THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA AMERIK ANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST tf AMERIKI. Geslo: Za two in narod — za pravico in resnico — od boja do zmago! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE Y DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No) 99. CHICAGO, ILL., PETEK, 20. MAJA — FRIDAY, MAY 20, 1927. LETNIK XXXVI. Angleži za reduKGijo mornarice. - VEL. BRITANIJA DOLOČI D ELEGATE ZA COOLIDGEVO MORNARIŠKO KONFERENCO, KJER BODO PREDLOŽILI BALDWINOV N A ČRT. — ITALIJA POŠLJE LE SVOJEGA OPAZOV ALCA NA KONFERENCO. London, Anglija. Mini-! s t rs k i predsednik Stanley B^l-i d win je konferiral z Earl-omi P»eatty-jem o načrtu za redu-' ciranje mornarice, katerega-bodo predložili angleški dele-j gati na Coolidgevi mornariškij konferenci v Ženevi. V poslan-! ski zbornici je rekel Baldwin,| da bo drugi teden določil de-j legate za imenovano konferenco. Z angleškim načrtom se stri nja tudi Japonska in ga bo na' konferenci podpirala. Kot znano, se je leta 1922j 'I »ločilo razmerje samo za o-. Jopnice in velike bojne enote.' \merika in Britanija sta se vi •m oziru izenačili. Japonski j " je priznala pravica samo doi vi petine nujnega kontingenta,! -»čim se je Franciji in Italiji; i'»pustilo se znatno nižje bro-j ■ "ivje velikih bojnih ladij. Da bi ohranila vsaj v nekem iru svojo premoč na oceanih,! je Anglija požurila izdelati; očno brodovje lahkih kri-»k, ki jih washingtonska po-iba ne omenja. Japonska, Francija in Italija pa so se vrgle predvsem na gradbo podmornic. Rim, Italija. — Italijanska vlada je bila z drugimi vred povabljena, naj se vdeleži Oolidgeve konference v Žene-i. kakorkoli že hoče. Odločila *■ je, da bo poslala v Ženevo ■ opazovalca. FRANCOSKA VLADA NA SLABIH NOGAH. Francoskemu kabinetu so ure štete, tako pravijo nekateri listi. — Volivni sistem v Franciji hočejo spremeniti. Pariz, Francija. — Dolgo je že. ko ni bilo v Franciji kabinetno krize, ki so Ifile takore-koč na dnevnem redu, predno je prišel na krmilo R. Poin-care. Zdaj pa prihaja poročilo iz Pariza, da je bodočnost Poincarejeve vlade negotova in so ji ure štete. V splošnem, Poincarejev vpliv je še vedno velik. Radi pretiranih zagotovil o izboljšanju finančnega stanja in radi negotovosti glede spremembe volivnega sistema, so nekateri poslanci svoje napade namerili na nekatere ministre, ne na Poincareja. Kako na slabih nogah je sedanja francoska vlada poka-zuje tudi dejstvo, da so pri glasovanju v poslanski zbornici, z 26o proti 256 glasovi, zavrnili vladni predlog, da bi privedli pred sodišče šest komunistov in jih obsodili. POMLADANSKA PARADA V WINCHESTER^ VA. V Winchester, Va., so imeli nedavno tako zvano "Apple Blossom" parado, v kateri je bilo vse polno okrašenih vozov. Prvo darilo je dobil plav, ki ga vidimo na sliki, v katerem so shenandoahske krasotice oblečene v staromodna oblačila. | GOOLIDGE NA ZBOROVANJU ZDRAVNIKOV. POSTOPANJE SOHAŠKIH AGENTOV. NOVE ŽRTVE PO POPLAVI. UMOR IN SAMOMOR. Našli so truplo bogataša in njegove tajnice v avtomobilu. — Oblasti sodijo, da je tajnica ustrelila njega in tudi sebi vzela življenje. Los Angeles, Cal. — V torek so našli v avtomobilu trupla 11 let starega milijonarja, G. E. Powell-a in njegove taj-j nice, 21 letne Margie Pike.! Avto je stal pred hišo tajnice, policija je bila takoj obveščena. Mr. Powell je bil poslovodja] pri Discount Corporation of( California, preje je bil tudi vi zvezi z J. P. Morgan & Co. v New Yorkn. S svojo ženo je živel v Pasadena. Ko so ženo Powella obvesti-, li o dogodku, se je komaj še obdržala na nogah, da ni pa-ciia'po tleh. Niti slutila ni,' da bo prišlo do kaj takega,1 kajti živela sta srečno i" se ljubila. Rekla je, da ji je ne-' davno soprog rekel, da je nje-' gova tajnica v njega zaljub-1 ljena in da se jo bo moral zne-' biti. Pozneje se je zvedelo, da je Powell odpovedal že enkrat prej tajnici službo, ker se je< pa jokala in prosila, jo je ob-| držal. V soboto ji je pa zopet rekel, da mora iti. Uslužbenci* so izpovedali, da ker ni tajnica1 prišla po plačo, ji je Powell t sam nesel ček na dom, kate-'1 rega so našli še pri truplu taj-^ nice. Podrobnosti o tragediji niso znane; po okoliščinah so-! deč, je tajnica ustrelila Powe!-j la in nato tudi sebi vzela življenje. i Voda je nanovo poplavila več tisoč akrov zemlje; mnogo oseb je utonilo, usoda nekaterih še ni znana. — Dvajset župnij je pod vodo; skupno je okrog pet milijonov akrov zemlje preplavljene. New Orleans, La. — Ljudstvo v južnem delu države Louisiana, kjer je poplava najhujša, mirno gleda in ne more pomagati, ko jim voda podira hiše in preplavlja polja. S strahom se vprašuje, kaj bo hi s čim se bodo preživeli. Katastrofo je znatno povečalo to, ko se je podrl glavni nasip v bližini mesta Melville, o katerem je bilo poročano, da je razdejano. Veliko oseb je prišlo ob življenje, število njih pa še ni ugotovljeno. Sodijo, da je na Rosa plantaži delalo štirideset oseb ko je voda pri-drla v dolino, usoda delavcev ni znana, mnenje prevladuje, da so postali žrtve valov. W. T. Clark, član reševalnega oddelka, je rešil 163. osebam življenje. Rekel je, da je videl deset črncev, ko so utonili, katerim ni mogel pomagati. Videl je tudi kako so valovi odnesli nekega moža in njegova dva sinova ; dočim je rešil neko žensko, ki je bila na vrhu strehe, do katere je pa že segala voda. Dogajajo se pretresljivi prizort Zgodovina Zed. drž., še ne pomni tako velike povod-nji. Nad pet milijonov akrov zemlje je pod vodo. Škoda je ogromna. -o- — Washington, D. C. — Kuba je poslala svojemu poslaniku v Washingtonu vsoto $50,-000, z naročilom, naj denar odda Rdečemu križu za pomoč poplavljencem. ' Na oseminsedemdesetletnem zborovanju American Medical društva je več tisoč čia-' nov poslušalo govor predsednika Coolidgea. Washington, D. C. — American Medical društvo ima svo-j jo oseminsedemdesetletno zbo-. rovanje tukaj, katerega se je! vdeležilo več tisoč članov J Predsednik Coolidge je v lepih! besedah pozdravil navzoče na' zborovanju, rekel je, da ame-1 riško ljudstvo dolguje veliko' zdravniški vedi, katera je že toliko pripomogla, da se je narod ohranil pri tako dobrem zdravju. Povdarjal je, da je^ zdravniški poklic za narod e-1 ! den izmed najvažnejših. Coolidge tudi ni pozabil o-j meniti tistih junakov, zdravni-j , kov, ki so postali žrtve svojega j poklica. Veliko jih je umrlo, ko so raziskovali kakšno bole-| zei: in imeli opravka s smrtno-nosnimi bacili. NEPOŠTENA SLUŽKINJA PRIJETA. Chicago, 111. — Laura Kno-ler, ki pa se tudi piše Elsie Miller, kakor pač nanese, je prefrigana tatica, ki rada služi pri bogataših, nakar izgine, z njo pa tudi kakšne dragocenosti svoje gospodinje. Nedavno je prišla v službo k Earl Warner-ju ha 6445 N. Oakley ave. Imela je seboj priporočilo, kot zanesljivo dekle. V službi je bila le par dni, noč jo je vzela, z njo je pa tudi šlo zlatnine v vrednosti $9000. Policija je bila obveščena, ki je prefrigano tatico izsledila in aretirala. Suhaški agent streljal na avto-mobilista in s silo preiskal njegov avto; napadeni zahteva, da se agent kaznuje. Gary, Ind. — Ljudstvo v svobodni Ameriki ni varno pred banditi, zadnje čase pa tudi ne pred prohibicijskimi a-genti. Nedavno je bilo poročano, da so streljali s patrulnega čolna v bližini Detroita na neki čoln in ubili dve osebi. Zdaj pa poročajo o napadu na avto-mobilista, H. L. Day-ja, zastopnika neke tovarne iz Gary. Agent je streljal na njega in Day je avto ustavil. Dasi je proti postavno, je agent hotel preiskati avto, češ, da ima Day v njem skrito pijačo. Napadeni se je temu postopanju zo-perstavil, agent se pa za to ni zmenil, s svojim tovarišem je preiskal avto, našel pa ni ničesar. Day se je pritožil na pristojnem mestu in zahteval, da se agenta kaznuje. Kaj bo storila oblast, ni znano. KRIŽEM JSVETA. — New York, N. Y. — V severnem delu mesta so trije banditi napadli goste v neki restavraciji. Dva detektiva, ki sta bila navzoča, sta se roparjem postavila v bran, drznost je pa eden izmed njiju plačal z življenjem, drugi pa je dobil težko rano od krogle ban-ditov, ki so pgbegnili. — -Lincoln, Neb. — Zakon v Nebraski zahteva, da morajo 1>iti vse bolniške strežnice ameriške državljanke. V državni bolnišnici v Lincoln je bila su-perindentkinja Miss Jean I. Bell, ker pa ni državljanka, so jo odslovili. — V Lake Bluff sirotišnici je vzpenjača ubila enajstletnega dečka, Raymonda De Hart. Kdo je kriv nesreče ni pojasnjeno. Ubogi deček je prišel med lift in steno kjer ga je popolnoma zmečkalo . — New York, N. Y. — Ram-j sey MacDonald, angleški de-Javski voditelj in bivši premier,' leži bolan že od 21. aprila ' Njegovo stanje je zelo opasno.' Donald je prišel v New York iz Philadelphije, . kjer ga je bolezen napadla. Zdaj čaka u-j godnega časa za povratek v domovino. — Tokio, Japonsko. — Sovjetska vlada v Moskvi je izdala Japonski dovoljenje za lovenje rib v sibirskih vodah. Tudi če* bi Japonska tega dovoljenja1 ne bila dobila, bi njeni ribiči začeli loviti ribe pod protekci-J jo japonskih bojnih ladij. — .Rock Island, 111. — Dve| leti stari sinček policista John Petersona je na dvorišču pa-| del v vodnjak in utonil. Iz Jugoslavije. NEMŠKI LISTI POZDRAVLJAJO PREDLOG "PRAVDE" ZA SKLENITEV