo zemlje in več milijonov ruskega naroda nepretrgoma strada. Kljub temu prodaja sovjetska vlada žito, da pride na ta način do novih finančnih sredstev, ker nima drugega denarja. Ni razloga, kateri bi lahko opra-vičel to nečloveško postopanje,» pravi profesor Nansen. — Navedena ostra mesta iz govora profesorja Nansena so zanimiva posebno zaradi tega, ker je Nansen doslej vedno opravičeval sovjetsko vlado zaradi težkih pogojev, v katerih mora izvajati svojo delovanje. Kultura! pregled Aktraalno poglavje iz slovenske moderne glasbe Skladatelj Anton Lajovic je nedavno dovršil skladbo, ki predstavlja za slovensko glasbo absolutno vrednoto, ki po svoji kvaliteti m sodobnosti gotovo ne zaostaja za produkti «velike» glasbe nas obdajajočih narodov. G. skladatelj nam je na našo prošnjo ljubeznjivo dovolil vpogled v to svoie najnovejše delo, za kar mu bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Kantata za zbor, soli in veliki orkester se bo izvajala, če bodo razmere dopuščale, najbrž že v drugi polovici tega meseca, zato bo naše čitatelje gotovo zanimal précis o tej skladbi, seve, v kolikor Je mogoča razlaga glasbene umetnine z besedami. Tekst, na katerega je kantata kompo-nirana, sta psalma XLI in XLIJ, ki ju Je svoje čase dekan Vesel prenese! v pesniško obliko in ju strnil v celoto. Lajovic je že nekako leta 1905. ali 1906. postal pozoren na lirične vrednote te pesmi in že takrat sta prva dva verza: Kot jelen hlepi po vodi studeni, tak žeja mi duša po tebi, Bog! našla svojo muzikalno obliko, ki jo imata še danes. Kdo ve, zakaj je ostalo samo pri teh dveh verzih, čeprav je skladatelj že takrat mislil na večje orkestrsko in zborsko deio, po kakršni obdelavi dramatična lirika psalmov res mora navdušiti umetnika. In sedaj je skladba gotova. Predvsem je značilno, da je avtor v svoji muzikalnl rekreaciji podal delo v popolnoma sub-jektivno-Iiričnem shvačanju, dočim bi bila večina komponistov obravnavala tekst najbrž religiozno-mistično. S tem je Lajovic ponovno dokazal, da le pretežno lirik, kakršen se je izkazal v svojih dosedanjih delih. Skladba ima prav malo specifično religioznega na sebi, če nam je dovoljeno govoriti o nečem, kar se ne da determinirati; motive homofono - koralnega značaja, nekakšne solo-recitative zamenjujejo v skladbi motivi posvetno liričnega značaja, celo plesne oblike. Zdi se pa, da homofono-recitativičnega značaja ni pripisovati izključno Ie zahtevam po izrazu religioznega. Dozdeva se celo, da zahteva usmerjenost časa pollfon ali mo-nofon stil Iti povsem naravno je, da se v naši dobi pojavljajo skladbe, ki so si našle izraz v linearni ekspresivnosti recitativa (Séverac, moderna nemška linearna glasba), kar za dobo, ki išče sinteze, ni čudno. Skladba dr. Lajovica ima kljub dramatično-poliionim iatermezzom vseeno izrazit homofon značaj, ki ga skladatelj sam naglaša in ki ga polífona in Impresionistično - kolorizirana mesta prav za prav še podkrepljujejo. Da se omejimo tu le na one elemente te skladbe, ki se dajo kolikor toliko z besedami opisati, si oglejmo najprej njeno razmerje do teksta in njeno zunanjo arhitektoniko. Tekst obstoji iz treh, formalno enakih delov, katerih vsak sestoji iz treh štirivrstnih kitic In tefrena. Torej simetričen shema. Trodclnost forme, Id ji daje potrebno organično zaključenost in monumentalen učinek, je Lajovicu postala tu princip forme, zato jo je povsem obdržal tudi v glasbi. Vsebinsko tvorita prvi in zadnji del teksta podobno občutje, doflm fina srednji del drugačen ¿rtčeo značaj, tvori tako rekoč občutje zase. 15 tem je dana mazikalna forma arhitekio-nike. Tematična analiza Je v besedah težka reč, če nI na razpolago melodij ali vsaf not vendar jo hočemo opisati, v koliko« se da Kratko «uverturo» skladbi tvori prdudij v orkestru, ki ima značaj adagia v pianu. Temu sledi prvi solotema prvega dela, ki prinese v tenorju melodijo hrepenenja o žejnem jelenu. Temu temacu sledi protigibanje v kanoničm formi na tekstov del «Res duša medli mi...» in ta kanonična igra v kvartnih in oktavnib presledkih se ponavlja čez štiri verze teksta. Sledi živahno vprašanje zbora (tolpa sovražnega rodu): «A kje je tvoj Bog, ki daje pomoč?», kontrapunktičao zasnovan dramatičen intermezzo, ki preide v silovito zritmiziran starinski ples v petčetrtinskem taktu na tekst: «Ko poti spominjam v Gospodov se hram», ki je veselega značaja in doseže v silnem stopnjevanju koncem prvega dela pred refrenom prvi dinamični višek skladbe. Ta višek bo s svojim presilmm ritmom, če bo seve prav izvajan (zdi se, da nam je g. Štritoi jamstvo za to D, potegnil poslc-. šalce za seboj kakor veter prah na cesti. Potem preide temperamentnost accelle-randa v resno meditacijo zbora, liki ko-rosa pri starogrških dramah, ki se v refrenu vprašuje: Kaj duša, vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedljuješ? V Boga zaupaj, pomočnika, še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! Ta refren Je zopet kanem med sopranom, zborom in orkestrom. Tu je konec prvega dela Drugi del je formalno zvezar s prvim po motivu prvih dveh verzov Spomini, Bog, so mi dušo potrti na Hernono... Itd-, ki je obenem motiv orkestralnega, adagio-uvoda v začetek skladbe. Drugi del obvladuje v nasprotju z razgibanim prvim te zadnjim delom mehko adagio- ta andante-občutie, «nočno občutje»; Ponoči čuje se pesmi glas: Polnočna molitev Bogu je za spas. Koncem tega dela zopet refren zbora, ki Je napram mračnomeditativnemu gibanju sola nosilec osvežujočega, svetlejšega in živahnega protlgibanja. Tretji del je v bistvu podoben prvemu, le da ie Izpuščena v njem ena kitica. Konec skladbi tvori zmagoslaven fugato ca tekst: V Boga zaupaj, pomočnika! Se pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! ki daje skladbi grandiozen zaključek. Skladbo obvladuje v bistvu lirično občutje, neke vrste religioznost čutno-ča-stvenega človeka. Nosilec glavnega občutja, «hrepenenja» je Urški tenor salo. nosilec kontrapostnega protlgibanja in protiobčutja pa zbor. Poleg obligatnih instrumentov je uporabil skladatelj v orkestru tudi še basovsko B-klarineto, klavir in harfo, ki figurirata in kolorirata, končno tudi še angleški rog. Skladatelj Lajovic je zaveden borec za našo nacionalno umetnost Umetnost naroda se mu zdi, mora biti individualni' kakor njegova psiha, kulturna in jezikovna specifičnost, zatorej se bojuje zope: import tujih vplivov, ker hoče, da Je naša umetnost specifično, čista naša. dr. dobi čisto individualno noto kakor jo imajo češka ali ruska ali francoska. Ta tendenca po osamosvojitvi se kaže \ vseh njegovih, tudi najzgodnejših delili: že njegova prva skladba «Serenada», ki Je danes že povsem popularna, očitnje to stremljenje. Ali ni stremljenje po sodobnem izrazu in povdarku narodove individualnosti v umetnosti najplemenitejše stremljenje umetnika? Skladba se bo torej izvajala v drugi polovici aprila, obenem z Beethovnovo VIII simfonijo. Dirigiral jo bo g. Štritoi. Iz mednarodne penzlje v Lipskem Stanujemo v sredini mesta, v muzi-kalnem kvartu «Gewandhausa*. Pred par leti je v njegovih dvoranah dirigiral koncerte še mojster Artur Ni-kifch. Sedaj je «Gewandhaus» zaprt. Še vedno pa posluje gledališče. Tam so zsdcjič na priliko peli «Aldo», nemško «Aldo». Pristna «Aida» namreč zahteva poleg igralske rutine tudi temperamenta in južnjaškega duha. Tega pa hladni, preračunljivi Nemci na splošno pogrešajo. Toda nazaj k naši penziji. V njej smo 6e našli ljudje iz vseli evropskih in izvenevropskfh držav, hčere in sinovi velikih in malih narodov. Lastnik in lastnica penzije sta Nemca. Ne-°Porečna človeka povsod, kjer ne gre ^ denar. Ali dosledno vsakih štirinajst nam zvišujeta stanarino in ceno za hrano, izgovarjaje se, da draginja stalno narašča. Deloma je res, da cene ne padajo. Mi, ki zasledujemo indeks cen v časopisih, pa vidimo očitno laž, da nemški narod strada Zato med seboj pcviškom ugovarjamo, celo protestiramo, toda kadar pride tedenski dan plačila. plačamo vse, kar se od nas zahteva. Smo pač nadležni tujci, katere odirajo vsi Nemci, od brivca do restav-raterja, in od katerih se kljub omraže-nosti noben Nemec ne brani sprejeti denarja. Tuja valuta je lepa. koristna in izdatna — čeprav se izplačuje preračunana v malovredne nemške marke . . V skupni obednici se zberemo po trikrat na dan. Celo mize zasede tajnik naše penzije. priseljeni Baltičan Wliili. Po očetu je Anglež, po materi in vzgoji Nemec. Nekaj časa sta bila med nami tudi njegova roditelja Dopotovala sta iz Lita vike. Stari Whill je bil kakor odžagana veja Za seboj je imel lepo življenje, pravcati kontrast njegovega sedanjega životarstva. Vodil je veliko banko v P.igi, imel je krepko družabno hrbtenico, vilo in avtomobil — dokler ni odklenkalo ruskemu carizmu. Po vojni je tako rekoč obubožal. Prodal je vse in se izselil v Nemčijo. WhilIova žena je majhna, čokata debel ušk a. Na zunaj nastopa simpatično, toda naše notranje naklonjenosti ne uživa, ker spletkari. Dodobra se razmahne če govori o lepih starih časih. Sočutna pomiluje usodo Romanovih in z naslado bere vse izmišljotine, katere servirajo naivnim bralcem na konjunkturo oprti nemški dnevni listi Svojega sina, tajnika, ljubi bolj, njego on njo; vsaj jaz se nikdar ne morem iz-nebiti vtisa, da je Wbillovo poljubljanje rok staršem, kadar se podnevi z njimi prvič sreča, iskarijotsko. Mladi mož je to navado prinesel iz vrelca ruske duše, toda ker ni Rus, ne zna prisrčno nastaviti čela, da ga nanj poljubi oče, niti se ume pravilno skloniti do materine roke, katere se dotakne z ustnicami. To so privzeti običaji skorja, navlaka. Nasproti Whillu sedi madame van det Hong. rodom Nizozemka, po od-goji in mišljenju Francozinja. V penziji nastopa kakor nekaka kraljica. Da jo na primer vidite, kadar razgrne pred seboj svoj izvrstni rotterdamski dnevnik «N. R. Courant», iz katerega bere zbranim zajtrkujočim gostom, kako so nizozemsko kraljico sprejemali in pozdravljali na severu Evrope! Opazovanje madame nudi poseben užitek. Visoka in stasita je. njen oster pogled se ustavi sedaj na tem. sedaj na onem, in terja od gostov odgovora. Id ne bo razžalil njene aristokratske dostojan-stvenosti . . . Toda madame ima_z nami križ. Mlajši člani penzije. ki jih je po sredi ali od strani prijel vojni vihar, ne štedijo živahne sedemdeset-indveletne milijonarke z belimi