Ptftnina plačana v gotovini. ŠTEV. 63. V LJUBLJANI, petek, 18. marca 1927. Posameina iterilka Dim 1'—. LETO IV, imiDNI DNEVNIH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mlečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 80’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULlfcA ŠTEV. 23. UPRA VNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po larilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka m odgovor. Račun pri poStnem ček. uradu štev. 13.633. ■rez diskuzije. Ni ic ' Gfifles v Sloveniji stranke, ki se Oi postavljala, da je demokratična , r4; Če pa iščete v dejanjih štran- ® dokaže o njenem demokratičnem 'P°iiiiovanju politike, pa bo ves vaš trud ^flntan. In kakršne so stranke, takšno je tudi njih časopisje. Pred volitvami pišejo s plakatnimi črkami: iza demokracijo Ln za demokratične principe, po V61itvah pa izginejo v obrambi strankarskih Interesov demokratični princi-Pi ko kafra. ; dosledno temu tudi vse strankarsko časopisje ne posna načela diskusije, ono veseli ki ie reducirano na mmhj ne sl^frSbSfrkaCii0’ r ^ to pa.Ki IK)Jm°V- ke polemike. In takovSL*U“5en VSa: »liberalni« in »klerikalni« if«’ * a _f° f letja v laseh, a ldjiib teihii KLj\ čistin niti enega vprašanja, ker £ Si ena načelna debata ne izvede do W,T Sft anlnh Hrt nia hfMo V« j. . UCa, vprašanju, ker je stališče lista tako Spremenljivo, kakor se inenja stališče stranke. Če je ta u v^di, potem so njeni nazori čez noč =s^i6arski, če pa pride v opozicijo, so ^Pet čez noč levičarski. In list mora Davidovifeva obtožba proti Maksimoviču vložena. • za stranko celo v vprašanjih, ki nr>KlVa ^a?r®dnjaiiarstvu, verstvu in sličnem za sk°i Pripeti se sicer včasih, da ai° listi zavzeti tudi svoje stališče, aTOpak ta poskus umre le prekmalu 'V neIevolji odločilnih štrankarjev. Najbolj pa se vidi pomanjkanje zmi-^ diskusijo v tem, da strankarsko j. s°P^je ne reagira ha nobeno sprože-j0 vPrašanje. Predlagali so Nemci kul-avtonomijo ih v interesu naših anJšin je bilo, da se o teni predlogu ^tvorj debata. Ampak naši listi so ta Predlog ravno tako prezrli, kakor so se '°8®ill! vsaki resni debati o Narodnem ®Vetu, manjšinskem svetu in sto drugih koristnih predlogih, ki so bili predlagani od te ali druge strani. Posledica vsega tega pa ie> da je des-organiiziraiiost naroda vedno večja. Naloga dnevnega časopisja ni samo ta, da informira bralca o vseh nesrečah, 'ki so le ^etu, tertve« da nul tu- di ustvarja zdrav pogled ha dogodke, da mu izpopolnjuje njegov življehski nazor Kako .pa naj časopisje zadosti temu svojemu najodličnejšemu namenu, če pa molči o vseh vprašanjih, ki slučajno ne zanimajo njegovo stranko! Tako piše naše časopisje, ko da slo-^dski bralec ne bi imel prav nobene ^ruge potrebe, ko da izve ža napake- te *li druge stranke, toda glavna naloga ^opisja mora biti zbiranje narodnih in njih vodstvo h konkretnemu cilju, ^ se doseže napredek tri s tem blago-*t*nje. ^Teiiieilj vsemu temu ,pa je diskusija, &r samo oria razbistri pojim e. Kaj nam ^niaga na vse zadnje, če še je naše ča-®°pisje tehnično še tako izpopolnilo, č6 Ja ne dviga naroda tako, kakor ga je Rigalo nekdaj, ko še ni premagalo niti *rvih težko?. Če bi 'hiti v časih popolne ^spodarske nasičenosti, potem bi moliti zadostovalo, če bi nudili listi bral-11 samo duhovito polemiko. Beograd, 18. marca. Demokratski klub je končno izročil javriosli obtožbo proii notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Obtožnica obsega 37 tiskanih pol. Obtožnica je bila izročena že tudi predsedstvu harodhe skupščine. Podpisalo jo je 51 poslancev, tned hjimi 4 zemljorad-riiki. trije poslanci Demokratske zajed-nice obtožnice niso podpisali. To so tisti poslanci, ki so določeni, da bodo izvoljeni V parlartientarhi preiskovalni odbor, če harodna skupščina sprejme obtožbo. Pravriiško je obtožnica dobro dokumentirana. V glavnem še opisuje, kako je Boža Maksimovič pokazal skrajno brezskrbnost in pasivnost v dolžnostih, ki jih je imel kot načelnik tako važne panoge državne uprave. S takim pojmovanjem svojih dolžnosli in S takim delovanjem policijskega aparata, ki ga je postavil s tem, da je imenoval uradnike tnez moralne ih šolske kvalifikacije, je Boža Maksimovič vodil iroje volitev. Nato se po vrsti navajajo dejanja, zaradi katerih se Maksimovič obtožuje ih sicer dejanja pri parlamentarnih volitvah 8. februarja 1925, pri občinskih volitvah v velikem delu države dne 15. avgusta 1926 in slednjič pri volitvah v oblastne skupščine dne 23. januarja 1927. Natančno se navajajo vse nezakonitosti, ki so jih organi Bože Maksimoviča izvršili pri teh volitvah. Glavni krivec pri tem je minister policije, ker hi nikoli kaznoval krivic, ki so jih napravili njegovi uradniki. V obtožnici se naglasa, da so volitve pravzaprav samo slepilo in pa preizkušnja, pred katero se postavlja narod. Narod mora glasovati ali po svojem prepričanju: petem tipi za to, ali pa mora ukloniti glavo in tdobravati tisto, česar nikoli ne bi odobraval. Tako odda svoj glas tja, kamor bi ga po svoji vesti nikoli ne dal. Pritirali smo stvar tako daleč, da imamo dve vrsti državljanov: one, ki so za vlado in ki jim je dovoljeno vse, in druge, ki so proti njej in ki jih zato pritiskajo in ogrožajo v njihovih pravicah. Posamezni slučaji v obtožrii€i §izvedeni obširno ter so utemeljeni. Opisujejo se preganjanja tistih občinskih samouprav, ki niso v vladnih rokah. Navaja se dalje, da so ibili uradniki, ki strankarsko niso bili po volji, odpuščen ni, Čeprav so imeli drugače vso potrebno kvalifikacijo, Obtožnica se konča s tem, da povdar-ja kot Važno to, da je ta otatožba skrajno sredstvo, ki se Uporablja aato, ker so vsa druga sredstva ostala brezuspešna. •; Tožitelji podčrtavajo znova dejstvo, da je naš zakon o ministrski odgovornosti različen od prejšnjega Srbskega. Na osnovi vsega vprašanja se zahteva, da se obtožnica prečita v narodni skupščini. Obtoženemu ministru naj Se da beseda, da more v svojo obrambo navesti vse protidokaze. Ves postopek naj se izvede popolnoma v skladu z zakonom o ministrski odgovoriiosti. Finančni odbor sprejel itiandmane Beograd, 18. marca. Včeraj je bila i j —r: seja vladne večine finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o amandfnahih, ki jih je predlagala vlada za finančni zakon. Debata je dolgolrajala. Končno So bili amandmani vendar sprejeti tudi od poslancev SLS, ki so se najbolj upirali proti predlogu o državnem odboru. Beograd, 18. marca. Na včerajšnji seji finančnega odbora, ki se je vršila popoldne, so bili sprejeti vsi amandmani vlade k finančnemu zakonu, kolikor so prišli na dnevni red. Amandmani opozicije pa so bili vsi odklonjeni z motivacijo, da je vlada vse zahteve opozicije upoštevala že v Svojih amandmanih. Eden najvažnejših amandmanov, ki je bil sprejet, obsega pooblastilo, za finančnega ministra, da sthe s posebno uredbo spremeniti zakon o državnem računovodstvu. Opozicija se je temu uprla in zaradi preostre graje je moral predsednik sejo prekiniti in prihodnjo Sejo napovedati za danes. Vladna večina finančnega odbora je rešila vprašanje pomorskecjd oddelka v prometnem ministrstvu tako, da Se ta oddelek zopet vzpostavi. Zgodilo se je to na energično intervencijo primorskih poslancev. Ta predlog je bil Sprejet ter je rešitev tega vprašanja izzvala v vseh krogih veliko zadovoljstvo. KRALJ SE VRNIL V BEORAD. Beograd, 1&. marca. Sinoči ob pol 12. je dospel v Beograd kralj. Na postaji so ga sprejeli notranji minister Maksimovič in še nekateri drugi ministri. Ne ve se, koliko časa ostane kralj v Beogradu. *rde, da se bo mudil tam samo nekaj in da bo potem odpotoval v Pariz. za Pospešen je proračunske RAžprvAve. Beogra , marca. Danes se sestanejo na e m vi parlamentarnih skupin h konferenci, da se •aporaj,umejo 0 pospe. sitvi dela na proraeunil. trgalo 8e bo, da bi se seje dovršile vsako dopoldne od 9. do 1-, popoldne od 4. do 8. in še zvečeir dd 9. do 12., da bi bil tako nro-1 11—.1 r-n Toda hii smo v dobi gradnje, ko je treiba popraviti ne samo vse zlo vojne, temveč tudi vse krivice, ki so nam jih usekale mirovne pogodbe. Vse to pa je nemogoče brez velike vere vsega naroda v delo, napredek in pravico. To ^ero vzbujati i« gojiti čut skupnosii ter f>o-večavati zmisel za delo, to je najvišja naloga časopisja, ki pa fei naloge nikdar ne bo doseglo, če bq fz strankarskih j vzrokov zanemarjalo diskusijo, ki je te- : melj vse demokracije. Y. | račun o praveč času izglasovan. Posvetovale se bodo iiajprej posamezne skupine, potem pa se t)o sklepalo. ZASEDANJE SVETA ZVEZE NARODOV NE BO V BElRLINU. Berlin, ijg. marca. Prihodnje zasedanje Sveta Zveze Narodov bo 6. junija .v Ženevi. Opustila se je misel, da bi se to zasedanje vršilo v Berlinu. Tam bodo zasedali samo nekateri odbori. AMERIŠKI KAPITALISTI NE ODPUSTE VOJNIH DOLGOV. WasJiliigion, 18. friarca. Finančni minister Melon je napisal odprto ^ismo na rektorja in profesorje vseučilišča Columbia, ki so zahtevali, da se zaveznikom odpusti povračilo dolgov. Melon pravi v tem pismu, da dobivajo zavezniki od Nemčije ogromne vsote kot vojno odškodnino. Zato je za nje malenkost, čo plačajo svoje dolgove. Na koncu po-vdarja, da se vojni dolgov} morajo pla-čMi. -z-r- r .------------- — MUSSOLINIJEVA uLlCA V tflJKA-REŠTI. Bukarešta, 18. marca. Mestno zastopstvo je sklenilo, da eno glavnih ulic v Bukarešti imenuje po Mussoliniju. m na Šk’ Seja skupščine. vj^ijiaJ, 10. marca. Včeraj popoldhe ^ ..^udiicvata seja narodne skupšči-.^zpravo o proračunu notranjega i .Siva. Na seji je bilo navzočih ko-poslancev, ki so poslušali prvega ku dr. Z a n i č a. Ta se je bavil splošno z notranjim ministrstvom, v..)Cino pa je govoril o samovolji or-g. t^ga ministrstva v Novi Gradiški. Baničem je dobil besedo musliman S^i... 15 a 1 j 1 č , ki je obravnaval vpra-šun,c občin v Bosni in Hercegovini ih go.^.il dalje o zlorabah občinskih komi-Sanev: Naglasa! je, da nosijo tudi radi-čevci velik del odgovornosti za io. Radikalni fiošl. Pera Ivaniševič iz Trebinja je nato imel nekatera osebna pojasnila z fraljičem in dejal, da baljič neresno in tendenciozno opisuje stvari o srezkih načelnikih. V osmih letih še hi mogel ustvarili tako dober kadef srezkih načelnikov, kakor bi jih želel Baljič. »Sicer pa imate prav; muslimani,« je nadaljeval Ivaniševič, »da se srdile, ker ste Vi poslanci vstopili v Demokratsko zajednico.Vaši volilci pa so predli v radikalno strariko.