• ROLETE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI rme • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL je... D0L6 NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TEL./FAX: (068) 23-673, ® 323-673 DOLENJSKI I.JST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * IU H* cc h” IU >Q DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Takšt setev JUTRI SE ZAČNE AVTOMOBILSKI SALON LJUBLJANA - Na Gospodarskem ‘zstaviSču bodo jutri odprli 18. Sionski avtomobilski salon, na kate-bo poleg domače avtomobilske •dustrije razstavljalo svoje izdelke ar 281 proizvajalcev iz 25 držav. Se-bo zavzel hektar razstavnih po-f5in, odprt pa bo do 15. maja, vsak an od 10. do 21. ure. Vstopnina bo aašala 450 tolarjev za odrasle in 250 >larjev za dijake, študente in upoko-;nce. Paič prodajno servisni center Krška vas 28/e 68262 Krška vas. Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS ERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO • original plinski kotli JUN-KERS s pretočnim bojlerjem že *a 158.742,00 SIT • velika izbira panelnih radiatorjev KORADO po zelo ugodnih cenah Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tega tedna je 105380 JANEZ HROVAT, LJUBIN 32, URŠNA SELA Zahteve Revozovih delavcev 30 odst. večjo plačo, podpis pogodbe in drugo NOVO MESTO - Generalnega direktorja Revoza Bernarda Coursata so seznanili z zahtevami, ki so jih na nedavnem sestanku sprejeli predstavniki vseh obratov te firme v Novem mestu ter obeh sindikatov. Tako glede na spremenjeni režim dela, zmanjšanje števila delavcev (lani so odpustili več kot 400 delavcev) in delovne rezultate zahtevajo povečanje osnovne plače za 30 odst. Stimulacija pa naj se izplačuje vsak mesec. Obema sindikatoma -zahtevajo naprej - morajo predložiti akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Revozu, kot to zahteva 1. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ter predlog plačilnih razredov. Takoj po uskladitvi zadev v zvezi s temi zadevami naj delavcem ponudijo v podpis pogodbe o zaposlitvi. Ker je veliko pripomb in nezadovoljstva glede prehrane med delom, sindikati zahtevajo, naj se to uredi do konca maja, sicer naj bi proučili možnost, da bi delavcem izplačevali regres za prehrano ob izplačilu osebnega dohodka oziroma da bi to izplačali vsem tistim, ki nočejo prehrane ob delu v Revozu. Nadalje delavci zahtevajo neto 80.000 tolarjev regresa za dopust. Za pogajanja za vse svoje zahteve so imenovali predstavnike, in to svoje sodelavce iz podjetja in predstavnika območnih organizacij obeh sindikatov. . „ A. B. Nekateri bi kar obšli parlament Prvomajsko srečanje na Debencu - Dr. Kristan: demokracija in spoštovanje načel pravne in socialne države za vstop v Evropsko unijo - Listina in priznanja OEBENEC - Na Ocbencu pri Mirni je bilo 1. maja tradicionalno srečanje, ki ga je organizirala območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. Slavnostni govornik je bil dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Dr. Kristan je spomnil, da je letošnje praznovanje 1. maja tretjič v samostojni Sloveniji. Kako dragocena je samostojnost, se pokaže zlasti ob vojni, ki divja v Bosni in Hercegovini. Kristan je dejal, da je potrebno storiti vse, da te samostojnosti in svobode “ne izgubimo”. “Najboljše jamstvo, da se to ne bo zgodilo, je, da postanemo član Evropske unije in da se vključimo MINISTER JE POLOŽILI TEMEUNI KAMEN - V torek je Novo mesto obiskal minister za notranje zadeve Ivo Bizjak s sodelavci in v Bučni vasi, na mestu, kjer je nekoč imelo prostore podjetje Gorjanci, postavil temeljni kamen nove policijske zgradbe, ki je hkrati največja investicija notranjega ministrstva v Sloveniji. Se pred tem sta v prostorih novomeške uprave za notranje zadeve direktor uprave skupnih služb pri MNZ mag. Davorin Mozetič in direktor Pionirja Jože Peterlin podpisala pogodbo o gradnji. V letošnjem letu, ko naj bi Pionir zgradil stavbo do četrte faze, bodo za gradnjo namenili okrog 4 milijone nemških mark, medtem ko znaša celotna investicija z nakupom zemljišča vred 21 milijonov mark. Nova stavba bo imela okrog 8.000 neto kvadratnih metrov površin, v njej pa bosta imeli svoje prostore novomeška UNZ in policijska postaja. Dokončana naj bi bila predvidoma prihodnje leto. (Foto: J. Domiž) VLOMIL V POSLOVNI PROSTOR V SEMIČU SEMIČ - V času od 19. do 22. aprila je neznanec v Semiču vlomil v poslovne prostore J. B. iz Otoka in ukradel prenosno slušalko telefona ter namizni kalkulator. S tem je lastnika oškodoval za 95 tisočakov. VSE PADLE SPREJMIMO ZA SVOJE - S temi besedami je predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija pospremil delegacijo borcev in mladine do spominske lože in spomenika padlih in umorjenih na Javorovici. Prvomajsko slavje so pozno popoldne pregnali šele nevihtni oblaki. (Foto: J. Pavlin) L MAJ NA DEBENCU - “Kdor odreka legitimnost organom, ki so bili izvoljeni na svobodnih demokratičnih večstrankarskih volitvah, deluje v nasprotju z načeli sodobnih demokratičnih držav, "je v zvezi z razmerami v Sloveniji rekel predsednik Državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan v sistem evropske kolektivne varnosti,” je dejal Kristan. Pogoji za vstop v te mednarodne ustanove so razvita parlamentarna demokracija ter spoštovanje načel pravne in socialne države. Po Kristanovih besedah se včasih zdi, da hočejo nekateri v javnosti ustvariti vtis, kot daje naš politični sistem v celoti nelegitimen, daje vse skorumpirano, da vsi kradejo itd. Nekateri bi želeli legalne in legitimne organe, ki so jim volilci poverili mandat na zadnjih volitvah, nadomestiti z izvenpar-lamentamimi oblikami. Dr. Kristan je ugodno ocenil nedavni podpis tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi ter tripartitnega • Na srečanju na Debencu, kije bilo trinajsto po vrsti, so podelili listino in priznapja dolenjske območne organizacije ZSSS za leto 1994. Na srečanju, ki se ga udeležilo okrog 1.000 obiskovalcev, sta v kulturnem programu nastopila trebanjski pihalni orkester in Jani Kovačič, v družabnem srečanju pa je za dobro vo(jo dobro poskrbel Ansambel Tonija Deželana. dogovora o politiki plač za leto 1994. V razmerah, ki nastajajo s tem, se bo po njegovem izostrila vloga sindikatov in “bo pomembno, kako bodo sindikati zastopali interese svojega članstva”. Interese delavcev zastopa, kot je opozoril Kristan, tudi državni svet, saj so v svetu tudi predstavniki sindikatov. DOLENJSKA IN BELA KRAJINA VABITA NOVO MESTO - Še teden dni je do pričetka prve turistične borze, ki bo v Športni dvorani od 13. do 15. maja. Želja organizatorjev Dolenjske turistične zveze j e, da Sloveniji in tujini na izviren način pokažemo vse, kar ta čas predstavljata turistična Dolenjska in Bela krajina. Tega pa ni tako malo. Ponujajo ga gozdovi z logom, reka Krka in Kolpa z ribolovom in vodnimi športi ter naravnimi zdravilišči, vrsta turističnih točk, športnih objektov, planinskih postojank, urejena smučišča, prijetni izleti in sprehodi, stari običaji, izdelki domače obrti, čebelarstvo, vinogradništvo in kulinarika. Ne smemo pozabiti dobrih krnečih gostiln, turističnih kmetij z dobrotami dolenjske in belokranjske kuhinje s cvičkom in metliško črnino na čelu. PRIZNANJA GOSPODARSKE ZBORNICE POSAVJA SEVNICA - Območna gospodarska zbornica Posavja je v sevniškem gradu pred nedavnim podelila zbornična priznanja podjetjem in posameznikom za dosežene gospodarske uspehe. Veliko priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, območne enote Posavja, je prejela Industrija pletenin Inplet d.o.o iz Dolnjega Brezovega. Malo priznanje GZS so prejeli Jože Avšič, direktor Agrariacvetje, proizvodnja in trgovina Čatež p.o.. Proizvodno in trgovsko podjetje Tips d.o.o. iz Leskovca pri Krškem in trgovina Ruda d.o.o iz Sevnice. Istega dne je zasedal odbor pouivske območne gospodarske zborni« in sprejel sklepe o reševanju gospodarskih težav na tem območju. Posebno pozornost so člani odbora na seji namenili gospodarskemu sistemu Videm Krško. USTANOVILI OBČINSKI ODBOR SDSS SEVNICA - Tu so 26. aprila u-stanovili občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije. Po ustanovitivi so organizirali okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi Janez Janša, predsednik SDSS. Na tem javnem pogovoru v sevniškem gasilskem domu so obravnavali aktualne politične razmere v Sloveniji. Javorovica kot dolenjski Rožnik ^anes vDoleflJskemllstu S tradicionalnega prvomajskega srečanja delavcev, nekdanjih borcev in mladine • Mnogi so na prireditev prišli kar peš - Praznik krajevne skupnosti Šentjernej JAVOROVICA - Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev, nekdanjih borcev in mladine na Javorovici je bilo letos posvečeno prazniku Z mislimi na konec Če morda še koga mučijo presodki ob besedi “samouprava ", povejmo najprej, da to ni Kardeljev izum. Že soustanovitelj ljubljanske univerze dr. Pitamic piše v svoji knjigi “Država” naklonjeno o samoupravi občine in vidi njen smisel v boljšem vodenju lokalnih zadev, kot bi jih vodila država s svojimi uradniki. Pa tudi Pitamic ni bil prvi, saj je lokalna samouprava stara že stoletja in se je uveljavila v vseh državah razvitega sveta. V Sloveniji se mora prilagoditi novim razmeram. Za novo lokalno samoupravo prihaja 29. maja odločilen dan, ko bomo državljani z referendumom odločali o ustanovitvi novih občin, ki naj bi zaživele L januarja prihodjnega leta. Državni zbor je, kolikor je le mogel sledil volji volilcev.pa čeprav ponekod udeležba na zborih ni bila niti 5-odstotna, in dopustil skupno 337 referendumskih območij, kar pomeni, da bi namesto 62 dosedanjih občin lahko dobili celo 337novih. To /mi se, upajmo, vendarle ne bo zgodilo, saj bi pomenilo pretirano drobljenje in dmgo skrajnost. Po strokovnih podlagah, ki upoštevajo kar največ meril za obstojnost občin, naj bi bilo po enem predlogu 160 novih občin, po drugem pa 250. V javnomnenjskih anketah je prt a možnost dobita mnogo večjo podporo kot druga, zato lahko pričakujemo, da ne bo vsa referendumska območja postala nove občine. Ker poznamo nekatere kričeče primere širše Dolenjske, si upamo celo trditi, da bodo volilci modrejši, kot so bili njihovi razgreti predstavniki na zborih, ko so zaradi uglednosti in iz kljubovalnih razlogov lahkomiselno navijali za nove občine, ne meneč se, kako bodo sploh preživele. Država jim bo resda po zakonu dolžna zagotoviti 90 odst. povprečne porabe na prebivalca Slovenije, vendar to ne bo dosti več kot za životarjenje. Zatorej pamet v roke in mislimo na konec, kot so svarili že stari Rimljani! MARJAN LEGAN dneva upora Slovencev proti fašizmu, mednarodnemu prazniku dela in prazniku krajevne skupnosti Šentjernej. Bila je to letošnja že druga počastitev v spomin na dogodke pred 50. leti. Čeprav je bilo letos nekaj manj ljudi, je shod pokazal, da Javorovica ostaja dolenjski Rožnik. Tudi to pot so prišli številni pohodniki z nahrbtniki in palicami v rokah. Dobrih sto jih je prišlo peš iz Vrhpolja, kjer se je tisto usodno noč 16. marca 1944 na mitingu veselil precejšen del borcev 4. bataljona. Precej obiskovalcev s soncem obsijane Javorovice si že nekaj let zapored ta dan na koše-nicah pripravlja tradicionalne piknike. Med njimi so novomeški teritorialci in mnogi drugi. Svečani del srečanja vsako leto bolj postaja krajevna proslava. O delu krajevne skupnosti je podrobno spregovoril predsednik Mihael Recelj. Letošnje najvišje priznanje, plaketo krajevne skupnosti, je prejel direktor podjetja Podgorje Janez Cvelbar. Novo-meški predsednik skupščine Franci Koncilija, ki je za govornika vskočil namesto obolelega predsednika IS Boštjana Kovačiča, se je s toplimi Do konca tedna bo razmero-1 ma sončno vreme s plohami v,' popoldanskem času. besedami in s Kajuhovo poezijo pokazal tudi odličnega recitatorja. Za kulturni del uradnega srečanja so poskrbeli še pevci gasilskega zbora iz Šmihela, domači godbeniki iz Šentjerneja in recitatorka iz osnovne šole. Delegacija skupnosti borcev Cankarjeve brigade je skupaj s predstavniki Zveze borcev ob častni straži vojakov slovenske vojske položila venca v spominsko ložo in k spomeniku vsem padlim na Javorovici. J. P. na 2. strani: 0 Ob hrvaški meji se širi steklina na 3. strani: 0 čebela ne more brez čebelarja na 5. strani: 0 Strpnost je nujna na obeh straneh na 7. strani: 0 Isto sejo so sklicali že petič na 9. strani: 0 Postajamo narod morilcev in samomorilcev? na 10. strani: 0 čez sadje in zelenjavo ga ni na 13. strani: 0 Ustrelil je soseda, potem še sebe 0 Krkovič za las ušel n nesreči« LOJZE SLAK NA PRVOMAJSKEM KRESU - Kdor je na večer predpražnika 1. maja v jasni noči z Gorjancev ali Trške gore opazoval Dolenjsko pod seboj, je lahko naštel prek sto kresov. Nekateri so bili še posebej mogočni, pri čemer so verjetno pomagale tudi avtomobilske gume, ekološka zavest kurjačev pa je bila na nekoliko nižji ravni. Kre-sovalcem na Burjevcih v Trški gori seje pridružil s harmoniko tudi Lojze Slak in ob toploti ognja in cvičku je bilo lepo pozno v noč. (Foto; J. Pavlin) Ob hrvaški meji se širi steklina Najbolj ogrožene gorjanske vasi v krški in brežiški občini ter okolica Dobove in Globokega - Prebivalce pozivajo k previdnosti in obveznemu cepljenju psov KRŠKO, BREŽICE - V okolici Dobove in Globokega ter po gorjanskih vaseh v brežiški občini in krški občini, kjer je v vasi Globočice pri Kostanjevici leta 1956 zaradi stekline umrl zadnji otrok v Sloveniji, spet bolj pogosto opažajo stekle lisice. Obolele živali se pritepejo na dvorišča in iščejo žrtev. Najpogosteje je to pes na dvorišču. Veterinarski inšpektor Hinko Maver opozarja prebivalce, naj bodo previdni, dosledni pri cepljenju psov in pozorni na znake stekline. Porast stekline je sicer mogoče opaziti vsako leto pred zimo in predvsem v času parjenja lisic, vendar je tokratni porast na navedenih območjih še posebej velik. Ker je bila steklina v zadnjem času zelo omejena, Opravičilo V17. številki Dolenjskega lista je v anketi na 2. strani prišlo do napake. Ob anketi iz Ribnice smo pomotoma objavili portret Marjana Hočevarja iz Ribnice namesto portreta Poldeta •Novaka, prav tako iz Ribnice. Obema in vsem drugim, ki so prizadeti zaradi zamenjave slik, se opravičujemo za neljubo napako. Portret Marjana Hočevarja sodi v današnjo anketo in je tam tudi objavljena. Predstavljamo tudi Poldeta Novaka, na 13. strani pa objavljamo pismo bralke v zvezi s tem. Ker je Slovenija s trikratnim cepljenjem z vabami močno omejila steklino, veterinarji menijo, da se bolezen širi v Slovenijo iz Hrvaške, kjer takšnega cepljenja ni bilo. Povečano število okuženih lisic so najprej opazili okrog Dobove, kjer so tri lisice ogrizle psa. V Mihalovcu je stekla lisica ogrizla dva psa, v Globokem pa je lisica ugriznila psa prav sredi vasi. Zanimiv je tudi primer iz Dola pri Podbočju, kjer so v štirinajstih dneh na istem dvorišču imeli kar dve stekli lisici. “Zanimivo je, da za steklino obolela žival nikoli ne pride po kokoš, njen cilj je le ugriz, s katerim prenese bolezen. Enako je z okuženim psom. Ta se najprej začne sliniti, nenavadno se obnaša in kaj kmalu pride v fazo, ko mu je najvažnejši ugriz - človeka ali živali,” pravi dr. veterinarske medicine Hinko Maver. Če so psi cepljeni proti steklini, je zelo malo možnosti, da zbolijo, zato je cepljenje tako rekoč nujno. Ko ugotovijo, daje stekla žival ugriznila psa, dajo vse proti steklini cepljene živali za 3 mesece, kolikor traja inkubacijska doba bolezni, v karanteno. Nasprotno pa je ogrizene pse, ki niso cepljeni, obvezno ubiti. Cepljenje psov proti steklini je organizirano vsako leto, vendar kakšnih 10 odst. živali kljub temu ni zaščiteno pred boleznijo. Gre predvsem za pse, ki so ob rednem cepljenju še premladi, lastniki pa potem čakajo na cepljenje v naslednjem letu, namesto da bi jih cepili takoj, ko so stari 4 mesece. • Inšpektor Maver posebej opozarja prebivalce, ngj pazijo na domače živali in naj privežejo pse. Zadovoljenje, da bodo v kratkem tudi v Posavju začeli uporabljati puško za omamljanje psov, ki se gibljejo brez nadzora. Z njo bodo živali omamili in jih za določen čas pridržali. Če se bo v tem času javil njihov lastnik, bo žival dobil nazaj, še pred tem pa bo moral poravnati stroške omamljanja in v nekaterih primerih tudi plačati kazen. ljudje nanjo niso več toliko pozorni, zato se v Medobčinskem inšpektoratu v Krškem bojijo, da ne bi prišlo do razširitve ali celo do okuženja ljudi. B. DUŠIČ-GORNIK Polde Novak A S TRA C A R A V A N S P O R TI V E ŠPORTNA ARENA Vsak šport ima svojo areno. Do nje vas pripelje Astra Čarava n Sportive: z jadralno desko, zmajem, gorskim kolesom, plezalno vrvjo, sedlom ali s >wboardom. Pri tem sproščeno naslonjeni na športnih sedežih in z rokami na servoojaeanem volanu gledate skozi zatemnjena stekla in poslušate glasbo iz šestih zvočnikov. Poskusite - bodite naš posebni gost v športni areni ... Naša ponudba je avto pomeri. V avtomobilskem salonu Kru no vas čaka več kot 30 različnih modelov avtomobilov. Obiščite nas. OPEL GM Kruno d.o.o. Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil Bizeljska cesta 59, 68250 Brežice Tel.: 0608/61 592, 62 624, Fax: 0608/63 107 ____________________OPEL 0 □ a Kaj je za vas udbomafija' V aktualnem besednjaku, ki ga uporabljajo politiki, se pogosl pojavijo besede z velikim nabojem, ki pa nimajo vselej enakef pomena pri vseh poslušalcih. Ali velja, da so razlage različne, ti za pojem udbomafija? Definicije udbomafije bržčas še ni bilo slovenski trg informacij, zato pa iz posameznih razlag izhaja, gre pri tem za tesno povezavo komunistov, policije, podjetij in! česa. V ozadju prizadevanj udbomafije naj bi bila med drugii želja obnoviti Jugoslavijo. Po teh razlagah projugoslovansko u merjeni politiki in gospodarstveniki, ki so bili na odločujoči položajih že v socializmu, združujejo kapital, bolj kot v Sloveni v tujini, kjer naj bi imeli dobro organizirano verigo podjetij i sklade umazanega denarja. Obvestila o udbomafiji, ki so v obtok v slovenski javnosti, namigujejo, da je udbomafija starejšega d; turna in da torej ni nastala v Sloveniji strank. Temelje udbomi-fiji, kriminalno podprti in usmerjeni ustanovi, naj bi trdno in z ja • il lif J jr :eki idi i rpv- Ml i Zi Ta !C J* žete! jeni >lik gih ljudi, ki naj bi tako ali drugače obvladovali številna podjetj in organizacije. ' FRANC NOVAK, doma z Bučke “Pod pojmom udbomafija si predstavljanSE prejšnji režim in to, da še ni dal iz rolega oblasti. Oni so močni, podedovali so maladi terialna sredstva in zato lahko delujejočeb Nikoli se ne, kakšne povezave so bile prej11 P in te so vse ostale. Ne ve se, kam vse je š#kc naš denar. Pri nas je že kar malo anarhfbel je. Mogoče bi bilo treba včasih pri n;?®® malo trde roke, da bi se malo izkorenini ta kriminal.” j™ ŠTEFAN RADF.Ž, občasno pride v “ *“ e Hudeje: “Udbomafija mi pomeni, da politični garnituri, v katero spada Milan Kučan, očitajo povezave s prejšnjo službo državne varnosti. Taki očitki so nekoristni. Slovenija je premajhna država, da bi se njeni državljani tako dajali med seboj, kot se zdaj. Take stvari se sicer morajo razčistiti. Razčistiti se morajo v institucijah. Ulica lahko opozori na problem, rešiti ga ne more.” MARIJA OBERŽAN, knjigovodja črnomaljski kmetijski zadrugi: “Udbomarocj lija je termin, ki ga zelo pogosto uporab jjm Ijajo nekateri politiki za doseganje svojilJu|č( političnih točk na prihodnjih volitvah'^ Natančno si ne predstavljam, kaj naj bflg izraz pomenil in kdo naj bi spadal met|g udbomafijce. Kljub temu, daje omenjanje,^ udbomafije postalo že kar moda, nihče oiJj|a| tistih, ki jim je ta izraz pogosto na jezikuL^ ni razložil, kaj naj bi to sploh bilo.” 4q MIRA MIHELIČ, telefonistka v metliški Beti: “Ne spremljam kaj prida političnega življenja in zmerjanj z ud-bomafijci v visoki politiki. Tudi zato ne, ker vsak govori po svoje in človek sploh ne ve več, kaj je res in kaj ne. Priznam, da sem v začetku naše demokracije spremljala vse, kar se je dogajalo na politični sceni, a sedaj za to ni časa, če hoče človek sploh preživeti. Pa tudi sicer so naša poli- tika in udeleženci v njej zelo neresni.” F STANE LETONJA, montažer-kopislru(] pri Kočevskem tisku v Kočevju: “Z izraJj|0. zoni udbomafija, ki naj bi pomenil komunistične špijone, se ne strinjamo— Prepričan sem, da se ukvarja z mafijskimi posli večina slovenskih politikov. Menim 1 pa, da naj bi z “udbomafijo” označevali predvsem tiste, ki so kradli in še kradejo naše premoženje in ga nalagajo v tujini, dokazov za njihova dejanja pa ni, saj sc osumljenci še vedno na odgovornih položajih. MARJAN HOČEVAR, iz Ribnice: “Udba je včasih opravljala veliko skrivnih in sumljivih poslov, vse to pa je bilo zakonsko pokrito, čeprav je bilo početje gotovo nepravilno in nepošteno, če ga ocenjujemo s sodobnimi civilizacijskimi merili. Sami sebi so dajali zakonsko pokritje. Beseda mafija pa ima slab prizvok, saj nikoli ni pomenila nič dobrega. Če obe besedi združiš v udbomafijo, potem to gotovo ne more biti nič poštenega.” DANICA BENČINA, prodajalka ■ Tobaku Krško: “Pod tem izrazom si nCM^ predstavljam nič posebnega. Če povem m po pravici, sploh ne spremljam politike in-®-se z njo po nepotrebnem ne obremenju- p jem. Imam dovolj drugačnega, bolj„n ________!_ a___i * i_n ii Vj^ ^ pametnega in tudi bolj koristnega dela. VB prodajalni imam vedno polno strank in^‘| nimam časa prebirati časopisov, doma pajnc me spet čaka drugo, veliko bolj pomemb-^i no delo, saj imam otroke in družino.” |a( SANDI AJSTER iz Župeče vasi pri Brežicah: “To je povezava med politiko, policijo, nekaterimi podjetji in varnostno informativno službo. Določene osebe imajo naveze, gre za podkupovanja, nedovoljeno trgovino, tudi z orožjem, mafijske posle. Posamezniki pri tem pobirajo visoke provizije. Menim, da se podobno dogaja tudi drugod v svetu, toda tam vse skupaj vsaj poskušajo prikriti, medtem ko je pri nas udbomafija vsem na očeh.” LOJZE HREN, upokojeni general i*j0 Novega mesta: “Z napadi na neko ud;ve, bomafijo je potrebno čimprej prenehati'n;, Te očitke izrekajo tisti, ki so željni obla; | sti. Pustimo vendar Slovenijo, da se rod'du do konca, in ji raje vsi pomagajmo, dajana bodo čimprej spoštovali in cenili drugi'in Evropi. Sprašujem se, ali smo tisti, ki sme pr se tako ali drugače borili za to naŠjhn državo, sedaj nekakšna udbomafija.” so A1 v Čebela ne more brez čebelaija Kljub zanimanju mladih za čebele je čebelarstvo v nezavidljivem položaju - Bolezni, strupi in uvoženi poceni med - Čebelarji prepuščeni sami sebi SEVNICA - Dobra udeležba na nedavnem državnem srečanju mladih čebelarjev in njihovih mentorjev v Sevnici govori o precejšnjem zanimanju mladih za čebelarstvo. Ob tem, da razmeroma veliko mladih ljudi torej želi imeti opravka s čebelami, pa sedanje razmere niso naklonjene čebelarstvu. VSI ČEBELNJAKI V učke OBČINI ivIjanSEVNICA - Ob 60-letnici Čebelar-iz rolega društva Sevnica so v OŠ Sava ;o maladnika v Sevnici pripravili razstavo ujejočebelarstvu, na kateri so med dru-e prej11 predstavili fotografije vseh čebel-; jc šejkov v sevniški občini. Gre za 215 riarhfbelnjakov, ki jih je v letih 1988 in ri mf89 posnel Franci Marolt. Marolt je enin jstopil na sevniškem srečanju mladih ibelarjev Slovenije tudi kot mentor —^belarskih krožkov in društev, saj je Hekmovanju nastopilo 17 ekip, kijih «ftdi on. Franci Marolt, mentor čebelarskega krožka v OŠ Sava Kladnika v Sevnici in hkrati mentor takih krožkov na več drugih šolah v Posavju, se ne boji za prihodnost čebelarjenja v šolah. Bolj je v skrbeh za čebelarstvo kot gospodarsko dejavnost. “Zanimanje za čebelarstvo je po šolah precejšnje. Kako krožki delujejo, je lahko odvisno od financiranja, ki je pač od šole do šole različno, vendar je pomembno tudi, koliko imajo kje posluh za to dejavnost. Čebelarstvo sicer postaja bolj in bolj pomembno, ne toliko zaradi pridelkov, ti so malenkost v primerjavi s pomenom čebel za opraševanje. Mislim, daje čebelarstvo potrebno ohranjati zaradi te naravovarstvene vloge čebel. Žal je čebe- ZjpiAESKE TRŽNICE Takšrtfga obiska kot predpraznični i* >etek na novomeški tržnici v letoš-jem letu še ni bilo. Če je bilo tudi >liko kupčij, bodo vedele povedati L J‘1'tanjevke in drugi prodajalci in preprodajalci. Izpisali smo cene nasled-.Tjirn stvarem: jajca 17 tolarjev, če-rj",'tilček 300, šopek rdeče redkvice 50, v?i 7nček smetane 500, koleraba, koren ‘1J M šopek (15) sadik zelja ali karfi-m vple 100, suho sadje 400, domači ja-irjolčni kis 80, solata 200 in česen 400 !rlarjev- Pri Sadju in zelenjavi so bili 1 ll>rehi 900 tolarjev, rozine 230, banane ■40, hruške 168, grozdje 473, fižol '30, radič 222, novi krompir 160, ku-‘are 200, zelena 168, korenje 100. ..... tlf-M ^ %i Franci Marolt larstvo v težkem stanju,” pravi Marolt. Ob tem, ko se panji zaradi bolezni praznijo, je vse manj čebelje paše in vse več strupov v naravi. Kot meni Marolt, je nemajhen problem tudi dejstvo, daje na svetovnem trgu zelo veiiko medu po nizkih cenah, ki ga Slovenija uvaža. Nekateri sprejeti ukrepi so po Maroltovih besedah premalo za dobro zaščito čebelarjev. Čebelarstvo kot dejavnost je dokaj m m sejmisca BREŽICE- Na sobotnem sejmu je ■Mo naprodaj 170 do tri mesece sta-prašičev in 50 starejših. Prvih so rodali 125 po 230 do 300 tolarjev, 'Pis!rugih pa 27 po 180 do 240 tolarjev zr;!fMogram žive teže. enil »Opekarna Novo mesto d.o.o. Zalog 21,68000 Novo mesto Telefon: 068/322-855 Zaposlimo za določen čas 4 delavce za opravljanje pomožnih del. Prijave pošljite v roku 8 dni.« ranfi^l LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. Kmetijski nasveti »Rimska sideracija se vrača jjj: P°d soncem nič novega, so rekli stari Rimljani, Tudi glede zelenega ^pojenja ne, saj so že oni v ta namen uporabljali lupino, ki jo kmetijs-'jjša stroka še danes priporoča. Pa tudi Rimlljani v tem niso bili prvi, Zeleno gnojenje so ze pred več kot tri tisoč leti uporabljali Kitajci in Jjj/Pdijci, malo kasneje pa tudi Grki. Latinski izraz za zeleno gnojenje je sideracija, ki izhaja iz verovanja, da plodnost nebeških teles (sidereus, lat. zvezden) prehaja na rastline in prek njih v tla. Kakorkoli, pomen zelenega gnojenja se zadnja leta zelo povečuje tudi z ekoloških razlogov. Bio kmetijstvo brez njega skorajda ne more, saj e le z zelenim gnojenjem mogoče brez hlevskega gnoja povečati vsebnost humusa v tleh, ta pa je nujna podlaga za množitev koristnih robnoživk. K ugodnemu učinku zelenega gnojenja veliko pripomorejo °renine, zlasti če segajo globoko v zemljo. Ne le da vežejo v nižje sloje EPrana hranila, ampak nekatere celo “zdravilno” učinkujejo na tla. planje primer facelije, ki ni le lepa medonosna rastlina, ampak je tudi piana odganjalka škodljivih talnih ogorčic, nematod, ki lahko naredi-l° med kulturnimi rastlinami pravo razdejanje. . Med rastlinami, ki jih priporočajo za zeleno gnojenje, so zlasti ko-rtstne metuljnice (kot sta na primer aleksandrijska in perzijska detelja), I y.1 obogatijo zemljo z dušikom. Kot se učijo že v osnovni šoli, vsebuje-na koreninah tako imenovane nitrifikacijske bakterije, ki so zmožne itiVezat' zračni dušik. Zavoljo teh lastnosti so metuljnice obvezna sestavi-la. "“skorajda vseh najprimernejših mešanic za zeleno gnojenje. )(li | Kulturne rastline zavzemajo površino zemlje le določeno rastno jdn • °’ Polem pa puščajo zemljo prazno in nezaščiteno. Prav to pa je pivečji “greIr, saj sončna pripeka, dež in veter uničujejo strukturo tal nc I'1 s lcni najbolj škodujejo rodovitnosti. Zato so kot naročene rastline, ^primerne za zeleno gnojenje, ki lahko pokrivajo tla vse druge dni v letu n s tem izkoristijo naravne zmogljivosti, ne nazadnje tudi razpoložljivo , pnčno energijo. Na trgu so na voljo različne mešanice (olpe, alpe, idr.), ^ 1 Jm je mogoče vključiti v vsak kolobar in v vsake talne razmere. Inž. M. L. odporno, če upoštevamo dejstvo, da so čebelarji dostikrat prepuščeni sami sebi. “To se je najbolj izkazalo pred • Pozornost do čebel ima širok pomen in vključuje tudi akcije za povečanje čebelje paše. Na območju sevniškega čebelarskega društva nekako ve(ja pravilo, naj bi vsako leto namenili vsaj en dan sajenju medo-vitih rastlin. Te akcije jc spodbujal že Franc Zagorc, nekdanji predsednik društva. Prav tako zelo zagnano je sedanje društveno vodstvo, kjer sta, kot rečeno, predsednik Janez Levstik in tajnik Viktor Kladnik. “To je zelo požrtvovalen tajnik čebelarskega društva Sevnica, njemu gre velika zasluga, daje na tem območju toliko čebelarjev in ne nazadnje za to, da vedno dobijo zdravila za čebele,” pravi o Viktorju Kladniku čebelarski mentor Marolt. leti, ko je v naše kraje prišel zajedalec. Čebelarji so si večinoma sami prizadevali, da so zdravili in obdržali čebele. Drug ni v bistvu naredil ničesar, niti Menda ne delo na črno zaradi zakonske luknje? Nujen poseben zakon za kmetovo dopolnilno delo Slovenske kmetije so v povprečju mnogo premajhne, da bi lahko njihovim lastnikom omogočile dostojno življenje. To znano dejstvo je že doslej prisililo mnoge, da so si poiskali dopolnilne dejavnosti, še več pa jih bo v prihodnje, ko se bo z odpiranjem v svet cenovni položaj našega kmetijstva še slabšal. Po podatkih kmetijske svetovalne službe se ta čas z domačo obrtjo ukvarja 530 kmetij, s kmečkim turizmom 300 in 250 z drugimi dejavnostmi, približno 500 pa se nanje še pripravlja. Žal ta čas vse to prizadevanje za povečanje dohodka na kmetijah visi v zraku. S sprejetjem zakona o gospodarskih družbah namreč dopolnilne dejavnosti ni več mogoče registrirati kot postranski poklic oz. popoldansko obrt, tega pa ne omogočata niti novi obrtni zakon niti zakon o gostinstvu in turizmu. Kmet, ki želi opravljati dopolnilno dejavnost, bi se po sedanji zakonodaji moral registrirati kot podjetnik ali obrtnik; kaj pa vse to zahteva, je znano. Več kot očitno je, da dopolnilna dejavnost v kmetijstvu potrebuje poseben zakon, ki mora upoštevati posebnosti dela v kmetijstvu in ne sme vsebovati prevelikih zahtev, ki jih kmetje ne bi mogli izpolniti. Kmetijsko ministrstvo čaka delo, ki ga je treba opraviti čimprej, saj se bo z majem iztekel rok za registracijo dopolnilnih dejavnosti. Prelogi in prepočasni državni uradniki menda ne bodo “prisilili” kmetov delati na črno? - n veterina ni na začetku naredila veliko.Danes smo že tako daleč, da čebela brez čebelarja ne more več obstati,” je prepričan Marolt. Na sevniškem območju bo čebelarstvo obstalo, če je verjeti nekaterim napovedim. Janez Levstik, predsednik čebelarskega društva Sevnica, pravi tako: “ V Sevnici posvečamo veliko pozornost čebelarstvu, ki ima korenine na tem območju. Tuje bilo v preteklosti veliko sadja, in kakor hitro so kje sadni cvetovi, so tam tudi čebele. Na splošno je čebelam vedno slabše, saj jih človek uničuje, čeprav je to ravno zanj najslabše.” L.M. PAKET ZA ČEBELARJE SEVNICA - Po izjavah nekaterih udeležencev letošnjega srečanja čebelarjev v Sevnici so se organizatorji nadvse potrudili za nemoten potek prireditve in za dober občutek gostov. Sevniški gostitelji so vsakemu udeležencu izročili paket, v katerem so bili panjska končnica, majica z znakom srečanja, priročnik za čebelarje-začetnike, bilten in koledarček s fotografijo brade, sestavljene iz približno 25.000 čebel. Tolikšna množica nabiralk medu je za fotografiranje pozirala 1993. leta na bradi Francija Marolta, ki je za tako druženje s cenjenimi žuželkami prejel približno 30 njihovih pikov. OBČINA IŠČE KMETIJSKEGA REFERENTA ČRNOMELJ - Predstavnik kmetov v črnomaljski občinski skupščini je predlagal, da bi v občinski upravi zaposlili referenta za kmetijstvo, saj je po njegovem to področje sedaj zapostavljeno. Prav zato, ker za kmetijstvo ni v upravi poverjen nihče, je po mnenju kmeta v Gribljah zastal projekt namakanja in CRPOV. Na oddelku za lokalni razvoj so odgovorili, da so potem, ko je referent za kmetijstvo odšel na drugo delovno mesto, objavili razpis, na katerega je sicer prispelo nekaj prijav, a kadrovskega problema še niso rešili. Referent za kmetijstvo je hkrati tudi član izvršnega sveta, vendar sedaj še potekajo razgovori o izboru za člana izvršnega sveta. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Mij Nemanič V vinogradu je vsak dan kaj novega Večja toplota in sončni dnevi omogočajo hiter porast poganjkov. V tem času trta še nima večjih potreb po hranilih in vodi. Vendar je, posebno v vinogradih, ki so redno gnojeni z večjimi odmerki mineralnih NPKgnojil, priporočljivo škropljenje zaradi gnojenja prek lista z mikroelementi. Pravočasna prehrana z vsemi hranili omogoča razvoj klenega poganjka ter dobro oploditev, pri čemer je zelo pomemben bor. Bor omogoča tudi dobro delovanje kambija s tem enakomeren razvoj lesa in skorje. Vendar je pretiravanje lahko zelo škodljivo, ker je razlika med pravilno in pretirano količino bora v hranilni raztopini tal samo 0,0004%. Močnejša suša in veliko apna v tleh povečujeta možnost pomanjkanja bora, letna potreba trsov na 1 ha površine znaša samo okrog 100 gramov. Tudi baker je zelo pomemben za pravilno presnovo trte. Praviloma ga po naravni poti v tleh ni veliko in se veže na humus. Če nismo uporabljali bakrovih pripravkov več let zaporedoma, je možno, da pride do pomanjkanja bakra predvsem na tleh, bogatih s humusom. Baker lahko dodajamo v obliki čiste modre galice ali bordojske brozge. Količina na 100 1 ne sme presegati 100 g modre galice. Dobra preskrbljenost trte z bakrom omo-‘“' no je tudi z močljivim žveplom goča večjo odpornost pred bo- (pepelin) v koncentraciji 1%). leznimi, pogoj pa je trajna in Inž. JOŽE MALJEVIČ pravočasna preskrba z rednim svetovalec za vinogradništvo škropljenjem. Letno nikakor ne smemo uporabljati več kot 10 kg modre galice na 1 ha. Samo 1 kg modre galice na hektar letno 2,5-krat presega potrebe trsov. Zato priporočam, vsaj poskusno, uporabiti 10 g na 100 I vode, ker baker v tleh uničuje deževnike in drobnoživke. Za peronosporo je strupen že pri količini enega grama modre galice na 2.5001 vode. Želim ponovno opozoriti na nekaj stvari, da ne bo nepopravljivih napak. Na mladih trsih (drugo in tretje leto) ne odstranjujemo poganjkov na osnovi, ampak po cvetenju razredčimo odvečni nastavek. Če v tretjem letu omejimo število poganjkov, se razvijejo predebeli poganjki, neprimerni za rodni les v prihodnjem letu, in steblo se na osnovi ne odebeli. Pri tem trta potrebuje večjo listno površino, da bi ustvarila več organske snovi, s čimer bi bil omogočen zadosten razvoj koreninskega sistema. Če odganja premalo poganjkov, debelejše vršičkamo, da dobimo ustreznejšo drobnejšo rozgo. Pri zgodnjih sortah in slabem nastavku si na ta način povečamo pridelek z več martinjskega grozdja. Pri mandanju (odstranjevanje poganjkov, odgnalih iz stebla) pustimo eno dobro razvito mladico blizu tal zaradi obnove stebla. Na trsih, ki zaostajajo v rasti, odstranimo slabše poganjke, ker trs sicer zaradi preobremenjenosti ne zmore zadovoljivo odganjati. Ko so poganjki veliki pribl. 