KamniškidOfito Št. 13 Leto XXXVIII Kamnik, 8. julija 1999 V pozdrav prazniku državnosti Na predvečer dneva slovenske državnosti so po vsej Sloveniji poteka-le prireditve ob osmi obletnici samo-stojne slovenske države, ko smo Slovenci iz naroda dozoreli v nacijo. Tuđi Občina Kamnik je dan državnosti proslavila z osrednjo slovesnostjo na Glavnem trgu v četrtek, 24. junija, zvečer. Po zaigrani slovenski himni v izvedbi Mestne godbe Kamnik je zbrane pozdravi! župan Tone Smol-nikar. V lepem ambientu starega mestne-ga trga s pogledom na Malograjsko kapelo in stražni stolp je po ćeslilkah ob prazniku državnosti toplo nagovo-ril Kamničanke in Kamničanc. Spom-nil je na dogodke izpred osmih let, ko smo razstreseni na pomembnih nalo-gah, na fronti in v parlamentu, uresni-čevali tisto, kar smo želeli. Daje bila naša takratna odločitev pravilna in naša pot prava, je potrdil na nedavnem kratkem obisku naše mlade države tuđi predsednik ZDA, ki obvladuje mi-lijonski narod s stoletno tradicijo demokracije. Prav to demokracijo pa želimo Se dodatno poglabljati. Vendar je župan Smolnikar ob tem spomnil na različno gledanje te demokracije: Župan Tone Smolnikar je na osrednjipriredilvi ob dnevu driaviuisti na (ilavnem trgu spomnil na pomen praznika državnosti in na današnje razmere v naši občinL »Dopoldne sem bil na finančnem mini strstvu skupaj z županom sosednje občine Komenda, ki žal po svoje razmišlja o demokraciji in poti razhoda ne gredo tako, kot bi morale iti, vendar ne po naši krivdi. Če dogovora z županom Komende ne bova dosegla, bo zastalo vse, kar želimo narediti le-tos v naši občini. Veliko načrtov imamo, velike želje in tuđi precej obsežen proračun. Če do dogovora ne bo prišlo, bo korak občine Kamnik za nekaj časa zastal.« Župan Tone Smolnikar je v svojem slavnostnem govoru podal še misel, povezano z našo zgodovino, saj je istočasno z dogaja-njem v Kamniku poteka-la v Ljubljani spominska slovesnost ob odkritju spomenika našemu roja-ku generalu Rudolfu Ma-istru, ki ji je prisostvova-la tuđi kamniška delegacija. Vse nas je spomnil na velikega Kamničana, ki je imel svojo moč, vizijo in hotenja in spodbudno za-ključil, da borno tuđi mi, Kamničani, le s skupnimi močmi dosegli tisto, kar smo in še bomo dorekli. Po slovesnem razvitju prapora Združenja vete-ranov vojne za Slovenijo območni odbor Kamnik-(Nadaljevanje na 3. strani) ŠAŠA MEJAC Hura, počitnice! Osnovnošolci in dijaki, pa tuđi njihovi slarši in učitelji, so naposled le dočakali ležko priča-kovani dan, konec šolskega leta. Ne glede na to, kakšna spričevala je prinesel učencem in duakom, se boda dobra dva meseca trajajoči počitniški dnevi zelo prilegli. Čestitamo tištim, ki so dobro zaključili in držimo pesti za tište, kijim ni šio najbolje. Naj bodo počitnice zja vse vesele in lepe, predvsem pa varne! SA&A MEJAČ Srečanje z novinarji na Veliki planini Soočenje s tezavami in naerti Novi direktor družbe Velika planina Stane Kavčič je v sredo na Veliko planino povabil novi-narje, da bi jim skupaj z županom Smolnikarjcm in predsednikom nad/.ornega sveta Jerasom predstavili zamisli o urejanju perečih problemov družbe in nadaljnjem razvoju gospodarjenja /, občin-skim premoženjem na planini. Župan Tone Smolnikar je naj-prej seznanil številne novinarje z zgodovino dosedanjega urejanja problemov in poudaril odločitev, ki jo je potrdil tuđi občinski svet, da stečaj za družbo Velika planina ni prava rešitev pač pa, da se vse sile usmerijo v sanacijo seda-njega stanja. Posebej je poudaril, da je tuđi zasluga dosedanjega v. d. direktorja Rudija Meršaka, da se žičnice nišo ustavile. Potem, ko so bile opravljcne geodetske meritve zcmljišč (za potrebe javnih poti in žičnic), s ka- terimi bo gospodarila občina, je s pašno skupnost-jo dogovorjeno, da bo do septembra podpisan sporazum med občino in pašno skupnostjo o gospodarenju s prostorom na Veliki planini. Ta sporazum bo tuđi pogoj za izdajo denacionalizacij-ske odločbe, s katero bodo pašni skupnosti vrnjc-na zemljišča. Dosežen je bil tuđi dogovor, da na-mesto nedavno zgrajene žične ograje pod Zelenim robom pašna skupnost postavi leseno ograjo, ki jo bo pozimi moč odstraniti. Med drugim je opo-zoril tuđi na nekaj drugih odprtih vprašanj.ki jih bo treba čimprej resiti, kot so legalizacija crnih vi-kendov, uvedba davka na Dan Kamniških pianin Letošnji dan Kamniških pla-nin bo v nedeljo, 18. julija, na Kamniškem sedlu. To vsakolclno planinsko srečanje bo združeno s pomembno ekološko pridobitvijo. Svojemu namenu bodo kamniški planinci izročili novo čistilno napravo na Kamniškem in Kokrškem sedlu. To srečanje bo zelo pomembno, ne samo za planince, ampak za vse, ki skrbijo za zdravo okolje, zato so k sodelovanju po-vabili mnoge odgovorne ljudi. Tuđi tokrat bodo v kultumem programu sodelovali kamniški glasbeniki, pevci in drugi s pričcl-kom ob 11.30 pri koči na Kamniškem sedlu. Planinsko društvo vljudno vabi, da se tega dogodka udeleži kar naj-več ljubiteljev gora. Lahko se ga bodo udeležili tuđi tišti, ki bodo polovali z avtobusom v Logarsko dolino in se prek Okrešlja povzpeli na Kamniško sedlo. STANE SIMŠIČ Pred Kostiščem na Zelenem robu so v znak boljšega sodelovanja segli v roke planSarji in direktor druibe Velika planina Stane Kavčič LOGOS TREND -zastopnik naslednjih blagovnihznamkjeodprl novo trgovino v . t^ TPC DUPUCA, Ljubljanska 21 k, I. nadstropje ^JfflJM^ •T|WS«<^5^ Bridi** •sSS^ ***S8? sftt*— Poles rednega programa nudimo do 50% nl^je akcijske cene: za lanske modele, desortirane programe, artikle z lepotnimi napakami... Obiščete nas lahko vsak dan od 15h do 19", ob sobotah od 9" do 12". počitniške hišice, pobiranje turis-tične takse, ureditev prometa po planini, odvoz odpadkov in še na nekaj podobnih problemov. (Nadaljevanje na 2. strani) FRANC SVETELJ Naslednja, preddopustniška šte-vilka Kamniškega obiana bo iz-ila v četrtek, 22. julija. Članke oddajte najkasneje do srede, 14. julija; oglase, zahvale in obves-tila pa do torka, 20. julija. Kot vsa leta doslej borno v avgustu počivali in si nabirali novih moli za pestro podopustniško šte-vilko, ki bo med vamipred Dnevi narodnih noi, 9. septembra. Za ffsfe deto/ne di/oke /n sfudenfe, tudentski fa* želijo imeli denar nakazan lakoj! ervis l\Ct,rn TI IK M.-. B^-O«; w*w. itudtnhW-tefvli.c«n STANOV ANJSK1 OBJEKT na visoki kvalitetni ravni V našem prvem kamniškem objektu na Ljubljanski 12, vseljlvem julija letos, so na voljo še štiri stanovanja. Septembra pričen/amo z gradnjo drugega objekta na Bakovniku, za katerega že sprejemamo rezervacije. Investitor: J^^ Cesta v Mestni log 55, Ljubljana \/A ^^B tel" ^1^* 3lB- GSM »A1/610 394 vr\ , y ff» dao internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu. Najnovejše o soseski Mali grad Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju preklical soglasje h gradnji stanovanj v soseski Mali grad Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je svoje soglasje z dne 22. 10. 1998 za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta B-l na območju K-6 Utok (soseska Mali grad) 21. 6. 1999 preklical. Svojo odločitev ZVNKD utemeljuje s tem, daje bil »zaveden pri razla-gi vsebine 5. člena Odloka o zazidalnem nacrtu za obrnoćje K-6 Utok v Kamniku«. To pa naj bi ZVNKD ugotovil sele po prejemu odločbe Ministrstva za okolje in prostor o razveljavitvi dela gradbenega do-voljenja. V obrazložitvi umika navedenega soglasja je še rečeno, da ZVNKD »soglasja k gradnji poslovno stanovanjskega objekta ne bi izda), če ne bi prejel sklepa občine Kamnik o tem, da je za obmoćje K-6 Utok mogoča tuđi stanovanjska in vzgojnovarstvena dejavnost. ZVNKD bo novo soglasje izdal potem, ko bo prejel v pregled ustrezne PGD nacrte, ki bodo usklajeni z določili veljavnega odloka o zazidalnem nacrtu za območje K-6 Utok v Kamniku, je Se rečeno v obrazložitvi preklica, ki gaje podpisal ravnatelj ZVNKD Rranj VJa-dimir Knific. Upravno sodišče (začasno) dovolilo nadaljevanje gradnje malograjske soseske Kot smo že poročali, seje ZIL inženiring Ljubljana kot investitor soseska Mali grad na območju nekdanjega Utoka zaradi razveljavit-ve dela gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih prostorov s strani Ministrstva za okolje in prostor pritožil na Upravno sodišče Republike Slovenije. Omenjeno sodišče je 3. junija odločilo, da predlogu ZIL za izdajo začasne odredbe ugodi in začasno, do izdaje pravnomočne sodne odločbe, dovoli gradnjo poslovno stanovanjskega objekta BI in B2 v sklopu vzhodne enote A in gradnjo stanovanjskega objekta E (Knaf-ličeva vila) v skladu z enotnim gradbenim dovoljenjem, ki ga je izdala upravna enota Kamnik 16. 10. 1998. Torej se sedaj tuđi gradnja stanovanj v tej soseski lahko nadalju je, medtem koje gradnja poslovnih objektov že nekaj časa v teku. F.S. SQ9$0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila ZA VROCE OHl ^^k t OČAtA SA^HluOVv- *O1>4LK£ OAKLEV I/ brneri Komnika ia rloslop do nat><: prodajalno nemoten 2 8. julija 1999 AKTUALNO Kamniški ObČAN Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina, o aktualnih vprašanjih turističnega razvoja planine Z optimizmom v prenovo planine Kot smo že poročali, je občinski svet na prejšnji seji sprejel več pomemb-nih sklepov v zvezi s sanacijo družbe Velika planina, ki so med svetniki na-leteli na zelo različen odmev. Najteže (z enim glasom većine) je šel skozi svet-nisko rešeto sklep, po katerem bo občina sklenila z družbo Velika planina naj-manj desetletno pogodbo, po kateri bo iz občinskega proračuna pokrivala tišti del izgube v družbi, ki nastaja zaradi objektivnih vzrokov. Ta delež naj bi letno znasal okrog 22 milijonov SIT. Če pa bo država začela subvencionirati do-stavne žitnice, pa se bo delež obtine uslrezno zmanjšal. 0 ten in drugih vprašanjih gospodarjenja in sploh razvoja Velike planine smo se pogovarjali s Francem Jerasom, predsednikom nadzornega sveta družbe Velika planina, drugače direktorjem kamniške poslovne enote SKB banke. je treba loćiti dostavni promet na Veliko planino, to sta nihalka in se-dežnica Ta del infrastrukture je treba obravnavati kot cesto, za katero se že ob odprtju ve, da je treba zago-toviti vir za njeno vzdrževanje. Nuj-no je treba sanirati tuđi gostinske objekte, od spodnje postaje prek Šimnovca do Zelenoga roba, katerih stanje je sramotno, saj turistov ne privlači, pać pa jih odbija O vzrokih Najprej je treba povedati, da je bil sedanji nadzorni svet imenovan 15. marca, potem ko je bil stari v odsto-pu skoraj trićetrt leta. v tem času je funkcijo nadzora neposredno pre-vzel lastnik. Naloga nadzornega sveta je na podlagi usmeritev, ki jih daje lastnik, nadzirati delo družbe. »Mi smo se že na prvi seji na željo lastnika odloćili,« pravi Franc Jeras, »da poleg nadzora delno opravljamo tuđi funkcijo upravljanja To pa zaradi tega, kcr tako lastnik, občina, nima kadrovskih mož-nosti za uspešno vođenje družbe, prav tako pa tuli podjetje ni kadrovsko usposobljeno, da bi lahko uspešno saniralo gospodarsko stanje družbe.« Po besedah Franca Jerasa se je nadzorni svet najprej lotil pregleda trenutne situacije. Seveda je bilo prvo naše vprasa-nje namenjeno ugotovitvam, do katerih je prisel nadzorni svet. »Ker smo bili mnenja. da zaključni račun ne kaže verodostojnega stanja, smo se odloćili za revizijo dveletnega poslovanja, za leti 1997 in 1998, vključno s prvimi štirimi meseci le-tošnjega leta. Ker je đosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja potekel mandat, smo se lotili tuđi kadrovske sanacije in imenovanja direktorja. Ta je bil imenovan in po štirih mc- secih lahko rečem, da njegovo dose-danje delo vliva polno mero zaupa-nja.« Po vsestranskem pregledu poslovanja, vkljućno z revizijskim poro-čilom je nadzorni svet, kot pravi Jeras prisel do takih ugotovitev, da bi, gledano strogo formalno moral predlagati stečaj družbe. Blokiran je bil namreć žiro račun, podjetje pa ni bilo sposobno pokriti vsch nastalih obveznosti, stanje osnovnih sredstev je bilo zelo slabo, ni bila izvedena kadrovska sanacija in podobno. Vendar smo menili, da bi stečaj družbe povzročil veliko škodo. Zlasti, če bi ga izvedli tik pred poletno sezono, bi bila to težka napa-ka Osebno sem prepričan, da se za-deva da sanirati, seveda pod določe-nimi pogoji, ki smo jih tuđi predlagali v obravnavo in sprejem obćin-skemu sveta »Sreča je samo v tem, da družba ni pretirano zadolžena,« pravi predsednik nadzornega sveta, »saj znasa njen dolg, v glavnem zaradi sanacije sedežnice okrog 100.000 DF.M.« Na kaksen način boste ugotav-Ijali, kateri del nastale izgube je rezultat objektivnih okoltščin, kaj pa je k eventualnemu negativnemu rezultatu prispevalo slabo gospodar-jenje? »Prav zaradi tega smo sklenili, da za to ne bi sedaj govoril. Tretjc pa so stroji in naprave, kot so teptalci, traktor in drugo, vse je v nevoznem stanju. Edino gondola ima dovoljc-nje do leta 2002, sedežnici pa potc-če obratovalno dovoljenje letos septembra.