PRIJATELJSKE POGODBE MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. RAZSTRELBA ¥ ŠOLI; 41 OSEB MRTYIH. ZA REŠITEV ITALIJANSKE TRGOVINE. Rim, Italija. — Fašistovska industrijska konfederacija je izdala manifest, v > katerem zahteva, da se cene izdelkom morajo znižati, ker so se tudi plače delavcem znižale. Indu-strijci se zavedajo nevarnosti, ki jim preti, če zgubijo zunanji trg, katerega bi le s težavo zopet pridobili. PODROBNOSTI 0 SPOPADU V NIKARAGUI. . Zbližanje med Nemčijo in Jugoslavija. Več nemških listov se je zadnje čase bavilo z uvodnikom v belgrajski "Pravdi," kjer je izražena želja za sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Tako piše "Germania," da pozdravlja ta predlog s tem večjim zadoščenjem, ker je list že prej večkrat izrazil željo, da se sklene razsodiščna pogodba med obema državama. To misel pozdravlja tembolj, ker je izražena v oficioznem jugoslovanskem listu. Nikdo ne more videti v tem kakega poseganja |V razmerje s sosednjimi državami in to tem manj, ker je Nemčija sama pred nedavnim sklenila podobno pogodbo z Italijo. -o- Nemško - jugoslovanska trgovinska pogajanja. "Kolnische Volkszeitung" poroča, da se začno nemško-jugo-slovanska trgovinska pogajanja koncem maja. Glavna pogajanja se bodo vršila v Berlinu, o podrobnih vprašanjih pa se bo razpravljalo v Belgradu. Merodajna mesta so pozvala gospodarske korporacije, naj predlože svoje želje. Nova nemško - jugosl. trgovska pogodba se ima skleniti na podlagi obojestranskih največjih ugodnosti. Jugoslovanska delegacija pride v Berlin naravnost iz 2eneve, kjer bo sodelovala na svetovnogospodarski konferenci. Bath, Mich. — Andrew Ke-hoe, farmar, je iz maščevanja položil dinamitno bombo v tu-kajšno šolsko poslopje, ki je s silnim pokom eksplodirala; obj življenje je prišlo 36 otrok in; pet odrastlih oseb, med katerimi je tudi atentator. Podrob-' nejše poročilo sledi. Managua, Nicaragua. — Včeraj je bilo poročano, da je padlo v boju z uporniki v bližini Leon-a, sedemnajst vojakov Zed. drž. Po zadnjih poročilih posnemamo, da ta vest ne odgovarja resnici, kajti bila sta ubita le dva Amerikanca in štirinajst upornikov je padlo v boju. Liberalci so napadli naše vojake v šotorišču pri La Paz Centro, ki leži v bližini Leon-a. Napadalcev je bilo desetkrat več, kakor vojakov Zed .drž., a vendar so jih naši naklestili in pognali v beg. Brigadni general Logan Fe-land se je pohvalno izrazil o junaštvu naših mož. OBLAK SE UTRGAL; 15 OSEB MRTYIH. — Moline, 111. — Sedemin-sedemdeseta letna konferenca Illinois Medical društva se bo vršila v Moline od 31. maja do 2. junija, za katero se je priglasilo 1000 zdravnikov. Peoria, 111. — Tukaj se je v sredo popoldan utrgal oblak;1 okrog petnajst oseb je prišlo ob življenje. -o- OPOROKA HUMPHREYSA. Denver, Colo. — Col. A. E. Humphreys, oljni magnat, ki se je nedavno po neprevidnosti ustrelil do smrti, je v svoji o-poroki volil revnim ljudem j $10,000,000. Humphreys je bil šolski učitelj, posrečilo se mu je pa najti oljne vrelce na svojem- posestvu, nakar je kmalu postal milijonar. Polovico njegovega imetja bodo dobili reveži,! drugo polovico pa njegova soproga; svojima dvema sinoma pa ni zapustil ničesar, to pa zato, tako omenja v oporoki, ker sta že dosti dobila od njega. T 1 -o ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Spomenik neodrešenemu ozemlju se odkrije v nedeljo, 29. maja, ob lOIetnici majske deklaracije v Ljubljani. Na spomeniku bo gorel večni ogenj, ki naj bo simbol naše neugasljive narodne težnje in volje, da se zasužnjeni brati osvobode izpod neznosnega tujega jarma. , -o- Umrla je 29. aprila ob pol 2. ponoči v Braslovčah gdč. Anica Medvedova, učiteljica v Št. Andražu pri Velenju. Vzrok prerane smrti je zastrupljenje krvi. — Pogreb se je vršil 1. maja ob treh popoldne v Braslovčah. --o- Ljubezniv brat. Čin, vreden svetopisemskega Kajna, bi bil kmalu zagrešil neki V. na Ilovici pri Ljubljani. Pri slučajnem prepiru je s tako silo udaril svojega brata Jožeta po glavi, da je ta takoj omedlel. Le svoji trdi črepinji se ima Jože zahvaliti, da je še pri življenju. Težko poškodovanega so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, ljubeznivega brata pa je aretirala policija. -o—«- Zopet tatvina v župnišču. V noči od nedelje na ponjie-ljek, 24. aprila, je neznanec vlomil v župnišče v Koprivniku v Bohinju. S sekiro je dvignil omrežje pri oknu v shrambo in zlezel vanjo. Imeti je moral j hudo lakoto, ker se je pridno I lotil jedi. Ko se je okrepčal, si i je izbral v kuhinji še primerne čevlje, nabasal v na steni viseči nahrbtnik klobas, kruha in mesa ter odšel skozi okno. Z ropotom je zbudil domače, ki so ga še videli ravno ko je odhajal. Bežeč je moral pustiti lo-tnec zabele na cesti, ker mu jt* • bil pri begu v oviro. V sveže zapadlem snegu so se njegove sledi dobro poznale in so vodile v dolino proti Nomenju. -o- Smrt vsled stekline. V silnih bolečinah je v ponedeljek, 25. aprila v celjskem Pasteurjevem zavodu izdihnil 621etni posestnik Anton Plev-čak iz Ločnega dola pri Rogaški Slatini. Dne 19. marca t. I. ga je bil vgriznil neznan stekel pes v mezinec desne roke. Plev-čak se je podal takoj v Celje v Pasteurjev zavod in ostal tam do 29. marca, ko so ga na lastno prošnjo odpustili. Cele tri tedne ni čutil nikakih težav. — Dne 22. aprila pa so ga naenkrat začele mučiti bolečine v grlu in vrnil se je takoj zopet v Pasteurjev zavod. Vendar pa je bila že vsaka zdravniška pomoč zaman in bolnik je podlegel grozni bolezni. -o- Smrtna kosa. Iz Št. Ruperta nad Laškim poročajo: Smrt pri nas v zadnjem času hudo kosi: 21. aprila je umrla pri Sv. Petru Amalija Rezman v najlepših letih, stara komaj 24 let. Celih 13 let je bila prikovana na bolniško postelj. Voijno je trpela, krščansko je umrla. Dne 22. aprila je zatlsnila trudne oči 821et-na Jerčka Vogrinc, p. d. Mar-tinčeva. V soboto, 23. aprila smo spremili k večnemu počit-jku v Glažuti pod Mrzlo planino |351etnega gospodarja Janeza Mlakar, p. d. Liplov. Neusmiljena jetika ga je pokopala v najlepših letih. 1 -0- Rinkole. Z dnem 9. aprila t. 1. smo dobili pošto, katera se nam bo dostavljala vsak torek in soboto v tednu iz Pliberka. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: SOO Din...................$ 9.40 1,000 Din................... 18.50 2,500 Din-..................... 46.25 5,000 Din.................... 92.00 10,000 Din___________________ 182.00 100 lir ___________________________$ 6.15 ' 200 lir _______________________$12.00 500 lir ...........................$29.00 1000 lir ............................$57.00 Pri večjih svot&h poseben popu at. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKftAJ&K a ČE$ARK, 455 W. 42nd ST, NEW YORK, N. T. 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. maja 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC trn Isa pujfUDBjii tioventki list ▼ Ameriki. F ~ \ Ustanovljen leta 1891. IzJuja taak dan raz on nedelj, non-deiikfit ta dneror po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, ill Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Za pol leta.. Naročnina: .$5.00 . 2.50 Za Chicago* Kanado in Evropo: Za celo leto___ 6.00 Za pol leta-___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newapaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i« čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov Uredništvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. namce. Še je prilika. Slovenske družine se zadnje čase prav pridno selijo v ^ečje naselbine. Dokler so bili sami in z malimi otroci so živeli in bivali po manjših naselbinah po majnar-skih okrožjih. Zdaj pa dorašča mladina. Sinovi še dobe delo, za dekleta ga ni in konečno odloči bodočnost mladine in družine se selijo v mesta. To pomeni, da narod bo posihmal bolj kompaktno naseljen. Mesta kot Chicago, Milwaukee, Joliet, Waukegan, Cleveland, Pittsburgh in Pueblo in druge večje naselbine, kjer so slovenska središča, se bodo večale. Zato bo vzgojno delo toliko lažje, ker bo narod bolj skupno. Pripravno je še polje. Toda,.kje so kažipoti! . . . Marsikaj se še lahko stori, če hočemo. Ampak zadnji čas, da se ohrani, kar se še da ohraniti. V velevažnih trenutkih smo in komur je kaj za stvar, naj bi spregovoril tako na 2.Š0! glas, kakor pač na glas more. Pokažimo, če je v nas še kaj Chicago, Canada and Europe: | slovenskega življenja, ali pa je nam vseeno, kako hitro izgi- ^Jjjjinemo ameriški Slovenci. Ti mati tam za morjem pa, daj nam svojega narodnega življenskega soka na kak način. Misli, kako bi nam pomagala, da bi tvoja in naša blagodoneča slovenska beseda živela kar najdalj mogoče tudi tostran morja. Saj ti bo le v korist, čim dalj bo živel med našimi zanamci spomin na te!—n. Subscriptions: For one year___ For half a year___ For one year.. For half a year___ .