lasmi. Kakor dva Cerbera ji sedita ob strani mlad mož in mlada dama ki se često rogata vsem razrednim predsodkom.. Madame jim očita pomanjkanje takta Vendar se ji tu in tam posreči opisovati blaženost trenotka, ko je bila tudi sama v deputaciji, katera je gospodu Poincareju tedaj, ko je bil še predsednik francoske republike, ploskala in mu smela stisniti roko . . . Madame van der Hong je vdova po visokem državnem uradniku v nizozemski Indiji. Njeno življenje je pestro prepleteno z vsakovrstnimi doživljaji. Po večerji posedimo, in tedaj pripoveduje o hišah iz bambusa in trsja. o kačah in slonih, o morju in parobrodih in — o svojih uniformiranih lakajih . . . Pripoveduje pa od zgoraj dol, kakor bi hotela reči: Kako malo ste mi vi. ki vam lahko p^ vem. kar se mi zljubi! Obšli niste liti pol Dedi sveta jaz na sem videla Bra- zilijo in Argentinijo. živela sem petnajst let v Indiji in na otokih Tihega oceana, sedaj se zabavam v Nemčiji, kjer vam pravkar delim svoje drob-tine, na zimo pa se preselim v Nizzo. In gostje svojo «mater» verno poslušajo. in kadar neha pripovedovati, jo nagajiva opozicija celo spremlja domov. Med mladimi v penziji čisla madame van der Hong samo enega. Srečnež je Skandinavec, Šved, kandidat za pastorja. Na jesen bo posvečen. Kadar stopi v obednico. se najprej vzravna kakor kol. potem pa se globoko prikloni. Zadnjič je metel v Weimar, da si ogleda, kar je tam videti o Goetheju. Korektno 6e je poslovil od gostov, madami van der Hong pa je ob slovesu in ob povratku poljubil roko. Oba sta bila ganjena; in ona ga je imenovala, dokler ostane v Nemčiji, za svojega drugega sina . . . «Mati» ima poleg sinn tudi hčere. Svicarke so, doma iz bazelsko okolice. Kadar začno govoriti v domačem nemškem narečju, pokamo od smeha. Včasih tudi zapojo — kot je navada v Švici na deželi; in takrat se mi zdi da eem med štajerskimi jodlarji. Najbolj rezervirana med gosti je do vratu zapeta dama iz Finske. V njeni krvi so tri kaplje: ena švedska, ena finska, ena poljska. Po inteligenci nadkriljuje celo penzijo; kadar ji šine v glavo, se ustnimi kot povita mumija 2 njo se smejo razgovarjati samo tako zvani opozicionalcl Švedski svečeniški kandidat in jaz sva tudi kdaj med njimi. Dama je načitana oč sile, z mnogimi sodobnimi evropskim: filozofi, katerih učenka je bila svoj* čase, si dopisuje, prepotovala je polovico sveta Ali ona ne prodaja svojih vtisov za ceno poklonov in komplimentov, kakor dela to madame vai: der Hong s svojo indijsko kramo. Njen svet je duševno višji Najsrčnejša prikazen v penziji je gospa Sonnegg iz Hamburga domavsedr: živeča v Ameriki Ima dve dekletc": kakor dva plamenčka. Škoda, škoda da pojdejo nazaj čez morje v čile! V nedeljo smo izleteli "kupaj k spomeniku bitke narodov pri Lipskem; v gla vi se nam je vrtelo. Spomenik je spodaj videti nizek; je kakor na zemlj" poveznjen ogromen zvon. Na vrh f dospe po strmih tesnih stopnicah, bi se vijejo kvišku v spirali. Toda kam sem prišel! Iz naše penzije na spomenik bitke narodov, s to je-seveda «v nemško čast in nemško slavo»! Če bom še dalje pisal tako, bou; moral govoriti še o Avgnstovem trg1: o galeriji slik. o Bôcklinu, Klingerju in Stucku poleg neštetih drugih slikarjev. med katerih dela je uvrstil tudi Delacroix svojega jeklenega Napoleona. Zato ostavljam penzijo in f*? poslavljam od družbe, od inozemce-.. dolgočasnih Nemcev in od mračneg.-. stanovanja, ter grem čolnarit n? Plefeso. Bog živj našo staro čolnarsko postajo, njene ozke čolne in njihova tenka vesla; ponesejo me še daleč p'. svetu. S. K. solopartlje poje operni tenor g. Sbrtetic, orkester in zbor pa bosta kombinaciji, če se ne motimo, Matlčinih in opernih moči. Moremo si čestitati k tej skladbi, ki je za razvoj slovenske glasbene umetnosti gotovo epohalnega pomena, skladatelju pa naj že sedaj kar najtopleje čestitamo k bližnjemu uspehu. S. V. Mariborsko gledališče Zopet smo imeli priliko poslušati 27. inarca noviteto, in sicer Franc Lo-harjevo opereto: «Škrjančkov gaj» (Wo die Lerche singt). Izvajala se je prvič na Dunaju 27. marca 1918. Je to ena onih operet, ki imajo poleg vsebinske vrednosti tudi glasbeno. Komponist sega precej po modernih sredstvih, ne pozabi pa arije, brez katere bi opereta težko dosegla uspeh. Omenimo naj le finale prvega dajanja in pa vse tri uverture. Vseskozi dobro naštudirana opereta je ena najboljših, kar smo jib videli na našem odru. Glavni vlogi sta imela g. Janko in ga. Matrovičeva. G. Janko kot slikar Sandor Zapolja je imel tokrat priliko pokazati se v veliki vlogi in priznati se mu mora. da je svojo nalogo častno rešil. Pevsko se je izkazal, kakor Se nikdar. Razvijal je moč, da ga je bilo veselje poslušati. Tudi igra dobro, le redkokdaj ima priliko pokazati, da nekaj zna. Tudi ga. Mitrovičeva v vlogi Mar-gitke je pela kakor pravi škrjanček. Podala nam je kmetsko dekle, kakor si jo Le moremo misliti. Mestoma neokretno, pa zopet živo. da občinstvo ni prišlo iz smeha. S svojim temperamentom je oživela vso igro. Tudi plesi, katere je vse ona naštudirala, so bili dobro aranžirani. G. Rasberger (TSrek Pal) nam je podal starega kmeta. Maska, igra, petje, vse je na mestu. Mnogo dovtipov nam pove in to on zna. Tudi kot režiser je pokazal, da razume svojo stroko. Po dolgem času smo imeli zopet priliko poslušati gospodično Sustarjevo v večji vlogi, in sicer v vlogi Vilme. Njen prijeten, čist glas in njena igra kot fina velikomestna gospodična sta nam ugajali. Kje tiči vzrok, da mlada nadarjena pevka tako redkokdaj nastopu Radi bi jo večkrat slišali. Predstavil se nam je tudi novo nastavljeni tenor g. Roško. Ima prijeten tenor, katerega bo pač treba ugladiti. Kmet-skega fanta Pisto je podal, kakor je treba, le glasu je še potreba šole. G. Groma (Arpad) poznamo. Tudi tokrat mu gre priznanje. Režija, kakor omenjeno, brezhibna, Oprava, maske, obleke iepe. Uprava se trudi, da dvigne naše gledališče, le žal, da smo pred prazniki in konec meseca, vsled česar ni bil obisk tak, kakor ga to delo zasluži. V. S. Sklepne vene je Črtala cenzura, zato so izšli sedaj; pa niso bogve kako neobhodno dopolnilo! V ostalem bodi Grad-nikova zbirka priporočena vsem odjemalcem lepe, čiste, prave umetniške knjige. Pišite ponjo na založbo «Jug» v Ljubljani! S—L «Nove Evrope» St. 10 je Izila. Njena vsebina je prav zanimiva: Izlazak iz kaosa; Jaša Prodanovič: Jugoslovenska republikanska stranka; Jovan M. Jova-novid: O savezu zemljoraduika; P. Sli-jepčevič: Savez zemljoradnika u Bosni i Hercegovini; J. Deržič: Razvoj i buduč-nost nar. socijalizma u Jugoslaviji — V političnem pregledu se nahaja pregledna skica «Izbori za skupštinu», na katero čitatelje posebno opozarjamo. V ekonomskem pregledu poroča Ivo Belin o Nemčiji in Ruhru. Pregled je izčrpen in se odlikuje po stvarnosti in jasnosti. V oddelku za knjige in liste referira Milan Rešetar v Belidevem «Pravopisu srbskohrvatskog književnog jezika». — «Nova Evropa» se naroča na naslov: Zagreb, Preradovičev trg 9. «Jugoslavenska Njiva.» Velikonočna Iz življenja in sveta Najnovejša katastrofa v vesoljnosti Bilo Je dne 14. februarja letos, ko Je znani francoski astronom Camille Flam-marion prejel iz Aten od astronoma V. Abbota brzojavko: «Svetloba zvezde .beta v Kitu' je iznenada postala mnogo Intenzivnejša kakor Aldebaranova». To Je v kratkih besedah vest o velikem dogodku v vesoljnosti! Kit Je stal tedaj proti večeru že precej globoko na Jugo-zapadnem horizontu, torej v neugodnem položaju za opazovanje. Vendar Je bilo dne 23. februarja v Parizu k sreči Jasno nebo In zvezda beta v Kitu Je bila vsaj tako svetla, kakor zvezde prve vrste, dočim se je že več sto let beležila v katalogih astronomov kot zvezda veličine 2.25, ki nikdar ni kazala kake Izpremem-be svoje svetlobe. Nenadano se je torej njena svetloba povečala vsaj za poldrugi razred in sveti odsihmal na nebu še ena zvezda prve vrste poleg doslej znanih zvezd prvega razreda. 2al, da te zvezde nI mogoče več opa številka te izvrstne zagrebške revije prinaša na uvodnem mestu članek J. De- j zovati, ker se nahaja sedaj le podnevu metroviča «Uzroci i posljedice 18. mar- i na našera nebu. A ker je zvezda beta v ta,». Dr. Milan Prelog podaja v razpravi Kitu tako oddaljena od nas, da ni bilo «Car Aleksander 1.» lik velikega ruskega mogoče izmeriti njene daljave do nas, ni carja, in sicer povodom hrvatskega pre- | nobenega dvoma, da je to solnce vseka- le ta katastrofa pripetila, tega ne moremo dognati, ker nam ni znana daljava od nas do omenjene zvezde. Ootovo pa Je — kakor ugotavlja prof. dr. Oton Ku-čera — da Je svetloba, ki je te dni prispela do nas, na potu k nam že več stoletij vkljub temu, da svetloba v vsaki sekundi preleti nad 300.000 kilometrov. Ako bi se našemu solncu kaj takega primerilo, opazili bi mi tu na zemlji to že po 8 minutah. Upajmo, da se taka nesreča ne zgodi In da bo naše solnce še mnogo sto milijonov let tako mirno kakor doslej pošiljalo svoje blagodejne žarke svetlobe In topline našemu planetu In s tem ohranilo še neštevilne generacije razumnih bitij v čim večjem razvoju, miru ta sreči Časopis v zameno za hrano Alojzi] Gradnik:Padajoče zvezde Za Župančičevimi pesniškimi zbirkami izdaja svojo prvo knjigo v drugem na-tisku tudi Alojzij Gradnik. Izdaja jo bistveno neizpremenjeno. nerevidirano. Škoda! Knjiga bi le pridobila, če bi jo bil pesnik ne samo ponatisnil, ampak tudi kritično pregledal. Na ta način bi jo bil s pravo lahkoto strnil. Gradnika menda ni vodila ideja, izdati revidirano izdajo, mraveč samo ponatis. Opremiti je dal knjigo z Jnkčevimi lesorezi, ki so sami zase mogoče sprejemljivi, ki pa niso integralen del Gradnikove pesmi. Brati subtilne Gradnikove verze in imeti pred očrni Jakdeve podobe — nak! Prva izdaja «Padajočih zvezd» med vojno je bila preprostejša in je bolj učinkovala. Saj ne gre za papir in ovitek: za okus gre. Dve različni barvi še nista lepi, ako nista spojeni v harmonično celoto... Pa to le mimogrede. Hotel sem povedati samo to: če je Gradnik hotel ostati stari Gradnik — čemu ni ostal takšen, kakr-5en je bil v vsem. Ce pa je ¡spreminjal knjigo na zunaj — čemu jo je pustil v starem stan:u na znotraj? Vse to na prvi pogled malenkosti, toda pri finih iirikih Gradnikovega kova je vsaka malenkost pomembna! — Dodatek iina ga ao eno pesem: «Nezakonska mati». voda zgodovinskega romana