« Ivaniševiču je odgovarjal zo^et Šalih Baljič z osebnimi pojasnili. Radičevec Toma Baburič je nato govoril o nepravilnostih policije na Hr-vatskem. Za njim je $>fjepah Matijevič obravnaval razmere v Dalmaciji. Radičevec M ž i k je it&padal notranjega ministra, ker oni še ni rešil vprašanja opcije Čehoy, ,ki žive na našem bt&nlju. Čehi niso dobili državljanstva, čeprav so naši bratje, s katerimi živimo v najbolj prijateljskih odnošajih. Med govoro^n je prišlo do ostrih pojasnjevanj med poslancem Mžikom in potrdnjihi' rriinistrom Maksimovičem, ki jc zanikava! Mžikove navedbe. Predsednik je govornika večkrat pozval, rtai preneha govoriti, na koncu pa mu je odvzel besedo. To je izzvalo hude proteste pri radičevcih. V dvorani je bilo ta čas največ 30 poslancev. Ob 9. se je seja zaključila. Nadaljuje sc seja danes ob 10. dopoldne z istim dnevnim redom. SOVjETI POPUŠČAJO FRANCOSklM UPNIKOM. Pariz, 13. marca. Francosko-Sovjetska pogajanja se bodo nadaljevala V soboto v poslopju ministrstva za zunanje zadeve. Sovjetski poslanik Rakovski odpotuje te dni v Pariz,, kjer bo ime! važen sestanek s Poincarejem. V dofert) poučenih krogih trde, da bo sovjetska vlada lo pot bolj odjenljiva, ker hoče ublažiti protisovjetsko razpoloženje Evrope in preprečiti prekinjenje diplomatskih odnošajev z Anglijo, to je edina pot, po kateri mora Moskva priti do kredita, ki ji je za stabilizacijo financ zelo potreben. ANGLEŠKI PARLAMENT ODOBRIL VLADNO PROTIKANTONSKO POLITIKO. London, 18. ftiarca. V spodnji zbornici so odobrili politiko vlade napram Kitajski. Predlog laburistov, da se usiavi nadaljnje pošiljanje čet na Kitajsko, je bil odklonjen. Glasovalo Se je z Vstajanjem. Za viado je glasovalo 211 poslancev, proti njej pa 116. VOJAŠKA KONTROLA NA SADJARSKEM SE ODPRAVI? Pam, 18. marca. Dne Žl. t. ni. ob 11. dopoldne bo seja veleposlaniške konference na kateri sfe bo razpravljalo 6 ukinjenju vojaške kontrole na’ Ma skenii. Nova državna posojila. Iz Beograda poročajo, da namerava državna uprava najeti novo posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. V Beogradu računajo, da bodo ta denar la. ko dobili, ker imajo vsi denarni zavodi toliko razpoložljivega denarja, da ne vedo kam ž njim. Dalje pravijo, da je ta denar namenjen predvsem ali celo »edino lec v produkcijske svrhe, zlasti za ceste. Skoro desetletna izkušnja pa nas je že toliko izmodrila in izučila, da pri vsem patriotizmu samim obljubam ne verjamemo več tako kakor nekdaj. Petsto milijonov dinarjev je že velika vsota! To je po današnjem borznem tečaju skoro 50 milijonov zlatih kron in to je že prav čeden denar. V državah, kjer poštenje še nekaj velja, imajo državni upravniki navado, da povedo, kam bodo denar dejali. To nam pove tudi naša državna uprava: za ceste. Imajo pa pametni državni upravniki drugod tudi hvalevredno navado, da svojo besedo drže! Kako je v tem oziru pri nas, pa vemo vsi, ne da bi hoteli priti v konflikt z zakonom o zaščiti države ali z onim o »štampi«. Državni proračun izkazuje kritje za prvo investicijsko posojilo. Kaj se je naredilo s tistim denarjem? Ali je bil naložen samo v produktivne namene? Ovo nežna a ma baš niko! Državni proračun izkazuje tudi kritje za izplačilo obresti znanega Blairovega posojila. Enkrat so rekli, da bodo gradili s tem denarjem železnice in so zastavili kot garancijo za izplačilo obresti tega posojila !ep del dohodkov iz monopola. A kje so tiste železnice in druge lepe obetane naprave? Ovo nežna a ma baš niko! Ni namen teh vrstic, da bi uničevali držav ni kredit. Nikakor! Ne sme ga pa uničevati predvsem državna uprava sama! Vsaj tistega ne, kolikor nam ga je še ostalo! I Zato bi državna uprava storila prav in dobro, če bi že vnaprej točno in jasno povedala, kaj hoče napraviti z izposojenimi milijoni. Državna uprava naj pove precizno in natančno: V Sloveniji bomo napravili te in te ceste, na Hrvaškem te in v Srbiji te! Naj predloži tudi natančne proračune nameravanih javnih del. Kar pa bi bilo glavno, bi bilo to: Državna uprava naj pooblasti oblastne skupščine, da se jim naravnost izplačajo namenjene vsote, ne da bi celo posojilo romalo najprej v centralno državno blagajno. Ta način izplačevanja bi silno dvignil zaupanje do državne uprave med onimi, ki še imajo toliko, da lahko posojujejo. Če bodo ljudje vedeli, da gre denar v produktivne svrhe, bodo radi dali, zlasti še, če bodo vedeli, da tudi njihovi kraji kaj pridobe. Če pa hoče državna uprava najeti denar za neproduktivne namene, mora tudi jasno povedati in potrebo utemeljiti. Francoska vlada je brez ovinkov priznala, da potrebuje milijarde za utrdbe od belgijske do švicarske meje in je svojo zahtevo v parlamentu obrazložila vestno in natanko. Francoski parlament je milijarde soglasno odobril. Za slučaj, če potrebuje država denar za neproduktivne izdatke in hoče dobiti denar doma, naj pa dobro preudari, če naš gospodarski položaj tako obremenitev tudi prenese. V bankah razpoložljiv denar še ni dokaz, zdravega gospodarskega stanja ali celo bogastva. Industrijci, kmetje in obrtniki nam-leč, ki dobe denar v produktivne svrhe, denar nalagajo plodonosno in ta denar ni izgubljen. Toda v drugem slučaju? In naše mnenje je, da bi si danes ves naš gospodarski svet globoko oddahnil, če bi dobil cenen produktivni kredit. 35. Finančni minister se pooblašča, da da, na predlog ministra za narodno zdravje, bolnicam, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki, na razpolago vsoto v najvišjem znesku četrt milijona dinarjev. 36. Lekarni Zakladne bolnice v Zagrebu se prizna pravica javnosti. 37. Srbski zakon o poljedelskih in obrtniških zadrug se raztegne na teritorij Črne gore. Členi 95., 96. in 98. zakona o poljedelskih in obrtniških zadrugah se razširijo na vso kraljevino SHS in veljajo za one zveze, ki imajo najmanj 20 zadrug učlanjenih. 38. Oblastnim skupščinam na teritoriju bivše Austroogrske se daje pravica, da morejo bivše deželne zakone, ki veljajo za njihov teritorij in ki se nanašajo na njihov delokrog, spremeniti, dopolniti, ali jih razveljaviti, toda v mejah ustave in državnih zakonov. 39. Vse uredbe, ki jih bo predložila kraljevska vlada finančnemu odboru v rešitev in odobritev, se morajo smatrati kot nujne in se morajo v določenem roku najprej reševati. 40. Pravosodni minister se pooblašča, da osnuje na področju okrožnega sodišča v Travniku okrajno sodišče v Grahovu. Politične vesti Novi amandma i. Najvažnejši od teh številnih amandmanov so sledeči: 1. Ustanovi se državni odbor za racionalno izvedbo štedenja v državni administraciji iu gospodarstvu. Odbor sestoji iz 19 oseb, z ministrom financ kot predsednikom na čelu. 11 narodnih poslancev članov odbora določi finančni odbor iz svoje srede, osem pa se jih postavi s kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra. Na podlagi drugega odstavka 94. člena ustave se finančni minister pooblašča, da regulira pravice in dolžnosti odbora ter način, kako naj se aplicirajo odredbe, ki jih predlaga odbor. 2. Finančni minister se pooblašča, da v soglasju z ministrskim svetom in finančnim odborom podvzame radi izvedbe štedenja in zmanjšanja izdatkov, tako državnega, kakor samoupravnega gospodarstva, kakor tudi radi povzdiga gospodarstva v državi vse mere, ki imajo za cilj zmanjšanje posrednih in neposrednih državnih dohodkov v zmislu 97. člena ustave in 74. člena zakona o oblastnih in srezkih samoupravah in ustvarjanja potrebnih pogojev za uspešen razvoj državnega ® 3^inančni minister se pooblašča, da izda uredbo o oblastnih in srezkih samoupravah in o ustvaritvi potrebnih pogojev za razvoj gospodarstva. ,, vv , 9. Finančni minister se pooblašča, da laz-piše notranje posojilo v znesku pol milijarde dinarjev za komunikacijska sredstva. 5. Monopol na sol in na petrolej se more ukiniti s tem, da ostanejo uvozne carine \ tej točki je potreben sporazum z upniki države, ker jamčijo monopoli za naše predvojne dolgove. Od sedaj dalje naj bi jamčile uvozne carine na to blago. „n.,sx„ 6 S posebnim amandmanoni se pooblašča ministrski svet, da more z uredbo spremeniti uradniški zakon in zakon o drag.njsk.h do kladah, da more izdati novo uredbo o razv i ščevanju uradnikov, da more spremeniti za Uon o ustroju vojske in zakon o prometnem osobju. 7. Predviduje se reorgaamzacija vsega mo-nopolskega režima, zlasti tobačnega v zvezi z gospodarsko politiko, tako da se da sadilcem tobaka previšek tobaka v prosto upora- b°Oparoščajo se monopolske takse na pre^P-ke s tabakom in s trošarino za žganje Tro i.rin« » S..* V preffanBkih kraj,h se ..e Ul8.n Odpravlja se davek na novc z8radbe \ vsej kraljevini in sicer v mestih z več kot ot tisoč prebivalcev za 20 let, z več kot 20.M prebivalcev za 15 let in z manj kot 20.0CO prebivalci za 10 let. To velja tudi za nazaj, ko so bile ukinjene uredbe v pospeševanju gia- ditve stanovanj. , 9 Priznanice na zadržanih 20 odstotkoi ob priliki izmene kronskih novčnnie sc bodo ‘prejemale do zneska 1000 kron pri plačevanju davkov, toda samo za osebe, na katerih ime se priznanice glase. 10 Za monopolske prestopke je kompetentno v bodoče kot druga instanca upravno sodišče. . i i i, 11. Pri državnih blagajnah se ne bodo izplačevala nobena plačila za dobave ‘» dela na račun države onemu, lu ne dokaže, da je plačal vse davke, onim, ki so 08‘al* dolžni davčni znesek, se bo dolžni znesek odbil ob priliki izplačevanja teh plačil. 12. Davek na plače nameščencev se zniža. Davčna stopnja se prične s 6000 dinarji. Za plačilo teh davkov jamčijo od sedaj dalje vsej državi delodajalci. Davčna od 3 in pol odstotka do 10 odstatkov pri le nih dohodkih 120.000 Din. Samoupravni davki morejo obdavčiti samo četrtino plačil. 13. Za leto 1927 se ukine 30 odstotna iz-redna davčna doklada na dohodnino. 14 Samoupravne doklade se maksimirajo tako- Občinski davki ne smejo znašati več kot 200 odstotkov, oblastni pa ne več kot 2o odstotkov in to za sledeče kategorije: za davek na privatne in samoupravne uslužbence po stopnjah, na hišno najemnino, na dobičke družb, ki morajo polagati javne račune, na prodajo monopolskih predmetov, na gostilne in mesarje za prodajo mesa in pijač ter na davek na najemnike zemljišč in polja. 15. Spremeni se zakon o taksah v mnogih slučajih. Zlasti se mora plačati taksa za ded-ščino v prvem kolenu že od 50.000 Din dalje (in ne, kot dosedaj od 500.000 Din). 16. Takse se oproščajo vinogradniki tudi v hrvatskem in dalmatinskem primorju za lasten pridelek, toda ne dalje, kakor za petnajst dni točenja. Prestopki kaznovani do sedaj v tem oziru, se odpuste. 17. Minister pravosodja naj izda naredbo o taksah za javne notarje. 18. Prosvetni minister more pri ukinitvi gimnazij in učiteljišč osnovati strokovne ali meščanske šole. 18. Minister za notranje zadeve naj v roku treh mesecev izvede občinske volitve v, Vojvodini, v roku enega leta pa naj organizira občine v Bosni in Hercegovini. 20. Zakon o zavarovanju delavcev se spremeni s posebno naredbo. Radničko zavarovanje se postavi na osnovo okrožnih uradov. (Temu amandmanu opozicija zelo nasprotuje.) 21. Subvencija parobrodnim družbam se poveča na 40 milijonov dinarjev. . 22. Prometni minister more v soglasju s finančnim odborom izvesti komercijalizacijo prometa. 23. Izseljeniški komisarijati se morejo vzpostaviti, to pa na račun izseljeniškega fonda. 24. Fond za zavarovanje delavcev , proti brezposelnosti se bo uporabil za zgradbo cenenih delavskih stanovanj. 25. Minister za socialno politiko more imenovati nove direktorje centraln.h in okrož-nih uradov za zavarovanje delavcev, zakoni to določene volitve pa sc odgode. 26. Uzakoni se uredba o oblastnih in srezkih proračunih. , 27. Finančni minister določi meje, do katerih morejo samoupravna telesa nalagati doklade ter kategorije davkov, na katere se morejo doklade naložiti. 28. V uradniškem zakonu se zviša rok za polno penzijo na 35 let, brez izjeme. Tekom leta 1927.—28 se ne morejo sprejemati nove osebe v državne službe, razen z odobronjem ministrskega sveta ter razen povratka v službo iz pokoja. Upokojenci z manj, kakor 15 leti službe, razen če so bolni, izgube pravico osebne in družinske doklade. Za diBeiplmar-ne prestopke se osnuje v vsakem ministrstvu posebno disciplinarno sodisče, državni svet pa ostane samo druga instanca za težke kazni Uradnik z manj kakor 35 leti službe se more penzionirati samo radi bolezni in radi uiadnega reda. Penzioniranja se morejo vršiti samo za posamezne resore. 