10 cm, žveplamo s prahom ali škropimo z 2-odst. žvepleno-apneno brozgo (mož- Ni več dobro, kar je bilo dobro V kočevski občini je nekaj hlevov z uporabnini dovoljenjem, v ribniški nobenega -Sodobnih zahtev ne zdrži več logika “če je bilo 500 let dobro...” RIBNICA - Medobčinski veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič v svojih letnih poročilih že nekaj let ugotavlja, da v ribniški občini noben hlev nima uporabnega dovoljenja. Na zadnji občinski seji je eden izmed delegatov pripomnil: “Če so bili naši hlevi 500 let dobri brez uporabnih dovoljenj, potem so tudi zdaj.” Inšpektoija Štefaniča smo zaprosili, naj podrobneje obrazloži svoje ugotovitve. Najprej je poudaril, daje za vsako stavbo, in tudi hlev, že okoli 20 let potrebno gradbeno dovoljenje in ob vselitvi tudi uporabno dovoljenje. Žal pa se to v ribniški občini dosledno ne izvaja, v kočevski pa le delno. Dovoljenje je za hleve potrebno predvsem zato, da se ugotovi, če gnojnica morda ne odteka v podtalnico in tako onesnažuje tudi vodne vire. Še posebno je to nevarno na območju Loškega potoka, saj tamkajšnje odpadne vode onesnažujejo vod-nozbirno območje občin Ribnica in Kočevje. Zdaj je to pomembneje, kot je bilo pred 500 leti, iz mnogih vzrokov. Tako pred 500 leti v hlevih ni bilo toliko živine. Takrat so mleko porabili v glavnem kar doma, in to še isti dan, ko je bilo namolzeno, medtem ko danes mleko prodajajo in včasih mine od prodaje do potrošnje tudi do 60 dni, na primer pri alpskem mleku. Zato so zahteve po neoporečnem mleku vedno strožje, kmetje pa imajo to za birokracijo, v resnici pa gre le za skrb za zdravje ljudi. Kmet pravi: “Kako je to možno, da je v mleku preveč bakterij, ko vendar pazim na HELENA MRZUKAR čistočo?” Mleko pa je zelo občutljivo na mnoge vplive, saj je njegova kakovost odvisna celo od svetlobe, zračenja hleva, kubature prostora na žival itd., najpomembnejša pa je dobra kanalizacija, ki sproti odvaja iz hleva odpadne vode. Zaradi vsega naštetega morajo biti gnojnične jame oz. greznice pa tudi gnojišča nepropustna. Če živali zbolijo in je gnojnica okužena, mora biti v nekaterih hujših primerih gnojnica razkužena, zato mora biti taka jama tudi lahko dostopna. To velja na primer tudi za primer antraksa, kije zelo huda in nevarna bolezen za ljudi in živino. J. PRIMC VINOJE NAJBOLJŠA UČITELJ PETJA - Veselo je bilo konec minulega ledna predeostilno Luzar v Škocjanu, kjer je domače društvo vinogradnikov pripravilo “Škocjansko cvičkarijo Med tovrstnimi prireditvami je bila škocjanska zgledna, saj so pripravili povorko s prikazom vinogradniških opravil, ob pokušanju najbolje ocenjenih vin pa celo predavanje o negi vinske trte. V goste so povabili plesalce Kresa in šentjernejske godbenike. Najbolje ocenjen cviček je imel Janez Kralj, najvišjo oceno med vsemi 74 vzorci pa je za belo vino prejel Franc Zaman. Oba vinogradnika imata vinograde na Vinjeni vhu. Ta konec ledna pripravljajo podobno prireditev še šentjemejski vinogradniki, 13. in 14. maja bo veselo vJur-ni vasi, konec meseca pa v Kostanjevici na tradicionalnem 22. tednu cvička. (Foto: gospodinjski kotiček Italiji najljubši špageti Domovina testenin je Italija in med njimi so najbolj priljubljeni špageti. Testenine moramo kuhati v veliki kočini vode in z dodatkom žlice olja, da obdrže obliko in se enakomerno nakuhajo. Vsujemo jih v vrelo vodo in nato počasi kuhamo. Testenine ne smejo biti preveč kuhane, še posebno ne tedaj, če jih naknadno popečemo ali kako drugače dokuhamo. Prava stopnja kuhanosti je, če med zobmi še čutimo ugriz - ali dente. Kuhamo jih 8 - 16 minut. Kuhane testenine oplaknemo z vročo vodo tedaj, če jih naknadno ne ogrevamo ali ne želimo, da se preveč shlade, z mrzlo pa, če uporabljamo ohlajene za solato. V kratkem času lahko napravimo ŠPAGETE S HRENOVKO. Potrebujemo 40 dag špagetov, 20 dag hrenovke, 10 dag masla, 8 dag naribanega parmezana ali orientalca, 1 žličko sesekljanega peteršilja, papriko in sol. Hrenovko narežemo na kocke in jo prepražimo na pol masla in z dodatkom dišav. Preostalo maslo vmešamo med kuhane in odcejene špagete. Nato pri- a 1994 mešamo še prepraženo hrenovko in potresemo z naribanim sirom, ki se na vroči površini stopi. V tem letnem času bodo kot nalašč primerni SPOMLADANSKI REZANCI. Za jed potrebujemo 40 dag rezancev, 20 dag mladega graha, 30 g masla, 2 žlici olja, 10 dag kuhane šunke, 5 dag emen-talca, 5 dag masla, 5 dag naribanega parmezana, 1 majhno čebulo, juho iz kocke, 1 dl sladke smetane, olje, sol in poper. V večji ponvi zdušimo sesekljano čebulo, dodamo grah, narezano šunko in začimbe ter zalijemo z vročo juho. Kuhane rezance odcedimo in jih stresemo v servirno posodo ter prelijemo z omako. Nastrgan sir potresemo po rezancih. V toplejših dneh pa bo.teknila POLETNA SOLATA S ŠPAGETI. Zanjo uporabimo 40 dag špagetov, 10 dag tunine iz pločevinke, 2 žlici olivnega olja, 1 limono, 2 v trdo kuhani jajci, 5 dag zelenih oliv, 10 dag vloženih gobic, origano, sol in poper. Vse sestavine vmešamo med kuhane špagete, dobro premešamo in vsaj za eno uro postavimo v hladilnik. DOLENJSKI LIST 1 IZ NRŠIH OBČIN r ‘tam Mil IZ NRŠIH OBČIN Najbolj zasedeno zdravilišče V Šmarjeških Toplicah gradijo nov pokrit bazen in obnavljajo zunanjega - Več gos-________tov kot uradnih ležišč - Koncesija za intcrnistične ambulante ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice, ki sodi v sklop Krkine družbe Zdravilišča, je bilo v lanskem letu najbolj zaseden turistični objekt v Sloveniji. Povprečno je bilo skozi celo leto zasedeno kar 82-odstot-no. Marsikdaj se zgodi, daje zasedenih ne samo vseh 290 ležišč, kolikor jih je uradno v Šmarjeških Toplicah, ampak imajo po 320 gostov, ki zasedajo tudi vsa pomožna ležišča. “Prav zaradi tega smo se odločili za gradnjo še enega pokritega bazena, kajti zaradi velike zasedenosti našega zdravilišča in zaradi zanimanja za kopanje v pokritem bazenu sedanji že dolgo ne more zadostiti vsem potrebam in željam,” je povedal Matevž Aš, dolgoletni direktor tega Krkinega zdravilišča. Novi bazen, ki so ga začeli graditi konec lanskega leta, bo nared v prvi polovici prihodnjega meseca. Bazen bo enakih dimenzij kot sedanji, se pravi okoli 13x13 m, povezan bo s sedanjim in z novo veliko vrtno teraso. V sklopu novega bazena bodo tudi prostori za hidroterapijo. Bazen s povezovalnim traktom in z opremo bo stal okoli 3 milijone mark. Hkrati z gradnjo drugega notranjega bazena poteka tudi temeljita prenova več kot 20 let starega zunanjega, kar bo veljalo okoli 800.000 mark, ostane pa tudi najstarejši leseni zunanji bazen, za katerega zgledno skrbijo. Prvi zapiski o termalni vodi v Šmarjeških Toplicah so izpred 200 let, pravi razcvet pa je to zdravilišče doživelo v zadnjih 20 letih, ko je v okviru Krke. V letih 1980 -1982 so zgradili nov hotel s 120 posteljami ter zdravstvene prostore in notranji bazen. Zdravstveni del, ki mu v Krki ves čas posvečajo veliko pozornost, so opremili z najsodobnejšimi diagnostičnimi aparati, vseskozi pa tesno sodelujejo z najvišjimi slovenskimi zdravstvenimi ustanovami, kot so Klinični center in druge ugledne bolnišnice. Pred tremi leti so dogradili Hotel Šmarjeta in pridobili novih 100 ležišč. “Število zaposlenih se ni povečalo, zato pa se je ekonomičnost našega poslovanja. V zdravstveni službi seje na primer fizični obseg dela od leta ŠE EN POKRIT BAZEN - Gradnja drugega pokritega bazena v Šmarjeških Toplicah, ki bo povezan s sedanjim in z veliko vrtno teraso, lepo napreduje. Računajo, da bo bazen nared sredi prihodnjega meseca. (Foto: A. B.) Za zaključek spekle torto Pred kratkim je 9 mladih Romov zaključilo tečaj opismenjevanja - Dekleta obiskovala tudi kuharski tečaj ŽABJ AK - V Žabjaku živi okrog 309 Romov, od tega jih je skoraj polovica mlajših od 18 let. Letosje prvič je v Žabjaku potekal program opismenjevanja za mlade Rome. V skupino, ki jo je poučevala Boža Antončič iz bršljinske osnovne šole, se je vključilo 9 Romov in Romkinj, starih od 15 do 22 let. Prejšnji torek so v prostorih vrtca v Žabjaku pripravili zaključek. Za uspešno opravljeno “šolo” so prejeli potrdila. Mlade Romkin-je, ki pa so poleg tečaja opismenjevanja obiskovale tudi kuharski tečaj pod vodstvom Duške Bala-žek, pa so pripravile za zaključek trinadstropno torto in narezek. Sekretariat za družbene dejavnosti novomeške občine in novomeški center za socialno delo sta s pomočjo ministrstva za šolstvo konec lanskega leta organizirala začetek izobraževanja za odrasle Rome. Učiteljica Boža Antončič je Rome iz Žabjaka, Jedinščice in iz Šmihela poučevala dvakrat tedensko od decembra do konec aprila. “Ker Romi zelo radi pojejo, smo vsak dan začeli s pesmijo, sicer pa smo dali poudarek predvsem na branje, pisanje in računanje. Čeprav so bili iz različnih naselij, so se zelo dobro razumeli pa tudi veliko naučili,” je na zaključku povedala Antončičeva. Šest mladih Romkinj je obiskovalo tudi kuharski tečaj. Vodila ga je Duška Balažek, ki dela v žab-jaškem vrtcu Pikapolonica kot varuhinja, vodi pa tudi folklorno skupino mladih Romov. Letos so kuharski tečaj organizirali drugič, in kot je povedala Balažkova, so ga dekleta zelo rada obiskovala. Vse • Za nagrado so se Romi naslednji dan odpeljali na izlet na Bled, predstavnik centra za socialno delo pa jim je izročil tudi denarne nagrade, pravzaprav so bile to socialne pomoči, ki sojih mladi Romi prejeli na zaključku tečaja. Romi so izrazili željo, da bi se program nadaljeval ter da ga bi razširili še na druga področja- Ana Bevc iz sekretariata za družbene dejavnosti je obljubila, da se bodo zavzemali za razširitev programa, vendar bo z nastankom novih občin verjetno morala financiranje teh dejavnosti prevzeti država. jedi, ki so se jih učile kuhati na tečaju, so zbrale v skriptih, v katere bodo lahko pogledale še kdaj kasneje, ko bodo imele družino. Duško Balažek so prosile, da bi jih na naslednjem tečaju naučila, kako se vlaga zelenjava in sadje. MLADI ROMI OB ZAKIJUČKU TEČAJA OPISMENJEVANJA -Pred kra tkim je zaključilo prvi tečaj opismenjevanja za odrasle devet Romov iz Žabjaka, Jedinščice in Šmihela. Dekleta, ki so obiskovala kuharski tečaj, pa so za zaključek pripravila okusno trinadstropno torto. (Foto: J. Domiž) Matevž Aš 1982 do danes povečal za še enkrat,” pravi Aš. Danes je v zdravilišču, katerega glavno indikacijsko področje so bolezni srca in ožilja ter rehabilitacija bolezni in poškodb lokomotornega aparata, zaposlenih 120 ljudi, od tega četrtina v zdravstveni službi., 40 odst. v gostinstvu, ostali pa v hotelsko-servisni dejavnosti. “Naša dejavnost obsega dve področji: kurativno, se pravi klasično zdravljenje, in zdravstveno preventivo, kamor sodijo preventivni pregledi in aktivni programi za izboljšanje zdravstvenega stanja, namenjeni (še) zdravim ljudem, pri katerih pa se že oglašajo bolezenske težave,” našteva direktor. “S štirimi zdravniki specialisti - dva kardiologa, dva fiziatra, še eden pa je na specializaciji - 9 medicinskimi sestrami, 10 fizioterapevti in 10 maserji lahko opravimo vse zdravstveno delo, tako za goste zdravilišča kot za zunanje, ki prihajajo k nam samo na zdravstveno rehabilitacijo. Še posebno težo pa našemu zdravstvenemu delu dajejo konziliarni obiski profesorjev iz ljubljanskega Kliničnega centra, ki imajo pri nas tudi kardiološko in ortopedsko ambulanto. Imamo tudi koncesijo za specialistične internistične ambulante.” Povprečno je v Šmarjeških Toplicah na leto 11.500 gostov, ki tam prenočijo 85.000-krat. Od 280 gostov prejšnji teden je bilo 220 tujcev; največ prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Italije. Letos računajo, da bo 20 odst. vseh gostov iz tujine. ANDREJ BARTEU RAZISKUJMO- USTVAJAJMO- TEKMUJMO V AVTA VAS -17. občinsko in 12. regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih šol, ki že dolgo poteka v okviru prizadevanj klubov mladih tehnikov, bo letos v petek, 6. maja,ob 9. uri v osnovni šoli. Mladi tehniki iz Dolenjske in Posavja bodo v okviru srečanj “Raziskujmo-ustvarjajmo-tekmujmo!” pokazali svoje dejavnosti v okviru tehničnih krožkov in računalnikov. ČISTILNA AKCUA ŽUŽEMBERK - Turistično društvo skupaj z ribiško družino v soboto, 7. maja, organizira veliko očiščevalno akcijo za lepšo Krko in njena obrežja. NOV SAMOPRISPEVEK V KS ŽUŽEMBERK ŽUŽEMBERK - Na nedavnem referendumu v krajevni skupnosti Žužemberk so se prebivalci tega dela Suhe krajine odločili za nadaljnji petletni samoprispevek. Referenduma se je udeležilo nekaj več kot 64 odst. volilnih upravičencev, za samoprispevek pa jih je bilo blizu 60 odst. Najboljša udeležba je bila na volišču v Podlipi, kjer je tudi relativno največ ljudi glasovalo za samoprispevek. Ža sa- lsi, Dol. Ajdovca, Budganje vasi, Stavče vasi, Vel. Lipovca, Sred. Lipovca, Rebri, križa, Vel. Lipja, desnega brega Žužemberka, Šmihela in Dvora. Proti pa so bili krajani Lašč, Drašče vasi, Sadin-je vasi in levega brega Zužem-berka. V Sadi nji vasi in na le-vem bregu Žužemberka je bila tudi najslabša udeležba. S. MIRTIČ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: maket Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samoposlrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-catorv Rog • Žužemberk; od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samoposlrežba • Straža- od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 8. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12 ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12 ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Proračun sprejet Letošnji občinski proračun je “težak” 2,255 milijarde tolaijev - Izplačilo obveznic NOVO MESTO - Na zadnji seji zborov novomeške občinske skupščine so z veliko večino glasov po skrajšanem postopku sprejeli občinski proračun za leto 1994. Proti so glasovali le poslanci zelenih, in to iz protesta, ker se v proračunu ni našel denar za nadaljevanje urejanja Kettejevega drevoreda. Na sami seji je prišlo do nekaj manjših popravkov v osnutku proračuna, ki pa niso vplivali na skupno “težo”, pač po principu: nekje malo vzameš, drugje malo dodaš. Tako je letošnji občinski proračun “težak” 2 milijardi in 255 milijonov tolarjev, kar je za 14,6 odst. več, kot je znašala realizacija lanskega proračuna; od tega so dobri dve milijardi tolarjev razporedili za tako imenovane tekoče obveznosti, ostalo pa za investicijske obveznosti. Največji del proračunskega denarja bo seveda prišel iz davkov; računajo, da bo tega skoraj tri četrtine vsega proračunskega denarja. Celih 97 odst. tega denarja od davkov pa naj bi prišlo od tistih 40 odst. dohodnine, kolikor ostane občinam (60 odst. pobere država). Tako bi bil zadnji čas, da se občani postavljamo tudi kot davkoplačevalci, ne pa da se obnašamo kot ovce, ki jih potem, ko sojih ostrigli, nič ne briga, kaj bo z volno. V letošnjem letu mora občina izplačati prvi obrok glavnice in obresti občinskih obveznic. Iz občinskega proračuna gre izplačilo tistih obveznic, od katerih je bil denar vložen obnovo in gradnjo cest in telefonsko omrežje, ter polovico obveznosti za vložena sredstva v gradnjo komunalnih objektov in izgradnjo plinovoda v Novem mestu ter petino obveznosti iz vloženih sredstev v komunalno opremljanje obrtne cone na Cikavi. Tako bo treba iz teh obvez letos izplačati iz občinskega proračuna skoraj 1,5 milijona mark oziroma, preračunano na dan zapadlosti, več kol 120 milijonov tolarjev; od tega znaša prvi obrok glavnice 77,6 milijona tolarjev, obresti pa 42,7 milijona to- larjeV' AB. f.# 'A \r:- Ns, •>#» * %. : #tr- ...V..„4: : ' VODOVOD IN VINSKA CESTA - Letošnje leto boža prebivalce in vikendarje vzhodnega pobočja Trške gore in vasi Črešnjice zapisano z zlatimi črkami. Primarni del vodovoda so podjetju Komunala v veliki meri pomagli napeljati dela vajeni Črešnjičani in v tem času so cevi v celoti položene. Dela se bodo nadaljevala v jeseni, seveda pa bo prej potrebno zgraditi rezervoar nad vasjo, v katerega ho tekla voda iz glavnega vodovodnega sistema Družinska vas - Novo mesto. Pred tednom dni je bila asfaltirana tudi cestna povezava Črešnjice - Krkin hram, ki bo postala prva trškogorska vinska cesta. Nekateri vinogradniki se že pripravljajo, da bodo vrata svojih zidanic odprli za obiskovalce. (Foto: J. Pavlin) : > j te ‘■■'V ’ d kateri se gre na Debenec. Poznavalci so namreč prepričani, da toliko krame, kot je je na nekem mestu ob tej cesti, ljudje ne morejo nanesti v kratkem času. Podrobnosti o izvoru te nesnage ostajajo sicer še naprej nepojasnjene, ker so na tem priročnem debenškem smetišču tudi emajlirani lonci, jeklene britvice in kemični svinčniki. Te stvari so bile v pradavnini najveijetneje taka redkost, da jih niti slučajno niso bili deležni takratni prebivalci Debenca, saj so še današnji prikrajšani za marsikakšno dobrino, ki jo imajo domorodci v dolini. POVSOD SO VIRI - Medtem ko se tudi v trebanjski občini politični velmožje in ljudstvo pogajajo o novih občinah, si Romi ne belijo glav z novo lokalno samoupravo. Tem je vseeno. Prijavljeni so na primer v Malem Gabru, živijo daleč stran v gmajni pri Zagorici, vsepovsod na ozemlju sedanjih in bodočih lokalnih skupnosti pa kradejo. Zakaj bi st torej delali skrbi s tem, kdo bo župan in kako bo z viri financiranja občin? ZA MOČ GRE - Dr Ivan Kristan je na Debenec pešačil lep kos poti. Nekateri so v tem videli tiho priznanje, da se Državnemu svetu Republike Slovenije obetajo še hudi časi in da si njegov predsednik s pešačenjem nabira moč pred izbruhom novih afer. ll IZ NKŠIH OBČIN iiMd IZ NKŠIH OBČIN C Strpnost nujna na obeh straneh V Črnomlju opozarjajo na vse bolj perečo romsko problematiko - Kolišne pomoči prejemajo Romi? - Nasilno obnašanje v šoli - Toleranca že, toda do kakšne meje? ČRNOMELJ - Zadnje čase skoraj ni zasedanja črnomaljske občinske skupščine, da se ne bi delegati obregnili ob Rome. Na predzadnji seji jih je zanimalo, kolikšne denarne pomoči prejemajo Romi. Opozorili so, da so zadnja leta tudi v šoli postali romski otroci vse bolj nasilni do drugih učencev, zaradi česar so se začeli starši že pritoževati. Čudi jih, kako to, da ima romski otrok pravico nadaljevati šolanje v višjem razredu že, če zna le pisati in brati, ne da bi osvojil tudi druga znanja, kijih morajo ostali otroci. Ob tem je eden od delegatov oporekal, češ da so postali že preveč nestrpni do Romov. Ni zanikal problemov z njimi, vendar bi jih po njegovem morali reševati na življenjski način, da se bodo Romi vključevali v okolje. Ob tem je drugi delegat pripomnil, da so tudi v Semiču nekoč mislili tako, zato so pred 14 leti celo začeli graditi na Sovinjku hiše za tri romske družine z 20 otroki, ki so danes stari okrog 20 let. Prebivalci bližnjega Črešnjevca pa imajo s temi Romi danes tako velike probleme, da se otroci ne upajo več sami v šolo mimo romskega naselja. Kot so pojasnili na občini, zakon o socialnem varstvu, po katerem zagotavljajo denarne pomoči, Romov ne obravnava posebej. Zato veljajo zanje enaka merila kot za ostale občane. Po temeljitem preverjanju socialnega položaja vsake romske družine posebej so prišli do zaključka, da je 113 od • Oddelek za lokalni razvoj pri občinski skupščini bo tudi pregledal in dopolnil načrt lokacij, kjer bodo Romom dovoljene gradnje. Tako bodo inšpekcije lažje ukrepale zoper črnograditelje. Določili bodo tudi parcele za posamezne družine, pri tem pa bodo upoštevali prostorske možnosti ter iz etničnih posebnosti izhajajoče navade in želje Romov. Tudi zato, da se ne bo zgodilo tako kot na Sovinjku, Kjer je po zadnjem sporu od treh hiš naseljena le ena. 160 romskih družin upravičenih do denarnega dodatka. Pomoč znaša od 10.000 do 43.000 tolarjev. Slednjo prejema desetčlanska družina. 70 odst. denarnih pomoči je v obliki naročilnic. Poleg denarnega dodatka prejemajo še 6.700 tolaijev otroškega dodatka na mesec za otroka. Tudi tu veljajo eanaka merila kot pri ostalih družinah, vendar so do tega dodatka upravičeni prav vsi romski otroci. Najbolj problematični dobijo tudi tu naročilnice. In kako reševati romsko problematiko? O tem je bilo letos že več sestankov, na katerih so sklenili, da začne Center za socialno delo v aprilu s programom socializacije Romov, predvsem na Coklovci, kjer so največji problemi. Prav tako začne vrtec na Coklovci s pripravo predšolskih otrok na vključitev v program predšolske vzgoje, medtem ko so v Kanižarici in na Lokvah takšen program že zaključili. Osnovna šola Semič bo opravila vse potrebno, da bodo septembra romski otroci s Coklovce začeli obiskovati šolo, medtem ko otroci iz drugih romskih naselij razen redkih izjem redno obiskujejo pouk. M. BEZEK-JAKŠE Delegati so bili radodarni ČRNOMELJ - Pri sprejemanju predloga črnomaljskega proračuna se je začelo zapletati že pred sprejemom flnpunpa;t r#».Hn kpip nhrinck#* dnevnega reda seje občinske skupščine. Predlog predsedstva skupščine občine je bil, da se skupščini priporoči umaknitev te točke z dnevnega reda. Tako kot večina delegatov se tudi predsednik izvršnega sveta s tem ni strinjal. Tako so torej delegati razpravljali o letošnjem proračunu, ki je “težak” dobrih 720 milijonov tolarjev. Čeprav je ves ta denar tudi že predviden za proračunske porabnike, so delegati predlagali še nekaj naložb. Od kod bodo zanje vzeli denar, pristojni niso vedeli pojasniti. Delegati so namreč sprejeli vse, razen enega amandmaja. Ta nesprejeti predlog pa je bil, da bi za naložbe v šolstvo namenili 20 milijonov tolarjev, zn dograditev osnovne šole Semič pa le 4 milijone tolarjerv in ne 20 milijonov, kolikor je zapisano v predlogu proračuna. Delegati pa so se strinjali, da za zdravstvo poleg dveh milijonov tolarjev namenijo še poltretji milijon, kije bil lani odobren, a neizplačan. Potrebe v črnomaljskem zdravstvenem domu so namreč velike, saj jim je inšpektor izločil iz uporabe rentgen, dva osem let stara reševalna avtomobila pa sta tudi že skoraj dotrajala. Strinjali so se tudi, da za dokončanje šole v Vinici namenijo pet milijonov tolaijev ter za en kilometer zapornega sloja na cesti Črnomelj - Velika Lahinja tri milijone tolaijev. Skromnejši so bili delegati, ki so predlagali dodaten milijon za telesno kulturo, 800 tisočakov za odstranitev avtomobilskih karoserij iz grap in gozdov ter dodatnih 300 tisočakov za občinsko Zvezo prijateljev mladine, ki bo organizirala prireditve ob novem letu. Proračun je bil na koncu sprejet z dvema vzdržanima glasovoma in tremi proti. M. BEZEK-JAKSE Željko Kokot Begunci hvaležni za pomoč Prispevki iz tujine ČRNOMELJ - V črnomaljskem zbirnem centru za begunce je še 350 beguncev. Tisto, kar dobijo od države, jim zadostuje komaj za bomo preživetje, zato so toliko bolj veseli donatorjev predvsem iz drugih držav, ki jim prinesejo nujne življenjske potrebščine, a tudi priboljške. Kot je povedala Vladka Potočar, vodja črnomaljskega Centra za socialno delo in hkrati vodja zbirnega centra, beguncem takšna pomoč veliko pomeni, zato so zanjo vsem dobrotnikom zelo hvaležni. Pretekli teden so se tako v črnomaljskem zbirnem centru oglasile kar tri skupine dobrotnikov. Predstavniki bolnišnice “Cir-colo Culturale Ricriativo” iz Bologne so tako zbrali in pripeljali za 16,3 milijona lir pomoči. 99 učencev v begunski šoli je dobilo veliko učil in učnih pripomočkov, med drugim tudi epidiaskop. Ker v šoli nimajo malic, so jim italijanski dobrotniki pripeljali tudi obroke za malico. Vsega blaga je bilo kar za velik tovornjak, vendar so Italijani povedali, da so na državni meji z njimi ravnali zelo korektno. To ni bila prva dobrodelna akcija te skupine, prav tako so se že večkrat oglasili pri beguncih v Črnomlju predstavniki Karitas iz nemškega Hirschaida pod vodstvom zakoncev Riedel. Pretekli teden so prifieljali pakete za otroke in odrasle, ki so jim jih osebno razdelili. Društvo za pomoč “THV” iz nemškega Mo-ersa pa je pretekli teden opremilo eno od učilnic v begunskem centru v mizarsko delavnico. Prva rastlinska čistilna naprava V Rosalnicah bo prva tovrstna naprava v metliški občini - Velik prispevek krajanov pri vseh delih v krajevni skupnosti - Kmalu razširitev pokopališča? NAGELJNI ZA 1. MAJ - Območni svobodni sindikat za Belo krajino se je pred prvomajskimi prazniki oddolžil svojim najbolj zaslužnim članom s priznanji in nageljni. Prejeli so jih Zdenka Mihelič iz semiške Iskre, Vida Novak iz Tekstila Adlešiči, Irena Molek iz metliškega Kometa in Peter Raztresen iz črnomaljskega Begrada (na fotografiji desno). Priznanja je podelil predsednik območnega sindikata Jožef Kočevar. (Foto: M.B.-J.) LASTNIŠTVO, NE LE UPORABNA PRAVICA ČRNOMELJ - Črnomaljci se pritožujejo, ker so morali drago plačati gradbene parcele in vse priključke, sedaj pa prihajajo vedno višji računi za plačilo nadomestila za upiorabo stavbnih zemljišč. Zato predlagajo, naj občina, če že ne namerava ukiniti tega prispevka, del tako zbranega denarja vsaj vrne krajevnim skupnostim, kot je to v navadi v sosednji metliški občini. Hkrati bodo dali pobudo na republiko, da bi bilo v bodoče tistim, ki so kupovali zemljo v okviru zazidalnih načrtov, priznano lastništvo nad to zemljo in ne le uporabna pravica kot doslej. PO SLOVENSKO ČRNOMELJ - Vaščani Pustega Gradca pri Dragatušu zahtevajo, da se ime njihove vasi piše v slovenski obliki, torej Pusti Gradec in ne Pusti Gradac, kot jo imenujejo sedaj. Medobčinska geodetska uprava iz Črnomlja se je zato že začela dogovarjati o spremembi imena s predstavniki republiške geodetske uprave in republiškega zavoda za statistiko. ROSALNICE - Krajevna skupnost Rosalnice je s 550 prebivalci v štirih vaseh, Svržakih, Čurilih, Radovičih in Rosalnicah, ena večjih v metliški občini. Po besedah predsednika Željka Kokota imajo krajani v letošnjem letu v načrtu več pomembnih del. Najpomembnejša pa je gradnja kanalizacije in ureditev rastlinske čistilne naprave, ki bo prva tovrstna v metliški občini. pa bodo na cerkvi pri Treh farah Mirna lahko uporablja telefakse Pošta posodobila zveze MIRNA - Naročniki, ki so vključeni v telefonsko centralo Mirna, so imeli do nedavnega s prenosom pisnih sporočil preko faksimilnih naprav precejšnje težave, pri čemer je bilo onemogočeno pošiljanje v tujino. Ker so bile razlog za tovrstne probleme neustrezne telefonske zveze, je Poslovna enota PIT Novo mesto nekoliko izboljšala medkrajevne telefonske povezave. Sredi letošnjega aprila je nadomestila dvanajst nizko frekvenčnih zvez z visoko frekvenčnimi, tako da je zdaj med Mimo in Trebnjem vseh 24 odhodnih zvez visoko • Naročniki, ki so vključeni v telefonsko centralo na Mirni, in naročniki od drugod, ki bi želeli vključitev telefaksne naprave, dobijo podrobna pojasnila v PE PTT Novo mesto na Novem trgu 7. frekvenčnih. Naložba je veljala 2,5 milijona tolarjev. Kot zatrjuje Poslovna enota P TL Novo mesto, je z omenjeno posodobitvijo konec motenj v telefaksnem prometu Mirne s tujino. Pošta ugotavlja, daje telefak-snih naročnikov že veliko in da njihovo število naglo narašča. Informacije o cenah v telefaksnem prometu posreduje služba jioštnin informacij na številki 988. V rosalniški krajevni skupnosti imajo že nekaj let pripravljen projekt za ureditev kanalizacije, ki naj bi bila speljana do metliške čistilne naprave. A bi bila njegova uresničitev zelo draga, saj del Rosalnic leži nižje od čistilne naprave in bi bilo potrebno prečrpavanje. Zato je ideja o rastlinski čistilni napravi na vaški gmajni prišla še kako prav. Krajani se s tem strinjajo. “Naša naloga je, da zgradimo glavni kanalizacijski vod, kjer bo poleg pomoči krajanov in krajevne skupnosti priskočila na pomoč tudi občina. Z deli bomo začeli julija. Hkrati naj bi začelo neko podjetje graditi rastlinsko čistilno napravo, kjer bo z denarjem poleg občine pomagala tudi republika, saj gre za poskusno napravo,” pove Željko Kokot. Kanalizacijski vod bodo gradili postopoma. “Predvidevali smo, da bomo kanalizacijo uredili že lani. A zaradi tega nismo držali rok križem. Urejali smo poti za asfaltiranje. Prav te dni bomo položili asfalt na štirih koncih krajevne skupnosti in potem bomo lahko rekli, da imamo asfaltirane vse ceste,” je zadovoljen Željko. Prav to soboto priključili tudi avtomatsko zvonjenje in bitje ure, na kar so še posebej ponosni. Denar so zopet prispevali krajani, a tudi občina in cerkev. Prav na pokopališču pri Treh farah, kamor pokopavajo iz sedemnajstih vasi in dela Metlike in je s 533 grobovi največje v metliški občini, pa je vse večja stiska s prostorom. Ker je sosed ob pokopališču pripravljen prodati zemljo, z razširitvijo gotovo ne bo večjih problemov. Potem bo v Rosalnicah dovolj prostora tudi za gradnjo mrliške vežice, kije sedaj nimajo. V rosalniški krajevni skupnosti je tudi dvoje romskih naselij, na Svržakih in v Borihi. “Problem je predvsem v tem, da se naselji nelegalno širita. Doslej se niti ni vedelo, kdo je lastnik zemlje. Sedaj vemo, da je del zemlje cerkvene, del pa SLP. Zato krajani zahtevamo, naj najprej rešijo problem lastništva zemlje v romskih naseljih, potem pa smo pripravljeni Romom pomagati pri ureditvi naselij in napeljavi vodovoda,” pojasnjuje predsednik Kokot. M. BEZEK-JAKŠE NI BILO OBLJUB ČRNOMELJ - Eden od črnomaljskih delegatov je na seji občinske skupščine dobesedno vprašal, kaj za vraga so Občinarji obljubili Vranovičanom, da so se po treh mesecih zapore vranoviškega odlagališča odpadkov tako rekoč čez noč umaknili z deponije. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je pojasnil, da ni bilo nikakršnih obljub, da pa so Vranovičani reagirali potem, ko so dobili vabila k sodniku za prekrške in na sodišče. Po tistem so imeli Vranovičani sestanek na ministrstvu za okolje in prostor, na katerem so bile postavljene tudi nekatere zahteve, o katerih bo razpravljal občinski izvršni svet, na majskem zasedanju pa tudi skupščina. Pokopališča začasno gradbišča Komunala Trebnje, ki upravlja pokopališča v Trebnjem, Dolenji Nemški vasi in na ____Mirni, bo letos opravila nekaj vzdrževalnih del - 'Tudi pogrebna služba rREBNJE - Od vseh pokopališč v trebanjski občini jih troje upravlja Komunala Trebnje, in sicer v Trebnjem, Dolenji Nemški vasi in na Mirni. Medtem ko upravljale!’ ne predvideva širitev ali podobnih posegov, ker obstoječi prostor zadošča, izvaja ali sc odloča za nekatera vzdrževalna dela. Na mirenskem pokopališču bo Komunala, kot je zapisala v letošnji delovni načrt, med drugim obnovila UREJAJO POT- K tlakovanju glavne poti na trebanjskem pokopališču je Komunalo silil vsak nekoliko močnejši naliv, ob katerem je s pokopališke poti voda odnašala gramoz in ga odlagala na bližnjo cesto. Na fotografiji: delavci opravljajo zaključna dela na omenjeni poti, ki je dobila betonske kocke. (Foto: L. M.) lesene površine v vežici in uredila makadamsko pot na zgornji del pokopališča, do koder bo napeljala tudi vodovod. Z obnovo križa pa bo ustregla vsem tistim, ki so doslej že dlje časa opozarjali na očitno propadanje verskega simbola. Pokopališče v Trebnjem je prav v teh dneh delovišče, ker delavci po naročilu Komunale polagajo tlak na glavni pokopališki poti. Gre za naložbo, vredno več kot milijon tolarjev. V gradbišče naj bi se letos za nekaj časa spremenilo tudi pokopališče sv. Marjete v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas. Komunala želi obnoviti na pokopališču orodjarno in urediti pri pokopališču prostor za smetarski zabojnik. V sodelovanju s krajevno skupnostjo bi rada uredila parkirišča in preplastila asfaltno cesto proti pokopališču. Da ne bi bila na neprimernih mestih v okolici grobov nesnaga, so pokopališča opremljena s smetnjaki. Velja za tista, kijih upravlja Komuna- la in ta premorejo tudi vodo iz vodovodov, ki jo pozimi sicer zapro, da ne bi mraz poškodoval cevi. Komunala Trebnje opravlja, če tako kdo želi, tudi pogrebne storitve; lahko zagotovi pogrebnike, organizira pa tudi celoten pogreb. _________________________L. M. NOVI TELEFONI V STAREM DELU ČRNOMLJA ČRNOMELJ - V starem črnomaljskem mestnem jedru je postalo telekomunikacijsko omrežje že pretesno, zato je poslovna enota PTT Novo mesto aprila letos pričela na tem območju z gradnjo novega omrežja. Imelo bo zmogljivost 800 parov, poleg mestnega jedra pa bo zagotovilo dodatne pare še za naselja proti Bu-toraju in Tribučam. Z gradnjo v mestnem središču bodo rešili tudi nekaj najbolj nujnih prošenj kranjanov. Drugi pa bodo lahko dobili nove priključke šele z zgraditvijo nove digitalne telefonske centrale v Črnomlju v prihodnjem letu. Pogodba za to centralo je že podpisana, zgraditi pa bodo morali tudi nove prostore v Črnomlju in radijski digitalni sistem med Mirno goro in Črnomljem. ll Lij IZ NKŠIH OBČIN rsm ili i i H IZ NKŠIH OBČIN Posvet borcev O domačih in mednarodnih zadevah KOČEVJE - Na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih organizacij ZB NOV občine Kočevje so razpravljali o oceni sklepov mednarodne konference vojnih veteranov in žrtev vojne, ki je bila v Lizboni, o dejavnostih in bodočih nalogah občinske organizacije ZB NOV, o vlaganju lastninskih certifikatov, o pripravah na republiško volilno skupščino ZB in drugem. Ugotovili so, da so za Kočevsko pomembni naslednji dogodki, ki bi jih kazalo proslaviti: Osvoboditev o pr Broda na Kolpi (1. maja 1942), i pad na italijansko posadko v Banji loki (22. junija 1942), boj v Taborski steni (25. julija 1942), zasedanje Kočevskega zbora in občinski praznik (3. oktobra 1943), boj 18. divizije z Nemci in domobranci na Hribu pri Koprivniku (15. novembra 1944), napad 18. divizije na Kočevje (18. novembra 1944) itd. 4. maja prihodnje leto pa bo minilo 50 let, odkar so enote 15. divizije osvobodile Kočevje. Skupnost borcev Rabske brigade pripravlja brošuro o tej brigadi in usodi njenih borcev. V kočevski občini so popisali 31 borcev te brigade. Zal njihova usoda ni znana in je vprašanje, koliko je še živih. Ko so govorih o sklepih konference v Lizboni, pa so opozorili tudi na stališča: da pripadniki italijanske MVAC, slovenski in hrvaški domobranci ter mobiliziranci v tujo vojsko ne morejo imeti statusa vojnega veterana lastne države; da so prisilni mobiliziranci posebne žrtve vojne in ne sodijo med veterane borcev proti fašizmu; kaj so civilne žrtve vojne itd. JUT RI RIBNICA NA TV RIBNICA - Jutri, 6. 2maja, ob 19. uri bodo na TV predstavljene turistične zanimivosti občine Ribnica in občin Mozije, Laško in Izola. Oddaja bo potekala v živo iz Predvora pri Kranju. Vsaka občina bo imela na razpolago 20 minut. Ribničani bodo predstavili še nekatere druge zanimivosti in domača jedila, vmes pa bodo nastopile ribniške kulturne skupine. ČEBELARSKI KROŽKI SEVNICA - V Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici deluje čebelarski krožek, ki ima čebelnjak z osmimi družinami in je v njem lani pridelal 80 kilogramov medu. Člani krožka spoznavajo teorijo čebelarstva in praktično delo v čebelnjaku, poleg tega se nekateri od njih udeležujejo tekmovanj, kjer dosegajo vidne uvrstitve. Poleg tega, da v OŠ Savo Kladnik deluje krožek, v tej šoli organizirajo tudi čebelarske dneve za prvi in šesti razred. Čebelarske krožke ima tudi več drugih šol na območju čebelarskega društva Sevnica. Kjer delujejo dobro organizirana čebelarska društva in so čebelarji zagnani, so navadno delavni tudi šolski krožki, kot menijo poznavalci razmer. Kaj grenak praznični priokus Ob zapletu pri proslavljanju dneva upora KOČEVJE - V Kočevju se je letos zapletlo pri proslavljanju dneva upora. Pravzaprav nihče natančno ne ve, kdo naj bi proslavo organiziral. Nekateri menijo, da gre za državni praznik in je zato priprava proslave v pristojnosti državnih organov, se pravi občinske skupščine. Ti pa za to niso pokazali navdušenja. Zato so proslavo na mestni ploščadi nameravali organizirati borci NOV v sodelovanju z delavsko godbo. Vendar je godba nastop odpovedala, ker je nobeden ni naročil. Tako so tisti borci, ki so na napovedano proslavo prišli na ploščad, zaman čakali na slovesnost. Tako je predsednik občinskega združenja ZB NOV Nace Karničnik spregovoril občanom kar po kočevskem radiu. V svojem govoru je med drugim poudaril, daje Slovencem leta 1941 pretilo popolno uničenje, zato je tudi vsa Kočevska krenila v boj v skladu z besedami Ivana Cankarja: “Narod si bo pisal sodbo sam! Ne frak mu je ne bo in ne talar!” Pred tremi leti se je to ponovilo ob uporu proti velikosrbski agresiji in hegemonizmu, pa tudi za v bodoče velja Cankarjevo geslo “Narod si bo pisal sodbo sam!” Kljub vsemu ostaja grenak priokus. Končno bi bilo le treba ugotoviti, kdo je pristojen in odgovoren za dostojno praznovanje raznih praznikov. v Cez glavo dela za inšpekcijo Veliko skrbi zaradi nezdrave pitne vode - Čimprej je treba urediti odlaganje in razvrščanje odpadkov ski vodovod Kočevje-Ribnica. Društvo za raziskavo jam Ribnica je odkrilo tudi divje odlagališče odpadkov v vrtači oz. breznu ob zajetju vodovoda Loški potok. V Nemški vasi blizu skupne poni-kovalnice za odpadne vode ob nalivih voda zalije kletne prostore stanovanjske hiše. Čistilne naprave za to vodo na tem območju ni, pripravljen pa je načrt za ureditev kanalizacije, a ni denarja za njegovo izvedbo. V obratih družbene prehrane je inšpekcija ugotovila, da v glavnem ne zadovoljujejo predpisov o pripravi in delitvi hrane. To se kaže tudi v slabšem higienskem stanju v teh objektih. Zato je inšpekcija izdala štiri odločbe o odpravi pomanjkljivosti, ena prijava pa je bila dana sodniku za prekrške. Še slabše pa sojo odnesli gos-tinsko-turistični objekti. Podobno je tudi v zasebnih slaščičarnah oz. zasebni proizvodnji živil, saj sta bili izdani tudi dve prepovedi proizvodnje in prodaje sladoleda in slaščic. Inšpekcija je pregledovala tudi šole in vrtce. Za ribniško osnovno šolo je bilo ugotovljeno, da ji je potrebna temeljita prenova. y pRIMC E Kje je orožje in oprema, last nekdanje ZRVS? RIBNICA - Sanitarna inšpekcija je v ribniški občini opravila lani pregled dveh vodovodov. Pri vodovodu Žlebič je pregled vzorcev vode pokazal, da je voda ustrezna. Za vodovod Gornje Podpoljane pa je bilo ugotovljeno, da se izdatnost izvira med letom spreminja, da zato v sušnem obdobju vode ni in jo je treba zato dovažati. Zato so za ta vodovod že predvideli zajetje potoka Struga, a je analiza nekaterih vzorcev odvzete vode pokazala, da voda ni najbolj primerna. « Tudi preskrba prebivalcev Grčaric in Velikih Poljan z neoporečno vodo še ni urejena. Voda iz obeh krajevnih vodovodov je večkrat higiensko oporečna. Zato je načrtovana priključitev teh dveh vodovodov na medobčinski vodovod Kočevje-Ribnica, kar pa še ni izvedeno, ker ni denarja. Pri odlaganju in razvrščevanju odpadkov še ni dosežen napredek. Odlagajo jih na še vedno neurejeno odlagališče v Mali gori, kjer gori “večni ogenj” in grozi, da se bo razširil v gozd. Odpravljeno pa je bilo divje odlagališče odpadkov nad zajetjem Obrh, odkoder se napaja medobčin- Kdo je lahko član združenja častnikov Slovenije UREDITEV ZEMLJIŠČ RIBNICA - Odlok o uvedbi postopka za ureditev zemljišč agromelioracijskega območja Gora so sprejeli na zadnji seji občinske skupščine Ribnica. To območje zajema 460 ha, od 86 ha njiv in 374 ha travnikov. Letos bo kmetijska svetovalna služba pripravila gradivo za začetek del na tem območju. V pripravi je še tak odlok za Velike Poljane, delegati pa so opozorili, da je potreben še za Loški potok. PROJEKT RIBNICA RIBNICA - Za 3. maja popoldne je bila v Miklovi hiši v Ribnici sklicana tiskovna konferenca ob predstavitvi kataloga Revit-Projekt Ribnica, ki je nastal pod strokovnim vodstvom Ekonomsko poslovne fakultete Maribor. Program Revit je predstavljen v gradivu ministrstva za znanost in tehnologijo Slovenije, gre pa za revitalizacijo (ponovno oživitev) in reorganizacijo občin. Na predstavitev so bili vabljeni direktorji, obrtna zbornica, člani predsedstva in IS občine, KS in drugi. Več prihodnjič. KURJENJE IN KEMIJA KOČEVJE - Kočevska mlekarna in kemična tovarna sta sosedi. Ločuje pa ju ograja. In ob tej ograji so delavci spomladi kurili suho travo, na kar so nas opozorili nekateri občani, ki ugotavljajo, da bi zaradi takega početja lahko prišlo do hude nesreče oz. katastrofe. Iskra bi lahko “zašla " med lahko vnetljive kemikalije, prišlo bi do eksplozije, in kaj bi bilo s Kočevjem ? Tako že kar ljudje predlagajo - če se pristojni na kaj takega ne spomnijo - da bi bilo okoli kemične tovarne določiti tako imenovani varovalni pas. PRVI MAJ NA KOČEVSKEM KOČEVJE, RIBNICA-Osrednja svečanost na jrredvečer 1. maja je bila pri brunarici v Dolgi vasi. Organizirala jo je domača ZLSD, na njej pa je govorila Sonja Lokar, članica republiškega vodstva ZLSD, in sicer predvsem o potrebi po vključevanju mladih v stranko. Po mnogih vaseh so bili postavljeni tudi mlaji, poleg tega pa so na predvečer praznika skoraj pri vsakem naselju goreli kresovi. Na sam praznik 1. maja pa je bila zjutraj najprej budnica delavske godbe, planinci so pripravili pohod na Mestni vrh, na Kolpi pa je bil tradicionalni prvomajski spust s kajaki, kanuji in raftingi. Kresovi so na predvečer praznika goreli tudi po ribniški občini, ob njih pa seje zabavalo staro in mlado. Bo “ročno delo” pokopalo