$5.00, TONETA SKOgO S HRIBA . ODNESLO Joliet, 111. Danes je nedelja ko to pišem. Drugače itak nimam časa. Delati cel dan, zvečer truden, človek rad sede, da se malo odpočije. V pondeljek, 9. maja sem Odmevi iz tujine... Iz članka v "Nar. Dnevniku," ki smo ga ponatisnili v včerajšnji številki, je razvidno,, da imamo doma le še razumnike, ki mislijo tudi na nas Slovence v tujini. Članek odkrito pove, da se domovina premalo briga za svoje izseljence. Tu je zadel v črno z milo izraženo besedo, kajti resnično se domovina doslej ni zanimala nič! Čestokrat se nam je zdelo, da domovina nas prezira. Povejmo odkrito besedo, da ves slovenski tisk doma prezira popolnoma delo ameriških Slovencev. Od lanskega leta naprej ne omenja slovenski tisk doma niti najvažnejših dogodkov po naših slovenskih naselbinah. Malenkost, bo rekel kdo — kar pa ni. Ameriški Slovenci prinašamo velikanske žrtve za vzdr-žavanje svojega prepričanja, pa kljub temu nismo ostali nikdar gluhi, kadarkoli je domovina trkala na naša srca, bodisi za to ali ono stvar. Vojna je pobrala domovini zvonove in marsikaj drugega, pa povejte, koliko je fara doma, da bi jim mislilj da nas je zadel sodnji ne pomagali rojaki iz Amerike pri tej ali oni akciji. Radi da- kakor bi jo hoteli raztrgati seda je najbolj sladka in tako bi bila tudi v teh slučajih. na kose, Tema je legla na zem_ Slovenski tisk doma, ves, bodisi tega ali onega prepriča-j ljo, objela naš hrib in zakrila nja, nima prostora za kako vest ameriških Slovencev. Za raz-'dolino. Viharji so zatulili svojo ne časnikarske race. ki so brez pomena, je prostora dovolj, za' ozno himno, tresle so se hiše kako vest ameriških Slovencev ni prostora. In vendar izhaja ^ ljudje so mislili, da jih vihar v Ameriki 15 slovenskih listov vseh prepričanj in te gotovo do-jodnese s hriba. Po dnevi je bi-bivajo starokrajski listi v zameno, je torej izključeno, da bi ne|lo> pa je vladala taka tema, da vedeli, kaj se med ameriškimi Slovenci godi; toda ni mesta, da bi se kaka beseda slišala o nas. In vendar smo prepričani, da bi naši bratje in sestre tam za morjem rajši čitali kake vesti o nas ameriških Slovencih, kakor pa razne izmišljene brezpomembne race. Odkrito povemo, starokrajski tisk prinaša cele kolone raznih vesti o albanskih, črnogorskih in macedonskih seljakih, a o slavnostih, ki so pogosto na dnevnem redu po slovenskih naselbinah po Ameriki, te prezira in o teh molči. Kako naj tolmačimo to obnašanje? Ali se ne zdi, da so slovenskemu ti- MALO PAPRIKE ŽARKOME-TOVEMU SANJAČU. Cleveland,-Collinwood, O. Collinwoodska brezverska gmajna menda nima več dostopa z dopisi v Prosveti, zato pa ima po Žarkometu vedno polna usta. Sedaj se je še collin-woodski Štrigelj zbudil iz dolgega zimskega spanja in priporoča, kar je zelo hvalevredno, da rabimo mnogo denarja v Collinwoodu, ker se bo zidala nova šola in povečala naša cerkev. Ne vem, ali se je rudeči Štrigelj toliko poboljšal, ali pa ga luna trka, da je pričel delati reklamo za "proklete farje." Upamo'pa, da se bo v dogled-nem času postavila nova šola in cerkev podaljšala brez pomoči Štrigeljna in njegove ban-de, ker vemo, da ima ista že itak preveč ekspenses s socialističnim domom. Vseeno se mu pa lepo zahvaljujemo za reklamo. V naslednjem Žarkometu se zopet Štrigelj norčuje, da imam bolezen v hiši, to je že / se ni videlo niti šest čevljev predse. Mnogo telefonskih in električnih drogov in dreves je podrl močni vihar, potrgal telefonske in električne žice; na stotine domov je bilo brez luči in številni domovi so bili poškodovani, ta tako, drugi drugače. Farmarjem po okolici je podrlo hleve, skednje in druga po sku doma več razni balkanski hribovci, kakor pa mi lastni si- si0pja. Mnogo materijalne ško- novi in hčere Slovenije, ki smo domovini ohranili in obvarovali | de je povzročene. Zdaj je pa bi se že naučili vozitV pametno" škodbe in na levi strani mu je zlomilo rebra. Potolčen je tudi na glavo in levo oko bo skoro gotovo izgubil in tudi levo roko ima vso odprto. Voznik avtomobila je bil iz Lockporta in je svojo žrtev pobral in odpeljal v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je na zdravniški oskrbi. — Rojaku želim, da zopet okreva in se vrne na dom k svoji bolni soprogi. Isti popoldan je zadel avtomobil na Chicago St. dvoje šolskih otrok, dve hčerke Rudolfa in Frances Kalčič s 1324 Elizabeth St. Avtomobilist je bil naj-brže pijan, kajti otroka je povozil na hodniku. Ena je stara 6 let, druga pa 8 let. Obe sta močno poškodovani na glavi in so na oskrbi v bolnišnici sv. Jožefa. Žalost je tem večja za mlado mater, ker se prav to-časno nahaja v otročji postelji. Tako na eni strani je veselje, na drugi pa neizrečena žalost. Družini naše sožalje! Ako bi bilo po mojem, bi vse take neprevidne avtomobiliste pošteno zašili v špehkamro, pa mobilskih cestah začelo graditi lepe umetne parke, kar bo naredilo pokrajino zelo mično in pestro. To bo velika reklama in zelo atraktivno za poletne turiste, ki bodo prihajali na počitnice k našim jezerom. . . V "Proletarcu" se naša osa Bise" 12 lawndaUke literatu- (tako se je podpisala) zelo ,re*~ Svetl 8Inovl- V Rimu ^ klaverno pritožuje nad slabim poleg svete"a strlca Mussolini-uspehom pri agitaciji za maje- Ja tudl svetl oče' Tam je vse vo številko. Pri društvih imajo ,sTeto' sveto ln P^sveto. Sveti dovolj drugih bolj pomembnih Je po navadl že star otec in koristnih svrh, za katera so iah po domače star kramp. Sta-društva ustanovljena, ne pa ,ri ocetje 80 navadno bolj ali podpiranje rdečih petelinov, ki je bi radi živeli na račun delav- skih žuljev.- Na Evelethu so imeli pred kratkim Kolumbovi vitezi veliko slavnost. Pri Evelethskem odseku Kolumbovih vitezov je tudi več naših rojakov. Slavnostni govornik je bil Martin Hughes, sodnik iz Hibbinga, ki je zelo prominentna oseba v tem okrožju. Navzočih je bilo več drugih odličnih okrajnih, državnih, kakor tudi mestnih uradnikov. Slovenski župnik Rev. Anton Leskovec je opra- izvzet. Bognedaj, da bi bil on vsaj malo šumast. On je nezmotljiv." — Tako-le modruje Zavrtnikov Žarkometar. Vsak, ki vidi v "Prosveti" tako-le časnikarsko modrost, mora priti do resnega prepričanja, da je na Lawndale poleg rdečega strica Jožeta še ena "svitla" zvezda, ki hudo trpi od luninega trkanja . . . res. Ampak sem mu že večkrat povedal, da se Štrigelj vedno vil običajno cerkveno opravilo le samega sebe v jezik ugrizne,,v cerkvi Rev- D- Patt pa ko hoče po drugih hlastniti. — Je P°delil blagoslov z Najsve-Ako imam bolezen v hiši, jo tu-i te-ižim- Po cerkvenih obredih di z lahkoto prenašam, ampak se je vršil družabni sesta-kadar pa božja roka poseže po Štrigeljnu, takrat sem radoveden, kako mu bo Žarkomet svetil! Ugriznil se je pa zato, ker pravi, da je Skebe med sv. misijonom nakupoval bogove in malike. No, če bi jih prav nek v mestnem Auditoriumu. Poročevaleu. GLAS OD SV. PETRA STEELTONA. IZ Steelton, Pa. Kratka dnevna zgodba. — V !New Yorku se poročni, da imajo tri popolnoma krotke slone. Ko so jih neki dan prepeljali čez cesto v cirkus, da nastopijo v predstavi, so velikani u-gledali sredi ceste miško, ki je pokukala iz kanala. To grozno prikazen so si velike dobričine tako gnale k srcu. da so v neznanskem strahu začele divjali i»o ulici in so pomandrali neko žensko. Šele po dolgem času so se umirili ... — Za resničnost j tu dnevne zgodbe jamčimo Sedanje postave niso v tem ozi-ru dovolj ostre. Plača nekaj, pa gre prost naprej. Treba bi bilo naložiti denarno kazen in zapor. To bi pomagalo. So že res nesreče, ki se dogode tudi radi neprevidnosti pasažirjev, ali teh je malo. Največ je kriva pijanost, potem pa drve svoje kare tjavendan in nič ne gledajo, kaj se zgodi. Zraven nesreč je pa tudi nekaj sreče in veselja. Gospa Štorklja vedno kroži že marsikatero posestvo pred biriškim bobnom? ! |ge cej teden kar mrzlo in bolj O ostalih zvezah, ki bi lahko obstojale, sploh ne govori- zgleda, da bi bila jesen, kakor mo. Kako na primer primanjkuje po naših naselbinah slov. !Spomlad. Res čudno vreme! organistov in godbenih učiteljev. Saj imamo močne naselbine, j Kar sem zadnjič poročal o ki bi jih lahko vzdržavale in vendar vedno manj jih je. Češka j Miss Železnik, da se je zgubi-inteligenca prihaja za svojimi izseljenci. Kako živahno na-,ja, se je ista že javila domov k rodno življenje je najti med Čehi, Slovaki in Poljaki! ^ 'starišem in sicer iz Chicage Ne polno kulturnih društev; teden za tednom obdržavajo pro- 'vem, kaj imate g. urednik ta-svetna društva svoje prireditve, zdaj predavanja, zdaj to in ;ko privlačnega v Chicagi da ono. Ni čudno, da je med Čehi in Poljaki tretja generacija še vse snj tja? čisto češka in poljska. Mestni komisar Strohm, ki Ko bi bile boljše in tesnejše vezi med nami in staro domo- jma v svojem področju tudi iz-vino, kako lahko bi bilo boljše tudi med nami v tem Oz.iru. Mati 'dajanje licenc za "soft drink domovina bi nam morala kazati smernice in dajati kar potre- [parlorje," je mož oster in re-bujemo v narodnem oziru. Mi pa bi pomagali od svoje strani. 