« Na seji občinskega sveta pa smo stišali informacijo od bivšega odgo-vornega funkcionarja družbe, da imajo vse tlčntike naprave obrato- Srečanje z novinarji na Veliki planini Soočenje s težavami in nacrti (Nadaljevanje s 1. strani) Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina, je govoril o pogle-dih in stališcih nadzornega sveta (podrobneje o tem v posebnem pogovoru z njim za Kam-niškega obćana). Po mnenju DuSana Božičnika, sekretarja združenja slovenskih žićnićarjev, ima Velika planina vse možnosti, da dobi od države sku-paj ?. ostalimi petimi slovenskimi dostavnimi žičnicami prihodnje le-to doloćena državna sredstva za dostavne žićnice. Dejal je tuđi, da pozdravlja odloćitev obćine o sanaciji družbe in omeniL da so se v smućarskem centru na Golteh morali odloćiti za stećaj. Novinarji so se potem na kraju samem seznanili s stanjem na planini. Med drugim so na Zelenem Nedaleč stran od tične ograje med Zelenim robom in Slmnovcem, kijo hodo podrli, pastirji postavljajo leseno ograjo, kl je bo mogoće po končani pasni sezoni umaknut, da ne bo ovirala smučarjev robu videli, kako zgleda praktično »zbiranje« odpadkov, kako pastirji poleg sedanje žićne ograje že postavljajo novo leseno ograjo, kako se po planini prevažajo avto-mobili in ne nazadnje, v kakSnem stanju so posamezni objekti, še posebej gostišće na Šimnovcu. Novinarsko srećanje s planino so poživili tuđi planSarji, harmoni-kar Korel, Peter in Jože. F.S. EUpe TV snemalcev in novinarjev pa so najbolj »pritegnlli« razsuti odpadki pred zbirno hiSlco na Zelenem robu, na kateri piše: »Smeti odlagati le v čvrsto zavezanih PVC vrečah.« Tak pogled v začetku poletne turisttčne sezone verjetno nt najboljša promocija ... valno dovoljenje do leta 2002? »Ta izjava, ki sem jo prebral v Kamniškem obćanu, ni resnićna. Dejstvo je, da ni nobenih normalnih zapisov, ražen poročil o inspekcijskih pregledih. Iz njih pa izhaja to, kar sam povedal. V septembru je treba iti v generalni remont sedežnice ali pa se odloćiti kako drugače.« Kako pa nameravate priti do potrebnih sredstev za sanacijo sedet-ntce, ali je v igri še postavitev stare dvosedežntee, ki naj bt bila menda te kupljena? »Lani je država prvić razdelila prek 600 milijonov SIT nepovratne-ga denarja Žal je Velika planina od tega dobila lc bagatelo. V tako anarhijo, kot je lani bila v tcj družbi, niti jaz ne bi vlagal denarja Scdaj pristojni državni organi pripravljajo prcdlog dotacije za dostavne žićnice, ki jih je v Sloveniji šest, med nje je vključena tuđi Velika planina Ta predlog se k sreći ujema z našim že omenjenim prcdlogom obćini, naj začasno prispeva doloćena sredstva Objavljen je bil tuđi razpis za zelo ugodna posojila za žićnice, za dobo 16 let s triletnim moratorijem z obrestno mero T + 0%. Vseh 45 milijonov SIT iz tega vira bi bilo na-menjenih za dvosedežnico.« Svoje trdno preprićanje, da se da sanirati tako žićniški sistem kot gos-tinstvo in da se da urediti tuđi razvoj Velike planine predsednik nadzornoga sveta gradi na postopnem ures-nićevanju s sredstvi podprtega sana-cijskega nacrta. »V podjetju smo se odloćili, da saniramo gondolo, sedežnico in potrebne strojc. Pri gondoli bo leta 2002 treba menjati nosilne vrvi. Pri sedežnici pa bo jeseni potreben generalni remont ali pa tuđi zaradi od-prave ozkega grla postavimo dvosedežnico s Šimnovca proti Zelenomu robu in ne nazadnje tuđi zato, kcr je dvosedežnica žc kupljena.« Kaj pa pomMeki, da gre za staro, nekaj let uporabljano dvosedežnico, ki naj hi se je ne izplačalo postavljati! »To pa sedaj preverjamo. Sedežnico bi se dalo z že omenjenim odobrenim državnim posojilom postaviti, vendar je treba zagotoviti trajni vir za vraćanje tega kredita. To pa naj bi zagotovila občina z dol-goroćno pogodbo z družbo, doklcr država ne bo zagotovila drugega trajnoga vira, o katerem som prej govoril.« Nekaj sva že rekla u ugotavlja-nju objektivnih vzrokov za Izpad dohodka, kako pa bo nadzorni svet spremljal vpllv te vrste vzrokov na gospodarjenje v družbi? »Direktor družbe bo predložil plan za tekoće leto, ki ga borno ob-ravnavali in potrjevali na nadzornom svetu, ki bo tekoće spremljal tuđi njegovo izvajanjc. Za mene objektivni vzrok poleg ostaloga pome-ni tuđi, će đonimo udari strela.« Kaj pa pomanjkanje snega? »To je za mene manj pomemben vzrok, ker mi dajemo bistveno več-ji poudarck poletni sezoni. Če pa snega ni, se da marsikaj postoriti, ker bi morali većino investicij opraviti v lastni režiji. Tega pa sedaj nišo počeli.« Pomembno pa bo verjetno tudl izboljšanje gostinske ponudbe, Se posebej na Šimnovcu? »Gostinstvo moramo sanirati z dolgoročnimi najemi, s sredstvi na-jemnikov, ne pa s sredstvi podjetja ali z obćinskim denarjem. Najprej pa bo seveda treba opredeliti, kaj je potrebno v to gostinstvo vložiti. Spodnja postaja taka, kot je, ne more biti, Šimnovec je kvalitetno na psu, nekaj boljši je Zeleni rob. Z na-jemnimi pogodbami bo treba bolj podrobno opredeliti, kako bo najem-nik urejal posamezen objekt, no na da šari po objektu, kot njemu prija. Na koncu vsakoga leta pa bo treba pregledati, kako so bila dogovorje-na vlaganja uresničena. Zato se za-vzemamo za to, da bi za vse tri objekte pridobili enega najemnika. Tu bo namreć Slo za velike vložko. Razmišljamo o najemu najmanj za 20 let.« Za urejeno smučlšče so potrebni tudl kvalitetni teptalci In druga oprema. Kakšnl so v tem pogledu vaši nacrti? »V tem trenutku noben teptalec, ne traktor in ne sani nišo v voznem stanju. Zato bo treba za njihovo popravilo najeti kredit in jih asposobi- ti.« Kaj pa vlečntce? »Vscm vlečnicam bo v določe-nem času potckcl rok uporabnosti, polog tega pa so vse na pogon z di-zclskimi motorji. To stanje bo treba sanirati tuđi zaradi velike ekološke ogroženosti okolja.« Nerešenoje tudl vprasanje zbira-nja In odvoza odpadkov s plantne? »Res je, to vprasanje bo treba z dopolnitvijo koncesijske pogodbe med Publicusom in občino ćimprej urediti, saj je ncvzdržno, da zdaj Publicus dodatno zaračunava družbi VP odvoz odpadkov, ki jih po planini zberejo delavci našega podjetja in jih pripcljcjo v dolino.« V sistem dostopa na planino bo verjetno vključena tudl obstoječa cesta iz doline Crne, za katero Je občtnskl svet zadnjtč sklentl, da se takoi opravi odmera zemljlšč? »Žc pred leti smo zgradili cesto Kališe-Kranjski- Rak z vsemi elementi javno ceste z ramenom, da tuđi po tcj strani naredimo cnakovre-den dostop do Velike planine. Nika-kor pa ne na sam plato Velike planine. To ni bilo nikoli v nobenem programu. Zato mora v naslednji fazi razvoj Velike planine biti povezan tuđi s cesto. Država namreć zelo po-spešeno usposablja mejni prohod preko Pavlićcvega sedla, pa tuđi prehod preko Podvolovljcka Čc bo to uresničeno, potom borno morali poiskati novoga in vesti torja za vzhodni del Velike planino.« Precejje prtpomb nad neurejenl-mt prevozi po planini? »Moram reći, da je tuđi neuresni-čena denacionalizacija na Veliki planini vzrok za sedanje zaplete, da ne rečem nered na planini. Cesta je bila vrnjena v naravi pašni skupnosti Mala planina in Gojški planini. Kor so Gojžani prvi na tej cesti, so pro-prosto zaćeli zaračunavati uporabni-kom Male planine vzdrzevanje ces- te. Ti pa namesto, da bi se dogovorili, so naredili novo cesto s Kisov-ca na Malo planino. Čc bi to nada-ljcvali šc proti Veliki planini, potem bi pašne skupnosti skregali med se-boj, kar pa ni v nobenem interesu. Ker ni lastnika ceste kot celote, ki naj bi bila javno dobro, vlada velik nered, saj scdaj pogosto vidimo av-tomobile poleg bajt, celo na Šimnovcu. Ko sem v soboto hodil po planini, me je bolelo srce....« Odnosom s pašnimi skupnostmt In druglmt uporabniki planine boste zato tudl v družbi verjetno posvetili večjo skrb? »V pretcklosti so te odnose kar dobro usklajevali, vsaj na prvi pogled. Na smučišću se namreč nikdar ne srečata smučar in krava. Najbolj-ši pašnik je tuđi najboljše smučišće in obrnjeno. Prepričan som, da bi pašništvo na Veliki planini že zdav-naj propadlo, će no bi bilo zimskih najemnikov teh koć - bajtarjev, ki precej vlagajo v njihovo vzdrzevanje. Komu pa bi pastirji poleti pro-dajali kislo mlcko in sir, će na planini ne bi bilo turistov. Zato moramo z vsemi, ki gospodarijo in upo-rabljajo planino, te interese ponovno uskladiti. Moja dolgoroćna vizija je dclniška družba, v kaleri bi bili zastopani tako pašne skupnosti, planinski domovi, podjetje in drugi. Seveda pa si ne zamišljam, da bi bila ta delniška družba visoko donos-na, komcrcializacija Velike planine bi bila namreč za to naravno okolje prava katastrofa. Velike planine ne moremo postavljati ob bok Krvaveu glede smu-čarskega turizma, je pa dalcč pred njim v letnem turizmu.« Kaj lahko rečemo ob zaključku? Vse uporabnikc in ljubitelje pliinine bi zelo veselilo, čc se bodo optimistična pričakovanja Franca Jerasa, predsednika nadzornega sveta veli-koplaniasko družbo, tuđi uresnićila Upajmo, da se bodo! FRANC SVETELJ Pred tretjo fazo plinifikacije Kamnika Naročniki bodo lahko najeli ugodna posojila Lotos Adriaplin kot investitor na-daljuje z gradnjo 3. faze kamniške-ga plinovoda, zajela bo mestno jedro in severni dol Kamnika, scgla pa bo tuđi na Pcrovo in nadaljevala tuđi v Šmarci. Kcr gro pri posameznih naroćni-kih plinskih prikljućkov le za dokaj-šcn finanćni zalogaj pri naložbi v prikljućck in instalacijo s plinsko pcćjo, so se pri Adriaplinu odločili, da bodo naročnikom omogoćili naj-etje ugodnih posojil za ta namen. Izkušnjc dosedanjih dveh kurilnih sezon pri tistih naročnikih, ki so se odločili za nov ekološko čistejši vir ogrcvanja, so vsekakor spodbudne. Prvi podatki o stroških kurjavc z zc-meljskim plinom kažejo, da so bili pri posameznih porabnikih preteklo kurilno sezono kljub hladnejši zimi nižji od stroškov s trdim gorivom ali kurilnim oljem ali pa vsaj nišo pre-scgli teh stroškov. (O nekaterih pri-merih pišemo v posebnem prispev-ku!) Pri tem pa je seveda treba upošte-vati tuđi druge prednosti ogrevanja s plinom, kot je, da goriva ni treba kupovati na zalogo, pač ga naroćni-ki plaćujcjo za nazaj, dosedanje velike kotle v kleteh so zamenjale majhne plinske peći, tako da se prostori lahko uporabijo šc za kako drugo dejavnost, da ne omenjamo mnogo ćistcjScga zraka, ki ga borno dihali z uporabo ekološko čistejšega kuriva. Kot nam je povedal g. Pictro Stra-ta, ki pri Adriaplinu, d. o. o„ Ljubljana odgovarja za investicije, bo Adriaplin v Kamniškem občanu ob-javil podrobne pogt'jc, P°d katerimi bodo lahko naroćniki plinskih prikljućkov najeli posojila za izvedbo plinskih instalacij v svojih hišah. Prcdvidoma bo vsak interesent lahko najcl posojilo pod ugodnimi pogoji v visini 500.000 SIT (5000 DEM) za ondobje dveh let. Garant za najetje teh posojil pri banki pa bo Adriaplin. »Pri nas še ni prave kulture odnosa do zcmcljskcga plina kot najćis-tejšega in sorazmerno cenenega cncrgctskcga vira,« pravi g. Strata, »đonimo v New Yorku prebivalci že v 90% uporabljajo ta vir energijo, z njim obratujcjo tuđi klima naprave«. F.S. Primerjava stroškov ogrevanja s premogom in zemcljskim plinom v stanovanjskih blokih V protekli kurilni sezoni so se za-ćcli z zemcljskim plinom ogrcvati tuđi nekateri stanovanjski bloki na Stclctovi ulici v Kamniku, ki so vezani na skupno kotlovnico v Stcleto-vi 15. V kurilni sezoni 1997/98 so toplovodni kotcl ogrevali še s premogom. Po podatkih, ki so nam jih posredovali na SKG, ki je preteklo kurilno sezono začelo upravljati s kuril-nimi napravami, so stanovalci teh blokov imeli s kurjavo precej marg stroškov kot prejšnja leta Kot primer navajamo podatke najprej za stanovanje površine 18 m2: v kurilni sezoni 1997/98 (ogrevanje s trdim gorivom) so zna-šali stroški toplotne energije 27.936 SIT, v kurilni sezoni 1998/ 99 (ogrevanje z zemeljskim plinom) pa 15.513 SIT. Stanovalci v stanovanju površine 60 m5 so za porabljcno toplotno energijo v kurilni sezoni 97/98 plaćali 93.120 SIT, v protekli kurilni sezoni pa 51.709 SIT'. Pripomniti je Ircba, da je treba tem stroškom pri-šteli šo stroške upravljanja, vzdrže-vanja, kurjača in drugo, ćeprav so bili tuđi ti stroški v sezoni 98/99 znatno nižji od predhodnc. (Nadaljevanje na 3. strani) KamnlSki občan - Uslanovitclj Obćina Kamnik, izdajalclj Bislrica, d.o.o., Knmnik, Ljubljanska 3/a. Ureja uredniski odbor. Odgovorna urednica in lektorici Breda Podbrefiiik-Vukmir. Tchnični urednik f'"ranci Vi-dic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Minislrstva /a kulturo sck> - Tf"R tisi. I juNjana Kamniški ObČAN AKTUALNO o.julija 1999 3 Vodstvo češke gimnazije obiskalo Kamnik Ko seje lansko leto češka turistka, profesorica Alice Šimunkova polepala po ulicah Kamnika, je sklenila, da bo z našim meslom navezala stike. Obis-kalaje Šolski cenler Rudolfa Maistra, kamorje kmalu zatem prispel dopis ravnateljice češke gimnazije v Kutni Horiz željo po sodelovanju.. Dopisova-njuje sledilo prijazno povabilo na ohisk v Kutno Horo, čudovito srednjevesko mesto z bogato kullurno-zgodovinsko dedisčino, ki se nahaja komaj sestde-set kilometrov iz Prage. Malo je v mar-sičem podobno našemu, značilnoje po svoji petladijski gotski katedrali Svete Barbare, zasčitnice rudarjev, sa) ima mesto poleg rudnikov srebra tuđi stevil-ne kovnice. Skoraj vsaka hiSa predstavlja muzej neprecenljive zgodovinske in arhitekliirnc vrednnsti. Mesto, ki ima govoru so ugotovili, da imata mesti Kamnik in Kutna Hora marsikaj skup-nega, od nekdanjih rudnikov, kovnice srebra, smodnisnice, do današnje kulture, ohranjanja starodavnega meslne-ga jedra in se kaj. Župan Smolnikar jimje predstavit razmere v občini, kije med 192 slovenskimi občinami ena večjih. Pred