pisatelja Mercžkovskega. Dvornikovič nadaljuje svojo študijo «0 hamletizmu pri Kranjče-viču», Josip Kulundžifi objavlja nadaljevanje študije «0 umetnosti». Nazor pri-občuje «Pesmi istrskega pregnanca», Stanko Tomašič popisuje v noveli «Srce Jesusovo pod puškinim kopitom» vtise hrvatskega vojaka iz vojne proti Srbiji. D. Trbojevid priobčuje članek «Obrazo-vanje glave in roke». Pregled obsega beležke iz umetnosti, znanstva in prosvete. «Jugoslavenska Njiva» izhaja vsakih 14 dni ter se naroča v Zagrebu, Marov-ska SO. Toplo jo priporočamo. Slezak v Zagrebu. Znani operni tenor Slczak, ki je že po vsej Evropi popularen, je 4. t. in. priredil koncert so-lopesmi s spremljevanjem klavirja. «Parslfal» v Zagrebu. Na veliki petek in velikonočna nedeljo je dala zagrebška opera ponivno VVagnerjevo opero «Parsifal», ki je porok za kulturno glasbeni nivo zagrebško opere. Partijo Klingsora je pel to pot Marko Vuškovič, ki je sprejel mnogo čestitk za svojo izvrstno kreacijo. Blanche Selva odlikovana. Francoska umetnica Blanche Selva, ki je na svojem zadnjem koncertu v Ljubljani navdušila vso našo publiko za francosko moderno glasbo in svojo brezprimerno reproduktivno umetnost, je bila o priliki svojega koncerta v Beogradu na predlog prosvetnega ministra odlikovana z redom sv. Save 5. razreda. Šola za upodabljajoče umetnosti v Beogradu. Prosvetno ministrstvo je dovolilo profesorju risanja Vladi Stefano-viču, da otvori v Beogradu privatno šolo za upodabljajoče umetnosti. Jugoslovanski vokalni kvartet. Člani zagrebške opere Rijavec, Turinski, Ertelj in Turakovič so osnovali kvaitet jugoslovanskih solistov, k; bo imel nalogo negovati in propagirati srbske, hrvatske In slovenske narodne pesmi ter širiti kompozicije domačih skladateljev. V kratkem ho kvartet nastopil s ciklom narodnih pesmi po večjih mestih kraljevine, pa »udi v inozemstvu. Meštrovičeve reprodukcije. Na vciiki petek so izdali v Zagrebu v založbi «Nove Evrope» šest razgll-dnic z reprodukcijami po kparskih delih Ivana Meštro-viča. Reprodukcije predstavljajo Meštrovičeve lesi ne plastiko, katere je izvršil med svetovno vojno v pregnanstvu in kalere je razstavil že v Parizu in Londonu. kjer so ta dela našla največje priznanje. Serija razglednic predstavlja nar stopita dela: 1.) Ulej človek! 2.) Izkušnja-va. 3.) Kristus na križu. 4.) Na Olski gori. 5.) KriMus in Magdalena, 6.) Trgovci v templju. — Razglednico prodajajo zagrebške knjigarne v serijah po 20 Din. kor silnejše in večje kakor naše solnce. Ako bi se naše solnce nahajalo v tej ne-dogledni daljavi, bi sijalo morebiti kot zvezda 6. vrste in bi ga naše oko komai opazilo. Vendar nas zanima tudi ta dalj-nja katastrofa v vesoljnosti, ker gre vendarle tudi za našo kožo. Meteorolog Hann je dokazal, da bi tudi mi na zemlji imeli ponovno ledeno dobo, ako bi se srednja temperatura na njeni površini znižala od sedanjih + 15 stopinj na + 10 stopinj. To pa bi se zgodilo, ako bi solnce le nekoliko popustilo v Izžarevanju svoje toplote. Ako bi se našemu solncu nenadoma primerilo to, kar se je dogodilo solncu beta v Kitu, bi v trenutku zgorelo vse, kar je živega na zemlji — bil bi konec zemeljskega življenja kakor je n. pr. dne 8. maja 1902. v par minutah bil konec cvetočega mesta St. Pierre na otoku Martinique, ko je vulkan Mont Pelé iz-pulinil strujo svoje žareče pare ravno v smeri na to mesto. Četudi je resnica, da se življenje na zemlji razvija mirno že milijardo let, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da bi tudi našega solnca ne mogla zadeti kdaj podobna katastrofa, kakor je pred kratkim zadela solnce beta v Kitu. Ako tudi okolo tega kroži nekoliko planetov, kakor okoli našega, in ako je tudi na katerem od njih živel rod razumnih bitij, je bil brez dvoma popolnoma uničen. Vsled tega pač til čudno, da je znanost začela raziskavati vzroke takih nenadanih katastrof. Vsa ta solnca — to danes zanesljivo vemo iz spektralne analize — so ogromne žoge razbeljenih plinov, nekatere tudi tekočin, tvarlnsko sestavljene iz Istih kemičnih elementov kakor naša zemlja. Slučajen izbruh plinov iz notranjosti, vročih tudi do milijon stopinj, bi mogel biti vzrok tako silnega povečanja svetlobe in toplote na površini. A vzrok bi mogla biti tudi okolnost, da bi se solncu drugo že otemnelo solnce toliko približalo, da bi na razbeljenem solncu nastala silna plima razbeljene tva-rine. Po nekaterih pojavili pri teh na srečo razmeroma redkih dogodkih v vesoljnosti sklepajo, da bi vzrok mogel biti tudi v tem, da solnce na svojem bliskovitem poletu skozi vesoljstvo naleti na temno vsemirsko meglico. Od trenja ob meglico nastane ogromen požar na solncu. V zadnjih 300 letih pomni znanost že nad 30 takih dogodkov. Znana je zlasti Ty-chonova nova zvezda Iz leta 1572. v ozvezdju Kasiopeje, katere svetloba se je toliko zvečala, da je bila nekoliko časa vidna ctlo podnevu. V 20. stoletju so taki pojavi zabeleženi leta 1901. v Perzeju, leta 1918. pa v Orlu. Vest o najnovejši katastrofi zvezde beta v Kitu nam je sporočila njena svetloba sredi preteklega meseca. A kdaj se Neki sovjetski časnikar popisuje v moskovski «Pravdi» svoje agitacijsko potovanje na sever nvo grodske gu-bernije. Kurja vas. Breg velikega jezera, močvirje. Zadaj je pragozd. Strašno je ponoči, ko tuli veter v smrekah in šuštj v trsju. Vseokrog zavijajo lačni volkovi. V celi vasi je na časopis naročjna ena sama kmetska hiša. Agitator vstopi. Živahen starček šeta po izbi in ko ugleda došleca, ne ve, kako bi mu izkazal čim večje spoštovanje. «Živim od časopisa,» pri[>oveduje. «Naročen sem na dva izvoda. Prej sem bil brez časopisa in sem stradal, sedaj pa se mi dobro godi. Časopis je za kmeta dobra stvar. Eklino časopis me prehrani.» «Kako to?» vpraša žurnalist «Jaz tega ne razumem.» «Cisto enostavno.» nadaljuje starec. «Časopis je velik in ima torej dosti papirja. Kmetje pri nas ne morejo nikjer nabaviti napirja. ker nimajo trgovin. Kadijo pa pri nas vsi zelo mnogo, ker imamo domač tobak. Kmetje pridejo torej k meni; tudi taki priromajo, katen imajo dva dneva pota do mene. Jaz jim dam papir za cigarete, oni pa mi prinesejo v zameno zanj žito in mast Časopis me torej prehranjuje. Prav imate, da 6e ga izplača naročiti!» In žurnalist je odšel ter je popisal ta dogodek v svojem moskovskem dnevniku. tako natan&o in Uro, da je moral verjeti. Ko ga je luna trkala, je biJ torej vendarle srečen mož? Toda njegova mati ga je prepričala, da lena iaže in da era je oslejiarila. Sodna preiskava je dognala, da je bila ladv raz-uzdanka da je hodila s prijatelji sama na plese in da ie včasih pri tem, včasih pri drugem prijatelju po veselem balu prenočevala. Ker jo je veeeljačenje stalo ogromno denarja, je otvorila celo lastno modno trgovino. Zaman je ugovarjal lord. da se njegova žena bavi s trgovino. Lady pa je storila vse, da bi ji otroka priznali za zakonskega, kajti lord je silno bogat in ladyjin sinko bi bil dodič ogromnega imetja obitelji Russel-Amtbillove. Londonski [»orotniki. med katerimi sta sedeli tud? dve ženski, niso verjeli, da bj bila lorda luna trkala in da bi bil mesečen postal oče. Zdravniška preiskava je dognala, da lord spJoh ni bil nikoli mesečen. Tako so sodniki zakon ločili in otrok je nezakonski Obitelj Russel-Ampthillova je potrošila za to ločitev baje preko 30.000 funtov šterlingov! Po zaključku te dramat&ke in silno pikantne razprave je pričakovala množica lorda in lady pred sodiščem. Publika je priredila lordu, ki je dokazal, da ga luna ni trkala, prisrčne ovacije. Še živahnejše pa so bile ovacije ločeni ženi, ki si je s svojo inteligenco in temperamentom pridobila simpatije ženetva. Luna ga je trkala? «O te ženske!» mora človek vzklikniti vsak čas. Presenečenj z ženske strani za moštvo ni konec. Celo Ben Akiba bi včasih ostrmel. V Londonu so imeli nedavno sodno razpravo. Pred sodniki sta stala lord Russel in lady Ruseelova. Celih 11 dni so prali «umazano perilo» teh dveh sijajnih bogatašev in odličnikov iz najvišje londonske družbe. Lord je zahteval ločitev zakona. Ze lani se je pričela razprava, a šele letos se je lahko nadaljevala in zaključila. Lady Russelova je oktobra 1921 1. porodila otroka in trdila, da je otrokov oče njen mož. lord Russel. Ta pa je protestiral, češ, da se ženi že davno pred pravim časom ni smel približati. Niti poljubiti jo mu ni dovoljevala. Zakonca sta spala v ločenih silnicah. Ako se je mož hotel približati ženi, ga je psovala in ga je celo opraskala in obrcala. Niti zlepa niti zgrda niti hotela biti možu žena. Kako naj bi bil torej tak mož oče? — Toda lady je dejala pred sodniki: «Res je, da moža nisem marala, da sem ga pso-vala. jiarkrat celo ojuraskala in obrcala. ko je hotel biti preveč intimen. Ampak oče je vendarle! Lord je namreč mesečen, in enkrat ga je luna zanesla v njeno spalnico. Takrat se ¡f zgodilo!» — Mož in sodniki so strmeli. Ali je to mogoče? Lord ie začel sam dvomiti zakaj ladv je vse popisala F. š.: Razvoj moderne brodogradbe Ko so se že pred svetovno vojno vedno bolj množile prekomorske trgovske družbe, je število novih ladij stalno rast-lo, pa tudi konkurenca je postajala v pomorskem prometu vedno ostrejša. Končno taki parobrodni družbi v konkurenčnem boju ni več zadoščala solid-nost in brezhibnost transporta; edin» možnost nadvlade je bilo nadaljnje znižanje cen. To se je dalo doseči le s po-cenienjem kuriva in s povečanjem hitrosti Ker pa so cene kuriva, do tedaj pri ladjah izključno premoga, bile vsai pred vojno kolikortoliko ustaljene in stavljene na minimum, je morala poseči vmes tehnika. Njena naloga je bila, doseči omenjene zahteve z novimi iznajdbami in konstrukcijami. Tako se je vzporedno z bojem za pomorsko trgovino vršil tudi boj v tehniki brodogradbe. Prvi uspeh inženjerja je bil ta. da se mu je posrečilo izločiti neekonomični parni stroj in ga nadomestiti z Dieselo-vim motorjem ali pa s parno turbino. Pri parnem stroju moremo le 15% vse porabljene energije (to je premoga) porabiti za praktično delo, dočim pri omenjenih novoupeljanih strojih do 60%. Dieselov motor je v bistvu povečan bencinski motor, samo da za pogon ne potrebuje čistega in dragega bencina, temveč cenejši sirovi petrolej in druga slična olja (težje vnetljivi metanovi in benzolovi derivati). Stroj sam. kakor tudi kurivo zavzemata dokaj manj prostora nego parni stroj in prostor za nato-vorjenje blaga se s tem izdatno poveča. Edina slaba stran Dieselovega motorja je ta, da se ne more vrteti v obeh smereh in je zato potreben med strojem in vijakom poseben pretikalni sistem, ki ladji oniogočuje potrebno manevriranje po Iuki. Danes je večina ladjedelnic urejena s izmenjavo parnega stroja z Dieselovim motorjem, da se s tem stare, vendar S« povsem porabne ladje prilagode modernim zahtevam. Vzporedno z Dieselovim motorjem skuša tehnika v zadnjih letih uvesti kot gonilni stroj, zlasti pri večjih ladjah, parno turbino, ki je v bistvu podobna Peltonovi vodni turbini, samo da je tu gonilna sila nadomeščena s kinetično energijo pare. Ker pa deluje parna turbina najekonomičneje pri veliki hitrosti 2500 do 3T>00 obratov na minuto in ker teorija lad/inega vijaka zahteva kot najugodnejša hitrost 60 do 120 obratov na Ob Visli Varšava. 