Sevnico? Sevniška industrijska proizvodnja lani manjša kot v letu 1992 - Akumulacijo večinoma ustvarili zasebniki - Sevnici se obeta nova banka - Čestitke Inpletu in Rudi SEVNICA - Je sevniško gospodarstvo na robu zloma, ali je to kritično točko že zapustilo in se mu obetajo lepši in uspešnejši časi? Ustreznega odgovora v Sevnici ta trenutek bržčas ni na voljo, še zlasti zato, ker so celo ljudje v vladnih krogih doklej črnogledi. Razlog za skrb so lahko primerjalni podatki o gibanju industrijske proizvodnje v občini. V letu 1993 je bila industrijska proizvodnja za skoraj 17 odst. manjša kot leto jx>prej, za kar so vzroki tudi v stečaju v krmeljski Metalni in v Tehnoloških sistemih ter v težavah sevniške žage. Prav tako nespodbudni so podatki o izgubi podjetij, saj je ta za 2,8-krat večja od akumulacije. Ob tem Sevnicani niso presenečni, če njihove plače krepko zaostajajo za slovenskim povprečjem. Vse kaže, da v takih razmerah PONUDBA GOSTINSKIH PROSTOROV Po ugodni ceni prodamo gostilno v obratovanju v centru Kočevja z večjim zemljiščem v okolici. Vse informacije dobite K3 KERN KRANJ d.o.o., Komenskega ulica 7, na tel.: 064/221-353 (tudi fax). postaja paradni konj v sevniškem gospodarstvu zasebno podjetništvo. Za trditev je več razlogov, med drugim velja omeniti, da so zasebna podjetja ustvarila več kot 83 odst. skupne sevniške akumulacije, družbena dobrih 15 in zadružna komaj nekaj več kot odstotek. Uspeh zasebnega podjetništva odmeva tudi v vladnih krogih, kar je moč pojasniti z dejstvom, daje občinski izvršni svet lani dal razpisati natečaj za dodelitev posojil za razvoj obrtništva in podjetništva v višini 35 milijonov tolarjev. Posojila iz tega sklada je dobilo 23 zasebnih podjetij in 48 obrtnikov. Omenjeni vladni pesimizem se sicer ne nanaša na posamezno panogo gospodarstva posebej, v splošnem pa se glasi tako: sevniško gospodarstvo je žal gospodarstvo “handarbeit”, se pravi temelječe na ročnem delu in tehnološko premalo podprto. Da bi sliko spremenila armada brezposelnih -v Sevnici operirajo s številko 1.148 -ni pravega upanja, saj je polovica od tistih, ki nimajo zaposlitve, brez vsakršne izobrazbe. Svoje čase je posavsko gospodarstvo, kadar je bilo v težavah, računalo na dobro pomoč ustrežljivih bank. Čas takih botrov je nekako minil, kar pa zadeva banke, Sevničani niso čisto tiho. Na nedavni seji občinske skupščine je bilo slišati predloge, da imajo banke “v našem prostoru previsoke obresti”. In priporočilo, “naj se banke drugače obnašajo, drugače bo potrebno • Nekaterim podjetjem vendar uspeva biti dober. Na nedavni seji sevniške občinske skupščine so čestitali firmama Inplet in Ruda, ki sta za gospodarske uspehe prejeli priznanji gospodarske zbornice. pripeljati v ta prostor še druge banke”. Te pobude se bodo po vsej verjetnosti iztekle v smer, ki seje podjetniki iz gospodarstva vesele, in sicer naj bi bila v Sevnici še letos nova banka. Ali bo nova samo stavba, ali tudi bančno ime, ki ga v mestu ob Savi zdaj še ni, ni povsem jasno. M. LUZAR UPADANJE ZAVODSKEGA VARSTVA RIBNICA - Gospodarska kriza, propadanje podjetij, porast brezposelnosti in druge nevšečnosti se odražajo tudi v velikem upadanju zavodskega varstva starejših občanov, saj sorodniki niso zmožni plačevati doplačil za to varstvo, če pokojnina starostnika ne zadošča za kritje polne oskrbnine. Tako je Center za socialno delo Ribnica lani urejal tako varstvo le za 7 občanov. Največ ribniških starostnikov je v Domu starejših občanov v Kočevju, in sicer prek 20, v DVZ Ponikve jih je 6, skupno pa v še 13 drugih domovih po Sloveniji okoli 50. Samo za dva oskrbovanca pa so-rodniki krijejo razliko, zato je pri kritju stroškov kar precejšen delež družbenih sredstev. SKUPŠČINA RDEČEGA KRIŽA SEVNICA - Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa bo organizirala v soboto, 7. maja, oh9. uri v gasilskem domu v Sevnici programsko volilno skupščino. Po skupščini bo mag. Jurij Pesjak predaval o zdravem načinu življenja, potem bodo predvajali krajši video posnetek z lanskega srečanja starejših občanov. KOČEVJE - Član občinskega zd ruženja slovenskih častnikov Kočevje je lahko le tisti, kije dobil naziv častnika ali podčastnika na zakonit način, se pravi, da je opravil uspešno tudi potrebne šole. Tak sklep so sprejeli na programsko-volilni konferenci Občinskega združenja slovenskih častnikov Kočevje, kije bila 25. aprila. Ta sklep bodo kot svoje priporočilo poslali republiškemu vodstvu te organizacije in še nekaterim republiškim organom. Prav razprava o tem je bila izred no živahna, saj so nekateri menili, da je tak sklep potrebno sprejeti, ker so med častnike sprejeti tudi nekateri na osnovi položaja, ki so ga zasedali v vojaških formacijah, nimajo pa ustrezne častniške ali podčastniške šole. Spet drugi so menili da naziva častnika ali podčastnika ne podeljuje organizacija, češ da za to ni pristojna. Za predsednika so izvolili Boruta I ločevaija, za člane predsedstva pa še Romana Gašparca, Cveta Zorka, Janka Cimpriča, Bojana Šobarja, Alojza Čampo in Petra Šobarja. Izvolili so še odbor za kontrolo material-no-finančnega poslovanja in častno razsodišče. Predstavnik občinske organizacije v republiški konferenci pa bo kar predsednik Borut Hočevar. Sprejeli so še programske usmeritve, na osnovi katerih bo predsedstvo izdelalo delovni program za letos. Predsedstvu so naročili, naj poizve, kje so materialno-tehnična sredstva bivše ZRVS. Opozorili so tudi, daje verjetno preveč organizacij, ki združujejo pripadnike vojske in policije (Zveza častnikov Slovenije, Zveza veteranov 1991, Združenje Sever itd.). Med seboj se prepirajo, kdo je bolj zaslužen za osamosvojitev Slovenije, čeprav vsak ve, da brez tesnega skupnega sodelovanja ne bi bilo osvoboditve, in gre torej za nepotrebna in celo škodljiva razdvajanja. Sicer pa so vse te organizacije uradno tudi nepolitične. Izglasovali so zahvalo dosedanjemu vodstvu organizacije za uspešno delo. J. PRIMC PEVSKA REVUA SEVNICA - Zveza kulturnih organizacij Sevnica bo organizirala v soboto, 7. maja, ob 20. uri v kulturni dvorani GD Sevnica občinsko pevsko revijo. Predstavili se bodo vokalni skupini DKŠD Svoboda Krmelj in Corona iz Boštanja, MePZ Lisca, Jutranjka in “Primož Trubar” iz Loke ter oktet “Jurij Dalmatin” iz Sevnice. Delovno in slovesno Sevniško srečanje čebelaijev - Listina o prijateljstvu SEVNICA - Na nedavnem 17. srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev Slovenije, ki so ga v Sevnici organizirali hkrati s praznovanjem 60-letnice sevniškega čebelarskega društva, je v tekmovalnem delu nastopilo v treh skupinah skupno 101 ekipa mladih čebelarjev. V znanju o čebelarjenju so se pomerili tekmovalci iz 52 šol in društev. Na čebelarski slovesnosti v Sevnici je Marjan Skok, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije, podelil Francu Stoparju iz Sevnice priznanje Antona Janše II. stopnje. Stopar je priznanje prejel kot ustanovni član sevniškega čebelarskega društva. Janez Levstik, predsednik čebelarskega društva Sevnica, in Viktor Kladnik, tajnik, sta podelila posameznikom ob njihovi 80-let-nici življenja nazive častnega člana. Prejeli sojih FrancStopar iz Žigarskega vrha, Anton Možic • V višji skupini je zbrala največ točk ekipa sevniške osnovne šole, za njo sta se na 2. oziroma 3. inesto uvrstili OŠ Boštanj oziroma OŠ Radeče; v srednji skupini sta si delili I. mesto OŠ Krško in OŠ Boštanj, 3. mesto je osvojda OŠ Sava Kladnika iz Sevnice; letnici dobilfprapoV, so tokrat ob nižji skupini je dosegla I. mesto OS 60-letnici delovanja prapor iz Boštanja, Anton Zupančič iz Leskovca, Ivan Vidmar iz Šentjanža in Franc Gradišar iz Ribnice. Za dobro strokovno sodelovanje je Čebelarsko društvo Sevnica podelilo častno članstvo dr.veterine Hinku Maverju iz Sevnice, Martinu Vodopivcu, Martinu Frankoviču (oba sta iz Leskovca) in Branku Vodopivcu iz Krškega. Podelili so tudi priznanja za podporo in strokovnopomoč šolskim čebelarskim krožkom, in si- • Čebelarsko društvo Sevnica in Čebelarsko društvo Ribnica, ki že več let sodelujeta, sta na čebelarski slovesnosti v Sevnici podpisali listini o prijateljstvu in sodelovanju^_________ cer so jih prejeli Adolf Scwarz-man, Stanko Keber, Albin Ješelnik, Aleš Mižigoj in Silvo Volarič. Za 20-letno delovanje čebelarskega krožka je prejela priznanje OŠ Šentjanž, za 10-let-no delo pa osnovne šole Sava Kladnika Sevnica, Blanca in Boštanj. Sevniški čebelarji, ki so ob 50- Boštanj. 2. OS Gornja Radgona in 3. mesto OŠ Brežice. Posavje kot regija je bilo na tekmovanju najboljše; od Posavskih ekip je bila najboljša boštnnjska, tej so sledile sevniška, krška, radeška in brežiška. delovanja prapor obogatili z nekaterimi trakovi. Pripeli so jih predstavniki občine Sevnica, krške območne enote Zavarovalnice Triglav in Čebelarskega društva Ribnica. Drobne iz Kočevja) , RINŽA CVETE - Cvetenje Rinže se je kljub hladnemu vremenu začelo že v minulem mesecu. Mnogi trdijo, da se iz Rinže širi neprijeten smrad, nekateri pa pravijo, da je to prijeten duh, ki je za Rinžo značilen še izpred druge svetovne vojne. Sicer je res, da so pred nekaj leti dno Rinže v mestu temeljito očistili tudi zato, da bi pri-jetno-neprijetni duhkcginil in da na površju Rinže ne bi veoadavale kepe, (ne)snage, ki se izluščiročinjjifppga dna, vendar tisto čiščsiv' do' s-ti zaleglo. NE STO, AMPAK 96 LET - Pred kratkim so kočevski borci poslali čestitko za stoletnico rojstva gospodi Vodopivcu, ki živi v Beogradu. Že-' pred drugo svetovno vojno je bil podpolkovnik, med vojno partizanski! komandant mesta Kočevje, ob kapitulaciji Italije je razorožil italijansko vojsko na Dolenjevaškem polju, po vojni pa seje dokaj redno udeleževal tudi proslav ob prazniku občine Kočevje. Kasneje so borci ugotovili, da so mu čestitko za stoletnico poslali štiri leta prezgodaj, a se nič ne ve, koliko časa bo pošta potovala do Beograda. Lahko se zgodi, da bo prišla ravno prav, če bo tja sploh prispela. PRISEBNI VOZNIK - Avto se je vozniku oni dan kar sam ustavil. Šofer je odprl pokrov motorja in videl, da gori pri vplinjaču in zračnem filtru. Prisebno je goreče dele potrj in vrgel vstran in tako imel na audiju' le za okoli 100.000 tolarjev in mu torej ne bo treba kupovatave-ga avta. **»n Ribniški zobofrebci) PRIKLJUČITI ŠE PREOSTALE - Na osrednjo čistilno napravo v Rib- j niči je priključenega dve tretjini kanalizacijskega omrežja, preostalo tretjino pa bodo priključili letos. V ribniško kanalizacijo občasno do- j važajo tudi odpadno vodo iz čistil- 1 nih naprav lakirnic v Loškem potoku in Sodražici, ki še nimata uporabnega dovoljenja. ODLAGALA STA V POŽIRALNIK - Inšpektorji so bili obveščeni, da nekateri odlagajo odpadke v požiralnik potoka Ribnice pri Prigorici. Oba odlagalca so odkrili in jima naložili, da morata požiralnik izprazniti. PROSIJO SOCIALNA STANOVANJA - V vsej občini je trenutno 35 prosilcev za socialna stanovanja. Razpoložljivih stanovanj pa je malo, zato je tudi malo zadev rešenih. Pa je bila še pred nekaj leti ribniška občina edina v Sloveniji, kjer ni bilo stanovanjskih problemov. Pri reševanju vlog upoštevajo predvsem socialne : razmere in kadrovske potrebe. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - V ribniški in kočevski občini ugotavljajo, da je veliko črnega kampiranja, kar počno le Romi. - Zato bomo morali čimprej odpreti urejen prostor za kampiranje za take in druge turiste. Sevniški paberki) RAZDRTO - Potem ko so Boštanjski fantje postali sevnišla pevci, se je Sevnica še dodatno zbližala z Boštanjem. Sevnici se namreč po novem reče Razdrto pri Boštanju. Zaradi razdrtih cest. MOTORIST - Pred dnevi seje skozi Sevnico peljal neki človek, kije imel zelo močno motorno kolo in je bil sploh zelo inteligenten. Peljal seje po sredi ceste, kot bi bil na letališču, in tudi skoraj tako hitro kot avion. Pred njim so pešci bežali na pločnike in cvetlične grede, kamor so pač utegnili uiti pred zanesljivo smrtjo. Tudi ljudje v avtomobilih so se morali umakniti s ceste. Pred motoristom-di-vjakom je padlo srce v hlače celo “republiški” policijski patrulji: medtem ko se je malo stran od ‘dirkališča” pršila pred pohlevnimi sevniškimi šoferji, ji za motorista ni bilo mar. MESTO SEVNICA - Potem ko je predsednik sevniškega izvršnega sveta ugotovil, da ga več ne zasledujejo, je sklenil, da bo pešačil. Ako bo to počel v Sevnici, mu bo težko, saj bo moral skoraj skozi celo mesto hoditi izključno po eni strani ceste, če se noče zameriti predpisu. Razlog je v “zebrah”. Te so namreč marsikje v Sevnici že popolnoma zbledele, zaradi česar laltko človek zgolj slučajno zaide na prehod za pešce, ki je pač edina dovoljena pot na drugo stran ceste. NESPEČNOST - Generalni direktor ljubljanskega Medexa Aleš Mižigoj, kije bil na nedavnem čebelarskem srečanju v Sevnici, se ponoči zbuja in ves poten razmišlja o medu. Zlasti ga skrbi, če bodo slovenski čebelarji verjeli, da ruskega medu v Slovenijo ni uvozil Medex, ampak da so ga prinesle kranjske čebele, ki so na lastno pest odletele v Rusijo, tam nabrale veliko ruskega medu in ga prinesle v Medexova skladišča. Krške novice LOVIŠČA - Na Velikem Trnu so po nekaj letih spet ustanovili lovsko družino, ki se je takoj srečala z nekaj težavami. Ni imela svojega lovišča, zato je zaprosila, da se ji dodeli del tistega, ki ga sedaj upravlja l.D Studenec in je nekdaj že pripadal lovcem z Velikega Trna. Razmejevanje lovišč se že nekaj časa vleče, morda bo konec storilo zdaj, ko je.posre-doval še sam krški župan. Če ima kakšna lovska nagnjenja, ne vemo, zagotovo pti bi nekateri radi kar njega poslali v lovišča. Večna. ZAMUDA - Medtem koso se lovci dajali za svoje “beeirke", so v raški šoli ob otvoritvi knjižnice pripravili - bogat program, v katerem so številnim povabljenim funkcionarjem želeli pokazati, kaj vse znajo. Vse to tudi zato, da bi jih na koncu popeljali po Soli in jim dopovedali, kako nujno potrebujejo novo učilnico. Po hodnikih in učilnicah so se žal sprehodili samo taki gostje, ki z občinskim proračunom nimajo opraviti. Župan Siter se je na koncu (bil je že čas prigrizka) vendar prikazal in se opravičil, ker je imel drugih pomembnih opravkov. Nekateri so bili zaradi zamude prizadeti. Povsem brez razloga. Kot govorijo izkušnje jim tudi Siterje-va prisotnost ne bi kaj dosti pomagala. Sam je namreč že imel priložnost, da bi kaj ukrenil, ko je bil še sekretar ?.a družbene dejavnosti. U^SE ZA ŠOLO - Za šolo je vse tfobro, posebej kakšno vaško, ki se otepa s pomanjkanjem denarja. Tudi stari stoli in druga oprema, ki jih zavržejo drugi, ko se odločijo, da bodo prostore opremili z novimi, mehkejšimi in uglednejšimi sedeži. Zakaj se v to vtikamo? Ne bi se, če bi šlo za zasebne firme, ker pa gre za državni ustanovi (SDK in NEK), je zanimivo. Pove namreč, kaj si naša | država še vedno misli o šolah. Šole so iz materialov, ki začno hitro razpadati in prepuščati vodo, niso iz marmorja, bakra in medenine. Če bi šola vzgajala samo za državne službe, bi že zdavnaj dobila mehkih stolčkov in lepih miz. Toda to bi bilo nevarno, saj v učilnicah vtepajo znanje v glavo tudi za druge poklice. Kako bi pa izgleda-lo, če bi se že v rani mladosti navadili na udobje. Kdo bi potem še sploh delal! Novo v Brežicah ) GROŽNJA NA SODIŠČU - Pri današnjih kaznih za nekatere prestopke so obdolženci lahko najbolj kaznovani na brežiškem sodišču. Tam jim grozijo tudi fizične kazni, od najmanjše pa vse do smrtne. Zanimivo je to, da vsem storilcem grozi enaka kazen, oziroma daje ta odvisna od sreče. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se bo na dotrajani, stavbi zrušil kak strop ali del zida. Že dolga leta nihče ne skrbi za hišo. To, da se bo sodišče moralo izseliti, da bi prostore dobil “zasebni sektor”, še ne pomeni nič. Ker ima zasebni sektor tudi svoje interese in je vprašanje, kako bo z znamenito nemško hišo v bodoče. TUNA POTONILA - Trgovskemu podjetju Tuna ni bilo dano dolgo gospodariti v prostorih bivšega doma JLA v Brežicah. Tuna je potonila skupaj s svojo jato večjih rib. Toda Tuna zna plavati in bo verjetno na površje priplavala kje drugje. Kako bo splaval brežiški dom, za katerega so sklenili, da bo po odhodu vojaštva namenjen društvenim dejavnostim, je drugo vprašanje. POSTELJA VABILA - Brežiška skupščina se je posodobila. V trim kabinetu dijaškega doma (mimogrede, morda prostor prispeva k temu, da nekateri mislijo, daje seja rekreacija in ne delo) nima razpeljanih mikrofonov po vsej sejni dvorani kot sosednje Krčani. Ima navadne šolske klopi in stole, zato pa so bili delegati na zadnji seji počaščeni z udobnostjo, kakršne nima niti državni zbor. Na hodniku pred trim kabinetom je h grehu vabila postelja. Pripis. Polomljena jehila že pred sejo. Gl RA ČARA - Če so seje skupščine javne, pa je drugače s sejami izvršnega sveta. Kadar tam čarajo o zaključnem računu, prelivajo denar sem ter tja ter coprajo, računajo in se zadolžujejo, tesno zaprejo svoja vrata pred javnostjo. Prvič tako, da je sploh ne obvestijo o izrednem copmiškem dogodku, ■ n drugič tako, da novinarje, ki slučajno zvedo zanj in si ga pridejt: °gledat, naženejo ven. V času od 21. do 29. aprila so v brežiški prorodnišnici,rodite: Katarina Ribič iz Gor. Leškovcft - Tomaža, Jožica Škrlec iz Brestanice - Santa, Ježica Mohor s Čateža - Klavdija, Greta Simončič z Vel. Kamna - Lo-vra, Irena Prah iz Dvorc - Špelo, Ivanka Tomše iz Globočic - Katarino, •/ena Klemenčič iz Brežic - Jureta, Jožefa Umek iz Križ - Gorazda, Melita Kos iz Dečnega sela - Simona in Marina Zobarič iz Ponikev - Marka. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN K IZ NNŠIH OBČIN E! NOVI TELEFONI V STARO KRŠKO KRŠKO - V prihodnjih dneh se bodo pokazali prvi rezultati postavitve novega 1000-parnega telefonskega kabla do starega mestnega jedra v Krškem. V kratkem bodo do novih naročnikov na Valvazorjevem nabrežju, v Bohoričevi ulici, v ulici Pod Goro in na Cesti krških žrtev tripeljali nove telefonske priključke. Enota PTT podjetja iz Novega mesta vabi vse interesente s tega območja, da izpolnijo prijave za telefonski priključek. Hkrati se opravičuje vsem sedanjim naročnikom, ker bo zaradi del prihajalo do občasnih prekinitev OBČINSKA REVUA BREŽIŠKIH ZBOROV KAPELE - V soboto zvečer se bodo odrasle pevske skupine občine Brežice predstavile na letošnji občinski reviji. Tokrat bodo pele v ipnijski cerkvi v Kapelah, kjer bo za četek ob 19.30 zapel oktet “Orlica” iz Pišec pod vodstvom Franca Kene-ta. Sledil bo nastop moškega zbora Društva upokojencev Brežice (vodi ga Franc Baškovič) ter moškega zbora “Slavček” Velika Dolina in Lovskega pevskega zbora Globoko, zboroyodja obeh je Franc Kene. Edini ženski pevski zbor iz KUD Brežice vodi Elizabeta Križanič, moški zbor “Planina” iz Cerkelj ob Krki Marjetka Podgoršek in mešani zbor “Franc Bogovič” iz Dobove Juriča Grakalič. Zapeli bodo še trije mešani zbori: “Oton Župančič” iz Artič (vodi ga Miha Haler), “Viva” Brežice (vodi Simona Rožman) in KUD Brežice (vodi Dragutin Križanič). Revijo bodo zaključili domačini - moški pevski zbor iz Kapel z zborovodjem Mihom I Ialerjem. HARMONIKA POJE BREŽICE - Glasbena šola Brežice iriredi jutri ob 19. uri v prostorih Josavskega muzeja koncert treh harmonikarjev iz razreda prof. Slavka Magdiča. Rihard Zadravec je dijak 2. letnika Srednje glasbene šole v Mariboru. Dvanajstletni Dobovčan Uroš Vučajnk obiskuje 5. razred glasbene šole in že tri leta tudi ure pri prof. Magdiču v Mariboru. Je lanskoletni državni prvak, absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v Pulju in zmagovalec mednarodnega tekmovanja v Italiji (Camalo). Predstavil se bo tudi Daniel Ivša, bivši učenec brežiške glasbene šole in sedaj dijak 4. letnika Srednje glasbene šole v Mariboru, ki hkrati že študira na Visoki šoli za glasbo v Gradcu pri profesorju M. Elegardu. ZLSD ocenjuje svoje delo v koaliciji Na javni tribuni v Krškem KRŠKO - Krška organizacija Združene liste socialnih demokratov je zadnji ponedeljek v aprilu organizirala javno tribuno o ključnih točkah programa stranke. Na njej so predstavili leto dni sodelovanja v vladni koaliciji in povedali, kako so se zavzemali za uresničitev programa in predvolilnih obljub. Trdijo, da so bili dokaj uspešni, da pa je bil uspeh njihove stranke v javnosti dostikrat zamolčan ali pa si gaje prisvojila katera od drugih strank koalicije. Javne tribune v Krškem se je udeležila državna sekretarka v ministrstvu za delo Anka Osterman, poleg nje pa še Miran Potrč, vodja poslanske skupine stranke, tajnik stranke Dušan Kumer in predstavnik Zveze upokojencev. Stranka vztraja v prizadevanjih za gospodarsko uspešnost, aktivno zaposlovanje in socialno pravičnost ter proti potvarjanju preteklosti in krčenju pravic delavcev, nezaposlenih, upokojencev, invalidov in borcev. Gostje so dokazovali, kako seje stranka v praksi zavzemala za te cilje. Ostermanova je s celo kopico številk pokazala na uspešnost ministrstva za delo in socialno varnost. Po besedah Mirana Potrča je bilo delo tako uspešno, da je predsednik vlade imel zaradi tega celo težave. Zavedajo pa se, da na tem področju ni mogoče narediti vsega, saj je npr. raven brezposelnosti in socialna varnost državljanov odvisna predvsem od razvoja gospodarstva. Miran Potrč je ocenil, da tudi ostala ministrstva, kijih vodijo ljudje iz stranke ZLSD, delajo uspešno. Tako so predstavili zasluge svoje stranke za pozitivne tendence v slovenskem gospodarstvu in pokazali neposre-dene aktivnosti svojih poslancev v skupščini, kjer so med drugim preprečili sprejem več interventnih zakonov. B.D.-G. Bo Kostanjevica otok turizma? Osnutek ureditvenega načrta to omogoča - Uresničitev samo na plečih krajanov? -Predlagana severna obvnoznica - Agrokombinatova klavnica za največ 10 let še otoku voznice. Krajani si na javni razpravi niso za-krivali oči pred dejstvom, da kostanjeviški otok še lep čas ne bo tisto, za kar so ga narisali v načrtih. Je KOSTANEJV1CA NA KRKI - Pojavni obravnavi osnutka načrta za mestno jedro v Kostanjevici je mogoče predvidevati najmanj dve pomembni stvari. Kaže, da bo v načrtu obvezala severna obvoznica, ki bo zavila pri Žolnirju mimo mesta, nato čez Krko po novem mostu in se priključila na cesto proti Novemu mestu. Druga zadeva, kije v Kostanjevici dvigala v nedavni preteklosti veliko prahu, je klavnica. Čeprav so še pred kratkim vsi “vpili”, da ne sodi na otok, se zdaj večina strinja, da bo posodobljena klavnica začasno, predvidoma do 10 let, še ostala tam. Krški Savaprojekt je pri izdelavi osnutka upošteval predhodne pripombe in tako med drugim prestavil lokacijo čistilne naprave bolj stran od šole. Načrt teži k zastavljenem cilju, da bo kostanjeviški otok namenjen turizmu, zato predlaga, da se nekatere dejavnosti na otoku prepovejo, da pa se pospešujejo tiste, ki vzpodbujajo turizem. Zato ureditveni načrt predvideva, da bo v prihodnosti z otoka odstranjena vsa industrija, skladišča z mehanizacijo, gradbenim materialom in podobno ter tudi obstoječi dve kmetiji. Načrt prinaša predloge kje in kakšna pozidava je možna na otoku, hkrati pa riše prenovo ali gradnjo vodovodnega in telefonskega omrežja, kanalizacije itd. Promet bi bil usmerjen na obvoznico, sam otok pa naj bi bil namenjen samo pešcem. Po mnenju Franca Jeniča, pristojnega občinskega sekretarja, bo načrt omogočil, da bo Kostanjevica zadihala. Tako je napovedal, da se bo že v maju posebna komisija sestala s predstavniki Republiške uprave za ceste in se začela pogovarjati o postopku izdelave dokumentacije za izgradnjo ob- namreč v izredno slabem stanju, razpadajoče stare hiše pa so postale že njegov simbol. Kljub temu je bilo razbrati, da se z osnovno opredelitvijo strinjajo in da podpirajo tudi začasno ohranitev Agrokombinatove klavnice na otoku. Ker nihče ne ve, od kod denar za prenovo, po mnenju razprav-Ijalcev ne bo nobene škode, če klavnica začasno, po obljubah Agrokombinata največ 10 let, še ostane na njem. Tako bodo ohranili nekaj delovnih mest, pa tudi dejavnost samo. B. D.-G. O RIMSKEM NASELJU KRŠKA VAS - V prostorih tukajšnje krajevne skupnosti so 22. aprila geolog Brane Mušič ter arheologa Uroš Bavec in dr. Phil Mason predavali o rimski postojanki na Gradišču pri Velikih Malencah. Predavanje so popestrili z diapozitivi. S posebnimi sondami so odkrili, da je bilo na tem prostoru večje naselje z rimsko cerkvijo iz 3. stoletja. Če bi naselje odkopali, bi lahko postavili muzej na prostem, kar je povezano z velikimi stroški. Tako naselbina ostaja v zemlji, prerasla s travo in je tako zaščitena pred razpadom. BOJAN HORVATIČ Ti župan, jaz župan, kdo bo pa konja sedlal? (Levstik) • Biti reven in neodvisen je skoraj nemogoče. (Cobbet) • Antikomunisti se stvari lotevajo narobe, tako kot takrat, ko so bili komunisti. (Zorko) • Trgovina z belim blagom ni več potrebna. Ljudje se prodajajo sami. (Jurič) • Najbogatejši so tisti, ki so se pripravljeni odreči večini stvari. (Tagore) Kako plavati po suhem? KRŠKO - Krški otroci sodelujejo na likovnih in literarnih natečajih, zabavnih, plesnih, kulturnih in športnih prireditvah, zanje je med počitnicami organizirano varstvo in odprti so šolski bazeni. Ste slišali za srečanja v knjigarni, smučarske in plavalne tečaje, poletna letovanja (kolonije) otrok, glasbene festivale, raziskovalne otroške projekte, novoletna praznovanja z dedkom Mrazom? Še bi lahko naštevali: občinska tekmovanja osnovnošolcev v šahu, v veseli šoli, kemiji, jezikih in tehniki, lutkarsko dejavnost, plesni in plavalni klub. Naštevanja smo se lotili samo zato, ker vse te dejavnosti tečejo že vrsto let in se nam zdijo same po sebi umevne. Kot da morajo biti, so že od nekdaj in bi bile, če kdo kaj stori zanje ali ne. V resnici ni tako. Za vsem naštetim stoji Občinska zveza prijateljev mladine s svojimi društvi in klubi. Zveza je res ljubiteljska dejavnost, kakor ji radi vržejo pod nos, vendar se samo z dobro voljo vse ne da izpeljati. Statistike govorijo, da je vse več mladih prestojmikov in da je njihova starost vse nižja, njihova dejanja pa vedno hujša. Mladostniki nimajo kaj početi, nimajo se kje uveljavljati. Ministri govorijo o preventivnih programih za mladino, pri tem pa pozabljajo, da so najbolj učinkovita preventiva ravno društva, krožki in dnigače organizirane stalne dejavnosti, v katerih otroci trošijo energijo, pridobivajo znanje, ustvarjajo, se uveljavljajo. Nova tržna usmeritev države in njenih politikov sili v trženje tudi društvene dejavnosti, čeprav bi te s tem izgubile svoje osnovno poslanstvo. V Brežicah so s prihodom nove oblasti praktično uklinili občinsko Zvezo prijateljev mladine kot ostanek rdeče preteklosti. Tudi v krški Zvezi, ki je zadnja leta med najuspešnejšimi v Sloveniji, se ne morejo preveč pohvaliti z razumevanjem občinske vlade. Predlagali so ji namreč, naj odobri zaposlitev profesionalnega delavca, vendar ni bila pripravljena niti obravnavati programa njihove organizacije, češ da gre za prostovoljno organizacijo in naj njeni člani pač delo opravljajo v prostem času. Takšna obrazložitev seveda lahko presune vsakega, ki pozna vsebino dejavnosti naštetih v prvem odstavku. Vse te dejavnosti resda stanejo, a ne bi smeli pozabiti, da še mnogo več družbo stane "izgubljena" mladina. Kam vodi tako kratkoviden odnos do tovrstnega dela družbenih organizacij? V najboljšem primeru k poslabšanju kakovosti programov in pozneje po vsej verjetnosti k prenehanju delovanja posameznih društev, klubov in njihove zveze ter tako k razpadu mnogih obšolskih dejavnosti za otroke. Občinska zveza prijateljev mladine danes namreč povezuje ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo z otroki in mladino na vzgojnem, izobraževalnem, socialnem, zdravstvenem, kulturnem in športnem področju. In da ne bi kdo dejal, da pretiravamo, ravno v preteklem tednu je ostal brez bazena že 40 let delujoči in uspešni krški plavalni klub Celulozar. Brez vode pa se plavati ne da. B. DUŠIČ-GORNIK PRISEGLI - V vojašnici v Cerkljah ob Krki je na slovesnosti 25. aprila svečano priseglo 25 delavcev učnega centra. Poleg tega so izročili znake “Zvest Sloveniji", ki jih je prejelo dvaintrideset zaposlenih v Učnem centnr in 24. OKMB. Na fotografiji: med prisego. (Foto: L. M.) Isto sejo so sklicali že petič Je v torek uspelo? - Na robu sklepčnosti delegati zapuščajo sejo in pravijo, da za vedno - O Romih, zaključnem računu za lansko leto in o proračunu za leto 1994 BREŽICE - Za v torek popoldne je predsednik SO Brežice Teodor Oršanič že petič sklical 30. sejo vseh treh zborov. Alije delegatom in skupščini uspelo doseči sklepčnost, bomo poročali naslednjič. Kar nekaj delegatov se že dolgo ne pokaže na seji, za povrh pa je na zadnjem sklicu 18. aprila nekaj delegatov napovedalo, da jih poslej na seje ne bo več. Delegat Ivan Pinterič zato, ker ga je predsednik izvršnega sveta žulil, medtem ko Ivan Tomše smatra (napovedal je, da se z pjim strinja še več drugih delegatov), da mu volilci niso dali daljšega mandata, zato nima v skupščini več kaj iskati. Ker so k sreči dnevni red sprejeli že na prejšnjem sklicu, jim je tokrat vendar uspelo “predelati” 10 točk dnevnega reda. Za začetek seje vnela razprava o tem, ali naj skupščina zamrzne vsako prodajo nepremičnin v lasti občine, kot je predlagal Ivan Tomše. Ker bi to povsem ohromilo delo Sklada stavbnih zemljišč, Zavoda za načrtovanje in še koga, so sprejeli sklep, da mora IS pred prodajo nepremičnin obvezno dobiti soglasje krajevne skupnosti (kar se je menda dogajalo že doslej). Po ostri razpravi je skupščina sprejela tudi predlog o rebalansu občinskega proračuna za leto 1993. Nekateri so menili, da gre za novo zadolževanje, ki ga bodo morale odplačevati nove občine, predlagatelji pa so trdili, da je skupščina že s proračunom za leto 1993 sprejela javni dolg v višini 75 milijonov tolarjev, zdaj pa mora potrditi uresničitev zadolžitve za 44 milijonov. Delegati so potrdili tudi osnutek odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik, ker je slednjič prevladalo mnenje, da to šele odpira široko razpravo o tej temi. Izvršnemu svetu so hkrati naložili, naj pri pripravi predloga upošteva vse pripombe. Največ so jih imeli krajani Dobove in Kapel, ki so predlagali umik te točke dnevnega reda. Zagovarjajo ožje območje zaščite (zdaj so menda zajete tudi njive) in imajo vrsto drugih pripomb, kijih predlagatelj v osnutku ni upošteval. Predlog naj bi oblikovali skupaj s krajani in predvsem lastniki zemljišč, da bi odlok sprejeli in ga tudi spoštovali, saj bo le tako mogoče tudi dejansko zaščititi Jovse. Po zelo različnih pogledih na ustanovitev Agencije za šport v Brežicah, ki so privedli do osebnih prepirov, so predlog odloka odložili do sprejema proračuna za letos. Še na isti seji pa so sprejeli odlok o ureditvenem načrtu za mestno jedro v Brežicah, o podelitvi koncesije za zgraditev in upravljanje plinskega omrežja, o koncesiji za izkoriščanje peskokopov in kamnolomov in o koncesiji za vzpostavitev sistema kabelske televizije. Ob razpravi o problematiki Romov je seja postala nesklepčna, zato naj bi sklepe na to temo dorekli minuli torek, ko je delegate čakalo še šest točk dnevnega reda stare seje in še najmanj toliko točk nove seje skupščine, med njimi tudi dva trša oreha: zaključni račun za lani in proračun za letos. B. D.-G. Zlatarna Celje Čebelica d.o.o. S~* * Prešernov trg 16 C tel. 22-949 Vam v mesecu maju nudi 15% popust pri rednem nakupu zlatega nakita Zlatarne Celje (popust ne velja za plačilo dela pri zamenjavi starega zlata za nove izdelke). Še vedno pa boste največ prihranili, če boste prinesli svoje zlato in ga zamenjali za novi izdelek Zlatarne Celje. Za krst, birmo ali kakšen drug pomemben praznik izberite nakit v naši prodajalni, kjer Vam bomo pri nakupu tudi svetovali. Prisrčno vabljeni v našo prodajalno. D0LENJSK0-P0SAVSK0-BEL0KRANJSKA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.d. Novo mesto v ustanavljanju OBJAVLJA NAMERO da bo po pridobitvi dovoljenj ustanovila pooblaščeno investicijsko družbo, v katero bodo lahko državljani Slovenije vlagali lastniške certifikate. DPB Novo mesto d.d., katere delničarji bodo iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine, bo za pooblaščeno investicijsko družbo objavila prospekt o javni ponudbi delnic za lastniške certifikate. S strokovno ekipo v sodelovanju z domačimi strokovnjaki bo poskušala družbeni lastnini predvsem na jugovzhodnem območju Slovenije poiskati domače lastnike, kot poroštvo za dobre gospodarje. (S to objavo je izpolnjena 8.točka 103. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje,objavljenega 19. 2. 1994 v Ul. RS številka 6) Praznik knjige 17. dolenjski knjižni sejem od 9. do 13. maja NOVO MESTO - Slovenska knjiga bo za ves prihodnji teden, od 9. do 13. maja, ponovno našla svoj praznični dom v Novem mestu. V upravni stavbi tovarne zdravil Krka bodo namreč odprli 17. dolenjski knjižni sejem, na katerem bodo predstavili vso slovensko knjižno bero, ki sojo slovenske založbe ponudile knjižnemu trgu od maja preteklega leta do letošnjega maja. Sejem, ki ga skupaj pripravljajo Knjigarna Mladinska knjiga iz Novega mesta, KUD Krka in Knjižnica Mirana Jarca, bo poleg razstave in prodaje knjig spremljalo več drugih prireditev, odprt pa bo od 8. do 20. ure. Svečana otvoritev sejma bo v ponedeljek, 9. maja, ob 20. uri. Gostja večera bo znana slovenska pesnica in pripovednica Svetlana Makarovič, ki bo v avtorskem nastopu razgrnila svoj baladni pesniški svet za odrasle. V sredo, 11. maja, bo okrogla miza o slovenščini v javni rabi, zadnji dan sejma, v petek, 13. maja, pa se bodo ob 13. uri predstavili mladi literati osnovnih šol iz novomeške občine; prebrali bodo svoje prispevke, izbrane na natečaju. V počastitev 100. obletnice izida slovitega Slovensko-nemškega slovarja jezikoslovca Maksa Pleteršnika, rojaka iz Pišec, bo Knjižnica Mirana Jarca na sejmu pripravila spremljajočo knjižno in slikovno razstavo. Kulturne ponudbe torej dovolj za vsak okus in tudi za žep, saj organizatorji obljubljajo za knjige, kupljene na sejmu za gotovino, za 10 odstotkov nižje cene. ZBIRKA JANEZA FILAKA V RAZSTAVIŠČU SDK NOVO MESTO - V ponedeljek, 9. maja, bo ob 19. uri v Razstavišču SDK otvoritev razstave del Janeza Filaka, ki je v sodelovanju z oblikovalcem Oskarjem Kogojem ustvaril zbirko izdelkov in postal lastnik prve pokrajinske družinske blagovne znamke v Sloveniji. Na otvoritvi bo o povezanosti njegovega dela z bogastvom kulturne dediščine Bele krajine spregovoril dr. Janez Bogataj. Večer bo popestrila otroška skupina Folklornega društva Kres pod vodstvom Majde Nemanič. V SOBOTO REVIJA PEVSKIH ZBOROV 94 NOVO MESTO - V Domu kulture bo v soboto ob 19.30 revija pevskih zborov 94. Ta čas je v novomeški občini že 15 pevskih zborov, za to so organizatorji revijo razdelili na dva večera. Na sobotnem bodo nastopili; mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto, ženski komorni zbor Lastovice iz Novega mesta, mešani pevski zbor Krka, mešani pevski zbor Revoz, Šentjernejski oktet in mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta. Vabljeni! Naj bodo police kmalu pretesne! Veseli nove knjižnice, na katero računajo tudi krajani - Nujni še dve učilnici - Če ne bo posluha, bo jeseni na Raki dvoizmenski pouk - Kam pa dopoldne z otroki? RAKA - Nekatere šole dobivajo prizidke, nove učilnice, računalniško opremo, telovadnico. Na Raki je bilo pretekli teden slovesno, kot da bi dobili vse to skupaj. V resnici so odprli nove prostore za šolsko knjižnico. Niso gradili. Od zdravstva so dobili v uporabo del nekdanje ambulante, s pomočjo domačega podjetnika Emila Vehovarja so prišli do “novih” polic ih drugega potrebnega pohištva, ki so ga v nuklearki in krškem SDK že odpisali, za šolo pa je še vedno dobro. Cela vrsta sponzorjev je obogatila knjižne police z novimi knjigami, prav tako pa so se lepo izkazale tudi nekatere družine in tudi učenci, ki so, čeprav morda s težkim srcem, podarili kakšno knjigo, namesto da bi jo prodali na bolšjem trgu. Sekretariat za družbene dejavnosti občine Krško je poskrbel za računalnik, ki bo olajšal delo knjižničarki Majdi Todorovič. Ravnateljica Justina Molan je še posebej vesela njene zaposlitev (kot knjižničarka sicer dela nepolni delovni čas), saj je z njenim prihodom v knjižnici povsem drugače. Drugače bo tudi v novih prostorih, kjer bodo učenci med knjižnimi policami našli mir in ne direndaj, kakršen je bil prej na razšiijenem hodniku šole. Če bodo naleteli na posluh pri Zvezi kulturnih organizacij v Krškem in pri domačem kulturnem društvu na Raki, bodo morda že prihodnjo jesen ustregli veliki želji krajanov in knjižnico odprli tudi zanje. Učenci osnovne šole in malčki iz SKRABCEVI DNEVI V NOVI GORICI NOVA GORICA - V sredo, 11. maja, se bodo v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka s slovesno otvoritvijo začeli Skrabčevi dnevi v počastitev 150. obletnice rojstva Antona Škrabca p. Stanislava, ki se je na strani slovenske zgodovine trajno zapisal kot jezikoslovec, ki je določil enotno izreko slovenskega knjižnega jezika. Doma je bil iz Hrovače pri Ribnici, kot frančiškan in profesor pa je poučeval tudi na novomeški gimnaziji. Velik del življenja je preživel v frančiškanskem sa-mostanmu v Kostanjevici na Krasu. Prav ta samostan je organizator Škrabčevih dnevov. V času od 11. do 13. maja bodo pripravili več kulturnih prireditev in znanstveno srečanje o Škrabčevem delu. zavarovalnica triglav „„ Poslovna enota Novo mesto Novi trg, 68000 Novo mesto vabi k sodelovanju in objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZAVAROVALNI ZASTOPNIK za področja — Trebnje — Mirna — Mokronog — Škocjan Pogoji: — V. stopnja izobrazbe, — 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati bodo sprejeti za določen čas, z uspešnim delom pa imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog. tamkajšnjega vrtca so pretekli torek popoldne pripravili pester program, v katerem so pokazali, kaj vse že znajo. Tega seveda ni malo, saj na šoli deluje preko dvajset različnih dejavnosti, zato so bili prisiljeni izbirati: tokrat so nastopili predvsem otroci nižjih razredov. Ob otvoritvi knjižnice so na pri- NOVE KNJIŽNE POLICE - Šolarji na Raki so zdaj dobili bolj miren prostor za svojo knjižnico. Že jeseni bi radi na posebno željo krajanov knjižnico odprli tudi zanje, če jim bo le uspelo zagotoviti sofinanciranje dela knjižničarke. (Foto: B. D.