desetletji je hil Kamnik med bogatejsimi občinami, danas pa gospodarstvo vse bolj šepa, saj nekdanji veliki gospodarski sistemi, ki so zaposlova-li preko tisoč zaposlujejo le Se okrog 500 delavcev. Poudaril je, da občina kljub ncprvenstvenim nalogam na pod-ročju sociale podpira preko proračuna mala podjctja, obrt in turizem. Opozo-rilje na neurejenost na področju zapo-slovanja, saj je kljub 1.200 nezaposlenim oz. 13% stopnji nezaposlenosti v Vodstvo in profcsorji kamniske in češke gimnazije med pogovorom pri županu Tonetu Smolnikarju. res presenetljivo veliko ponuditi, je na-vdusilo tuđi vodstvo kamniske gimnazije, ki seje tja podalo na delovni obisk vjanuarju letosnjega leta. Prijazni gos-titelji sojim predstavili način solanja v gimnaziji, kije res lepo urejena in naj-sodobnejse opremljena. Na povabilo Solskega centra Rudol-fo Maistra pa je vodstvo gimnazije iz Kutne Hore obiskalo Slovenijo in Kamnik od 11. do 20.juni.ja. Njihov obisk je bil ravno ob pravem času, saj so lah-ko spoznali nas solski sistem in prisosl-vovali opravljanju eksterne mature. Raziskali so znamenitosti našega mesta dobrodošlico pa jim je izrekel tuđi župan Tone Smolnikar. V sprosčenem po- občini Kamnik težko pridobiti ljudi za dela preko javnih del. Vsekakor bi država morala urediti nadzor sivega trga. Ugolavljal je tuđi, da na občinskem svetu pogosto prevladajo strankarski interesi inje gledanje na probleme nose ob-čine večkrat politično, ko bi vendarle bilo potrebno uskladiti različ.ne interese krajevnih skupnosti, različnih okolij, strank in omejena finančna sredstva čimbolj smolrno razporediti, da se lah-ko začeti projekti izpeljejo. Seveda pa se je pogovor sukal tuđi okrog gostitcljice, kamniske gimnazije, ki v tem letu praz-nuje kar polstoletno tradicijo svojega obstoja in sije v tem času ulrdila slo-ves ene najboljsih gimnazij v Sloveniji. (Nadaljevanje z 2. strani) Primerjava stroškov ogrevanja s kurilnim oljem in zemeljskim plinom (enodružinska medetažna stanovanjska hiSa) Ogrevana stanovanjska površina: 105 m2 Stevilo radiatorjev: 10 1. Ogrcvalna sezona 1997-1998 Peć: TVT Maribor, 35 kW Kurtvo: ekstralahko kurimo olje, 43,5 Sit/l 2. Ogrevalna sezona 1998-1999 Peć: Hidrotherm GBS 21,1 KE 10,6-23,5 kW Kurivo: zemeljski plin, 44,79 Sit/m1 mesec pora ha v litrih strosek v Sit oktober 206,00 9.226,74 november 485,00 21.723,15 december 612,00 27.411,48 januar 520,00 23.290,80 februar 424,00 18.990,96 marec 255,00 11.421,45 april 129,00 5.777,91 maj 25,00 1.119,75 Skupa i 2.656,00 118.962,24 Primerjava stroškov ogrevanja s kurilnim oljem in zemeljskim plinom v zadnjih dveh kurilnih sezonah Op.: - Trajanje obeh ogrcvalnih sezon - od I. 10.-9. 5. - cena kurilnega olja - jeseni 1997 - cenc zemeljskcga plina / vsemi prispevki Primerjava stroškov ogrevanja s kurilnim oljem in zemeljskim plinom v zadnjih dveh kurilnih sezonah 30.000,00 25.000,00 % 20.000,00 3 15.000,00 Š 10.000,00 5.000,00 Ob zaključku srečanja je župan pova-bil delegacijo s Češke k nadaljnjemu sodelovanju, saj Občina Kamnik navezuje stike tuđi z mesti izven državnih meja. Preko Lirinih pevcev sodelujejo že trideset let s holandskim mestom Gendrin-genom, lansko leto pa so sklenili dogovor o sodelovanju z avstrijskim Trofa-iachom, kamor so med prvo svetovno vojno, leta 1915 avslrijske vojaske oblasti preselile iz Kamnika del proizvodnje smodnika z opremo in nasimi delavci. Obiskovalci s Češke so imeli prilož-nost ohiskati tridnevni raziskovalni tabor v Kamniški Bistrici, ki je potekal ravno v teh dneh. Na raziskovalnem taboru je v okviru obveznih izbirnih vse-bin sodelovalo skoraj stirideset dijakov in dijakinj, ki so se v drugačnem na-ravnem okolju vključili v naravoslovne dejavnosti (biologija in astronomija) ali v družboslovne dejavnosti (geografija in sociologija). Poleg uma je na taboru sodelovalo tuđi teto, saj so sportniki in mentorji poskrbeli za pestre sportne aktivnosti - odjutranjega teka in gimnastike, planinskih pohodov do popoldan-skih sportnih udejstvovanj. Goslitelji iz SĆRM so goste s Češke popcljali tuđi izven občinskih meja. po Sloveniji do Pirana in ceh čez mejo do hrvaske Istre, tako da so dobili predstavo o majhnosti, a raznolikosti naše dežele. 2,e v septembru se bo v Kutno Horo odpravila prva skupina 31 najboljsih dijakov kamniske gimnazije^ ki hodo v času enotedenskega bivanja pri družinah dijakov spoznavali različne plati Češke. SA&A MEJAČ Vi vprašujete, župan odgovarja KN.b Kamnika, alt res se ni opravljena delitev premotenja z novo obilno komenda in kajjo ovira? Da Se ni opravljena delilcv premotenja med občinama Kamnik in Komenda je res, vendar za to obstaja vrsta objektivnih razlo-gov. Vsaka delitev premotenja je zahteven in dolgotrajen proces, ko pa gre za delitev premotenja ene izmed večjih slovenskih obein pa je razumljivo, du je oboje-stransko pravična delitev se toliko bolj zahlevna, dolgotrajna in problematična. To potrjuje ludi dejstvo, da večina slovenskih ob-čin, ki so se leta 1994 delile, Se nima urejenih medsebojnih pre-moženjskopravnih odnosov. Med občinami, ki so se delile v lan-skem letu, pa so redke, ki so delitev premotenja opravile. Veliko oviro vidim v pomanj-kljivi in nasprotujoči si zakono-daji, kar potrjuje ludi odloćitev Ustavnega sodisča o zadrianju izvajanja nekaterih določb zakona o lokalni samoupravi. Iz obra-zložitve Ustavnega sodikća jasno izhaja, da so bili rok i, ki so bili določeni v navedenem zakonu, praktično neizvedljivi, zato je Ustavno sodisče izvajanjv teh določb začasno zadržalo. K pripravi premoienjske delit- vene bilance sta občini kmalu po \konstiiuiranju pristoptli. Obe sta dosegli soglasje ob sprejemanju zaključnega računa proračuna ob-čine Kamnik za preteklo leto in premoženjsk o bilanco ohčine Kamnik po stanju na dan 31. 12. I99H. Oba ohčinska sveta sta v enakem besedilu sprejela delitvena razmerju presetkov, ugotovljenih po zakljuCnem računu, razdeljen je bil primanjkljaj finančne izravna-ve iz Ietti IV9H, določeno je bilo de-litveno razmerje nakazil tekoče finančne izravnave. Pogajalska skupina obeh občin je za većino občin-skega premotenja pripravila usklajen pred log delitve, ostalo pa je nekoj spornih področij, med ka-lerimi moram posebej omeniti pre-motenje stanovanjsko poslovnega fonda in ustanoviteljske pravice ter kapitalske deleie \> nekaterih gos-{Hidarskih javnih sluthah ter obveznosti do javnih zavodov s pod-ročja kulture. Predlagat sem, da se za delitev na tistih področjih, ki so sporna, delitev odloži, da pa se pogajanja nadaljujejo na drugih področjih. Predlagat sem ludi, da se prioritetno določijo delitvena razmerja pokrivanja obveznosti do gospodarskih javnih služh in zavodov, kar je Se edini manjkajoči pogoj za mož-nost prehoda na samostojno financiranje obeh občin in s tem spros-litev in motnost izvajanja proračuna obeh ohčin za leto 1999. Toda župan obćine Komenda brezpogoj-no vztraja pri dokonćni razdelitvi Vpozdrav prazniku državnosti nosti naših misli ter dejanj, kamen s Triglava je simbol naše trdne odJoc-nosti, da na lem slovenskem prostoru obstanemo. Rdec nagelj je simbol spomina na vse tište, ki so v vsej /godovini prelili kri za sk>vensko domovino, vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. Sćepec soli in vejica pelina sta simbola bolecine in grenkobe druzin padlih. Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo. Kozarec rde-ćega vina je simbol spomina na vse, ki so se bojevdli za Slovenijo, zato je prva zdravica veljala vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok. žena ma- obćinskega premotenja ne glede na to, da sta to dve razlićni za-devi. Kot tupan občine Kamnik sem dottan z obfinskim premo-tenjem gospodariti kot dober gospodar, zato ne morem privo-liti v delitev, ki po moji presoji za občino Kamnik ni sprejemlji-va. Oba županu moravu pripravili za razpravo in sprejem ob-ćinskim svetom obeh občin. za obe strani sprejemljiv predlog del itve. V parlamentarni proceduri je vsebina obvezne ruzlage 27. čle-na zakona o financiranju občin, v parlamentu pa bo v kratkem ludi razprava o vsebini omenje-nih zadržanih zakonskih določb. Prepričan sem, da ho slovenski parlament sprejel ustrezne odlo-čitve, ki bodo podlaga za pripravo in uredilev premotenjsko- i pravnih razmerij med občinami. Anton Tone Smolnikar tVPAN J Po predpisanem protokolu je bilo izvedeno simbolno veteransko dejanje miru, svobode, neuklonljlvosti, zmage, ponosa, spomina, opomlna. (Nadaljevanje s 1. strani) Komenda se je predsednik Janko Blagsić zahvalil županu Smolnikarju za razvitje tega svetlega simbola spomina ter enotam tcritorialne obrambe, manevrski strukturi, Minis-trstvu za notranje zadeve, poHcistom in posameznikom, ki so se odzvali klicu domovine in prispevali delež k osamosvojitvi Slovenije. Osrednji kamniski slovesnosti ob dnevu državnosti je dalo poseben po-men izvedeno simbolno protokolarno veteransko dejanje miru - svobode - neuklonljivosti - zmage - ponosa - spomina - opomina. To dejanje se iz vaja na pomembnejsih sre-ćanjih veteranov vojne za Slovenijo, ki združujejo nekdanjo terilorialno obrambo, manevrske strukture in policijske enote, torej vse, ki so sodelo-vali v pripravah in med samo deset-dnevno vojno za Sk>vcnija Za protokol je bila pripravljena miza, pokri-ta z behm prtom, na njej pa rdec nagelj, vaza s čisto vodo, manjša poso-da s soljo, krožnik, vejica pelina, bodalo, kamen s Triglava in kozarec rdečega vina Poleg miže je sta) pra-zen stol. Med izvedbo simbolnega veteranskega dejanja po predpisanem protokolu smo sliSali da je miza s štirimi nogami simbol trdnosti in dokonćne vpetosti Slovenije v zem-Ijevid Evrope in sveta Prazen stol je simbol veteranov vojne za Skivenijo, ki jih ni već med nami Bel prt na mi-zi je simbol čistosti in neomadeževa- Ob odkrttju kipa generala Rudolfa Maistra na bronastem konju je tuđi v Ljubljani olivel duh boja za svobodno in samostojno prihodnost Slovencev. (joto Mate) Povse) ter in očetov, druga zdravica je veljala vsem, ki so v vscj zgodovini dek> vati v dobro slovenstva in tretja zdravica vsem zbranim. Ostanek vina predstavlja žarek upanja veteranov, da nam bosta čas in prostor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za navenske vojske, ki je dokončno sto-pil iz sence zgodovine, kamor so ga potisnila nasprotujoca mnenja njego- mesec poraba v litrih strosek v Sit oktober 270,84 11.781,54 november 387,96 16,876,26 december 553,88 24,093,78 januar 358,68 15.602,58 februar 488,00 21.228,00 marec 395,28 17.194,68 april 183,00 7.960,50 maj 34,16 1.485,96 Skupaj 2.671,80 116.223,30 4 8. julija 1999 PO OBCINIKOMENDA Kamniški ObČAN Od vaških odborov, obćinskega glasila do »hitre ceste« Živahna peta seja občinskega sveta Občine Komenda Telovadnica za prihodnje stoletje Državni sekretar dr. Janko Strel oblskal Komendo Peta seja občinskega sveta Občine Komenda 22. junija je bila zelo iivahna. K temu so prispevala zani-miva in pereca vprasanja in zavze-lost, ker so svetniki hoteli prav vsa-kemu sprejetemu odloku Se pred sprejemom »priti do dna.« Čeprav je seja trajala kar pet ur, so nekaj zadev kljub temu morali prestaviti na prihodnjo sejo. Kot prvo od desetih točk dnevne-ga reda so sprejeli odlok o ustano-vitvi vaSkih odborov. Ti po nekate-rih vaseh komendske občine zaradi nakopičenih perečih vpraSanj in s tem »vplivanja« na reSevanje kar kličejo po ustanovitvi, drugje pa pravzaprav niti dobro ne vedo, kaj bi z njimi, kakSnaje njihova naloga, umestnost in moč ter koga naj bi vo-lili vanje. Tuđi druga točka dnevnega reda (sprejetje odloka o preprečevanju odlaganja komunalnih odpadkov in prevoznih sredstev na nedovoljenih krajih) je bila brez težav sprejeta. Ta odlok je bil resnično potreben, kar je pokazala tuđi spomladanska občinska čistilna akcija. Pri prene-katerem pri prekrsku »zasačenem« oziroma pozneje ugotovljenem pre-stopku občana bo ta odlok verjetno povzročil slabo razpotoženje in ćelo jezo, saj ga bo »udaril po denar-nici«. Občina Komenda se temu ni mogla izogniti, če hoče, da bo postala zdrav, čist in obiskan slovenski kraj. Zataknilo pa seje pri tretji točki: sprejetju odloka o izdajanju občinskega lista. Razprava se je vlekla skoraj eno uro, nazadnje pa je lupan Drolec na predlog svetnice Marte Ciraj zadevo preložil na prihodnjo sejo. Eden najbolj živahnih razpravljakev je bil svetnik Srećo Krmavnar (pri tem so mu izdatno pomagali strankarski »kolegi* v LDS), ki se dobro zaveda pomena občinskega glasila, posebej pa njegove vsebine (»Občinsko glasilo in njegova vsebina sta nekaj več kot ki-lometer ceste. ... zato »občinski 'cajtng' ne more biti privesek nekoga*.). Nihče od razpravljalcev pa si ni upal ali ni hotel čisto določno po-vedati, kako si pravzaprav predstavlja to glasilo v dokončni podobi, kdo naj bi bil njegov glavni in odgovorni urednik in kdo naj bi sedel v uredniSkem odboru, koliko strani naj bi bilo »strogo« občinskih in ko- liko prostih za objavo raznovrstnih »neselekcioniranih« prispevkov. Se najdrznejša je bila svetnica Kalja Tabernik, ki je dregnila v osje gnez-do s pohvalo dosedanji obliki in vse-bini ter s tem »uredniSki politikk Aplence oziroma njunih »prvih mot« glavnega urednika Baldomir-ja Kremtarja in odgovomega urednika Matija RemSeta. Naj bo kakor koli, pomembno je le eno: komend-ski občinski list naj bo v prvi vrsti kakovostno, vsebinsko bogato in od-prto javno občilo, sicer bo potrebno Se eno, vzporedno. Tu pa nam te se-daj prihaja zelo prav KamniSki ob-čan, ki tuđi v težkih trenutkih ni po-zabljal in ne pozablja na svoje nek-danje občane, objavljal je tuđi tak-Sne članke s Komendskega, zaradi katerih jih je slišal »od zgoraj«. Naslednji, četni odlok o ureditve-nem nacrtu MO 2 Moste je zadeval nekatere spremembe in dopolnitve, povezane s posodobitvijo prostorov trgovine Kočna (nadomestna gradnja) ter korekcijo lokacije predvide-nega stanovanjskega objekta Petra Jagodica. Obsežno priloženo gradivo je govorilo o tem, na kaj vse je potrebno misliti oziroma upoSteva-ti pri takSnih spremembah, pri katerih sta, seveda, potrebni javna raz-gmitev in razprava. Pri peti točki dnevnega reda so svetniki glasovali za ustanovitev petčlanskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Komenda, pred tem pa razpravljali o tem Igočem vprašanju naše občine. Živahno je zopet postalo pri sedmi točki: osnutku odloka o kategorizaciji občinskih čest v Občini Komenda; predvsem zaradi tega, kaj je pravzaprav občinska cesta in kak-Sne odgovornosti je Občina Komenda prevzela v zvezi z njimi od Občine Kamnik. Čeprav smo Sele na začetku poletja, se je razprava suka-la tuđi okrog pluženja občinskih čest. Pri osmi točki so svetniki župana Drolca zadolžili, naj se v njihovem imenu pogovarja s sosednjimi in drugimi zainteresiranimi občinami o ustanovitvi »skupnega medobčin-skega inspekcijskega organa«. To se je pokazalo za umestno, saj si ko-mendska občina sama kaj takega ne more (finanćno) privoSćiti, prišlo pa bi ji zelo prav. Vse, ki delajo pri določitvah novih cen programov za predSolsko vzgojo, bo neprijetno zadela odloći-tev svetnikov, da se cene teh programov ne smejo poviSati prek letne stopnje inflacije in ne za deset od-stotkov, kot je bilo zaproSeno in predlagana. Najbolj »vroča« točka je bila prav zadnja: pobuda in vprasanja obćinskih svetnic in svetnikov. Ti so bili tokrat zares seznanjeni z dolgo-trajnim sporom (nekateri so se spra-Sevali, ali je tega res potrebno reSe-vati na takSni ravni) med Nogometnim klubom Komenda in KonjeniS-kim klubom Komenda zaradi ograje okrog nogomelnega igriSča na ko-mendskem hipodromu. Sklep dolge razpraveje bil, da morajo tišti, ki so v zvezi z obravnavanim predmetom blatili komendskega župana in občinski svetnici ter svetnike, to prekli-cati v tistih javnih ohčilih, kjer so to storili. Iz razprave je bilo mogoče zaključiti, da takSne stvari samo Sko-dujejo ugledu Sporta v Komendi. Potrebno je vse storiti, da bodo ko-mendski konjeniki Se naprej dosega-li takSne ali ćelo Se boljSe uspehe, prav tako pa tuđi komendski nogo-metaSi. K temu spada izbira najboljSe (se pravi najmanj »Škodljive« možnosti) za »hitro cesto« Zelodnik-Vodice skozi naSo obćino, o kateri je na kratko na koncu govorit župan Drolec. Rekel je, da so zanjo Se vse možnosti odprte in da se Obćina Komenda zavzema za v Aplenci že opisano različico, ki bo najmanj »prizadela« krajane Most, Suhadol in Že/. O njej so vaSćani Suhadol že povedali svoje mnenje v daljSem prispevku za ur-banistično detavnico komendske občine, kot tuđi že na straneh Aplence. Ker je ta delavnica Suhadolam pri-sodila, da bodo ostale pretežno kme-tijsko območje, bi bilo prav, da bi se to tuđi spoStovalo; torej naj bi predviđena »hitra cesta« kar najmanj boleće posegla v njene plodne povr-Sine; pa tuđi v moSćanske in druge. SpoStujmo zemljo, ki so namjo v last in obdelavo zaupali naSi predniki, saj nas prehranjuje, nam lepSa pogled, dviga duha in krepi lelo, in ne onesnažimo ter »umažimo« naSe občine z nepotrebnimi stotinami kvadratnih metrov brezduSnega asfalta, ki ga imamo že tako prek glave! E. Č. Bogate arheološke najdbe V Komendi nameravajo na prostoru severno od Valentinčićcve krstil-nice (med župnijsko ccrkvijo in Šmi-dovo graščino) postaviti kapelo božje Matere po vzoru kapele, ki je Se v prejsnjem stoletju slala na prostoru med cerkvijo in župniščem. Preden so se začela prva zidarska dela so na tem mestu izkopavali arheologi z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedisčine iz Kranja pod vodstvom dipL arheologa in umetnostnega zgo-dovinarja Milana Sagadina. Njihov trud je bil izdatno poplaćan, saj so v spodnjih plasteh odkrili kar 32 gro-bov iz zgodnjega srednjega veka Se-dem jih pristevajo k zgodnjeslovan-skemu oziroma karantanskemu ob-dobju (7. in 8. stoletje), ostale pa k poznoslovanskemu obdobju (9. in 10. stoletje). Nad temi grobovi pa so odkrili se veliko »mlajših«, saj so ne-kdaj umrle pokopavali okrog cerkve. Arheologe so posebej presenetili grobovi iz 7. stoletja, saj tako starih na tem kraju nišo prićakovali. Res pa je, da so slutili, da bodo pri izkopa-vanjih naleteli na staroslovanske grobove, saj je bilo tako že pri izkopava-njih ob širitvi prezbiterija po potresu leta 1895 moćno poškodovane žup-nijske cerkve v Komendi. Novejša izkopavanja. opravljena pred leti, ko so na cerkvenem trgu polagali nov tlak, pa so pokazala, da v Komendi poćivajo tuđi staroselci (romanizirani prebivalci). Na tri njihove poznoantične grobove so arheologi naleteli pri sondiranju cerkve-nega trga: poleg tega pa se na dva staroslovanska. Trenutno arheologe najbolj zanima, kaj se skriva pod župnijsko cerkvijo. Zelo stari grobovi prav gotovo, poleg njih pa mogoće ćelo ostanki zgodnjekršćanskega svetisća ki bi ga v Komendi lahko žc v šestem stoletju imeli pokristjani staroselci; za njim pa mogoće ostanki predroman-ske cerkve, pa romanske; gotska pa je tako že izprićana To bodo ugoto-vili, ko bodo v bližnji prihodnosti opravili poskusna izkopavanja (sondiranje) v cerkvi sami ob predviđeni menjavi tlaka Iz obsežnih in zelo starih arheoloških najdb od poznoantićnih, zgodnje in poznoslovanskih ter poznejših, r bogatimi pridatki v grobovih, arheologi sklepajo tuđi na kontinuiteto svetišć v Komendi, povezanimi z ar-heoloSkimi najdbami. Pa Se nekaj arheologe moćno zanima: obmoćje zahodno od župnijske cerkve s tako imenovanim Gradis-ćem (Tićnico). Tam naj bi si Slova-ni postavili utrdbo, na prisojni legi na platoju pa svoja preprosta prebivališ-ća Žal doslej nišo ne na enem ne na drugem kraju našli kaj takSnega, kar bi potrdilo to njihovo domnevo; za to bodo potrebne obscžnejsc raziskave. Na zelo stare najdbe pa so arheologi naleteli v okolici Komendc: na Bregu celo na ostanke prazgodovin-ske naselbine, na Gmajnici na ostanke rimske podežclske vile (villa rus-tica). To so žc pred ćasom odkrili »na Grobljah« pri Žcjah, kjer legenda govori o najstarejsi cerkvi v komendski zupniji. Te in druge najdbe vsekakor izpri-ćujejo, da je bila sama Komenda in njena okolica že davno posoljena in da bodo imeli arheologi Se veliko dela, preden bodo ugotovili, kje vse je nekdaj tukaj prebival človck. Sedanjc arheološko najdiSćc za župnijsko cerkvijo pa se po starosti in bogastvu najdb in pridatkov v grobovih lahko postavi ob bok podobnomu najdiSću v MengSu in v Kranju; skratka je velikega pomena ne samo za Komendo, marveč za Slovenijo. JOŽE PAVLIČ V ćetrtek, I. julija, popoldne je prisel na obisk v Komendo državni sekretar na Ministrstvu za Solstvo in šport Republike Slovenije dr. Janko Strel. Najprcj si je ogledal večna-mensko športno dvorano v Komendi, nato pa se je v prostorih nckdanje Glavarjevc bolniSnicc v Komendi pogovarjal s predsedniki in drugimi predstavniki društev in klubov, ki se ukvarjajo s Sportnimi in rekreativni-mi dejavnostmi v Obćini Komenda Pogovor je vodil predsednik Obcinske-ga odbora LDS Komenda dipl. upravni pravnik Stanislav Zarnik, udcležil pa se ga je ludi komendski župan Toma/ Drolec, ki je vseskozi sprernljal visoke-ga gosta Novo komendsko telovadnico je dr. Strelu in drugim navzoćim gostom predstavil tehnićni direktor SGP Graditelj iz Kamnika (izvajalec del.) dipl. inž. gradbeniStva Boris Robić. Povedal je tuđi, da bodo zadnja dela v njej predvidoma opravljena do pri-hodnjega poletja, odprli pa naj bi jo I. septembra leta 2000. Dr. Strci je po ogledu telovadnice (z opravljcni-mi deli je bil zadovoljen) izjavil, da si bo v okviru Ministrstva za Solstvo in šport ter drugih ustanov prizade-val zagotoviti denarna sredstva za dokonćanje del v telovadnici, seveda ob doloćeni denarni soudeleženosti Obćine Komenda. Telovadnica bo spadala med sodobne in kakovostne objekte te vrste v Sloveniji in bo predvidoma desetletja zagotavljala krajanom možnost za utrjevanje zdravja od šobke ravni do upokojen-cev. Zato se je Ministrstvo za solstvo in Sport tuđi odloćilo za njeno seda-njo velikost, ki na prvi pogled prese-neća, ob razlagi strokovnjakov pa se izkaže kot preudarna in daljnoroćna odločitev. Dr. Strel si je ogledal tuđi sedanjo telovadnico v komendski osnovni l)i. Jauk,,...... (ćetrti z desne) si ogleduje novo telovadnico v Komendi soli in ob njej Se bolj vidcl upraviće-nost odloćitve krajanov za sodoben pokrit Sportni objekt. Razvoja športa v pravom pomenu besede v Komendi že desetletja ni bilo, saj danes tuđi ne moreš prićakovati kakSnih većjih športnih uspehov, će nimaš ustrezne Sportnc dvorane. Predmet prve toćke pogovora z dr. Jankom Strclom v nekdanji Gla-varjevi bolniSnici je bil, kako pridobiti dodatni potrebni denar za dokonćanje del v telovadnici (okrog sto mi-lijonov tolarjev), tej točki pa je sledil pogovor o zagotovitvi zadostnih (nujno potrebnih) denarnih sredstev Sportnim društvom in klubom v komendski obćini, umestnosti ustano-vitve Športne zveze Obćine Komenda ter lastninjenju športnih objektov po sprejetju novega zakona o športa Dr. Strel se je pri vseh teh vpra-Sanjih izkazal kot razgledan in pri-jeten sogovornik, ki mu je veliko do pravilnega razvoja in napredka športa v komendski obćini. Zatrdil je, da bodo dela v športni dvorani opravljena kakovostno, komend- skim obćanom pa priporočil, naj ga, ko bo dokončan, ćinibolj pametno izkoristijo. Pri športnih dejavnostih naj največ pozornosti namenjajo ot-rokom in mladini, nikakor pa ne pozabljajo na ženske in upokojenec. Poleg kakovosti naj skrbi jo za mno-žično Sportno udejstvovanje krajanov. Občina naj temu v prihodnosti namen ja okrog pet odstotkov denar-ja iz svojega proračuna, pazi pa naj, da bo vsak tolar dobro obrnjen. Z ustanovitvijo športne zveze naj ne hiti, će ta zacnkrat ni nujno potrebna Skrbi pa naj za vzdrževanje, obnavljanje in varnost Športnih objektov. To bo toliko laže, če bodo v njeni lasti. Med pogovorom so navzoči predstavniki športnih društev in klubov dr. Janku Strelu postavili vrsto vpra-šanj, kar je tuđi izražalo njihovo za-vzetost za razvoj in naprodek Sporta v komendski obćini. Tu se da resnićno Se veliko narediti; k temu pa bo svoje prispevala tuđi nova sodobna, već-namcaska Sportna dvorana sredi Ko-mende in komendske obćine. E. Č. Izšel nov vodnik po Komendi Obćina Komenda je konec junija izdala svoj prvi turistićni vodnik. Pripravili in uredili so ga članice in ćlani Turistićnega društva Komenda, natisnilo pa podjetje Bavant, I jublja-na-Scntvid. Vodnik nosi jedrnat naslov Komenda, obscga pa dvanajst strani za le vrste publikacije primer-nega formata Je leno oblikovan, za kar je poskrbela oblikovalka Vida Jenko iz Suhadol pri Komendi. Vodnik je plod dolgotrajncga iska-nja, prizadevanja in sodclovanja čla-nic in članov f urističnega druStva Komenda, ti so prispevali besedilo in fotografije. Za zdaj je izšcl le v slo-vensko-anglcSki inačici, predviđene pa so šc v drugih tujih jc/.ikih. Kra-sijo ga Stcvilne barvne fotografije, porazdeljene po poglavjih Sledi starih časov, Zgodovinsko jedro Ko-mende, V okolici Komendc. Tradicionalne dejavnosti in Kam v prostem ćasu? Ta poglavja žc tuđi govorijo o vsebini, ki je razmeroma kratka (tuđi zaradi prcvoda v anglešćino), na-menjena pa je predvsem tujim obis-kovalccm, da bi zvedeli najosnovnej-Se o Komendi in Komcndčanih. Da bodo vedeli, kjc je ta kraj in zlahka prišli vanj, sta dodana zemljovida Vodnik se lepo dopolnjujc z že leta 1996 izdanim in veliko obscžnej-šim Vodnikom po Komendi in okolici ter zbornikom Komenda, sledile pa mu bodo so druge publikacije Tu-rističnega društva Komenda, ki s tem in drugimi dejanji postaja prav gotovo eno najdejavnejših društev v komendski občini. JOŽE PAVLIČ OBNOVTTVENA DELA NA CESTI SKOZI MOSTE V začetku zadnjega tedna junija so se začela obnovitvena dela na cesti skozi Moste, ki bodo trajala predvidoma tri do Stiri mesece. V tem času bo zaprt odsek ceste od trgovine Scorpio pa do Ciostilnc Kralj, obvozi pa so urejeni preko Mcngsa oziroma čez Mengeško polje, preko Križa, Gore in Gmaj-nice. Ob Stcvilnih negodovanjih domaćinov, /lasti pa trgovcev, nam je župan obćine Komenda Tomaž Drolec zatrdil, da je lokalni promet dovoljen in je dostop do vseh trgovin v Mostah omogočen. Med obnavljanjem ceste skozi Moste bodo v cesto vgradili novo vodovodno omrežje, kanalizacijo in elektro napcljavo ter javno raz-svetljavo. Većino del, med drugim tuđi zgraditcv pločnika na obeh straneh ceste skozi Moste, i/vaja cestno podjetje Ljubljana, vodovodno napcljavo pa Komunalno podjetje [Domzalc. Investitor za dela na cesti je DARS, vseh komunalnih napeljav v cesti pa obćina Komenda ki bo v ta namen morati zagotoviti okrog štirideset milijonov tolarjev. Ob odprtju mostu v Mostah