'sen ter ne pozna nobene šale Ameriško Slovenstvo bi živelo najmanj še pol stoletja. Tako -Policajem je naročil da mora-pa, kako dolgo bomo? Leto za letom bomo ginevali, vedno ;j0 obiskati vse take prodajalne manj nas je in čez 20 ali 25 let bo izginilo še to malo Sloven- 'jn paziti, da bo vsak kupil li-stva, ki ga imamo. cenco, ali pa mora zapreti in Mati domovina bo morda to spregledala — ali kedaj? — 'opustiti prodajalno. Na ta na-Morda šele ob odprtem grobu, ko bodo ameriško Slovenijo čin je mesto dobilo zadnje dni spuščali že v večni grob. Tedaj bo zaplakala, če sploh bo, kaj 'za take licence Že nad $7000 sem storila, da nisem bolj skrbela za te moje, ki so bili moji, [znati je treba pa gre1 kosti mojih kosti in kri moje krvi . . . ^ ^ j Dne 9. maja je šel rojak Ste- in vendar smo še narodno močni. Po naših naselbinah od fan Kukar, 1210 Broadway St vzhoda pa do Pacifika se še pogosto sliši slovenska beseda na 'na delo, kakih sto korakov od odru in z njo lepa slovenska pesem. Narod, ki vzdržuje še 15 hiše je pridrvel avtomobil in v slovenskih listov, ni še tako majhen in slab. V njem je še sila 'temi podrl imenovanega roja- in to silo bi morali znati umetnim potom prenesti na naše za- ka. Revež je dobil težke po- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" kupil, saj nisem šel prosit Stri-, pa ga noče nič kaj pripoznati. geljna denar na posodo. Rad bij Vedno še silijo nazaj mrzli ve-pa vedel, ako je Štrigelj opazil trovi. A nič ne pomagajo, udati Skebeta pri sv. misijonu, naj'se morajo, saj smo že sredi mu bo povedano, da sem bil!maja. celi čas misijona v državi New j Opazujem tudi, kako lepo sc jrazgovarjajo naši rojaki sirom V Žarkometu z dne 6. majaj Amerike v priljubljenem listu ni Collinwoodskemu Štrigeljnu ' Amer. Slovencu. Tudi tukaj nič kaj po godu, da so vse naše j eden drugega sprašujejo, ako igre tako dobro obiskane, da | bero to in ono. Posebno se je jih morajo celo ponoviti; zato-1dopadla čitateljem povest "Ko-rej stresa svojo jezo na "Ude-jža Sveta." Tako lepe povesti še leženca" v Prosveti, ki je res-|ni biio v nobenem listu. Ne nico pisal, da so njih dvorane bom je pozabila, kakor je tudi prazne. Ker že vprašujete po drugi ne bodo, kateri so jo či-vzrokih, zakaj so vaše prire- tali. ditve tako klaverne, moram J Poroke so se vršile v sloven-konštatirati, da to ni naša kriv-|ski cerkvi sv. Petra. Te dni se da; obrnite se na Žarkomet, !je poročil Mr. John Butala z morda vam bo isti pomagal do j Miss Anna Husič. Ženitovanje boljšega napredka. Naj pa'Se je vršilo na najlepši način. Žarkomet sveti, kolikor se mu j Obilo prijateljev in znancev je poljubi, Štrigelj nova zgornja posetilo ženitovanje. Le žal, da Nastopil je lepi maj. a vreme'prav toliko, kakor za resničnost dnevnih zgodb, ki jih objavlja newyorski "značajni" liberalni dnevnik! Nevaren Yorku prid dvoranica bo pri tem vseeno o-stala vedno prazna. Karol Skebe. -O- KAJ JE NOVEGA NA ŽELEZNEM OKROŽJU? so se fantje, ko so se zvečer vozili okrog z avtomobilom, ponesrečili. Zadela jih je poulična kara. Štirje so bili ranjeni in avtomobil precej poškodovan. Prepeljali so jih v bolniš-Ely, Minn. Inico, kjer se zdravijo. Eden je Tukaj imamo jako neugodno |kudo poškodovan in je težko, vreme. Odkar je skopnel sneg, bo ostal- Poročila sta se tudi Mr. Anton Nazaj z Miss Mary Drago- imamo neprestano deževje in _ pa sneg spremljan z mrzlimi vi- .......j . J90 naši jharii- Dne 10- maja je padlo za ;Van. Tudi tu se je vršila svatba naselbini in ji dopnnasa nove- 2 palca snega. ga napredka. Pred par dnevi' je obiskala družino John Muhi- ča na 1415 Clements St. in pri- na najlepši način. Ol)a para je Zbirka za poplavljence v poročil naš domači preč. gosp. Mississippski dolini je dosegla ;župnik Luka Gladek. nad $500.00 v našem mestu. — | nesla mami dvojčke, dve zale .Velikodušno so pomagala tudi hčerke, katerih se vsi prav ve- [druga mesta na železnem okro-selijo. Moje čestitke! !žju. Drugega posebnega nimam; ' kadar bo, pa spet primem za pero in poročam. Vsem čitateljem pozdrav, zlasti pa Joliet-čanom na hribu! , Tone s hriba. Doba ribolova po tukajšnih jezerih je bila otvorjena zadnjo nedeljo. Vendar, ker je neprestano deževje in voda velika, ne bo takoj posebne sreče na ribolovu. Poroča se, da bo St. Louis County ob vseh glavnih avto- s pi-bese- Viggo Cavling: ŠKOLJKA. (Dalje.) t Vsi so sedeli, sklonjeni na vozilih, štolami v roki. Od časa do časa so z do vzpodbujali kulije, da bi brzino še povečali in da bi se skrčila razdalja, ki jih je ločila od morilcev. Tako je trajal ta lov približno kakih dvajset minut vzdolž glavne ceste Tokia, dolgega Main Streeta. Tu se vozila roparjev naenkrat ustavijo. Ena od rikš se je zaletela v tramvaj. Razbojniki se ustavijo, da dvignejo padlega tovariša. Medtem pa se jim zasledovalci že znatno približajo. Razdalja je postala naenkrat prav majhna. V tem trenutku naznanijo piščalke in Pa tudi gospa Štorklja prihaja od časa do časa k nam. K družini Mr. in Mrs. John Ma-lešič je prinesla čvrstega fantička, katerega so nadvse veseli. Kumovala sta Mr. in Mrs. Stefan Vejda. Družini Mr. in Mrs. Marko Duralja pa je prinesla brhko hčerko. Kumovala sta Mr. in Mrs. Joe Simončič. Vsem moje čestitke! A. L., zastopnica. svet. — V New lep mlad mož k advokatu vprašat za svet, kako bi mogel bogato žensko odpeljati, ne da bi grešil zoper postavo. Advokat: "Tu je le eno mogoče. Vi morate s tisto žensko le na konju pobegniti in reči, da je konj z vama pobegnil!" — Mož odvetnika lepo zahvali in gre. Drugo jutro je advokat s strahom zapazil, da je njegova hči z onim moškim na imenovani način pobegnila. Zmota. — Gospod logar "pride ob treh zjutraj iz gostilne domov. Ko se razpravlja, se žena zbudi in reče: "Ali hočeš zopet na lov — misli vendar na svoje zdravje in name tc.r ostani doma!" — On: "Imaš prav, ljuba moja, — bolj pametno je, da grem spat!" Top in Kitajec. — Po vojski so se v Južni Afriki demonstrirali topovi, da bi strahovali domačine. Vse odličnjake so povabili k tej prireditvi. Angleška baterija je obstreljevala neki gozdič. Ko je komandant mislil, da je obstreljevanje doseglo svojo namero, je izjavil, da sedaj v tem gozdu ni moglo ostati nič živega več, ne živali ne ptic, celo listi na drevesih so uničeni. Vsi gledalci so nato šli na kraj razdejanja, da se prepričajo, kako so učinkovali topovi. Ko pa so se približali gozdičku, plane iz njega pet kitajskih kulije v, ki \si prestrašeni hite nasproti. Topovi so morali vse uničiti samo Kitajcev ne. gongi, da je šest ura. Velike tovarne izbruhnejo na Main St. množice delavcev in delavk. Cesta se naenkrat napolni z reko ljudi, ki so buče in šume hiteli na visokih cokljah domov. Promet ustavi morilce in zasledovalce. Množice začno kričati za roparji in nekateri jih skušajo celo ustaviti. Naenkrat izginejo roparji v stransko ulico. Ko zavijeta hip kasneje Beit in Alfred okoli ogla za njimi, zašume mimo njih krogle. Roparji so zgrabili za puške, da bi se iznebili svojih zasledovalcev. Streli so razburili množico. Nekaj krepkih mladeničev je prihitelo, da ustavijo rikše, toda roparji so se vrgli na trebuh in naperili srebrno se lesketajoče puškine cevi proti bližajočim se. Na vsak strel se je zvrnil kdo v prah. Resen boj za življenje se je pričel. Alfred lila proti zadnjemu vozu. Med tem se je vlegla na mesto tema, hitro, kakor je to navadno v orientu. Istočasno pa je zažarejo v Tokiu na tisoče luči. Iz ozke ulice so vozovi zavili proti pa-lačnemu trgu, ki je bil že ves v temi. V dalji, za širokim kanalom, so opazili beli mikadov grad, katerega strehe so bile iluminirane od neštetih, luči. Lov se je viharno nadaljeval preko trga. Vedno več ljudi se je priključilo zasledovalcem. Roparji so prišli v trdo stisko. Tu jim je prišlo na misel, da bi raztresli denar po cesti. Izpraznili so mošnjo srebra nad glavami svojih zasledovalcev; ti se naenkrat ustavijo in prično vneto pobirati denar Alfred je zaklel. Nemogoče je bilo priti kam naprej; mladina, ki se je tepla za denar, je bila na potu. Tudi streli so dosegli svoje. Vozili kapi- streljeni. Naenkrat zakriči eden Beitovih kulijev; zadet je bil v prsa. Ko je tekel, mu je prestrelila krogla nit življenja; noge so se mu opotekale, toda telo je teklo še vedno naprej; prekucnil se je v kozolcu ter se v naslednjem trenutku zvrnil kot kamen v prah. Sedaj se prično kuliji braniti, da bi šli še dalje. Bili so od dolgega teka izmučeni kajti tekli so že dobro uro; usoda njihovega tovariša jim je zlomila pogum, preplašeni so stali tu in si brisali z robci pot z obrazov. Niso hoteli teči več dalje. "Onemu, ki teče še dalje, obljubim tisoč dolarjev!" zagrmi Beit. Tisoč dolarjev! Pri svetem Budi! Kako sijajna ponudba! In kuliji zopet napnejo jermena in stečejo dalje. Naprej! Naprej! Kapitan je bil sedaj prvi. Krogle so žvižgale krog njega. Toda njegovi kuliji se ne in Beit sta odgovarjala s tem, da sta ustre-. tana in Bajmakova sta bili že večkrat pre- ustrašijVin voz drči dalj e. "Hitreje, hitreje, rumeni lenuhi!" zakriči in ustreli z revolverjem v zrak, da preplaši ljudi. Roparji so bili že blizu obupa. Žrtvovali so mošnjo za mošnjo, da bi se mogli vsaj za nekaj metrov bolj oddaljiti od zasledovalcev. Eden Ba j makovih kulijev je bil ranjen. Pet minut kasneje pade še eden in Alfred je moral Bajmakovu odstopiti dva od svojih. Divji sprevod preteče palačni trg v vsej njegovi dolžini, dokler ne izginejo rikše zopet v malih ulicah. "Vraga!" zakliče kapitan. "Sedaj se prične boj!" Imel je prav. Kakor hitro je zavil voz v eno ozkih ulic, se je pričelo streljanje z novo srditostjo. Krogle so padale tako na gosto, da so se kuliji preplašeni umaknili in niso hoteli napraviti niti koraka dalje. Petek", Italija-gospod&r Albanije '"Vossische Zeitfung" v Berlinu priobčuje senzacionelno poročilo svojega tajnega poročevalca v Albaniji. Iz tega poročila navajamo nekatere važne podatke, ki pričajo, da je Italija spremenila Albanijo v svojo kolonijo. Otok Sasena je postal vojaško opirališče I-talije na Jadranu. Otok je postal morska utrdba prve vrste. Opremljen je s številnimi modernimi topovi, posebna radio-postaja pa opravlja poročevalsko službo. Sasena je postala jadranski Gibraltar. Italija lahko sedaj vsak čas zapre o-trantsko morsko ožino, ki je komaj 80 km široka, s tem da prične streljati s topovi z obeh obal morja. Vse druge vesti, da so se italijanske čete izkrcale še kje drugje v Albaniji, so brez podlage. Italija Albanije sicer ni vojaško okupirala, pač jo je civilno. Albanija je prenehala obstojati kot samostojna država in ie danes de facto italijanska kolonija. Ta ugotovitev je neprijetna tako za Albance, ki ne marajo tuje nadvlade, kakor za Jugoslovane, za katere pomeni lasten poraz, kakor tudi za vso Evropo, ker priča, da se da še vedno, kljub Zvezi narodov, osvajati tuja zemlja. Ahmed Zogu je nekaj tednov kasneje, ko je s pomočjo Jugoslovanov vkorakal decembra 1. 