-G.) TA VESELI DAN KRŠKO - V soboto, 7. maja, se bo ob 19.30 v Kulturnem domu predstavilo Slovensko ljudsko gledališče Celje z Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Igro, kije stalnica na slovenskih odrih, so pripravili v režiji Vita Tauferja. Šolam ne slabših možnosti Posvet ravnateljev TREBNJE - Na nedavnem posvetu ravnateljev osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, vrtcev in glasbenih šol je državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič v sodelovanju z Milko Brulc predstavila program šolskega tolarja in spregovorila o razvoju šolstva in šolske zakonodaje. Pogovor je pokazal, da se stvari sicer pospešeno rešujejo, vendar je še veliko odprtih vprašanj, na katera še ni odgovorov, ker je zakonodaja še nedorečena. Vprašanja ostajajo odprta tudi zato, ker se lahko tudi razmere v šolstvu v marsičem spremenijo z novo lokalno samoupravo. Vodilo vsemu ravnanju bi moralo biti spoznanje, da z novo lokalno samoupravo ne bi smel pasti standard šol in da naj ne bi drobili sedanje mreže šol in šolskega okoliša.Mag. Teja Valenčič je napovedala, da si bodo učenci lahko mogoče že kmalu brezplačno izposojali v šoli učbenike. Denar, potreben za nabavo teh knjig, naj bi zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport s šolskim tolarjem. Ko je Valen-čičeva govorila udeležencem posveta, je tudi pohvalila pedagoške delavce za njihovo ustvarjalnost. L. M. reditev povabili širok krog ljudi. Predvsem so si želeli obiska občinskih funkcionarjev. Vedeli so sicer za opravičilo občinske sekretarke za družbene dejavnosti zaradi bolezni, a pričakovali so koga, ki bi ga popeljali po šoli in mu na kraju samem pokazali tesne učilnice, ki so kljub temu polne življenja in domačnosti. Na šoli imajo veliko volje do dela, vendar s samo voljo tudi ne gre. Dvanajst oddelkov se že zdaj stiska v desetih učilnicah (nekatere so za silo uredili sami), jeseni pa bodo vpisali še oddelek več. Takrat bodo prisiljeni uvesti dvoizmenski pouk, če jim občina ne bo prisluhnila in z izgradnjo kakšnega zida uredila še vsaj dveh dodatnih učilnic. Nazadnje še to: ureditev dveh učilnih pod že obstoječo streho res nekaj stane, gotovo pa ne toliko, kolikor bo na koncu stal dvoizmenski pouk s stroški za kuhinjo, celodnevno gretje, varstvo in še za kaj. B. DUŠIČ-GORNIK JUTRI SLIKE IZ NARAVE FARA - Jutri, v petek, 6. maja bodo ob 19. uri v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprli razstavo “Slike iz narave” avtorja Janeza Ko-nečnika iz Kočevja. Razstave Kone-čnikovih del na to temo so bile že v Kočevju, Slovenjgradcu, v Štaten-berku in drugod. Razstava bo odprta mesec dni, in sicer ob uradnih urah banke. VEČER KOČEVARSKIH PESMI KOČEVJE - Jutri, 6. maja, ob 19.30 bo v Muzeju Kočevje v Šeškovem domu Večer koče- bo prireditev ob zaključku razstav “Kočevska: Izgubljena de-diščian kočevskih Nemcev.” Po koncertu bo pokušnja kočevar-skih jedi. Vstopnina je 500 tolarjev. ZENSKE BODO TIHO OTOČEC - Malo kasno, pa vendar je dramska skupina Kulturnega društva v režiji Franca Ivnika in Jožeta Torija pripravila letošnjo gledališko predstavo. V soboto, 7. maja, ob 20. uri se bodo v kulturnem domu predstavili s komedijo Vojmila Ramadana “Kadar se ženski jezik ne suče”. Slovenski slikar iz Poljske Grčarjevi svetniki in ljudje v frančiškanski knjižnici NOVO MESTO - V soboto, 7. maja, bodo v knjižnici frančiškanskega samostana odprli razstavo del slikarja Norberta Krištofa Grčatja. Avtoija bo predstavila Stanislava Pokoma-Grčar, v kulturnem sporedu pa bo trio violončel iz novomeške glasbene šole zaigral tri Gastoldijeve skladbe. Razstava bo odprta do 5. junija. Norbert Grčar seje rodil leta 1956 v Krakovu na Poljskem kot zdomski Slovenec v četrtem kolenu. Že od otroških let se je ukvarjal s slikanjem, po končani gimnaziji pa še z obnovo spomenikov in konservatorstvom. Pri vpisih na likovno akademijo v Kra- kovu in kasneje v Ljubljani ni imel sreče, prav tako ne z bivanjem v Sloveniji, kjer seje zanj zaradi študija na teološki fakulteti in zaradi takratnega stanja na Poljskem preveč zanimala Udba. Zaradi groženj z repatriacijo na Poljsko je bil leta 1982 prisiljen pobegniti v Avstrijo, kjer se je spet začel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom. Od lani je slovenski državljan. Po letu 1986je razstavljal v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Poljskem. Za njegovo slikarstvo je značilno, da je osredotočeno na osebo, prevladuje portret tako v sakralni kot posvetni motiviki. Najprej bo na vrsti Semič Če bo tudi denar iz republiškega proračuna, bodo letos začeli dograjevati semiško osnovno šolo ČRNOMELJ - Medtem ko na enem zadnjih zasedanj črnomaljske občinske skupščine delegati sploh niso hoteli razpravljati o problemih osnovnega šolstva v občini, češ da gradivo ni dovolj dobro pripravljeno za obravnavo, so ga na aprilski seji pretekli teden pohvalili. Toda čeprav je problemov očitno več, se je razprava vrtela predvsem okrog razširitve treh šol: črnomaljskih Loke in Mirana Jarca ter semiške osnovne šole. Pri razvrščanju na prednostno lestvico so v občini upoštevali merila ministrstva za šolstvo. Toda že brez njih je na prvi pogled očitno, da so najbolj pereči, če ne že kar kritični prostorski problemi v omenjenih treh šolah. Glede na omenjene kriterije so oblikovali tri različice prednostnih lestvic za naložbe. Pri vseh treh možnostih si prvo in drugo mesto izmenjujeta črnomaljski šoli Loka in Mirana Jarca, na tretjem pa je Semič. V prvi so največji problem primerni prostori, v drugi pa problem pouka telesne vzgoje. Toda v predlogu občinskega proračuna so predvideli 26,1 milijona tolarjev za plačilo že dokončane obnove podružnične šole v Adlešičih ter 20 milijonov tolarjev za dograditev osnovne šole Semič. Naložba v to šolo je bila namreč v občinskem proračunu že lani in predlani, zato so tudi pripravljali gradbeno dokumentacijo, ki je bila dokončana decembra lani. Zato naj bi letos začeli z dograditvijo v Semiču, in sicer do tretje gradbene faze, vendar le, če bo odobrenih tudi namenskih 53 milijonov tolarjev iz republiškega proračuna. Za OŠ Mirana Jarca je že objavljen razpis za izdelavo idejnega projekta, naložbo pa naj bi vključili v republiški proračun v prihodnjem letu. Osnovna šola Loka pa nima nobene dokumentacije, zato bodo prav tako objavili razpis za izdelovalca idejnega projekta. M.B.-J. V CERKLJAH SPET RAZSTAVA- Fotografija je nastala v trenutku, ko je Lado Smrekar, ravnatelj Galerije Božidar Jakac v Kostanjevica na Krki, odprl 25. aprila v galeriji Vojašnice Cerklje ob Krki razstavo akademske slikarke Martine Koritnik-Fajt. Likovno delovanje slikarke, ki živi v Krškem, je predstavila Ida Tomše, kustodinja kostanjeviške galerije. Slike Martine Koritnik-Fajt bodo v galeriji v Cerkljah na ogled do 15. maja vsak delavnik praviloma od 14. do 15. ure, lahko pa tudi ob drugem času. (Foto: L. M.) PRAZNIČNI KONCERT - Na predvečer dneva upora proti okupatorju in pred praznikom dela je metliška Ljudska knjižnica v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu pripravila praznični koncert. Na njem so se predstavili Vladimir Hrovat z mandolino in ustno harmoniko, Bronislava Prinčič s harfo in Igor Saje s kitaro (na fotografiji) ter učenke metliške osnovne šole z recitacijami. S predprazničnim nagovorom pa je obiskovalce pozdravil predsednik občinske skupščine Branko Matkovič. Polno Ganglovo razstavišče je bito dokaz, da so takšne prireditve na visoki umetniški ravni pri Belokranjcih zelo priljubljene. (Foto: M. B. -J.) [ »vj je po na sat Sit po pri ki AVTOSERVIS j Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90 vam nudi * športne vzmeti «MMEX za vse tipe vozil | Na zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 sit BMW 316i / 3181 26.257 sit Golf lil 1.4 18.215 Sit Golf II 15.298 sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tipo 1.4/1.6/1.7 D 22.946 sit FiatUno 17.506 sit . * športne zračne filtre «MMEX; s tem filtrom vaš avto pridobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih | 60.000 km | * športne izpuhe Sebring | * velik izbor dodatne opreme in motortoningov, znamke Ella, za vsa vozila Renault | Informacije na telefon 22-372. MARUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto objavlja prosto delovno mesto gradbenega inšpektorja. Pogoji: visoka izobrazba, smer gradbeništvo; tri leta delovnih izkušenj; opravljen strokovni izpit po posebnih predpisih. Kandidat mora izpolnjevati še naslednje pogoje: - državljanstvo Republike Slovenije; - aktivno znanje slovenskega jezika; - izpit za voznika B kategorije. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, in bo imenovan za štiri leta. V šestih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja mora opraviti preizkus usposobljenosti za vodenje upravnega postopka. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, Rozmanova 30, Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. no vi vei se tiv ne sf Tr ju do ni ka kr im dc ko nu ,Pr iz pr ha so jaj zn ‘la st; Z Ul N ka ni ili ka ci! •v sr TL za zt m rc ta ci gi li Z; n ir ni u jc P sl r; F v k P P n v Šl d o 1 D L. L L Novo mesto, 5. maja 1994 aao® masmi«] UD' j povsod po svetu kriminal narašča. Tudi pri nas narašča število i >vknivih dejanj, predvsem pa je vse več nasilja. V primerjavi s sosedi ' je za Slovenijo značilna precejšnja obremenjenost z umori. Vse več j pa je tudi organiziranega kriminala. Slovenija je v primerjavi s sosedi nadpovprečno obremenjena z umori, z samomori pa sodimo v sam svetovni vrh. Da Slovenci nismo le samouničevalni, ampak pogosto sežemo tudi po življenju drugih, ; pričajo tudi neljubi dogodki iz preteklih dni, ki so se zgodili v Ribnici in na Ratežu v novomeški občini. Sredi prejšnjega tedna je v Ribnici ljubosumen fant z nožem do smrti večkrat zabodel bivše, dekle, drugi primer pa |se je zgodil 29. aprila v petek zjutraj na dvorišču pri Tramtetovih na Ratežu, ko je nedaleč stran stanujoči sosed Andrej Povše s pištolo ustrelil najprej Franca in Marijo Tramte, potem pa si je sodil še sam. Na kraju samem so bili vsi trije mrtvi. Več o krutih dogodkih pišemo na zadnji strani in na strani poti in stranpoti. Samomori in umori sta naši glavni slabi karakteristiki, pa tudi sicer je pri nas vse več kriminala. V Singapuru npr. pa pravijo, da imejo kaznivih dejanj, vključno od pljuvanja do umorov, malo, ker imajo zelo stroge zakone. Poglejmo primer, ki seje zgodil mlademu Američanu, ko seje na njihovih ulicah predal vandalizmu. Sibanje zaradi objestnosti Lani oktobra si je 18-letni Michael Fay iz Missurija v Singapuru s šestimi prijatelji privoščil objestno zabavo. S prijatelji je pohajkoval po singapurskih ulicah; s pršilccm so pisali po avtomobilih, jih obmetavali z jajci, kradli zastave in prevračali prometne znake. Vendar sojih policisti dobili. Michaela so po devetih dneh spustili, ko so njegovi starši zanj plačali 45.000 dolarjev varščine. Zaradi vandalizma so ga obsodili na 6 udarcev s palico ter še na zaporno kazen. Njegovi starši sc zgražajo nad tako kruto kaznijo. Michaela bodo namreč, če pritožba ne bo uspela, slekli do golega, ga privezali k drogu in natepli s palico. Poznavalci teh kazni pravijo, da bo verjetno že po treh udarcih omedlel, po šestih udarcih pa bo moral v njihovem zaporu odsedeti še 4 mesece. Čeprav imajo na Zahodu takšne kazni za srednjeveški barbarizem, pa jih v Singapuru opravičujejo s tem, da imajo zaradi strogih zakonov zelo malo kriminala. Na otoku sc zgodi manj kot 200 kaznivih dejanj na leto, mednje pa štejejo vse od pljuvanja do umorov. V Singapuru lastnino cenijo, zato tudi takšne kazni, Če jo kdo poškoduje. Singapurci razmišljajo, da bi bilo verjetno tudi v drugih državah manj kaznivih dejanj, če bi imeli strožje kazni. Npr. za pluvanje je pri njih Zagroženo s 300 dolarji globe, za kaljenje ™iru 1500 dolarjev, če pa dobijo človeka, ki 'ma pri sebi orožje, pa četudi ni izstrelil nobenega naboja, ga čaka dosmrtna ječa. Za umor in posedovanje mamil storilce kaznujejo z obešanjem. To resrtično zgodbo je Pred kratkim povzela po tujem tisku ena od slovenskih revij. Kriminalu se različne države po svetu različno zoperstavljajo, zato so tudi primerjave med njihovimi statističnimi podatki vprašljive. Neglede pa način boja proti kriminalu pa se tudi iz različnih statističnih Podatkov da ugotoviti, da skorajda povsod Po svetu narašča. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve republike Slovenije je lani v Sloveniji celotna kriminaliteta sicer številčno upadla, vendar struktura kaznivih dejanj kaže povečanje števila dejanj z ele- menti nasilja, hujših premoženjskih in gospodarskih deliktov ter organiziranega kriminala. In kje je Slovenija po kriminaliteti v primerjavi z bližnjimi sosedi in Evropo? V Sloveniji je vedno več umorov Primerjava kriminalitete med različnimi državami po svetu je problematična predvsem zaradi različnih nacionalnih policijskih statistik, ki pa so odvisne vse od nacionalnih kazenskih zakonodaj pa tja do preventive -torej do odnosa celotne družbe do različnih oblik odklonskosti. “Najbolj verodostojne podatke pri poskusu mednarodne primerjave na področju kriminalitete dobimo pri primerjavi kaznivega dejanja umora. Ta dejanja namreč v večini držav podobno sankcionirajo, obenem pa je delež neodkritih pa tudi neraziskanih umorov izmed vseh kaznivih dejanj praviloma najmanjši,” pravi Janka Sterle iz Urada za analizo v Kabinetu ministrstva NZ, v svojem prispevku Mednarodna primerjava kriminalitete: možnosti in omejitve (Revija policija, jan. 1993) Najmanjše število umorov na 100.000 prebivalcev je bilo npr. leta 1990 storjeno na Finskem (0,6) in Japonskem (1,0). Slovenija je imela leta 1990 4,3 umora na 100.000 prebivalcev, s tem se uvršča med države z nekoliko nadpovprečno obremenjenostjo z umori. Študija odkrite kriminalitete v Švici, nekdanji ZRN, Bavarski in Avstriji, kije bila izdelana leta 1991, pa kaže, da je število kaznivih dejanj umora v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami visoko. V primerjavi s sosednjimi državami je za Slovenijo značilna precejšnja obremenjenost z umori - to “uvršča Slovenijo med države z večjo verjetnostjo, da njen prebivalec postane žrtev umora,” zaključuje Janka Sterle. Pozitivno pa je to, da sodi Slovenija v sam vrh po raziskanosti kaznivih dejanj. Po obravnavanju ostalih kaznivih dejanj (posilstev, tatvin, ropov) in oseb, ki so bila teh dejanj osumljena, pa je Slovenija daleč pod povprečjem, kljub temu pa je po raziskanosti nad povprečjem. Vse več nasilja Kot smo že zapisali, je lani v Sloveniji številčno kriminaliteta upadla, vendar po strukturi kaže vse več nasilnih kaznivih dejanj, gospodarskih deliktov ter drugih. Kriminalisti in policisti so lani obravnavali 44.278 kaznivih dejanj oz. za dobrih 18 odst. manj kot predlani. Kriminalisti ocenjujejo, da je le-teh manj zaradi prekinjenih prometnih tokov zaradi vojne na Balkanu ter zaradi spremenjenega cenzusa glede na višino SLO povzročene škode, tako da se neznatni primeri protipravnega odvzema ali poškodovanja premoženja lani niso več šteli za kaznivo dejanje. Statistični podatki zadnjih petih let pa kljub temu kažejo naraščanje števila kaznivih dejanj. Po številu kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev so najbolj obremenjena območja UNZ Koper, UNZ Ljubljana in UNZ Maribor ter UNZ Celje. Kriminalisti pravijo, da so porastle pojavne oblike kriminalitete, ki so značilne za organizirane skupine, predvsem pri trgovini z mamili, pri ponarejanju denarja, tatvinah avtomobilov in pri izsiljevanju. Tudi v lanskem letu se je nadaljevalo povečevanje zlorab mamil, zaradi uživanja mamil je lani umrlo 9 mladih, predlani 8. Kriminalisti so obravnavali 208 kaznivih dejanj izsiljevanja ali za nad 40 odst. več kot predlani in trikrat več kot v letu 1991. Na ministrstvu za notranje zadeve, Upravi kriminalistične službe, pravijo, da je imelo tudi razpečavanje ponarejenega denarja vse več značilnosti organiziranega mednarodnega kriminala. Pojavljal se je bodisi samostojno bodisi je bil prepleteno z ilegalno trgovino z orožjem, mamili in preprodajo ukradenih avtomobilov. Kriminalisti ugotavljajo, daje bilo največ pogrešanih vozil odpeljanih na območje nekdanjih jugoslovanskih republik ter v Bulgarijo in Ukrajino. Lani je začela kriminalistična služba kot posebno obliko obravnavati tudi kazniva dejanja terorizma. Slovenija sodeluje tudi s tujimi varnostnimi organi, Število kaznivih dejanj umora na 100.000 prebivalcev v Švici, Avstriji in Sloveniji za obdobje 1983-1990. najobsežnejše pa je bilo sodelovanje z generalnim sekretariatom Interpola, predvsem pri izmenjavi podatkov in informacij o nekaterih hujših oblikah splošne in gospodarske kriminalitete. Območje novomeške Uprave za notranje zadeve lani po številu kaznivih dejanj ni sodilo v slovenski vrh, saj so obravnavali le 696 kaznivih dejanj ali več kot 27 odst. manj kot predlani. Vendar tudi v Novem mestu ugotavljajo, da naraščajo kazniva dejanja z elementi nasilja predvsem pri mladoletnikih, da se tako kot drugje po Sloveniji pojavljajo oblike organiziranega kriminala predvsem pri kaznivih dejanjih kraje avtomobilov in prostitucije ter mamil. Na področju gospodarske kriminalitete pa naraščajo nove oblike kaznivih dejanj, ki so povezane predvsem z lastninjenjem. Med kaznivimi dejanji prevladujejo kazniva dejanja premoženjske kriminalitete. Raziskanost kaznivih dejanj pa so v Novem mestu od lani izboljšali za 5,8 odst. in raziskali za skoraj 64 odst. kaznivih dejanj. Na območju novomeške UNZ seje lani zgodil 1 umor (predlani 3) ter trije poskusi umora (predlani 8). Znano je, da sodi Slovenija po samomorilnosti v sam svetovni vrh, po primerjalnih podatkih glede kaznivih dejanj s sosedi pa sodimo v sam vrh tudi po umorih. Po statističnih podatkih torej Slovenci nismo le samouničevalni, tudi do soljudi nismo nič kaj prizanesljivi. JOŽICA DORNIŽ TPQ Q D m® iDffl i fe®(5 izdelali projekt in kot osnovo zanj postavili razvoj regije. Cilj projekta naj bi bil zado-1 U J voljiti kadrovske potrebe regije oziroma "' zadržati najsposobnejše ljudi doma. Izhaja- Šolstvo in gospodarstvo sta med sabo bolj povezana, kot si mislimo. Uspeh podjetij je odvisen predvsem od ljudi, ki ga vodijo in ki v njem delajo. Le človek, ki je pravilno izbral svoj poklic in se je zanj primemo izšolal, bo lahko izkoristil vse svoje posobnosti. Delovna > praksa je učencem pri izbiri poklica lahko v veliko pomoč, obenem. pa od nje lahko veliko iztržijo tudi podjetja. Spreminjanje družbenoekonomskega sistema, ki smo mu zadnja leta priča v Sloveniji, pomeni za naše gospodarstvo pravi šok. Marsikaj se je v glavah naših gospodarstvenikov že spremenilo, marsikaj pa se še bo. Kadrovska in organizacijska struktura vodstev naših podjetij je bila pisana na kožo nekemu drugemu, že preživelemu gospodarskemu sistemu, zato se mora spremeniti. Spremembe ne bi smele biti revolucionarne. Zahteve po nagli odstavitvi vseh “rdečih direktorjev”, ki naj bi bili krivi za vse težave našega gospodarstva, so nesmiselne, saj nam lahko ljudje z bogatimi izkušnjami in znanjem, ki se ga ne da pridobiti čez noč, šc veliko pomagajo, nesposobneže pa bo sistem hitro izločil, kolikor se to ni že zgodilo. Na njihova mesta morajo priti mladi, sposobni in s preživetim razmišljanjem neobremenjeni ljudje. Na novomeški gimnaziji se dobro zavedajo, da so pravzaprav elitna šola, na katero se vpisujejo le najsposobnejši učenci, v njihovih klopeh pa danes sedijo bodoči vodstveniki in strokovnjaki, od katerih bo odvisna usoda gopodarstva in razvoja dolenjske regije. Čeprav ima skoraj vsak izmed njihovih učencev že izoblikovano vizijo svoje poklicne poti, potrebujejo pri svoji odločitvi kar največ informacij, te pa si najlažje pridobijo med delovno prekso, če je le-ta zastavljena na način, ki jim omogoča pridobivanje ustreznih izkušenj. “Na pamet” odločanje za poklic Delovna oziroma proizvodna praksa, kakršno smo poznali do nedavnega, ni bila kos zahtevam, ki jih postavlja sodobna družba. Res je, da smo iz vajencev, ki so polovico svojega šolanja prebili v delavnicah, kasneje dobili dobre mojstre, vendar se tisti, ki smo pred leti obiskovali gimnazijo, spominjamo proizvodne prakse predvsem kot izkušnje, ki ni imela nobene zveze z našim poklicnim odločanjem. Proizvodna praksa je bila po zakonu obvezna tako za učence kot tudi za organizacije združenega dela in ustanove. Posadili so nas za tekoči trak in od svojega dvotedenskega dela smo odnesli le spoznanje, da moramo nekaj doštudirati, če ne želimo kot “navadni delavci” celo življenje preživeti ob stroju in ponavljati vedno istih gibov, danes pa na obletnicah mature marsikdo ugotavlja, da je zgrešil poklic, saj v gimnazijskih letih ni imel možnosti, da bi svoj bodoči poklic pobližje spoznal. Marsikateri “falirani” študent je le posledica “na pamet” odločanja za poklic oziroma študij. V zadnjem času se je na področju delovne prakse na novomeški gimnaziji marsikaj spremenilo. Enotedenski program delovne prakse so letos opravljali vsi tretji letniki. Na osnovi želja dijakov, je šola zbrala ponudbe izvajalcev (podjetja in ustanove), katerih število se je tudi precej povečalo, vključili pa so se tudi zasebniki. Organizacija izvedbe delovne prakse je bila povsem prepuščena izvajalcem oziroma njihovim mentorjem po načelu, da samo oni vedo, kaj je bistveno za predstavitev poklica in dejavnosti. Na osnovi analize, ki so jo opravili med učenci po delovni praksi, so vidni tudi že prvi rezultati teh sprememb. Le 35 odst. anketiranih učencev se je že pred delovno prakso odločila za smer študija, več kot polovica pa jih meni, da se bodo po praksi lažje odločili. Skoraj vsi so se dobro vključili v novo delovno oklje, večini pa se je zdela delovna praksa prekratka in bi jo želeli opravljati večkrat, saj se zavedajo njenega pomena. Več kot polovica jih meni, da jim bodo izkušnje, pridobljene na delovni praksi, pomagale pri nadaljnjem šolanju. Najsposobnejše zadržati doma Na osnovi zadnjih, predvsem pozitivnih izkušenj in rezultatov ankete so na gimnaziji pod vodstvom Mitje Puclja, kije delovno prakso prevzel pred dobrima dvema letoma, JU Iiailild U. UU UIOLVIII strokovnjaki motivacijsko ne morejo nadomestiti domačih, tu pa je tesno sodelovanje in povezava med njihovo šolo in gospodarstvom nujna. Medtem ko v Sloveniji že sedaj občutimo močne centralistične težnje na večih področjih, je gospodarstvo tisti del družbe, kjer bodo regije imele največjo avtonomijo (tako je tudi drugod po Evropi), in če bo hotela Dolenjska iti v korak z ostalimi slovenskimi in evropskimi regijami, bo moralo imeti njeno gospodarstvo dobro strategijo, kjer odločilno vlogo igra prav kadrovska politika. Ker v bližnji prihodnosti še ne moremo pričakovati lastne visokošolske ustanove s širokim izobraževalnim programom, bomo morali naše diplomante, ki bodo doštudirali na fakultetah v drugih krajih, privabiti nazaj. Tudi v bodoče bo delovna praksa na novomeški gimnaziji ohranila svoje bistvo (spoznavanje poklicev), dodali pa ji bodo možnost časovne izbire. Praksa naj bi v prihodnje potekala predvsem v učenčevem prostem času, kar se je pokazalo kot dobro tudi v Krkini podjetniški delavnici. Delovna praksa naj ne bi bila več obvezna, saj je nesmiselno siliti za prakso nezainteresirane in nemotivirane dijake -17 odst. anketiranih je delovno prakso označilo za neprijetno dolžnost, čeprav jih le 2 odst. v njej ne vidi nobenega pomena. S tesnejšim povezovanjem z izvajalci želijo na gimnaziji še izboljšati izvedbo delovne prakse ter s tem povečati motiviranost dijakov zanjo, obenem pa želijo na njen pomen opozoriti gospodarstvenike, ki bi si s tesnejšim povezovanjem z njihovo šolo lahko dolgoročno zagotovili dobre kadre. V Ameriki pravijo temu “preddraftno” zagotavljanje kadrov in mu posvečajo velik pomen. Zakaj jim ne bi sledili tudi Dolenjci? IGOR VIDMAR Priloga Dolenjskega lista 9 FOTO: M. MARKELJ peš od dvora do Žužemberka Morda me je voznik, s katerim sem se v napol praznem avtobusu peljala proti večeru nekega lepega pomladnega dne po cesti med Dvorom in Žužemberkom, pripravil do tega, da prehodim to pot. Ko je pogledoval na levo na zeleno Krko, sijočo od večerne luči, mi je dejal: “Srečni ste, da živite v tako lepih krajih. ” V meni je dozorela odločitev, da prehodim ta kos poti in bolje spoznam kraje in življenje ob naši edinstveni reki. Pa sva jo s prijateljico mahnili na pot lani za 1. maj, ko nam je mnogim že v krvi, da ta dan preživimo v naravi. Avto sva pustili na parkirnem prostoru sredi Dvora in se peš počasi spustili proti Krki, ki je tu oblikovala visoko kanjonsko steno in enega najvišjih lehnjakovih pragov. Ob njem je nekdaj pela Javornikova žaga, je mlel Dularjev mlin, je pred nekaj manj kot 200 leti delala železarna, je vrelo življenje... Zdaj sva z mostu, ki so ga deset let po tem, ko je začela obratovati železarna, prvič postavili Tuijačani, lahko slišali le šumenje reke in žgolenje ptic. Strmeli sva v slikovito lepoto, vame pa so grenko vdirala spoznanja: delno ohranjeni plavž, ki stoji kot tehnični spomenik, je vse, kar je ostalo od mogočne železolivarne, takrat največje južno od Alp. Dajala je kruh več kot 2500 ljudem, če štejemo še rudarje in prevoznike. Nobenega pomnika, opozorila! Napoučen popotnik bi celo pomislil, zakaj ruševin ne odstranijo. Ker ne bi vedel, da so tu ob slapu že 1795 odprli kovačijo z dvajsetimi delavci in je čez dve leti že začela obratovati fužina, 1803 pa železolivarna, ki je zrasla v gigantski obrat. Od tod so prihajali železni lonci in kozice pa možnarji, mlinčki za kavo, likalniki, peči, razni napisi, nagrobniki, pokopališki križi, balkonske ograje. Tu so 1833 ulili celo cesarskokraljevi grb, pa tudi Čevljarski most v Ljubljani, ki se je kasneje umaknil Plečnikovemu, a še vedno stoji in služi svojemu namenu za ljubljanskimi bolnicami, pa žužemberški vodnjak in tudi prvi novomeški, ki je na trgu stal do 1903. leta. Od tod so šli v svet tudi strojni deli za papirnice, parni kotli, cevi, topovi, topovske krogle, razno orodje. Ko je takratni žužemberški knez Tuijaški zaprosil za dovoljenje, da bi postavil fužino na Dvoru, je svojo prošnjo utemeljeval s tem, da so “Krajinčani potrebni zaslužka”. In so ga dobili. In je cvetela zgornjekrška dolina! Dosegla je stopnjo visoke gospodarske razvitosti. Zdaj so vidni le še ostanki zgradb, ki nezadržno propadajo in so grenko zrcalo naše bogate pretekosti in nemočne sedanjosti. Ribogojnica se širi na prostoru nekdanje železarne in nekaj ljudi se je pravkar namenilo tja kupit postrvi. O kakem gospodarskem utripu kraja niti sledu. Ni več kovačij, mlinov, žag Ognili sva se asfaltu in velikemu ovinku in se po stezi napotili do vasi Jama, kjer je vladala spokojnost. Prav v garažo sem morala za edinim človekom, ki sem ga zagledala, da bi poklepetali o kraju in življenju v njem. Tam od njihove, Flandrove hiše je bil spet tak pogled na Krko, da sva prevzeti strmeli. Pogovor pa ni bil vesel, kajti - Dularjev mlin stoji... Javornikova žaga stoji... Samo prekrili so jo, drugače propada. Notri je vse razbito, razvlečeno. Že skoraj 15 let ne obratuje! Pa je bila še med obema vojnama naše korenine Pesnik Oton Župančič bi težko še s čim drugim prepričljiveje dokazal svoje belokranjsko poreklo, kot ga dokazujejo njegovi občuteni verzi o izseljenistvu. Iskanje možnosti za preživetje in za dodaten zaslužek, ki mu ga njegova revna, a lepa in ljubljena gruda ni mogla dati, je bilo od nekdaj lastno belokranjskemu človeku, prav tako njegovo stalno hrepenenje po domu in nikoli pozabljenih krajih v dolini ob Kolpi. Zato ni čudno, da se je del tega hrepenenja prelil tudi v občutljivo pesnikovo srce in potem v njegove verze. Tudi danes bi težko našli belokranjskega človeka, ki ne bi imel bližnjih ali vsaj daljnih sorodnikov onkraj velike luže. Dovolj je, da z njim spregovorite le nekaj stavkov o rodovini, in že ste pri izseljenski zgodbi. Tako je bilo tudi z Dragovanovim Martinom ali po domače Koporčevim očetom iz Grabrovca nad Metliko. Njegova rodovina je povezana s kontinenti onkraj luže, s Severno in Južno Ameriko. Začelo seje pa takole: najprej je iz Berčič odšel na pot Janez, njegov oče. Delal je v rudnikih. Ko se je nekoliko ustalil, je povabil k sebi še Marijo iz Lokvice. Skupaj sta tukaj hodila v šolo in potem služila pri imovitejših kmetih. Tako sta se zbližala. V San Franciscu v Kaliforniji sta se poročila in rodilo se jima je prvo dete. To je bil Janez, Martinov najstarejši brat. Janez še ni shodil, ko se je mlada družina že vrnila domov. Tista leta se je gradila belokranjska železnica in za očeta je bilo delo zagotovljeno. V Berčicah je kupil domačijo, na svet je privekal še brat Tone in za njim Martin. A ko je prišel na svet Martin je bila železnica že odprta, bila je jesen in oče Janez je ponovno iskal zaslužek onkraj luže. Še sreča, kajti Evropo je že zajemal plamen prve svetovne vojne. Kdo ve, kaj bi se zgodi-loz Janezom, če bi ga našel doma. Prvo vojno je preživel v kalifornijskih rovih in služil denar. Ko se je po vojni vrnil domov, ga je prinesel toliko, da so lahko kupili kmetijo na Grabrovcu in se preselili. Vsega skupaj je bil oče trikrat v Ameriki, tam je preživel osemnajst let življenja in za nameček skupil v rudnikih še naduho - rudarsko bolezen. Z očetovo vrnitvijo pa Dragovanove izseljenske zgodbe še ni konec. Medvojno pomanjkanje in gospodarska kriza je pognala v svet še oba starejša fanta. Najprej je dvignil sidro Janez. Nazaj v San Francisco, kraj njegovega rojstva, ga je gnalo. Oglašal se je bolj poredko, dokler se ni za njim izgubila vsaka sled. Šele po dolgotrajnem iskanju preko Rdečega križa je Martin zvedel, da brata ni več med živimi, da ga je kap na vročem kalifornijskem soncu. Kmalu za Janezom je odšel v svet še Tone. Njega je bolj vleklo v Južno Ameriko, v Argentino. Ko je spoznal, da to ni tista obljubljena dežela, ki jo je iskal, je bilo že prepozno. Martinu seje v pismih še potožil nad tamkajšnjim gospodarskim stanjem in svojim slabim zdravjem, potem pa od tam ni bilo nobenega znaka življenja več. Martin dvomi, da bi bil še med živimi. Prijetno aprilsko dopoldne je, ko mi Martin razlaga o poteh, ki so njegov rod vodile v svet. Sediva za mizo iz hrastovih brun pred novo hišo na Grabrovcu. Martin ima sedaj že skoraj osem križev na plečih, zakon z ženo Marijo iz Ravnacev pa mu je dal pet otrok. Leta so ga obogatila še s šestnajstimi vnuki in dvanajstimi pravnuki. “Da, z leti se jih je kar nabralo. Lepo jih pozdravite, vse sorodnike, kjerkoli so, če boste kaj pisali v časopisu,” se nasmeji ponosno Martin, predno prične pripovedovati zgodbo o lastnih poteh v svet. Martin je bil v ta pota več ali manj prisiljen. Prva ga je vodila v Beograd, k vojakom. Takrat sta z Marijo imela še dva otroka. Pri vojakih je hudo zbolel na pljučih, operirali so ga, nato pa je celih enajst mesecev ležal v vojaški bolnišnici. A prav so ga pozdravili šele pri novomeških usmiljenih bratih, ko je prišel iz vojske. Vendar je bilo zdravljenje drago. Da bi posestvo zaradi tega ne trpelo, je moral poiskati dodaten Martin Dragovan z Grabrovca zaslužek. Toda kje ga najti? V Metliki se je sicer pri mojstru Antonu Požeku izučil za čevljarja, vendar to delo ni dalo velikega zaslužka. Dvignil je potni list in odšel v Miinchen. Imel je srečo, da je pri neki gradbeni firmi že dan po prihodu dobil delo. To je bilo leta 1939, malo pred začetkom druge svetovne vojne. Kot rečeno, dela je bilo dovolj in zaslužek je bil razmeroma dober. Še bolj so Nemci potrebovali delavcev, ko so mobilizirali moške za vojsko. Martin je odšel domov in odpeljal s sabo v Nemčijo še ženo. Tu se jima je rodila Ivanka. A druga svetovna vojna se je le preveč razplamtela. Zajela je tudi Balkan in Martina je skrbelo, kako je doma, kjer so bili še starši in starejši dve hčerki. “Če mi je že usojeno umreti, naj umrem raje doma,” je dejal in odpotovali so domov. Bilo je leta 1943 in tedaj se je pričela še ena Martinova pot, ki ga je vodila od Bele krajine preko slovenskih gozdov do svobodne Ljubljane. To je bila pot Belokranjske brigade, v kateri je bil Martin borec, kadar pa ni bilo hajke, tudi čevljar. “Ker sem imel dovolj dela s popravljanjem čevljev, mi ni bilo treba na položaje in v izvidnico. Morda mi je prav to rešilo življenje,” pravi Martin. Po vojni je do upokojitve delal v Beti, potem pa se je povsem posvetil kmečkemu delu, ki ga ima najraje. Še sedaj pri osemdesetih ga je težko obdržati doma. Ven ga kliče delo in nemir prebujajoče se narave. TONE JAKŠE 3MM@ pravi sodobni žagarski industrijski obrat, kjer je bilo redno zaposlenih 40 ljudi. Po veliki lesni krizi 1930/31 so delali v treh izmenah, pri zlaganju desk in drugih žagarskih izdelkov so delali številni prebivalci iz okolice Dvora tudi za kos kruha. Kajti fužine ni bilo več, revščina pa že tako velika, da so ljudje množično odhajali s trebuhom za kruhom širom sveta. Od vseh slovenskih izseljencev je bilo Suhokrajincev dve tretjini. Se bo ponovilo? Brezposelnost je velika. Tudi v ribogojnici so jih začeli odpuščati, nama pove Slavko Flander, ki tu živi že od 50. leta in razmere dobro pozna. Samo še Ergo dela, okrog 80 lažjih invalidov iz nekdanjega Novolesa. “Najbolj žalostno pa je,” reče in pogleda na drugi breg, “ da je na Dvoru nehal delati zadnji kovač. Franc Grum je zadnji. Že upokojen je, pa še kaj podkuje, kovačije pa ni več. Njegova snaha je v njej uredila frizerski salon. Tako je življenje,” trpko pove in potem še pripoveduje, kako je pokojni pisatelj Marjan Marinc zbiral ostanke iz bogate preteklosti Dvora in okolice. Vse je poklonil Dvoru, da bi tam imeli svoj mali muzej, pa se do danes niso mogli dogovoriti za prostor. Kako gre že tisto o biserih, vrženih med svinje? Vasi postajajo del Žužemberka Sončen dan, steza, speljana med polji in travniki, in cvrčanje v zelenju počasi prežene temne misli. Že sva sredi Stavče vasi in na hiši ob poti bereva zapis na spominski plošči: Tu je bil L decembra 1944 ustanovljen jurišni bataljon 15. divizije. Da, boji za dolino Krke so bili v vseh štirih letih vojne izredno hudi. Žužemberk, ki ga že zaznava pred sabo, je bil kar dvain-dvajsetkrat bombardiran. Še zdaj slišim avi-one in eksplozije granat, kajti človek takih stvari nikoli ne pozabi. V bojih za Žužemberk je padlo okrog 800 borcev in na 30 m visokem spomeniku na Cviblju je vklesanih 1200 imen padlih za svobodo. Kar 197 je bilo ubitih med bombnimi napadi! Ustaviva se ob ženici, ki škropi peso. Ne, ona se napadov ne spomni. Prepozno se zavem, da sem jo prizadela. Garanje na skopi zemlji in kdove kako trdo življenje jo je prezgodaj postaralo. Mimogrede, ko si oprtava težko škropilnico, nama pripoveduje, kako so že odstranili ruševine župnišča in da bodo cerkev sv. Mohorja in Fortunata dogradili na starih, še čvrstih temeljih. Razveseli naju ženica, ki nama prihaja naproti. Ustavi svojo karjolo in pripoveduje, daje sadila fižol. Ga ima še polno. Je čisto poceni. Ponuja, kar pač ima. In vabi. Tam od cerkve je. Če bova le mogli, naj se oglasiva, da si ogledava še cerkev, ki stoji tam že od 1797. leta in je v njej več starih slik. Samo še malo pa je pred nama tabla z napisom Žužemberk. Pa bi morala biti najprej Stranska vas! Šele Korenovi nama razložijo, da je zdaj to ulično ime. Tako kot Cvibelj, Miklavžev hrib. Nanovo je predel Dolga vas. “Pri nas je bilo včasih Žužemberk 101. zdaj je pa Dolga vas 5,” nama razloži, ko si greva naročit kosilo. A med tem si bova ogledali še kaj drugega. Obhodiva prenovljeno Miklavževo cerkev, kije zaprta kot vse druge. Pa bi si tako iz preteklosti Uskoki, rekli so jim tudi graničarji, so bili dolga desetletja velika nadloga na kranjski strani Gorjancev. V prvih desetletjih 16. stoletja, ko so se naseljevali pri nas, jih ni mikala tuja lastnina. Ker pa fevdalna gosposka ni izpolnila danih obljub, ki sojih dajali cmisar-ji v njihovem imenu, so si začeli Uskoki s silo jemati vse tisto, kar so potrebovali. Med ostalim so napadali tudi gradove in cerkve, niso pa se dotaknili preprostih ljudi, ker so vedeli, da trpijo enako kot oni. Posebno so jim dišale cerkve, ki so bile slabo varovane, v njih pa se je vedno dalo najti kaj vrednega, kar so seveda “pretopili” v denar. V nekem vizitacijskcm zapisu iz leta 1606 piše, da cerkve v tistih časih niso imele oken, ker se je duhovščina bala grabežljivih Uskokov. Župnik Anton Lesjak iz Šentjerneja je radi ogledali častitljivo zgradbo! To je bila včasih protestantska cerkev. Sem so navozili zemljo in napravili pokopališče pa tudi stanovanje za svojega predikanta in Cerkvenika. Rekli so jim evangelini. V lasti so imeli tudi cerkev sv. Jakoba v trgu, ki so jo povečali, in imeli so šolo za svoje otroke. Prav nasproti te cerkve je domačija svetovno znanega glasbenika Vinka Globokar; ja. Zaprta je, a gospa Korenova kasneje s ponosom pove, da večkrat pride. Dobrote Korenove mize Na mostu spet strmiva v tri zaporedne lehnjakove slapove, v prelepo podobo Krke, mene pa se spet dotakne zgodovina. Desno nad nama razvaline močnega gradu, ki je prvič omenjen že leta 1293. Danes so ruševine le še spomenik renesančne utrdbene arhitekture. Velika stavba pod njim - ruševina, a 1722 je to bila papirnica, ki je obratovala do 1875, potem je bila to usnjarna, ki je delala še med drugo vojno in oskrbovala z obutvijo partizane, dokler ni marca 1945. med bombnim napadom pogorela. Tu so delali Pehanijev mlin, tri žage, stope, kovačnica. Fuzolnaijev mlin je imel pet parov kamnov in stope, žago venecijanko, dinamo za pridobivanje električne energije. Vse stoji, propada. Le da je tu življenjsk' j utrip vendarle drugačen. Na levem^Vvž desnem bregu Krke se malo niže že prebujajo. Gredo se kmečki turizem. Ali je Žlajpah na levem bregu potomec tistega Žlajpaha, ki mu je Tuijačan daroval svojo pristavo kot “zaslužnemu in dobremu izdelovalcu smodnika” in je potem imel svojo smod-nišnico, ki je prenehala delovati, ko so v Kamniku ustanovili državno smodnišnico? To bom zvedela drugič! Zdaj naju čaka kosilo v izredno lepo urejenem lokalu Korenovih. Postrežejo nama v restavraciji zunaj, da imava ves čas Krko pred seboj. Uživava pregrešno dobro pripravljene postrvi, domač kruh, prilivava domačo kapljico in klepetamo. Prisedejo domači, mama Korenova s hčerko in možem. Pripovedujejo, kako so mislili odpreti lokal junija 1991, pa jih je za en mesec zaustavila vojna. Že pred tem so bili na sejmu Narava zdravje pa naslednje leto spet, in tudi v Domusu, kjer je bila razstava opreme. Učili so' se, nabirali izkušnje, potem pa so začeli. V začetku je bilo težko, imeli so jih kot gostince, ponujali so jim bife, ki res prinaša denar, a oni so se odločili za kmečki turizem in pri tem bodo vztrajali. Prenočišč sicer še nimajo, a hitijo z izgradnjo nove hiše skoraj naproti restavracije in upajo, da bodo do leta 1995 že oddajali pet sob in apartma visoke kategorije. Postržejo pa že lahko naenkrat za cel avtobus gostov s postrvmi, dolenjskimi žličniki, štruklji, domačimi klobasami, šunko, zrezki, pozimi pa s krvavicami, kislim zemljem, repo, žganci. Imajo celo svoj taborni prostor, svoj pristan, plažo, nudijo tri čolne, mizi za namizni tenis. Za hišo je negovana trava, so rože, klopi, idealno za skupine, ki imajo, če je piknik organiziran, vse to brezplačno! Čas se navidezno ustavi in kar ustrašiva se pozne ure in oblakov, ki so se med tem zgrnili nad pokrajino. Spešiva proti svojemu konjičku, ni časa, da bi šli k ženici po fižol. Komaj zlezeva pod varno pločevinasto streho, že se ulije. Kak dan! Koliko doživetij na tako kratki poti med Dvorom in Žužemberkom! Ampak zakaj mi ni nihče, ko sem bila mlada, povedal, daje bila nekoč naša dolina tako bogata? Zakaj smo vedno vedeli le za »revščino in ponižanja? IVANKA MESTNIK med drugim zapisal: “Uskoki so večkrat udarili, pa naj je bilo podnevi, ali ponoči. Enega takih napadov je ovekovečil tudi slikar samouk Jožef Rangus z Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju, in sicer leta 1875, ko je bil star oseminšestdeset let. Pod sliko je zapisal, da so Uskoki leta 1829 napadli obmejne stražnikd^fihahčerje. Bilo jih je šestnajst, ko sti Vlriddčljb. lč. avgusta, ob veliki maši zvečefhfipildli grenevahto, kjer se je vnel spopad'terttga graničarja so obstrelili, drugi je pokažiil bčtrijo (zadnjico) in ušel skozi okno, pobegnil'je celo korporal.” Po napadu $(5'še Uskoki umaknili v Gorjance, vendar brez pričakovanega plena. Za vodiča so si “sposodili” enega od domačinov, ki je ugotovil, da tudi Uskoki niso vsi odnesli cele kože. SLAVKO DOKL Priloga Dolenjskega lista NAGRADA V1JUB1 JANO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral MARJETO FRANKO iz Straže in RENATO DRUŠKOVIČ iz Krškega. Franklovi je pripadla denarna nagrada, Druškovičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik prj vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 16. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SOČNOST, VBOKLINA, BILL, METLA, CLINTON, EN, OKIS, ALKA, POKAL, ESK, RV, VRATAR, RENKO, RENE, AKTAJON, KENDO, POLUKS, RUSJAN, ARAFAT, INTER. prgišče misli Za izbruh nasilnih nacionalnih konfliktov ni predvsem kriv nacionalizem, marveč njegovo zatiranje. KLAUS VONDOHNANYl Predpostavka demokracije, da so ljudje enaki in da je enakost zagotovljena prav v demokraciji, je velika iluzija. JOŽEŠTER Vino je najžlahtnejše med božjimi darovi. IVAN MRAK Vsako prizadevanje za človeško skupnost, ki ne izhaja iz posameznikove osebe in ni njej namenjena, se prej ali slej sesuje kot prevara ali zmota. JOŽE RAMOVŠ NAGRADNA KRIŽANKA 18 MARKO BOKALIČ OKUSNA MORSKA RIBA SNAŽILEC ŽIVAL S HIŠICO TELOVA- DEC VITALU u RUSKI DIRIGENT KONDRA- SIN TELESNI POLOŽAJ ZA MEDITIRANJE K) V MORJE ŠTRLEČE KOPNO MESTO V SREMU C ZMEČKAN KROMPIR RISBA OB TEKSTU L \J 5 IEVAREN ČLOVEK FV KOŠARK. TRENER NIKOLIČ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST FILM ROBERTA ALTMANA REKA IN MESTECE NA SEVERU NORVEŠKE HE NA SOČI GOSPOD PO DALMATINSKO V TRČENJE BELA ŽLAHTNA KOVINA T VC PRAZNA BESEDA ZA POLNOST GOVORA IZPOVEDNI PESNIK NASELJE POD FRUSKO GORO GOZDNA ŽVAL ZORA MALACKO 1 fV .SLOV. ŽUPNIK, PLANINEC SKLADA- TELJ JAKOB SREDIŠČE SVIC. KANTONA VALAIS ŽIDOVSKA DRŽAVA NERODNE OKORNE "Z- % t L MESTECE NA POLOTOKU PELJEŠCU u IME VEČ SLOV. HRIBOVSKIH VASI KOPER H t RAŽENJ DESNI PRITOK SAVE JAPONSKI SAMOMOR & % t 1 DRAGULJ (FRANC.) PIVO STARIH SLOVANOV SALOMONOV UGANKAR yr~ftr PREBIVALE POOGORE 0 3 DOLENJSKI UST DOELNJSKI UST DOLENJSKI UST NEON a £ NAJI SA F IDALJ- FRANC. REKA £ k Se pred nekaj leti za jitokemikalije nihče ni nič vedel, danes pa so te rastlinske spojine, ki jih je obilo v sadju in zelenjavi, najbolj obetavna stvar, kar jih poznajo medicinski raziskovalci, ki iščejo načine, kako premagati raka. Ljudje, ki so dandanes sicer zdravstveno vse bolj osveščeni, so hkrati tudi bolj kot kdajkoli poprej zmedeni ob novih in novih odkritjih, s katerimi jih zasipavajo znanstveni laboratoriji z vseh koncev sveta. Ugotovitve raziskav vpliva vitaminov, posameznih živil in zdravilnih snovi so si pogosto povsem nasprotujoče. Znanstveni izsledki denimo govore, da je alkohol za človeški organizem pravi strup, hkrati pa raziskovalci ugotavljajo, da je lahko tudi izvrstna preventiva pred srčno kapjo in žilnimi obolenji. Margarina je bila včeraj na zatožni klopi, da povzroča raka, danes je cenjena kot zdravo živilo. Včeraj so nekatere vitamine, ki jim s skupnim imenom pravijo antioksidanti, proglašali za skoraj čudežne v boju z rakom, najnovejše ugotovitve o teh snoveh pa so prav pesimistične: strokovnjaki menijo, da bi morali proglasiti moratorij na zahteve zdravstva po antioksidanih pri zdravljenju rakastih obolenj. K vsemu temu se pridružujejo še lažiznanstvena odkritja o veliki zdravilnosti tega ali onega pripravka, tega ali onega eksotičnega čaja, živila in podobnega. Za sodobnika, zaskrbljenega za lastno zdravje, je to čas prave zmede in negotovih smeri. In prav zdaj mediji obveščajo laično javnost o novih odkritjih, ki naj bi (ponovno?) pomenila pravi preobrat v razumevanju razvoja rakastih obolenj in zdravljenju teh hudih bolezni. Novi junaki na fronti boja z rakom so fitokemikalije oziroma po naše rastlinske spojine. S tem izrazom strokovnjaki označujejo celo vrsto snovi, ki se nahajajo predvsem v sadju in zelenjavi in za katere doslej sploh niso vedeli, da obstajajo,^(VRaHtirS?'0' paradižnika ali denimo marph^ijihj? W tisoče, rastline pa jih imajo ptpJvSfiR#>to, da se z njimi zaščitijo preijilšO^ljjvin1' učinki sončnih žarkov. tc snovi učinkujejo tudi na ljudi,iq siepr presenetljivo dobrodejno: zavirale in celo preprečevale naj bi procese v celicah, ki vodijo do nastanka raka. Ameriški Nacionalni inštitut za raka je že začel z več milijonov dolarjev vrednim projektom, v katerem naj bi odkrivali te rastin-ske spojine, jih osamili in natančneje preučili. “Vse večje dokazov, da te naravne snovi lahko odpravijo tumorje,” pravi Debra Lee Davis, znanstvena svetovalka pri ameriški državni službi za zdravstvo. Biologi so v zadnjih dveh desetletjih o raku odkrili veliko dejstev, ki jih lahko povežejo v skupno ugotovitev, da gre pri rakastih obolenjih za večstopenjski proces. Celica mora skozi toliko različnih kemičnih sprememb, predno postane maligna, da je pravzaprav čudno, če sploh kdo dobi raka. Ta večstopenjskost najbolj ovira biologe pri iskanju vzrokov za nastanek rakastih celic, hkrati pa je prav to tista zvezda vodnica, ki sije na pot biokemikom pri iskanju kemikalij, ki bi lahko zavrle proces na različnih stopnjah preobrazbe celic v tumor. “Na vsakem koraku poti, ki vodi k raku, je mogoče uporabiti eno ali več spojin iz sadja in zelenjave, ki lahko upočasnijo ali celo zaustavijo proces,” meni v svoji izjavi za revijo Newsweek epidemiolog John Potter. Raziskovalci v laboratorijih po svetu so na delu in od tam prihajajo zanimiva odkritja. Letos so raziskovalci na univerzi Cornell sporočili, da so od kakih 10.000 fitokemika-lij, ki se nahajajo v paradižniku, osamili dve, za kateri so ugotovili, da odvajata iz celic kancerogene snovi, ki nastajajo pri presnavljanju. Poskusi s prostovoljci so pokazali, da paradižnikov sok zmanjšuje količino nitro-saminov. Obe snovi, ki so jih odkrili v paradižniku, se nahajata tudi v drugih vrtninah, sadju in zelenjavi, predvsem v zelenem popru, ananasu, jagodah in rdečem korenju. In kar je še posebej razveseljivo, pri kuhanju se ne uničijo. Raziskovalci na Ohijski državni univerzi so našli v zelju in brokoliju fitokemikalije, ki iz celic odstranjujejo ali narede neškodljive druge rakotvorne snovi, nemški znanstveniki pa so prejšnji mesec sporočili, da so v soji odkrili snov, ki preprečuje, da bi se manjši tumorji prek krvnih kapilar oskrbovali s kisikom in hrano ter tako nikoli ne morejo zrasti, metastazirati in usmrtiti. Zanimive so tudi fitokemikalije, ki preprečujejo, da bi se škodljive snovi, ki pridejo v človekov organizem s hrano, pijačo in dihanjem, vezale na DNK in tako povzročile kritične spremembe genov, kar lahko privede do raka. MILAN MARKELJ Vemo, da bomo umrli, in to je pravzaprav edino, kar vemo, da nas čaka. Vse ostalo je zgolj ugibanje in največkrat ugibamo napak. A. MUNIHE zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda A\n®D°gfi|jdk® IMtezzmfl (flfiM Simpatikomimetiki so zdravilo izbora za zdravljenje nenadnih napadov astmatičnega dušenja. Dajemo jih lahko v inhalacijah, sirupih, tabletah in injekcijah, odpravljajo krč sapnic, poleg tega pospešujejo odstranjevanje sluzi v sapnicah in delujejo antialergično. Antiholinegiki so učinkoviti zlasti pri astmatikih, ki imajo tudi kronični bronhitis. Predpisujemo jih otrokom v obliki tablet, sirupa, v aerosolih samo s posebnimi inhalatorji, v bolnišnici pa v obliki infuzij. Redkeje je dovoljena uporaba pršil v žepnih razpršilcih, ki jo morajo nadzorovati starši. Odrasli morajo biti z njimi tudi previdni, da ne bi prekoračili predpisanega odmerka. Z bronhodilatatorji pripravimo dihala, da bolje sprejemajo zdravila za preprečevanje astmatičnih napadov, to je dinatrijev kromoglikat (Intal). Za dolgotrajnejše zdravljenje pa uporabljamo naslednje bronhodilatatorje: berotec, ventolin, alupent. Zdravila, ki širijo sapnice lahko tudi kombiniramo med seboj. Ventolin dajemo v aerosolu s posebnim inhalatorjem pod nadzorstvom staršev, ki natanko odmerijo ventolin za inhalacijo v fiziološki raztopini. Če je potrebno, lahko bolnik dobiva še dodatno bricanyl v tabletah, ker je njegova biološka razpolovna doba daljša kot pri ventolinu. Njegova prednost je v tem, da ga predpisujemo na 8 ur, ventolin pa na 6 ur. Ksantinska zdravila za bronhialno astmo so na voljo v svečkah in tabletah s takojšnjim ali retard (zapoznelim) delovanjem. Zadnje čase priporočajo uporabo aminofilina, ki ne pospešuje izločanja vode iz telesa in je zelo učinkovit pri zdravljenju bronhialne astme. V krvi ostane 9 ur. Odmerek aminofilina moramo zmanjšati pri srčni slabosti, septični mrzlici in pri bolnikih, ki dobivajo istočasno antibiotike, predvsem eritromicin. Pa še o nevarnosti pri uporabi pršil v žepnih razpršilcih (spre-jih). V svetovni literaturi, pa že tudi pri nas, je opisano veliko smrtnih primerov pri otrocih in odraslih zaradi prevelikega odmerka zdravil za širjenje sapnic v osebnih razpršilcih. Zato odsvetujemo njihovo uporabo pri otrocih in odraslih s težjo obliko bronhialne astme. Prednost dajemo vzročnemu zdravljenju alergijskih bolezni dihal. Zdravila za širjenje sapnic pa so manj nevarna, če jih uporabimo v aerosolu z aparatom. Pri tem upoštevamo starost za določanje odmerka zdravil, ki jih želimo razpršiti. Kakšna pa je učinkovitost zdravljenja z aerosolom? Sluznice dihal mehanično spiramo, s tem odstranimo gnoj, povzročitelje ter čepke sluzi in gnoja. Aerosol spodbuja dihala, da začno s kašljem odstranjevati sluz. Pri zdravljenju z aerosolom se zboljša tudi prekrvavitev sluznice dihal. Preden začnemo zdraviti z aerosolom, moramo ugotoviti, če so dihalne poti proste. Odstraniti moramo čezmerni izloček sluznice, tako da ima aerosol najboljši stik z njeno površino. To dosežemo z zdravili, ki topijo izloček sluznice dihal, in z razprševanjem delcev vode neposredno v dihala, v kombinaciji s kinezioterapijo ali v skrajni sili tudi z bronhialno toaleto, zlasti pri razširjenih sapnicah (ki se pojavijo kot komplikacija bronhialne astme). Razlikujemo vlažne inhalacije, pri katerih temeljni tekočini (fiziološki raztopini kuhinjske soli) dodamo še zdravilo, in suhe inhalacije z zdravili (bronhodilatatorji, antibiotiki ali mukolitiki). (Se nadaljuje) __________________________________________________________________J t praktični praktični praktični praktični §C „ KRIŽ 5 Domača čistilna sredstva Morda se včasih v prodajalni ne morete odločiti, katero čistilo bi izbrali. Kaj, ko bi za spremembo poskusili kar z doma “narejenimi” čistili? Kavna usedlina je na primer odlično čistilo za čiščenje še vroče posode in pekačev, ker vpija maščobo. Potem posodo in pekače le obrišete s papirjem in sperete. Če pa pomešate kavno usedlino s sodo in toplo vodo, lahko z njo dobro očistitie steklenice in kozarce. Lahko pa posode ali ponve, ki so zelo mastne, pred pomivanjem posujete z moko, pustite, da se vsrka maščoba, potem pa moko s posode odstranite s papirjem ter pomijete z detergentom za pomivanje. Da se odtok pomivalnega korita ne bi zamašil, dajte vanj pred pomivanjem posode nekaj kapljic tekočega detergenta, ga napolnite z vročo vodo in jo pustite v njem nekaj časa. Maščoba se bo razkrojila na drobne delce. Rolade na žaru Vse toplejše sonce bo marsikoga zvabilo v naravo, nekateri bodo pripravili na žaru tudi kosilo. Predlagamo, da si za spremembo namesto čevapčičev pripravite rolade na žaru. Za 8 oseb potrebujete: 1 por, 800 g puranjega fileja, narezanega na velike tanke zrezke, poper, 200 g prešane šunke v tankih rezinah, lesene špile, olje za premaz. Por očistimo, operemo in razdelimo na posamične liste. Na hitro jih prevremo v osoljeni vodi. Odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in znova odcedimo. Puranje zrezke solimo, popopramo in obložimo s šunko in porovimi listi. Čvrsto zvijemo in spnemo z zobotrebci. Damo za 30 minut v zamrzovalnik, da so rolade čvrste in jih lažje režemo na rezine. Odstranimo zobotrebce in narežemo na centimeter debele rezine. Rezine nataknemo na špile, premažemo z oljem in pečemo na žaru z vsake strani po 3 minute. Pokrivka iz netkanih tekstilij V vrtnarstvu se vse bolj uveljavljajo različne oblike pokrivanja rastlin ali tal. Pokrivka ščiti mlade rastline pred mrazom, vetrom, škodljivimi žuželkami, pticami in divjadjo, še pomembneje pa je, da ugodno vpliva na strukturo zemlje, zadržuje vlago in ovira rast plevelov. Ob že dlje časa uporabljenih polietilenskih folijah se zadnje čase vse bolj širi uporaba netkanih tekstilij, kijih prodajajo pod različnimi tržnimi imeni (novotex, vrtex, cov-ertan, agryl, vlies) in ki imajo koristne lastnosti, kot so izjemna lahkost, prepustnost za vodo, svetlobo in zrak, hkrati pa tudi zgoraj naštete ugodne učinke na posevek in tla. Netkane tekstilije podaljšajo pridelovalno dobo, saj omogočajo spomladi ranejši, jeseni pa poznejši pridelek vrtnin. V primerjavi z nepokritimi rastlinami pridobimo pri krompirju 21 dni, pri solati 8 do 10, jagodah 8 do 14, redkvi 10 do 15 dni itd. r'D Mednarodno dovoljenje Ko se odpravljamo na pot v tujino, vozniki radi pozabljamo, da mnoge evropske države za tuje voznike avtomobilov zahtevajo mednarodno vozniško dovoljenje. To tudi novo slovensko vozniško dovoljenje ni, ampak je mednarodno vozniško dovoljenje poseben dokument, ki ga lahko s tem, da predložimo redno vozniško dovoljenje, dobimo pri AMZS. Prav zdaj pa je čas, da pomislimo še na eno stvar: mednarodno vozniško dovoljenje ima lahko veljavnost največ tri leta, najdlje pa toliko, kolikor ima veljavnost vozniško dovoljenje, na podlagi katerega je izdano. Z drugimi besedami povedano: mednarodno vozniško dovoljenje, ki je izdano na podlagi starega vozniškega dovoljenja, je lahko veljavno največ do 25. junija, torej je zamenjava starega vozniškega dovoljenja za novo smotrna, še predno bomo zahtevali mednarodno vozniško dovoljenje. S tem se bomo izognili dvojnemu strošku. j Izboljšajmo toplotno zaščito zgradbe Starejša stanovanja in hiše porabijo preveč toplote za ogrevanje. In ker bo energija vedno dražja, je prav, da iščemo možnost, kako jo prihraniti. Najprej moramo ugotoviti konstrukcijo zgradbe in poznati stroške za ogrevanje. Tako lahko v sodelovanju z energetskim svetovalcem poiščete najučinkovitejše in ugodnejše ukrepe. Za pogovor s svetovalcem boste potrebovali: načrt zgradbe, podatke o stanju in sestavi zunanjega zidu, številu in vrsti oken, stanju stropa v najvišji etapi in v kleti, stanju morebitne zaščitne, porabe goriva, o velikosti naseljenih stanovanjskih površin, višini prostorov, podatke o ogrevalni napravi in o pripravi tople vode ter o že opravljenih sanacijah in vzdrževanjih. Priloga Dolenjskega lista V preteklosti sta socialna raven in poklic precej vplivali na velikost in obliko gradnje stanovanjskih hiš. Manjši kmetje so imeli le tri prostore: ve/o, kuhinjo in hišo. V začetku 20. stoletja so začeli dograjevati še manjšo sobo. Večji kmetje, gostilničarji in redki obrtniki so imeli več prostorov. Za obdobje med obema vojnama so značilne gradnje zidanih hiš s podstrešno sobico, nadzidkom z oknom nad kapom -frčado. Zidarski mojster Avgust Kopinč (rojen leta 1903, umrl 1939) iz Rigonc je v letih 1920-1922 zgradil manjšo hišo sredi vasi. Svoj oblikovalski talent je izpričal pri izdelavi podpornih stebrov v obliki Adama in Eve, ki držita vogala frčade. Hiša je s tem kiparskim delom vaškega zidarskega mojstra zagotovo ena redkih daleč naokrog. (Pripravila etnolognja Ivanka Počkar) Smeh ob kosmatuhanju - Če se kvanta deklice tod niso nejevoljne - sliši se celo grozovit krohot in zamuznjen smeh o takem kosmatuhanju. Brez likofa ne gre - Likof je velika potrata na Dolenjskem -kedar omlatijo, pokose ali potrgajo, mora se zalivati rit, kolikor more vanjo, včasi pije se likof še po manjih poslih. Nekterim ljudem vedno sije sreča, vse jim prav pride, trošijo lahko več kot morejo, za dolgove ne tirja jh nihče, v službi teče jim vse gladko, če so prav leni, in če so oženjeni imajo ljubico brez vsake neprilike in šetajo se z njo očitno, žena pa se jim kurba z drugimi, posebno z oficirji, gode se očitni škandali in vendar nimajo absolute nobene neprilike naj delajo kar hočejo. Nič duševnega v kmečki ljubezni - Ljubiti ne znajo kmečki ljudje. Ljubica sili fanta, da jej kupuje vina; grede od krčme do krčme prosi ga: No boš tu dal pa spet za polič. Če se naveliča ali če ni cvenka, pa reče ona: No zdajpojmov to oštarijo, bom jazdalazajirkelj. Duševnega in sentimentalnega ni nič v kmečki ljubezni. dbKNJIŽNA POLICA Madeira V knjigarnah je že nekaj časa naprodaj dvojezična pesniška zbirka MADEIRA slovenske avtorice Mete Kušar. Pesmi je v angleščino prevedel pisatelj in dramatik Evald Flisar, ki živi v glavnem v Londonu. Okoli 150 strani obsegajočo knjigo, ki ima na naslovnici Breughlovo sliko Vid in voh, je izdala in založila ljubljanska založba Ganeš. Pesmi Madeire so se zarodile v tujem svetu, v pokrajinah, ki so drugačne, kot je naša. To so vtisi in zapisi s popotovanj pesničinega duha. Ker je duh običajno svetovljan, se seveda takšne tudi pesmi. “Z enim samim valom povsod razlite”, kot bi rekla pesnica. Temeljni vzgib za nastanek pesmi je doživetje. Nekaj, kar se zareže v človekovo notranjost in scefra dušo. O tem govori na primer dvostišnica: “Krik se nasloni/ na cvetje in osuje”. Kratka, lapidarna kot izrek. “Z enim samim/ gibom,/ z enim samim/ večerom/ razkrit letni čas”. Pesmi ne zanima “bivanje v času, marveč utripanje v času”. Le tako lahko pusti sled tistim, “ki te imajo radi”. Imeti rad in ljubiti sta izraza, ki dajeta ton in barvo precejšnjemu številu pesmi Madeire. Ljubezen pa se v pesmih ne pojavlja kot čustvo za ljubljeno osebo, temveč bolj ali predvsem kot bistvo nekega spoznanja. Na primer: “V ljubezni ni prepovedane pokrajine”. V izrazitejši vlogi se pojavlja samota. “Tako sama sem/ v teh pregibih.” Samota in ljubezen imata nekaj skupnega; “iste pomočnike”. Proti koncu knjige se pesniška “romanja po poti dežja, po poti marelic” približajo domači pokrajini - domovini. “Spomnim se sinov, ki jemljejo/ nevarni posel v svoje roke.””Še kako lahko veliki duhovi živijo/ na obrobju”. “Široko, kruto slovansko dušo/ bom zamenjala z mehko in južno”. Zbirka Madeira Mete Kušar pomeni pomemben prispevek za zakladnico sodobne slovenske poezije. “Ta nektar sije,” je po branju knjige zapisal Tomaž Šalamun, Peter Kolšek pa: “Duša, ki diši”. IVAN ZORAN Zemlja 1994 Inštitut Worldwatch že več kot desetletje vsako leto pripravi poročilo o prizadevanjih za okolju prijazno družbo oziroma okoljski zbornik Stanje sveta, v katerem strokovnjaki z vsega koncev našega planeta strnejo spoznanja in odgovore na nekatera aktualna ekološka vprašanja. Letos je zbornik poleg več angleških izdaj v skupni nakladi preko 100.000 izvodov kot običajno dočakal tudi prevode v 27 drugih jezikov, med njimi pa sc je že drugič zapored vpisala tudi slovenščina. Pod naslovom Zemlja 1994 je zbornik izdala radovljiška Založba Medium. Slovensko izdajo spremlja na pot med bralce dodana spremna beseda Etika ekološke odgovornosti, ki jo je pripseval Aleš Debeljak. Kot lani je tudi letos slovenski prevod zbornika izšel 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, Ministrstvo za okolje pa je poskrbelo, da so ga dobili člani slovenske vlade in poslanci. V ZDA in zahodni Evropi je namreč navada, da zbornik podelijo vplivnim osebnostim, kar naj bi pripomoglo do večjega uveljavljanja okoljskega mišljenja in seveda v končni posledici tudi do okolju prijaznejšega odločanja. Upajmo, da bo knjiga Zemlja 1994 prosvetlila tudi naše politične prvake in poslance. Osnovna tema letošnjega poročila Zemlja 1994 je vprašanje nosilne sposobnosti našega planeta, se pravi, da odgovatja na vprašanje, kje je tista meja obremenitev, ko je še zagotovljeno trajnostno življenje in onkraj katere pelje pot samo še navzdol v svetovni okoljski bankrot. Po izsledkih avtorjev člankov v zborniku sta prehitro naraščajoče svetovno prebivalstvo in prevladujoča gospodarska rast, ki temelji na izrabi naravnih virov, že preobremenila svetovno okolje, zato je skrajni čas, da se človeštvo začne obnašati drugače. Drugače mora začeti gospodariti z gozdovi, varovati oceane, iskati nove načine pridobivanja in ravnanja z energijo, rešiti prometne uganke, uporabiti sodobne tehnologije, o čemer je govor v prvih poglavjih, o-stala pa govore še o zdravju in okolju, o oboroževanju, o vlogi Svetovne banke v jutrišnji podobi sveta ter o pomanjkanju hrane, ki se izpostavlja kot preizkusni kamen humanosti in sodobne civilizacije. MILAN MARKELJ telegrami - Založba Ognjišče je izdala ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO SVETEGA PISMA. - Pri Triasu WTC je izšel prevod knjige SKRIVNO ŽIVLJENJE PSOV Elizabeth Marshall Thomas. - Evgen Jurič je izdal knjigo erotičnega humorja DAME BREZ PIŽAME; besedilo je z risbami aktov opremil France Slana. - Pri založbi Mladika je izšla zbirka črtic, impresij in razmišljanj STEZICE pisatelja Rafka Dolharja. - Celovški založnik Wieser je izdal štiri nove knjige: roman Vladimirja Štefanca SPREHAJALEC Z NOČNIH ULIC, zbirko zgodb Marta Lenardiča ŠE VEČJI GATSBY, pesniško zbirko Janija Oswalda PES MARICA in esej Aleša Debeljaka SOMRAK IDOLOV. SMO ZA 20 - 70% CENEJŠI pletiljstvo 1 brezo m SB I I gg .r I 1 i BŽ M I Bi :B! I •B: Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se Bi vam bo! •B: Odprto, od 8. do 19. ure Sii Bi sobota od 8. do 12. ure ŠB g::. Tel.: 22-964 BB •v!v,V,.ij.v.V,.,|,v.v.v.;.v.-.v,v.'.;,v.V.V.V.|.y,V/,V.;,y.V.VV.V.V,,.*.,,,.V.V.V.V.,.v!v!v' Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, puloverje, kavbojke, krila, jakne in še marsikaj po izjemno UGODNIH INDUSTRIJSKIH CENAH. m >:■: Bi .••v. .v.*. ••••v SSf 1 : OBVESTILO Javno podjetje KOMUNALA Črnomelj obvešča krajane naselij, iz katerih je po odloku Skupščine občine Črnomelj (SDL št. 6/ 89; Ur.l. RS št. 3/93) uveden odvoz odpadkov, da bo v času od 16.5. do vključno 20.5.1994 izvajala odvoz kosovnih odpadkov po programu in urniku odvoza komunalnih odpadkov. Naprošamo krajane, da kosovne odpadke odložijo na obstoječa odvzemna mesta. Odpadki morajo biti zloženi in ustrezno zapakirani oz. povezani ter odloženi na dan odvoza do 6. ure zjutraj. V mestu Črnomelj bomo kosovne odpadke odvažali samo enkrat, in to na dan, ko po urniku odvoza odvažamo odpadke prvič v tednu. Sephia NOVA LEPOTICA NA SLOVENSKIH CESTAH ZA VASZEOD 19.990 DEM KREDIT LEASING Ul. bratov Milavcev 4 68250 Brežice Tel./fax. 0608/61-975 Mobitel 0609/612-999 Qvto, ki si ga želite? OdfiCHik Kristanova 45 (vrtnarija) 68000 Novo mesto Tel./fax. 068/24-409 Jekleno konstrukcijo je bilo potrebno pod vodo presekati z miniranjem. Pri tem je sodelovala smodnišnica v Kamniku, ki je dobavila eksploziv, njen pirotehnik pa je nudil strokovno pomoč. Miniranje je bilo potrebno zato, ker niso razpolagali z napravo za podvodno plinsko rezanje jekla. Potapljač je moral izdelati prehod skozi nabito vejevje, blato in zveriženo železje, da je lahko namestil mino na ustrezno vozlišče. Neuspeh je sledil neuspehu tudi zato, ker večina uporabljenih eksplozivnih sredstev ni bila primerna za miniranje pod vodo. Potapljač v mrzli in kalni vodi ni mogel delati, zato so zaprosili za pomoč Inšpektorat za pomorstvo na Reki, kije 17. oktobra 1946 poslal na delovišče ustrezno opremljenega potapljača. Ob tem jih je pestila nepredvidljiva Kolpa, ki je pogosto zelo hitro in grozeče narasla, tako da so delavci pri reševanju opreme 23. novembra 1946 prebili v vodi tudi po dve uri. Ob tem velja omeniti, da je železniška uprava zastonj prosila vojaško upravo za kratkotrajno izposojo pontonskih čolnov. Ko so prvi del jeklene konstrukcije na slovenski strani dvignili 4,5 m visoko, so ugotovili, da vsa predhodna miniranja niso bila dovolj. Da so jekleno konstrukcijo razdelili na dva dela, so morali miniranje ponoviti. Pri poplavi novembra 1946 je voda narasla za 3,6 m, ob dvigalnih kozah nagrmadila 400 m3 vejevja in veliko dreves. Januaija 1947 seje ob provizorne mostne koze zajezil 20 do 30 cm debel led in tvoril 2 do 3 m debelo plast po vsej širini struge, zajezitev je segala 1 km daleč proti toku. Večji del jeklene konstrukcije (okrog 57 m) ki sojo izvlekli na hrvaško stran, je razdrla Splošna stavbna družba Maribor (sedaj Metalna), približno 25 m dolgi del na slovenski strani pa so uporabili za provizorij. Izredno zahtevno dviganje in izvlačenje mostne konstrukcije ter izdelavo provizorija je požrtvovalno vodil dr. ing. Miloš Marinček. Ministrstvo za železnice je 30. decembra 1949 razmejilo progo Ljubljana-Karlovec tako, da je most preko Kolpe prešel v pristojnost Hrvaških železnic. Predori Med Novim mestom in Metliko so štirje predori v skupni dolžini 2712,86 m: Kapitelj (238 m), Ruperčvrh (90 m), Peščenik (409,67 m) in Semič (1975,19 m). Največ razprav je še pred gradnjo potekalo o predoru Semič, pa tudi med gradnjo je bil predmet pozornosti, saj so graditelji naleteli na več jam in rovov. Med večje spada na primer 7,3 m široka in 22 m visoka jama 344 m od portala pri Semiču. Na osnovi razpoložljive dokumentacije ni mogoče pritrditi razširjenemu mnenju, da je v predoru mostiček, kar bi predstavljalo posebnost. Znano je le, da je pod tirom 1.1 m široka razpoka, ki so jo med gradnjo zabetonirali. Med vojno so partizani v predoru iztirili dve lokomotivi in 60 vagonov, predor pa minirali. Z obnovo predora so morali po vojni toliko počakati, da so v Novem mestu popravili most preko Krke in progo od Novega mesta do predora, saj so morali v predor pripeljati lokomotivo in z njo trgati vozila v predoru. Za čiščenje predora so potrebovali 8 dni. Minske komore v predoru so zazidali leta 1950. Obnova proge Popolnoma porušeno progo od Novega mesta proti Metliki je pričela obnavljati takratna Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto 26. novembra 1945 leta. Zaradi pomanjkanja delovne sile in vsega gradbenega materiala so s popravilom proge med Otovcem in Metliko začeli šele julija meseca 1946. Do konca februarja 1946 je bil odsek proge Novo mesto-Sela pri Otovcu zasilno obnovljen, tako da je 2. marca 1946 peljal prvi vlak do Sel pri Otovcu, zatem sta dnevno vozila do tja po dva para potniških vlakov, vendar to še ni bila nobena rešitev za Belo krajino. Bolj slovesno in pomembno je bilo 19. januarja 1947, ko je ob šestih zjutraj odpeljal iz Ljubljane vlak na otvoritev Belokranjske proge od Otovca do Metlike. V Semiču so dekleta in žene vlak okrasile z venci iz smrečja in bršljana. Tako okrašen vlak je privozil do viadukta pri Otovcu, kjer ga je pričakala številna množica s transparenti in zastavami. Nato je vlak vozil mimo okrašenih postaj do mosta preko Krupe. Tam ga je pričakala še večja množica ljudi. Do okrašene metliške postaje, kjer je bila proslava ob otvoritvi proge, je pripeljal nabito poln vlak, kajti ljudje so vstopali vanj na vseh postajah, na viaduktu in mostu preko Krupe. Vsak se je hotel peljati z vlakom in videti, kako bodo prebivalci Metlike po več kot treh letih sprejeli prvi vlak iz Ljubljane. Ko je bil 21. februarja 1947 preizkušen provizorij preko Kolpe, je bila odpravljena zadnja ovira na progi Ljubljana-Metlika-Karlovec. Redni promet med Metliko in Bubnjarci je bil obnovljen 23. februarja 1947. Poskus ukinitve proge Proga Novo mesto-Metlika je bila po drugi svetovni vojni zelo slabo obnovljena. Zaradi nezadostnih sredstev za vzdrževanje proge je bila v slabem stanju, prav tako tudi vozila, ki so na tej progi obratovala. Tako je bilo npr. leta 1957 že 77% tirnic obrabljenih preko dopustne meje. Dopustna hitrost vožnje, kije bila leta 1941 še 60 km/h, je bila leta 1957 le še 45 km/h. Vse od izgradnje te proge leta 1914 dalje v ta del proge niso bila vložena nobena investicijska sredstva z izjemo malenkostne obnove proge v semiškem predoru. V letih 1966 do 1969, ko je bila ta proga predvidena za ukinitev, se je vzdrževala z minimalnimi sredstvi rednega vzdrževanja. Jeseni leta 1965 je železniška uprava zahtevala regresiranje obratovanja na progi Novo mesto-Metlika, pozneje po ukinitev prometa. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 15. seji 27. decembra 1967 zavrnil predlog Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana za trajno ukinitev prometa na belokranjski progi. Proga Črnomelj-Vrbovsko Do konca prve svetovne vojne so imeli slovenski kraji lahek dostop do morja, saj so imeli na razpolago prometno zelo ugodni pristanišči Trst in Reko. Skozi Slovenijo je vodila tudi železniška proga do pristanišča v Pulju in Rovinju. V Trst so preko naših krajev vodile kar tri železniške proge. Z razpadom Avstro-Ogrske so se razmere usodno spremenile. Vsa pristanišča, do katerih je imela Slovenija naraven dostop, so si po londonskem sporazumu in rapalski pogodbi prilastili Italijani (Tržič, Trst, Pulj, Reka). Odpadle pa so vse ovire, ki jih je do tedaj postavljala Madžarska pri povezovanju železniškega omrežja slovenskih in hrvaških krajev, zato je Slovenija iskala potrebni izhod na morje preko Hrvaške. Prvo varianto za izhod Slovenije na morje je predstavljal stari projekt železniške proge Rakek-Babno polje-Prezid. Sledili so številni projekti podaljšanja proge Ljubljana-Grosuplje-Kočevje in Ljtibljana-Grosuplje-Novo mesto-Črnomelj do proge Zagreb-Šušak (Reka). Sprva so Slovenci še gojili upanje, da bo razmejitev med Italijo in Kraljevino SHS potekala delno po Wilsonovi črti in da bo možen dostop do morja na Reki, zato so bile prvotne trase zasnovane tako, da so omogočale ugodno zvezo proti Splitu. Ko pa je bila tudi Reka izgubljena, so progo iz Kočevja oziroma Črnomlja načrtovali tako, da nudi čim boljšo zvezo proti Sušaku. Priloga Dolenjskega lista OB SEDEM SMREK - V času od 16. do 24. aprila je neznan storilec v gozdu Vrbovec odpeljal 7 smrek in s tem lastnika A. S. oškodoval za 40.000 tolarjev. OB POSLOVNI KOVČEK - V času od 23. do 24. aprila je neznanec v Dobravi vlomil v osebni avto in ukradel poslovni kovček, v katerem je imel lastnik A. Š. dokumente, ter ga s tem oškodoval za 10.000 tolarjev. UKRADEL DIKTAFON - Mladoletnik iz Ogulina je osumljen, da je v Novotehnini trgovini v Novem mestu iz vitrine ukradel diktafon, vreden 161.000 tolarjev, in ga nato v šoli prodal. ODPELJAL SE JE Z ŽENSKIM KOLESOM - 22. aprila je nepridiprav v Vinici pred gostinskim lokalom ukradel žensko kolo in s tem lastnico F. Ž. oškodoval za okoli 30 tisočakov. UKRADEL AVTORADIO - V času od 26. do 27. aprila je neznanec iz osebnega avtomobila, ki gaje imel T. S. iz Črnomlja parkiranega pred stanovanjskim blokom, ukradel avtoradioka-setofon. Lastnika je oškodoval za več kot 10 tisočakov. UKRADEL MARMORNO PLOŠČO DOLENJSKE TOPLICE - V času od 30. aprila do 2. maja je neznanec s pokopališča v Dolenjskih Toplicah ukradel nagrobno ploščo iz marmorja, veliko 105 x 84 cm. PRILAŠČAL SI JE DENAR NOVO MESTO - 26-letna N. R. iz Novega mesta je osumljena, da si je v času od 1. decembra leta 1992 pa do L septembra lani kot honorarna zastopnica zavarovalnice Triglav prilastila denar od sklenjenih zavarovanj v višini 161.000 tolarjev. Ustrelil je soseda, potem še sebe Na Ratežu seje v petek zjutraj zgodil dvojni umor in samomor - Sovaščan Andrej Povše je na dvorišču pri Tramtetovih začel brez besed streljati - Na mestu mrtvi RATEŽ - V petek, 29. aprila, nekaj po sedmi uri zjutraj je na Ratežu na dvorišču Tramtetovih nekajkrat počilo. Pod streli 51-letnega Andreja Povšeta z Rateža se je najprej zgrudil 51-letni France Tramte, za njim pa še njegova 49-letna žena Marija, ki je pritekla gledat, kaj se dogaja. Ko je morilec videl, kaj je storil, si je potisnil pištolo v usta in si sodil sam. Na mestu so bili vsi trije mrtvi. Pred krvavim dogodkom sta bila Tramtetova v brusilnici, kjer sta brusila žagin list, pripravljala sta se namreč na žaganje lesa. Na dvorišče so fantje iz vasi že pripeljali les s traktorjem. Za njimi pa se je na dvorišče pripeljal z jugom Andrej Povše, ki je bil Tramtetovim tako rekoč sosed, saj je živel nedaleč stran od njih. Povše je fantom, ki so stali ob traktorju, naloženem z lesom, zaželel dobro jutro in šel naprej proti brusilnici, od koder je prihajal gospodar. “Ne da bi gospodarju karkoli rekel, gaje ustrelil s pištolo, da seje zgrudil. Nato je prišla ven žena Marija, ki je rekla Povšetu, kaj dela. Ustrelil je še njo in si v hipu cev nameril v usta in se še sam ustrelil. To se je odvijalo vse tako hitro, da ni bilo časa za posredovanje, naenkrat so bili pred nami vsi trije mrtvi,” je povedal Miran Mihelič, ki je tega jutra z bratom pripeljal k Tramtetovim žagat les. Streli so bili smr- tonosni. Morilec je, kot so zapisali novomeški kriminalisti, Franca ustrelil najprej v srce, nato pa še v hrbet, njegovo ženo Marijo pa v vrat. Najmlajša hči Maja je takrat še spala. Strel jo je zbudil. Takoj je zbudila brata, ki je stekel po starejšo sestro Mileno, ki živi nedaleč od domačije. Taje poklicala rešilni avtomobil, žal pa je bila vsakršna pomoč zaman. Zakaj se je Rateščan odločil za takšen obračun, ne ve natanko ni- hče, obstajajo le domneve. Tram-tetovi otroci, 28-letna Milena, 22-letni Franci in 20-letna Maja, pravijo, da s Povšetom niso bili nikoli v sporu, da sta bila z očetom celo prijatelja. Ker so imeli žago, je k njim večkrat prišel po žagovino. Z očetom sta se poznala že od mladih let. Sosedje, ki so poznali Tramtetova kot zelo delavna človeka, ne morejo verjeti, da ju več ni in da se je vse to zgodilo skorajda pred njihovimi očmi. 1 J. DORNIZ TRAMTETOVO DVORIŠČE NA RA TEŽU - Miran Mihelič, ki je v petek zjutraj z bratom pripeljal k Tramtetovim žagat les, kaže, kje sta pod streli morilca obležala gospodar in njegova žena. (Foto J. Domiž) Res Meka za narkomanijo? Po besedah v.d. načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta je Bela krajina primerna za gojenje “trave” NAPADLA LASTNICO VIKENDA DOLNJI KOT - 2. maja ob 21.30 sta neznana storilca prišla v Dolnji Kot do vikenda A. F. iz Ljubljane. Eden od njiju je brcnil v vrata, da so se odprla in ko je lastnica vikenda prišla ven, jo je neznanec prijel za vrat, vrgel ‘ ji iz torbice Jšla. IIV.Z.IUIIIV.V. pi IJU 4.