25. marca. Topel, veder dan. Pravi popoldanski praznik. 0|>oldne sem se s tramvajem prepeljal čez Vislo na tijen vzhodni breg. kjer leži del varšavskega milijonskega mesta, imenovan Praja. Prijatelj me ie za danes povabil sem v svojo gostoljubno hiša Taka je torej ta Praga, znana iz ijrodovine Varšave! Sama bi lahko bila mesto zase. saj šteje 200 tisoč prebivalcev. Tu katoliška velika cerkev, tam pravoslavna katedrala, tu invalidska hiša. tam gledališče. Ulice široke in čiste. Lokalne železnice vozijo ob Visli do bližnjih krajev; mene pa najbolj zanima «Vzhodni kolodvor», kj mi odpira pot v vzhodne dele poljske države. «Glejte.» mi pravj moj poljski prijatelj, tu je bilo ono vliko klanje, ko ;e Suvarov dal pobiti 20 tisoč ljudi, in spomnil sem fee. kako nam je svoj 3as nemški profesor zgodovine pri]>o-vedoval. da je ruski general Suvarov kratko poročal o zmagi v Petrogradu: o-lito. ker je ta le hotel delovati lojalno s poljsko državo . . .» Prihaja g(>s|>a in odidrmo k obedu .. Prej še moramo |*igledati nekaj poljskih in jugoslovanskih knjig, ki jih ima prijatelj na mizi . . , Sedaj pa je že čas. da vam predstavim tega svojega poljskega prijatelja, ki mi je danes razkazoval svojo Prago. To je profesor Josio G o I o in b e k . isti. ki je lani meseca septembra kot delegat [»oljskih profesorjev prihitel iz Varšave v Ljubljano na jugoslovenski profesorski kongres ter govoril pred Prešernovim spomenikom. Vnet Slovan, piše v poljskih listih («Rzeczi[>osj>olite» in «Gazeti Varšavski» itd.) o Slovanstvu v zvezi z nalogami Poljske; pisal je tudi že v «Jutro» in v beograjsko «Misao». In od jeseni je napravil velik konkreten slovanski korak naprej ter se že prav dobro naučil hrvatsko-srbskega jezika. Vesel sem bil. takega idealnega in zato rcalneja Slovanstva, ob Visli. Tega veselja mi nj motila zavest, da hoče Radič zo[>et enkrat in baš danes proglasiti svojo «mirotvorno» republiko. Demagogi ne morejo Savi izprr-me-niti toka, kvečjemu io lahko okr-vave ... Dr. Fr. I. B. Orel: Slovensko marijonetno gledališče (Ob zaključku letošnje sezone.) Na cvetno nedeljo so se mladi, drobni publiki zaprla vrata marijonetnega hrama: Gašperček je zaključil svojo sezono. Lutke z Gašperčkom vred so se poskrile po omarah in molči čakajo, da minejo solnčni dnevi in da se Ljubljana zopet zdolgočasi in ne vedé, kam bi šla. pohiti v Mestni dom. da sliši razposajeno in filozofsko besedo na novo oživljenega Gašperčka, ki «vedri čela in briše skrbi». Prav za prav je bil konec sezone določen za drugi mesec, ali ob vsej dobri volji in ljubezni — ni šlo. Pomlad nas je prezgodaj obiskala. In kdo naj ob lepih, «olnčnih dnevih čepi doma in ne pohiti ven v naravo, ki se je jela pravkar vzbujati iz težkega, zimskega spanja k novemu, pomladanskemu življenju! Tako hiti deca v naravo, Gašperček pa mora deliti svoj humor akorn prazni dvorani. Zaključila se je torej tretja sezona slovenskega marijonetnega gledališča, ki je bila po vsebini repertoarja najpestrej-ša in po številu igranih predstav naj večja. Bila je napredovanje v vseh ozi-rih. V poseben kras malemu gledališču so kulise, ki so res pravi biser. Tako razumno jih ne zna delati pri nas noben umetnik. Iz njih veje toliko duše, prisrčnosti in pa umetnosti! Ali pri vsem tem ne nosijo na sebi prav nič kričečega, nakopičenega, ampak iz njih 6e bere na.ivečja enostavnost in preprostost. In baš s to enostavnostjo in preprostostjo doseže sccnična plat naiega gledališča j tolik uspeh. Nekdo je zapisal ob priliki j druge sezone, da je gledališče scenično ! na višku in da ne potrebuje napredka, pač pa čaka svojega razmaha — igranje, j Resnično! Marsikdo misli, da zmore 1 vsakdo voditi lutke. Ne! Za to je treba j dolgotra jne vaje, vztrajnosti in — daru. i Pa tudi ljubezni do te dragocene igračke. Lutka je mrtva, ni-ma. igralec jo mora šele obuditi v življenju: vdihniti ji mora dušo. Igralec je pravi virtnoz: spremljati mora besede s primernimi, določnimi kretnjami. Vsak gib, vsaka gesta je važna in pomembna. Treba je imeti obilo čuta v rokah, da se zmore pravilno voditi nemo lutko. Ker često ni moči vsega izraziti z gibi in gestami, je pa toliko nujnejše. da se to izraz: z besedami in da so te polne življenja. Jasna izgovorjava, krepka in sočna karakterizacija je tu na mestu. Igralec mora živeti v vloži, ki y> i igra lutka. Živeti mora, pravim, Z lutke morata biti nerazdružljivo združena. Vsa kar govori za lutko, mora v duši preživeti, kajti edino na ta način udejstvuje kretnje, ki so tekstu primerne. Letošnja sezona znači v igranju krepak korak napiej: umestno karakterizacijo ta zmi-| selno govorjenje. Zanimanja je bilo veliko, hvale od strani male publike polno. Nasprotno pa je neumevno. zakaj se to malo umetniško institucijo tako podcenjuje v časopisih in celo v umetniških krogih. * splošnem je bilo beleženih tu in ta® par 1 kratkih ocen. 2alostno je tudi dejstvo, da se marijonetno gledališče oh vsa® oriliki zapostavlja, ali od strani magistrata, ali od strani drugih krogov m da mora vodstvo gledališča odpovedovati nedeljsko popoldansko predstavo zaradi ¡kakega društvenega shoda, ki bi se vršil lahko drugje. Taki in podobni dogodki nam kaj živo podprejo zahtevo po samo-.stoini dvorani marijonetnega gledališča, i Ce bi se našel plemenit mecen in bi orno-! o-očfl gradnjo majhne, lične stavbe, bi iz-| ^rjii veliko kulturno delo. Najbolj ža-| ¡ostno je pa pri celi stvari to, da nima-; mo pri nas niti kritikov, ki bi bili ori-i jentirani o marijonetah in bi bili v stanu ! ocenjati posamezne predstave. Tudi naš literarni svet 9e premalo zanima za ta dragulj v narodni kulturi Marsikdo pa se še znajde, ki misli, da so lutke samo za otroke in ne ve, da so ! delec naše kulture, nrav tako važen kot minuto, je Jasno, da pri pand tarWrr! ne moremo računati na direkten spoj turbine z vijakom, temveč je treba s posebnim prevodnim sistemom zmanjšati število obratov. Od teh prevodov so sedaj trije najbolj v rabi, in sicer mehanični, hvdravlični in električni prevod. Od mehaničnih je najboljši amerikan-ski Westinghousenov prevod, ki potom velikih in malih zobnih koles reducira hitrost na gotovo število obratov. V Evropi je najbolj v rabi hydravlični FOttingerjev turbotransformator. Njegov princip je sledeči: parna turbina žene se-saljko, ki pritiska vodo v posebno turbino, na kateri je os vijaka in teče iz te zopet skozi sesaljko. Parna turbina in vijak sta tako zvezana po elastičnem mediju, vodi. in je število obratov vijaka na minuto odvisno le od dimenzij vodne turbine, to je od njenega premera. Da je kljub tem vmesnim strojom parca turbina še vedno cenejša od parnega stroja, pri katerem takih prevodov ne potrebujemo, kaže najjasneje njeno tehnično popolnost. Tretji, električni prevod pa ji daje še večjo prednost, predvsem kot ladjiskemu etroju. Pri parnem stroju z Dieselovim motorjem in pri parni turbini z mehaničnim ali hidravličnim prevodom je namreč potrebna od stroja do vijaka dolga os, ker mora stroj zaradi svoje izdatne teže stati nekako v sredini ladjinega trupa; vijaki so nameščeni na zadnjem koncu broda. Pri velikih ladjah, katerih dolžina znaša 150 do 250 m, je omenjena os dolga do 50 m. Torzijska trdnost (proti zavijanju) zahteva seveda pri tej dolžini velik premer, s čimer se v kvadratnem razmerju poveča teža. S to se zopet poveča število in velikost Iežajev, kar je nadalje v zvezi z veliko izgubo energije pri trt n ju in z veliko porabo olja za mažo. Pri električnem prevodu pa odpade ta os. kajti parna turbina je s skupno osjo zvezana z električnim generatorjem v turbodínamo. Električni tok je odtod napeljan po žici do elektromotorja, ki je nameščen tik za vijakom, seveda za steno v notranjosti ladje. Električni tok omogočuje tudi neposredno vodstvo strojev in vijakov s kapitanovega mostu. Akoravno kažejo že danes ta nova pota v gradnji ladijskega stroja velik napredek napram prejšnjim, ne smemo m:sliti, da je ta sistem izveden že do popolnosti Inženjerja čaka še marsikaka naloga, katere rešitev dosedanji uspeh Be daleko poveča. Moderna tehnika brodogradbe pa ni napredovala samo v strojnem oziru, temveč tudi v konstrukciji trupa samega, ki je doslej sestojal izključno iz železa. Odkar so gradbeni inženjerji dokazali veliko prednost železobetonskih konstrukcij pred železnimi, se je porodila misel, tudi ves ladjin čoln uliti iz betona. Ta konstrukcija je dosti enostavnejša in cenejša od železne. Tu odpadejo drage železne plošče, vsi vijaki, vrtanja itd. Vse to nadomešča cenejši homogeni železo-betori. Najprej se ves ladjin čoln napravi iz železnega ogrodja. Nato se to železno mrežo obda od obeh strani z lesenimi stenami in se mednje nalije betona. Ko se ta spoprime z železom in strdi, se odstrani lesena šablona in pred nami leži ves ladjin čoln enotno ulit iz železo-betona. To so današnji novi načini brodogradbe, ki so deloma že sedaj, deloma pa bodo v boJočem kook urenčnem razvoju svetovne pomorske trgovine pokazali svoje dobre, a tudi slabe strani in lastnosti, katere bo treba še izpopolniti. Akoravno naša država za sedaj še nima izgledov za grad bo večjih brodov v lastnih ladjedelnicah, zlasti v strojnem oziru no. ker bo nakup tujih ladij za nas še dolga luta cenejši od lastne gradnje, nam vendar splitsko pristanišče nudi nenavadno pripravno mesto za ladjedelnice železobetonskih obrežnih in večjih brodov. V Splitu so ob obali znane velike cementne tovarne, a v Bosni valjalnico železa v Zenici. Fojnici