1921. v Tirano, pričel pogajanja z Italijo. Italija se je predvsem zanimala za osnovanje albanske državne banke. NTeka italijanska finančna skupina je dobila pravico, da sme "0 let izdajati albanski papirnati denar ter kovati novce. Albanci smejo podpisati le 19' 7 delnic lastne državne banke. preide monopolna uprfeva v doglednem Času v italijanske roke. Italija je piičela tudi izrabljati albanska petrolejska polja. Vsa zunanja trgovina je v rokah Italijanov. Meseca julija 1. 1926. so hoteli Italijani dati svoji okupaciji na finančnem, gospodarskem in trgovinskem polju tudi politična jamstva. Ahmed Zogu je moral zaprositi pri Zvezi narodov za protektorat Italije nad Albanijo. Po livornskem sestanku meseca avgusta leta 1926. je Anglija pričela odkrito ščititi italijanizacijo Albanije. Italijanski vpliv pa je pričel naraščati tudi na drugih poljih. I-talijani so prevzeli vso albansko zunanjo pošto. Vodstvo albanske pošte je prevzel nek i-talijanski "organizator". V Tirani so Italijani zgradili posebno radio-postajo. Italijanski avtomobili prepravijajo deželo, Italija je z nakupom raznih zrakoplovnih družb mo-nopolizirala letalstvo za prihodnjih deset let. Kazen tega prejema Italija 75% dohodka iz prodaje zrakoplovnih znamk. V albanski vojski deluje več italijanskih častnikov kot inštruktorjev. Albanski žandar-meriji pa poveljujejo angleški častniki pod vodstvom generala Percva. Toda armada je brez pomena za italijanizacijo dežele. Važnejše je, da se v Rimu pogajajo o prodaji nemško-dan-ske lesne družbe "Inag" nekemu italijanskemu konzorciju. "Inag" poseduje v Albaniji obsežne gozdove, ki segajo prav do morja. ŽRTVE POVODNJI. Pouk o tem in onem. SIROVINE, KI JIH UPORABLJAMO V TEKSTILNI INDUSTRIJI. Med mnogovrstnimi proizvodi svetovne trgovine spada bombaž k najvažnejšim. S pridelovanjem bombaža se bavi na milijone ljudi. Služi pa bombaž človeku za obleko. Bombaževa vlakna so nad vse mehka in upogljiva, poleg tega pa vendar tako dolga in dovolj trdna, da lahko spredemo iz njih zelo tanke niti. Slika nam predstavlja naselbino beguncev, ki jih je voda pregnala iz njihovih domov, za katere zdaj skrbijo pomožne organizacije in nabirajo sklad za prehrano teh nesrečne-žev. Šotorišče, ki ga vidimo na sliki, je v bližini Forest City, Ark. ZA ŽIDE VELJA ŠE PO SMR- vabi drugam. — Nekega dne je TI GESLO: SVOJI K SVOJIM! potrkal v Rimu na vrata bene- Poljski listi pišejo, da je dikti*skega samostana sv. Am-imel grobar v znanem romar-|broziJa Postaran gospod odlič-skem kraju Censtohovi večkrat vnanJ°stl- p™sil je za spre-iste sanje: Neki vojak mu je Jem" Med mladl™ novinci je pravil, da ne sme ležati na katoliškem pokopališču, ker je žid. Grobar je šel končno na židovsko občino, kjer je povedal to zgodbo. Občina je obvestila rabinca in ta je sklenil moliti za dušo neznanega vojaka. Toda v istem času je prišla k rabincu neka priletna Židinja iz Odese. Sporočila je, da išče grob svojega sina, katerega ni videla od mobilizacije 1. 1914. Pred kratkm se ji je prikazal v sanjah in je rekel, da leži v Censtohovi na kato- novi redovnik poslušal bogoslovne nauke in je pel novo mašo. Takrat se je šele zvedelo, da se skriva pod skromno re-dovnikovo haljo nekdanji general, ki je svoje čase v sijajni generalski uniformi jahal na čelu svojih polkov. -—o- RAZOROŽEVANJE. Te dni je končalo zborovanje za razorožitev v Ženevi. Uspeh konference je ta. da ostane vse pri starem. V enem političnih pregledov smo popisali potek liškem pokopališču. Rabinec je j Sej in predlog Nemca Berns-pričel poizvedovati in je kon:jtorffa, ki je padel v vodo. Bel-čno dognal, da je bil resnično.gijski senator Lafontaine je ob pokopan pred leti vojak, ki ni koncu zborovanj vložil na med-imel nobenih izkaznic razven narodnem mirovnem uradu po-prepustnice z imenom "Mauri-|sebno spomenico, kjer pravi, javno mnenje Že v jeseni 1. 1926. je bila Italijani so v zvezi z držav- civilna okupacija Albanije do-no banko ustanovili tudi po-) vršena. Albanija je morala od-sebno družbo za gospodarski! stopiti na vseh gospodarskih razvoj (Svea), ki ima prednost1 poljih Italiji posebne koncesije, pri graditvi javnih naprav. A1-; Zmagoviti vojskovodja tega banska vlada se je obvezala,' dveinpolletnega prodiranja je | Kapusta". Po imenu so ga! da je svetovno da bo pri vseh javnih delih bil italijanski poslanik baron jimeli Poljaka in so ga poko-v pošte val a italijanske tvrdke Alois, ki so ga sedaj nagradili med katoliki. V resnici pa v prvi vrsti. I s poslaniškim mestom v Tokiu.!Je žid in so tudi našli nje- Kot jamstvo za naloženi ka- Albanija je postala 1. 1913. pital služijo vsi albanski mono- na londonski poslaniški konfe-poli (na sol. cigaretni papir in| renči samostojna država. Tri-vžigalice). Ker je gotovo, da najst let pozneje pa je postala Albanija ne bo zmagala o-' z angleškim dovoljenjem de . romnih obresti svojih dolgov,' facto italijanska kolonija. -o- gov grob. Ostanke s6 prenesli na židovsko pokopališče in jih pokopali z vsemi obrednostmi. Stara Židinja je ostala v Censtohovi. Od tega časa imela sanj o zamenjanem gro- borožene očarane. države še bolj raz- BOJKOT PROTI JUGOSLOVANSKI ŽITNI TRGOVINI. NAJVEČJA URA. 1. majnika je bila svečano ni vecjizrogena na Dunaju javnosti i. . , . . - .največja ura v stolpu na 111 tudl grobar Je imel mir- Marktplatzu. Ura je delo prof. Zagrebška "Novosti" poročajo, da se med italijansko in sovjetsko vlado vodijo že dalje < asa pogajanja za ustanovitev posebne proste cone v beneškem pristanišču za rusko žito. Iz dobro poučenih beograjskih diplomatičnih krogov je dobil dopisnik "Novosti" o tej stvari še te informacije: Da se vodijo pogajanja med sovjetsko in italijansko vlado v s vrh o odstopitve svobodne cone v beneškem pristanišču za rusko žitno trgovino, je popolnoma točno. Ta pogajanja so tem značilnejša, ker dokumentirajo dvoličnost Mussolinija do Anglije, pa čeprav je ravno ta naredila Italiji velike usluge glede italijanskih aspiracij na Balkanu. Da ne postane Anglija neza-upna in nezadovoljna, skuša Italija prikriti oficielni enačaj pogajanj s tem, da izjavlja, da vodi pogajanja "Lloyd Triesti-no" z ruskim žitnim kartelom "Export-Hleb" iz Odese. Poleg ruske cone v beneškem pristanišču pa se namerava ustanoviti tudi velika prodajna agentura, ki naj spravi rusko žito na trg sredozemskih dežel in Srednje Evrope. Italijanska vlada je prepričana, da bo znatno cenejše rusko žito popolnoma izpodrinilo jugoslovansko iz Italije, Švice, Bavarske, Avstrije in južne Nemčije, kjer povsodi dominira sedaj jugoslovansko &ito. Prvotno so se vodila pogajanja. da dobi Rusija svojo cono v genovskem pristanišču, a Matscha in je prava umetnina. Vsako uro igra nov zgodovin- i i i i. opus: od križarskih in ljud- je kasneje italijanska vlada , zemlje komet, katerega pozna- skih pesmi do Carinskih plesov KOMET PRIDE. Konec junija pride v bližino predložila beneško. jmo pod imenom Pons-Winne Dočim hoče ruska vlada naj-|Cke' . Ko J*e bil zadnjič blizu ti trg za svoje žito, hoče itali-jfemIje' to le Pred šestimi leti, ■lici-;™ 7i'fnm ri^irr«; f'e povzročil mnosro neumestni* janska z ruskim žitom dvigniti Benetke in obenem udariti p o v. govoric mnogo neumestnih mogočem trčenju z Jugoslavijo. Pogajanja med zemI-j«> konec sveta itd. Takrat italijansko in sovjetsko vlado;-1® Prišel v bližino zemlje, ki je so v končnem stadiju in bodo |biJ Pa vendar še 13 milijonov kmalu zaključena." milj oddaljen. 