(1 na tla, nato pa sta ji pobrala denar in odfšl PO DOLENJSKI DEŽELI Kurji tatovi so se znova pojavili na delu. Prejšnji teden pred prvomajskimi prazniki so dodobra izpraznili kokošnjak L. V. iz Črnomlja. Iz njega so pokradli deset kokoši in petelina, kar je verjetno nekomu zadostovalo za cele praznike, mesa pa bo dovolj še za nekaj prihodnjih nedelj. Kokoši s petelinom vred so bile vredne okrog 10 tisočakov. • Poceni nakup so si privoščili neznanci, ki so prejšnji teden prišli v trgovino City shop in ukradli kavbojke, majico in s tem lastnico J. Ž oškodovali za 26.797 tolarjev. • Dobrota je sirota, pravi pregovor, in to je prejšnji teden skusila tudi Črnomaljka J. J., ko je hotela pomagati mimoidoči ženski, ki jo je prosila za aspirin. Ko je šla ženska po tableto, je neznanka ukradla uro, ki je bila na ograji, in jo oškodovala za 8 tisočakov. Policijske akcije zalegle V ribniški občini občutno manj prekrškov in kriminala - Prednjačita diskoteki Šrauf in Jutro RIBNICA - Varnostne razmere v ribniški občini so bile lani ugodne. To pa je posledica raznih policijskih akcij in ukrepov v zadnjih dveh letih. Število prekrškov zoper javni red in mir se je zmanjšalo za dobro četrtino. Največ prekrškov je bilo storjenih na cesti (99) in v gostiščih (76), pri slednjih prednjačita diskoteki Šrauf in Jutro v gostišču Ribničan. Vendar so zaradi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom ukrepali zoper gostince le v 6 primerih (leto prej v 13 prir rih). Seveda je bilo največ kršitev i KRI (• ■ 8 j od 6. ure do 9.30 REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK Sevnica, NHM17 “MIRNACOMERC”, d.o.o. objavlja prosta dela in naloge v poslovalnici “BARVE-LAKI-KER/ MIKA” Novo mesto, Resljeva 2. - poslovodja (1 delavec) Pogoj: poslovodska šola z desetletno prakso trgovinske smeri. Rok prijave: takoj, in sicer na upravo podjetja “Mirnacomerc”, d.o.o., Sevnica, NHM 17, 68290 Sevnica. rih). Seveda je bilo največ kršitev ponoči. Tudi na področju kriminalitete je zabeležen skoraj 22-odstoten padec. Od 189 kaznivih dejanj sojih policisti V OVINKU STA SE ZALETELA GRM PRI PONIKVAH - 26. aprila ob 16. uri se je 24-letni Jože Zakrajšek z Dolenjih Ponikev peljal z osebnim avtomobilom proti Pomk-vam. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek, mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 33-letni Jože Metelko iz Spodnjih Lakenc. Ko ga je Zakrajšek opazil, je začel zavirati, vendar vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Voznika sta se pri tem hudo poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici. Na vozilih je za okrog 400.000 tolarjev škode. ZARADI neprimerne hitrosti s ceste STRUGE - Policijsko poročilo UNZ Novo mesto z dne 28. aprila raziskali 71 odst. Pri gospodarskem kriminalu pa je zabeležen porast, in sicer pri gozdnih tatvinah od 6 na 9, pri ponarejanju ali uničenju poslovnih listin pa od nič na 4. vlada pa splošno prepričanje, da je gospodarskega kriminala več, a so storilci tako premeteni, da jih je težko odkriti. Med kaznivimi dejanji je bilo daleč največ tatvin (65), nato pa goljufij (28) in velikih tatvin (25). Daleč za njimi so s po 7 primeri nasilniško obnašanje, odvzem motornega vozila in poškodovanje tuje stvari. Mladoletniški kriminal je padel od 33 na 25 primerov, pri teh pa je lani sodelovalo 35 mladoletnikov, predlani pa 45. Tudi v cestnem prometu je bilo lani bolj varno, ker je bilo tudi na tem področju v zadnjih dveh letih več akcij. Zato so bile tudi posledice prometnih nezgod blažje. Policijsko poročilo, ki so ga obravnavali na zadnji seji občinske skupščine, nadalje ugotavlja, da bi bilo potrebno urediti obvoznico za Ribnico in pločnik od Ribnice do Goriče vasi, zelo pa ogroža varnost prometa tudi parkiranje na magistralni cesti pri gostišču Ribničan. J. P. ČRNOMELJ - Delegati črnomaljske občinske skupščine so prejeli sicer obširno gradivo o delu Uprave za notranje zadeve Novo mesto v preteklem letu, vendar jih je kljub temu zanimalo še marsikaj. Ker je bil na zasedanju skupščine minuli teden tudi v.d. načelnika Uprave za notranje zadeve Novo mesto Franci Povše, so lahko odgovore dobili iz prve roke. Janko Bukovec je iz napisanega v gradivu ugotovil, da Belokranjci niti ne delajo prehudih prometnih prekrškov. Zato ne razume, zakaj tolikšna kontrola na cestah. Celo ljudje iz drugih slovenskih krajev, ki prihajajo na obisk v Belo krajino, se čudijo, kaj je narobe, daje na cestah toliko policistov. Franci Povše je pojasnil, da je zaradi bližine državne meje in predvsem vojne, katere posledice so tudi hude oblike organiziranega kriminala, poostren nadzor policistov na cestah. Zato večkrat ustavljajo tudi avtomobile domačinov. Sicer pa to nikakor ne pomeni, da tudi nekateri v- Čeprav je vas bogu za hrbtom, so jo tati našli Iz zemlje potegnili in odrezali 12 m vodovodne cevi Za zaselek Jagodnik, ki leži ob meji med trebanjsko in novomeško občino, ve le malokdo. Čeprav ni tako daleč od Novega mesta, je zaradi slabe ceste skrit za hmeljniškimi gozdovi. Kljub odmaknjenosti pa so tatovi našli tudi ta kraj. Prišli so s hmeljniške strani in v dolini pod zaselkom - ne boste verjeli - iz zakopanega jarka potegnili in odrezali 12 metrov dolgo vodovodno cev, ki so jo domačini namenili za odtok na novozgrajenem vodovodnem omrežju. Čeprav vodovod, ki so ga Jagodničani začeli graditi lani, še ni zgrajen, pa so nepridipravi očitno že podrobno proučili, kje gre, saj so poleg cm' izginili tudi vijaki oz. t.i. plombe pri rezervoarju. Domačini so bili nad tem seveda presenečeni. Prepričani pa so, da 12-metrska cev ni šla daleč, prav tako ne vijaki. Menijo, da nepridipravi tega niso naredili zgolj zaradi materialne koristi, ampak tudi zaradi škodoželjnosti, če ne celo iz nevoščljivosti. O tem, da je sosed vesel, če sosedu crkne koza, pa je tako in tako že znan pregovor. Jagodničani, ki imajo vodo še vedno le na bližnjih studencih ali kapnico v vodnjakih, so se pred kratkim zatrdno odločili, da si zgradijo vodovod, zato je res škoda, če jim kdo to zavida, saj so že do sedaj vgradnjo vložili veliko dela, tnula in denarja. Če hočejo imeti vodo . v svojih domovih, siga morajo zgraditi sami, saj namesto njih tega ne bo storil nihče. Morda pa je za nekatere ravno to boleče, da bo je njihova volja tako močna, da rojeva sadove. J. DORNIŽ domačini ne sodelujejo pri dejanjih, ki jih policisti preganjajo. Jože Mihelčič je v imenu poslanskega kluba Socialisitične stranke menil, da bi moralo biti poročilo, kljub temu da zajema le delo uprave v preteklem letu, dopolnjeno še z vlogo policije pri zapori deponije komunalnih odpadkov pri Vranovičih. Povše je povedal, da so se ob omenjeni zapori ravnali na osnovi izkušenj, ki sojih pridobili ob lanskoletni zapori odlagališča odpadkov. Predvsem pa je po njegovem delo organov za notranje zadeve potekalo do krajanov korektno in zakonito. Toneta Malenška je zanimalo, kako je z narkomanijo v Beli krajini in kakšno je ozadje streljanja v semiškem hotelu Smuk, opozoril pa je tudi na pripombe krajanov zaradi obnašanja mladih policistov, predvsem ko so v civilu. Povše je odgovoril, da je narkomanija v Beli krajini pereč problem, tudi zato, ker je zelo primerna za pridelovanje različnih “travic”. Kar pa • Delegate je zanimalo tudi, kaj pomeni fizično obračunavanje policista do enega od treh mladoletnih kolesarjev, do katerega je prišlo v petek, 22. aprila, na cesti v bližini Semiča. V.d. načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše na to vprašanje ni mogel takoj odgovoriti, obljubil pa je, da bodo pojasnilo dali delegatom pozneje, saj ne želijo ničesar skrivati. se tiče mladih policistov in njihovega obnašanja, je prosil za delno razumevanje. Glede romske problematike, na katero delegati tudi niso pozabili spomniti, je dejal, da njeno reševanje ni le v domeni policije. M. BEZEK-JAKŠE NIMAJO VEČ NITI 7A BENCIN KOČEVJE - Pred kratkim je neka podjetnica potožila, da nima niti toliko denarja, da bi napolnila z gorivom bencinski tank svojega avtomobila. Kaže pa, da je takih podjetnikov v Kočevju precej, vendar so drugi bolj podjetni, tako vsaj povedo policisti V zadnjih dveh mesecih se je v Kočevju namreč zelo povečalo število tatvin bencina iz osebnih avtomobilov. Gre predvsem za avtomobile, ki nimajo na bencinskih tankih ključavnic. Nakup ključavnice pa bi bil gotovo manjša investicija, kot je nakup potnega tanka goriva. Policisti so podjetnežem že na sledi o jim morajo krajo le še dokaza- Krkovič za las ušel “nesreči” V njegov avto seje od zadaj zaletel državljan Jugoslavije Bane Blagojevič z Vrhnike, ___________kije vozil hrysler le baron - Bo zadeva sploh kdaj razčiščena? .. — — -entjerneja proti Novemu mestu. V Strugah ga je v nepreglednem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je v obcestni jarek, potem je nekaj metrov bočno drsel, nato pa se je zaletel v grmovje in se prevrnil. Gunde se je v nezgodi hudo poško-doval in se zdravi v novomeški bolnišnici. PC AVNATI BANKINI V OGRAJO - L maja ob 15.25 seje 65-letni Branislav Lukič iz Straže peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Vavti vasi. Pred Potokom je zapeljal na travnato bankino in po oekaj metrih v kamnito ograjo. V nezgodi se je voznik huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilu je za okrog 150.000 tolarjev škode. IZGUBIL JE OBLAST NAD VOZILOM - L maja ob 19. uri se je 39-letni Darko Boljte iz Trebnjega peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti od Rdečega kala proti Svetinjam. Pred Svetinjam je zapeljal na rob vozišča, izgubil oblast nad vozilom in padel. V nezgodi se je huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. TRČILVDREVO- l.majaob6.uri seje 22-letni Matjaž Pokleka iz Novega mesta peljal z osebnim vozilom od Grabna proti Ragovski ulici. Ko je pripeljal v pregledni desni ovinek, je zapeljal na levo, se še nekaj časa peljal po robu ceste in nato trčil v drevo. V nezgodi seje voznik huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. V SPALNICI JE ZAGORELO PRESLADOL PRI BRESTANICI - V soboto je zagorelo v stanovanjski hiši 46-letne Alojzije Sajovec iz Presladola pri Brestanici. Sajevčeva je popoldne opazila, da se iz spalnice močno kadi. Ko je prišla v spalnico, je ugotovila, da je zagorelo v krušni peči, kjer je pekla kruh. Gorela je že tudi otroška posteljica ob peči, vendar je bila na srečo prazna. Poklicala je gasilce, ki so požar pogasili. Vzrok požara je bila dotrajan krušna peč. Požarje uničil pohištvo v spalnici. GROSUPLJE, KOČEVJE -Komaj smo v našem časopisu objavili intervju z brigadirjem Tonetom Krkovičem, bivšim poveljnikom specialne brigade Moris, v katerem je omenil možnost, da bi z njim Organizacija (ki ji pravi mafija) tudi fizično obračunala, že bi se mu skoraj zgodila “nesreča”, v kateri bi lahko izgubil življenje. “Kriminalka” seje dogajala 28. aprila nekaj po polnoči, in sicer na ozki cesti med Grosupljem in Turjakom, ko se je Krkovič vračal s svojim avtom VW Corado z obiska pri bivšem obrambnem ministru in prijatelju Janezu Janši proti domu, se pravi proti Kočevju. Policijsko poročilo pravi, da je bil OKC UNZ Ljubljana 28. aprila ob 2.23 obveščen od dežurnega v ministrstvu obrambe, daje neznanec poskušal s ceste izriniti vozilo, ki ga je upravljal Tone Krkovič. To seje zgodilo na cesti Grosuplje-Turjak, in sicer med naseljema Šentjur in Škocjan. Policisti so odšli na kraj dogodka in v Škocjanu pri gostilni Marolt našli hrysler le baron, v njem pa je sedel 24-letni Bane Blagojevič, državljan Zvezne republike Jugoslavije iz Bosne, ki stanuje na Vrhniki in je brez zaposlitve. Policisti so nameravali napraviti preizkus alkoholiziranosti voznika, kar pa je ta odločno odklo- nil, pa tudi o dogajanju pred tem se najprej ni hotel pogovarjati. V avtomobilu tudi ni bilo kontaktnih ključev, zato je bil avto odpeljan z vlečno službo, voznika pa so odpeljali na policijsko postajo Grosuplje. Med tem ogledom je bil opravljen razgovor z obema: s Krkovičem in Blagojevičem. Krkovič je povedal, da je v naselju Šentjur prehitel rdeč hrysler. Takoj nato pa gaje prehiteno vozilo začelo zasledovati, in to s prižganimi dolgimi lučmi. Po nekaj kilometrih vožnje pred naseljem Škocjan je neznani voznik trčil od zadaj v Krkovičev avto. Krkovič je nato v naselju Škocjan pri gostilni Marolt avto ustavil, izstopil in poro-potal po vratih, da bi dobil pomoč. Takrat pa je že pripeljal za njim Blagojevič, ustavil avto in izstopil. Krkovič ga je nekajkrat udaril po obrazu, nakar je Blagojevič zbežal. Krkovič je iz njegovega avtomobila vzel kontaktne ključe in jih vrgel v travo ter odpeljal proti Kočevju. Blagojevič pa je povedal, da ga je neznani voznik vozila znamke VW Corrado zasledoval od Grosupljega do Škocjana, kjer je ustavil. K Bla-gojeviču je pristopil neznanec, ga brez vzroka pretepel in mu vzel kontaktne ključe. Policisti so ključe našli. Na obeh avtomobilih so našli znake trčenja: na K t. 18 (2333), 5. maja 1994 Krkovičevem zadaj, na avtu, ki gaje vozil Blagojevič, pa spredaj. Zdaj bodo ugotavljali, če je med omenjenima voziloma res prišlo do “medsebojnega stika”. Pri vsej zadevi precej smrdi. Najprej je tu Blagojevič, brezposelni tuji državljan, ki vozi drag avto, katerega lastnik ni on. Njegove izjave so dokaj čudne. Kako naj bi se vračal iz Grosupljega na Vrhniko namesto po lepi in krajši cesti po veliko slabši cesti in pri tem napravil še velik ovinek. Trdi, da je vozil pred VW. Toda kako naj bi bile sledi trčenja na avtu, ki ga je vozil on, spredaj? To bi bilo namreč lahko le, če je on, Blagojevič, v nekaj trčil. Zakaj je sploh ustavil v Škocjanu? Zakaj naj bi najprej odklonil razgovor s policisti, če je bil on nedolžen in žrtev pretepaškega neznanca? Seveda se ob vsem tem spet zastavlja vprašanje, ali bo ta zadeva sploh kdaj pošteno razčiščena ali pa jo bo državljan ZRJ Blagojevič morda odnesel samo s prijavo sodniku za prekrške. Seveda bi kazalo razčistiti tudi, če morda le ni imel naročila koga, naj “opravi” s Krkovičem ali celo z bivšim ministrom Janšo, se pravi, da ni vedel, koga sploh zasleduje. 1 JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST REKORD ROVANA BREŽICE - Brežiški skakalci s palico so zelo uspešno nastopili na mednarodnem atletskem mitingu v Udinah. Jure Rovan je z novim slovenskim mladinskim rekordom, preskočil je 507 cm, zmagal tudi v članski konkurenci. Dosedanji rekorder je bil Mariborčan Tine Lorenci s 506 cm. Rovanov uspeh je z osebnim rekordom (400 cm) in četrtim mestom dopolnil Uroš Novak. Med mlajšimi mladinci sta Brežičana Ivan Kostevc (390 cm) in Daniel Vovk (370 cm) zasedla prvi dve mesti in obenem popravila osebna rekorda. Dež zagodel letalcem in gledalcem Dirko v motokrosu sije v Dolenjskih Toplicah ogledalo blizu 10.000 gledalcev - Uspešni tudi domači tekmovalci - Zaradi dežja so skoki na Goriškovi velikanki odpadli DOLENJSKE TOPLICE - Desettisočglava množica gledalcev, med katerimi so le redki plačali vstopnico, lepi boji v treh članskih in dveh kategorijah podmladka, suha in prašna steza ter močan naliv, ki je preprečil prv o tekmovanje v skokih z motorji na Goriškovi velikanki, so značilnosti že tradicionalne prvomajske prireditve na motokros stezi v Dolenjskih Toplicah, ki jo je tudi tokrat pripravi domači motoklub Mel. Že pred uradno otvoritvijo tekmovanja sta se po dvakrat krenili na novo, posebej za najmlajše motokrosiste narejeno stezo, obe skupini podmladka. V starostni skupini do 10. leta je v obeh vožnjah zmagal Rok Florjančič iz Orehove vasi, drugi je bil osemletni domačin Andrej Hvastija, član moto-kluba Mel, tretji Izolčan Žan Smode (vsi trije so sedeli na motorju znamke Kavvasaki), četrti pa Grga Kodrič, član brežiškega kluba Promotor (Yamaha). Na dirki podmladka do 12. leta starosti so prva štiri mesta zasedli domači vozniki. Zmagal je melovec Aleksan- tl der Popovič s hondo (1. mesto na prvi in 2. mesto na drugi dirki), drugi je bil Matej Žvan iz ekipe MX, njegov klubski kolega Gregor Mede je bil tretji, drugi melovec Jaka Može pa četrti. Med svečano otvoritvijo je novomeški prošt Jožef Lap blagoslovil obe novi progi in skakalnico ter tckmovalcm zaželel srečno vožnjo. Očitno njegov blagoslov ni naletel na gluha ušesa, saj je dirka kljub nekaterim padcem minila brez poškodb. V kategoriji do 80 ccm -dirka je štela za državno prvenstvo - je v obeh vožnjeh in v skupnem vrstnem redu zmagal Sebastijan Kern iz Lem- DELAVSKE ŠPORTNEIGRE NOVO MESTO - S tekmovanjem v šahu so se včeraj popoldne začele delavske športne igre občine Novo mesto, na katerih vsako leto nastopa preko tisoč rekreativnih športnikov. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri ob 16. uri, ko bo na vrsti košarkarski turnir, 10. maja bo ob 16. uri tekmovanje v namiznem tenisu, 16. maja ob 16. uri bo turnir v badmintonu in 19. maja ob 16. uri tekmovanja v odbojki, pikadu in streljanju. Vsa tekmovanja bodo v športni dvorani Marof, prijavite pa se lahko pri novomeški agenciji za šport (tel. 22-267), kjer vam bodo posredovali tudi vse potrebne dodatne informacije. Konec maja in v začetku junija bodo pripravili še tekmovanja v tenisu, malem nogometu in odbojki na pesku. ZMAGA HAJNŠKA VMERANU MIRNA - Badmintonska ekipa mirenskega Toma je med prvomajskimi prazniki nastopila na močnem mednarodnem turnirju mladih igralcev v Me-ranu v Italiji. V skupini do 18. leta je brez posebnih težav zmagal Kristjan Hajnšek, v skupini do 16. leta sta se s tretjim mestom v igri ženskih parov izkazali Nina Šumi in Urša Plahutnik, med posameznicami pa sta se Plahutnikova in Katja Kolenc uvrstili na 15. do 21. mesto. Mirenčani so bili uspešni tudi v skupini do 14. leta starosti, kjer sta Nina Šumi in Uroš Kirm osvojila 3. mesto med posamezniki, v mešanih parih pa sta zasedla 5. do 8. mesto. Nastop v Italiji sta jim omogočila mirenska tovarna opreme Tom in podjetje B. D. d.o.o. iz Braslovč. MNOŽIČNO NA LISCO LISCA - Sezona gorskih tekov se je letos začela z že tretjim tekom na Lisco, ki se ga je tokrat udeležilo rekordno število tekačev. V absolutni konkurenci je zmagal mlajši član Mirenčan Roman Hojak, ki je za oseminpolki-lometrski klanec potreboval le 42 minut in 34 sekund. Zmagovalci po kategorijah: mlajši dečki - Tomaž Kušer (Domžale); starejši dečki - Boštjan Repanšek (Dol); mladinci - Klemen Čop (policijska šola Tacen); starejši člani - Franci Teraž - Mojstrana; mlajši veterani - Anton Vidovič (Lukovica); starejši veterani - Anton Vencelj (Grosuplje); ženske absolutno - Marija Trobec (Tolmin); mlajše deklice - Petra Radišek (Sevnica); starejše deklice -Jasna Zagrajšek (Sevnica); mladinke -Erika Brojan (Mojstrana); veteranke -Olga Grm (Predvor). KOLESARSKI MARATON NOVO MESTO - Kolesarsko društvo Krka bo v soboto, 7. maja, pripravilo tradicionalni kolesarski maraton ob Krki. Prireditev je namenjena rekreativcem, na voljo pa bosta dve različno dolgi progi. Veliki maraton bo dolg 80 km in bo potekal na progi Novo mesto - Prečna - Soteska - Podturn - Dolenjske Toplice - Vavta vas - Novo mesto -Ratež - Mokro Polje - Orehovica - Šentjernej - Dobrava - Otočec - Novo mesto. Mali maraton bo dolg 30 km in bo potekal na isti progi kot veliki, le da kolesarji po prihodu v Novo mesto ne bodo nadaljevali poti proti Šentjerneju. Štart in cilj maratona ob Krki bo ob 9. uri pred novomeško športno dvorano, prijavite pa se lahko pred štartom med 7. in 9. uro. Maraton bo potekal ob normalnem cestnem prometu, zato bodo morali udeleženci spoštovati cestnoprometne predpise, otroci do 14. leta pa se lahko udeležijo maratona le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe. Vsi, ki bodo prispeli na cilj do 14. ure, bodo prejeli spominske medalje. Na progi bo poskrbljeno za osvežilne napitke, na cilju pa bo udeležence čakala še malica. ZANIMIVO TUDI BREZ POLETOV - Desettisočglava množica gledalcev je kljub temu, da tekmovanja v poletih z motorji zaradi dežja ni bilo, lahko uživala v drznih vožnjah in napetih bojih najboljših slovenskih motokrosistov, med katerimi sta zaradi nastopa na svetovnem oziroma evropskem pokalu manjkala le Jani Sitar in Sašo Kragelj. Na sliki: Sebastjan Kem, zmagovalec obeh dirk do 80 ccm. (Foto: I. V.) berga nad Alešem Roszmanom (Ba-nex) in Dejanom Koširjem (Sitar). Vsi trije so sedeli na motorjih znamke Kavvasaki. Od domačih voznikov iz moto-kluba Mel sta se najbolje uvrstila Julij Brine z yamaho na 6. in Sandro Win-disch s hondo na 7. mesto. Tudi dirka motorjev s prostornino 250 ccm je štela za državno prvenstvo. V prvi vožnji je zmagal 37-Ietni veteran in najstarejši slovenski motokrosist Marjan Avbelj iz Lukovice, kije v drugi vožnji moral priznati premoč precej mlajšemu Lamberžanu Janezu Juhantu, kije zmagal tudi v skupni razvrstitvi. V obeh vožnjeh je bil tretji Branko • Za prvi uradni preizkus Goriškove letalnice so se organizatorji, člani motokluba Mel, dobro pripravili in pred dežjem zaščitili naletno stezo s plustično folijo. Napravo si je med tednom ogledal tudi nekdanji svetovni prvak v motokrosu Everts, ki je izjavil, da česa takega še ni videl. Ko je opazoval Ludvika Mežnarja med skoki, dolgimi blizu 60 m, seje le držal za glavo in vzdihoval “O Bogi”. Po končani dirki je napetost naraščala iz minute v minuto. Niti dež ni pregnal številnih gledalcev, ki so se že zbrali ob letalnici. Kljub razmočenemu doskočišču je bila pripravljena skakati večina tekmovalcev, vendar so se organizatorji kljub vsemu odločili, da ne bodo tvegali, in so tekmo v skokih odpovedali. Peršoh (Banex), Brežičan Ivan Slopšek pa je bil v skupni razvrstitvi osmi. Na mednarodni dirki FIM kategorije do 125 ccm je bil vrstni red prvih štirih tekmovalcev v obeh vožnjah enak. Zmagal je Lamberžan Roman Jelen nad Sentvidčanom Borutom Koščakom in najboljšim novomeškim motokrosistom Ludvikom Mežnarjem, ki pa je bil prvi favorit za zmago v skokih z motor- ji' I. V. V Krškem bo štart dirke Pet etap od devetih bo vodilo po Dolenjski - J^ovomeš-čani med favoriti - Močne tuje reprezentance NOVO MESTO - S prologom v Krškem se bo v nedeljo ob 16. uri začela letošnja največja domača kolesarska prireditev, dirka Po Sloveniji, ki jo letos že drugič zapored pripravljajo novomeški kolesarski delavci. Na dirki bo poleg slovenskih ekip nastopilo okoli 20 tujih reprezentanc. Naj omenimo le nekatere najmočnejše, ki so se prijavile med prvimi: Italija, Nemčija, Češka, Slovaška, Belorusija in Avstrija. V reprezentanci Slovenije, ki bo tudi letos poskušala obdržati dragoceno lovoriko in škodo favorit kot prvo nagrado doma, bo nastopilo tudi nekaj novomeških kolesarjev, največ pa Dolenjci pričakujejo od Gorazda Stanglja, Sandija Papeža in Srečka Glivarja, ki bo svojo priložnost po-skušal.izkoristiti predvsem na številnih gorskih etapah. Glede na izred- no močne ekipe tujih držav bo zmaga letos zelo težko ostala doma. Po nedeljskem prologu, na katerem bodo določili nosilce majic, bo kolesarska karavana začela dirko s prvo etapo v ponedeljek ob 11.30 na Otočcu, od koder bo krenila preko Drage, Maharovca, Kostanjevice, Krškega in Celja do Kamnika. Tudi torkova etapa se bo začela na Otočcu ob 9.30, vodila pa bo preko Šmaijcte, skozi Mokronog in Boštanj do Hrastnika. Na Dolenjsko se bodo kolesarji vrnili v četrtek, ko se bo s štartom na novomeškem Glavnem trgu ob 10.30 začela krožna dirka po 18-kilom-etrskem “balkanskem krogu" (Novo mesto - Otočec - Ratež - Novo mesto). Tekmovanje se bo končalo 15. maja s krožno dirko v Orehovici in ciljem na Tolstem vrhu. Štanglju druga etapa Gira Zmaga Papeža na jadranski magistrali - Eržen zmaguje v Avstriji - Martin Derganc potrjuje nadarjenost NOVO MESTO - V zadnjih dneh aprila so kolesarji novomeške Krke nastopili na večih dirkah, največji uspeh pa je na Giru delle Regioni, največji etapni dirki amaterjev, dosegel Gorazd Štangelj. Medtem ko je v prvi etapi kolesaril dokaj neaktivno, je naslednji dan pokazal svojo pravo vrednost in ugnal vse tekmece ter prvi pripeljal na cilj, potem pa mu je poškodba ključnice, ki si jo je pred kratkim zlomil med padcem na dirki v Italiji, preprečila nadaljevanje tekmovanja. Na “Giru” je nastopil tudi Srečko Glivar, ki je bil doslej na tem tekmovanju že dvakrat sedmi, a tokrat ni imel sreče, saj Konec skrbi za nogometaše Gaj ugnal še Pirančane Možnosti za obstanek ni več - Premoč Potrošnika pod Portovalom - V nedeljo z velenjskim Rudarjem NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novoterma so novi člani druge slovenske nogometne lige. To je po novem hudem porazu in nebogljeni igri na tekmi s Potrošnikom, ki jo je v nedeljo na stadionu pod Portovalom videlo bore malo gledalcev, že povsem jasno, saj nekdanji Krkini konkurenti za obstanek v prvi ligi uspešno nabirajo točke in zmagujejo z moštvi, ki so Novo-meščane zlahka premagala. Že po prvih minutah srečanja med Krko Novotermom in beltinškim Potrošnikom je bilo popolnoma jasno, da Novomeščani tudi tokrat ne morejo upati na uspeh. Gostje iz Beltincev so zlahka prihajali pred Pavičeva vrata, v listo strelcev pa seje prvi vpisal Božič v 23. minuti. V 43. minuti je Šarkezi izid zvišal na 2:0. Končni izid 3:0 za Potrošnika je v 58. minuti “določil” Džafič. Čeprav so imeli gostje veliko premoč, so prišli do priložnosti tudi domači nogometaši, ki so v drugem polčasu zadeli vratnico, prosti strel Ntoka preko živega zidu v prvem polčasu pa je gostujoči vratar le s težavo obranil. V novomeškem klubu že razmišljajo, da bi se že pred koncem prvenstva od- STAROTRZANI REKORDNO STARI TRG OB KOLPI - Na zaključnem tekmovanju ekipnega osnovnošolskega državnega prvenstva v šahu za deklice so dolenjske prvakinje, mlade šahistke OŠ Stari trg, zmagale že sedmo leto zapored in v konkurenci 17 ekip dosegle rekorden izid 27:1. Za Stari trg so nastopile Simona Mihelič, Sabina Kapš, Irena Šter-benc, Sonja Movrin, Sara Verder-ber in Sonja Mukavec. Mladi sta-rotrški šahisti so letos dosegli še en rekord. Postali so ekipni državni prvaki v treh kategorijah (pri deklicah, dekletih in dečkih), medtem ko so bili pri fantih tretji. Vsaka ekipa je imela svojega podpornika, Krka je pomagala deklicam, Unior dečkom, Komet dekletom in Gostinstvo Bela krajina fantom, posameznike pa je podprla Športna zveza Črnomelj. (V. K.) SPILER IN KASTELIC ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zmagovalca teniškega turnirja parov na igriščih Zdravilišča Šmarješke Toplice sta J. Špiler inKastelic, ki sta v Finalu premagala par Stokanovič - Bradač s 3:6, 6:2 in 6:4. V tekmi za tretje mesto je par Medle - Guštin (vsi Novo mesto) premagal mokronoški par Bregant - Metelko z 9:2, povedali uslugam nekaterih “kupljenih” igralcev in v moštvo postavili mlade domače nogometaše, ki bi jim prvoligaške izkušnje lahko koristile prihodnjo sezono, ko bodo nase prevzeli odgovornost za uspeh v drugi ligi. Tudi trenerja Matiča bi kazalo obdržati v klubu in mu zaupati šolanje mlade ekipe, ki bo svoje lahko pokazala šele čez nekaj let, do takrat pa bo novomeški nogomet najbrž obsojen na drugoligaško životarjenje. Naslednjo tekmo bodo Novomeščani igrali v gosteh pri velenjskem Rudarju. Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Rokometašice Kočevja so uradno zaključile letošnjo tekmovalno sezono. Po tesnem porazu v Ajdovščini, rezultat je bil 21:20, so izgubile tudi drugo, povratno tekmo za uvrstitev na tretje mesto v modri skupini prve državne lige z 22:17 (10:9). V večjem delu tekme je bila igra izenačena, v končnici so Ajdovke izkoristile boljšo fizično pripravljenost in zasluženo zmagale. Tako gostiteljice kot tudi gostje so imele številne pripombe na račun sojenja. Najboljša strelka v domači ekipi je bila Maja Guštin, ki je dosegla pet zadetkov. KOČEJVE - Matija Ozanič (40 let), atlet iz Kočevja, nadaljuje z lepimi dosežki na maratonskih tekih. Najprej je nastopil na prireditvi v Trbovljah, kjer je v teku na 10 kilometrov osvojil 5. mesto s časom 48,20. Uspešen je bil tudi na teku v Tržiču, ko je na isti progi osvojil tretje mesto s časom 36,30. SODRAŽICA - V drugem kolu tekmovalne sezone v tretji ljubljanski ligi so balinarji Sodražice imeli v gosteh ekipo Rožne doline in jo zasluženo premagali z izidom 8:7. Za ekipo Sodražice so igrali: Andrej, Franci in Jan Vesel, Jože in Tadej Košmrlj, Boris im Marko Matelič ter Petrič. KOČEVJE - V prvi tekmi končnice državnega prvenstva v namiznem tenisu oziroma play-outu so igralci Melamina gostovali pri ljubljanski Iliriji in tekmo po pričakovanju izgubili s 4:1. Edino zmago za Melamin je dosegel Murn. SODRAŽICA - Klub malega nogometa iz Sodražice je pripravil tradicionalni prvomajski nočni turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip. Igrale so tudi številne ljubljanske ekipe sicer redne udeleženke najkvalitetnejših turnirjev po Sloveniji. Prvo mesto je osvojila ekipa Pavke iz Ljubljane. Izidi, polfinale: San Remo - Tina videoklub Lož 1:0, Pavka - Avtocenter Prestige 4:1, tekma za tretje mesto: Tina videoklub Lož -Avtocenter Prestige 9:8; tekma za prvo mesto: San Remo - Pavka 1:2. Vse tekme sta sodila Djukič in Klarič iz Rib- mCC' M. GLAVONJIČ Kljub seriji zmag ima kočevski Gaj še vedno le točko prednosti - Sumijo na trgovanje z rezultati KOČEVJE - Čeprav so kočevski gledalci na tekmi med Gajem in Piranom videli pet zadetkov, niso bili navdušeni nad igro domače enajsterice, v kateri tokrat ni bilo poškodovanih Vujičiča in Joliča, ki sta počivala tudi zaradi dveh rumenih kartonov. V prvem polčasu je bila igra povprečna. Gostitelji so ustvarili nekaj lepih priložnosti, predvsem Radivojevič in Murn, toda na zadetek smo čakali vse do konca prvega polčasa. Komočarje z lepim strelom s 30 metrov s strani zadel kot gostujočega vratarja. V nadaljevanju je Murn zgrešil enajstmetrovko, nato pa je hitro sledila “kazen”. Po napaki vratarja Talajiča in ožje obrambe je Peršič izid izenačil, Struna je v 65 minut dosegel svoj tretji letošnji zadetek in nekoliko potolažil že prestrašene gledalce. Po podaji Komočarja je Smajič še tretjič iz bližine žogo poslal v mrežo. Ko so gledalci že odhajali z igrišča, so gostje izid v 90. minuti znižali. Vratarju Talajiču verjetno še danes ni jasno, kako je žoga obtičala v mreži s strelom s štiridesetih metrov. Nogometarši Gaja sicer niso prepričljivo opravili z ekipo Pirana, toda uresničujejo načrt štirih “vezanih” zmag z ekipama, ki sta objektivno slabši od drugih. Po uspehu v Trbovljah in zmagi proti ekipi z obale jih v nedeljo čaka gostovanje pri za-dnjeuvrščeni Loki v Medvodah in nato še tekma z Domžalami. Po prvotnih predvidevanjih naj bi bilo po tej tekmi marsikaj jasnejše. Kaže pa, da se zadeve nekako zapletajo, predvsem po “zaslugi” zasledovalcev ekip Turnišča in Korotana Suvela. Oboji namreč kot za stavo zmagujejo v gosteh proti ekipam, ki objektivno niso slabše od njih. Vse to kaže na čudno ozadje, imenovano nogometna kuhinja, ki je glede na trenutni položaj na vrhu in dnu prvenstvene razpredelnice 130 VESLAČEV NA KOLPI OSILNICA, FARA - Petega zaporednega prvomajskega spusta po Kolpi od Osilnice do Fare, ki ga je odlično pripravilo turistično-športno društvo Kostel, se je udeležilo kar 130 tekmovalcev in rekreativcev. Nastopilo je tudi 11 raftingarskih ekip, ki so se najprej pomerile na kajakaški progi v Starih malnih. Zmagal je Straški Gimpex nad Ščuko in Mariborom, 21-kilometrsko progo od Osilnice do Fare pa so najhitreje - za spust so porabili 3 ure in eno minuto - premagali Mariborčani, Stražam so dosegli enak čas kot zmagovalci, tretje mesto pa je zasedla druga Straška ekipa. Med kajakaši je bil najhitrejši Niko Svoljšak iz Škofje Loke, med turisti je zmagal Žitnik, med dvojicami pa domači par Fugina - Rajšelj. povsem možna. Tri ekipe se borijo za prvo mesto. Nekaj manj možnosti ima tudi trenutno četrtouvrščena Nafta, Na dnu je Loka, Triglav in Rudar pa se še borita za obstanek v ligi. Vsi drugi so si neglede na izide tekem do konca prvenstva že zagotovili željene pozicije. Tehtnega dokaza za trgovanje z reultati seveda ni in ga bo težko tudi najti, toda tudi tisti, ki se nogomet ne spoznajo najbolje, opažajo, da se nekaj dogaja z moštvi z vrha drugoligaške rezpredel-nice. Tako Kočevcem ostaja predvsem in samo zaupanje v svoje moči. je imel precejšne težave z opremo in je zaradi prazne zračnice na dveh vzponih močno zaostal. Tik pred začetkom “Gira” so krkaši nastopili na dveh dirkah v Novi Gorici. Brane Ugrenovič je zmagal na prvem kriteriju slovenskih mest, Srečko Glivar pa je po izredno dolgem pobegu na cilju prve dirke slovenskega pokala moral priznati premoč rogovca Marka Velkovrha. Drugi del Krkinega moštva je tekmoval na štirietapni dirki po jadranski magistrali. Zadnjoctapojc prepričljivo dobil Sandi Papež, ki je tako zmagal tudi v skupnem seštevku, mladinec Martin Derganc je bil četrti, med moštvi pa je zmagala Avstrija nad Belorusijo in Krko. Na kolesarskem vikendu v avstrijskem Wolfsbcrgu se je izkazal Milan Eržen, ki letos tekmuje v Avstriji z dvojno licenco. Zmagal je na dirki na izpadanje, na kateri je bil Fink osmi, Filip deseti in Murn enajsti. Medtem ko so novomeški kolesarji nekoliko slabše vozili na cestni dirki, se je na dirki za avstrijski pokal z desetim mestom ponovno izkazal Branko Filip. 17-lctni novomeški veliki kolesarski up Martin Derganc na mednarodni etapni mladinski dirki Po Avstriji sicer ni ponovil uspeha Branka Filipa, ki je tu lani zmagal, a je kljub temu še enkrat potrdil svoj izjemni talent. Zmagal je v zadnji, četrti etapi in v končnem vrstnem redu zasedel tretje mesto. Med moštvi je zmagala Italija nad Francijo in Nemčijo, Slovenija pa je bila sedma. I. V. VRHUNSKI KEGLJAČI V KRŠKEM - V soboto in nedeljo sta na kegljišču krškega hotela Sremič merili moči državni reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Med ženskami so zmagale gostje, za katere so nastopale Biserka Perman, Štefica Krištof, Velinka First, Marija Madžarevič, Vesna Žunek in Ružiča Neralič, z izidom 2582:2565. V dresu s slovenskim grbom so kegljale Marika Kardinar, Ljuba Tkalčič, Marta Zupanc, Tončka Urbanc, Lidija Čadež in Biserka Petak. Več sreče od deklet so imeli fantje, ki so v postavi Hočevar, Urbanc, Štrukelj, Benedik, Juvančič in Hary Stržaj premagali hrvaško ekipo, za katero je najslabše kegljal večkratni svetovni prvak legendami Nikola Dragaš, z izidom 5641:5529. (Foto: /. V.) talil pe A(iROfiERVIS novo mesto Pot na Gorjance 8 68000 Novo mesto Tel.: 068/321 -479; Fax: 068/321 -987 . AGROSERVIS ni samo v Novem mestu, ampak pride tudi k vam, zato obiščite naš prodajni prostor v ŠENTJERNEJU naCVIČKARIJI, ki bo v nedeljo, 8. 5. 94,na hipodromu. Vabljeni! Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto ■N PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV PODAIJ SEVANJ E DOVOLJENJ ZA BEGUNCE Urad za priseljevanje in begunce pri Vladi Republike Slovenije sporoča vsem začasnim beguncem v Republiki Sloveniji, ki imajo karton začasnega begunca z veljavnostjo do 5.5.1994, da bo potekalo organizirano podaljševanje na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa med 5. in 17. majem, individualno pa lahko tudi kasneje (v primeru, da so posamezniki v tem obdobju zadržani). Vsi začasni begunci morajo podaljšati svoj karton v tisti občini, kjer bivajo. Začasni begunci, ki živijo v zbirnih centrih Urada za priseljevanje in begunce, bodo veljavnost kartona podaljšali v zbirnem centru. Vse informacije lahko dobijo med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo, petek v ZBIRNEM CENTRU ROŠKA v Ljubljani ali na telefon št. (061) 1254-114 vsak dan od 8. do 16. MILOŠ ŠUŠTAR direktor ure. SLS razkriva svoj pravi obraz Odgovor Slovenske ljudske stranke na pismo SKD Trebnje (DL 28. aprila) PRVOMAJSKI KRESOVI LOŠKI POTOK - Že nekaj desetletij stari navadi kurjenja kresov ob praznovanju L maja se Potočani tudi letos niso izneverili. To je hkrati tekmovanje mladih, katera vas bo imela večji kres. Pri kresovih pa se radi zbirajo tudi starejši krajani. V soboto pred praznikom je zagorelo kar šest kresov. Nekdanjih proslav ni več, za tradicionalna delavska praznovanja ob vse večji negotovosti za delo pa tudi volje ni. ZAHVALA Organizaciji Karitas v KS Straža se zahvaljujemo za denarno pomoč pri nakupu stanovanja. . Berkopcevi Pod vinogradi 4 Straža Članek z omenjenim naslovom je bil objavljen v vašem cenjenem časopisu. V omenjenm članku podpisniki napadajo SLS po dolgem in počez. Začne se s tem, daje SLS navadna razhajalka desnosredinskih demokratičnih sil, konča pa z analizami mleka. Kakšna zmeda! Sestavljalci članka naj se zamislijo nad neresnicami in podtikanji in dejansko delajo na tem, da škodijo tako sebi kot ljudski stranki, slabijo SKD in SLS v korist drugih strank. Upravičeno se sprašujemo, ali ni med pisatelji tega članka nekdo, ki se je vrinil v vrste SKD, v resnici pa pripada starim strukturam. Pa pojdimo po vrsti. Od k<3d laž, da je g. Podobnik rušil Peterletovo vlado? Poslanci SLS so v celoti glasovali proti zamenjavi vlade in so v zboru občin pri volitvi vlade g. Drnovška naredili ta zbor nesklepčen, tako da je bila nova vlada izvoljena šele na naslednji seji. Združitve sorodnih strank ni zavrnil g. Podobnik, ampak glavni odbor SLS z obrazložitvijo, da bi na ta način stranka zgubila svojo inden-titeto. Skoraj soglasen sklep je bil (dva vzdržana glasova), da tesno sodelujemo, združitev pa preložimo v prihodnost. Od kod vam trditev, da vodi SLS podružnica Trebnje dvojno in zahrbtno politiko? Zadruga je po zakonu o zadrugah organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov. V KZ Trebnje je vključenih skoraj 500 članov. Na vsakoletnem občnem zboru člani sprejemajo gospodarsko politiko; v to sodi tudi določitev plač vodilnih delavcev in nihče se nima pravice vmešavati. Zadruga je gospodarska organizacija, ne pa politična stranka. Včasih je ena stranka delala tako, da je imenovala oziroma odstavljala vodilne delavce v podjetjih, jim določala plače. Ali se vam toži po takšnih časih? Naša stranka te želje nima. Resje, da so člani KZ Trebnje naši člani, so pa tudi člani vaše ■■■: .... ... .. . . Ljubljansko pismo Slovenija pa nič Kaj vse se dogaja z našo lastnino na Hrvaškem -Kje je ministrstvo? UUBLJANA - Slovenija s Hrvaško še vedno nima sklenjenega sporazuma o počitniški lastnini svojih podjetij. Ob Jadranu pa svojega premoženja nima le Slovenija, temveč tudi druge republike nekdanje Jugoslavije, prav tako pa je veliko slovenskega premoženja razsejanega drugod po bivši skupni državi. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je ob koncu decembra 1992 znašala tržna vrednost 6.269 stanovanj in počitniških domov slovenskih podjetij v nekdanji Jugoslaviji skoraj 460 milijonov mark (70 odst. več od knjigovodske vrednosti). Večina, kar 5.720 objektov in stanovanj, je na Hrvaškem na drugem mestu pa je Srbija, kjer je 368 stanovanj in počitniških objektov slovenskih Podjetij. V letih 1991 in 1992 je bilo otujenega 1,7 odst. premoženja te vrste v vrednosti 4 milijone in pol mark. Leta 1991 je bilo prodanih za milijon 370 tisoč mark stanovanj in objektov, pred dvema letoma pa kar za 7,3 milijona mark, od tega 94,3 odst. na Hrvaškem. In zakaj gre naša lastnina na Hrvaškem tako dobro v promet? Zaradi visokih cen? Kaj še, pred- vsem zaradi negotovosti, kakšna usoda jo (še) čaka, zaradi vztrajnega prizadevanja sosedov, da bi ji znižali tržno vrednost! Po lanskih hudo navitih davkih na nepremičnine so letos ubrali sicer drugačne strune in za lastnike počitniških domov, hišic in stanovanj davke znižali, dako da znašajo 3 marke na kvadratni meter. Vendar bodo morali vsi, ki bodo letovali v teh objektih, plačevati dnevno turistično takso. Za desetkrat in več so povečali še takso za uporabo “mestnega zemljišča”, za nekajkrat račune za vodo, stopnjuje se pritisk za revizijo doslej veljavnih pogodb o najemu zemljišč ob morju za kampiranje itd., itd. Povrh vsega je po L aprilu na Hrvaškem začel veljati nov zakon, ki ureja razpolaganje s sredstvi tujih pravnih oseb na ozemlju Hrvaške in njihovo prevzemanje. Po tem zakonu tudi poslovne enote slovenskih podjetij na Hrvaškem svojih sredstev ne morejo prenašati na matično podjetje. Zakon tudi pooblašča hrvaško ministrstvo za delo, da lahko prevzame počitniške domove, hotele in druge namestitvene objekte slovenskih pravnih oseb ter razpolaga z njimi, kakor tudi z vso njihovo opremo. Prevzem lahko opravi 24 ur po tistem, ko pristojna občina o tem na oglasni deski objavi odlok. Vendar pa sta (naj bi bila) takšen prevzem in razpolaganje omejena le za čas, ko Hrvaška potrebuje takšne prostore za sprejem pregnancev in beguncev. A kako se takšna “omejitev le za čas” uvejjavlja v praksi, je razvidno iz “primera Pineta”. O vsem tem pa naši ministri Gregorji le redkokdaj povedo kaj odločnega ali vsaj pomirjajočega. VINKO BLATNIK stranke. Višina plač vodilnih v zadrugi določajo organi zadruge v skladu z zakonom in zadružnimi pravili in nihče drug. Z anarholiberalistično politiko, ki jo izvaja ta vlada (minister za kmetijstvo je član SKD), bo v kratkem času uničeno celotno kmetijstvo. Ni kriva zadruga, če je bil popolnoma sproščen uvoz kmetijskih pridelkov, takšne kmetijske politike ne izvaja nobena druga država, celo ZDA ne, in kje lahko naše kmetijstvo primerjamo z ameriškim? Zaradi izvajanja takšne politike vlade smo med drugim na občnem zboru sprejeli protestno izjavo in jo poslali vladi. Res je, da sedi v občinski skupščini veliko naših odbornikov, toda večino imamo samo v zboru krajevnih skupnosti. Naj vas spomnimo na to, kako težko smo sprejeli proračun za leto 1993. Uspelo nam je, da smo za ceno nesklepčnosti na drugi seji dosegli, da so se sredstva za kmetijstvo povečala od 2 na 10 milijonov tolarjev. Izgle-da, da imate slab spomin. Očitati naši stranki, da so ta sredstva dobili redki posamezniki in da to meji na korupcijo, je, milo rečeno, žaljivo. Sredstev ne deli stranka, ampak po programu odbor. Naj navedemo samo nekaj podatkov: - Sofinanciranje vitaminizacije krav in analiz mleka je bilo deležno 80 odst. rejcev, ki imajo 3000 krav. - Regresiranja semen koruze in krompirja je bilo deležno 910 pridelovalcev. - V celoti so bili financirani pregledi škropilnic, sejalnic in silokom-bajnov. Na ta način so bili servisirani vsi stroji v občini. Štipendiramo vse dijake srednje kmetijske šole iz družin, ki jim je kmetijstvo edini vir. Program aktivnosti pospeševanja kmetijstva predlaga in pripravi pospeševalna služba, odbor to sprejme in kotrolira izvajanje programa in ne deli denarja posameznikom. Višek nesmisla pa je trditev o nepravilnostih analiz mleka. Ali izvaja analizo mleka stranka? Ve se, da to delajo posebni laboratoriji. Vlada je v začetku leta sprejela poostren pravilnik o kvaliteti mleka. V odboru za mleko, ki pa je samo svetovalni organ ministrstva, je predstavnik kmečke zveze nasprotoval takšnemu pravilniku. Zahteval je, da se določi daljše prehodno obdobje, ne pa da začne veljati takoj. Če se že primerjamo z Evropo; tam traja prehodno obdobje 3 leta; zato takšni problemi s kvaliteto mleka pri nas. Naša stranka bo tudi v bodoče delala po programu, ki smo ga sprejeli na občnem zboru, in s tem programom razkrivamo svoj obraz. Upravni odbor SLS, podružnica Trebnje Sporočilo bralcem V soboto, 23. aprila, je začel v Republiki Sloveniji veljati novi zakon o javnih glasilih, ki uredništvom daje več svobode oz. pristojnosti pri objavljanju pisem bralcev ali javnih izjav. Po novem uredništva niso več dolžna objavljati vsakega mnenja ali izjave, imajo pa tudi pravico, da tovrstne prispevke skrajšajo, le povzemajo ali delno objavljajo, vse to pa v skladu z uredniško politiko glasila in prostorskimi možnostmi v njem. Dolenjski list bo kot nestrankarski in neodvisen časnik še naprej ostal odprt za prispevke bralcev, ki pa naj bodo sporočilni in kratki, da bo ob omejenem časopisnem prostoru kar največ ljudi lahko prišlo do javne besede. Uredništvo DL & POHODNO DRUŠTVO KOLEDNIKI - Pred desetimi leti se je na pobudo Novomeščana Lojzeta Jožefa ustanovilo društvo Koledniki. Njihova glavna dejavnost sta dva večja pohoda. Prvega pripravijo za novega leta dan, drugega pa za L maj. Obakrat se zberejo v domači vasici Krka in jo po ozkih stezicah mahnejo v vinograde Grčevja, Hmeljnika in Trške gore. Letošnjega izleta se je udeležilo trideset pohodnikov. Po celodnevnem pešačenju, vmes so se ustavili tudi v kateri od zidanic, so dodobra utrujeni prišli na cilj v Ločni in se skupaj zabavali še pozno v noč. Zanimivo je, da je društvo ravno prav resno, da imajo člani svoje izkaznice, pravila, si med seboj pomagajo v stiski in delu, skratka, druženje je koristno. (Foto: J. Pavlin) V Našem zborniku O duševno prizadetih Mnogim verjetno ni znano glasilo Naš zbornik. V zadnjem času piše veliko zanimivega o družinah, ki imajo prizadete otroke ter o tem, kakšno pomoč potrebujejo. V zborniku piše tudi gospod Tomaž Jereb in nadškof Alojzij Šuštar. Jereb pišeta o tem, kako se je društvo za pomoč duševno prizadetim razvijalo, da so prišle delavnice pod posebnimi pogoji in da je sedaj za starše in njihove otroke bolje poskrbljeno. Poleg društva za pomoč duševno prizadetim se pri pomoči prizadetim prizadeva tudi gibanje Vera in luč, saj se vsako drugo nedeljo v mesecu srečujemo na Kapitlju. Srečanja, ki je popoldan, so starši in otroci zelo veseli, saj to zanje pomeni, da niso izključeni iz človeške družbe. Pred kratkim je izšla tudi knjiga zdravnice Alenke Vojske - Kuhar. V njej opisuje življenje s svojim sinom, torej kako živeti, če imaš v družini prizadeto osebo. Za starše je to velika preizkušnja. Letošnje leto je leto družine. Na Dolenjskem bodo odprli varstveni center za duševno prizadete. Upajmo, da bo v tem letu več ljubezni in pomoči otrokom in njihovim staršem. ANGELCA BUTALIN • Dobro je, da je Slovenija majhna, ker bodo zato kratke tudi vinske ceste in bodo stroški asfaltiranja manjši. (Be-loglavec) • Če bi bili komunisti še na oblasti, bi dosti hitreje pometli z rdečimi. (Jurič) Bo država uničila občino Trebnje? Pripombe k članku s tem naslovom (Dolenjski list 14. aprila) - Želijo v Trebnjem naščuvati ljudi proti razlaščencem, če bodo žiro računi blokirani? V omenjenem zapisu (podobno kot drugje) vodilni občine Trebnje negodujejo nad obveznostjo plačila -denarne odškodnine za zaplenjeno premoženje - iz proračuna. Opisu posledic so vodilni Trebanj-ci pozabili dodati opis vzrokov, saj je občina Trebnje ena redkih (če ne celo edina) kjer se je doslej tako zapletlo. Je torej v trebanjskem primeru kakšna posebnost? Po nam dostopnih informacijah, ki smo jih dobili od nekaterih razlaščencev, posebnost je in zanjo so se odločili danes vodilni v Trebnjem sami. Zakon o denacionalizaciji je predvideval urejanje večine zadev v upravnem postopku, s katerim so v večini občin v Sloveniji tudi takoj začeli. V Trebnjem so se na občini odločili, kot so nas informirali razlaščenci, da bodo počakali na sprejem celotne zakonodaje in izvedbenih predpisov in se šele nato lotili vračanja. Ker so bili nekateri predpisi sprejeti šele lani (odškodninski sklad pa bo začel dejansko delovati šele letos), so stvari trajale. Razlaščenci so obupali nad tem čakanjem in se v primerih, kjer je bilo to možno, odločili za sodno pot. Ali so se v občini nadejali, da se bo zdela razlaščenem sodna pot kjub temu daljša in se ne bodo odločili zanjo, ne vemo. Če je bil račun tak, je bil pač zmoten in posledice so tu. V sosednjih občinah (Novo mesto, Sevnica, Litija) so bili, kot kaže, modrejši in so začeli s postopki takoj, s tem pa so razlaščence odvrnili od sodnih poti tudi, kjer bi bila ta pot mogoča, in jih usmerili na odškodninski sklad, torej stran od proračuna. Res pa menijo v zadnjih dveh mesecih, naj bi razlaščenci v primerih, kjer je to mogoče, uporabili sodno pot. Zakaj, lahko le ugibamo, če poznamo posledice vTrebnjem. Je to zelja naščuvati čim več ljudi proti razlaščencem, če bodo proračuni blokirani? Trebanjski vodilni zmotno trdijo, da z zaplenjenim premoženjem občina ni imela ničesar. Občine so zaplenjeno zemljo in stavbe v preteklosti večkrat prodajale ali pa podarjale, dajale v uporabo itd. Brez dovoljenja občinskega javnega pravo- branilca ni bilo mogoče ničesar odtujiti, dediči razlaščenca dr. Režka pa so upravičeni do odškodnine ravno zato, ker jim premoženja ni mogoče vrniti v naravi. VTrebnjem pravijo, da premoženj niso plenih po občinskih odlokih. To je res, vendar so ga plenili z odločbami občinskih odborov, občinskih zaplembenih komisij, kvartnih odborov itd. Zaplembene odločbe teh občinskih organov so (brez sodišča!) veljale in bile izpeljane. To je mogoče videti v zemljiški knjigi. Pričakovanje vodilnih Trebanjcev, da bo spremenjen zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, se zdi nezanesljivo. Kako naj bi ga spremenili? Da bi bili upravičeni do odškodnine zaradi krivičnih sodb vsi, le razlaščenci ne? Z ustavno enakopravnostjo državljanov bi bilo to težko uskladiti. Ali bi odrekli odškodnino vsem, ki so bili krivično obsojeni? Tega si ni privoščila niti stalinska zakonodaja in si zanesljivo ne bodo niti pri nas, saj bi to podrlo ves pravni sistem. ZLRP Novo mesto predsednik: MILOVAN DIM1TR1Č V “Želim korenito odgovornost” Odziv na anketo, objavljeno v 17. št. V17. št. Dolenjskega lista na str. 15 objavljate, daje začel v RS veljati novi zakon o javnih glasilih, “ki uredništvom daje več svobode oz. pristojnosti pri objavljanju pisem bralcev ali javnih izjav...” Upam pa, daje novi zakon prinesel uredništvom tudi odgovornosti in dolžnosti do bralcev. V isti številki na str. 2 v Naši anketi objavljate izjave občanov. Dovolite, da vas opozorim, da slikani občan Polde Novak ni istovetna oseba, pač pa je to inž. lesarstva z magisterijem v Ameriki Marijan Hočevar. Tudi izjava ni njegova, kajti vprašan je bil: “Kaj je udbomafija?” Odgovorno uredništvo sprašujem, kateri Vaš plačani sodelavec je odgovoren za napako. Kar se mene tiče, želim korenito odgovornost za osebo, ki je povzročila tako zmešnjavo. Hkrati pa dodajam, da Vašemu listu in pisanju ne posvečam pozornosti, ker pišete in objavljate neresnico - laž in neverodostojne objave, zapise! Sporočam Vam, da sem ob raznih priložnostih opazila v Vašem časopisu napake, vendar so za Vas resnica postale. Zame je to neprofesionalno, nestrokovno, površno, nepošten odnos do bralcev, občanov. Zame je to isto, kot če bi jaz dala strup namesto zdravila. In še o “Tajno odpiranje pisem”. Kakšno zavajanje občanov in bralcev. Z enim stavkom: pismo, poslano naslovniku, je naslovnik poslal tistemu, ki je bil obrekovan v pismu. In zaradi enostavnega in poštenega de- DOLENJSKI LIST j Vas četrtkov prijatelj | jstva, je vsem fičfiričem potrebno metati pesek v oči, češ pisma se odpirajo tajno. Ali mislite, da so občani res tako naivni? Samo tisti, ki slabo delajo in se skrivajo za “resnico in poštenostjo”, prikrojeno po komunističnem sistemu, verjamejo, da pisma odpirajo. Ne vem kdo - tisti, ki so jih vedno odpirali - t.j. komunisti, tisti, ki ne znajo in niso nikoli nič delali, pač pa le premišljevali, kje bodo na vsakem koraku svojega bližnjega ogoljufali, okradli, okoli prinesli. In to isto izvajate z Vašimi anketami in nepoštenimi objavami. Ne sprejmem nikakršnega opravičila, za to so sodišča, ki (žal le nekateri) znajo urediti zadeve, kdo je za kaj odgovoren in kdo dela pošteno in strokovno! Prosim, da odgovorite, kdo je kriv: novinar, črkostavec, korektor besedila - ne vem, kako imate delo organizirano, vsekakor pa zanič - in ne nazadnje odgovorni urednik Marjan Legan ali direktor Drago Rustja!? Pričakujem objavo pisma, odpust malomarnega delavca ali novinarja! S. HITIJ HOČEVAR NOČNO ŽIVLJENJE ČEBEL Na ribniški osnovni šoli imajo kar dva čebelarska krožka. V enem je zelo prizadeven mladi čebelar Andrej, ki z bistroumnimi pripombami vedno raz-giblje razpoloženje krožkarjev. Na enem izmed predavanj je po zaključni misli mentorja Bogomirja Abraham-sberga ugotovil in vprašal: “Torej: čebele delajo tudi ponoči. Ali imajo potem tudi disko klub?" ČEBELARSKI INOVATOR Mentor čebelarskega krožka na ribniški šoli je mlade čebelarje podučeval, kako čebele rojijo in tudi kako čebelarji ogrinjajo čebelji roj. Krožkar Andrej: “Stric, kaj ne bi šlo hitreje, če bi roj pobrali s sesalcem za prah ?’’ Mentor: “Glej brihtno glavo! Če to zvedo čebelarji, te bodo razglasili za inovatorja leta!" . r Slovenski Avtomobilski mon?*1 f I r GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE 7.-14.5.,1000 do 2100; 15.5., 1000do 1900 • . • * t J t m m TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 5. V. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR 9.20CRUFTS94 9.50 SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN 10.15 KRONIKA, 26. del kanadske dok. serije 10.40 DOSEŽKI SVETOVNE KARDIOLOGIJE, znanstvena oddaja 11.10 PO DOMAČE, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.45 SVET POROČA 16.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA '19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 NEVERJETNI ČETRTEK, 10. oddaja 21.30 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SLOVENIJA 2 11.45 - 23.10 Teletekst 12.00 Video strani -12.10 Kinoteka: Fritz Lang -Indijski nagrobni spomenik (nemški film) -13.50 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 8/16) - 14.40 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. na-niz., 8/22); 15.10 Dcmpsey (amer. nadalj., 3/4)- 15.55 SP v hokeju na ledu, četrtfinale -18.35 Že veste? - 19.05 Poslovna borza - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Vas bomo že kako prepričali (angl. dok. oddaja, 1/3) - 21.00 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa (franc. dok. nadalj., 2/13); 21.55 Velika obdobja evropske umetnosti: Renesansa (6. del nemške dok. nadalj) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 158. dela amer. nadalj.) • 13.05 Popspot (ponovitev) -13.35 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -17.30 Na velikem platnu -17.45 Portret Vesclina Srejoviča (ponovitev dok. oddaje) -18.15 Učna leta (ponovitev 12. dela) - 18.45 Kdo vlada Beogradu (ponovitev dok. odda- 94,6 MHz RADIO SRAK> ČETRTEK, 5.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rocko-vnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika (do 24.00) PETEK, 6.5. 5.30 Domača glasba - I0.(K) Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor -18.00 Študentski čvek -19.00 Ne joči, petek! (do 24.00) SOBOTA, 7.5. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu - 15.00 Godec v studiu - 16.00 Obisk prireditve Alpski večer - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica (do 01.00) NEDELJA, 8.5. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, cvcrgrccni - 13.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Cinca Marinca (slovenske popevke) - 22.30 Ves ta jazz (do 24.00) PONEDLJEK, 9.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert za Bangladcsh (do 24.00) TOREK, 10.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja “Knlimero” - 19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 2.3.00 Lestvica 3 tri 111 (do 24.00) SREDA, 11.5. 5.30 Domača glasba - lO.(K) Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Borza dela - 18.00 Rok za rock - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika (do 24.00) jc) -19.10 Luč svetlobe (159. del amer. nadalj.) -20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.30 Drakula (10. del. amer. serije) - 21.00 Poročila -21.21) Klic divjine (amer-, drama) - 22.55 Pestrost in dolgčas (dok. DW) - 23.25 Poročila - 23.50 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela PETEK, 6. V. SLOVENIJA 1 9.15-1.40 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 MLADI SHERLOCK, angl. nadalj., 5/9 10.25 FRANCOSKA ZVEZA II, amer. film 12.10 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 STRAH PRED VIŠINO, amer. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA SLOVENIJA 2 16.15 - 23.10 Teletekst 16.30 Video strani -16.40 Tedenski izbor: Neverjetni četrtek -17.30 Sova: To jc ljubezen (angl. na-niz., 9/19); 18.00 Dcmpscy (amer. nadalj., 4/4) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTVS - 22.00 Akcent A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 159. deta amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Prva dela (oddaja o režiserjih) -14.05 CMT -14.30 Borza dela -16.20 Na velikem platnu -16.35 Ameriških deset -17.05 Drakula (ponovitev 10. dela filma) -17.35 Klic divjine (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (160. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Prva dela: Richard Don-ner (oddaja o režiserjih) • 21.00 Poročila - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Tristana (franc-špan. drama) - 23.05 Poročila - 23.30 Noč v domu moje matere (jug. film) -1.05 Erotični film SOBOTA, 7. V. SLOVENIJA 1 7.15-1.30 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.05 TEDENSKI IZBOR: 8.05 RADOVEDNI TAČEK 8.20 LONČEK, KUHAJ! 8.30 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc. risanka, 19/26 8.55 KLUB KLOBUK 9.45 TOK TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, slov. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 OSMI DAN 15.20 STRAH PRED VIŠINO, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KRA1JESTVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan. nadalj., 6/6 18.00 REGIONALNI PROGRAM UUBUANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 GORE IN IJUDJE 21.30 TV POPER 21.45 KORENINE SLOVENSKE LIPE: PRETAKANJA, ŽIVLJENJE MED BARDOM IN TRSTOM, 3. oddaja: BANI 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: 23.45 KRIK V VETRU, amer. film SLOVENIJA 2 10.45 - 2.20 Teletekst 11.00 Video strani -11.10 Antologija slovenske glasbe • 12.30 Sova (ponovitev): Ljubezen da. ljubezen ne (L epizoda amer. naniz.); 13.00 Umori (amer. naniz. 1/13) -13.55 Športna sobota: tenis Slovcnian open; DP v rokometu (ž) -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 23/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Moški svet (angl. nadalj., 4/5) - 21.00 Slovenski avtomobilski salon ■ 21.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (koprod. dok. serija, 1/12) - 21.40 Poglej in zadeni - 22.55 Sobotna noč: Zlata doba rock žn’ rolla (7. del); Faraoni: Chris de Burglt KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Tristana (ponovitev filma) -12.35 Spot ledna -14.30 Borza dela -16,25 ITV -Begunska televizija -16.55 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.25 Noč v hiši moje matere (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deaM (glasbena oddaja) -19.30 Radio FM (8. del amer. naniz.) - 20.00 Pozabljeni otroci (dok. DW) - 20.30 Radio FM (9. del amer. naniz.) - 21.00 Mavrična cesta (amer. film) - 22.40 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 4. dela angl. naniz.) - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela NEDELJA, 8. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.45 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM 8.40 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.30 UPORNI K-l V SLUŽBI KRALJA, ponovitev danske nadalj., 5/13 10.00 GOVORICA ŽIVALI, angl. oddaja 10.50 SLIKE IZ SEČUANA, 9. oddaja 11.00 PRIMORSKA POJE 94 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serije, 23/24 13.00 POROČILA 13.40 PREKLETSTVO OMAME, amer. film 15.10 VAS BOMO ŽE KAKO PREPRIČALI, ponovitev angl, dok.oddaje, 1/3 16.00 SE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 9/13 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.35 VELIKA AVANTURA S TAKSIJEM, angl. dok. oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 8.15 - 23.55 Teletekst 8.30 Videostrani - 8.40 Tedenski izbor: Poglej in zadeni - 10.05 Sova (ponovitev): Umori (amer. naniz., 2/13); 11.00 Gore in ljudje -12.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) -12.45 Alpe-Do-nava-Jadran - 13.15 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme • 19.55 SP v hokeju na ledu, finale - 22.30 Športni pregled - 23.15 Kolesarstvo: dirka po Sloveniji KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Koala (risanka) - 8.35 Male živali - 8.50 Lepotica in gusar (risani film) - 9.50 Mavrična cesta (ponovitev filma) -11.30 Dance session (ponovitev 30. oddaje) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.00 CMT -18.25 Avia band se predstavi (reportaža s koncerta) -18.50 Koala (risanka) -19.05 Lepotica in gusar (risani film) - 20.00 Veseli EMŠO - 20.10Ulica rumene nevarnosti (5. del angl. naniz.) - 21.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Večni greh (amer. grozljivka) -23.45 CMT PONEDELJEK, 9. V. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.35 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj, 4/26 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVEDA, zadnji del 13.00 POROČILA 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 14.55 AKCENT, ponovitev 15.55 VIDEOMODA: BOŽANSKA BETSY 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENJA 21.15 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA »LOVENIJA 2 4.15-0.35 Teletekst 4.30 Video strani • 14.35 Tedenski izbor: Forum, dernik, Utrip, Zrcalo tedna; 15.35 Nedeljskih 60; 6.35 Obzorja duha -17.05 Sova (ponovitev): San-; v najem (zadnji del španske nadalj.); 17.55 Umori amer. naniz, 3/13) -18.50 4 X 4 - 19.30 Dnevnik vreme, šport - 20.10 Odhajanje iz Poskvelije makedonska drama) - 21.30 Slovenski avtomobil-ki salon - 21.40 Studio City - 23.25 Brane Rončel KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 160. dela) • 13,05 Helena (ponovitev) - 13.50 Pozitiv + (ponovitev) - 14.30 Borza dela • 14.45 CMT -16.45 Na velikem platnu -17.00 Poslovni dosje (8. del amer. serije o mana-gemenlu) -17.30 Večni greh (ponovitev filma) - 19.10 Luč svetlobe (161. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.30 Brlog (11. del španske serije) • 21.00 Poročila - 21.20 V pasti (amer. krim.) - 23.00 Ameriških deset - 23.30 Poročila - 2355 Na Velikem platnu - 0.10 CMT -0.45 Borza dela TOREK, 10. V. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 GOVORICA ŽIVALI, angl. oddaja 11.104X4 11.40 ODHAJANJE IZ.POSKVEL1JE, makedonska drama 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska naniz, 6'13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj, 9/16 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 7. epizoda UMORI, amer. naniz, 5/13 SREDA, 11. V. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 19/26 10.00 VIDEOŠPON 11.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.30 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl. dok.nadalj, 1/12 12.00 VELIKA AVANTURA S TAKSIJEM, angl. dok. oddaja 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 INTERVJU 15.05 DRUŽINSKE SKRIVNOSTI, franc, nadalj, 32/6 15.50 MERIDIANI, TARČA, ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 REGIONALNI PROGRAM UUBUANA 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: UMETNI RAJ, slov. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2245 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 9/22 UMORI, amer. naniz, 6/13 SLOVENIJA* 15.15 - 23.45 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Tedenski izbor: Omizje; 17.00 Vidcomoda: Božanska Betsy -17.25 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (7. epizoda angl. naniz.); 17.50 Umori (amer. naniz, 5/13) -18.45 Kronika (27. del kanadske dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 23.00 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu - 12.15 Luč svetlobe (ponovitev 162. dela) -13.05 Rodco (ponovitev) -13.35 Akrobatsko smučanje (ponovitev L oddaje) -14.30 Borza dela -16.20 Na velikem platnu -16.35 Državnik novega kova (ponovitev 6. dela angl. naniz.) -17.10 Ubij me še enkrat (ponovitev filma) -18.50 Male živali -19.10 Luč svetlobe (163. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Učna leta (13. del amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.20 Dance session (31. oddaja o plesu) - 21.55 Elizijc: Samo življenje daje življenje (L del) - 22.25 Akrobatsko smučanje (2. oddaja) - 2250 Poročila - 0.25 Spot tedna - 0.30 Na velikem platnu - 0.45 Borza dela filmffl PHILADELPHIA - (Predpremiera v Domu kulture, samo 7.5. ob 21.15) Tom Hanks je homoseksualni odvetnik Andrew Beckett z bleščečo kariero, lepim partnerjem Antoniom Banderasom in ... AlDS-om. Zaradi bolezni na firma odpusti, Beckett jih toži in bojuje zadnjo in največjo bitko svojega življenja. Hollywood je s tem filmom menda dokončno premagal strahove pred homoseksualnostjo. SCHINDLERJEV SEZNAM -(Dom kulture v Novem mestu od 5. do 7. maja) Schindlerjev seznam je kruta zgodba o pustošenjih, genocidu in o zmagi človeške vere, upanja. Gre za zgodbo o preživetju peščice Židov v času najtemnejšega obdobja človeške zgodovine. Celoten film je posnet v črno-beli tehniki, kamera se giblje počasi, vsa krutost dogodkov je prikazana zelo naturalistično, brez olepševanja, “Hollwood"se zg<>-di le v zadnjih minutah filma. Še vedno gre najreč za ameriški izdelek, ki brez spodnje doze (malega odmerka) patetike pri občinstvu ne preživi. Statistika: 12 nominacij za Oskarja, 7 oskarjev, od tega 2 daleč najbolj prestižna - za najboljši film in režijo (Števen Spielberg). TOMAŽ BRATOVŽ HYunom VEDNO N A DOBRI POT! HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM SCOUPE. model 94, od 26.500 DEM LANTRA, model 94, od 26.200 DEM SONATA, model 94. od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali( 100.000 km in šestletna garancija na pločevino EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. 068/323-902 avtosalon HYUNDAI, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950 ZAHVALA V 52. letu starosti je tragično preminil naš dragi mož, oči, brat, stric in svak ANDREJ POVŠE z Rateža 7 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Revoza in znancem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala GD Ratež, družini Ravnohrib, govornikoma za ganljive besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, otroci Andrej, Tanja in Marko ter ostalo sorodstvo Težko se človek od mladosti, težko se loči od nadej, težko se loči od prostosti, od tebe jaz sem se težko. (S. Gregorčič) V SPOMIN Potrti in žalostni smo ob izgubi našega UROŠA AMBROŽIČA učenca l.a razreda Učenci in kolektiv Osnovne šole Loka, Črnomelj ZAHVALA V 47. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša žena, mama, snaha, svakinja, nečakinja in sestrična IRENA ŽUPEVEC roj. Urbančič iz Čardaka 12 v Črnomlju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, nam pomagali v težkih trenutkih ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sin Bojan in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ROZALIJA ŽLAJPAH roj. Kmet iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju Žilnega oddelka novomeške bolnice in osebju Zdravstvenega doma Žužemberk za dolgoletno zdravljenje. Prav lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam bili v oporo in pomoč, pevkam in pevcem za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem s Krasinca, iz Črnomlja in Kranja, sodelavcem OŠ Vinica za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala ge. Berti Jakljevič za poslovilne besede, osebju Doma starejših občanov Črnomelj, dr. Videtiču iz ZD Metlika in sestri Veri Polimac ter pevkam za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami 24. aprila smo se poslovili od naše mame ANE SLADIČ roj. Starešinič s Krasinca 25 ZAHVALA Iskreno sc zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom Mislaj, Slapšak in Mlakar, vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, kolektivu Jutranjka, osebju ZD Sevnica, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ter ostalo sorodstvo * « ' i ivvu iiuj jv J/«' ivc.ni i/vivi.111 mnogo prezgodaj zapustila naša dobra MALCI MLAKAR ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje, sveče, darovane sv. maše in ustno ali pisno sožalje ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku g. Jamšku, pevcem iz Mokronoga in g. župniku iz Tržišča za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi Jože, Gustelj in Franci z družinami ter ostalo sorodstvo V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek JOŽE UMEK s Polja pri Tržišču ZAHVALA ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zaradi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC It t ZIBERT starejši iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izkazano pozornost in spoštovanje do pokojnika. Hvala osebju Pljučnega in Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, g. župniku Antonu Trpinu in cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentjerneja. Žalujoči: žena in vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom si dal. V domu našem je praznina, v srcih ostala bolečina. V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče FRANC LIPAJ iz Orehovice 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Intenzivnega oddelka, govorniku Slavku za ganljive besede slovesa, Alešu za zaigrano Tišino ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tiho, kot si Uvel, tako tiho si tudi odšel. Tvoje življenje bilo je trpljenje. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, stric, dedek in pradedek ANTON MAZI z Radoviče 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, GD Radoviča, KOZB Radoviča, govornikoma Jožetu Gosenci in Francu Vrviščarju za iskrene poslovilne besede, osebju ZD Metlika, godbi na pihala iz Metlike ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubila si zemljo, ljubila družino in dom, a v tihem pomladnem večeru odšla si nam v večni dom. V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica MARIJA PAVIČ roj. Popovič iz Brezovice pri Metliki 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Vladu za poslovilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: hčerki Draga in Marica z družinama, sinovi Janko, Dragi, Darko in Branko z družinami, brat Ivica in sestra Zlata z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in družino dat, le sledi ostale so povsod od dela tvojih zlatih rok. V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak IVAN TURK iz Ljubljane, Trebinjska ulica Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti na pokopališče sv. Marka na Butoraju. Hvala pevkam iz Adlcšič, govorniku za ganljive besede slovesa, g. kaplanu iz Črnomlja, g. župniku iz Koroške vasi in bratu g. Cirilu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebnikom za vso pomoč Žalujoči: žena Zofka, hčerka Darinka z družino, bratje Jože z družino, Ciril in Stane ter ostalo sorodstvo (* tu BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER ifi1# NOVO MESTO Ljubljanska 27 — v Bršljinu, Novo mesto Tel.: 068/322-337 Seznam izžrebanih nagrajencev dne 3.5.1994 ALPSPORT d.o.o. tel.: 068/322-337 t****. trgovina za bodoče mamice in dojenčke tel.: 068/321-956 BENE'! INTERNATIONAL tel./fax. 068/323-558 tel.: 068/323-560 snu diskonta DVOJKA tel.: 068/65-316 DANEKS ART trg. darilni boutique tel.: 068/322-337 „ 'r* (A C Trgovina In laitopstvo poftrflvo . MU Itnrau. Mull U tel.: 068/321-970 dZS tel.: 068/322-690 Zap. Priimek in ime št Naslov 1. Cimerman Terezija 2. Jakše Anton 3. Križman Anica 4. Milič Davorin 5. Jaklič Jasna Mala Cikava 1.8, Novo mesto Boričevo 6, Novo mesto Trdinova 12 a, Novo mesto Gor. Stara vas 26, Šentjernej KandijSka 37, Novo mesto PRODAJALNA GORENJE tel.: 068/25-210 FORTUNA d.o.o. tel.: 068/322-024, int. 224 tel.: 068/321-956/213 OKREPČEVALNICA MARI POTOČAR (rpmi laMi obUg PCP PUREBER d.o.o. tel.: 068/322-337, int. 220 PODGORJE tel.: 068/322-337, int. 215 RVR trgovina, storitve in gostinstvo tel.: 068/322-337, int. 242 LOMMeKcJ tel.: 068/321-034 i »I vod m »snaho tel.: 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 TEOL Kupone dobite v pisarni BTC NAGRADNA IGRA BTC Obiskovalci trgovin blagovno trgovinskega centra BTC z izpolnjenim kuponom sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Podeljenih bo 20 vrednostnih bonov po 5.000 SIT. Izpolnite kupon in ga oddajte na blagajni katerekoli naštete trgovine. Imena nagrajencev bodo objavljena vsak prvi četrtek v Dolenjskem listu. Ime in priimek: Naslov:......... 6. Trefalt Vika 7. Šenica Alojz 8 Mijajlovič Lidija 9. Požek Tinka 10. Bobnar Zvone 11. Hribar Bojan 12. Pavlin Jože 13. ČengijaNedo Kettejev drevored 41 Drča 5, Straža Slavka Gruma 84, Novo mesto Obrežje 3, Adlešiči Obrt 6, Dolenjske Toplice Gor. Kamence 1, Novo mesto Ob Potoku 19, Novo mesto D. Bučarja 18, Novo mesto 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Smuk Roman Hočevar Marija Smrekar Milena Blatnik Pavel Bojanec Jože Strle Marjetka Turk Jože Regerča vas 20. Novo mesto Vel. Cerovec 2/b, Novo mesto Stara Bučka 3, Škocjan Drejčetova pot 24, N. mesto Dolnje Sušice 3, Straža Dobravica 31, Šentjernej Zagrebška 13, Novo mesto X DOLENJSKI LIST V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - ¥ I cm I C lili U “MO CMNim A PRODAM-KUPIM —POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 5. maja - Angel Petek, 6. maja - Dominik Sobota, 7. maja - Stanko Nedelja, 8, maja - Viktor Ponedeljek, 9. maja - Gregor Torek, 10. maja - Izidor Sreda, 11. maja - Žiga LUNINE MENE 10. maja ob 10.07 - mlaj kino BREŽICE: Od 5. do 8.5. (ob 18. in 20. uri) in 9.5. (ob 20. uri) komedija Nune pojejo. ČRNOMELJ: 6.5. (ob 20. uri) in 7.5. (ob 18. uri) ameriška komedija Vaški milionar. 7. in 8.5. (ob 20. uri) politična drama V imenu očeta. KRŠKO: 5.5. (ob 20. uri) in 8.5. (ob 18. uri) ameriška komedija Očka v krilu. METLIKA: 5. in 6.5. (ob 20. uri) politična drama V imenu očeta. 8.5. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Vaški milionarji. NOVO MESTO: 5., 6. in 8.5. (ob 18. in 21. uri) premiera drama Schindler^ list. 7.5. (ob 21.30) predpremiera drame Philadelphia. 11.5. (ob 17., 19. in 21. uri) premiera Nune pojejo - 1. del. kmetijski stroji AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno blago za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerza!, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97 -100 Ah, cena 8.050 SIT, gume Barum 12.4/11 - 28, cena 20.500 SIT. Pokličite nas! ® (064)324-802. 3546 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 22 m3 in traktorsko koso, dvojni rez, prodam. ® 40-781. 3965 TRAKTOR TV 730, ni v voznem stanju in Jugo 45, letnik 1987, prodam. © (068)27-412. 3968 TRAKTOR TV 418, prikolico, brano, pluge prodam. ® (0608)79-652. 3970 KOSILNICO, bencin - petrolej, kompletno obnovljeno, prodam. Kupim traktor Porše 18 za rezervne dele. ©(061)787-318. 3971 BCS na petrolej prodam. Ivan Murn, Korita 1, Dobrnič. 3972 ŽELEZNI gumi voz, 16 col, ter traktorsko prikolico domače proizvodnje prodam. © (068)60-123. 3973 BCS, starejšo, dobro ohranjeno, kosa 110 cm, ugodno prodam. ® (068)56-101. 3977 OLTOVO traktorsko kosilnico, dobro ohranjeno, primerno za vsak traktor, prodam. © (068)46-059. 3983 DOBRO OHRANJENO NAKLADALKO, 17 m3, 7 nožev, prodam. Breznikar, Draga pri Šentrupertu 2, ® (068)40-266. 3985 STROJI UVOZ - STU0JE ZA OBDELAVO LESA; NOVE, RABLJENE ZELO UGODNO PRODANI - CENEJE KOT DRUGI — Kombinirka SCM — Mini max CU 30/7 operacij — NOVA — Kombinirka 400 L’ivincibile 2000/6 oper. — rabljena — Kombinirka GIBEN 500/6 oper. — raDljena — Kombinirka L’ivincibile 350/6 oper. — rabljena — Kombinirka kot nova »SICAR« 350/7 oper. — rabljena — Debelinka poravnalka vrtanje 400 — rabljena — Debelinka poravnalka vrtanje 500 SCM 2250 — kot nova — Formatna žaga SCM S 15 — 3 m, nagib I predreznik — rabljena — Žaga rezkar Mini max, voz hod 600 — rabljena — Žaga rezkar 2,6 m in 3 m — rabljena — Stiristranka 4, 5 in več vreten — rabljena — Tračna brusilka 2,5 in 3 m — rabljena — Pendel žaga — nemška s transporterji — rabljena — Robilnik — žaga pomična 4 in 5 m — rabljena — Preše za furniranje 2x1 m — 2,5 x 1,3 m — 3 x 1,3 m — rabljena — Sušilnica AL ali samo oprema za zidane komore — elektro ali vodno gretje — Žage prenosne Tip COMPA, podajalniki, odsesovalne naprave — Brusilni stroji — razni — Hlodarke, O koles 1000 do 1600 mm — Oprema za decimirnice — Ketenfrezer — verižni rezkar — Tračna žaga O 600, 700, 800, 900. VILHARJEVA 2, 66257 PIVKA tel.: 067/51-304, fax: 067/51-655 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. . 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR ZETOR 5011, dobro ohranjen, prodam. Ivan Andrejčič, Stara vas 11, Škocjan. 4064 ZETOR 7211, star 8 let, ter puhal-nik Tajfun z motorjem ali brez njega prodam. © 42-527. 4072 NAKLADALKO Sip 17 m3 ter jedilni in semenski krompir prodam. © (068)85-880. 4075 ŽITNI KOMBAJN Claas Europa in puhalnik Eolo 33 nujno prodam. © (068)50-060. 4077 GaoišMora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto kupim TRAKTORSKE kultivatorske brane z nemškimi zobmi prodam. © (068)22-020. 3986 KOSILNICO SPECIAL, starejšo, malo rabljeno, prodam. © 65-440, KROŽNE BRANE na 24 diskov prodam ali menjam za kravo. Drago Žabkar, Dobruška vas 5, Škocjan. BCS KOSILNICE, nove in rabljene, ter dele zanje prodajamo. Inter-marc, d.o.o., Novo mesto, © (068)24-663. 4009 TRAKTORSKO KOSILNICO TSK - ekstra, priklop zadaj, širina kose 168 cm, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. © (068)52-603. 