in Varešu. Gradbeni materiial je torej skoraj na mestu. j Pod jetnost dalmatinskih brodarjev pa je i iiaSa pravična nada. da bomo v dogled- nem času praznovali krst prvega jugoslovanskega broda. zgrajenega v lastnih delavnicah. Roman princa Auersperga Dne 5. aprila t 1. se vrši na Dunaju iavna dražba zapuščine bivšega princa Franca Jožefa Auersperga. Krstni boter mu je bil sam cesar Franc Jožef in je prejel tudi njegovo ime. Sinu silno bogate in veleugledne plemiške obitelji so ob zibelki prerokovali sijajno karijero. Zato je moral mali princ absolvirati gimnazijo z maturo in se posvetiti pravnišvu na vseučilišču. Toda moral je k vojakom, kjer je ostal. Postal je kavalerijski častnik in eden najveselejših dunajskih bonvi-vanov. Zabave, ženske, konji, ponoče-vanja so mu bila edino delo. Šampanjec je tekel v njegovi družbi v potokih. Plačeval je za vse, zlasti za lepe igralke. Neki židovski pevki je bil, ko je rodila otroka, kavalirski boter, ko so — fantka obrezovali. Zapravil je milijone. Lastna obitelj mu ni hotela dajati ničesar več in začel je delati dolgove. Izposojal si je denarja pri natakarjih, hotelskih vratarjih in fijakarjih. Končno je pobegnil v Ameriko. Toda dolarske princese ga niso marale. Zato je postal zobozdravnik in je iolklno služil. Naposled je našel vendarle bogato Amerikanko, hčer nekega veletržca * zelenjavo. Njegovi upniki so mislili, da zdaj dobe povrnjene dolžne milijone. Ali tast hčeri ni izplačal nobene dote, nego ji je nakazoval vsak meaec le gotov znesek. Bivši avstrijski princ, »e ostal torej nadalje zobozdravnik. Med vojno se je vrnil kot častnik v domovino ter je služil kot zobozdravnik v avstrijski armadi. Napredoval je do ritmojstra. Kmalu po vojni pa je umrl in zdaj se boi'6 njegovi avstrijski upniki za dolžne milijone. Toda ritmojster princ Auersperg je zapustil le vrednosti za 900 dolarjev. Te priprave obujajo upanje na lep razvoj mladega sokolskega naraščaja, ki bo črez leta dal trdno podlago In dober ma-terijal raznim sokolskim društvom v Ba-čkl Da Je k temu napredku obilo pripomogel prvi jugoslovenski vsesokolskl zlet, o tem smo trdno prepričani in Je to lepo zadoščenje za ves trud in delo na zletu. Sokol Ljubljana I. V soboto, dne 7. aprila ob 20. url se vrši v društvenih prostorih na trgu Tabor predavanje br. st dr. Pavla PestotnOca: «Sokolrtvo b javna vprašanja». Vsi bratje in sestre »o vabljeni, da se v kar največjem števila udeleže zanimivega predavanja in sledeče debate. Prosvetni odsek sokolskega društva Ljubljana I. * Sokol I. v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da priredi v nedeljo dn« 8. aprila t. 1. pešizlet v dvilu čez Golovec, Orle v Škofljico. Povratek z večernim vlakom. Zbirališče ob 1330 pri dolenjskem mostu. Zdravo! Gospodarska vprašanja Sokolski vestnik Poslanica Sokolstvu Vsem bratom in sestram! Na IV. glavni skupščini Jugoeloven-skega Sokolskega Saveza, vršeči 6e dne" 25. marca t. 1. v Beogradu, smo soglasno in z navdušenjem sprejeli resolucijo, ki ponovno poudarja osnovna načela naše organizacije in nam v interesu Sokolstva. države in naroda začrtava najnujnejše, neogibne naloge sedanjih dni. Predhodna naša konferenca v Beogradu je sklenila, naj resolucijo razmnožimo s tiskom in jo razdelimo med članstvo. Poživljamo vse brato in sestre, naj se zglase pri svojih društvih, kjer jim je resolucija aa razpolago. Besede, zapisane v njej, prenesite z delom v življenje! Z vso fizično močjo in z vso duševno vedri>stjo stojte na straži in izvršujte dosledno svoje 80-kolske dolžnostii Čas, ki ga preživljamo, je tako resen in tako kritičen, kakor šo ni bil izza našega narodnega in državnega ujedinjenja. Ob temelje naše države se zaganjajo njeni sovražniki, ščujejo brata na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in onečaščajo avtoriteto in svetost državne misli in narodnega edinstva z vsemi sredstvi klevet in demagogije. na[»ajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in nekaznjeno snujejo načrte, kako naj razbijejo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, umiranja in junaštva ter utirajo strugo pogubonosnim valovom zunanjih sovražnih nakan, ki se naj razlijejo po naši zemlji in nas iznova zasužnijo in uničijo! Zavodniki ljudstva se brezvestno in zločesto igrajo z usodo vsega naroda in drve s slepo strastjo do osebnih ali strankarskih koristi brez ozira in pomisleka na to. ali jim te koristi dozo-re tudi le na razvalinah našega skupnega doma. Položaj trenutno narekuje vsakemu Sokolu in vsakj Sokolici dolžnost, da s preudarom. trezno in prepričevalno besedo razširja, poglablja in utrja od i moža do moža. od žene do žene idejo narodnega in državnega edinstva in tega edinstva vsestransko visoko prednost in ceno. ki leme!jita na res-nici. da bomo in ostanemo močni in neodvisnj samo v veliki in urejeni na-cijonalni in državni celoti in skupnosti. Ako pa bi udarila usodna ura. ki bo treba proti razdiralnemu delu in vsakteri pohlepnosti postaviti odporno in obrambno silo vseh discipliniranih moči. takrat bo moralo v zmislu svojih načel in nalog Sokolstvo na plan kot bojna organizacija, ki je wi-pravljona storiti in žrtvovati vse, kar zahteva od vsakega brata In od vsake sestre čast in obstoj domovine! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, dne 3. aprila 1923. Pripi drama ali opera. Znani lutkarski pisatelj Lux piše: «Lutkarske igre so več nego otroške igre. Don Kihotov duh živi še dandanes v njih. Medtem, ko stremi veliko gledališče po vedno večji realni resničnosti in si na ta način omejuje možnost predstavljati vsevprek, se lutkarska igra s svojimi nepopolnimi sredstvi vzdržuje vsakega tekmovanja za resničnost v korist večjih iluzijskih možnosti. Njena dovršenost obstoja ravno v njeni nepopolnosti. Lutke so le splošne veličine človeške prispodobe brez osebnih vrednot, so enostavno simboli. One uresničujejo vse pravljične umetnosti. Resniških namenov ne more pokvarjati. Ni nevarnosti, da pozabijo, da so samo Mago, mrtva tvarina, ki ni podvržena drugim zakonom, nego onim narave in 'Ste. Na srečo predstave nimajo lastne 2avestl Imajo pa dušo. ki je fizikalično pravilo m ki se zove težišče, nahajajoče se v notranjosti lutke. Vsak gib, vsak tre%j to duše sproži ritmično igro čle-fov. nihajoče krivulje ki jih opisujejo krog telesa. Tako konča vsaka razburjenost v harmoniji, vsaka linija je blagoglasne, korak in gesta sta ples, vidna godba. In ker se vrši na najenostavnejši način, je neka posebna neomadeževanost v teh kretnjah, katere so v stanu imeti le popolnoma brezzavestna telesa ali pa ona z neskončno zavestjo, torej le lutke in božanstva. Na žicah visečo lutka je kakor božanstvo brez zemeljske teže: skrivnostno moči j0 gibljejo in usposabljajo delati reči. ki so umirajočim bitjem nemogoče. Čudeži, bajka in tudi sa- tira se dajo v marijonetnem gledališču prepričevalno predstavljati in bili so časi, ko so imele najbornejše figure več uspeha nego najboljši igralci svojega časa. Sveti misteriji. Rabelais, Gargatua in Pantaerruel, bajka o Faustu so spadale k najpriljnbljenejšemu repertoarju in so našle navdušeno in hvaležno občinstvo». (Dom in Svet. Fr. B.) Otvorili so sezono z običajnim «Prologom» in igro «Princ Rožencvet in princesa Lilijana». Med znanimi figurami nas je pozdravil Gašperček, verni spremljevalec marijonetnega gledališča, ljudski humorist in filozof. Marijonetnega gledališča si brez Gašperčka sploh ne moremo misliti. On je vedno isti, njegova pot, ki pelje skozi tisočletja, je označena z eno samo ravno črto. Prav dobro ga karakterizira dr. Iv. Lah: Jaz sem življenja živi sok . . . jaz smeh sem starcev in otrok . . . jaz sem širokih mas dovtip kakor ocvirk vrh dobre kaše . . , Igrali so «Zakletega kalifa», burko «Preskušnja», «Doktorja Fausta», ki je bil nesporno višek cele sezene; dalje: «Začarani princ», «Tri želje», «Obuti maček» in «Snegulčica». Z igri «Mrtvec v rdečem plašču» in «Trojčki iz Damaska» se nam je predstavila italijanska mari-jonetna igra. Četrta sezona se prične konccm septembra in bo po pestrosti repertos-ja še bogatejša: obetajo se nam tudi izvirne marijonetue igre domačih pisateljev. iprave za sokolske poletne nastope Marsikateri očividec lanskega vseso-kolskega zleta je z nekoliko nejevolje opazoval priprave in ogromno delo za zlet, češ, toliko truda in napora za tri dni telovadbe. Na prvi pogled se zdi ta trditev upravičena, zakaj uspehi, ki so bili vidni, res niso tako veliki in stroški so napram uspehom velikanski. Toda to na-ziranje ni pravo, in tako sodbo si morejo ustvariti le oni, ki ne poznajo dobro naše sokolske organizacije. Kdor pa Je poučen o pomenu in namenu velikih so-kolskih prireditev, ve, da se prave posledice velikih Javnih nastopov pokažejo šele pozneje, ko se številni udeležnikl vrnejo v svoja društva in tu izrabijo pridobljene izkušnje In nauke. Poglobitev sokolskega dela, utrjena disciplina, veselje in navdušenje za Sokolstvo ter notranja konsolidacija, to so uspehi večjih zletov. Brez pretiravanja velja trditev, da Je napredek, ki ima svoj izvor v lanskem vsesokolskem zletu, od dne do dne oči-vidnejši v veliki organizacij! Jugosloven-skega Sokolstva. Po poročilih pretežne večine društev in žup so se vršili in se še vrše redni letni občni zbori, na katerih se z vso resnostjo In s pravim ume-vanjem razpravlja o bodočem sokolskem delu. Društva in župe prav dobro razumevajo svoje naloge, ki so jih prejele iz centrale in z veseljem se pripravljajo za poletne nastope, ki se morajo po sklepu lanske savezne glavne skupščine vršiti v manjšem obsegu po društvih in župah, zato pa tem intenzivnejše. Izdana parola, da mora vsaka župa prirediti svoj pred-njaški tečaj, je našla popolen odmev v skoraj vseh župah. Sklep, da naj se posveti posebna pozornost naraščaju. Ima za posledico, da je že več žup sklenilo prirediti v letnem času posebne župne zlete za sokolskl naraščaj. Ti zleti bodo v zvezi z naraščajskimi tekmami. Ker se je smatralo pred enim ali dvema letoma neizvršljlvo, to Je danes za te župe povsem naravno, saj so se na vsesokolskem zletu prepričale, da so tudi naraščaiske tekme izvedljive. In baš napredek v sokolskem naraščaju je nadvse razveseljiv. S posebnim zadoščenjem pa opazujemo, da je razvoj sokolskega naraščaja vedno večji in temeljitejši v krajih, kjer so bila pred prevratom