26. junija pa se -o--**am bo Približal na -5 ali 4 mi- TO JE PRAVI LIBERALIZEM lijone miU- In astronome zani-Pod liberalizmom razumemo ;ma Ie to' ker se ho baje pribli-danes neke vrste naprednih v doseaaj še neznano bli-struj. Cestokrat so pa te v res- žino zemlje. Vse govorice leta niči prav nazadnjaške. Resnic- 1921-> da bo, če ne z glavo pa ni zgled liberalizma (beseda!vsaJ z repom zadel ob zemljo, pomeni "svobodnjaštvo", ki in če ne drugega, pa bo pustil pusti vsakemu, da se prosto ina zemlji strupene pline, so bi- razvija) je pa ta-le: Prejšnji teden šo v Parizu slovesno otvorili novo široko' ulico "Haussfcnannov bulvar". Haussmann je bil prefekt pariškega (seinskega) okrožja. Čeprav je bil protestant, je vendar visoko cenil vzgojno vrednost prave katol. šole. V slehernem izmed 80 mestnih delov Pariza je ustanovil po dve šoli. Eno 'iajično" brez verskega pouka in eno strogo katoliško. Poleg šole je dal na vladne stroške sezidati zavetišča. "Lajična zavetišča" so vodile mestne gospodične, katoliška pa naše redovnice. Prefekt Haussmann sam je potem povedal, da se je hotel prepričati, kje je večji napredek. Tako širokogrudnih in liberalnih oblastnikov je pa malo. -o- —Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec." le le prazno strašilo. in odlomkov iz Haydnovega oratorija "Vstvarjenje sv^ta." Obenem z godbo nastopajo zgodovinske .osebe: Mark Av-relij, kot utemeljitelj Vin 'obo-ne, Kari Veliki, Rudolf Habs-„ burg, princ Evgen, Marija Terezija, Haydn in dr. Listi upajo, da privabi ura veliko turistov, ker ima pri njih u»peh tudi praška ura, ki kaže le Kristusa in 12 apostolov. -o- dolgočasil in postajal čedalje manj živahen, je sedaj popolnoma predruga'-en, živahen m ima izboren tek. Zanima ga prav vsaka stvar, medtem ko je preje ležal kakor bi biT mrtev. Pri reptilih iz tropičnih pokrajin, kateri nimajo nikdar preveč solnca, se je poskus z vita-steklom še »posebno dobre obnesel in celo levi so se zel«, popravili. Da ni več daleč čas, ko se bo tudi človek posluževal tega stekla, je več kot gotovo. -o-- GROZE NAM POTRESI. Sir Oliver Lodge, angleški o-pa70valec potresnih katastrof, trdi, da se nahaja površina naše zemlje v neobičajnem stanju. Imeli smo že potrese v Čili in v Argentiniji. Sunki so se čutili tudi v delovanju podmorskih kablov. Strašni viharji in cikloni so opustošili južno Španijo in severno Afriko. Na nebu BOJEVNIK KRISTUSOV IN KRALJEV. Pred kratkim je uw! v Rimu benediktinec pater Alfonz Fu-sco. V zadnjih vzdihih jo umirajoči pater prejel še poseben papežev, blagoslov. Nato so pa začeli prihajati sožalnl brzoja-vi od kralja in od drugih odličnih generalov. Kako, da so se ti spomnili na revnega redovnika? Alfonz Fusco je bil sprva častnik. Bil je v Afriki in se je tam tako odlikoval, da je dosegel čast majorja. Ko se je vrnil v domovino, je postal polkovnik in je bil prestavljen za časa mesinskega potresa leta 1908. v Mesino, da vodi rešilna dela. Vsled svojih zmožnosti je prišel do generala in do divizij-skega poveljnika v Padovi. Tedaj je začutil, da ga klic božji AVSTRIJSKE VOLITVE Te dni so šli volivci v Avstri- jse je večkrat pojavila polarna ji na volišče. Že par mesecev svetloba, ki jo je često sprem-sem je besnela prava volivna ljalo bobnenje pod zemljo. Po-mrzlica med obema najmočnej- novno je bilo mogoče konstati-šima strankama, med krščan- rati tudi elektromagnetično skimi socialci in med socialni-'burjo. mi demokrati. Krščanski soci- Učenjak smatra, da stoje vsi alci so se zvezali z velenemci ti pojavi v zvezi s potresi na za skupen voliven nastop v naši zemeljski obli. , Na dnu "enotno listo". Ta je dobila 79 sedežev v dunajskem parlamentu, socialni demokratje 67 in agrarna zveza 6. Za 13 sedežev še ni določeno komu bodo pripadli. Končna odločitev se bo pokazala šele čez par dni. Vendar se že zdaj lahko računa, da bo pripadlo še šest mest enotni listi, socialistom 4 in agrarcem 3. Razdelitev v parlamentu bo torej naslednja: krščanski socialisti 75 velenemci 10 socialni demokratje 71 agrarna zveza 9 Krščanski socialci so izgubili 7 poslancev, socialisti so pa 3 pridobili. Demokratje, .narodni socialisti, židje in komunisti niso dobili nobenega po- oceana se opazijo velikanske izpremembe. Fenomeni električne burje nastajajo po sodbi Lodgea samo v zvezi s potresnimi katastrofami. Zategadelj j>rorokuje učenjak v letošnjem letu velika presenečenja. Obetajo se nam potresne katastrofe, ki bodo/postavile ljudi pred težke preizkušnje 'in prinesle ljudskemu rodu mnogo gorja. -o- O ŠTEFANU RADIČU. V zagrebški pokrajinski zbornici se je Radič prav nesramno skopal nad časnikarje. Ti so mu pa vrnili šilo za og-njilo in sklenili, da ne bo niti enjist v Zagrebu ničesar črhnil o Radiču. Zdaj se pa mož praska za ušesi, ker se je zaletel. razvite industrije, se dovažd vsa ta ogromna množina volne v Evropo. v Silne važnosti so razlike cen, s katerimi mora računati evropski proizvajalec. Avstralski in južnoameriški kmetovalec ne plačata za pašnik skoro nič. Ugodno podnebje dalje dovoljuje, da se ovce lahko pozimi in poleti na prostem pasejo. Tako posestnikom ni treba' skrbeti ne za hleve in za zimsko pičo. Tako lahko nudijo slanca. V koroški deželni zbor sta izvoljena od Slovencev dr. Petek in dr. Poljanec. -o- ČUDOVIT UČINEK ULTRA-VIOLETNIH ŽARKOV. Anglež Lamplongh je iznašel neko steklo, katero imenuje vita-steklo, ki ima to lastnost, da propušča ultravioletne žarke, kar se pri navadnem steklu ne vrši. Za sedaj je proizvod zelo drag, tako da ne kaže začeti z izdelavo na debelo. Sestavina je tajnost, za katero ve izumitelj sam. V londonskem zoologičnem vrtu pa so jo kljub velikim stroškom napravili pri živalih, ki izhajajo iz tropičnih pokrajin in jim v ujetništvu manjka teh žarkov, radi česar hirajo in iih mnogo tudi pogine. Uspeh je po dveletni rabi naravnost sijajen, tako da je vodstvo zoološkega parka sklenilo, da vpelje tako steklo pri vseh živalih. Poseb-razocarano nad neuspehom no opice, med njjmi mlad konference. Morda bodo pa o- lorang-utang, kateri se je sihio Bombaž so poznali že stari j volno kljub dolgi prekomorski Indijci, Arabci so ga gojili že za Mohameda in ko je prišel Kolumb v Ameriko, je našel tam bombaževec; Američani so nosili obleko iz bombaža ter so izdelovali iz njega zastore, preproge in drugo. A čeprav so gojili bombaž v vseh deželah s primernim podnebjem, je dobil pravo veljavo v svetovni trgovini šele, ko so ga začeli Evropci gojiti v Severni Ameriki. vožnji za ceno, ki je za evropskega posestnika veliko prenizka. Posledica te prekmorska konkurence je ta-le: gojenje ovac v Evropi se vedno manj izplača in pojema od leta dO leta, v kolikor goje ovce bolj radi volne. Že izza pradavnine igra lani v zgodovini človeške omike silno važno vlogo. Egipčani so zavijali svoje mumije (trupla V Severni Ameriki so zasa- ranjkih) v platno. dili s črnimi sužnji velikanske površine zemlje z bombažev-cem. Za velike državljanske vojne severnoameriške (1861. do 1864) je pridelava bombaža tako nazadovala, da evropske predilnice niso dobile več dovolj bombaža; to se hoteli nadomestiti s tem, da so začeli saditi bombaževec v idrugih je gojenje Tudi lanu pri pra- Slovanih staro. V prejšnjih časih je bilo tkanje platna domača industrija tudi pri Slovencih. Danes pa to vedno bolj pojema. Največ lanu je pridelala prej Rusija. Največ lanu predelajo v platno na Angleškem. Toda kljub temu, da tkejo deželah, pred vsem v Vzhodni; iz lanu najlepši damast, pddo-Indiji, dalje v Egiptu. j ben sviti, kljub temu, da izde- Pred svetovno vojno so pri-J lujejo iz njega čipke, ki so, ka-delali na vsej zemji nad 20 mi-, kor bi bile izdelane iz slonove lijonov zavojev (po 200 kg); kosti, si je vendar bombaž o-bombaža; od tega je odpadlo svojil svet. Obrtu platna se je na severnoameriške Zedinjene ! porodil nov tekmec: vzJiodno- države kakih 13 milijonov, torej skoro 3 četrtine vse svetovne proizvodnje. Največ bombaža se d ova ž a na Angleško, kjer je mesto Liverpool prvi svetovni trg za bombaž. Anglija proizvaja skoro polovico vseh bombaževih izdelkov. Še večje važnosti kot bombaž je volna. Med vsemi državami pridela največ volne Francija; na drugem mestu je Angleška. Medtem ko se je Evropa zadovoljevala prej s sirovinami, ki jih je sama pridelala, je danes navezana na uvoz. Avstralija in južnoameriške države so začele v začetku 19. stoletja gojiti ovce in danes se redi v teh deželah kakih 200 milijonov ovac. Ker pa nimata j ne Avstralija ne Argentinija n i i indijska juta. Juto so v Vzhodni Indiji sicer že od zdavnaj uporabljali, a šele po letu 1850. so začeli uvažati juto v Evropo. Zopet je dala za to povod vojna. Ko namreč Angleži za Krimske vojske niso mogli dobiti iz Rusije lanu, so segli po nadomestilu in začeli uvažati v Evropo juto. Iz nje delajo konopce, vrvi. vreče, jadra, preproge itd. Kalkuta je glavna izvozna luka za to sirovino. Glavni deželi, v katerih se prideluje juta, sta Angleška in Vzhodna Indija. Tudi iz živalstva dobiva tekstilna industrija neko zeloi važno sirovino: svilo. Gojenje sviloprejke je v Vzhodni Aziji prastaro, toda šele v 6. sto- (Dalje na 1. strani.) Denar v Jugoslavijo brzojavstasai potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: $ 5,00 ....... 6.15 200 Din ... 4.45 10.00 ....... 11.25 500 Din 9 80 15.00 ....... 16.35 1000 Din ... 18.9Q 20.00 ....... . 21.45 1500 Din ... ... 28.00 25.00 ______ . 26.55 2000 Din ... ... 37.00 35.00 _______ 36.70 3000 Din 55 40 50.00 ....... 51.90 4000 Din ... ... 73.50 75.08 _______ . 77.50 5000 Din ... 91.60 100.00 ______ . 103.00 10000 Din 182 OO 200.00 ....... . 204.50 15000 Din 273 00 300.00 ....... . 306.06 20000 Din .... .. 363.00 400.00 ....... . 407.50 36000 Din .... .. 543.0Q 500.00 ....... . 509,00 40000 Din .... .. 724.00 600.00 ....... . 610.50 50000 Din 902 00 700.00 ....... . 712.00 60000 Din 1082 00 800.00 ....... 813.00 70000 Din .... .. 1260.00 900.00 _______ . 914.00 80000 Din .... .. 1441.00 1000.00 ....... . 1015.00 90000 Din .... 