29. Z uredbo se regulira prevedba kronskih upokojencev na dinarske ter vprašanje kongrualnih kompetenc parohijskega duhov 11'30. Ministru za poljedelstvo in vode se stavi na razpolago 25 milijonov dinarjev za regulacijo in zgradbe proti poplavam na Savi, Donavi, Tisi in Begeju. ^ 31. Trošarina na bencin se zmanjša za « Din na 100 kg. Za rotacijski papir za časopise se plača Din 5 v srebru za 100 kg- 32. Pravosodni minister se pooblašč«, »a izda odredbo, ki bo imela moč zakona, o uki nitvi oddelka ministrstva pravosodja v Za- grebu. Likvidacija tega oddelka se mora iz vršiti do konca meseca marca. h 33. Gimnazije morejo biti nižje s 4 razredi in popolne z 8 razredi. Vseh popolnih gim-nazU more biti v državi največ 80. V katerih krajih naj bodo popolne gimnazije bo določil ministrski svet na predolg prosvetnega ministrstva. Druge sedanje gimnazije se po-stojmo reducirajo na štirirazredne. 34. Minister za narodno zdravje se poob a-šča da razširi uredbo o organizaciji m delokroga šole za narodno zdravje v Zagrebu, k je bila osnovana iz Rockefellerjeve ustanove. = Velikansko politično senzacijo je našel v Radičevem »Domu« včerajšnji »Slov. Narod«, in pripoveduje svojim bralcem naravnost gorostasne stvarj o notranjih razmerah v SKS. Stvar pa ni tako huda, kakor bi jo rad naslikal »Narod« v razumljivi svoji želji, da bi zvabil samostojne kmete ali radi-čevce v edino zveličavni tabor SDS. Mi smo pogledali v »Dom« in tam stoji samo to, da so se neki ljudje pritožili pri Radiču v Zagrebu pismeno zaradi nekih nesoglasij, ki so se pojavila v SKS ravno tako kakor se pojavljajo pri vseh strankah, celo v SDS. Upoštevajoč te pritožbe se je Radič pripeljal v Ptuj, kjer se je sešlo osem zaupnikov (ra-dičevcev), katerim je Radič razložil svoj program in govoril zlasti o razmerju Slovencev do Hrvatov. Radič obljublja dalje v »Domu«, da bo prišel 24. t. m. še enkrat na štajersko na zaupniški sestanek, na katerega vabi vse preizkušene borce za kmečko misel in pravi, da bo tja povabljeno tudi celo vodstvo SKS iz Ljubljane, s katerim se bodo po sestanku pomenili v zaupnem krogu o vseh mogočih liedostatkih v stranki, »da se bo slišala tudi druga plat zvona.« Nato govori še o možnosti izdajanja lista po vzoru >Slob. Doma« v slov. jeziku, ki naj bi izhajal v Mariboru ali v Ljubljani, čegar urednik pa mora biti Slovenec. To je glavna vsebina precej dolge notice, ki jo je napisal in podpisal Radič in v kateri še zdaleka ne najdemo tistih fantazij, o kate: rih se »Narodu« sanja. Bo že treba počakati na sestanek 24. t. m. in šele potem bo mogoče govoriti konkretnejše. _ včerajšnja dopoldanska seja skupščine je razpravljala le o interpelaciji poslanca radikalne stranke Živojinoviča o zlorabah in neredih pri vojnem okrugu v Požarevcu. Na interpelacijo je odgovarjal vojni minister Seja, za katero ni bilo nobenega zanimanja, a bila zaključena že ob pol dvanajstih. No popoldanski seji se je nadaljevala razprava o proračunu notranjega ministra. — Italija išče »a vseh Straneh posojila za vojno. Angleški konzervativni list »Referee« je objavil nekatera razkritja, ki so obrnila pozornost vse evropske javnosti na velike italijanske vojaške priprave. Italijanska vlada, ki jo mučijo ekonomske in finančne težave, išče povsod posojila za kritje povečanih vojnih izdatkov. Ker so ji bogate amerisue biSagaji»e „.inrio i5XP nove upnike v hvropi 111 ceiu v Nemčiji Važna so tudi odkritja lista »Welt an. Abend« o potovanju Thvssena v Rim ter besede nekaterih nemških industrijalcev. Italija se pripravlja na francoski in na jugslo-vanski meji. Kar pa je najbolj čudno, je to, da se pripravlja tudi na švicarski meji. Industrijska kriza uničuje italijansko industrijo. BtzOJO 901UJOAJ OUICS Ofcpip OJCd OUJOd S in municije. Delnice družbe Fiat, ki so zelo jiadle, so se sedaj živahno dvignile radi velikih naročil s strani italijanske vlade. Isti slučaj se je pripetil z delnicami tvrdke »Tei -ni«. Mnoge tvornice, ki delajo za armado, so dosegle oni nivo produkcije, kako^Ja7ris" vojne, nekatere pa so ga celo Posegle Zadostuje samo en primer: Tovarna čevljev »Rossi de Verone« ni še nikoli delala v takem obsegu, kakor sedaj. Pred nekaj dnevi je neka vojaška komisija obiskala tovarne Alfa Romeo v namenu, da jih prilagodi za vojno produkcijo. Vse tovarne plinov na veliko so povečale svojo produkcijo, zlasti tovarna Po-tnilio v Neaplju. Cene klora so se v Italiji, radi velike uporabe v fabrikaciji plinov, silno dvignile. Na severno zapadni in severovzhodni meji se grade hangarji za avijone. V Fassanni, v provinci Cuneo blizu francoske meje, so vojaške oblasti instalirale tri velike hangarje. Na vsem apeninskem polotoku se vrše zelo intenzivne vojaške priprave. Ker nista ne parlament in ne časopisje svobodn , da bi izrazila svoje mnenje, vlada v j velika skrb radi vladinih vojnih PrlP* = Chamberlain brani teror.stičnobalg^-sko vlado. V angleškem Pnrl^m. (Iz predavanja na SoČinem> večeru.) lo je bilo nekaj o berlinskem teatru, oziroma raje po slovenski gledališču. Zdaj naj bi vam povedal seveda tudi kaj in največ o berlinskih varietejih, ki so na glasu. Pa to bi bilo preveč. In končno le za — gospode ... Varieteji v svojem končnem delu živijo — vsaj lani ob tem času so živeli na račun •— Mussolinija in Italijanov. Svoj čas sem čul zasramovati Čehe po dunajskih varietejih, — brez tega si sploh Dunajčan varijeteja misliti ni Danes ali lani je v berolinskih varije-tejih prevzel to vlogo [Mussolini. Toda to, kar s° Dunajčani privoščili s Čehi, to ni nič \-etriu, kakor so zasramovali Nemci Mus-so b i *n Italijane — in bodite uverjeni, du 1'Vilavj6 m°ie simpatije pri njih, in z mojim Wdov lf*,8° lahko berolinski »umetniki« ki jo k- ‘ to vkljub izjavi Stressemanna, itiožUn s‘cei' pomirjevalna, toda vse bolj man ,n8go n. pr. Ninčičeva. Kajti Strese- se luNinČič, in Nemci niso — mi. Prokleto niajL nar°d malo zmenil za oficijelne Stresena,.^ Ve iziavel Bojkot, ki ga je napovedal Strpa,,’ ^ dosledno naprej kljub iziavam bil antl°vim, in za noben denar nisi do-j. v nemške meje naprej tudi ene poma-. , Ce ne, kaj še le kako drugo italijansko lago. V Italijo pa je šlo komaj 30 odstotkov .lp®5kih ljudi, ki so hodili prejšnja leta v ‘•alijo. In kdor je bral nemške časopise, je y*del, da je vlada in Stresemann eno, narod in javno mnenje pa zopet zase eno. Kaj bi se Ugodilo pri nas komiku, ki bi n. pr. pri nas v našem varijeteju, ki ga nimamo, na oder Pnvlekel debelega prašiča (seveda iz papirja) ‘n vprašal; »Was ist das?« Pa bi zavpil doli 'do v publiki (seveda inscenirano!): »Das ist er Mussolini.« — »o neink je dejal oni na (WU-’» T der Mussolini nicht, \veil underd^feS^Tin ^ "iagere!' |st’ T leisatt« _ v drugi t iH)kazal 'h g^io) aui-^katljico, v njo na v^Lp,a ie inlel PaPiltiato igrače. «Was ist das?« 1®ntldimnik otrošk(‘ £as: »Das ist eine Schachtefa °J’laS delal om: >Das ist die italii'^- >,° nelnk (luštne von der Mussolini Sq n-18-c^e Gross-In der jedoch er und sein 8Pricht, von kann.« te*volk nicht lehpn Tudi na znano laško odletelo. Postavil se je pred neko jai.Je,nekai 110 posodo. Ko se je oglasil znar,,- „1 korist' ist ein Nachttopf,« je dejal: »i)as >®,as IS'A®1? KrffshelI?-1 Kri6g«beute auslnKar-" eit! Auf solchen Helmen sassen in Trorn- melleuer die italienischen Heroen um Ihre i-eibesvviische zu schonen.« — — — V takemle varieteju včasih izveš več o splošnem razpoloženju naroda kakor iz naj-^atjših člankov v časopisih. Tako sem spoznal na z?* nem^ce bolečine n. pr. glede tisle Einir, 1°*! tako trdne in hvaljene »Deutsche 'edufei*' Ako Pa sl'šiš komika, ki pripo-Berlii?’ t S° ie nek provincijalec prišedši v iiiČesnr Berlinčanu, češ, v Berlinu se no;nio 11 >d°živi«, — dobiš takoj drugačne kannoi °j >'^a’ mein Freund, in Berlin n in tudi ne bo molčal nikdar zunanji mister in tudi parlament vse dotlej vkljub pogodbam. Mussolini se silno moti, ako i,. ■ i da se da zatreti ponos naroda, z njim nr-r0t? sam> ki hrani v sebi toliko energije, m l^alle pridnosti in solidnosti in kulturnih oči. Neresno je to tajiti, in nikdar nismo ,.°*j smešni, kakor tedaj, ako nočemo prizna-1 tujih veličin in se ničesa od njih učiti, niti Priznati visoke kulture tujega naroda, s ka-lei'im nas veže toliko vezij... A proposl V Erfurtu so igrali Osipa Dymo- va, efektno in globoko dramo »Zadnja ljubav« (Die letzte Geliebte) a .kritika brez razlike je enodušno priznala brez pridržka in neslanih in neumnih pripomb, ki jih ču-jem večkrat doma o kakem delu, kolosalno silo, ki leži v tem delu... Pri nas pa požiramo kakor sem že enkrat omenil dostikrat manj vredna, neslovanska dela ... hvalimo včasih tuj kič, a prav tak naš kič — to se je zgodilo že par češkim avtorjem, ki so doma čisto dobro uspeli — pa vsaj relativno neprimerno grdo raztrgamo — cui prodest? Samo mimogrede omenim v tej zvezi, da sem zadnjič bral kritiko o nekem koncertu, o katerem je dejal kritik, da je umetnik X. igral stvari, ki jih igra vsak absolviran kon-servatorist. Pa sem se spomnil W. Burmestra, ki igra na vsakem koncertu stvar, ki jo igra vsak ueabsolviran konservatorist: Gre pa vendar za to: kako jo igra! Pa še nisem čul, da bi bil kdo v Nemčiji Burmestru očital, da ne ve in ne zna, kaj bi moral občinstvu — podajati. In tako dalje .. . Tudi Nemci so recipirali mnogo romanske literature, — in tega ne taji noben resen germanski znanstvenik niti umetnik. Vsak narod ima pokazati nekaj svojega, samolastnega, zlasti iz one dobe, iko je dosegel recimo svoj politični višek, tako vidimo v Nemčiji veličini srednjega in novega veka, v Italiji ono starega. Kaj imamo pokazati mi Slovani? Naša velika doba še ni prišla. Ali bomo imeli oziroma imamo pokazati že tudi mi mali Slovenci kaj čisto svojega, samolastnega? Gotovo, čeprav smo kot 1 in pol milijonski narod živel j ob dveh ^velikih kulturah i germanski i romanski. In zato nas ni treba biti sram. Sram me je samo tedaj, če vidim kakega napihnjenega našega umetnika ali tudi znanstvenika, ki misli, da je vso modrost tega sveta z -veliko žlico požrl, ali pa morda še bolj napihnjenega kritika, ki se s svojo prazno glavo postavi na visoki pijedestal ter trga še tisto, kar imamo slučajno dobrega, — ali pa če gledam nekatere smešne umetniške figure, ki samega ljubosumja in zavisti zelenč in rumene ter bolujejo, ako vidijo, d»' se osmeli kdo drug zapisati kako noto več ali skovati en verz več kot oni. Za take ljudi je samo eno zdravilo: pot med svet! čudno, da mi vstajajo take misli baš v Ber- £a1\B.