konec lanskega leta so položili le zaćasno asfaltno prcvlcko, ki jo bodo zdaj v celoti odstranili ter dodatno utrdili in dokončno uredili odsek ceste od gostilnc Kralj do mostu. C'clolni odsek cesto, ki ga bodo obnovili in dogradili z obojc-stranskim pločnikom pa je dolg skoraj kilometer. Župan obćine Komenda Toma/ Drolec pravi, da bodo skušali s skupnimi močmi reševati zagate, ki se bodo po javljale zaradi zapore ceste in polckajočih del, zato se lahko krajani in vsi drugi obrnejo na Obćino Komenda osebno ali preko telefona 841-323. ŠAŠA MEJAČ Kamniški ObČAN PO NAŠIH KRAJIH 8. juJija J999 5 Združenje tajnikov slovenskih občin v Golfu Arboretum Pred dnevi so se v Golfu Arhoretum v Volčjem Potoku zbrali tajniki slovenskih občin na občnem zboru svojega združenja, ki so ga ustanovili leta 1997. Občni zbor je vodil Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave Občine Kamnik, kije bil tuđi med pobudniki za ustanovitev Združenja. Za novega predsednika so izvolili Dušana Vučka, direktor-ja občinske uprave občine Bohinj. Povedal nam je, da je namen združenja predvsem organizacija strokovnih srečanj in iz-menjava izkušenj na pod-ročju delovanja občin-skih uprav. V združenje je vključcnih 130 od 193 direktorjev občinskih uprav ali tajnikov občin. V nadaljevanju ob- Ob zaključku šolskega leta na OŠ 27. julij Rima na besedo LONEC 7.....K0NEC! Udeleženci občnega zbora z delovnim predsedstvom r sejni dvorani restavracije Golf v Volčjem Potoku. čnega zbora so udeleženci skupaj s predstavniki MNZ obravnavali predlog zakona o javnih uslužben- cih, ki bo urejal tuđi položaj delav-cev v občinskih upravah. F.S. Na OŠ 27. julij so letoSnje Solsko Icto zaključili s predstavo amaterske-ga gledališća iz Ljubljane. Igrali so Zvezdieo Zaspanko. Otroci, starši in drugi gostje so uživali v predstavi, nato pa so ućenci pripravili nekaj pesmi in nas z njimi po-peljali na poćitnice (Poćitniska, Beli cvet, Pesem veselega srca, Bona bc olua) Ob zaključku šolskega leta so po-leg sprićeval zelo pomembni Se drugi uspehi »sole« in posameznikov. Prav te pa so učitelj predstavili zbra-nim, ki so lako izvedeli. kje vse so si njihovi otroci prislužili priznanja in nagrade. Zclo uspeSno so tekmovali v matematiki, spoznavanju družbe, na likovnem, glasbenem in sportnem podroćju, v tekmovanju za bralno značko, soustvarjali lutkovne in dramske predstave.. Eno nagrado pa je dobila vsa sola! Na pobudo g Roberta Lombcrgarja je bil pred časom odigran turnir golfa v Volčjem Potoku. Vcs izkupićek so udeleženci namenili nakupu računal-nika za solo. Otroci so ga že preizku-sili in se zanj iskreno zahvalujejo vsem dobrotnikom. Ob zaključku sJovesnosli in šolskega leta ponavadi govori tuđi ravnatelj, oziroma ravnateljica Majdi Žlebnik Ob 24-letnici Doma starejših občanov Praznovanje v znamenju odpravljanja posledic neurja Konec maja so stanovala in delavci Doma starejših občanov v Kamniku praz-novali 24-letnico delovanja te ustanove. Ob tej priložnosti so v Domu pripravili več prireditev. Spomnili pa so se tuđi stanovalcev, ki so letos dopolnili okrogle oblel-nice bivanja v Domu. Posebna priznanja pa so podelili ludi delavcem in delav-kam doma, ki so letos dosegli 10, 15 in 20 let dela v zavodu. Naj omenimo vsaj tište, ki so letos prestopili 20-letntco požrtovovalnega dela in skrbi za slanoval-ce Doma, to so: negovalka Majda Flerln, srednja medicinska sestra Marjeta Go-lob, negovalka Ijudmila Lap, negovalka Antontja ŠuStar in fizioterapevt Ivo Zelil Izdali so tuđi letosnjo stevilko domskega glasila Veronika. V njej so poleg pred-stavitve stanovalcev jubilanlov objavili ludi mnoge prispevke stanovalcev, med njimi tuđi tri zanimive spominskc prispevke letos januarja preminule Lojzke Plahuta, kijihje lansko jesen napisala prav za to stevilko Veronike. Direktorica Doma Marta Zerko pa seje poleg česlitk vsem jubilantom se po-sebej zahvalila vsemu kolektivu, kije kljub tetkemu delu in izrednim razmeram zaradi novembrskega neurja, kalerega hude posledice Se vedno odpravljajo, vzlraj-no in nesebično opravljal svoje delo. F. S. Ob prazniku Je v domu vedno veselo. Srečanje harmonikarjev kamniško-domžalskega področja Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in Dotniale, gostilna Repansck in občine Kamnik, Domžale, Komenda, Im-kovica, Menges, Moravče in Trzin bo-do v nedeljo, 11. julija, s pričetkom ob 15. uri na Repanskovem dvorisču na Homcu pripravili tradicionalno, žepet-najsto medohčimko tekmovanje harmonikarjev. Pobudnika za največje to-vrstno tekmovanje na tem koncu Slovenije sta bila oče Vid in sin Vido Re-panSek. Osnovno načelo od samega začetka je bilo srečanje godcev terpre-nasanje glasbenega izročila iz roda v rod. Običajno se tekmovanja godcev udeleti okrog stirideset harmonikarjev različnih starosti, od najmlajSih, ki se ne hodtjo v solo, do starejših, ki te krepko presegajo osemdeieto leto. Vsak nastopajoči zaigra po eno melodijo, de-vetčlanska komisija pa javno oceni na-slop. Od letos naprej se bodo harmoni-karji pomerili v treh kategorijah, in si-cer do petnajst let, od petnajst do pet-deset in nadpetdeset let. Na novinarski konferenci nam je zaigrala enainosem-desetletna harmonikarica Pepca Bkjc z Mengsa, ki je že Irinajstkral nastopila na tekmovanju harmonikarjev in si vse-lejpriigrala priznanja v kategoriji žensk in najstarejsih harmonikarjev. l'ravi, da se je za igranje harmonike navdusila kol majhna deklica, čepravje bilo v lis-tih časih »grdo*, da ženska igra har-moniko. Skrivaj seje hodila ponoči učit igranja, veliko je vadila in do danes nastopala mnogokrat, ludi v tujini. Sedemlelni Matjai PoljanSek iz Kamnika pa je predstavit najmlajsi rod harmonikarjev in slisali smo, da je glasba precej napredovala, ni več oštre ločilve med nekdanjo ljudsko in novej-Ho narodno-zahavno glasbo. Različne zvrsti in melodije harmonikarjev iz kamniško-domžalskega področja pa homo lahko slisali pod starimi kosta-nji na Homcu. ŠAŠA MEJAČ Prenovljena Koćnina prodajalna v Stranjah Vsodobno trgovino še rajši po nakupih Trgovsko podjelje Koćna je pred slabimi Ircmi meseci pričelo s celo-vito prenovo njihove trgovine v Stranjah, ki jo že vse od njenega začetka v letu 1981 kupci radi, in tuđi Stevilno, obiskujejo. Da v Kočni prisluhnejo potrbsnikom in se jim prilagajajo po trgovskem načelu -kupce je kralj, so dokazali že već-krat. Ugotovili so, da si tuđi kupci v stranjskem koncu občine, kjer v treh krajevnih skupnostih živi kar tri tisoč petsto prebivalcev, želijo in potrebujcjo sodobncjSo trgovino, v katero bodo se raje zahajali po nakupih, je povedal Stane Breznik, vodja veleprodaje in komercialnega odbora v Kočni. Adaptacijo in ce-lovito prenovo pa so narckovali tuđi sedanji tržni pogoji gospodarjenja, konkurenca na trgu, nove tehnike prodaje in spremenjene nakupne navade porabnikov. Adaptacijo z upo-Stcvanjcm najmodcrnejsih nafcl tr- S prvim julijem so začeli v vseh Kočninih trgovinah prodajati blago z davkom na dodano vrednost. V podjetju imajo permanentno okrog 7(X) milijonov tolarjev zalog in kljub neugodnomu razmerju ob menjavi prometnega davka z davkom na dodano vrednosl praviloma nišo spre-menili cen. Pravijo, da bodo zaradi tega izgubili preko deset milijonov tolarjev marže, vendar so prepričani, da bodo kupci to njihovo potezo znali ceniti. Prenovljena trgovina v Stranjah je kupcem na široko odprla vrata v petek, 2. julija, dopoldnc. Kupci, večinoma okolićani, so komaj čakali odprlja, saj so se zbrali pred trgovino že uro pred uradnim odprt-jem. Za potrpežljivost in zvestobo so bili nagrajeni, saj je prvih dves-to kupčev Kočna razveselila s pri-ložnostnim darilom. ŠAŠA MEJAĆ je bilo to letos veliko težje. Po osem-indvajsetih letih, ki jih je preživela med otroci te sole, od tega 16 let kot ravnateljica, je z zaključkom Šolskega leta tuđi sama zaključila »Solanje«. ker odhaja v zasluženi pokoj. Njeni otroci in kolektiv so jo prijet-no presenetili. Zapeli so ji Šif'rerjevo pesem Za prijat'lje si je treba čas vzet'_ Marsikomu se je orosilo oko, a pri srca mu je bifo lepo in topta. P. s. Kaj je žc rekel CJeferin v Zvez-dici Zaspanki?.- »Ko napiSeS besedo ljuba, ti je v prsih toplo, kot bi ga<.-perčka zakurik. Naj vam bo vsem čim večkrat toplo pri srcu HELENA Na golf igrišče z dobrim namenom V petek, 18. junija, so se ljubitelji golfa pomerili na igriSču v Volčjem Potoku na turnirju z dobrodel-nim namenom. Kamnićan Roberl Lombergar, direktor podjetja Proli-ne, d. o. o, s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja s prodajo in postavit-vijo raćunalniSkc opreme ter v so-delovanju z Radensko z distribucijo vode v velikih pJastenkah, zasto-pajo pa tuđi Sportna oblačila znam-ke Ouicksilver, se je kot sponzor turnirja odloćil, da bodo denar od Startnine golfistov namenili za na-kup računalnika, s katerim so zeleli razveseliti otroke Osnovne sole 27. julij. Odnos in čut do ljudi s poseb-nimi potrebami in načinom življenja ima g. Robert prav gotovo, saj ima njegovo pod jetje značaj inva-lidskega podjetja in med osemnaj- stimi zaposlenimi je več kot polovica oseb s telesnimi okvarami. Z udeležbo na golf turnirju v Volčjem Potoku so k dobrodelnernu namenu prispevali poslovni partner-ji sponzorja pa tuđi nekaj Kamniča-nov, med njimi župan Tone Smolni-kar, Srečko Lan, Miran Žebaljec in seveda direktor Robert Lombergar. Ob koncu turnirja je iz rok orga-nizatorja prevzela racunalrrik ravnateljica OS 27. julij Majda /žlebnik, ki se je taksne pozornosti in darila iskreno razveselila in se v imenu ot-rok ter učiteljev zahvalila podjetju sponzorju, Robertu Ijjmbergarju in vsem tekmovalcem golf turnirja ki so s svojo udeležbo omogoćili dob-rodelno dejanje. SA^A MEJAĆ »Taksne pozornosti in dobrega dejanja smo le redkokdaj deletnt, hvala vam«, seje zahvalila ravnateljica OS 27. julij, Majda Z.lebnlk. Računalnih je medtem te našel prostor In mlade uporabnike v soli Dan vstaje leta 1941 na Kamniškem Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik organizira slovesnost ob obletnici vstaje na KamniSkem. Ta bo v soboto, 24. julija, ob 18. uri pri Titanovi brvi. Na tem mestu se je prićela vstaja iz 27 na 28. julij 1941, padle so prve žrtve pod streli okupatorja 27. julij je bil dolga leta obćinski praznik. Ob srećanju borcev, aktivistov, obćanov in drugih bo ZB pripravila zanimiv kulturni program. V njem bodo sodelovali: moski pevski zbor Solidarnost, z nagovorom župana Toneta Smolnikarja, recitiral bo Peršin, govorila o teh dogodkih pa bo Danica Sim&ič. STANISLAV SIMSlĆ Javni razpis za oblikovanje grba in zastave KS Šmartno Od prcdloga prićakujemo, da i/raža /riaćilnosl KS Smartno. Najbolj?;i predio^ bo na^rajcri. Avlorske pravice nišo zadržane. Predloge s skico in opisom po&ljite do 30. 7. J999 na KS Šmartno, Šmartno 27, 1219 Laže. govanja, ki je zahtevala 90 milijonov tolarjev finančnih sredstev, je izve-del Graditelj s kooperanti, opremo pa dobavil Stol - trgovinska oprema. Na račun skladisčnih prostorov in gostinskoga lokala so za 130 kvadratnih metrov povećali prodajne površine na 310 kvadratnih metrov, razširili in poglobili so asorti-ment ter zagotovili ustrezno hladil-no tehniko za hranjenje hitro pripravljene zamrznjene hrane in živil, ki je nujna v času spremenjenih po-trosniskih navad. Prenovljena trgovina v Stranjah tako kupcem predstavlja na prodajnih policah preko stiri tisoč različnih artiklov, zlasti ži-vilskih izdelkov in izdelkov vsako-dnevne potrošnje. Začctnih zalog imajo za okrog 22 milijonov tolarjev. Zanimivo je, da je to žc deseta nova oziroma prenovljena trgovina, odkar Kočna delujc kot delniS-ka družba, kar dokazuje, da Kočna vse bolj živi in delujc za svoje kupce, je se dodal g. Stane Breznik. V teh dneh so žc zaćeli s prenovo in preureditvijo njihove največje trgovine - Markct na Kranjski cesti. Igre nekoč in danes Razstava del ročnih spretnosti šolarjev podružnične osnovne sole v Nevljah V torek, 8. juni ja, je bilo v prosto-rih podružnične osnovne Sole v Nevljah izredno živahno. Pred zaključkom šolskega leta so pripravili zanimivo prireditev z naslovom Igre nekoć in danes. Poleg Solarjev so prireditev prišli gledat starsi in drugi ljubitelji Stevilnih interesnih dejavnosti. Pokazali so vrsto zanimivosti: tek-movanje v šahu, rajan ju. skakanju će/ vrvico in Stevilnih Sportnih discipli-nah. Pomerili so se pisćalkarji. recitator ji in pevci. Otroci so se dobro pripravili, predstavitcv pa je bila zaključena s filmom. Vsi, ki smo imeli možnost sprem-Ijati prireditev. smo bili prijetno presenećeni nad iznajdljivostjo otrok in učinkovitostjo učnega osebja Drugi def prireditve je bila razstava ročnih deL slik in drugega, kar je obiskovalec navdalo z navduse- njera Sok) smo zapusčali zadovoljni in prepričani, da tu raste nov rod, ki se bo kmalu sposoben aktivno vkljućiti v življenje. STANKSIMStf Nastop otroskega pevskega zbora *JA KRATKO POPRAVEK Vprejsnji, 12., stevilki Kamnlš-kega občana Je prišlo v danku Spodfouda pred /ivljcnjskimi odio-eitviimi do napakc. V članku so bili našteti najholjsi ućenci, ki jih je 10. junija sprejcl župan, ra-zen učeiicev iz OŠ Marije Vere, ki so prav tako dobili pri-znanja za najbolj&e ućence. ■|'a priznanja so prejeli naslccl-nji iičcnci i/ OŠ Marije Vere: Si-mon Podgorsck, Lučka Vavpctič, Damjana l'innan. Rok I avfar in MaSa Žorž, vsi ućenci 8. razreda. «4_ . ...........J 8. julija 1999 POGLEDI ■ KamniSki ObČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kavarnica namesto napajalnika x\ e bi bilo prav, če se v moji po-potni torbi ne bi znašel tuđi tako po-memben dogodek, kotje odprtje nove »Kavamice« na Glavnem trgu, ki naj bi nadome stila nekoč slavni na-pajalnik sredi trga. Mestni kavamar v Veroniki in nekdanji iupanski kandidat sicer pravi, da mu »kavarnica« ne more konkurirati, vendar ima pripravljenih kar nekaj pikrih na njen račun in na račun občinskih inšpek-torjev, med njimi tuđi tisto o preozkih vratih v prostoru, kamor gre še cesar peš, inspektor pa ne more... Če bi sklepali po strankarski za-sedbi miz na proslavi dneva državnosti, potem se bo pred »kavarnico« zbirala »pozicija« z županom na čelu, pred sosednjim B-barompa »opozicija«. Kdo pa bo pil vodo iz Vero-nikinega vodnjaka, se pa še nišo zmenili... 