1620.0a Za pošiljke po pošti se Orders, American Express Osebnih čekov po pošti ne sprejema samo Money; ček, ali pa bančni draft, sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov y Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, n i!, Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 Petek, 20. maja 1927. amerikanski slovenec •• ■ ...... Sirom Jugoslavije. Težka nesreč*. V Reindolu (Reinthal) se je 12. m. m. ponesrečil hlapec Janez Rt&s, u-služben pri g. Kajfežu. Pri nakladanju težkih hlodov se je zvalil hlod na nogo in mu jo zmečkal do kolena. Težko ponesrečenega so pripeljali v Kočevje in od tu z vlakom v Ljubljano v bolnico. Nbvi zvonovi. Dva bronasta zvonova so dobili pri podružnici na Sv. Ani (Annaberg). Prvi tehta 461 kg, drugi pa 205 kg. Plačali so ju dobrotniki iz A-merike in okoliških vasi. — V Predgradu so dobili železen zvon, ki tehta 948 kg. Požar. V noči od ponedeljka na torek 26. aprila je izbruhnil nenadoma ogenj pri posestniku Jakobu Uršniku v župniji Trbo-nje nad Muto. Požar je popolnoma uničil hišo ter skedenj, ker v temni noči je bilo zelo težavno gasiti. Živino in svinje se je posrečilo rešiti z največjo težavo. Sumi se, da je podtaknila ogenj zlobna roka. Uršnik, ki je tudi ključar cerkve sv. Daniela, je bil na srečo zavarovan precej visoko. Polzela. LTmrla je pri nas Angela Hriberšek, stara komaj 18 let. Najbolj žalostne praznike bil zato, da je pomagal nekemu kmetu spravljati hlode s hriba. Ob 8. uri zjutraj se je vsedel h progi in pričel zajtr^ kovati ter ni opazil bližajočega se tovornega vlaka. Lokomotiva je tako nesrečno oplazila Perovška po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten na tla. •— Prepeljali so ga v službenem vagonu v bolnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali. Pogorela je v noči od 15. na 16. aprila hiša Valentina Bene-teka v O j strem št. 42. Ogenj je nastal po nesreči. Družina je hudo prizadeta; revna je že tako, ima bolno hčerko in vrhu vsega tega še zdaj ta nesreča. Rešiti ni mogla prav nič od svojega malega imetja razen enega petelinčka, ki je sam pravočasno pred plamenom od-letel. Tudi ni bila zavarovana. Beda je sila velika. -o- Z Gomiljskega v Savinjski dolini V petek, 22. aprila na Gomiljskem po- porocajo: je umrla sestnica Frančiška Virant v 74. letu starosti. Bila je vzor prave krščanske žene, ki se je skrbno brigala za svojo rodbino in storila dobro, komur in kjer je je imela družina Ševčnikar. Na \e mogla. Zato je bila "Vrba-Veliko noč je umrla hčerka netova mama" tudi daleč na-Anica v starosti 21 let. Na ve- okrog spoštovana in priljublje-liki četrtek je utonil štiriletni na jn med vsemj znanci gotovo sinček kovaškega mojstra Fra- ni jmela nobenega sovražnika, na Terglav. Lansko leto majni- Kako radi so jo imeli ljudje, se ka mu je umrl en sinko, letos je pokazalo tudi pri pogrebu, no zadene Bovčape in Trentar-je, ki jim je kozjereja glavni vir dohodkov. Davek gre od 10 do 20 lir na vsako kozo, ki se pase v gozdu. Zakonodavec hoče z davkom zmanjšati kozjerejo, ki da uničuje gozdove. Poslanec Besednjak je rimskim ministrom skušal dokazati,, da na Bovškem radi kozjereje niso gozdovi trpeli; na drugi strani pa gozdovi sami se ne dajo izkoristiti, ker so preveč oddaljeni od prometnih zvez. Avstrijske vlade so upoštevale gospodarsko stanje Bovčanov in Trentarjev in delale pri njih vedno izjemo. Minister za narodno gospodarstvo Belluzzo je poslancu odgovoril, da ne more vpoštevati želje Bovčanov in Trentarjev. -o- Vlomilska tolpa okoli Rogaške Slatine. V noči od 12. na 13. m. m. so neznani tatovi vdrli v delavnico ključavničarja g. Rus-la pri Svetem Križu tik Slatine, pokradli železnega orodja ter se spravili na sosedno trgovino g. Lesjaka. Odprli so .železna okna ter z velikanskim drogom že izbili dve močni, železni prečki. Vsled ropota so se domači zbudili; ko so lopovi to zapazili, so ubežali v Rjavico, kjer se jim je posrečilo vlomiti v trgovino z mešanim blagom g. Adolfa Ogrizka. Trgovino so popolnoma izropali. Vsi sla-tinski in okoliški trgovci imajo nočno stražo, posebno sedaj pred Veliko nočjo, da se zavarujejo pred tatovi. -o- Redka slovesnost, kakršne Ljubljana še ni videla, se je izvršila letos veliko- smrtno ponesrečil drugi, res katerega se je udeležila ogrom-težka preizkušnja za starše. na množica, čeprav je lilo ka- Iz Dražgoš. Na veliki četrtek kor jz škafa. Domači pevci so ji smo položili k večnemu počitku zapeli dve žalostinki na domu mladeniča Lojzeta Brce. Bil je jn 0}j odprtem grobu, g. župnik no™ ponedeljek v ljubljanski član orlovskega odseka in kat. | pa je jmel v cerkvi lep spomin- škofijski kapeli. Gospa Tsune-prosvetnega društva. Kako smo ski nagovor, ki je šel vsej mno- Skušek, rojena Kondo-Ka-ga c&nili, se je pokazalo pri po- žici do srca. Pogrebne obrede jvase v mestu Gifu na Japon-grebu. Za njim ne žalujejo le je skupno z g. župnikom opra- jskem Je ta dan prejela zapore-starši, bratje in sestre, ampak vil tudi g. Janez Šporn, misijo-vsi, ki smo ga bližje poznali. nar Vincencijeve družbe in ne-Bil je izvrsten igralec našega čak pokojnice. Ena hčerka u-odra, prijazen in postrežljiv mrie je usmiljenka, druga uči-napram vsakomur. Radi silnih teljica, dve pa sta doma na po-muk zadnjih tednov je pač za- 'sestvu. Svetila ji večna luč! služil, da praznuje Veliko noč -o- v nebeškem Jeruzalemu. Davek na kozjerejo ostane. Težka nesreča pri Lazah. Poslanec Besednjak je za-Železniški delavec v Lazah Fr. stavil v Rimu vse svoje sile, da Perovšek je bil nedavno zjutraj bi preprečil izvršitev zakona o prost službe. Prosti čas je izra- davku na kozjerejo. Davek sil- doma štiri zakramente. Najprej je bila krščena in si je iz brala ime Marija. Nato je bila birmana hkrati s svojima otrokoma Matisom in Eriko, ki sta bila velikonočno nedeljo popoldne sprejeta v katoliško cer kev, pogojno krščena in spove-dana. Sledila je poroka po katoliškem obredu z gospodom Ivanom Skuškom, bivšim avstrijskim mornariškim kapitanom, sedaj bančnim uradnikom. Med sv. mašo, ki se je začela po poroki, je z vso družino in z več sorodniki vred prvič prejela sv. obhajilo. Svete obrede je v svoji ljubeznivi prijaznosti izvršil sam presvetli knez in škof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. -o- Izletniki v velikonočnih praznikih so tudi Kamniške planine in Kamniško Bistrico posetili v velikem številu. Koča na Krvavcu je bila natrpana, Vel. Planina prilično dobro obiskana in kljub snežnim metežem se je nekaj partij podalo preko Kamniške Bistrice na Ko-krško sedlo. Nedelja planincem' ni bila baš prijazna vsled neprestanega močnega vetra, ki je dvigal cele snežene stebre in jih podil v dolino, tako, da je celo v Kamniku večkrat naravnost snežilo. Mnogo u-godnejše je bilo v pondeljek, ki je tudi izvabil več izletni kov. V Bistrici so bili celo izletniki v šimi-obleki in trdih o-vratnikih. PIimm: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOL.IKT0 IN AMERIKL USTANOVLJEN L. 1895. Nm razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili z* poffre-W, krite in žcnitoranja. — Cene zmerne. I«« — N. CHICAGO. ST. JOLIET, ILL GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. Stari trg pri Slovenjgradcu. Pri nas smo spremljali k zadnjemu počitku g. Avgusta Sav-ča, po domače Trinkla, posestnika v Trobljih. Prerano smrt skrbnega ključarja pri podružnici D. M. v Trobljah in uda kraj nega šolskega sveta v Slovenjgradcu vse obžaluje. PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE F. NOVIČKI 1738 West 18th Street CHICAGO, ILL. Phone Canal 1505 Velika zaloga karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri nas izbere česar želi. 4* + 4* * * V KANADO tVam dobimo Vaše ljudi iz starega kraja in jim sigurno preskrbimo delo. Vam tudi preskrbimo lepe farme po nizkih cenah. Slovenska pisma naslovite na: KEV. A. MLINAR, Hodgeville, Sask, Canada. Simon & Oberhoffner — NOTARJI ETC. — 1717 11. Ave. Regina, Sask., Canada * * Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and merchants! South Side Wood Supply 5outh 10th Str. in Alabama ave.t Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. TX'u^vm^'m'ift^h'm-l 'ii^m^li'o'wt^it'uhl'llll'u'll'u'h^mhl'lpm'mm t.«*»«»»*.f'irs •Jeweler. On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. .................................. ................................,,..■«■..■»,..,. ...................... JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377 J. 3747 W. BRYANT STUDIO FOTOGRAFIST. 