sokolska društva nemogoča, ali so le s težavo vegetirala. Bogata in plodonosna Bačka — pred kratkim časom trdno madžarska — ima | danes že lepo razvijajočo se sokolsko organizacijo v svoji župi, ki ima sedež v Novem Sadu. Bačka sokolska župa priredi letos svoj župnl zlet za moški in ženski naraščaj v Novem Sadu. Zlet bo trajal dva dni in je v zvezi z naraščajsko tekmo in z zletom v Fruško goro. 2e danes ima župa sestavljen ves program za zlet, preskrbljeno je že za vso oskrbo naraščaja In za prenočišča. Z kakšno resnostjo se bavi župni tehnični odbor za zlet naraščaja dokazuje knjižica, ki jo Je pravkar Izdal. Brošurica obsega proste vaje za moški naraščaj (štiri sestave), od teh so tri precej lahke, četrta pa je nekoliko težja. Dalje proste vaje za ženski naraščaj, dve lažji in dve težji ter tri vaje na bradlji in dve na gredi. Knjižica ima poleg vaj tudi predpise za tekme naraščaja in navodila za zlet. Predpisi za tekme so dokaj strogi. Tekme se smejo udeležiti le oni naraščajniki, ki so najmanj 6 mesecev pred tekmo po-sečali društveno telovadbo in so 14 dni pred tekmo prijavljeni po svojem društvu župnemu tehničnemu odboru. Vsako društvo mora pred župno tekmo izvršiti domačo tekmo naraščaja in le tisti tekmovalci, ki dosežejo vsaj 60 odst. dosež-nih točk, smejo tekmovati na župni tekmi. Nagrade dobijo oni tekmovalci, ki dosežejo 75 odst. točk. Moški naraščaj tekmuje v nastopu k prostim vajam, v prostih vajah, v vajah na bradlji, v skoku v daljino, v skoku črez kozo in v teku na 100 jard. Ženski naraščaj tekmuje v nastopu k prostim vajam, v prostih vajah, v vajah na gredi, v skoku v daljino in v ; teku na 75 m- ' Naš izvoz v lanskem letu Pred kratkim so bili objavljen! podatki o našem celokupnem Izvozu v letu 1922. Napram letu 1921. Je lanski izvoz po teži napredoval, in sicer od 1,583.658 ton na 2,213.881 ton, a po vrednosti od 2460.7 milijona na 3071.5 milijona dinarjev. Tako torej izgleda, da Je naš izvoz znatno narastel, vendar pa ie v resnici vrednost našega izvoza radi padanja valute nazadovala. Zagrebška «Riječ» je Izračunala, da je po vsakoletnem povprečnem kurzu dolarja pri nas znašala vrednost našega izvoza: 1. 1920. 55 milijonov dolarjev, leta 1921. tudi okoli 55 milijonov dolarjev, a v letu 1922. samo 38 milijonov dolarjev. Nazadovanje zlate vrednosti Izvoza znaša torej v letu 1922. 17 mililonov dolarjev. Pred vsem le padel — gotovo rad! slabe letine — Izvoz žitaric. Lani se Je Izvozilo raznega žita, koruze in moke skupaj 64.860 ton v vrednosti 264.5 milijona dinarjev proti 449.282 ton v vrednosti 664.5 milijona dinarjev v letu 1921. Znatno Je oslabel tudi Izvoz živine. Izvozilo se Je lani: goved 105.000 komadov (v letu 1921. 108.214), svinj 117.000 komadov (v letu 1921. 219.554), mesa In mesnih predelkov 21.580 ton (v letu 1921. 26.735 ton). Vseh produktov poljedelstva se Je izvozilo lani za 1783 milijonov dinarjev ali 58 odst. celokupnega izvoza napram 75.6 odst. v letu 1921. Naraste! pa Je lani zvoz lesa; Izvozilo se Je 617.660 ton gradbenega lesa, 112.579 ton lesa za kurjavo in 34.177 ton lesnih Izdelkov v skupni vrednosti 519.1 milijona dinarjev. Izvoz lesa in lesnih izdelkov Je znašal lani 17 odst. vrednosti celokupnega izvoza proti 7.7 odst. v letu 1921. Izvoz živine in živinskih proizvodov Je znašal lani 27.2 odst. napram 32.6 odst. v letu 1921. Izvoz žitaric In moke Je padel od 27.0 odst. v letu 1921. na 8.5 odst. v lanskem letu. Slaba letina nam le torej Izvoz žitaric in moke. ki so med našimi glavnimi izvoznimi predmeti, izredno oslabila. Izvoz suhih češpelj, ki so letos krepko podpirale našo trgovinsko bilanco, Je narasel, in sicer Je znašal lan! 40.443 ton v vrednosti 185.7 miliiona dinarjev (6%) proti 38.376 tonam v vrednosti 144.2 milijona dinarjev (5.9%) v letu 1921. ter 21.258 tonam v vrednosti 63.8 milijona dinarjev (4.8%) v letu 1920. Istotako je narastel izvoz Jajc, ki Je znašal lani 13.382 ton v vrednosti 267.6 milijona dinarjev (8.7%) proti 12.314 tonam v vrednosti 146.7 milijona dinarjev (5.9 odst.) v letu 1921. ter 2045 tonam v vrednosti 30.1 milijona dinarjev (2.2%) v letu 1920. Posebej neimenovanih predmetov se Je izvozilo lani 439.672 ton in 1181 komadov v skupni vrednosti 650.2 milijona dinarjev (21.0%). Največja odjemalka našega blaga Je Istotako gotovo niso izvoza pospeševale slabe prometne razmere. Omeniti pa le treba tudi, da imamo od lanske žetvs gotovo še mnogo žita In koruze za izvoz, ker dosedanji Izvoz končno le ni v pravem razmerju z rezultati lanske žetve. Iz vsega je očlvidno, da Igra v naši zunanji trgovini odločilno vlogo dobra ali slaba letina. Letos se nam zn enkrat obeta povoljna žetev in tudi več posejanega je baie letos v naši državi Porast cen živini v Sloveniji Na včerajšnji živinski sejem v Ljubljani, ki se Je po dolgem presledku rad! za-brane zopet vršil (zadnji sejem Je bil 6. decembra 1922.), so prignali 387 konj, 49 volov, 40 krav, 39 prašičkov in 7 telet Cene so bile zelo visoke, zlasti za konje. Par lepih konj se je prodajal celo do le za okoli 25%. Poslabšanje valute torej takega skoka cen ne opravičuje. Nerazveseljiv in neopravičljiv je porast cen govedini tekom presledka med včerajšnjim in zadnjim sejmom dne 6. decembra lanskega leta. Dočim so cene narasle povprečno za nad 100%, je padla vrednost našega denarja med tem časom le za okoli 25%. Cene za kg žive teže na včerajšnjem sejmu so bile (v oklepajih cene dne 6. decembra 1922.): voli I. 58—64 K (24—25 kron), II. 50-56 K (19—23 K), krave za klobase okoli 30 K (10—14 K), teleta 60 do 70 K (40—42 K). Najdražji pitani voli so se prodali po 78.50 K za kg žive teže, tako je neki kmet. lastnik dotičnega para volov, ki so tehtali 1425 kg, dobil zanje 112.000 K. Prašički, 6 tednov stari, so se prodajali par po do 4000 K, kar pomeni istotako velik skok v ceni. Kakor smo že te dni poročali, so cene živini narasle tudi na zadnjem mariborskem sejmu. Podoba je, da to naraščanje cen povzroča menda že pomanjkanje živine v Sloveniji radi prekomernega izvoza. Zanimiv je ta pojav tudi v toliko, ker na Hrvatskem nasprotno cene živini slabijo. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (4. t m.): baška pšenica ponudba 455, srem-ska 453.75, baški Ječmen ponudba 307.50 oves 1 vagon 290, banatski Ječmen ab Subotica 3 in pol vagona po 300, baška koruza promptno i vagon 255, baška garantirana 4 vagoni po 260, 100 odst. kaša povpraševanje 250, ponudba 252.50, za maj 5 vagonov po 262.50, za junij 10 vagonov po 260, fižol sremski 1 vagon 470, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 160, v vrečah Iz jute ponudba 170. Zagrebški žitni trg (3. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, no-bila lani Italija, kamor se je izvozilo bla- firajo: Pšenica 450 do 455, koruza, začasen „ «rulTintH Rfti * mililniM riinnrlev nQ suhai 970 do 280, rž 400 do 405. ječ- ga v vrednost' za 861 5 milijona dinarjev (28.05%) proti 576.4 milijona (23.43%) v letu 1921. in 356.2 milijona (26.98%) v letu 1920. Na drugem mestu je bila Avstrija, kamor Je znašala vrednost izvoza 705.5 milijona dinarjev (22.97%) proti 1 beli 200 do 210. Tendenca mirna. men za pivovarne 220 do 225, oves 290 do 295. moka pšenična «0» 675 do 700. «2» 050 do 675, «6» 625 do 650, za krmo 210 do 225, otrobi drobni 160 do 170, de 882.4 miliiona dinarjev (35.86%) v letu 1921. in 563.4 milijona dinarjev (42.67 odst.) v letu 1920. Nazadoval je istotako izvoz v Nemčijo, ki Je znašal 260.1 miliiona dinarjev (8.47%) proti 397.4 milijona (16.15%) v letu 1921. in 99.3 milijona (7.53%) v letu 1920. Na četrtem mestu je Švica, kamor je izvoz narastel; znašal je 235.2 milijona (7.66%) proti 169.1 milijona (6.87%) v letu 1921. in 48.6 milijona (3.68%) v letu 1920. Istotako se ie povečal izvoz v Češkoslovaško, ki Je znašal 232 3 milijona dinarjev (7.59%) proti 100.8 milijona (4.10%) v letu 1921. In 67.6 milijona (5.12%) v letu PRODAJE. Prodaja vinskih sodov. Pri intendant-skem slagalištu Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši 14. t. m. ob 11. dopoldne ustmena dražba 36 komadov vinskih sodov. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. =■ Hmeljarsko društvo v Žalen ima 43. glavno skupščino dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani Roblekove gostilne v Žalcu. Dnevni red običajen. Ker se nahaja hmeljarstvo v kritičnem po-1920. Nadalje je narastel izvoz v Fran- : jo^ju je v interesu hmeljarjev samih. cijo; znašal je 181.4 milijona (5.91%) 5e' skupščine udeleže v čim večjem proti 40.8 milijona (1.66%) v letu 1921. In 41.4 miliiona (3.13%) v letu 1920. Izvoz v Madžarsko je znašal 165.9 milijona številu. Cim večje je zanimanje članov za društvo in čim večje bo število društvenih članov, tem z večjim uspehom bo proti 29.9 milijona v letu 1921. in je po- delovalo Hmeljarsko društvo. Tudi za skočil na 5.41% od 1.21% v letu 192!. hmeljarje velja "pregovor: V slogi je moč! V Grčijo smo izvozili 146.7 milijona (4.78 j = Vspostava prometa s Sušakom. Pro-odst.) proti 127 6 milijona (5.19%) v letu ¡metno ministrstvo je odločilo, da se že- 1921., v Anglijo 58.7 milijona (1.92%) proti 17.7 milijona (0.72%) v letu 1921. Omenjene države so naše glavne odje-malke. Izvažali smo nadalje manjše količine na Reko, v Turčijo, v kraje, zasedene od Italije, v Egipt, v Bolgarsko, v Zcdinjcne države, v Holandsko, v Rumu-nijo, v Indijo, v Albanijo, v Belgijo, v Tu-nis, na Portugalsko in druge dežele. Iz gornjih podatkov se vidi, da je Izvoz v Avstrijo in Nemčijo znatno oslabel, a se povečal v Italijo, češkoslovaško In Švico, torej v države s srednjedobro in dobro valuto. Oslabljenje izvoza v Avstrijo in Nemčijo kaže, da sta ti državi radi slabih valutnih prilik izgubili velik del svoje plačilne moči. Da naš izvoz v splošnem po zlati vrednosti ni r.arastel, temveč še nazadoval, je kriva v veliki meri lanska slaba letina, radi katere se je v drugi polovici lanskega leta onemo- lezniški promet na progi Zagreb—Sušak podaljša do postaje Martinščica. = Prometne olajšave za posetnike zagrebškega velikega sejma. Prometno ministrstvo je dovolilo posetnikom zagrebškega sejma polovično vožno ceno tudi na dnevnih brzovlakih. = Uradni tečaji dinarja so za april isti kakor so bili v marcu. = Poljedelska statistika. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je pričelo te dni urejevati statistične podatke o vseh doslej storjenih poljskih delih tekom te spomladi Zlasti se posveča pozornost na točnost pri urejevanju podatkov o posejani površini. Ministrstvo bo te podatke v kratkem času objavilo. = Prepoved izvoza življenskib potrebščin iz Poljske. Poljska vlada je prepovedala izvoz vseh življenskih potrebščin iz Poljske v svrho pobijanja draginje. gočil izvoz nekaterih naših pol;sk!h pri- Za izvoz sladkorja ostanejo v veljavi le delkov s visokimi izvczn'rai carinami.' dovoljenja- ki to bila ie poprej izdana. Dr. ¡OL:' Odpovedi stseasvanj in poslovnih SokaSov i. Dne 1. januarja 1923. je stopil v veljavo novi zakon o stanovanjih z dne 30. 12. 1921. (razglaSen v Službenih Novicah št 41 izdanih 23. 2. 1922. in objavljen v Uradnem Listu št. 28 dne 24. 3. 1922. št 71) in novi Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. 12. 1021. (razglašen v Službenih Novinah št 273 izdanih 30. 12. 1921. in objavljen v Uradnem Listu št. 420, dne 21. 12. 1922. Po novih predpisih imajo hišni posestniki neomejeno pravico razpolaganja s stanevanskimi in poslovnimi prostori v novih zgradbah. Glede najemov- v teh zgradbah veljajo v Sloveniji kakor pred vojno določbe 25. poglavja obč. drž. zak. Katere zgradbe se ima smatrati za nove, določa čl. 24. pravilnika, ki označuje kot take v Sloveniji: 1). vse nove zgradbe, ki se sezidajo. In one. katerih gradnja se ie pričela kasneje nego 1. novembra 1918., istotako vsa na novo postavljena nadstropja In novo dozidani deli k obstoječim zgradbam. 2.) Vse zgradbe in njih deli, kar lih je filo doslej oproščenih podobnih omejitev. 3.) Stanovanski in poslovni prostori v Starih zgradbah, ki so temeljito popravljeni, a se prej niso mogli ukoriščati za stanovanja, tako, da so s tem dobljeni covi prostori za stanovanja. V spornih primerih določajo stanovan-ska oblastva prve stopnje, katere zgradbe se smatrajo za nove (čl. 30., št. 8. pravilnika). Ker so po ČL 24. pravilnika nove zgradbo oproščene vseh omejitev, ki jih določata zakon o stanovanjih in pravilnik, so za prenehanje najemnih odnošajev pri novih zgradbah merodaine samo določbe § 1112-. —1121. o. d. z., od katerih le važna osobito določba, ki govori o razrušitvi najemne pogodbe, ako je pretekla pogojena najemna doba (§ 1113. o. d. r.) in določba § 1116. o. d. r., ki govori o odpovedi, katero je podati v slučaju, da ni izrečno, ne molče določeno trajanje najemne pogodbe. Posebne važnosti pa je določba § 1118. o. d. z., po kateri ima najemodajalec pravico zahtevati takojšnjo razrušitev najemne pogodbe, ako uporablja najemnik najete prostore na znatno škodljiv način ali ako je po predhodnem opominu s plačilom najemnine v takšnem zastanku, da po preteku določenega termina ni popolnoma odplačal zaostale najemnine, ali pa, ako Je v najem oddano poslopje treba znova dograditi. Glede starih zgradb določa sicer čl. 2. pravilnika, da se najemnikom stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov v starih zgradbah ne sme odpovedati v času od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925., tako da Je zaščita najemnikov še za dve leti podaljšana, vendar so v stanovanskem zakonu kakor pravilnika določene izjeme od tega splošnega pravila, in sicer v čl. 8, 9., 10. in 11. Čl. S. govori o odpovedi stanovanj in ponovnih prostorov po občih zakonskih predpisih, člen 9. o odpovedi stanovanj in poslovnih prostorov zaradi zidanja novih zgradb namesto starih, člen 10. o odpovedi stanovanja radi prebivanja njegovega lastnika in člen 11. o odpovedi lokalov za opravljanje trgovin in obrta. A. Pravica odpovedi stanovanj in poslovnih predpisov po občih zakonskih predpisih. Člen S. pravilnika določa, da ima najemodajalec pravico odpovedi tako pri dodeljenem stanovanju, kakor tudi ob pogojenem najemu: 1.) če izgubi najemnik pravico, da stanuje, po občih zakonskih odredbah, In ;.lcer samo, če je naiemnikovo ponašanje razlog za odpoved po občih zakoncih predpisih v posameznih pokrajinah. 2.) ako izostane najemnik v izpolnjevanju svojih obveznosti glede plačevanja najemnine zaporedoma dva meseca. Glede prvega slučaja pojasnjuje pravilnik, da se za ponašanje, ki je razlog za odpoved, smatra: a) vsako uporabljanje stanovanja na cčiio škodo lastnikovo, bodisi, da se povzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po nJega krivdi; b) uporabljanje najemne imovine zoper rije namen; c) ponovni težki prekrški predpisov hiš nega reda, v kolikor ti predpisi ne nasprotujejo odredbam zakona o stanovanjih in tega pravilnika. Določba citiranega ČL 8. odgovarja določbi čl. 5. zakona o stanovanjih, ki se glasi: Najemodajalec ima pravico odpovedi tudi pri dodel l enem stanovanju po splošnih zakonitih predpisih, kakor tudi ob pogodbenem najemu, in sicer samo, če izgubi najemnik s svojim ponašanjem pravico stanovanja po splošnih zakonitih predpisih, ali če zastane v izpolnjevanju svojih obveznosti zaporedoma dva meseca. Zakon kakor pravilnik se ujemata torej v tem, da je mogoče podati odpoved tedaj, ako je najemnikovo ponašanje dalo povod za odpoVed po občih predpisih, ki veljajo v posameznih pokrajinah. Po občih zakonskih predpisih, ki ve-fjajo v Sloveniji, Je naiemnikovo ponašanje razlog za odpoved, ako najemnik na znatno škodljiv način uporablja najeto stanovanje ali najete prostore (§ 1118. o. d. 2.). Pravilnik, ki vsebuje v £1. 8. avtentično tolmačenje, kdaj Je najemnikovo ponašanje razlog za odpoved po občih zakonskih predpisih, se ujema s citirano d?:o£bo obč. d, z. v toliko, v ko» likor nagaja, da se za tako ponašanje smatra vsako uporabljanje stanovanja na cčito škodo lastnikovo, ne odgovarja pa občim zakonskim predpisom in sega preko njih meje določbe o uporabljanja najemne imovine zoper nje namen, kakor tudi nI v občem državljanskem zakonu nobene odgovarjajoče določbe o ponovnih težkih prekrških hišnega reda, ki bi bili razlog za odpoved- Nastane torej vprašanje ali sta to dva poslednja razloga, ki jih ni mogoče spraviti v sklad s § 1118. a d. z. oziroma s čl. 5. stanovan-skega zakona, obvezna za sodišča, ki imajo pravico preiskovati, ali določbe stanovanskega pravilnika nasprotujejo določbam stanovanskega zakona. Kar se tiče prvega zgoraj pod a) omenjenega vzroka (uporabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo), je poudariti predvsem, da mora biti škoda očito, t. j. očividna, razločna in jasna, zavzemati mora torej večji obseg in ne zadostuje vsako neznatno oškodovanje. Izvirati mora nadalje iz nepravilnega uporabljanja. Za škodo, ki je posledica pravilne uporabe, najemnik ni odgovoren in mu zato tudi nj mogoče stanovanja odpovedati. Razlikovanje v besedilu pravilnika «da se povzroča škodo spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njega krivdi» ni ravno jasno, ker tudi pri veliki nemarnosti (culpa lata) govorimo o krivdi. Srbski original ima besedo «krivica», kar odgovarja krivdi (Scbuld). Morda je hotel zakonodajalec z besedami «po njega krivdi» ustanoviti odgovornost najemnikovo tudi za škodo, povzročeno po tretjih osebah, za katere je on odgovoren (družinski člani posli), kar je bilo nepotrebno, ker spadajo tudi ti slučaji pod pojem »nemarnosti najemnikove». Pri «uporabljanju imovine zoper nje namen» ni potrebno, da je nastala kakšna škoda iz take uporabe. Zadostuje dejstvo, da se uporabljajo najeti prostori v druge svrhe, kakor v tiste, za katere so bili po svoji lastnosti ali po pogodbi določeni. Kar se tiče prekrškov hišnega reda se morajo ti prekrški ponavljati in morajo biti težki Proti najemniku, ki torej samo enkrat prestopi hišni red, ne bo mogel hišni lastnik postopati z odpovedjo. Kdaj so prekrški težki, ni mogoče v naprej določiti s pravilom, ki bi veljalo za vse slučaje. To bo mogoče ugotoviti šele po upoštevanju vseh stvarnih in osebnih okoliščin vsakega posameznega primera. Poleg ponašanja najemnikovega je vzrok za odpoved tudi neplačana najemnina, in sicer tedaj, ako se ni plačala zaporedoma 2 meseca. Ta odredba pa nikakor ne izpreminja udomačenega načina po katerem se plačuje najemnina po občih zakonskih predpisih. Te predpise vsebuje za Slovenijo določba § 1100 obč. drž. zak., ki pravi, da če ni nič pogojeno ali v kraja običajno, se plača na jemnina polletno, ako je .vzeta stvar v najem za eno ali več let, pri krajši najemni dobi pa po njenem preteku. Nevarnosti odpovedi po ČL 8 so izpo-stavljfeni tedaj le tisti najemniki ki plačujejo najemnino mesečno, kajti za najemnine z daljšim rokom nima besedilo •^zaporedoma 2 meseca» nobenega zmisla in se gotovo ce more tolmačiti n. pr. na ta način, da ima hišni lastnik pravico odpovedati, ako ni najemnik, ki plačuje v daljših rokih (trimesečno ali polletno) plačal najemnine in sta pretekla že 2 meseca po zapadlosti Določbe zakona tudi tedaj ni mogoče uporabljati, ako se plača najemnina samo vsak drugi mesec (januar, marc itd.). Koncem leta je tedaj najenmnik lahko v zastanku za 6 (ravnih ali neravnih) mesecev, ne da bi mu mogel najemodajalec odpovedati, dočim lahko odpove onemu, ki je redno plačeval najemnino vse leto in je samo zadnja 2 meseca ni poravnal Razume se, da ni mogoče govoriti o zastanku, če lastnik noče sprejeti najemnine in jo položi najemnik pri sodišču ali po 51. 16 (poslednji odstavek) pravilnika pri prvostopnih upravnih oblastvih. Da se nanaša čl. 8 tudi na poslovne prostore, je sicer razvidno iz nadpisa k temu členu, ni pa razvidno to tudi iz stan. zakona, ki govori v čl 5, odst 1., le o stanovanjih. Ali ker se v čl. 3., odst. 1., zakona o stanovanjih vzpore-jajo stanovanja z lokali za poslovne prostore in govori čl. 5. na splošno o najemodajalcu, ki ima pravico odpovedi, ni mogoče trditi, da določba ČL 8 pravilnika nasprotuje določbi stan. zakona. /možna strojepisja in stenografije v slovenskem in nemškem jeziku, obenem knjigo-vodkinja, se spre me tai-oj. — Lastnoročne <4 oferte na upravo «Jutra» št, 1110. 