6 LUČ IN KLJUČ va državnosti, letos veselice ni bilo, ker župan pravi, da ne bo več metal denarja skozi okno za razne ansamble, ki pa so na Glavni trg pred dve-ma letoma pritegnili le nekaj firbcev. Škoda pa, da na letošnji proslavi ni bilo komendskega župana Tomaža, da bi slišal, kako mu je naš župan Tonti v slavnostnem govoru sredi Kamnika dajal »lekcijo iz demokracije«. Baje njegov komendski kolega po ločitvi Komende od Kamnika za-hteva preveliko »odpravnino« tuđi v obliki stanovanj. Morda pa se drži načela: zahtevaj več, da boš dobil vsai nekaj.. . lV o,ko smo že praznovanju dne- tjkoda, da se nisem vpisal v LDS, da bi danes v Kamniški Bistrici jedel zastonj golaž in si privoščil kak ko-zarček,« je sredi Šutne tamal Temni valček, ko je za šankom zvedel, da imajo slovenski liberalni demokrati piknik pri Jurju, ali kot se zdaj pravilno reče v Internacional picnic centru v Bistrici. Menda pa mu liheral-ci s svojim šefom Drnovškom na čelu golaža kljub temu ne bi odrekli, saj jjft judfjvuoprj so ga iz Marjanovega kotla lahko jedli tuđi tišti, ki nimajo LDS-ovske izkaznice... Ja, pozabljivo.it je huda bolezen, bi lahko rekli za koncert prvega in edinega kamniškega delavskega zbora, ki je več kot sedern desetletij na delavskih srečanjih v Kamniški Bistrici prepeval delavske pesmi. Ob svoji osemdesetletnici pa se na koncertu ni spomnil niti ene pesmi iz svoje bogate delavsko pevske zgodovine. No, sicer pa so v programski list koncerta zapisali, da seje »ves čas delo-vanja zbor znal prilagajati potrebom časa...« V olčjepotočani so se pred dnevi ob dnevu krajanov kolektivno kot ma-lokdaj odzvali povabilu golfdirektor-ja Aleša in si od blizu ogledali, kaj se dogaja na njihovih nekdanjih gozd-nih tratah. Nekateri so ćelo poskusi-li, kako se drži palica in pravilno udari žogica, še najholj navdušeni pa so bili nad jutranjo zakusko v Golfu in popoldanskim golažem pri domu krajanov, kijuje v znak dohrega so-delovanja sponzoriral direktor Aleš. No prav veliko novih golfistov iz Volčjega Potoka zato ne bo pridobil (ker nihče ne premore nekaj tisoč mark za pristopnino), pač pa se bo-do vsi tega srečanja verjetno le spomnili takrat, ko se bodo pogovar-jali o dodatnih parcelah za novih devet lukenj in še kaj več. To pa je tuđi nekaj... tjodečpo tistih nekaj tolarčkih, ki jih občina kasira za turistično takso na Veliki planini, v več kot 1500 po-steljah na planini nihče ne prespi. Verjetno tuđi fabriški dopustniki, ki plačajo za desetdnevni najem koče nekaj deset tisoč tolarjev, potem ho-dijo domov spat... Menda na Veliki planini zaradi čuvanja osebnih po-datkov pobiralci odpadkov ne bi mogli pošiljati računov tištim (lastni-kom bajt), ki bi svoje odpadke morali odlagati v zato postavljene hišice. Pravijo, da na crno postavljenim baj-tam tuđi davka ne bodo mogli zaračunati, ker jih na papir ju in na kartah sploh ni. Zato vsi skupaj lahko kličejo: Živela demokracija! Vendar bi se temu lahko reklo ludi anarhija... KRIŠTOFOV PEPEII. Življenje in delo Antona Martina Slomška, 6. del Dogodek so dobro izkoristili mediji in bogoslovce prikazali kot žrtve nerazumljenih narodnostnih pravic. Po njihovem naj bi bili iz-ključeni zgolj zato, ker so zahteva-li slovenski jezik v studijski program bogoslovja. Tako prikazova-nje je bilo do Slomška neresnično in žaljivo, v javnost pa posredovano s čisto določenim namenom, »zabiti klin« med slovensko in nemško govoreče bogoslovce iste škofije. Slomšek je bil namreč škof dvojezične škofije in je moral kot škof delovati v interesu vernikov ene in druge narodnosti. V tako kočljivem položaju je skupaj z vodstvom sprejel odloči-tev. Osemnajst bogoslovcev je iz-ključil in jih takoj sprejel nazaj. Ugodil je vsem njihovim zahte-vam, tuđi kadrovskim. Hkrati pa je spoznal, da morajo biti bodoČi duhovniki v blizini in neposrednem stiku s svojim ško-fom. V glavi se mu je rodila drzna misel - ustanovitev visoke bogoslovne Sole na škofijskem sedežu in še druga - prenos škofijskega se-deža iz obrobja škofije v središče. Oboje seje v polni meri uresni-čilo s prenosom škofije iz Št. An-draža v Maribor leta 1859. Z visoko bogoslovno solo je Slomšek postavil temelje Univer-zi v Mariboru. Toda to je le en vidik. Slomška so pri prenosu škofijskega sedeža vodili predvsem pastoralni razlogi. Veliko razumeva-nja je našel pri svojem predstojniku salzburškem metropolitu Mak-similijanu von Tarnoczvju. Spre-minjanje škofijskih meja ni bila enostavna zadeva. Birokrati bi stvar pustili pri miru, toda cerkve-no vodstvo je dokazalo, da nobeno delo, ki je lahko v »blagor duš«, ni odveč Popljuvani svetnik Skof Attems je vidno prizadet prišel po stopnicah v dnevni pros- Goreli so kresovi bližnji dan državnosti in to vse do druge ure zjutraj. Prav mogočni kres pa je po slovesnostin na Glavnem trgu zagorel 24. 6. zvečer na Starem gradu. Kot pri pre] ome-njenih kresovanjih so Odbor za oživljanje starih obićajev pri OO SKD Kamnik skupaj z 00 SDS Kamnik in SLS Kamnik pripravili za obisko-valce tuđi na Starem gradu še posebe] lep kulturni program, ing. Jožetu Berlecu je uspelo zbrati priložnostno sestavljen mešani pevski zbor. Odlični pevci iz vrst zborov iz Kamnika, Tunjic, Mekinj, Nevelj... so najpre] intonirali državno himno in nato priredili pravi koncert. Z njimi so se menja-vali tuđi nastopi Mekinjćanov, odličnih kitaristov in pevcev Primoža, Matica, Anžeta in njih očeta Tomota Smolnikar-ja ter harmonikarja Ivana Ker-na iz Lahovč. Medtem ko so kurjavo za kres na Starem gradu oskrbeli kamniški socialdemokrati, pa ie to za Mekinje in Nevlje dobavilo tesarsko podjetje Stebe iz Žej, za požarno varnost pa so poskrbeli gasilci. Tem kresovom se je ta večer pridružila še vrsta drugih. S Starega gradu je bil še zlasti viđen kres pri Sv. Joštu nad Kranjem, pa na naših Brezjah ... Z gradu nad Ljubljano pa se je do Kamnika videl tuđi predpraznični ognjemet. Med gosti na Starem gradu smo zasledili z vso družino tuđi načelnika Upravne enote Kamnik dipl. oec. Miha Novaka, dalje tuđi predsednika SLS, podžupana Antona Ho-ćevarja, kot tuđi predsednika 00 SKD Kamnik ing. Janeza Stražarja s soprogo in predsednika 00 SDS Kamnik ing. Igorja Podbrežnika in kar lepo število občtnskih svetni-kov. Kljub malce hladnemu vremenu so mnogi udeleženci proslave na Starem gradu vztrajali najprej na prostem, kasneje pa še v samem pla-ninskem gostišču do ranih prazničnih ur. MILAN WINDSCHNURER Na kresni večer, 23. junija, so v Mekiniah tuđi letos, to-krat že sedmo leto zapored, pripravili in zakurili veliko grmado. Zbralo se je že kar lepo število krajanov, tuđi veliko mladine. Ob kapljici, pretežno brezalkoholni, in zvokih kitare Primoža Smolnikarja so zapeli mnogo lepih pesmi in ob toplini ognja v prelepi kresni noći vztrajali vse do polnoči. Okrog podobnega kresa na Sarski nad Anzlovo domačijo so se zbrali tuđi krajani z Vrhpolj in Nevelj, tokrat že drugič. Kar nekaj odličnih pevcev je še posebej olepšalo ljudsko petje. Okrog glavnega organizatorja, občinskega svetnika Janeza Leskovca so pri krešu tuđi tam praznova-li in proslavljali hkrati tuđi tor in se sesedel na zofo. Malo prej je bil prisoten, ko je grobar dobesedno vdrl v škofijo in med kriljenjem z rokami ter bolj vpitjem kot govorjenjem kanoniku Glazerju dopovedoval nekaj nad-vse strašnega. Kanonik Glazer mu je kasneje povedal, da so nemško govoreći mladci prišli na pokopališče in oskrunili še odprt Slomškov grob. Pobrcali so cvetje in svece ter vzklikali: »Dast hast jetzt, du slo-vvenischer Heiliger!« (Tu imaš se- Oljna slika škofa Slomška iz zadnjih let življenja. daj, ti slovenski svetnik!). Nato so pljuvali po krsti. Užaloščen v svojem nemškem ponosu je škof Attems poskušal v sramotnem dogodku videti sovraž-no dejanje liberalno usmerjenih ekstremistov. Potem pa se je zagledal v podo-bo Antona Martina Slomška, ki je visela na steni njemu nasproti in zazdelo se mu je, da se mladi škof Slomšek na sliki nenavadno smeh-Ija. Iz globin, za katere ve le človek sam, se je v škofovo zavest pri-kradla misel in kot črviček vedno znova načenjala njegov spomin. Bolj, ko jo je odganjal, bolj jasno je stopala v njegovo zavest, dokler se ni razodela v vscj jasnosti in svetlobi. Videl je sebe v muhavi tr-dovratnosti, kako se upira podpisu Conventie Salisburgensis v obliki, kot mu jo je v podpis ponujal pred-postavljeni metropolit Maksimi-lijan von Tarnoczv. Prav nobenega pravega razloga ni imel za svoje odklonilno stališ-če, da bi dvanajst slovenskih žup-nij prišlo iz njegove sekovske škofije pod cerkveno upravo nove la-vantinske škofije s sedežem v Mariboru. Kot bilke se je takrat opri-jel banalnega razloga, da prav iz tistih župnij dobiva sekovska ško-fija veliko duhovnikov, ki mu jih v neljubih časih primanjkuje. Videl je strogi metropolitov pogled in kot britev oštre besede: »In koliko od tistih prepotrebnih duhovnikov je doletela Vaša pozornost, da so postali kanoniki?« Očitek predstojnika gaje zadel v živo. Vzdušje je postalo moreče in kardinal Tarnoczv mu je naredi 1 konec tako, da je pod drugo točko sporazuma zapisal: »Ad interim« (Začasno). Slomšku je po premestitvi škofijskega sedeža v Maribor ostalo še tri leta življenja in škofovanja. Bo-lehal je za hernio. Prvi napad je do-živel na poti čez Ljubelj leta 1851. Mnogi so se čudili, od kod Slomšku moč, da je kljub preteči nevarnosti opravil še toliko dela. Ne samo, da se je z veliko vnemo in prizadevnostjo posvečal župni-jam svoje škofije in jih redno obis-koval, ampak so mu predsto/niki naložili eno najtežjih nalog - pregled benediktinskih samostanov v Avstriji in na Češkem. Leta 1861 je Slomšek doživel ustanovitev slovenske čitalnice v Mariboru. Nihče ni takrat pomislih da mu bo pevski zbor te čitalnice že čez eno leto pel na pogrebu. Česar nišo opazili drugi, je Slomšek dobro vedel za sebe. Leta 1862 gaje papež povabil v Rim na razglasitev japonskih mu-čencev za blažene. Pot je bila zanj tvegana, toda njegova poslednja želja je bila, da vidi večno mesto in se osebno zahvali papežu za pre-mestitev škofijskega sedeža v Maribor. Po vrnitvi je svojim najbliž-jim sodelavcem dejal: »Bil sem v Rimu in zdaj lahko umrem.« Mnogi njegovih besed nišo vzeli zares. V začetku meseca septembra je še birmoval po župnijah laškega dekanata. Pet dni pred svojo smrt-jo pa se je poslednjič srečal z duhovniki svoje škofije, zbranimi na duhovnih vajah v Rogaški Slatini. Vcdel je, da je nacionalizem vdrl tuđi med duhovniške vrste in začel ločevati nemško in slovensko govoreče duhovnike. Takrat jim je dejal: »Zavračam idol poganskega nacionalizma, ka-kršnemu se danes v Italiji, na Mad-žarskem, da, tuđi v marsikateri državi žrtvujejo najsvetejši interesi. Spoštujem pa naravne značajske poteze vsakega ljudstva kot dar božji in zato tuđi materin jezik vsakega ljudstva kot prvo sredstvo za njegovo izobraževanjc.« Govor je Slomšek začel v slo-venskem jeziku, ga nadaljeval v nemškem in končal v slovenskem. S svojimi sobrati je zmolil še tri očenaše: prvega v latinskem jeziku (vera), drugega v nemškem jeziku (jezik domovine) in zadnjega v slovenskem jeziku za tistega med njimi, ki bo prvi umri. In prvi je umri To se je zgodilo v sredo, 24. 9. 1862. Ob pol deveti uri zvečer je zaprl oči temu svetu. Pogrebne slovesnosti je v sobo-to vodil graški škof Otokar Attems ob asistenci celovškega in Ijubljan-skega škofa. S pesmijo sta se od škofa poslovila nemški in slovenski pevski zbor. Zemeljski ostanki škofa Antona Martina Slomška so počivali v kapelici Žalostne Matere Božje na mariborskem pokopališču do prihoda Nemcev leta 1941. V stiski vojnega časa so ljudje množično romali na Slomškov grob in tam zajemali moč za svoje preizkušnje. Na zahtevo okupacijske oblasti so morali krsto prenesti na drugi kraj in v naglici je bila izbrana frančiškanska cerkev v Mariboru. Od tam pa je leta 1978 prispela v mariborsko stolnico. Zdaj Slomšek spet domuje v svoji stolnici in kliče: »Vrli Slovenci! Ne požutite, da ste sinovi matere Slave, naj vam bo drago materinsko blago: sveta vera in pa materina beseda. Prava vera vam bodi luč, materin jezik, vam bodi ključ do zveličav-ne omike.