616 No. 8th Su Sheboygan, Wis. Izdeluje najlepše slike. Se Slovencem priporoča v naklonjenost! Slovenskemu občinstvu V NO. CHICAGO -WAUKEGANU naznanjam, da. sem prejel pravkar v zalogo spomladanske in letne obleke, vsake vrste različnih barv in veHkosti. Pridite in oglejte si jih! , Obenem je vam na razpolago velika zaloga vsakovrstnih obuval. ■Istotciko vsake vrste sloveča "Coopers" spodnja obleka, praznične srajce, za na delo itd. Tudi vsakovrstne ovratnike in ovratnice. Cene zmerne, blago prvovrstno, postrežba točna! Se vsem priporoča za poset! Frank Opeka 502 — 10th Street, WAUKEGAN, ILL. POUK O TEM IN ON^M. (Nadaljevanje 3. strani.) letju se je posrečilo Evrop- kakor je Italija, dajejo mnogo, iz Kantona, Sanghaja in Joko-svile- j hame (mesta na Kitajskem in pa je vj jonskem). V Evropi daje največ svile- Predelavanje svile cem, prinesti to dragoceno žu- j Evropi tako razvito, da evrop-želko v svojo domovino. Glav- 'ski pridelek svile, ki znaša ka- ni ni deželi za gojenje sviloprej ,-it- -j<1;t---- * • ' ke sta Kitajska in Japonska, a nih izdelkov Francija, kjer je kih 5 milijonov kilogramov, ni-J mesto Lyon za to prvi kraj; za kakor ne zadostuje, marveč jo Francijo pride Nemčija, nato tudi toplejše .evropske dežele, je treba mnogo uvažati, zlasti Sv ica. 650,000 illinojskfh prebivalcev je investiralo svoje prihranke v Public Utility Securities Električna luč in sila, plin, električna transportacija in druge javne naprave so v splošni vporabi, vsaka zapreka, ki bi ljudstvu stala na poti, da bi ne bilo deležno teh udobnosti, bi privedla do velike nadloge. Javne naprave in njih razvijanje — so v pomoč ljudstvu, kajti pristojbine so tako nizke, da je vsakdo lahko deležen teh udobnosti — tudi najrevnejši sloji — nikjer na svetu nimajo revni teh dobrot.. Sposobno vodstvo je privedlo do tega. Ta velikanska organizacija je pa potrebna, da vam lahko nudi luč, toploto, komunikacijo in transportacije — pri katerih je zaposlenih nad 100,000 delavcev, mogoče med njimi vaši sorodniki ali sosedje, ki se trudijo, da imate vi te udobnosti v Chicagi, kjer jih sami hočete. Možje in žene, ki nečejo„ da bi prišli ob svoj denar, ki hočejo, da bi imeli kaj od svojih prihrankov, investirajo v public utility securities. Nad 650,000 prebivalcev v Illinois tako dela. Na tisoče izmed teh plačuje le par dolerjev mesečno, po načrtu za lahko izplačevanje. Z veseljem tudi vam povemo kako vi lahko tako storite. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis 4< H J,< Utility Securities Company, 72 W. Adams St., Chicago Phase mail literature on your easy-payment plan of investing in public utility securities. It is understood that I am not in any way obligated by asking. Name Street City State. TTlg V V me>9% "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. t C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrow« zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje »tv. sobe 204 Phone: 4884 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ftftwa BREZPLAČNO Senika postrdfenšca Odprto: od s ju t raj V riedtfljfc ed 10. xjutotj de 12. opoludbti; Petek, 20. maja 1927. AMEffl^. ZVENEČ Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V5TANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ' JOLTET ILL Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse. GLAVNI ODBOR: Predsednik „ . _______GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.....! O S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik...........................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, HL Zapisnikar ......................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik...........................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja..............REV. JOSEPH SXUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Qhicago, 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, I1L JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St^ Ottawa, I1L POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. Iz Churchillovih vojnih spominov. (Dalje.) Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se sviša zavarovalnina na §1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, 111. Cenjene sosestre: — Nazna-am vam, da se od sedaj na-v.i vrši naša redna mesečna i a vsaki 4. ponedeljek v cer-j /eni dvorani sv. Štefana naj :2nd Place in Lincoln St. ob polj uri zvečer. Naša prihodnja j a drugi popravijo. 6. Ali je mogoče vero zatre-ti? Vse bevskanje in rogovile-nje vseh časopisov celega sveta nikdar ne more in ne bo moglo tega storiti. Reci človeku, da je njegova lakota samo domišljija — njegove lakote mu s tem nikakor ne odpraviš. Mnogo bolj se to manifestira v slučaju njegove duše. Zatrjuj ji, da ni Boga, a to dušo le žeja po Bogu. Dober dokaz za to je pojav, kako se ljudje vedno zanimajo za verska vprašanja. — Brezverci ali bolje rečeno praz-noverci imajo najhujše in naj-intenzivnejše zanimanje za to vprašanje — dokaz o njih strašni lakoti in žeji po Bogu. Noč in dan pisarijo in blatijo Boga — "ki ga ni" — celo trdijo, da narava je bog, to je pesek, voda in dračje ob močvirju. Kun bi si mislil, da bodo zadovoljni s takim malovrednim bogom, a pri vernikih, kadar se bolJše še tako nizek bog, kakor pa noben bog. Mi verniki bi se smejali, če ne bi bilo tako žalostno, da ljudje molijo kamenje, pesek in dračje ob močvir ju. — drugi dokaz, da boš iskal v svoji žeji po Bogu druge pra- imeli za opraviti z ruskimi bol jševiki. Moderna zahteva in potreba je, da se vsi pošteni ljudje prav gotovo in odločno vtikajo v politiko in v javna vprašanja, potem se bodo boljševiki kmalu poskrili v svoje luknje. Dokler pa katoličani spe. toliko časa bodo teptani, zaničevani in brez moči. j Pisano je v sv. pismu, da so Judje vrnivši se iz svoje sužno-sti, zidali tempelj; njih sosedje hoteč to zabraniti, so jih napadali z orožjem. Judje so se branili, le na sobotni dan so se pa pustili brez obrambe klati. Juda Makabejec to videč je rekel. če bo le tako šlo, bo vse naše ljudstvo pomor j eno. Bodril 'jih je in navduševal, naj se branijo tudi na sobotni dan. Naen-:krat se je vse spremenilo. Tako ibo tudi bodo zbudili in branili z vnemo in navdušenjem svojo pravico vsak dan v letu. i 4. Kje je resnica v krščanstvu ali "naprednjaštvu?" Ali si že kedaj videl, da je kateri, katoličan odpadel od vere na|zne_bogrovcf ako zatajiš prave-zadnjo uro? Ali si že kedaj slišal, da je katoličan na zadnjo uro postal socialist? Mnogo, mnogo praznoveret v iii boljševikov pa, ki so preje celo življenje vpili in kričali, d; ni Bo- ga Boga. Žalosten vzgled za lo imamo v modernem spiritizmu. Tam ti pricitra, debeluška ženska, brez vsake izobrazbe, brez vsake časti in olike, duhove ga, so klicali na pomoč Boga vitvojih umrlih. Ona ti slepari zadnii uri: kričali so: pošljiie I nevedne in abotne ljudi vedo- po "neumnega" duhovnika, da .me pride rešit; kajti sedaj je j takoj spoznal, da je Bog. Celo , njegovo življenje ni bilo dru-I g<:ga kot hinavščina in neresni-jca. Saj je preje vedno tulil: ni Boga, ni duše, ne posmrtnega življenja. Ako je to resnica, da ni Boga, zakaj ga išče na zadnjo uro? Kdo bo seštel vse no-katoličane, ki so se izpreobrnili na zadnjo uro h katoliški veri, a od začetka sveta do danes pa še nobeden katoličan ni odpadel od katoliške vere na zadnjo uro. Brezdvomno vsak hoče resnico ob času smrti; kje je torej resnica v krščanstvu ali brezverstvu ? 5. Neka oseba mi je dejala: "Ce je Bog, zakaj se pa ne prikaže!*' To so besede seveda, katere povzemajo naši ljudje iz praznoverskih časopisov, katere mlatijo dan za dnem. — ma, za par zaničljivih centov. Neštetokrat je bilo že dokazano, kakor je pokojni Houdini dokazal s svojimi čini. da vse te "copernije" 011 mnogo boljše in lepše naredi, kakor vsi mediji in sicer brez vseh duhov, s svojo spretnostjo in umetnostjo. S tem je tudi dokazal, da te ženske sploh niso drugega, kakor prav navadne sleparice. A človeštvo hoče svojih bogov. Ce pravega Boga ni, si pa ustvari svojega lastnega malika. Ljudje bi mogli uničiti vsako drugo stvar — nikdar in nikoli pa vere v božanstvo. 7. Praznoverci trde: narava je Bog. Pogovarjala sva se z znancem in on mi to trdi; jaz ga zavrnem, kaj pa je narava? Gnoj in blato, stari štor in crknjen konj, to je narava; to so torej tvoji bogovi. — Ne, ne, — ('mi odgovori, — jaz mislim no-Vprašam vas, častiti poslušalci, tranje sile v naravi, znotranje kdo naj pove pogoje in zahte- in pravo bistvo narave — to je ve, stvarnik ali stvari? Kje ima pravico otrok predpisovati svo-ijemu očetu, kaj naj stori? Ka-j ko nesmiselno in brezumno pa j naj zahteva uboga stvar od I svojega vsemogočnega Stvarnika, kaj mora On storiti? Recimo, naj se bi Bog tudi prikazal v podobi človeka ali svitlobe ali kake druge vnanje podobe, kako moreš ti to dokazati, da je to podoba pravega Boga, ki sploh nima nobene podobe, kajti on je živi in neumrjoči duh; kako moreš razločevati, ali naj bi bila ta prikazen dobri ali hudi angelj? Kaj če bi bila to samo tvoja preveč razgreta domišljija? Morda ti vidiš,-kar si samo domišljaš; kakšen boren dokaz bi bil to za božanstvo, kako pomanjkljiv dokaz to, da Bog in to neskončni Bog! Mnogo boljših dokazov, kakor ti, ki so bili havedeni in katere hoče imeti ta oseba. bog — dobro, poglejmo, kaj vedo danes znanstveniki o bistvu narave; znanstvo pozna več prvin, n. pr. voda obstoji iz dveh delov vodika in enega dela kisika; kemična formula je zategadelj za vodo H20, to sta dva plina; vzemimo eden del tega plina, razdelimo ga na najmanjše dele, ki jih je mogoče si predstavljati, — eno tako malo delce imenujejo znanstveniki atom. Dr. Millikan, eden največjih znanstvenikov današnje dobe, ki je iznašel žarke, ki prederejo svinčeno ploščo več čevljev debelo, je imel predavanje, pri katerem je razlagal, kaj znanstvo ve o bistvu snovi ali materije; dejal je, da ta atom se jim je posrečilo zopet in zopet krojiti na najmanjše delce, katere so dosegli le z najfinejšimi aparati. Te delce imenujejo elektrone. (Konec prih.)