®ginH- lKaJ‘i prav tu v Berlinu sem cital kritike m referate o koncertih o gledalifififtjh predstavah, pa tudi o modemih slikarijah (videl sem n. pr.: severno solnce: eno črno piko z rumenim robom na zelenem polju, na katerem je bilo par črnih čar — (moja častna beseda, da ne lažem!) — a reči moram, da sem vse te kritike razumel — (torej vendar nisem tako zabit) — naših pa — pri moji veri — dostikrat ne razumem . .. Pa bodi tam, kakor hoče, gibljemo se, — to je glavno! Slaba volja spada v koš! Zato se rajše vrnem nazaj — k Mussoliniju! On je one dni zarožljal Berlinu z bridko italijansko sabljo, na kateri je napisano »mama mia k — Rekel je, da jo bo nesel še naprej čez Brenner. Berlin se ni nič ustrašil in Wil1ernnalVks!kor še nikoli, — saj se je še fcp^ov.. gAJM. na italijanski račun po Nemčiji še ni bilo Nemci pa zdaj ne rožljajo s sabljo, nego pri vsej svoji sedanji gospodarski stiski, v katero jih je zavedla vojna in vojna odškodnina, računajo zavedno s svojo pridnostjo in gospodarsko silo, in skoro bodo zgrabili za drugo orožje ter zarožljali najprvo, menda še z učin kovitejšim orožje: z denarjem, s svojo zdravo valuto. * G. dr. Oblak nam je dal na razpolago z ozirom na polemiko z g. A. G. tisti del predavanja, kjer je tudi pasus, ki je dal povod diskusiji. Priobčujemo pa cel del, v katerem je mnogo britkih resnic tudi o naših kulturnih razmerah, katerih si nikdo ne upa izreči, a jih brezobziren čas gotovo kdaj prinese na Po slovanskem svetu. To jesen se bodo vršile na Poljskem najbr-ze volitve v parlament, nakar se večina strank ze pripravlja. Posamezne strane stranke le UlLea redaPv\rnHSaio vprašanje reforme vo-stalifča Se ni zavzela tu svojega Levičarske stranke vztraim enaki, direktni in tajni goega dela' v 86 :kli,'U)>j° na *aostl!ost med nncon cev 111 na kulturno razliko i Posanieznimi pokrajinami ter se trudijo ua bi uvedle v nov volilni red sistem plura- iitete. Kmetske stranke zahtevajo, naj se poveča vpliv dežele, meščanske stranke, z demokrati na čelu, in nekateri veleposestniški krogi pa bi seveda najrajše uvedli tako volilno reformo, da bi bil njihov vpliv ojačen. predlog voditelja narodne demokracije, Poaslanca Glombinjskega naj bi se znižalo “levilo poslancev od 444 na 300. Od teh bi bilo 250 izvoljenih na okrožnih kandidatnih "stah. Na en poslanski mandat bi pripadlo Najmanj 25.000 glasov, na senatorski mandat Ta 80.000 glasov. V praksi bi to pomenilo Privilegirani položaj zapada pred vzhodom 'n to v zelo velikem sorazmerju. Narodna demokracija, ki je demokratična {e po imenu, kakor n. pr. pri nas SDS) zahteva, da se v lvovskem, somborskem in sirijskem okraju ter v vsej. stanislavski, tarnopol-ski, volinjski, poleski in novogrodski vojvodini vrše volitve v dveh skupinah: v poljski "i v nepoljski, število mandatov, ki pripadajo cni ali drugi skupini, pa določa predsednik ‘epublike. Ta reforma bi pomenila za narod- ne manjšine zelo hud udarec. Danes imajo narodne manjšine vsega skupaj 85 poslancev in 26 senatorjev. Če bi še nadalje ostal stari volilni red, pa bi pri novih volitvah dosegle narodne manjšine znatno večje število po-stsncev. ]m1>ri Poljskih levičarjih je ta predlog zadel strank k .odP01 • Poslanec poljske socialistične ‘sirJ;,J® ‘menoval v »Roborniku« predlog ničan n i‘n »umnost, če se posreči des- tazak011’ f?™* bi- 5i državni borbi |)rlf1/one k najostrej-kakor »Kurjer Pora ™0. tak° ™alraJ0( hs‘1.’ »Wiz\volenie< in >EpoUya ' kl *?llzu, fit,'ankl ki sta blizu vladi, predlo* ‘f >°los ,Prav1d>"’ cije za nevarno atako poL^Hdne.d<'n'okl1:^ mokratsko ureditev državVTa^8"'1’0; "“Jf’ nejše pa so stranke narodnih^ Ukrajincev in Židov, ki bi jih ta rPfor ’ ■ bolj zadela. Zakon o zaščiti države v Rusiji. Centralni izvršni odbor zveze sovjetskih republik je na zadnji seji odobril >Zakon o zaščiti države.« Zakon definira politične (kontrarevolucionarne) prestoke v sovjetski Rusiji. Za kontrarevolucijo se bo smatralo vse, kar deluje proti delavsko - kmetskim sovjetom, vladi ter rušenje notranje varnosti v SSSR in gospodarskih, političnih in narodnostnih uspehov proletarske revolucije. Kot kontrarevolucionarnost se smatra tudi vsako delovanje proti državam, ki imajo proletarske vlade, pa čeprav niso članice SSSR. Za vsakega, ki pomaga mednarodni bur-žoaziji v boju proti komunističnemu sistemu, je določena smrtna kazen s streljanjem in konfiskacija premoženja. Zadnji člen zakona določa tudi kazen za vse politične zločine, ki so bili izvršeni proli komunističnemu sistemu pred proletarsko revolucijo. Ruska delegacija v Kišinjevu. V Kišinjevu, glavnem mestu Besarabije, se je sestala te dni v poslopju tamkajšnje policije (sigurance) sovjetsko - rumunska konferenca. Seja je bila tajna ter niso bile dane novinarjem nikake informacije. Radovedno prebivalstvo se je zbiralo v množicah pred poslopjem, vendar je policija vzdržala red. Na konferenci se je mnogo govorilo o sovjetskem parniku »llarionu«, ki se je potopil blizu romunske obale, ker so rumunski vojaki streljali nanj. Sovjetska vlada zahteva odškodnino. Drugo vprašanje tvori povratek onih 4150 bivših ruskih oficirjev, ki so jih Avstrijci ujeli in ki čakajo že dve leti v Ro muniji, kdaj se bodo mogli vrniti v domovino. Sovjetska vlada to repatriacijo odločno odklanja. Kišinjev je bil v času te konference v obsednem stanju. Vse ulice so bile zastražene po vojaštvu, istotako tudi hotel, kjer so bili delegati nastanjeni. Delegati niso smeli obedovati v restavraciji, temveč so jim nosili jedi v sobe. Delavsko gibanje v Bolgariji Politična aktivnost bolgarskega delavstva i je v zadnjem času oživela. Te dni sta bili j osnovani dve novi delavski frakciji in sicer »Neodvisna delavska stranka« in »Delavska stranka«. Po programu sta obe stranki na skrajno levem stališču in izpovedujeta načela ostre razredne borbe. Ustanovitelj Neodvisne delavske stranke je bivši bolgarski komunistični poslanec Saharov. Njegovi pristaši trdijo, da je že dalj časa prekinil vse stike s komunistično stranko. Vladni krogi so mnenja, da je to le krinka za obnovo komunistične stranke, ki je v Bolgariji ilegalna. Prosveta. VELIKA SEZIJA »COMfiDIE FRANQAISE«. Že več let prireja »Comedie Franjaise« vsako sezijo prvovrstne prireditve, posvečene gotovi periodi časa ali kakemu mojstru francoskega gledališča. G. Emile Frabre, glavni administrator, se je s pristankom organizacijskega odbora odločil, da posveti prihodnjo sezijo v juniju 1927 romantiki, katere stoletnica se bo obhajala v istem času. Victor Hugo-jeva, Alfred de Musset-ova, Alfred Vigny-jeva, Prosper Merimee-jeva in druga dela se bodo izvajala pod novimi posebnimi pogoji. Mussetov Lorenzaccio se bo izvajal v polnem, slike se bodo vrstile, kakor jih je slikal pesnik sam. Burgraves, ki ni bil izvajan že par let, se bo ponovil. Tlernani et Ruy Blas od Victor Hugo-a se bodo izvajali pod novimi pogoji. Končno, le Carosse du Saint-Sacrement, malo mojstrsko delo Prospe-ra M6rim6e-a, se bo izvajalo v Maison de Mo-liere. Izvajala se bodo tudi druga dela, katerih spored se bo naznanil pozneje. Razven tega namerava priredili g. Emile Fabre razstavo v muzeju Modernih dekorativnih umetnosti v Parizu in v Maison ViCtorja Hugo-a, koncerte del Berlioz-a in razstavo del Delacroix-a, Gios-a, Gericault-a itd. Predavanje o Beethovnu. Danes zvečer ob 18. se vrši v Glasbeni Matici predavanje ob Beethovnu, katero ima dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. Predavanje je namenjeno v prvi vreti konservatoristom, kakor tudi ostalemu občinstvu. Vstop prost. Začetek ob 18. uri. Klavirski koncert s francoskim predavanjem. V sredo, dne 23. t. m. ob 20. uri se vrši v Filharmonični dvorani klavirski koncert, katerega izvaja francoski pianist R. Lortat. Umetnik bo govoril 'tudi o glav-coskih pianistih, prav posebno pa še o glavnem zastopniku francoskih klavirskih kom-pouiatih, o Claudiju Debussy-u. Pianist Lortat uživa slove« enega najboljših francoskih pianistov, kojega poglaviina naloga je, da z besedo in s -sijajnimi vzgledi propagira francosko klavirsko literaturo poslednjih časov. Za naše mesto odnosno naše glasbeno življenje je brez dvoma ta koncert dogodek prav posebne vrste, saj Je nismo imeli prilike čuti umetnika, ki bi zajedno z igro in prepričevalno besedo govoril o skladbah, ki jih izvaja. Kritike francoskih listov nam opisujejo Lortata kot sijajnega govornika. Zato smo o uspehu prireditve popolnoma prepričani ter jo le najtopleje priporočamo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami, cene navadne koncertne. Zunanjo posestnike, ki nameravajo pose-titi izvajanje IX. simfonije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina, opozarjamo, da je dvorana popolnoma razprodana. Brez dvoma je ta že v tretje razprodani koncert Beethovnove IX. simfonije najsijajnejši dokaz zanimanja našega občinstva, ki z izrednim užitkom sledi umetniškemu izvajanju. Koncert se vrši na praznik v soboto ob 20. uri v Unionski dvorani. Opozarjam« na generalno vajo za Beethovnovo IX. simfonijo pod vodstvom dr. Josipa Čerina, ki se vrši v soboto, 19. marca r. 1. ob 9. uri dopoldne v Unionski dvorani. Vstop je dovoljen proti vstopnini 20 Din. Vstopnice v predprodaji in pred koncertno dvorano ob pol 9. uri. Primadona bolgarskp opere v Sofiji. £Ost v naši operi. Danes v petek, dne 18. t. m. gostuje v ljubljanski operi primadona sofijske opere, gospa Zolotovič-Milkova in sicer v naslovni vlogi Massenetove opere »Manon«. Vse kritike zagrebških in beograjskih listov, kjer je v minolih dneh gostovala hvalijo njeno glasovno sposobnost in povdarjajo tudi njeno umetniško individualiteto. Njeno gostovanje na našem odru pa je pozdraviti tudi s tega razloga, da pride do čim tesnejših stikov med jugoslovenskimi in bolgarskimi umetniškimi zavodi. S tega ozira je to brez dvoma velepomembno, saj je gospa Milkova za violinskim virtuozom prva umetnica, ki gostuje v beli Ljubljani iz srede bratskega bolgarskega naroda. Iskreno želimo, da spoznamo še druge umetnike bolgarske prestolice kakor tudi da povabi tamošnja uprava naše slovenske moči na gostovanje v bolgarsko kraljevo opero, kjer bodo brez dvoma v vsakem pogledu dostojno reprezentirali našo nacijonalno kulturo —• našo pevsko umetnost. Predstava se vrši izven abonmaja. Predprodaja v operi. Književnost. »LJUBLJANSKI ZVON«. Izšla je tretja letošnja številka »Ljubljanskega Zvona«. Vsebina je sledeča: 1. Anton Lajovic: Zamišljeni pogledi na naše kulturno življenje. 2. Joža Lavrenčič: Publius in Hi-sf.nla. (Dalje prih.) 3. Ferdo Kozak: Možje. 4. Ferdo Kozak: V črni noči. 5. Janko Lavrin: Čehov in Maupassant. (Konec.) 6. Janko Gla-ser: Zimska. 7. \ViIfrid Hindle: Angleško pismo. 8. Ferdo Kozak: Skrivnost naše hiše. (Konec.) 9. Vladimir Levstik: Hilarij Pernat. (Dalje prih.) 10. Dora Grudnova: Nocoj. 11. Pastuškin: Samosilniku. 12. Karel Dobida: Jesenska razstava. 13. Književna poročila. Slovenska dela: Slovenski biografski leksikon (Mirko Rupel). — Knjige »Goriške Matice« (Koledar »Goriške Matice« za leto 1927. — Naši kraji v preteklosti. (Joža Lovrenčič.) — Srbsko-hrvatska dela: Anton Bonifačič: Pjes-' me (Miran Jarc). — Nikola Mitrovič: Zora u j duši (Miran Jarc). 14. Kronika. Svetosavski hram v Beogradu. (K. Dobida.) —»Na platnicah: Polemika. Nove knjige. »MLADINA« št. G. Izšla je C. številka revije ^Mladine« s sledečo vsebino: Vinko Košak: Slovenska univerza v Ljubljani. Janko Traven: Slovenski gospodarski problemi. Bratko Kreft: Ruski teater. Dr. France Veber: Sokrat. Zapiski: Kratek razgovor z novim gosp. upravnikom. (Debevec.) Dva večera v Mestnem domu. (Gspan.) J. Vidmar »De mortuis nil nisi be-ne.« (Dr. Sodnik.) Knjige Kmetijske Matice. (B. K.) K reviji se še povrnemo. PRIMORJE. Zračna zveza Trst—Zadar. 