39 divjačine vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z as-ujem 0. Zdravit, Ljubljana, Sv. Florjana al. 9. Objave * Društvene vesti v tei rubriki stanejo do 30 besedi 3 Din. vsakih nadalinih 5 besedi 1 Din več. Vse druge objave do 30 besedi stanejo 5 Din, vsakib nadalinih 5 besedi 1 Din več. — Objave se plačajo vnaprej in jih sprejema uprava «Jutra», Prešernova ulica 54, te!. 36. * Akademija Splošnega ženskega društva v korist «Dečjemu domu» se ne vrši v nedeljo, nego v torek, 10. t m. ob pol 6. zvečer v dramskem gledišču. Uprizori se spevoigra «Sirota Anka» ter se bodo pele narodne in ponarodele pesmi Predstava ne bo zanimiva samo za otroke, nego tudi za odrasle, ker bo pokazala, do kake višine Je možno izvežbatl mlade otroške glaske. Cene so operne. Vstopnice je dobiti v soboto, 7. t m. od 9. — 12. dop. in od 3. — 6. pop. v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9, pritličje ter v pondeljek pri gledališki blagajni. * O Vnf zbor Kola jagoslov. sester bo v pondeljek 9. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Udeležba Je dolžnost vseh članic. " Kolo jugoslovenskih sester bo nudilo v soboto zvečer v Narodnem domu v Ljubljani občinstvu velikonočni žegen, t j. peciva vseh vrst in za vsak okus. Kolače. pinice, potice, pirhi bodo na prodaj v ličnih košaricah, katere izdelujejo Ko-lašice same. Svirala bo šentjakobska godba, igralo se bo na šaljive dobitke, pri pogrnjenih mizah se bo razvila neprisiljena domača zabava. Vsem udeležencem se obeča prav lep večer. * Deška in dekliška meščanska šola v Tržiča priredi v petek, 6. t. m. ob pol osmih zvečer, in v nedeljo, 8. t. m. ob štirih popoldne sedmo šolarsko akademijo. Spored obsega telovadne, pevske, de-klamatorske, goslaške in klavirske nastope vseh učencev z učitelji. V nedeljo ob osmih se otvori v šolskih prostorih velikonočna razstava pirhov iö risarskih ovitkov. Za obilen poset akademije kakor razstave prosijo učenci in ravnateljstvo. * Št. Peterska C. M. D. v Ljubljani vabi na občni zbor, ki se vrši 7. t m. ob 8. zvečer v steklenem salonu restavracije glavni kolodvor. Spored običajen. * Zadruga mesarjev in prekajevalcev v LJubljani naznanja svojim članom, da se bo pomočniška preizkušnja vršila dne 13, aprila 1923 od 8. ure dopoldne naprej v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi pomočniki, ki nameravajo preizkušnjo delati ter imajo doprinesti vse tozadevne listine ter jih predložiti pismeno ali osebno pravočasno mesarski zadrugi. " Kino «Matica» v Ljubljani predvaja od 4. do 7. t m. krasno detektivsko dramo «George Bully» v 6 dejanjih. V glavni vlogi svetovno znani detektiv Stuart Webbs. Pretresujoče ta nadvse zanimive slike se vrstijo ena za drugo ter nam kažejo borbo med znamenitim detektivom in celo razbojniško grupo s pomočjo nad vse zanimivih in naravnost neverjetnih tehničnih sredstev. Od 7. do 13. aprila svetovnoznani film «Leteči avto» v dveh delih. V glavni vlogi Harry Plel. * Za zgradbo sokolskega doma v Sp. Šiški sta darovala po br. Kovič Pavlu, dva neimenovana gospoda po 40 Din. — Iskrena hvala. — Odbor. * Sokolsko gledališče v Radovljici opozarja še enkrat da se na belo nedeljo ob 15. zadnjikrat uprizori velika igra izza časa preganjanja kristjanov «V znamenju križa». Konec Igre je tako določen da se zunanji obiskovalci lahko vrnejo z večernimi vlaki. * Sokol Medija-lzlake se iskreno zahvaljuje za po sestri Mlnki Bregar nabrano od omizja «Zgodovinska miza» pri Košaku v Ljubljani darovano vsoto 1800 kron. — Zdravo! * Izgubila sta se v soboto popoldne 2 prstana (1 poročni) od Ambroževega trga do magistrata. Odda se naj jih proti dobri nagradi v Lončarski stezi št 6 pri Mariji Pavšek. * Več poljskih delavk sprejme ljubljanski mestni magistrat Zglase naj se danes, v četrtek od 8. — 9. dopoldne pri gospodarskem uradu. »tiri'o z iritrrrfm davkom n. Inserate Trad de 90 bs*e-1 Dio 5'—, neka nadetlnje beseda 50 pa> veó. — P!a¿a m vedno naprej 'lahko tudi v cocrckatO. Na vprašanje cdro.er'« uprava la, ako J« *p/t¿zív tančea pojasniia pišite na Uianoa. 1130 i nsslor: Poštni predal štev. 5, za zlatarsfco obrt sprejmem, i Celje. 3114 Milan Košab, Cankarjevo na- i brežje 31. f Priporoča se speulcija RANZINGER Ljubljana — Jesenice, Li ;—n ER . S3 J bluze 69/11 n$3flove!šl3» modelov so ravnokar doile. I i B. StisM Ä Manufaktnrlst želi premeniti mesto v Ljubljani ali Mariboru. Cenjene ponudbe pod «Št. 1132» pol-tnoležeče Maribor. ns2 SUafi, 1133 inteligenten gospod išče učiteljico Nemko, v Bvrbo iz-učitve nemškega jezika. Cenj. dopisi in naslov pod «N - 23- M» poštnoležeče Ljubljana. Knjigo vodklnja, samostojna moč, bi je zmožna slovenske in nemške korespondenc«, za popoldan-ke are, se sprejme takoj. Cenj. ponudbe pod «Dobra moč 100» na upravo «Jutra». 1416 Izurjen mlinar, star 47 let, išče eluž o ali vzame v najem mlin na štule ali valjčke. Ivan Narobe, Dol pri Ljubljani. 1445 Šofer, išče mesta. Govori Blovensko, hrvatsko, italijansko ic nemško. Ponudbe pod «Šofer» na aoončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 1131 Pestunjo 1128 k dvema otrokoma iščem za takoj. Prednost ima starejša oseba, ki je v tem poslu iz-vežbaua. Izborna oskrba in dobra plača. Pome stroške povrnem. Obrniti se je pismeno na gospo Ano kramer, Sv. Peter pod Sv. Gorami. Postranskega zaslužka išče državni uradnik. — Ponudbe pod «Državni uraduik» na upravo «Jutra». 1125 Kontorlstinja, zmožn^ slovenske;!, nemškega m hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, se sprejme. Beflelitira se izključuo na prvovrstno moč. Ponudbe je poslati na tvrdko Gatei & Comp., Celje, tovarna zlatnine. 1120 Zastopniki za komisijsko ali provizijsko prodajo «Komet» tekočega čistila za parkete se iščejo za Ljubljano, Maribor in Zagreb. Ponudbe na «Komet» tvornica, Celje. 1115 Tihi družabnik za novoustanovljeno podjetje, ki izdeluje predmet, kateri so v Jugoslaviji še ne izdeluje, se išče. Podjetje je neodvisno od uvoza sirovin in je visoko Kostanjevega lesa, nekaj vagonov, za takojšnjo dobavo m do konca maja 11. ter nekaj vagonov popoln ma snhih oakovih drv, cepljenih, za takojšnjo dobavo kupi Rudolf Dergan, trgovec. Laško, ter prosim obvezne ponudbe za 100 kg franko vagon nakladalne postaje. Istotam se sprejme trgovski pomočnik mešane stroke, dober prodajalec, proti dobri plači in vso oskrbjo v hiši ter se ozira le na dobro moč. Ponudbe je poslati na gori imenovano tvrdko. 1112 Proda se: 1141 srednjevelik štiriletni konj, doprsna oprema in skoro nov zapravljenčtk za 8000 Din, malo rabljena, veliki slamo-reznica 2U00 Din, velik mlinček za dišave na stojalu 50J Din Istotam se epreime trgovski vajence z dežele. Naslov se izve v upravi «Jutra». Kolo, 1138 zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov pri upravi «jutra». Klavir, 1135 kratek, in šivalni stroj se pro-dasta. Naslov pova uprava «Jutra». Oprava, bela, emajliraoa, za majhno trgovino in otroška postelja se prodasta. Naslov pove uprava «J,.tra>. 1134 Lepe, sladke krme, več vagonov, ima naprodaj Matija Šmid, Nova vas, Št. Jurij ob juž. žel. 1113 Velika zalega raznovrstnih otroških vozičkov, lestnib vozičkov na 4 kolesih, dvokolesa najnovejšega tipa,malib nainovejših,motorčkov, šivalnih strjjev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in na drobno, poceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila. «TRIBl NA», tovarna dvokoies, otroških vozičkov ia delov. Ljubljana, Esrlovska cesta 4. 1079 Nemebllrano sobo v sredini mesta iščem. Ponudbe pod «Nemeblirana «<»• ba> na npravo «Jutra». __14*1 Mesečno sobo če mogoče s posebnim vhodom, išče gospodična takoj. Dopisi pod f Mesečna soba» na upravo «Jutra». 145C Veliko prazno sobo ali dve manjši, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iščem xa takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod «Profesor» na upravo «Jutra». ust Nagrado, 1448 posojilo ali večletno najemnino plačam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod «Stanovanje» na upravo «Jutra». Zičem majhen loka! za gostilno, v mestu ali na deželi v kakem trgu. Ponudbe prosim na upravo «Jutra» pori «Mireu dom». 1444 Gostilna 1142 ali restavracija se vzame v najem. Ponudbe pod «Gostilna» aa upravo «Jutra». Majhen trgovski lokal se išča v najem proti visoki odkupnini. Cenjene ponudbe pod «Promet» na upravo «Jutra». 1136 Vila v Mariboru pri parka z 8 stanovanji in stavbiičem; Vila pri Mar boru, 6 sob, 1 oral zemije, električna razsvetljava 1,100.000 K; posestva od 3 oralov ca^ prej, kakor graščine; stanovanske in trgovske hiše; tovarna kartonaže ali prazna proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. 11« Eno nadstropna vila, popoluoma renovirana, e vrtom, v sredini Ljubljane, so ngoJno proda. Pooudbe na poštni predal 126, Ljubljana I. nemeblirana, ozir. meblirana, s prostim vhodom v sredini mesta, se odda proti dobri najemnini. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Lepa soba». 1449 Hiša 109U z vrtom in gozdom, sredi trsrs v Železnikih, se ceuo proda-Ivan Tavčar, krojač, Zelazni-ki 98 nad Skofjo Loko. Posojilo 1447 od 150.000 do 200.000 Din išče mlad. podjeten, ceože-ujen trgovec v svrbo povečanja svoje trgovine. Sigurno jamstvo z mojim nepremakljivim imetjem. — Ponudbe poštnoležeče Ljubljana pod šifro «Energičan trgovac». Zahtevajte cen legfsfrima blagajna j s šestimi predali, skoro popolnoma : nova^ se vsled opustitve podružnica proda. 555 i Natančneje se izve pri Francu ?rx-.iatlju, Tržišče (Dolenjsko). predvojne kvalitete, brušena in ne- i brušena, v vseh velikostih in oblikah j pri A. SPILJAK-u, Beograd, Sarajevska ulica 18. — Cene konkurenčne! Dopisovanje slovensko! 558 is pFiiuEp ^priseiiega less (Zürgelholz), navadne gladke, poliiirane, luksuzne, težke (furmanske), pletene itd. izdeluje in nudi po primernih eeoah Prva jngoslovenska tvornica. tr-žažklh bičovnikov OGRIN & PERIC. Laverca pri Ljubljani. 3-"-1 1 6 tednov stare, naprodaj. Ogle- j dajo se lahko Cesta na loko 4, Ljubljana - Trnovo. 653 i Za vse izkaze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta Josipa Simončiča izvoačka izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem drugim mnogoštevilnim udelež-nikom snrevoda, ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebej pa društvu izvoščekov za poklomtev prekrasnega venca. V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1923. Žalujočo rodbina Simcnčlševa in vsi ostali sorodniki. Naprodaj novi AEG- motorji motor za vrtilni tok 4 konjske " " " * q * _ — • »d . Ve sil« 220/380 volt „ 220 380 , . 220/380 , 220/380 Dia 7500-— 6300"— 6000— 2500-— . S3U/30U , 1 > .. z jeraienico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi bo vse druge vrsta motorjev u» "i?*™: Elektromaterijal po najnižjih cenah. B505 Kare! FkmJ^nčič, Celle, telefon št. 74.