« (Konec) DANIJKL BEZEK Mekinjski fantje so za kresovanje postavili takšnole grmado. V najem oddamo poslovne prostore v upravni zgradbi na Kovinarski 4, Kamnik, v izmeri 362 m2. Informacije dobite na istem naslovu v Svilanitu, d.d., tel. 811-711. Kamniški ObČAN POGLEDI 8. julija J999 7 MOJ POGLED GORSKI TURIZEMIN ZAVAROVANE RASTLINE Glede na to, da se s prihajajoćim poletjem vraća v naSe kraje zopet pohodništvo in gorski turizem, moramo opozoriti tudl na zelo pomembno stvar, kl spremlja vsakega planinca na njegovi potl. Slovenci smo narod, za katerega volja, da mora vsaj onkrat stopiti na najvisji vrh, potrjevatl planinsko izkaznlco, kamor gre. ter obvezno prinesti s seboj v dolino za spomin kak cvet ali dva, ponavadi zavarovane ali moćno ogrožene rastlinske vrste. To je skupina rastlin, kl jo zaradi neposredne ogrože-nosti pred izurnrtjem posebej zavarujemo z odlokom ali uredbo (navadno uprava za varovanje naravne ln kulturne dedišći-ne). Mednje med drugim! spadajo kochov svisć, zavarovan od leta 1949, planika - simbol gora, zavarovana od leta 1898, je prva zavarovana rasti ina pri nas. Po tej uredbi se je njena ogro-ženost v naravi naglo zmanjševala, tako da je postala ena naj-uspešnejših zgodb naravovarstvene dejavnostl pri nas. Kranjska HHJa je zavarovana od leta 1949, prav tako ozkollstna narcisa, znana predvsem na Primorskem (Slavnik), na Uorenjskem (Golica), Pomurju ln drugod; avrikelj od leta 1922. Na Stajerskem poznamo velikonoćnico, trenutno najbolj ogroženo rastlinsko vrsto pri nas, zavarovano od leta 1949... Vseh skupaj je zava- rovanih 27 rastlln-skih vrst. Po podatklh sve-tovne zveze za ohranitev narave (IUCN) bi utegnilo do leta 2050 na svetu izumretl kar 60.000 rastlinskih vrst, kar je dvajset-krat toliko, kot je vseh samoniklih rastlin v Sloveniji. Pri nas je do zdaj izumrlo že 30 rastlinskih vrst, 10% vseh pa je ogrože-nih. Nedvomno se v zadnjih letih po Evropi in pa tudl pri nas povečuje povprasevanje po gorskem turizmu, kar pa rastlinam ne prinaša nić dob-rega. Nekateri vidimo rešitev v najso-dobnejslh ekoloških, s turizmom tesno povezanih akcijah, saj Je znano, da se turizem hitro razvija ln hkrati ohranja visoko raven v ekološko urejenih drzavah, npr. Švica, Avstrija. Glede na to, da je Slovenija privlačna predvsem zaradi naravnih danosti, je razvoj našega turizma tesno povezan z ohranjenim okoljem (ena ta-kih eko turistićnih akcij je akcija za Alpe v sodelovanju s so-sednjimi državamt). Zavedati se moramo, da smo država, ki ima ono najbogatejših in raznolikih flor v Kvropi, k ohranjanju tega bogastva pa moramo kar najveć pripomoći sami, kajti pri teh stvareh se vidi, kako visoka je kulturna raven ljudi na prostoru, kjer živimo. Zato je nesmiselno ruvati in izkopavati samoniklo rastje v gorah ter ga nositi v dolino, kajti nernogoće je, da bo v domaćem vrtu živelo naprej. Velja si zapomniti, da je vsaka rastlina najlepsa tam, kjer raste samoniklo v naravi. Ne samo gospodarstvo, tuđi ohranjena naravna dedišćina je lahko primerjava, da se postavimo ob bok najrazvltejšim dr-žavam v Kvropi n svetu. Ob koncu pa še misel, kl je po besedah g. Skoberneta temelj varovanja narave in rastlin: »Vzemite si ćas in doživite rasti Ine v naravi, obćudujte jlh ln se veselite, spoštujto njihovo življenje!« PETER RIBIČ Anketa Pulsatilla grandis - Velikonočnica, trenutno najbolj ogroiena vrsta pri nas Kamnik 2000 - vizija ali utopija? Seveda tuđi v drugem lisočletju ne bo ne v Kamniku in ne drugje po svetu nič drugače, če Ijudje ne borno imeli vizij, želja, načrtov, predlo-gov, predvidevanj in Se marsikaj drugega! Sicerokrogla letnica ni nič posebnega, vsaj toliko ne, da bi rekli, da borno v naslednjem tisočletju kaj bistveno drugače živeli. Pa nas vendar kar sama po sebi napeljuje k razmislcku, kakšne spremembe nas čakajo. Zato smo nekaj Kamničanov vprašali, kako si predstavljajo našo občino v letu 2000. Vizionarsko, lahko tuđi utopično. Mnogokrat tuđi utopične ideje lahko zaživijo zelo resnično življenje in mnogokral so lahko osnova dobremu načrtova-nju! Emilija Gregorčič, ravnateljica OŠ Frana Albrehta Kot ravnateljica težko govorim o viziji Kamnika. Želim pa izraziti željo po ureditvi igrišč, predvsem ure-ditev športnega igrišča pri OŠ Frana Albrehta, kajti naši otroci že od izgradnje sole (1963) nimajo urejenih zunanjih površin za igro, kljub temu, da so nacrti pripravljeni. Nuj-no je potrebno poskrbeti za varnost otrok in ustrezno urediti pot do Sole, onemogočiti pa dovoz osebnih in tovornih avtomobilov do same sole. Naše Solsko dvorišče je občasno tuđi obračališče za dovozne avtomo-bile za Metalko. Učencem - otro-kom je potrebno omogočiti najbolj-še. Pri načrtovanju ne smemo poza-biti tuđi na podružnične sole, ki prav tako nimajo zunanjih športnih povr-Sin oziroma telovadnic. Za vsestran-ski razvoj otrok pa ni pomembno le gibanje, ampak tuđi v/.podbudno okolje, ki ga ustvarjamo odrasli. Na tem področju lahko veliko z roko v roki naredimo skupaj na relaciji DOM-ŠOLA-DOM. Druga vcčja naša skupna naloga pa je poskrbeli za mladino po končani osnovni soli, saj nima poleg gostinskih lokalov nobenega prostora, kjer bi se družili, pomenkovali pa tuđi zaplesali. Premalo je aktivnosti za učence osnovnih šol v času počitnic. Obsta-ja kar nekaj objektov, pa tuđi ljudi, ki bi za primerno nagrado uporabili svoje znanje in sposobnost za različ-ne aktivnosti. Lahko bi še marsikaj zapisala, to-da če nam uspe izvesti to, kar sem navedla, borno naredili veliko. Metka Romšak. direktorica Centra za socialno delo Kamnik je zelo lepo mesto. Sama sem ga takoj vzljubila, zato si ga tuđi v bodoče predstavljam kot lepo in zanimivo rnesto, kjcr bi se v središ-ču prirejale razne kulturne predstave, sejmi, glasbeni in literarni večeri ob vsakem, predvsem pa poletnem času. Da bi Ijudje lažje in bolje živeli, je potrebno razvijati gospodarsko dejavnost in industrijo na naprej skrbno načrtovanem in določenem prostoru ter z vso odgovornostjo do varstva okolja. Dejavnost bi omogo-čala nova delovna mesta, večjo ekonomsko stabilnost občanov, prihod-nost mladim. Lep, kulturno zanimiv Kamnik bi si gotovo rado ogledalo veliko do-mačih in tujih gostov, za katere bi bil hotel dobrodošla stavba. Več parkirnih prostorov na obrobju Kamnika, pa vendar hiter dostop do raznih služb, bi nam omogočalo hit-rejše urejanje poslovnih, pravnih, osebnih in drugih zadev. Sedanja razpršena razporeditev »javnih služb« ima seveda tuđi dobro plat, saj si s tekanjem iz enega konca mesta v drugega pretegnemo noge in poskrbimo malce za svoj kardiovaskularni sistem. Za vse nas si želim varno mesto, dostopne kraje tuđi za invalide, za otroke čista in varna igrišča, za mlade klube, društva, športna igrišča, prostore, kjer bi se ukvarjali z dru-žabnimi in drugimi dejavnostmi, ki bi mlade povezovale, jim omogoči-le zdrav način mišljenja in življenja. Srednja generacija je gotovo željna več kulturnih in družabnih dogod-kov, s čimer seveda ne mislim le ve- selic. Pa tuđi stari zagotovo ne sodi-jo le za zapeček. S svojimi mladost-nimi idejami, zagnanostjo in izkuš-njami bi lahko dopolnjevali drug drugega in s skupnimi močmi zgra-dili Kamnik tak, kot si ga želimo -lep po izgledu, topel za ljudi in od-prt navzven. Ne smemo pozabiti, da si vsi Ijudje želimo zadovoljevati svoje potrebe v prostoru, kjer živimo, in z Ijudmi, s katerimi živimo. Tatjana Golob, uslužbenka Glede na to, da se bodo uredile cestne povezave z Ljubljano in zaradi blizine letališča Brnik ter zaradi slikovite lege, ki je nima nobeno mesto ob Ljubljani, bi bilo za ob-močje Utoka, za kar tečejo polemike, kaj naj bi se ali ne bi gradilo, primerno, da bi zgradili stanovanja za visoke diplomate, ambasadorje, ve-leposlaništva, skratka, za visoko kli-entelo. Mislim, da bi Kamnik prido-bil visoko kupno moč, svetovljan-skost. Nujno pa bi poleg vsega v tem območju rabili hotel, kamor bi hodili Ijudje, ki tam ne bi stanovali, bi pa prišli zaradi diplomatskih in visoko poslovnih potreb. Tuđi staro mestno jedro bi pridobilo visoko klientelo. Ćelo na turističnem segmentu bi Kamnik veliko pridobil, če bi prišli na obiske sorodniki diplo-matov in poslovni partnerji. Velika planina in Arboretum bi bili zelo inikavni turistični točki, na katere bi hodili pomembni turisti in gostje. Tako bi pridobili na veljavi ne samo v Sloveniji, ampak tuđi širše. Ćelo pri nas v vrtcu bi bilo zanimivo, saj bi morda razvijali dvojezične programe. Andrej Koritnik, Student Besede, ki jih imam izreci, so približno takšne: Kamnik v drugem tisočletju bi moral bili bolj odprt, miselno bolj širok. Će je sorazmerje njegove iz-jemne srednjeveške lepote podobno širini, ki jo potrebujemo, in vred-nostne gotovosti, ki nam manjka, potem to ni utopija, ampak skorajda uresničena prihodnost. SKOZI OBČANOVO OKO Na Veliki planini govedu in poink|i. ..ii..-,!oni. v Kaiimiku pa avtomobilorn in krajanom bodeča žica preprečuje, da bi brez težav šli (ja, kamor bi hoteli oziroma kamor ne bi smeli. Pa je v civilizirani Sloveniji za take namene bodeča žica resnično še vedno najbolj primerna? JAN PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Lepo je biti Thinc (malo zares, malo za Salo, v glavnem pa zares) Pred leti, ko sem v vasici PSajnovica na obronkih Tuhinjske doline spoznal svojo leno, sem pričel spoznava-ti. da livljenje »Thinca« ni prav nič čislana zadeva. V Kamniku in tuđi drugod so na prebivalce te lepe doline gledali malo zaničljivo. Pa »Thince« to ni omajalo. Sirili so svoja obzorja, se prerinili v politično in občinsko upravo, pa Se kam. Po vseh teh letih sicer Se vedno ni ne vem kaj, če si »Thinc«, vsekakor pa Ijudje vedo, da smo, da nekaj zmoremo in znamo. A veste, daje biti »Thinc« lepo? Prav za res, kljub temu, da: če hočemo imeli asfaltirane ceste do svojih vaši, telefone v svojih domovih, zdravo pitno vodo, javno razsvetljavo in Se in Se, moramo za to seči globoko v svoje tepe, čeprav tako kot vsi občani naSe občine odvajamo sredstva v občinski proračun. Lahko pa s ponosom rečemo, da so to naSe ceste, naSa telefonija Ud. Včasih nam občinski politiki očitajo, da si telimo preveč, da kar naprej nekaj zahtevamo, da si telimo javno razsvetljavo te na vsa-ki hiSi (o, ko hijo imeli vsaj na najbolj temnih odsekih na-Sih poti do vaši in na krilpotjih - pohotna ielja), včasih se naSi »thinski« politični predstavniki preveč zavzemajo samo za razvoj svojih bivalnih okolij, pa je razvoj kljub lemu viđen. Večina prebivalcev lepe Tuhinjske doline si nas teli, da bi se začele uresničevati obljube občinskih mol, da se ne bi prelagale iz leta v Uto. Mnogo obljub so uresničili in uredili, tako daje videz doline iz dneva v dan lepSi. Po-zabljajo pa (ali pa samo prelagajo, s tem pa se škodu samo veča), daje mnogo čest, ki smo jih skupaj uredili pred leti, potrebnih nujnih popravit, saj se drugače lahko zgodi, da bo nekaterim pol v Kamnik v kratkem onemogoče-"Q (z osebnim prevozom). l^epoje bili »Thinc« kljub vsemu, vsaj menije lepo (čeprav nisem »taprav«). Rad in z veseljem se po končani slulbi pripeljem domov na Psajnovico (utitek mi pokvari le cesta do vaši). V liSini popoldanskega počitka mi pogled preko hribov zaide na Triglav, Kamniške Alpe in dol v Ljubljano, ki se tako od daleč zdi zares Bela Ljubljana. Če bo to pisanje prebral kdo iz občinske uprave ali mo-goče kdo od občinskih poslancev iz Tuhinjske doline, naj ve, da moj namen ni v tem, da bi s korner koli polemizira!. Srčno upam le, da boste videli, da nam »Thincem« ni vseeno za naSo dolino. Zato naj velja: OD OBLJUB K DEJANJEM, S SKUPNIMI M0CM1 ZA LEPŠ1 JUTRI. S spoSlovanjem! »PSajnovian* IGOR KANIŽAR In vendar se pretnika! Pred dnevi smo Zeleni Slovenije - OO Kamnik dobili od podjetja Kamnik Schlenk, ki deluje kot nekdanji Alu obrat Kemijske industrije Kamnik, naslednji dopis: Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik, Cankarje-va3. »Glede na vaS dopis z dne 17. 6. 1999 vam sporoča-mo, da se dobaviteIj SON IKON ni drial roka za dobave filtra, ki je bil dogovorjen v pogodbi. V zadnjem sporo-čilu nam zagotavlja pričetek montale 28. 6. 1999. Takoj, ko bo vgradnja filtra končana in opravljene ustrezne meritve s strani pooblaSčene institucije, vas homo povabili na ogled in seznanili z. rezultati meritev. Ker rok dokončanja del ni odvisen od nas, vam Se ne moremo sporočiti točnega datuma vaSega obiska«. 7ji razumevanjc se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo. Kamnik - Schlenk, d. o. o. Bojan Flis, dipl. ing., ■ tehnični direktor - prokurist In vendar se premika, bi lahko rekli. Po dolgoletnih pregovorih in pogovorih med Zelenimi in Kemijsko industrijo Kamnik, po mnogih seslankih in ćelo javni tribuni, po sodelovanju z glavnim republiSkim inSpekiorjem g. Vekoslavom Rajhom in izdani broSuri Okoljevarstve-na problematika kemijske industrije Kamnik, ki jo je pri-pravil prof. dr. Stane Uhan, zaloiili pa Zeleni v Kamniku, je očitno priSlo do sprememb. Vodstvo novega podjetja Kamnik - Schlenk, ne samo da je pričelo s sanacijo ekoloSko sporne proizvodnje, temveč nas tuđi vabijo. da šijo, ko bodo dela končana, ogledamo. Očitno gre za novo kulturo obnaSanja, predvsem pa za zavedanje, da je podjetje seslavni del naSega kraja. Bilo bi primerno in skrajni čas, da tuđi druga podjetja, s katerimi se pogovarjamo o izboljSanju ekoloSkih pogojev, razmiSljajo podobno. Zeleni se ne ukvarjamo s takimi problemi zato, da bi pridobivali nekakSne politične točke. Gre nam predvsem za okolje in prepričani smo, da bodo krajani v blilini KIK, krajani KoSiS, Mekinj in Stranj z večjo naklonjenost-jo gledali delo podjetja Kamnik - Schlenk, kot so ga do sedaj. ZELENI SIjOVENIJE - OO KAMNIK Marija Reba, predsednica Časopisne vrstice z napako V »KamniSkem občanu« St. 20 z dne 18. nov. 1998 lahko preberem na str. 15: »Do Stahovice in nazaj« ludi lole: »STAHOV1CA-KAMNIK (Koieljeva pot) - Cez Bistrico gre spet v Stranjah po Plečnikovem mostu in nato po levem bregu vse do Kamnika.