15. t. m. se je imela ukiniti zračna zveza, ki jo vzdržuje med Trstom in Zadrom družba »S is a« (So-cieta italiana servizi aerei) in katero vzdržuje pravzaprav družba Cosulich. Proti te-mu je nastopila Trgovska zbornica v Trstu in razni italijanski in fašietovski veljaki iz Trsta, Pule, Lošinja in Zadra. Na njih zahteve je Mussolini pristal na to, da se ta zveza ohrani. Tozadevni sklep osrednje vlade je , sporočil podtajnik za aeronavtiko Balbo z ; besedami, s katerimi je povdarjal veliko po-j litično in gospodarsko važnost te zveze. »Jaselce« pred sodiščem. Z novim letom je začel izhajati v Gorici vereko-otroški -mesečnik »Jaselce«, ki prinaša male povestice za šolske otroke in razne odlomke verskega nauka. Mesečnik je seveda kakor »Prvi koraki« in »Kolački« vzbudil pri italijanskih učiteljih in fašistovskimi voditelji največje razburjenje, ker vidijo v vsakem takem pojavu podjetje, ki bi znalo vsaj ovirati njihovo raznarodovalno delo med slovansko mladino. Radi tega se je pričela tudi proti temu mesečniku gonja v velikem obsegu. Tako sta se morala v soboto 12. t. m. zagovarjati radi širjenja »Ja6ec« pred sodiščem v Ajdovščini monsignor Rejec iz Križa pri Ajdovščini in župniik Debevec iz Budanj. Oba sta j bila po § 114. obsojena na 200 Lir globe, i ker nista imela dovoljenje za prodajanje listov. Proti razsodbi sta, naravno, vložila ' utok. — Ta dva slučaja ne bosta osamljena, ; temveč je bilo vloženih že cela vrsta ovadb : proti raznim drugim duhovnikom po Goriškem. KRATKE VESTI. Rumunski nacionalisti proslavljajo italijansko ratifikacijo besarabske konvencije s pro-tižidovskimi demonstracijami in s pretepava-njem Židov. Na vsak način zelo originalno proslavljanje. Francosko - ruska pogajanja /a odplačilo ruskih dolgov so obnovljena. španski kralj bo skoraj popolnoma ozdravel od gripe. Nemško - francoska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe so bila uspešno zaključena. Nemčija prizna francoskim uvoznim izdelkom pravico največje ugodnosti, Francija pa bo ocarinila nemški eksport po minimalni tarifi. Železničarske stavke na Cehoslovaškeiu ne bo, ker je bil dosežen sporazum med Sve-hlo in zastopniki železničarjev. Predsedniške volitve na Čehoslovaškeni bodo pred 23. majem. Ruska vojska. Po podatkih angleškega vojnega ministra šteje sovjetska vojska 650.000 mož, z milico pa preko 1 milijon. Z vpokli-canjem rezerve bi znašala armada čez 8 milijonov mož. Za boj s plini je Rusija od vseh držav najbolj oborožena. Francoska vlada se ne udeleži pomorske razorožitvene konference, temveč pošlje tja samo svojega opazovalca. Belgijski kralj je nalahno obolel na gripi. Belgijski ministrski predsednik Jaspar je izjavil v parlamentu, da ne more biti niti govora o odstopu okrajev Eupen in Malmedy Nemčiji. Angleška vlada namerava ponuditi Italiji za pomoč proti Rusiji (v besarabskem in kitajskem vprašanju) koncesije v Tangerju. Sovjeti, ki so pred kratkim dvignili svoje zlate depoe v angleških bankah, so jih zopet nazaj vložili. Vojne nevarnosti torej ni. Stran 4. i, i Bmmmmmm »NARODNI DNEVNIK< 18. marca 1927. ii i ni w tmmmummammmmumam mtmmmmmmammmma -i-ti-ttt mmommemm mm Štev. 63. Dnevne -vesli. NAŠE BAZMERE. V skupščini je sani. dem. poslanec Budisav-ljavifi silno ostro nastopil, ker še do danes nimamo državljanskega zakona. In dejal je dalje, da je v Beogradu neki advokat, ki se z velikim uspehom bavi s pridobivanjem državljanstva. Kdor se nanj ne obrne in no plača, državljanstva ne more dobiti. Pravilno je dejal gospod poslanec, da je lo škandal! Ampak mislimo, da je bilo pred leti tudi že škandal, da nismo imeli državljanskega zakona. In morda je bil škandal tudi že tedaj, ko je bila SDS v vladi. Na kateri naslov pa je potem govoril g. poslanec Budisavlje-vič? Ampak neprimerno večji pa je škandal z advokatom in njegovo kupčijo z državljanstvom. Mislimo, da ne zadostuje, če poslanec tako kupčijo samo konstatira, temveč treba je dotičnega odvetnika tako dolgo preganjati, da bodo kaznovani on in vsi njegovi pomagači v ministrstvu. Menda ni preveč zahtevano od poslancev, če se pričakuje, da ne bodo korupcije samo kon-statirali, temveč tudi odpravljali. Da korupcija obstoji, ve itak vsa javnost. Naloga poslancev pa je, da jo odpravijo! — Redukcije v trgovinskem ministrstvu. Te dni se bo izvršila v ministrstvu trgovine in industrije večja redukcija uradnikov. Predvsem bodo reducirani sekretarji tega ' ministrstva. — Premeščenja prometnih uradnikov. Generalna direkcija državnih železnic pripravlja načrt o novem razredu prometnih uradnikov, ki bodo premeščeni iz ene direkcije v drugo. — Dražbeni oklici. Uradni list št. 29 z dne 18. marca objavlja 24 dražbenih oklicev. — Novinarski telefonski pogovori. Po najnovejši odredbi ministrstva za pošto in brzo-jav se Bmejo od 16. marca naprej vršiti v tuzemskim prometu novinarski telefonski pogovori že med 17. uro zvečer in 9. uro dopoldne (od 5. popoldne do 9. zjutraj). — Stroge redukcije v skopljanski občini. Iz Skoplja poročajo: Te dni je bilo odpuščenih v skopljanski občini 45 uradnikov. V kratkem bo odpuščenih še 300 uradnikov, tako da bo ostalo od sedanjih 450 uradnikov le 100. Odpuščeni uradniki so imeli zborovanje, na katerem eo strahovito napadali strankarstvo v občinski upravi in poedine voditelje strank. — Vlagatelji in upniki Slovenske banke d. d. Ljubljana, ki do danes še tega niso storili, se pozivajo v njih najnujnejšem lastnem interesu, da naznanijo svoje naslove in zneske svojih terjatev z obratno pošto Upniškemu odboru Ssovenske banke, ki se je konstituiral 28. lebruarja 1927, kateri odbor bo v vsakem oziru zastopal koristi prizadetih. Prijave naj se pošiljajo na člana upniškega odbora g. Cirila Dolenca, ravnatelja Obrtne banke, Ljubljana, Kongresni trg št. 4. — Štovilo slušateljev na ljubljanski univerzi. V poletnem semestru, ki se je pravkar začel, je vpisanih na ljubljanski univerzi 1140 slušateljev, od teh 20 izrednih. Slušateljic je vpisanih 77 rednih in 10 izrednih. Na posameznih fakultetah je vpisanih: na filozofski 247 (54 žensk), na juridični 269 (16 žensk), aa medicinski 72 (6 žensk), na tehnični 461 (11 žensk), na teološki 89 (ženske nimajo pristopa). — Udroženje iugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana javlja, da se je za leto 1927 izvoljeni upravni odbor konstituiral tako-le: predsednik: ing. Janko Mačkovšek, I. .podpredsednik: ing. Leo Mencinger, II. podpredsednik: ing. Alojzij Hrovat, I. tajnik: ing. Ladislav Bevc, II. tajnik: ing. Nace Perko, I. blagajnik: ing. Ciril Pirc, II. blagajnik: ing. Boris Hribar, I. knjižničar: ing. Karol Tavčar, II. knjižničar: ing. Stanko Dimnik, I. gospodar: ing. Josip Černivec, II. gospodar: ing. Josip Štolfa; odborniki: ing. Josip Pavlin, ing. Pavel Vrbič, ing. Fran Zelenko; člana nadzornega odbora: ing. Viktor Skaberne, ing. Vinko Strgar. — Narodna odbrana v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor za pondeljek 21. marca 1927 ob osmih zvečer v malo dvorano Celjskega doma. Odbor te važne in pomembne naeijonalne in kulturne organizacije pričakuje, da se narodno meščanstvo zbora polnoštevilno udeleži. Prosi se tudi udeležbe iz celjske okolice ter iz drugih večjih krajev celjskega okrožja, v kojih bi se naj ustanovile samostojne organizacije Narodne odbrane. — Mestni odbor Celje Narodne od'-brane. — Glasbena šola v Kranju. Glasbena šola v Kranju je imela svoj občni zbor dne 11. marca 1927. Njen začasni predsednik g. ravnatelj Janko Žirovnik pozdravi maloštevilne navzoče, katerim je pri srcu prepotrebna Glasbena šola. Treba je z glasbo vplivati na čustovanje posameznikov, zlasti dandanes, ko izginja idealizem bolj in bolj, sedaj ko vlada hladen razum in je srce prazno Neumorno je delal g. srezki prosvetni referent Vilibald Rus, da je oživotvoril v jeseni 1925 Glasbeno šolo v Kranju. Duša te kulturne naprave je bil in je ravno on, kateremu gre vsa zahvala, da šola deluje in da se mora na občnem zboru poročati o stanju šole le ugodno. — Na šoli poučujeta klavir in gosli absolvirana konservatorista gg. Zdravko Svikaršič in Fran Bruna, teorijo in mladinsko petje pa vodi g. Stanko Završnik. Danes poseča šolo 118 gojencev (71 klavir in gosli, 47 teorijo in mladinsko petje). Mnogo od teh je polovično ali popolnoma oproščenih ukovine. Nadalje izreka tajniško poročilo vsem merodajnim faktorjem, ki so gostoljubno nudili krov Glasbeni šoli, iskreno zahvalo. Prearčna zahvala tudi vsem dobrotnikom, predvsem kranjski občini, ki je z znatnim zneskom dokazala, kako ceni to kulturno napravo, kranjskim denarnim zavodom in vsem članom, ki naj poleg 1 dinarske članarine dado zavodu tudi moralne opore. Blagajniško poročilo podaja tudi razveseljivo sliko, ki bo pa vsled nabave mu-zikalij in glasbil kmalu potemnela. Po poročilu g. sreskega referenta Vil.balda Rusa, nadzornika Glasbene šole, o njenem notranjem delovanju ter odobrenju in sprejetju pravil je v stalni odbor soglasno izvoljen sedanji pripravljalni in g. profesor Mirko Kmet namesto odišlega blagajnika. Z željo, da bi zavod deloval in procvital v prvi vreli v korist naše mladine, sklene g. predsednik občni zbor. — Nadaljnji trije učni tečaji na Srednji vinarski iu sadjarski šoli v Mariboru, ki so bili radi škrlatinke v zavodu preloženi na poznejši čas, se vrše zaporedoma pet dni, t. j. od 28. marca do 1. aprila t. 1. in eicer: I. dne 28. marca (pondeljek) o vzgoji trte in o grozdnem sukaču; II. dne 29. marca (torek) o cepljenju in trsničarstvu; III. od 30. marca do 1. aprila (sreda, četrtek, petek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se naj tečajev udeleže v obilnem številu. Pismeno prijave sprejema direkcija navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine, da so .podpore potrebni, ali pa ako jih kmetijski referent dotičnega sreza za to posebej predlaga. — Mednarodni kongres bizantologov v Beogradu. Dne 11. aprila se bo sestal v Beogradu drugi mednarodni kongres bizantolo-gov. Ob tej priliki bo prirejena velika razstava naših srednjeveških rokopisov in umetnin. Udeleženci iz naše države — državni nameščenci — dobe v to svrho dopust od 8. do 25. aprila. Kongres bo poselilo večje število priznanih inozemskih znanstvenikov. — Slikarska razstava v Splitu. Dne 22. t. m. se otvori v salonu Golič v Spliiu letošnja tretja slikarska razstava. To pot razstavi slikar Kopač svoje portrete in peizaže. -— Dan treznosti. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da prirede lahko vse šole v državi v času med 3. in 10. aprilom dan treznosti. Na šolah se 'bodo vršila predavanja. Ljudstvo se bo opozarjalo potom lepakov na škodljivost alkohola in nikotina. — Izključitev dijakov na osijeških šolah. Te dni bo izključenih na osijeških srednjih šolah vsled slabe kvalifikacije v drugem tromesečju 66 učencev. — Belgijski dijaki posetijo Bosno. Iz Sarajeva poročajo: Te dni bo posetila Sarajevo in druge kraje v Bosni skupina belgijskih dijakov. — Razpisana sodniška mesta. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oddasia eno ali dve mesti deželno-sodnih svetnikov, okrožnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. —• Pri okrajnem sodišču v Ptuju se odda sodniško mesto; obenem se oddajo vsa mesta sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je oddati v obeh slučajih najkasneje do dne 20. aprila 1927. — Razpisana mesta sodnih pisarniških uradnikov. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Celju in mesjo pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Brežicah. Prošnje je vložiti v obeh slučajih do 15. aprila 1927 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. — Razpisano mesto agrarnega geometra. Pri komisarijatu za agrarne operacije pri mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani je razpisano mesto agrarnega geometra. Prošnje vložiti najkasneje do dne 24. marca t. 1. — Matura na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na gradbeni srednji šoli v Ljubljani jo bil končan dne 16. t. m. maturitetni letni izpii. Izpit je delalo 22 kandidatov. Napravili so ga: Bohinec Julij, Bohinec Vladimir, Brodnik Jožef (z odliko), Furlan Franc, Habinc Ivan, Kafel Vilibald, Kariž Velislav, Kosovel Fran, Krulc Alojzij, Lang Venčeslav (z odliko), Lesjak Franc (z odliko), Mandeljc Drago, Mavrič Alojzij, Mlakar Željko, Oblak Metod, Robek Franc (z odliko), Udovč Maksimilijan, Vivod Bogdan, 3 kandidati so bili reprobirant na pol leta, 1 kandidat na celo leto. — V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani: dr. Viktor Valič, zasebni zdravnik v Sodražici, in dr. Leopold Ukmar, zasebni zdravnik v Litiji; dr. Viktor Markič, zasebni zdravnik v Ljubljani, in dr. Josip VVolbank, sekundarij bolnice za duševne bolezni na Studencu. Iz imenika sta črtana dr. Dimitrij Veršimin, sanitetni kapetan 45. pešpolka, in dr. Simon Hochenvvarter, okrožni zdravnik v Črni pri Prevaljah. — Stalež ruske armade. V angleški spodnji zbornici je izjavil zastopnik vlade, da šteje po podatkih ruskih vladnih funkcionarjev ruska stalna armada 650.000, pomožne čete pa 350.000 mož. Rezerva znaša 8 milijonov mož. .... — Zdravstveno stanje kralja Alberta. Kol poročajo iz Bruxelles-a, se je zdravstveno stanje kralja Alberta izboljšalo, vendar pa kralj še ne more opravljati svojega posla. — Tovarnar svinčnikov »Hardtmuth« umrl. Te dni je umrl v Budjevicah znani tovarnar svinčnikov »Hardtmuth« Franc Hardtmuth v 73. letu svoje starosti. — Brat egiptovskega kralja umrl. Egiptovski princ Ibrahim Ilmsi, brat egiptovskega kralja Fuada jo predvčerajšnjim v svoji vili v Simezu umrl. * ; — Predsediuk Jtfasaryk v Marseille-u. — Predsednik češkoslovaške republike Masa-ryk je dospel po kratkem odmoru v Gre-noble-u v Marseille. Potuje incognito. — Senator Borah je zavrnil povišanje plače. Republikanski senator Zedinjenih držav, znani Borah, je zavrnil ®a svojo osebo povi- šanje plače, katero je pred tedni določil ameriški senat za vse svoje člane. To povišanje znaša letno 2500 dolarjev (ca 160.000 dinarjev). Dosedaj so dobivali ameriški senatorji na leto 7500 dolarjev, vsled tega povišanja plače bodo dobivali od sedaj dalje 10.000 dolarjev. Borahova gesta je povzročila v ameriških političnih krogih veliko razburjenje. — Smrt na grobu sina. Te dni se je dogodil na bograjskem pokopališču pretresljiv slučaj. 50 letnemu Dušanu Lazareviču je pred kratkim umrl njegov sin. Ta- smrt 'je Lazareviča spravila v silno duševno depresijo. 2e več dni je prihajal na grob svojega sina ter je tam molil po cele dneve. Že več dni so ga opazovali mimoidoči, kako kleči na grobu svojega sina, vzdihuje in joka. Predvčerajšnjim okrog 2. popoldne je naenkrat počil strel. Takoj so pritekli pokopa-liščni čuvaj in drugi ljudje, ki so našli nesrečnega očeta ustreljenega v glavo, v mlaki krvi mrtvega na grobu svojega sina. Dušan Lazarevič je pustil pismo, v katerem izjavlja, da je bila smrt edina uteha za težke duševne bolesti, ki jih je preživljal, odkar so mu počeli zaporedoma umirati vsi otroci in mu je umrl nazadnje tudi njegov ljubljenec sin. — Končna, bilanca o potresu na Japonskem. Po uradnih ugotovitvah znaša število žrtev zadnjega potresa 3274 mrtvih in 6734 poškodovanih. 84 odstotkov poslopij je popolnoma ali pa deloma porušenih, medtem 1359 tovarn. Skoda se ceni na 10 milijonov funtov sterlingov. Od potresa je prizadetih 26 mest in vasi. — Snežni meteži v Italiji. Kot poročajo italijanski listi, eo besneli te dni v severni in srednji Italiji silni snežni meteži. Posebno velik sneg je zapadel po gorah v bližini Florence. Mestoma je oviran promet. — Kuga na nizozemskem parniku. Iz Rotterdama poročajo: Na parniku »Ryndham«, s katerim se vrača večja skupina ameriških dijakov s potovanja okoli sveta domov, sta obolela dva moža od posadke za kugo. — Požar na luksuznem orien t- ekspresu Dunaj—Nizza. Na postaji Loccato je nastal v vlaku Dunaj—Nizza požar. Med potniki, ki so se nahajali v spalnih vozovih, je nastala silna .panika. Rešili so se vsi s tem, da so pobegli v sosednje vagone. V Trbižu sta bila spod in ena dama, ker sta osumljena, da sta s požarom v zvezi. Pri požaru je popolnoma zgorel spalni in poštni voz. — Obesil se je na vratih svoje ljubice. Te dui se je obesil na vratih svoje ljubljenke Viktor Badrus, nečak znanega madjarskega slikarja Ivana Badrusa. Njegova ljubica, ki je bila po letih precej, starejša od njega, ga je materielno popolnoma uničila. Za večen spomin je obračunal s svojim zavrženim življenjem na vrvi, pripeti baš na kljuki razsipne svoje amorose. — Smrt berača. V bližini Zagreba so naSli te dni slonečega ob štoru v gozdu na pol nagega in .polnega uši berača Josipa Schmidta iz Sv. Križa, občina Zlatar pri Ptuju mrtvega. Berač je na dotičnem mestu podnevi beračil ponoči pa spal. V duplini bližnjega hrasta je imel svojo shrambo, v kateri so našli par čevljev, lonec in par žlic. Dne 15-t. m. je imel Schmidt zadnjikrat opraviti z zagrebško policijo radi beračenja. NA ČAST PERICAM IN PEPČKOM! JUTRI V SOBOTO ZVEČER V RESTAVRACIJI »LJUBLJANSKI DVOR« J3T KONCERT 'm. SALONSKEGA ORKESTRA. - VSTOP PROST. SPECIALITETA MORSKIH RIB. V VINSKI KLETI JEDILA PO ZNIŽANIH CENAH. ODPRTO DO 1. PONOČI. — Mlado dcvojko je hotel odpeljati. Pred- sinočnjem se je dogodil v Sarajevu incident, ki je razburil vse prebivalstvo mesta. 16 letna Ida Delič je šla zvečer v spremstvu svoje matere v cerkev na večerno mohamedansko pobožnost. Pred vratmi njenega stanovanja jo je čakal neki Muhamed Gazifetanovič, jo pograbil, vrgel v avto ter jo hotel v divjem diru odpeljati. Devojka je klicala iz avtomobila na pomoč, nakar ee je posrečilo mim idočim in .policijskim stražnikom, da so avto ustavili, devojko rešili, Mohameda pa spravili na varno. — Strah pred volkovi zavzema v Bosni vedno večje dimenzije. Zadnje čase so se pojavili volkovi v velikih tolpah, ki so začele ogrožati celo ljudi. Te dni je izginila v Paiu mlada deklica. Prebivalstvo je deklico zaman iskalo. Obče mnenje je, da je postala deklica žrtev volkov. — Kašavski kanibali. Po dosedanjih rezultatih sodne preiskave imajo kašavski kanibali na vesti 18 žrtev, med temi mlado deklico, ki je bila najpreje spolno zlorabljena, nato pa zadavljena. — Junaška artistinja. V pariškem varieteju »Folies Dramatiques« nastopa artist Robert Bertin, ki se producira y stre-ijanjii. Bertin strelja proti leseni steni, Ki odbija kroglje. Te dni je prodrla ena od krogelj steno. Začul se je bolesten krik. Ko je šel Bertin pogledat, kaj «e je zgodilo, mu je rekla njegova soproga, ki mu pomaga pri predstavah in je stala za steno, da si je izrinila nogo. Kljub temu je svojemu možu pri prihodnji točki vsporeda asistirala. Sele po končani predstavi je povedala, da ji je prebila kroglja desno stegno. Sedaj leži junaška artistinja v bolnici. — K »n kurz vojvodinje Hchles wig-H<> lstein-ske. K°t poročajo, je bil konkurz nad premoženjem schleswig-holsteinske vojvodinje Marije Dorotee ustavljen. — »Domači prijatelj«. Te dni je izšla dru-„a številka »Domačega Prijatelja« z vsebino- Miran Jarc: Le enkrat biti. Lovro Kuhar: Sektor št. 5. Gustav Strniša: Razodetje. Villiers de L’ Isle-Adam: Čudovita demiš- ljanja gospoda Redouxa. Ing. K-r-: Gradnja stanovanj. M. Grošljeva: Pri zobnem zdravniku. Prof. Saša Šantel: O batični tehniki. Bogdan Zupan: Nekaj o fakirstvu in hipnozi itd. — Veliko veselja je napravil list našim damam s člankom prof. Saše Šantla, ki nazorno popisuje butično telmiko. Ta panoga ročnega dela je pri nas le prav malo pg-znana, dasiravno je batik najinleresantnejše delo. Priuči se ga lahko ves ženski svet in je trud bogato poplačan, ker so možne vsakovrstne kombinacije. Cilateljice, ki imajo »misel za umetnost in talent za 'risanje ter samolastno udejstvovanje, lahko z bal£k-teh-niko dokažejo vse .svoje znanje na poli® umetniške fantazije, članek »O gradnji stanovanj- prinaša praktične nasvete o gradnji, dalje kako je omogočeno priti do.zados*; nega in cenenega kredita in prinaša nekij dobrih načrtov. List se naroča pri upravi 8* bv. Petra cesti št. 24 in stane celoletno simo 20 dinarjev. Vidovičev pokret si je izbral dan 21. -marca za svoj največji praznik. Ob prehod« zime na pomlad naj se prerodi tudi duša na-soda. Ta dan bo poslavil Vidovičev pokret z akademijami, predavanji in širjenjem etike in prosvete v narvdu. -J/.j — Pevec. S številko za januar in februar 1927, ki smo jo pravkar prejeli, stopa »Pevec« v sedmo leto svojega obstoja. Novi letnik bo izhajal v istem obsegu, ko prejšnji; s stalno, zelo priročno pevsko prilogo, ki je že splošno znana in priljubljena med s^ venci. Sedanja številka prinaša lep član&k dr. Josipa Čerina: Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb in vrsto niaaJ; ših poročil. Vestnik P. Z., Iz naših okrožij’ •Nove skladbe, Iz glasbenih listov. — List toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva ul. 7 in stane s pevsko prilogo na leto 30 Din. Važno je, da more poleg enega izvoda teksta naročiti P°" ljubno število pevskih prilog, kar bo posebne dobro hodilo zborovodjem, ki bodo lako lahko naročili za vsakega pevca posebno pri' j logo. Naročnina za 1 prilogo z,naša 15 Din na leto. — Ravnokar je izšla v komisijski založbi , tiskarne »Merkur« knjiga: Kipling, Knjiga j o džungli. Iz angleščine prevel J. M. Cena j broširani knjigi je 20 Din, vezani 30 Dnij® Ljubljana. t— Zoološki vrt v Ljubljani. Mestna obM* je pričela z akcijo za ustanovitev zooložkeg*1 vrta v Ljubljani. Inicijativo za to je dalo vodstvo Narodnega muzeja, ki je dobilo v d®1' živega orla, kar naj bi zadostovalo za začetek-Novi zoološki vrt bi baje dobil tudi takoj šakala in razne druge živali. Zoološki vrt bi «e nastanil na prostoru, kjer je bil svoječasno cirkus Kludsky, kar pa po našem mnenju ne bi bilo umestno, ker je teren tam plazovit id močviren. Prvič in zadnjič je imela Ljubljana lasten zoološki vrt za časa francoske okupacije. Tedaj je bil zoološki vrt nastanjen prt Studencu. 1— Sokolsko društvo Ljubljana II. bo priredilo dne 2. aprila v Kazini akademijo z družabnim večerom, nakar opozarja p. n. občinstvo. — Občni zbor U nietnostno-zgodo vinskega društva se vrši v pondeljek 21. t. m. ob ■ uri zvečer v restavraciji »Ljubljanski Dvor--Poleg običajnega dnevnega reda se bosW obravnavala načrta daljšega izleta v leto®11' jeseni in krajših izletov po domovih1- 1— Oddaja zidarskih in betonskih ..j. Mestni magistrat razpisuje oddajo **.