4016 KABINO za traktor Univerzal in špirovce prodam. ® (061)872-125. TRAKTOR LANZ heba, 15 KS, dobro ohranjen, prikolica domače izdelave, in tračno žago ugodno prodam. ©(0608)43-201. 4022 ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 165 prodam © 86-192. 4025 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, 9 KM, s prikolico in rotacijskim plugom prodam po ugodni ceni. ® (068)47-350, zvečer. 4039 NAKLADALKO za seno, 17 m3, Fahr, ugodno prodam. © (068)85-668, po 20. uri. 4053 ROLOMATE, bobenske nakladalnike, tip 40/125, 63/100 in 75/250, komplet z vozičkom in razpršilcem, ter aluminijaste in pocinkane cevi fi 60, 80 in 100 za namakanje prodam. ©(064)622-575. 4056 IZREDNO ugodne cene kosilnic BCS, kiper prikolic Bernardi, 2 in 2.5 T, Tehnostroj 4.5 T, Mlaz 3, 4 in 5 T, zadnjega nakladalca Mior ter sejalnic za koruzo. ® (064)622-311. 4057 STARE RAZGLEDNICE v albumih ali brez njih, pisma in dopisnice kupim. © (0608)63-111. 3992 R 4 GTL od letnika 1986 do 1989, nekaramboliran, kupim, prodam pa pokrov motorja za jugo. ® (068)26-863. 4015 MEŠALEC za beton kupim. © 45-448. 4034 TELE, težko do 120 kg, kupim. ® (061)714-748. 4063 OTROŠKI AVTOSEDEŽ, malo rabljen, kupim. ® 42-967. 4094 motorna vozila 126 BIS, letnik 1990, 22.000 km, prodam. ® 24-595 ali Ani Kosec, Cešča vas 22, Novo mesto. 3955 Z 101, letnik 1986, prodam. ® (068)25-408. 3958 OPEL KADETT 1,4 S, letnik 1991, registriran do 3/95, 60.000 km, prodam. Stanko Kuhar, Vel. Mraševo 47, Podbočje. 3961 ZASTAVO 101, v voznem stanju, ugodno prodam. ® (068)48-317, zvečer. 3963 UNO GOLŠ, letnik 1987, 64.000 km, prodam. © (0608)87-307. 3964 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, 105.000 km, registriran do 8.94, prodam. ® (068)65-767. 3966 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1985, 74.000 km, registriran do 8/94, prodam za 8.000 DEM. © (068)50-530, zvečer. 3969 MAZDO 323 HB, letnik 1990, registrirano do 1/95, bele barve, 41.000 km, prodam. ® (068)27-370. 3974 Ž 101, letnik 1979, registrirano do konca leta, in motor 175 cm3, registriran do oktobra, prodam. Branko Marinčič, Škemljevec 15, Suhor. 3982 Z 850, letnik 1985, 15.000 km, prodam. Bevc, © (068)73-715. 3989 Z 101, letnik 1987, registrirano do 8.94, rdeče barve, prodam za 1800 DEM. © (068)57-232. 3997 Z 101, letnik 1980, rdeče - bele barve, nove gume, prodam. Cena po dogovoru. © 58-580, od 15. do 19. ure. 4013 R 4 GTL, letnik 1984, karamboli-rana prednja desna stran, registriran do 26.1.1995, motor je dober, prodam. © 85-157. 4014 Z 101, letnik 1986, registrirano do avgusta, prodam za 1.300 DEM. ® 56-186, dopoldan. 4021 Z 101 ugodno prodam. © 26-236. „ 4023 ODLIČNO OHRANJEN in na novo registriran VW prodam. ® (0608) 33-057. 4026 ŠE JE ČAS, da uvozite rabljen avto iz tujine. Vse podrobnosti so zajete v avtobrošuri, od nakupa, carine, davka, homologacije, cene, rabljenih avtomobilov, naslovov itd. Naročite av-tobrošuro! © (061)711-247. RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — odkup in prodaja rabljenih vozil — vozila R19, CLIO še po starih cenah POSEBNA PONUDBA CLIO RN 1,2; 5 vrat; kat; faza 1 že za 18.150 DEM Možnost testne vožnje! Tel.: 068/324-533 Z 101 GTL, letnik 1986, registrirano do novembra, prevoženih 67.800 km, prodam za 1.950 DEM. ® 65-599. 4030 R 19, letnik 4/89, registriran do 4/95, prevoženih 76.800 km, odlično ohranjen, rdeče barve, dodatno opremljen, prodam za 12.800 DEM. ©(068)42-376. 4035 126 P, letnik 1989, registriran do 6.4.1995, dobro ohranjen, prodam. ® 20-309. 4041 R 4 GTL, letnik 1993, prodam. © (068)21-477, po 16. uri. 4042 R 4 GTL, letnik 1991, prodam. © 85-689. 4044 JUGO KORAL 45, letnik 12/88, prevoženih 28.000 km, prvi lastnik, prodam. Srebrniče 11, Viktor Kastelic. 4044 R21 TL,letnik 1991,19.000km,sive kovinske barve, zelo ohranjen, prodam. ® (068)85-866. 4045 KAMION TAM 5500, preurejen v prevozni čebeljnak in 60 AŽ naseljenih panjev ugodno prodam. ® (061) 374-397. 4046 ALFA ROMEO 33, 1.2, letnik 1987, prva barva, rdeč, prodam. ® 73-335. 4048 AX II RE, letnik 1988, 5V, dobro ohranjen, prodam za 7.300 DEM. © (068)48-573. 4049 Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah (audi guattro, passat GL limuzina) VSI MODELI RENAULT v ČRNOMLJU SERVISNO PRODAJNI CENTER VRTIN tel. in fax: 068/51-638, 53-108 NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI! na 2, 3, 4, 5 let, polog 25%, 30%, 40%, 50%. NOVO! 6 let protikorozijske garancije RENAULT NOVO! 12 mesečna garancija za orig. nadomestne dele VOZILA NA ZALOGI, KRATKI DOBAVNI ROKI! RENAULT SERVIS • PRODAJA VOZIL • REZERVNI DELI Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:............. GOLF JX D, letnik 1988, odlično ohranjen, registriran do 10/94, nujno prodam. ® (0608)87-364. 4060 R 4 TL, registriran do 20.3.1995, prodam ali menjam za golf D, letnik 1986. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 4065 R 4, letnik 1988, registriran do 12/94, prevoženih 84.000 km, prodam za 3.600 DEM. © 25-368. 4066 R 5, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam. ® (068)26-022. 4068 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 25.11.1994, ugodno prodam za 1.900 DEM. ® (068)27-802. 4069 KOMBI Z 850 AK, letnik 1986, prodam ali menjam za vino in žganje. ©42-527. 4071 126 P, letnik 1989, registriran do avgusta, ugodno prodam. © 43-675. 4073 Z 101, letnik 1988, registrirano do 12/94, potrebno manjše popravilo, ugodno prodam. © (068)57-302. FIAT 750, letnik 1981, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Plačilo po dogovoru. ® (068)28-695. 4079 JUGO 55, letnik 1988, prodam. © 51-095. 4085 JETTO, letnik 1981, prevoženih 73.000 km, registriran do 9/94, odlično ohranjen, prodam. ® 52-415. 4086 LADO KARAVAN 1200, letnik 1984, registrirano do 9/94, prodam. © (068)84-755. 4089 prodam OPEL KADETT, letnik 1988, registriran do 21.5.1995, prevoženih 87.000 km, prodam ali menjam za cenejši avto. © (068)85-173. 4092 Z 128, letnik 1988, rdeče barve, prodam. Zlatka Vidmar, Grajski trg 40, Zužebmerk, © (068)87-531. 4095 LADO RIVO 1300 S, letnik 1991, prevoženih 43.000 km, registrirano do 4/95, odlično ohranjeno, prodam. ® (061)749-099. 4096 Z 101, letnik 11/89, prodam. © 26-951. 4097 126 BIS, vodno hlajen, I. 90, prva lastnica, prodam. Andreja Udovč, Črmošnjice pri Stopičah 44. obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. © 44-662. 2827 VODIM POSLOVNE KNJIGE obrtnikom. Zagotovljena točnost, ažurnost in računalniška obdelava. © (068)57-136, popoldne. 3957 IŽGNANČI iz Brežic organizirajo junija šestdnevni izlet v Šlezijo. Informacije Evropa turist, Trg izgnancev 4, Brežice, © (0608)61-707. MAREM PRODAJA in montira avtoradie, GT avtoalarme, centralno zaklepanjo. Jcdinščica 25, Novo mesto, ©(068)322-980. 3988 LESNI BRIKETI (1000 kg nadomesti 5 m drv), 3870 kcal/kg, možnost plačila na 3 do 5 čekov. Engel Brik, Ratež 58, S (068)85-801. 4002 BELE PIŠČANCE za dopitanje prodajamo, Zupančič, Hudeje, Trebnje, ® 45-240. 4024 PURANE in grahaste piščance bomo prodajali 8. maja. Naročila na ® (068)48-366, Prevolšek, Čatež. 4036 preklici PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel o ge. Rozi Makše iz Hrastja pri Mirni Peči in seji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. Karol Sedminek, Dolenja vas pri Mirni Peči. posest HIŠO z nekaj zemlje, v Koprivniku 33 pri Kočevju, prodam. ® (0602)20-558. 3952 VINOGRAD z zidanico v Straži prodam. Dostop do parcele urejen. © (068)84-847. 3953 PARCELO, 645 m2, pod Rako (Krepcar nasproti avtobusne postaje), prodam. Žabkar, ® (0608)75-169 ali (061)371-245. 3954 HIŠO, zazidljivo zemljišče.in gospodarsko poslopje, primerno tudi za obrt, prodam. © (068)47-481. 3999 PARCELO z opuščeno domačijo na Vinjem vrhu, 20 do 80 a, asfalt, elektrika, prodam. ® 27-890. 4004 NJIVO v Kočevju pri Črnomlju, v bližini novega naselja, primerno tudi za dva lastnika, prodam. ® 60-304. ZAZIDLJIVO PARCELO v središču Črnomlja, 18 a, prodam. ® (068)51-064. 4020 NJIVO, 33 a, na Otovcu pri Črnomlju prodam. ® (061)1373-217. 4027 HIŠO in gospodarsko poslopje z dvoriščem v Velikem Gabru prodam. Možnost odkupa obdelovalnih površin. © (066)76-287. 4037 ZAZIDLJIVO PARCELO, vinograd, 721 m2, cesta, voda in elektrika zraven, v Beli krajini prodam. ® (068)52-535. 4040 V NEPOSREDNI bližini ceste Novo mesto - Dolenjske Toplice v Vavti vasi oddam pritlično stavbo za gostinsko ali trgovsko dejavnost. ® 22-481, popoldan. 4058 NA BIZELJSKEM prodam sončno parcelo z nedograjeno zidanico (vikend). Voda, elektrika, vinska cesta do parcele. ® (0608)82-262. 4081 IZJEMNA LOKACIJA za gostinstvo, trgovino, elektrarno, ribogojnici), 2 km iz Novega mesta, blizu BTC Češča vas, star mlin, 5 poslopij, 3000 m2, ob glavni cesti, naprodaj. © (061)325-700. 4100 NOV KUPPERSBUSCH s pečico prodam za 35.000 SIT. ® 25-912, popoldne 3960 RAČUNALNIŠKE IGRE in uporabni programi za PC. Ogromna izbira, ugodne cene, brezplačen katalog. © (0608)32-680. 3962. ŠUHE hrastove plohe, debeline 4 cm, ter prašiča, težkega 150 kg prodam. Franc Zgonc, Stara vas 46, Škocjan. „ 3967 PRAŠIČA, težkega približno 120 kg, ugodno prodam. ® 73-006. 3979 AVTOPRIKOLICO domače izdelave (200 x 160) za večji osebni avto ali manjši traktor, nosilnost do 1800 kg, poceni prodam. ® (0608)62-749. OVCO z mladičem prodam. ® 28-232, zvečer. 3984 OSTREŠJE za hišo in 10001 cvička prodam. ® 42-937. 3990 ŠIVALNI STROJ BAGAT DANICA v omarici, barvni tv Gorenje in hladilno skrinjo 220 1 prodam. Nadu, Bršljin 42, Novo mesto. 3991 LJUBITELJEM ŽIVALI prodam po simbolični ceni južnoameriške činčile za hobi. © (068)73-106. 3994 MLADE KRAVE, breje, z mlekom, prodam, Nemanič, Radoviči 11, Metlika. 3995 ZAMRZOVALNO OAMRO 240 I, dobro ohranjeno, prodam za 17.000 SIT. ® 56-470. 3998 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 7 let, prodam. ® 76-496. 4000 KONJA, vajenega kmečkega dela, ! prodam. Franc Bevc, Brezje 3, Trebelno. 4003 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam po polovični ceni. © 85-827. 4005 RABLJENO strešno opeko, 3800 kom., prodam. ® 76-463. 4006 STAREJŠE POHIŠTVO za spalni- ; co, primerno tudi za vikend, ugodno prodam. © (068)84-704. 4007 VSE DELE za 126 p (dva motorja in ostali deli) prodam. ® (061)854-635. 4008 RDEČE VINO, žganje in nove masivne stole (bor) prodam. © (0608)32-748, zvečer. 4011 RABLJENA OKNA in balkonska vrata s polkni prodam. © 76-301. 4028 SOD, 350 1, za belo vino, prodam. © 25-440. 4043 KRAVO s teletom in telico, črno belo, brejo 7 mesecev, prodam. ® (068)76-528. 4045 GARAŽO na Trdinovi 3 a prodam. © 25-674. 4051 FRAJTONARICO MELODIJA, Be, Es, As, skoraj novo, poceni prodam. © (0608)70-170. 4052 LOVSKI LOK in osem puščic pro- J dam za 400 DEM. ® (068)20-378. 4054 BMW otroško kolo, 20”, ugodno prodam. Tone Staniša, Zdraviliški trg 15, Dolenjske Toplice, ® (068)65-491. 4055 JEKLENKE ZA PLIN in kisik ter novo motorno žago Husquarna 266 prodam. © 65-527. 4061 500 L belega vina prodam. © 56-295. 4067 RABLJENA OKNA in vrata z roletami poceni prodam. © 44-140. 4070 VIDEOPLAYER Tactics (elektro-moto v okvari) prodam ali menjam za sobno tv anteno z ojačevalcem. ® (061)857-222, Rudi Novak, Kočevje. 4078 SENO prodam ali menjam za dobro vino ter avto Austin z dodatnimi rezervnimi deli prodam. © 89-145. 4080 DRVA sliv in češenj ugodno prodam. © (068)47-298. 4082 PEČ Feroterm , 35.000 Kcal, z oljnim gorilcem za 1000 DEM, sod (1450 1) in kad (800 I), prodam za 500 DEM. Babič, Orešje 82, 68259 Bizeljsko. 4084 KOVINSKO OGRODJE z opeko (streho), 5 x 7 m, primerno za garažo ali delavnico, in velika garažna vrata ugodno prodam. © (068)84-647. 4091 NOVO cisterno za kurilno olje, 4000 1, prodam. © 22-985, po 16. uri. razno NUDIM ugodna gotovinska posojila. Varno plasiramo vaša finančna sredstva. © (068)321-751. 3956 ALARMNE NAPRAVE za objekte z vsemi dodatki, domofoni in videofoni z montažo in servisom nudimo © (068)22-656. 3975 ŠIVAM OBLAČILA po meri, opravljam tudi manjša popravila (zamenjava zadrge itd.) Branka Brudar, Pot na Gorjance 26, Novo mesto. 3981 V KRŠKEM oddam v najem gostinski lokal s teraso, Odkup inventarja. © (0608)3M()7,od7.do 17. ure. 3993 V CENTRU Novega mesta oddam lokal, 22 m2. © (068)65-725. 4038 POLŽE v omejenih količinah odkupujem. © 73-551. 4047 A VIOALARMI, avtoakustika, električen pomik stekel, centralno zaklepanje, geokatodna zaščita, teflonsko poliranje po ugodnih cenah. © (068) 42-361. 4083 I/DKLOVANJE in polaganje umet-nega kamna vseh dimenzij in barv po konkurenčnih cenah in evropske kakovosti. ©(068)73-337. 4101 ŽENSKI, ki bi pomagala mlajši invalidki, nudimo hrano in stanovanjc. Ostalo po dogovoru. 73(068)41-070. GOSTILNA v Črnomlju takoj zaposli natakarico. ra (068)51-064. DEKLE za delo v bistroju takoj redno ali honorarno zaposlimo. 73 (0608)31-407, Krško. 4029 ČE TE veseli delo za šankom, sc oglasi v bistroju Viktorija, Ljubljanska 28, okoli 15. ure. 4031 POGODBENO ZAPOSLIMO natakarico ali kuharico, lahko mlajša upokojenka v planinskem domu Pristava na Gorenjskem. ® (064)83-977. DELAVCA v mizarski delavnici zaposlim. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 4050 DEKLE za delo v trgovini iščem. 73 28-150, od 20. do 21. ure. 4088 SREJEMAMO naročila za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, 73 (0608)79-375. PURANI, beli, težki, stari 5 tednov, bodo v prodaji 14.vmaja. Sprejemamo naročila. Kuhelj, Šentjernej, ra (068) PROSTOR, primeren za trgovino ali skladišče oddam. 73 (068)44-274. GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči ie 5 let. ra (063)39-878. službo dobi HONORARNO zaposlimo natakarja (- ieo) z izkušnjami za delo ob vikendih. 73 21-106. 3987 Gostišče L0KR zaposli kuharje in natakarje. Informacije na telefon: (068)321-685 TAKOJ zaposlimo dve prijetni dekleti za delo v bistroju. Hrana in stanovanje v hiši. ra (061)881-368. 4090 ŠOFERJE za razvoz pic iščemo, ra 24-415 ali osebno v Halo - alo pizza Novo mesto. 4093 SIMPATIČNO mlado dekle dobi delo v pizzerii. ra (068)26-042. 4102 STROJNE ŠIVILJE s prakso redno zaposlim. 73 28-914, od 14. ure dalje- 4103 stanovanja V PIRANU prodamo dve umetniško adaptirani stanovanji (43 m2 in 52 m2 mansarde) s teraso. Zeta Piran, ra (066)76-666 in (066)76-289, od 8. do 14. ure. 3959 Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel.: (068) 24-132 vam nudi: — veliko izbiro vrtnih semen — domačih in uvoženih iz ITALIJE — semena trav in detelj — AGROGEL, Biopost, Kameno moko, Agro-vit, Organo — komplet vrtno orodje GARDENA in sistem za zalivanje vrta — PVC korita za rože, 40, 50,60 in 80 cm — balkonske košare — veliko izbiro ZAŠČITNIH SREDSTEV za varstvo rastlin — ročne in motorne škropilnice STIHL, škropilne palice od 65 do 200 cm — rotacijske vrtne in nahrbtne kosilnice — prodaja na čeke 1+2; 1+3 brez obresti — 10% popust za gotovinska plačila — KOTLEZAŽGANJE-KUHO — prodaja na čeke 1+4 brez obresti AKCIJSKA PRODAJA ČEBULNIC IN GOMOLJNIC spomladanskih rož — PLAČAŠ 3 zavitke, dobiš 4 Veselimo se vašega obiska med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro. FOTOMODELI Agencija “Dober glas” v povezavi z Bernardo Marovt vabi izkušena in neizkušena dekleta in fante na izbor za snemanje kataloga znamke "Armani". Telefon: (061) 125-82-12, int. 208, vsak dan od10.do14.ure. ENOSOBNO stanovanje v Brežicah prodam, ra (0608)62-324. 3978 HIŠO z dvosobnim stanovanjem in garažo in kopalnico na Suhorju pri Metliki oddam v najem. Najemnina solidna. Ogled Pibernik, Suhor. STANOVANJE, 61 m2, prodam, ra 26-691. 4032 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam, ra 26-691. TROSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za dvosobno z doplačilom. ra 24-267, od 17. do 20. ure. ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam, ra 25-869. 4059 GARSONJERO, 26 m2, takoj vseljivo, prodam, ra 27-854. 4062 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše. 73 20-488. 4099 ženitne ponudbe SAMSKI FANT srednjih let s hišo in službo želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: .»POMLAD« 4087 DOLENJSKI LIST t«l. (068)323-610 fax: (068)322-898 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • stanovanja in hiše na območju dolenjskih občin: • trgovino v Novem mestu, pos-lovno-trgovsko stavbo v Kostanjevici; picerijo, bife in gostilno v Novem mestu; • poslovne prostorev Novem mestu, na Trdinovi in na Prešernovem trgu, primerne za biroje in ateljeje; • stavbe, primerne za poslovno dejavnost, v Škocjanu in Novem mestu, vikende v Soteski, Semiču, Osojniku, Tanči Gori, Zaloki, KJenoviku, Gabrju, Kostanjevici, Šmavru in Zaplazu; • parcele za gradnjo v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Mihoviei pri Podgradu, Semiču, na Gomili pri Mirni, Vinjcm vrhu, v Smolenji vasi; • kmetijska zemljišča in gozdove v Beli krajini, Hrastju, Malem Nerajcu, Mavrlenu, Koritih, Mokronogu, Šentrupertu, Rebri, Vinjcm vrhu, Težki Vodi, Raztezu, Dol. Podborštu, Dol. Skopicah, Cerkljah, Brezju in Zabučah pri Raki, Šentjerneju, Stari vasi in Žvabovem ter na Gorjancih; • v najem oddamo gostilno in poslovne prostore. Tel. 068/22-282 od 8. do 19. ure AVTOŠOLA DUAL EXPRES d.o.o. Glavni trg 30 (nad slaščičarno) Novo mesto, tel.: 068/24-413 vpisuje v pospešeni in izmenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije. Tečaj se bo pričel 9. maja, dopoldan, ob 10. uri m popoldan, ob 15. uri. RADIATORJI Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po ugodni ceni. Tel. (068) 65-407. •HONEV MOON« Izdelovanje in sposojanje poročnih «1^. in maturantskih oblek ter oblek za birmo in obhajilo. Novi trg 1, etaža C. Novo mesto tel.: 068/324-222 SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! ELIA MOTORSPORT byCURRENCY d.o.o. RENAULT-TUNING 1200 artiklov od spoiler-ja do motor-tuning-ga MOBITEL 0609/619-454 l<£nal s Trdinovega vrha A | na kanalu “ I vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH Športni pregled YURENA šola tujih jezikov Marjana Kozine 49 a Novo mesto tel./fax. 068/23-434 Tečaj angleškega jezika za učence 8. razredov. Vpis do 11. maja 94, dopoldne od 8. — 10. ure in popoldne od 17. — 19. ure. Če imate suveren nastop in ste prepričani v sebe, vam zaupamo prodajo uveljavljenega artikla za obrt in podjetja na območju Novega mesta in okolice. Tel./fax: 061/862-272 dop., 061/861-157 pop. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. rCA ADnincsanOTara-i Tovarna prikolic NOVO MESTO PONOVNO V VZPONU Želite zaposlitev v podjetju, organiziranem za delovanje na zahtevnih evropskih trgih? SPREJMITE IZZIV! Naši cilji: — povečevanje konkurenčnosti — povečanje tržnega deleža v državah zahodne Evrope — razširitev trg. tokov na vznod. evropsko tržišče — doseganje ekonomske stabilnosti in uspešnosti — stalen razvoj novih produktov ZA DOSEGO NAŠIH CILJEV IŠČEMO 1. GLAVNEGA DIREKTORJA za vodenje celotnega poslovnega sistema ADRIE CARAVAN 2. DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA 3. DIREKTORJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA 4. DIREKTORJA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA za vodenje ključnih funkcij poslovnega sistema POGOJI: Poleg ustrezne izobrazbe še organizacijske in vodstvene sposobnosti, pet let izkušenj na odgovornih delih in znanje dveh svetovnih jezikov (pod 1) oz. znanje enega svetovneaa jezika (pod 2., 3. in 4.). NUDIMO: možnost osebnega razvoja in stimulativne osebne dohodke Vse informacije po telefonu: 068/323-202 Vaše pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o vaših znanjih in izkušnjah pošljite v roku 14 dni na naslov: ADRIA CARAVAN d.d^Skalickega 1,68000 Novo mesto. Naša dejavnost: — proizvodnja počitniških prikolic — proizvodnja posebnih izvedb mobilnih enot — proizvodnja sestavnih delov — uvoz in izvoz Dosedanji rezultati: — proizvedenih več kot 400.000 počitniških prikolic — dosežen letni promet preko 50 mio DEM — tehnološko sodobne proizvodne linije — dosežen 10—15% tržni delež v državah zahod. Evrope ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama FRANČIŠKA BLATNIK iz Brezja 12 pri Raki Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in sosedom, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in sv. maše. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra MINKA LEVIČAR z Goleka pri Krškem Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka... V 80. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša MILKA VODENIK iz Pijavic Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Lepa hvala tudi govorniku in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Ivan in sinovi z družinami V SPOMIN Gomilo liho obiskujem, ki srce tvoje v nji trohni, v pekočih solzah pričakujem snidenje s teboj srečnejših dni. 6. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata RUDOLF POVŠE z Dolenjega Podboršta pri Mirni Peči Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA Lep dom ostal je prazen. Tvoj vrt ostal je prazen, ker Tebe, mama, več ni, a v srcih naših boš vedno z nami Ti. 12. aprila je po 74 letih trdega dela prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KOVAČ iz Skalickega ulice 9, Novo mesto Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala kolektivu KZ Krka Novo mesto, gospodu proštu Jožefu Lapu za tople besede slovesa in lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmihela za zapete pesmi v slovo. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste od blizu in daleč pospremili našo ljubljeno mamo do njenega poslednjega doma. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi portret trga tedna Mojca Osolnik I :' Ker Dolenjci ne zasedajo prav veliko delovnih mest v najvišjih državnih organih, je bilo imenovanje Mojce Osolnik za namestnico šefa kabineta predsednika slovenske vlade za Novomeščane, ki mlado in prikupno diplomantko ljubljanske ekonomske fakultete poznajo, prijetno presenečenje. Za študij ekonomije se je Mojca, hči znanega novomeškega obrtnika, odločila v zadnjem trenutku. Že kot otroka jo je zanimalo veliko stvari, od glasbe - zelo dobro igra klavir - pa vse do športa. Obiskovala je naravoslovno gimnazijo v Novem mestu in je bila proti koncu šolanja še vedno trdno odločena, da bo svoje življenje posvetila medicini, za ekonomijo pa se je odločila v zadnjem trenutku, za kar ji sedaj ni žal. Po diplomi se je zaposlila v družinskem podjetju, kjer je že med študijem prevzela področje trženja in zunanje trgovine. V treh letih si je nabrala kar precej izkušenj, obenem pa je vpisala tudi specialistični študij mednarodnega trženja. Njene sposobnosti niso ostale skrite, opazil jih je tudi dr. Janez Drnovšek in ji ponudil delo svetovalker v kabinetu predsednika vlade. Čeprav je bila predsednikova ponudba velik izziv za mlado ekonomistko, je bila Mojčina odločitev težka. Zapustiti družinsko podjetje, ki ga vodi njen brat Mi- lan, in sprejeti zahtevno in odgovorno službo, kjer moraš biti ves čas na razpolago in nimaš delovnega časa, je bilo težko, a je izziv le sprejela, saj se je zavedala, da si bo pri delu v vladi pridobila bogate izkušnje, kiji bodo še kako koristile, če odmislimo, da je že sam položaj svetovalke predsednika vlade za mladega človeka velika potrditev. O svojem delu govori Mojca z velikim veseljem. “Ze ko sem se odločala za delo v kabinetu, sem se zavedala, da prostega časa ne bo več. Predsednikov kabinet šteje enajst svetovalcev in vsak izmed njih ima svoje področje, šef kabineta in njegov namestnik pa skrbita za koordinacijo dela kabineta, komunikacijo z ministrstvi in drugimi vladnimi službami ter predsednika izmenično spremljata na službenih potovanjih, ki nikakor niso turistična, saj vedno odpotujemo zadnji trenutek in se vrnemo kolikor mogoče hitro. Dr. Drnovšek je zelo strog šef, sam zelo veliko dela in od svojih ljudi ogromno zahteva, obenem pa je do sodelavcev korekten in zna tudi pohvaliti. Z dnevno politiko in strankarskimi razprtijami se ukvarjamo le toliko, kolikor je to nujno za nemoteno delo vlade, katere temelj mora biti uravnotežena in močna koalicija. Odziv tujine na delo naše vlade je zelo ugoden, čeoblikovalcem Oskarjem Kogoje-m ustvaril zbirko izdelkov in postal la stnikdb+e les. Stabineta ni član stranke in vsi po vrsti smo izbrani le na osnovi svoje strokovnosti, strankarska pripadnost tu ni pogoj" Ko so obrekljivi Novomeščani Osolnikovo Mojco prvič videli v družbi dr. Janeza Drnovška, so se po mestu hitro razširile govorice, zaradi katerih pa si ona ne dela sivih las. “Ob zgodbicah, ki že nekaj časa krožijo po Novem mestu, smo se kar nekajkrat dobro nasmejali. Kljub temu imam Novomeščane in Novo mesto še vedno rada in izkoristim vsako priložnost, da se vračam domov. ” IGOR VIDMAR Mravlje teče ob meji Slovenije Ob koncu tedna etapa od Jasnice do Dobove LJUBLJANA - Tu bo 8. maja zaključil pot ultramaratonec Dušan Mravlje, ki namerava pred tem v 12 dneh preteči več kot I. 100 km ob mejah Slovenije. Mravlje, ki je startal 27. aprila v Dobovi, bo opravil 7. in 8. maja II. etapo. V tej etapi bo šel na pot 7. maja v Jasnici in bo tekel skozi • DOBOVA - Mravljeta pričakujejo v Dobovi nekaj po 16. uri. Na cilju, Kjer bo poskrbljeno za prigrizek, se bodo po nekaterih napovedih ljudje zbrali že kako uro prej, preden bo prispel tekač. AFP Dobova, ki je podprl tek Dušana Mravljeta, bo dopoldne tega dne predstavil adidasovo opremo, s katero bodo nogometaši nastopili na letošnjem svetovnem nrvenstvu v ZDA. Kočevje, Livold, Brezovico, Bistrico, Dobliče, Črnomelj, Gradac, Metliko, Suhor, Težko vodo, Novo mesto, Ratež, Šentjernej, Kostanjevico, Cerklje in Brežice v Dobovo. Za Mravljetov tek ob mejah Slovenije so sestavili organizacij- • RATEZ - V soboto, 7. maja, ob 18. uri bo Dušan Mravlje pritekel do Rateža pri Novem mestu. Tekača bodo sprejeli v tukajšnji gostilni Vovko, kjer bo za dobro razpoloženje skrbel ansambel Ivana Puglja. Mravlje, ki bo prenočil v gostilni Vovko, se bo z Rateža odpravil v nedeljo ob 9. uri proti Dobovi. Tekaču Mrav-Ijetu se lahko na njegovi poti pridružijo tekači-rckrcativci, če to želijo. ski in častni odbor. Slednjega, v katerem so številni znani gospodarstveniki in predsedniki slovenskih obmejnih občin, vodi Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Generalni pokrovitelj teka so Slovenske novice. • Kdor vzame darilo, proda svojo svobodo. (Italijanski pregovor) • Zaprt kljun ne ujame muhe. (Španski pregovor) • Kdor ima rad denar, ga nima nikoli zadosti. (Biblija) Stavkajoči v Cankarjevem domu naj mislijo nase - Enosmerna cesta zaradi gostiln • Sredi mesta odrezani od sveta - Kako zaščititi lipe? - Zastonj reklama Tudi tokrat je dežurni telefon zazvonil že pred osmo uro, prva pa je poklicala Mira Šmajdek iz naselja Ob Težki vodi. V zvezi z njenim primerom sta dežurnega novinarja že klicali Marija Dragman in Marija Legan. Povedala je, da jo je obsojeni tudi v resnici pretepel, kar je na sodišču priznal, njegov sedaj že pokojni oče pa je bil le priča dogodku, saj kot poštenjak, kakršen je bil, česa takega ne bi mogel storiti. Šmajdko-va meni, da je skrajno neokusno in nečloveško valiti krivdo na pokojnega in da zadeve, o kateri je že pravnomočno odločilo sodišče, ne gre pogrevati. I. K. z Dolenjega Polja je najprej povedala svoje mnenje o stavkajočih v Cankarjevem domu. Svetuje jim, naj začnejo misliti s svojo glavo in naj ne prodajajo svojega zdravja in življenj za dobro plačane politike, ki bi radi zrušili od ljudstva izvoljenega predsednika. Prebrala je tudi članek gospe Millerjeve, ki nasprotuje poskusom na laboratorijskih živalih. Sprašuje, ali bi gospa raje videla, da --------------------\ Hab, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. delajo poskuse na njej, oziroma kako naj drugače sploh pridejo do zdravil. J. M. iz Črnomlja se je pritožila nad odločitvijo občine, kije dvosmerno cesto v Župančičevi ulici spremenila v enosmerno. Čeprav naj bi bil glavni vzrok za tako odločitev bližina šole, občani menijo, daje cesta enosmerna predvsem zaradi gostiln, ki so si tako pridobile več parkirnega prostora. Tudi znak za prepovedano parkiranje, ki je prej stal pred gostilnami, so sedaj premaknili naprej, domačini pa morajo zaradi tega voziti skozi mestno središče in tam delajo še večjo gnečo. J. M. meni, da bi bilo za varnost šolarjev bolje, če bi omejili hitrost in postavili “ležeče policaje”. D. L. iz Jarčeve ulice (prej ulice Majde Šilc) v Novem mestu motijo gostje okrpčevalnice Slavček, ki včasih okoli ene ure ponoči ob odhodu ropotajo z avtomobili. Nič nima proti sami gostilni, vendar bi ljudje, ki se v njej zadržijo nekoliko dlje, lahko bolj spoštovali nočni mir. Vida Kren stanuje na Cesti herojev, kar je sicer blizu središču Novega mesta, a kljub temu so predvsem starejši ljudje brez lastnega prevoza skoraj odrezani od sveta. Do avtobusne postaje in do zdravstvenega doma imajo skoraj tri četrt ure hoda, ob nedeljah pa v njihovem koncu ni odprta niti ena trgovina. Naveličala se je že prositi sosede za prevoz, za taksi pa ni dovolj denarja. Veliko bi jim pomagal mestni avtobus, čeprav bi peljal le nekajkrat na dan. Ana Vidic iz Trebnjega je redna bralka naše telefonske rubrike in opaža, da smo se zadnje čase vrgli tudi v politiko, pa je še sama pokomentirala stvari, ki jo motijo. Pravi, da “stari” gospodarstveniki samo tarnajo, kaj je zamujeno in kaj ni bilo narejenega, obenem pa se hvalijo s svojimi uspehi. Sprašuje se, kaj mislijo borci, ki so se nekdaj borili za delavce, danes pa imajo kar nekajkrat večje pokojnine od njihovih plač. Povedala nam je, da kmečki otroci od nekdaj niso mogli dobiti štipendije, tudi če jih je bilo pri hiši pet in več. Upala je, da se bo njenim otrokom godilo bolje kot njej, sedaj pa so jim prodali tovarne in nič jim ne pomaga, če so inženirji. Branku Ruden ima v Šentjerneju teniško igrišče. Z zavarovalnico Adri-atik seje dogovoril za plačan reklamni pano, ki ga je imel potem eno leto obešenega ob igrišču, a mu ga kljub dogovorjeni ceni sedaj nočejo plačati, čeprav je ponudil “kompenzacijo”. Povsem drugače se je izkazala zavarovalnica Tilia, ki je reklamo plačala vnaprej. Poklical nas je bralec s Krvavčjega Vrha in nam potožil, da je nekdo požagal 250 let staro in poldrugi meter debelo lipo, zaradi česar se zgraža cela vas. Lipe sicer ne more več rešiti, sprašuje pa se, zakaj taka drevesa niso zaščitena in jih lahko požaga vsakdo, ki ga drevo tako ali drugače moti. Dušan Jerič z Grma pri Trebnjem se bori za postavitev pol-zapornic na Gorenjih Ponikvah. Predlaga tudi postavitev ogledala, s katerim bi na odcepu proti pokopališču preprečili marsikatero prometno nesrečo. Precej Dolenjcev dela ali pa je na dopustu v Krkinem hotelu v Strunjanu, a v recepciji poleg ostalih časnikov ne morejo kupiti Dolenjskega lista, pa tudi v Ljubljani ga je zelo težko dobiti, je še povedal in nam na koncu zaželel veliko uspeha. SOGLASNI DELEGATI ČRNOMELJ - Na seji občinske skupščine pretekli teden so obravnavali tudi predlog osnutka odloka o razglasitvi Krupe za naravno znamenitost ter prazgodovinskega naselja Movema vas, Judovske jame in razva-line gradu Krupa za kulturne spomenike. Osnutek odloka so delegati soglasno sprejeli. Okrutni umor dekleta v Ribnici Ljubosumni 37-letni bivši fantje umoril 29-letno Janjo Angelovski, rojeno Šmalc, iz Ribnice - Prerezal ji je vrat in jo večkrat zabodel, daje izkrvavela RIBNICA - Je že tako, da se ob uri strahov običajno ne zgodi nič pametnega. To seje potrdilo tudi 27. aprila ob 0.25, ko se je v Ribnici zgodil okruten umor. Takrat se je 29-letna Janja Angelovski, roj. Šmalc, vračala domov z novim 26-letnim fantom Brankom S. Pred vhodom v stanovanjski blok na Kolodvorski ulici 4 pa je planil izza parkiranega vozila 37-letni Bojan Omerza, doma iz Ribnice, kije bil do nedavnega njen fant. Branko je zbežal in napad prijavil policistom, ki so hitro prišli na kraj napada, a so tam našli v veliki mlaki krvi mrtvo Janjo, Janja Angelovski ki ji je napadalec prerezal vrat in jo nato še štirikrat zabodel v prsi. Tudi zdravnica, kije prispela na kraj napada, je lahko ugotovila le še, da je Janja mrtva in da je smrt povzročila velika rana na njenem vratu. Policisti so takoj začeli iskati pobeglega osumljenca. Še istega dne so ga dobili v gozdu pri vasi Blate blizu Dolenje vasi. Znanci, sosedje, sorodniki in policisti nekoliko različno razlagajo vzroke za to okrutno dejanje. Skoraj vsi pa menijo, da je do tragedije tako CVIČKARUA V LJUBLJANI LJUBLJANA - Društvo novomeških študentov priredi v sredo, 11. maja, v menzi študentskega naselja v Rožni dolini veliko glasbeno-zabavno prireditev Cvičkarija 1994, ki naj bi postala vsakoletna in vseštu-dentska manifestacija dolenjske pivske kulture. Namen prireditve je v slovenski prestolnici predstaviti to pristno dolenjsko vino, ki na žalost v Sloveniji še nima ugleda, kot si ga zasluži. Na Cvičkariji 1994 bodo nastopili Lačni Franz, Društvo mrtvih pesnikov in Vlado Kreslin. Organizatorji pričakujejo okoli 1500 študentov, vstopnice bodo v predprodaji tudi v Novem mestu, v prostorih študentskega servisa Društva novomeških študentov, na Ulici talcev 2. KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 23-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki imajo kakršnekoli probleme. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala socialna delavka Mina Gril. TREBNJE - Na vprašapja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. rekoč moralo priti, ker se Janja ni mogla ubraniti slabe druščine in alkohola. Sicer je bila dobro dekle, vendar se po ločitvi od bivšega moža ni mogla ujeti in se je v glavnem družila z moškimi, ki so radi tudi pili. Tako je hodila tudi z Bojanom, ki jo je pogosto pretepal. Z njim seje že razšla in nato spet hodila z njim. On pa je grozil njej in tudi njenim staršem. Tudi Janjini starši povedo, da se je na grozovite načine izživljal nad Janjo in da so o tem obveščali tudi policiste ter jih prosili, naj bi Bojana zaprli, sicer bo prišlo do tragedije. Komandir policijske postaje Ribnica Jože Poštrak pravi, daje vse to res, da sočustvuje s starši, a policija pač nima pristojnosti, da bi odrejala zapor. Za Bojana Omerzo pa pravijo, da je bil večkrat v postopku in kaznovan, pa tudi pred umorom so zoper njega vložili več kazenskih ovadb: zaradi nasilništva nad dekletom pa tudi zaradi ponavljajočih se prekrškov zoper javni red in mir, vlomov in suma odvzema vozila. Sicer pa so poli- cisti pred kratkim Janji rešili življenje, ko jo je Bojan, tudi pred vhodom v blok, kjer stanuje, ponoči napadel s krampom, a so policisti takrat po naključju pripeljali mimo in jo rešili. J. PRIMC V NEDELJO NA BOHOR (NE BREZ JEZIKA) SENOVO - Planinsko društvo “Bohor” Senovo priredi to nedeljo, 8. maja, tradicionalno jezikovo nedeljo na Bohorju. Prireditev se bo začela ob 11. uri pri koči na Bohorju, in to ne glede na vreme. Udeležence vabijo, da prinesejo s sabo užitne jezike, saj so pripravili nagrade za najdaljšega, najtežjega in naizvirnejšega. Pripravili so tudi nekaj družabnih iger. In še to: koča na Bohorju ima novega oskrbnika in je odprta vsak dan od 7. do 22. ure, pokličete pa jo lahko po telefonu (0608)70-475. MINISTER PETERLE KRSTIL A VION - Prvomajsko nedeljo je naš zunanji minister Lojze Peterle preživel kar na letališču v Prečni, kjer se je leta 1966 učil leteti z jadralnimi letali. Potem, ko se je v družbi z ambasadorjem Evropske skupnosti za Slovenijo Marcom Janssensom s soprogo že dodobra nagledal lepot Dolenjske iz zraka, je krstil novo jadrulno letalo DG-300 slovenske proizvodnje. Po krstu so za številne gledalce, ki so se to popoldne zbrali na letališču, domači piloti pripravili priložnostni miting. (Foto: Janez Pavlin) Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s,udio ^ Studia D in Dolenjskega lista Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JANI HOSTNIK iz Velike Loke. Nagrajenki čestitamo! Lestvica jc ta teden takšna: 1 (1) Slovenec je faca - SLAPOVI 2 (3) Veselo zaigraj in zapoj - MELOS 3 (5) Očku za praznik - ANS. PETRA FINKA 4(2) Gostilna v klančku - RUBIN 5 (4) Ob tvojem prazniku - VIGRED 6 (8) Maši mami - BLEGOŠ 7 (6) Čas ljubezni - ROM POM POM 8 (9) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 9 (-) Pesem slavčka - SLAVČEK 10(7) Zdravica Janezu-ANS. NIKA ZAJCA Predlog za prihodnji teden:Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA KUPON ŠT. 18 Glasujem za___ Moj naslov____ " ■© Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto 1 etah strani flerjaneiv AiNckdoTE iN pulqodt zApiSAl Jože DuIar Visok obisk Inšpektor Dušan Muc je nadzoroval pouk. Prišelje v razred in nagovoril otroke: "Danes sem pa jaz prišel med vas. No, otroci, kaj mislite, kdo sem jaz?” Preplašen glas iz druge klopi: “Tito!” Prepovedano zmerjanje Profesor Filip Perič se je resno zamislil, ko je s prosvetnega oddelka prišla okrožnica, da dijakov v šoli ne smejo zmerjati z živalskimi priimki. Stopil je k oknu in namrščil čelo. “Teslo, cepec, klada!" je zamrmra! in se vidno oddahnil. “Sama rastlinska imena! Za prvo silo bo zadostovalo. ” Ne prime ga Tinek, ki so ga v četrtem razredu kregali, da se izmika kosilom v šolski kuhinji: “Žeja me še prime, samo lakota me neče. ” Vale sojo spoznale Vin iški učiteljici Poldki Bavdkovi so prišle njene nekdanje učenke voščit ob njeni 75-letnici. Pa reče ena izmed njih: “Ko ste nas učili, ste bili še lepi. Zdaj pa smo vas vseeno vale spoznale." Zkr«l« TA7 Bojan Ajdič Ne bo čudež “Vaši lasje, gospod, pa počasi sivijo. To je nekakšen čudež. ” “To ni noben čudež! Sivijo zato, ker , me tako počasi strižete." O slovenščini “Ali te ni prav nič sram, da imaš slabo oceno iz slovenščine? Saj to je vendar materin jezik ”, kara oče svojega sina. "Očka, saj nisem jaz kriv, če živim pri babici, ona pa ima drugačen jezik, nežna pa moje materinščine. ” Začetnik “Zdaj, ko sem upokojenec, bi rad postal član vaše ribiške družine. Ali bom lahko postal član?" “Lahko, ampak samo pasiven. ” “Kaj pomeni pasivni član?” “Da boste kot začetnik lahko lovili samo muhe in deževnike. ”