£,- za in betonskih del za napravo skladni® -premog v mestni klavnici. Vsi razpis«111 F ^ datki se dobe med uradnimi urami v m ^ nem gradbenem uradu, Šolski drevor ■ 2-11. Ponudbe je vložiti ' marca 1927 opoldne v podpisanem n a Im 1- Javno predavanje društva »Atena«. Ciklus: »Estetika«. Prva tema: Domača umetna obrt kot sredstvo za vzgojo k lepoti, predava prof. Šantel 18. t. m. ob pol 7. pol 8. zvečer na Srednji tehnični šoli. 1— Ljubljanski Sokol vabi članstvo tak« svoje, kakor tudi okoliških društev ter naklonjeno občinstvo na komerz s plesom, ki t priredi v počaščenje svojih sokolskih veteranov v petek, dne 18. t. m. ob 8. uri zveč«1 v veliki dvorani Narodnega doma. Sodeluj® pevski .zbor Sokolov in godba. Vstopnine u>- 1— Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da se vrši v petek 1®-t. m. v Ljubljanskem dvoru predavanje ® zgodovini zrakoplovstva od prvih .početko'’ do današnjega dne. G. dr. Stanko Rape bo to interesantno predavanje izpopolnil z le pimi skioptičnimi .slikami. Začetek ob P01 9. uri. Pridite točno in polnoštevilno. Vstop vsem prost. 1— Tatvine. Ključavničarskemu delovodji Megliču Francu je neznan tat ukradel v Dalmatinovi ulici 3200 Din vredno kolo znamko »Puch. — G. Angeli Gorjupovi na Vičm^,f£: znana ženska pobrala za 300 ^ pr; nega perila. - Aretiran je tobaka, ki ga katerem so našit 100 zavoji," Kendi je je neznano kje ukradel. ukradena 300 Din vredna solnčna streha. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek dne 18- marca ob 8. uri se bo obravnaval položaj hrvaškega narodnega gospodarstva. Predaval bo o tem velevažnem predmetu dekh trgovske visoke šole v Zagrebu g. dr. KB Jovič — torej najmerodajnejši strokovnjak pod naslovom »Zagrebška borza«. Vsi ki sj» v zvezi z gospodarskimi vprašanji, poslu*«1' Sl, je redke prilike! — V jronedeljek, dne 21-marca, prične etični ciklus. Ob vseh nadaljnjih ponedeljkih se bodo obravnavala etlCIja vprašanja. S temi prireditvami je dosj# »Ljudska univerza« k najvažnejši točki jega delovanja. K sodelovanju so se p1’1 ie najboljši strokovnjaki! - Prvo ima vseučiliški profesor dr. Veber J* .j j0 Ijane in sicer o pomenu etike v seda njenih psiholoških podlagah. Štev. 63. »NARODNI DNEVNIK< 18. marca 1927. Stran B. Beležke. UUBLJANSKA železniška direkcija. Upit g. poslanca Ivana Puclja na g. ministra saobračaja radi ugotovljenih malverzacij v področju ljubljanske železniške direkcije, je dal duška splošnemu zadovoljstvu slovenskega naroda, kar je treba s ponosom zabeležiti, kajti človek bi računal, da je visoko stoječe moralno stanje Slovencev — znano iz predvojnih časov — ekoro popolnoma izginilo. — Zanimanje je bilo opaziti pri vseh ®lojih, kateri pričakujejo in obenem zahte-da se te zadeve razčistijo — napri-s‘rM»ko. Trgovske kroge pa posebno zamiga zvedeti, kdo je pravzaprav Gospodarska Poslovalnica za prehrano železničarjev, ali je privatno ali državno podjetje. Svetujemo Kneževiču, da naj pusti pre-ljudi, ki ne dobivajo od te u«lana nagrad ter bomo vsaj potem ■em in jasnem stališču. TUJCI v naših podjetjih. uiktn ^ar ®©seci je objavil »Narodni Dnev-strijskjjp!^ dopisov o tujcih v naših indu- j)0 va*2? ••^am je slučajev, kjer je bilo kar vrpj . njih inženjerjev, dočim so bili naši . .rvHrvilimoni Prnviin iHa fie Mnogo bolj pa se čudimo mi, da ni eksplodiral tisti preganjalec vročine v Zagrebu, ki je izpil kar 15 litrov eksplozivne snovi. MIL APEL NA URADNIKE. > Jutro« piše v včerajšnjem uvodniku: »Uradniški zakon iz 1. 1923 je državnim nameščencem proti demokratskim glasovom s pomočjo radikalov in klerikalcev prinesel triletno nestalnost.« Konstatiramo, da leta 1923 ni bilo nobene vlade, v kateri bi sedeli klerikalci. Pač pa je res, da so leta 1924 vstopili v vlado samostojni demokrati in je ostal uradniški zakon neizpremenjen. Vnetost SDS za uradnike torej ni bila prevelika ! IZ POROČILA SOCIALNO-POLITICNE UPRAVE MARIBORSKE MESTNE OBČINE ZA LETO 1926. Brezplačna zdravniška pomoč in brezplačna zdravila. Mestni fizikat je nudil v letu 1926 brez-plnčno zdravniško pomoč v 2003 slučajih. Poleg tega je plačal okrajni zastop Maribor leta 1926 v zmislu § 58 zakona od 27. avgusta 1886 za zdravniško in babiško pomoč ubogim v okraju Din 23.272'30 in za zdravila ubogim, s IZ- 1,0Jak* odpuščeni. Pravijo, da so ee „ , ‘tuni razmerami bavile inženjerske komo- ; ki so jih bili deležni_ večinoma mariborski nKi . Združenja inženjerjev, toda vise je lepo ".rinilo in vse je ostalo pri starem. Tujai TOanejo roke in se smejejo v pest, sede ?.a toplem v naših podjetjih, dočim doma-pohajajo brez službe. V Jugoslaviji strastno narašča brezposelnost tudi naših akademsko izobraženih — proletarcev. ...Ko je bil minister za socialno politiko pa-“rcevec, so rekli, da ni mogoče ničesar do-?®Bi. Zdaj je tam Slovenec in vprašamo: ali mestni ubožci, Din 25.588. Za drugam pristojne je socialnopolitični urad izpolnil 133 zdravniških vprašalnih pol in ugotovil ubož-nost prosilcev. Naglasiti je treba, da so tež-koče v tem, ker še niso urejeni tozadevni re-ciprocitetni dogovori med našo državo in Avstrijo. Težkoče delajo zlasti okrajni zastopi, posebno če gre za hiralce, ki zahtevajo večkratno zdravniško pomoč, a jih bolnica ne mestne občine. Kar tiče podpore brezposelnim na račun dom ovnih občin pa je zadeva ta, da občine teh podpor ne priznavajo. (Dalje prih.) Gospodarstvo. te ■ T1*---------------------------------- , sprejme. Razven tega se ne tolmači pojem x i bolje? Bojimo se, da bo še 6lab- ubožnosti povsod enako, kar gre zlasti na ; ' *®duno po slučaju, ki drastiški oevetlju- škodo upokojencem z nizkimi prejemki (tako- je nase razmere. Nekemu Nemcu je bila od- ' ’ ..................— a prošnja za stalno bivanje pri nas in to Iga ibil od^uf^en^nŽ??8’ g3 J6 ^5 menite: Vai „ S?5 človek. menite: kaj se cloveK- — In 'tepsti za te£fa hi Vee ee ie začelo «/uial .sklepe vseh lokalni .^eo«rad ne po-cu bivanje dovolil kljub «!?^torjev ter tuj-tistih, ki so tu, da delam ^'onilne rešitve ihtin, ki so tu, da delam r**J*«iiiine resitvt ijo naše brezposelne rojake 2SknaPredeiK inpvse , . UGANKA. Kaj je najboljša politika, o tem ae dostikrat Prepirajo ljudje In ne pridejo do konca Vsem tem ljudem lahko mi z rešitvijo hitro *n točno postrežemo. Najboljšo politiko ima tista stranka, ki si napraviti največ nasprotnikov. >Jutru«n' Tomaži naj se informirajo — pri T VIN0, KI EKSPLODIRA. krita n/° P°Se^nost imamo v naši državi. Od-litiki« tako1 Pr‘Povec*uie nekdo v >Po- ^almanH« Beograjčanu je poslal prijatelj iz v 8{ek, J® Petnajst litrov vina. Vino je bilo Portov6*11 Pos°d*i ki je že vzdržala par trans- Pega n> bilo od vina nobenega sluha. Le-postaje ^ rPa dobi Beograjčan od železniške si. Beoj,. .pogradu poziv, da se pri njej zgla-to nev*,al®an se je pozivu odzval in zvedel Onih nf| i° n0V03t-PrisppiJ^uajst litrov vina je v resnici srečno Volika v^Zagreb na postajo. Tu pa je bila Veljka j°''.na *n razlika v temperaturi tako 8*eklenico ^ v’no eksplodiralo in razneslo kdaf^!^6no, se sPrašuje Beograjčan sedaj, od tak§ti£! vroj[na10dira ^f*aj je v Zagrebu 6.348. Urgenc za plačilo (dolžnih zneskov t>o prizadetih občinah je bilo v letu 1926 razposlanih 189 in je bilo na račun izd a okov za samo Din ubogim na račun domovne občine je šlo vedno za nujne slučaje, kakor: da se omogoči povratek v domači kraj ubožnim okrevancem, ki so zapustili mariborsko splošno bolnico; brezposelnim, ki ne morejo najti dela v Mariboru, nimajo pa vsled prekratkega bivanja v mestu pravice do brezposelne podpore od ah?«Kie °bčine, za potovanje radi nastopa nast^?; bi i° 6ioer izgubili in za katere lovično v?*^.0®0^. ^ajSnja Borza dela po-čiie ’kier izgona iz Avstrije, Nem- in še veliko takih slučajev. Vsi ti se obračajo na mariborsko mestno občino, da jim le-ta omogoči nadaljnje potovanje, oziroma prehrano za dobo bivanja v Mariboru. Do-gode se slučaji, da so na potu domov cele družine z otroci. .Naglasiti je treba, da obči-čine na jugoslovenskem ozemlju bivše av-stro-ograke monarhije poznajo v splošnem predpise ubožnega ih domovinskega zakona, ki se nanašajo na take slučaje, ne poznajo pa tega občine v krajih bivše Srbije ne iz-vzernši Beograda, kjer navadno domovinstvo osporavajo, oziroma nikogar ne poznajo, ali ga pa nimajo zabeleženega v svojih matrikah, na kar je bil veliki župan mariborske oblasti že opozorjen. Tako se dogodi, da mestna občina pač dobi povračilo ubožnih izdatkov od občin, ki so v inozemstvu, nikakor pa ne od obč.in v bivši Srbiji. Kljub temu pa je nemogoče takšnim občanom v smislu ubožnega zakona vskratiti podporo, ki pa gre seve vsa na račun mariborske VINARSKO DRUŠTVO IN »NAŠA GORICA« MARIBORU. (Kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom in prijateljem kmetijstva.) Pripravljalni odbor za ustanovitev prepotrebnega Vinarskega društva v Mariboru (za mariborsko in ljubljansko oblast) pospešuje in zaključuje svoje delo: 2. aprila (sobota) bo Vinarsko društvo v Mariboru ustanovljeno, a že v maju bo iašla prva številka ilustriranega mesečnega glasila »Nasa Gorica«. Kakor vinarstvo čisto samozase nikjer ne obstoja niti ne more obstojati, marveč tvori le del naše kmetijske produkcije, tako bo tudi »Naša Gorica« obravnavala vse kmetijske panoge i. dr. gospodarske stroke, ki so med seboj in z vinarstvom -ter s kletarstvom, odnosno s celokupno vinsko obrtjo v tesni ali sploh v kakršnikoli zvezi, kakor so n. pr.: vinarstvo s kletarstvom, sadjarstvo z z uporabo sadja, vinska in sadna trgovina z gostilničarstvom, živinoreja z mlekarstvom in živinozdravstvom, travništvo s pašništvom, | .poljedelstvo, vrtnarstvo, kmetijske melioracije in operacije, gozdna kultura, zakonodaja, kmetijsko gospodarstvo in računovodstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije sploh, kmetijsko šolstvo, gospodinjstvo, hi-gijena kmetske hiše, kmetijska statistika, meteorološka opazovanja itd. Temeljito in ne na zadnjem mestu se bodo obravnavala vprašanja o hmeljarstvu, za katero je pri nas deloma že vse preveč zanimanja, da se to — poleg vinogradništva — najintenzivnejšo kmetijsko kulturo skuša ohraniti na sigurni podlagi in v okvirju, katerega ji prirodni pogoji določajo. Dajali se bodo društveni-kom in naročnikom v »Naši Gorici« odgovori na pismena vprašanja i. dr. Kakor Vinarsko društvo, tako bo tudi »Naša Gorica« samo gospodarski, strokovni, stanovski glasnik kmetovalca, ki jo bo dobival za neznatno društveno letno članarino do nadaljnjega samo po Din 20 zastonj. (Izven Slovenije znaša naročnina Din 40, cena za posa"mezno številko pa povsod Din 4.) Na splošno željo in na podlagi enodušnega skleipa pripravljalnega odbora prevzamem uredništvo in upravništvo »Naše Gorice«, tedaj poleg svoje zelo odgovorne glavne službe veliko težavnega dela, kateremu se pa hočem posvetiti z vsemi svojimi skromnimi močmi v trdni nadi, da me bodo pri tem vsi napredni kmetovalci in za dobro stvar vneti kmetijaki strokovnjaki, moji tovariši ter pravi tovariši našega kmetijstva vobče izdatno podpirali, za kar jih tem potom v imenu dobre stvari pro9im. Z ozirom na .potrebo posameznih kmetijskih panog se ustanovi poseben strokovni sosvet kot posvetovalni organ uredništva, ki bo najsigumejše jamstvo, da nam t>o »Naša Gorica« nudila več, nego nam more vnaprej da kmetovalci, kmetijski strokovnjaki in prijatelji kmetijstva že kar zdaj začnejo pošiljati prispevke za list, ki bo tako hkrati tudi njihov glasnik. Za sodelovanje so predvideni razmeroma lepi honorarji po načelu: kakršno delo — takšno plačilo. Maribor — vinarska šola, 15. marca 1027. Andrej Žmavc. BORZE. 17. marca 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85—86.50, Vojna škoda 0—345, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojalnica 195 do 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantil-na 98—d00, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—400, Vevče 120 do 0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca za les neizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zagreb Devize: Ne\vyork ček 56.75 do 56.95, Pariz izplačilo 222.5—224.5, Praga iz-palčilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094 do do 1097, Dunaj izplačilo 800.28—803.28, Berlin izplačilo 1351—1354, Italija izplačilo 260.16262.16, London izplačilo 276-^276.8. Curih. Beograd 9.13, Ne\vyork 519 in trinajst šestnajstink, Berlin 123 35, Dunaj 73.15, Varšava 58.25, Sofija 3.7425, Bukarešta 3.13, Budimpešta 90.75, Praga 15.395, London 25.24125, Pariz 20.35, Milan 23.875. Šport. SK Ilirija, tennis sekcija naznanja, da otvori svoje tennis-prostore takoj, ko nastane primerno vreme. Za tekoče leto so določene partije po 4 osebe. Vsaka partija bo igrala trikrat na teden po 1 in pol ure in sicer 2 krat v večernih urah in 1 krat zjutraj. Tennis-prispevek se je znižal na letno Din 250, za dijake pa, ki igrajo dopoldne in popoldne na letno Din 100. Vsi tennis-igrači naj se prijavijo do konca marca pri g. Juliju Deu, Kmetska posojilnica ali pa pismeno na SK Ilirija, tennis-sekcija, Ljubljana, kavarna Evropa ter naj v prijavah navedejo, v katerih partijah po 4 in v katerem dnevnem času želijo igrati. Pri prijavi se plača klubska članarina za leto 1927 in tennis-prispevek za prvo polletje, na kar- vsak član pre me izkaznico, ki daje pravico igranja na klubskih prostorih. — Načelnik. Tekme za prehodni pokal LNP. Na praznik 19. t. m. in v nedeljo 20. t. m. se na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti nadaljujejo tekme za prehodni pokal ljubljanskega nogometnega podsaveza. Na praznik se odigrajo preostale tri tekme I. kola: ob 10.30 Jadran : Reka, ob 14.30 Slavija : Slovan in ob 16. uri Primorje : Svoboda. V nedeljo se odigra nato II. kolo med štirimi zmagovalci v I. kolu, in sicer ob 14.30 med Hermesom in zmagovalcem iz tekme Slavija : Slovan ter ob 16. uri med zmagovalcema iz tekem Primorje : Svoboda in Jadran : Reka. Peti zmagovalec iz I. kola SK Ilirija, igra 25. t. m. v naslednjem kolu z zmagovalcem v 'tekmi Hermes : Slavija : Slovan. Tekme 19. t. m. bodo prinesle predvidoma že jako zanimive igre, ker so si Reka, Jadran, Slavija in Slovan precej enak; protivniki. Zanimiv bo tudi prvi letošnji nastop Primorja, čeprav 19. t. .m. ne naleti na baš močnega nasprotnika. S tekmama med 4 zmagalci iz I. kola v nedeljo se zanimivost pokalnih tekem seveda znatno stopnjuje in ker so klubi danes kolikorloliko ze v treningu, je v II. kolu pričakovati napetih in ostrih srečanj. To in ono. DRAŽBA CARSKIH DRAGOCENOSTI V LONDONU. Te dni je bil prodan na dražbi del ruskih kronskih dragocenosti, ki jih je prodala svo-ječasno sovjetska vlada nekemu angleškemu sindikatu. Dragocenosti izvirajo povečini te 17 stoletja. Dvorno življenje nekdanjih ruskih carjev je bilo izredno pompozno. Začetkom 17. stoletja je bilo sicer nekoliko časa pač drugače. Peter Veliki je bil v svojem privatnem življenju preprost ter je sovražil vsak pomp. Zadnja leta pa je svoje življenje izpremenil. Ker mu je bilo na tem, da zasigura svoji soprogi Katarini večje pravice, je sklenil, da jo da kronati z vsem potrebnim ceremonielom. To je storil namenoma, spričo kočljivega dejstva, da je prišla Katarina na Rusko kot estonska ujetnica ter je bila, predno jo je poročil, njegova ljubica. Kronanje je bilo res izredno slovesno. Za novo imepratorico so naročili v inozemstvu številne diademe in krono, sestavljeno iz diamantov. Ta krona je danes tiajkrasnejši komad »diamantnega fonda«. -■> Katarino I. se pričenja v Rusiji 701etna vlada ženskega spola. Vse carice so izredno ljubile dragulje in drug nakit. Med svojo privatno lastnino in državno niso rroznale no-ene razlike, zato so jim bile na razpolago za nakup dragocenosti take vsote kot nobenemu drugemu suverenu. Carica Ana je pošiljala cele karavane na Kitajsko in v Indijo, da so ji prinašale zaklade, ki jih je poželela. Na svojem dvorcu je uredila posebno delavnico ter je nadzirala cesto osebno brusače dragocenih kamnov. Za časa Katarine II. je ■bil pomp na ruskem dvoru tolikšen, da je bil celo kralj Ludovik XIV. v mali zadregi, kadar je šlo za to, da pošlje carici kako darilo. Zato je naravno, da se je nabrala v zakladnici ruskih carjev tekom časa ogromna zaloga draguljev. Sovjetska vlada je cenila vrednost vsega kronskega zaklada na 350 milijonov zlatih rubljev (9.100,000.000 dinarjev). Lucieto: ^ *335fc» Pri tej priliki ji je vou Kalle povedal, .. navadnem polu, to se pravi potom nevtralnegf t bo ~kaištva, kar sem že prej omenil, poslan ček 15.000 ki ji ga bo izplačal Comotoir d’Escompte! se j^ata-Hari se je na lo povelje podala v Park in Montajg^^k v Hotelu Plazza Athenee, na Avenue g. Jo je 13. februarja 1917. zjutraj aretiral y komisar protišpionažnega urada, ia . trenotku, ko je policija vstopila v njeno sobo. Hari ležala na svoji postelji čisto naga. stva, in ko je vstopila v ta urad, ji je g. Friolet dal v roke aretacijsko povelje, ki ga je bil nosil pri sebi in ki se je glasilo: — Margerita Zelle, imenovana Mata-Hari, stanujoč v Hotelu Plaizza Athčnče, rojena 7. avgusta 1876. v Leuvvardenu, glavnem mestu nizozemskega sreza, hčerka Adama Zelle in gosipe Antje van der Leulen, ,se ima aretirati, iker je obdolžena 'špijonaže in sodelovanja s sovražnikom, a namenom, da mu (pomaga ipri njegovem vanju. ga preč a~Hairi vze^a ^relacijsko povel|je in ne da bi ltela, je dejala oficirjem, ki so se tam nahajali: Q p > —— - -4- g V1U‘U ****&♦*• 1/ r'10*et i' da jo je prišel iskat na za- _J*apetana Ladouxa. ijio^’ da> to ie 'brezdvomno radi one zadeve v » ie vprašala. 5'zoguifj al£o je’ ie °d£0V0I'il g- Priolet, ki se je hotel poveda) Vsaltemu incidentu, in ki je sklenil, da ji ne bo je aretirana. Ha tako^ S6 ^ dvignila in začela delati svojo toaleto -šotni zgražaUStiden na‘Sen’ so se na tihem vsd pri- so jo takoj v drugi odsek vojnega ministr- 51. p o g 1 a v j e. Pokora. 1 « pn predati ta paX?toda komu iz,med g°sP° od kdaj »te kot »H—,21« v službi Nemčije? Zadeta od tega nenadnega udarca je Mata-Hari ipostala bleda kot zid. Vendar je še imela toliko moči, da je rekla: — Toda gospod, jaz vas ne razumem! Pomagali smo ji, da nas je bolje razumela in ipotem smo jo poslali v jetnišnico St. Lazare. Sledili ji bomo tja, ker hočem razpršiti vse bajke, ki krožijo o tej zadevi po svetu. Ko so Mata-Hari zaprli v St. Lazare, jo je direktor te jetrni§nice stavil pod posebno nadzorstvo in jo je dal zapreti v posefbno celico. Nekaj dni pozneje so jo prevedli v celico št. 12, v-kateri sta bili zaprti gospa Stein-heil in gospa Caillaux. Ta celica je zelo velika, ima dve veliki okrni in tri postelje, v srednji spi zločinka, na desni in levi pa sestre jetniearke, ki jo morajo neprestano nadzorovati. Mata-Hari je zapustila /to celico najprvo, da se poda pred vojno sodišče, potem pa na strelišče v Vincennes ... Vojnemu sodišču, pred katero so jo poklicali 24 in 25. juljja 1915 je predsedoval g. Sempran, polkovnik republikanske garde. V teku preteka;ve se je dokazalo, da je Mata-Hari, ki je na dan vojne napovedi Nemčije kosila z berlinskim policijskim ravnateljem, že dolga leta tajni agent nemške špijonaže pod matično številko »H—21«, da je foila v direMni izvezi z visokimi nemšikim osebnostmi izven francoskega ozemlja, in da so bile te osebnosti anani šefi nemške špijonaže in da je dobivala od meseca marca 1916 velike vsote kot plačilo za poročila, katera jim jih je bila poslala. (D«ij» prih.) Aletaaoder Engel: Tlim sreče. j Jaz i-.imniii \ei;dar niti vinarja več, razen nakita.« »Nakit morat" seveda obdržati kot spomin rid dni sreče. Joda jaž imanl še auto. Prodal ga bom v Nizzi, nakar plačava dolgove v hotelu in se odpeljeva z denarjem, ki nama osta-iie uri Dunaj, veveda v tretjem razredu pot-niškiga vlaka, kajti midva sva uboga. VI ste pro-iajalka brez službe in jaz šofer brez au-tomobila. N* Dunaju si bom moral kupiti kak Star automobil ir začeti zhova.« »Potem sem vam jaz uničila vašo eksistenco,f pravi Loti. »Škodo iitl min-eti. z eno samo besedo tisočkrat povrniti, gospodična Loti! Postanite moja žena!/; Ljubka in href>* tako željna Loti prestrašeno pogleda Fr'»<*yj[i» v lepi obraz. Ne more odgovoriti. Mogočo si je mislila: »Zena auto-taksncga šoferja? Ai. naj bo to sreča?« Kakor rečeno, nupočt je, da je to mislila, kajti vrgia si- ji' v travo in začela krčevilo jokali. z rokami na obrazu. Fredy, skrivnostni Fredv, pa si j>’ prižgal cigareto in mirno j»le !al plakajoč i deklico, ki se je kmalu dvig- nila si obrisala sohe in pogledala šoferja z jeznimi očmi. sPovejt*.' vendar enkrat, kdo ste?« zakliče obupano. F rolri|o V ▼••h opramah. K ti. * V; 3 S; ( i*. : • - ' Motam pletilni stroj DUBICO *Mk t niMja Vettetna garancija | lamin M Mn hm, M M tbftk«. Josip Peteline Ljubljana mšfk .*&ot l ** tovarna vinskega kisa, ] d. i o. in Ljubljana, nudi si najllneJSi in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. □NT* ZAHTEVAJTE PONUDBO! -Hc TehnlCno In hlgljenlčno najmoder-neje urejena kisaftta v JiifltoilavIJI. Pisarna« UubUnna, dua^iHb cesta it. la, II. nadstropje. TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. *5. ''Kl.RFON ^TFV. 332 TEtEFOlJ ŠTEV. 532 »v pripor«.it- ib vst v tiskarsko stroko spadajoča dela .............. TRIKO - PERItO sa molke, Ben« ta* ® volna t rsinlk barvah. rok Mil robd. Bfoni, iepnl robd. palice, Tilce, noil, potrebSClne ta iW joCe, CeTlJarJe, ln } edino le pH ^41 10SIP PETELIHC LJUBLJANA Mtm Pr »I srnovega spomenik*. k*** — HtMMt............. '7 >***£ MALI OGLASI In v tako besedo *e plsi* 50 par. Za debelo tluuao pa D la 1.-. Oglšujte V SMjl* « „Na Odnem Proda se ceno kompletni nemško - angleški slovar in nekaj angleških knjig. Naslov pove uprava lista. dnevniku' • ični aparati, zvitki« masa, črnilo trakovi* dtibltd vedno in itajcfeiifejte p**1 £■110. BAHAČA^ Seierifenrgova ulica 6. - Telefon 9SCK MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA VstiittvtMItiiltB*. t«W* ftti.fr. (OHAD8KA ŠTEDIONICA) MW lok. 10.533. Ustavljena l«t» LJUBLJANA« PreSernova ulica Stanje vloženega denarja nad 25d milijonov dinarjev inrtiein« vloee ia hranilne kaiižlca kakor tudi na tek, račun, in sicer Proti najugodnejšemu obrestovaniu. Hranilnlta piažufe žlžsti za viooe proti dogovorjeni odpovedi v tekožem ražunu naivišife mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron Jamstvo »f vse vtog« M obrasli, Ml takoCaš* rili*«, 1« valla kot kjerkoli dnuod, k« Ja»B Z,B1* Wlefl hranlia«aaa» »r«*»i#nl» Se mtsto UrtUaira Ž vsem pramo!fniea tir MvCno iotj«. Vprav radi td«i nalagajo »rt njej *od«U denar nadatatnlh, lupnliskl uradi cerlnrenl In obilne obllnski deriat. gr.--i i m. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v našihraiilnlcl, ker je denar tli popolnoma varen. Izdajatelj: Aleksander želentSkar. - Urejuje: Vladimir Sreiel«. - Za tiricarno >Mericnr< odgovarja: AaJfrel Serer. Vei ■» Ljrikjani.