« in: »Iz Stahovice gremo lahko po cesti na desnem in levem bregu Bistrice do Pleč-nikovega mosta, vendar je bolje ili po desnem bregu, ker je lam bistveno manj prometa. Čez Plečnikov most pri- demo na kriiiSče na levem bregu in nato gremo po cesti v Godič oholi 50metrov. Na leseni stavbi slu dveplaninski markaciji in lakoj za njo zavijemo navzdol mimo hi-Se z oznaho Godič 39 in mimo opuSčene vodne iage Anice Iskra.« Nedvomno gre za most v Stranjah, kije 28. 2. 1998, po desetih dneh zapore postat spet ttden in za katerega je pokojni gospod Čebulj dr. Albert dip. ini. v »KamniSkem občanu« aprila 1989, lorej pred desetimi leti objavit zanimivo anekdoto, ki naj se znova objavi v spomin spoS-lovanemu kamniSkemu rojaku. Anekdola /jakaj je most v Stranjah tako ozek? Ta čas obnavljajo ielezobetonski most v Stranjah. Naj-tefji problem je, daje za danaSnji promet most veliko pre-ozek, saj je bil zgrajen Se vfurmanskih časih tik pred prvo svetovno vojno (1913?) Most je delo dr. ini. Miroslava Kasala, kije bil (kasne je) med obema vojnama redni profesor za telezobeton in statiko na gradbenem oddelku lehniSke fakultete ljubljanske univerze. Bilje izjemen strokovnjak, po rodu Čeh. Profesor ju Kasaluje bil stranjski most zelo pri srcu in ga je redno obravnaval v svojih predavanjih. Njegovo konstrukcijo. Se posebej pa je poudurjal lepo vključitev tega mosta v okolje. Kasalov Studeni je bil tuđi Kamničan, danes te pokojni dipl. ini. Tone Pogačnik-Kajianov Tone iz Muistro-ve ulice. Ko je Kasal predavat o mostu, se je Tone oglasit: »Gospod profesor, ampak jaz mislim, daje ta most pre-ozek.« Kasal pa mimo nazaj: »Most je toliko Širok, koli kor je bilo denarja.« FRANC UR&IČ JAVNA ZAHVALA iskreno se zahvaljujem Krajcvni skupnosti Podgorje in podjelju Kajnbus Kamnik za polno razume-vanje in matcrialno pomoć, ki ste mi jo naklonili oh požaru v moji slanovanjski hisi Podgorje I l/a. V požaru 26. junija je bila uničena ali poškodovana zlaslr notranja oprema hiše. žalo mi je bila izkazana pomoć nadvse dobiodošla. Zahvaljujem se ludi sosedoni. ki so mi v ležkih tre-nulkih lakoj priskočili na pomoč. Pri jelen je ohćulck, dsi človek živi v okolju, ko v kritienem času lahko računa na lako nesebično pomoč. Se enkral iskrena hvala vsem. IVAN PAVLIČ Podgorjr 1 l/a | 8 8. julija 1999 MED NAMI Kamniški ObČAN Srečanje mladinskih pihalnih orkestrov glasbenih sol Kranj in Kamnik Biserna Žlindrova z Vrhpolja Glasbena šola Kamnik, sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območna izpostava Kamnik in Zve-za kulturnih organizacij Kamnik so 18. junija na Glavnem trgu pripravili prvo srečanje mladinskih pihalnih orkestrov. Predstavila ste se Mladin-ski pihalni orkester glasbene sole Kamnik z dirigentom Urošem Košir-jem in Mladinski pihalni orkester glasbene Sole Kranj z dirigentom Matejem Rihterjem. Izvajalce in šte-vilne poslušalee je pozdravil Tone Ftičar, ob zaključku lepega glasbene-ga popoldneva pa seje zahvalil mladim glasbenikom, ki so načrtovani program res lepo izvedli. Že zdaj se veselimo ponovnoga snidenja, saj glasbeni Soli načrtujeta še tesnejše sodelovanje in takSne, kar tradicionalne koncerte tuđi v prihodnjc. Z veseljem jim borno prisluhnili! VERA MEJAČ Mladinski pihalni orkester glasbene sole Kamnik, dirigent Uroš Kosir Pod vodstvom Mate ja Rihterja so zaigrali glasbeniki Mladin-skega pihalnega orkestra glasbene sole Kranj S kamniških srednjeveških dnevov ŽGANCIS KISUM ZELJEM - v goste kamniškim meščanom so prišli tuđi vitezi iz italijanskega Chiampa (Viccenca), sprejel pa jih je šef kamniSke (občinske) gospode »direttore* Ivo. (F.SJ Servis: 0611737-279 • prodaja. 061/737-414 MCGANtCOUPe JWNGO \KCUA: - 178.500 SIT *KKCUJA: - 95.200 SIT RENAULT AVTO ŽIVLJENJA 10. aprila 1999 sta Pavla in Oto Žlindra doživela biserno poroko -60 let skupnega življenja. Zdaj ži-vita pri sinu Borisu na Vrhpolju St. 28. Slavila sta jubilej, kakršnih je zelo malo. Koliko Ijubezni, spora-zumevanja, odrekanja in seveda trdega dela In klone volje do življenja! K sinu Borisu sta se preselila leta 198.3. Sta zadovoljna in sreć-na, ćeprav jima zdravje nagaja. Oto je bil rojen 12. decembra 1913 v Hrastniku, Tu je konćal osnovno šolanje. S 14. letom je sto-pil v uk v steklarno in tam ostal do konca delovne dobe. Po vaie-ništvu je postal pomoćnik steklo-pihača, steklopihač za vse izdel-ke, zatem je bil delovodja oddelka in namestnik steklarskega obrata. Na tem delovnem mestu je za-kljueil službovanje s 43 leti delovne dobe, ki jih je prežlvel v tem podjetju. Športno življenje ga Je vsesko-zi navduševalo. Delal je v števil-nih društvih, samoupravnih orga-nih, bil prizadeven v kajakaštvu, nogometu, planinstvu, smučanju, zelo aktiven je bil pri gasilskem društvu pa še in še. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je septembra 1944 pobegnil v partizane. Bil je obvešćevalec v Kamniško-zasav-skem odredu in kasneje v enotah KNOJ. Domov se je vrnil decembra 1945. Zelo rad je oblskoval gore, vo-jaški rok je služil pri planincih, njegovo delo je opazno pri ljudski tehniki in na drugih področjih. 0 tem najbolj zgovorno pričajo šte-vilna priznanja, pohvale in nagrade. Pravi, da je ponosen na svojo življenjsko pot. Slavljenka Pavla je bila rojena v Llbojah 12. maja 1917. Pri star-ših Je živela do svojega 17. leta, potem je nekaj časa služila v Kamniku kot gospodinjska pomoćnica. Po vrnitvi v svoj kraj je bila v službi kot natakarica v Hrastniku. Tu sta se tuđi sezna-nila in sklenila združiti svoii živ-Ijenji. Nikoli jima ni bilo žal tega koraka. Poleg skrbi za družino je ćuti-la posebno nagnjenje do dramske-ga dela in zelo rada je brala. Redno je gojila prašiee, kure... Pa kaj bi naštevali, saj nam besede Ota vse povedo. Pravi: »Tako pridne žene, kot je bila Pavla, zlepa ne naideš.« Njuna skupna pot se je zaćela v Hrastniku, kjer sta se poroćila 10. aprila 1939. V zakonu sta dobila tri sinove: Ota, Borisa in Voj-ka. Vsi so odrasli in imajo svoje družine. Imata pet vnukov in eno pravnukinjo. Redno se srećujejo in se veselljo vsakega snidenja. Za- dovoljna sta s tem, kar sta dosegla v življenju, vesela sta razume-vanja pri sinu Borisu in njegovi ženi Binci. Ob tem jubileju so se ju spomnili tuđi v njunem kraju Hrastniku. Biserno obletnico sta proslavila v krogu družine in prijateljev pri Zlati kaplji v Radomljah. Predstavniki društva upokojen-cev smo ju obiskali in jima zaže-leli še veliko lepih trenutkov, ju skromno obdarili in izroćili »potr-dilo« o bisernem jubileju. Njuna pot bi lahko bila marsikomu za zgled. Zaželeli smo jima veliko zdravja, ker si tega tuđi najbolj želita. Prijaznost, ki smo je bili delež-ni ob našem obisku, prića o srč-no dobrih delovnih Ijudeh. Ob slovesu smo se dogovorili za ponovno srećanje, će ne pre] ob železnem jubileju. Slavljencema so se ob tem zalskrile oči. STANE SIMŠlC Žlindrova Pavla in Oto Kako dobro poznamo svojo občino? Na sliki je bila domačija na prelazu Volovljek, 1029 m visoko, po domaće seji reče Kranjski Rak, za razliko od Štajcrskega Raka. Slednji je bil med drugo svetovno vojno požgan in je na mestu nekdanjc domačije sedaj počitniška hišica. Uradno ime naselja, kamor spada tuđi Kranjski Rak, je pa Krivčevo. Pri Kranj-skem Raku je tuđi »okrepčcvalni-ca«, da si lahko po-potnik, ki potuje s Kranjske na Štajersko ali obratno, priveže dušo. Če pa mu kranjska okrcpčeval-nica ni všeč, lahko to sto ri kakili 7 0 m vzhodncje, kjer je Šta-j e r s k a okrepčcv;il nica, že občini Lu čc. Prela/. Volovljek predstavlja tuđi deželno mejo med Kranjsko in Štajersko. Vendar trenutno za prehod te me-jc še nišo potrebni kakšni posebni dokumenti. Prolaz Volovljek naj bi po ne-kem izročilu dobil ime zato, ker naj bi bilo potrebno zapreci vole, Že so hoteli prepeljati voz'^ezenj, saj je tod s Kranjske na Štajersko vodil le strm kolovoz. Po prvi svetovni vojni, menda že leta 1924 so vrli politiki v svojih pred-volilnih govorih obljubljali zgra-ditev ceste čez ta prela/., ki je naj-bližja povezava Ljubljanske kotline ■/. gornjo Savinjsko dolino oziroma Logarsko dolino, vendar njihovi volilci nišo dočakali iz-polnitve teh obljub, dokler ni ceste za svoje potrebe /gradilo CJG Na/arje o/.iroma Ljubljansko GG in je bila nato odprta tuđi za javni promet. Pozimi je navadno splužena in kadar ni posuta, gre po njej tuđi del turnega smuka, ki vodi z Velike planine prav do Kamnika. Žreb je izmed pravilnih odgo-vorov izbral Mirjana Ošep iz Nožić, Gostičeva 39/b, ki pre-jme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Danes pa sprašujemo po imenu naselja na sliki. Leži ob glavni cesti, ki se ji obeta še večji pro- met, kar pa iz same slike ni mogo-če predvidevati, saj je bila posneta prav v trenutku, ko na njcj ni bilo avtomobilov. Svoj odgovor (ime naselja) pošljitc na Kamniški ob-čan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 14. julija 1999. Izmed pravilnih odgo-vorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med že pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Mikavno in dobro! [MESO| ► sjsJi''-. :■:......^jj CLIO po sistemu staro ja neroe «CNO€: -1 l9.OOO-142.800 SIT VOniA tih 7A1U9Q ■ > GTAEO ZA 1MOVO *q .MGOTTjOI WMFMT Kamniški ObČAN MED NAMI 8. julija 1999 9 Letni koncert Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost PRVO REGIJSKO TEKMOVANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC Večer ženskega zborovskega petja V več kot dvch desetletjih obstoja in delovanja Ženskoga pevskega zbora Solidarnost, kl je bil ustanovljen leta 1975, so kamnlške pevke z raznolikim reperUmrjem pripravile številna prijetna doživetja mnogim ljubiteljem zborovskega petja doma In na tujem. So edina ženska pev-ska zborovska zasedba v kamniški občini In njihove izvedbe skladb, pisane za ženske sestave, so upra-vičeno deležne pozornosti. V biografiji Ženskega pevskega zbora Solidarnost najdomo razlićna obdobja, ko so jih v prepoznavnosli oblikovala terjim vtisnila svoje posebnosti tuđi strokovna vođenja zbora. Za-nesljivo no posobej vidne tište strani zborovske kronike, koje kamniške pevke do mnogih uspehov vodll zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj Viktor Mihelčič. S Soli- darkaml je krstno izvedel tuđi pre-nekalero svojo skladbo, njegove pes-ml pa pevke še danas rade uvršča-jo v svoje programe. Tako so jih uvrstile ludi v pester repertoar domaće in tuje zborovske literature na letnem koncertu 18. Junija v Galeriji Veronika. Pevke Žel'Z Solidarnost so nas razveselile z izvedbo sedemnajstih pesmi, med njimi smo sllšall kar štiri Mihelčičeve. Nastopiloje Ic trinajst pevk, vendar je dirigentu iioku Rakarju uspelo iz njihovih grl polegniti čudovite glasove. I'rijeten glasbeni večer je po-vezoval Marjan Šarec. Za lepo prepevanje sejim je zahvalil pred-sednik ZKO Kamnik Bozo Matičič in ob tem ponosno povoda/, da borno pevke spel slišalt novembra, ko bodo polog Moškega pevskega zbora Solidarnost nastopile na slav- nostnem koncertu ob 80-letnlcl DKD Solidarnost. Kot vedno je prišla poslušat Soli-darke tuđi Draga Spruk, ustanovi-teljica toga zbora. Ko sva med odmorom poklepetali, mi je priznala, da sem jo dobila zazrtn v preteklost, ko so pred davnimi leti, leta 1975, Soli-darke pričele prepevati. Prvi njihov zborovodja Viktor Mihelčič jih je izuril za izvedbo zahtevnih koncert-nih programov. Še danes, ko si gospa Draga Spruk zavrti kaseto z nji-hovimi takratnimi pesmimi, začuti, da se zvoki njihovih glasov prelivajo kot barve na slikarskem platnu. Če-prav ni več aktivna članica Solidarnosti, se še vedno počuti kol ena lz-mod njih. Veselje in predanost glasbi pa nadaljuje v Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Kamnik. VERA MKJAČ Glasove Solidark izvablja in usmerja mlad dirigent Rok Rakar. HURA, POČITNICE je bil naslov živ-žava, ki sta ga pripravila Matična knjižnica in Mladin-ski ccntcr v soboto, 26. 6., na igrišču OŠ Toma Brejca. Ob pisani ponudbi športnih in likovnih dcjavnosti seje na odru odvijal zanimiv program /, bolj ali manj znanimi glasbeniki, kvizom, modno revijo, plesom in nagra-dami. Prepričani smo bili, da smo poskr-beli za vse, ćelo vreme je bilo pravo, poletno, le obiskovalcev ni bilo. Očitno smo se ušteli pri datumu, da so nam vsi ušli na počitnice. Priredi-tev smo ćelo prcdčasno zaključili in odpovedali nekaj gostov. Kljub vsemu se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri pripravi in organizaciji prireditve. Posebna zahvala tonskim mojstrom. Tomu, Miranu in Sebastjanu, univer zalnim Mileni, Veroniki in Zdravcu ter vodstvu OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Tatjana in Helena Manekeni in ustvarjalci modnih kreacij iz crnih vreč. Kotarska rampa ob igrišiu OŠ Toma Brejca je doživela krstprav ob iiv-žavu Hura, počitnice. Vsem iz ObUne Kamnik, ki so dali pobudo in lolartke, se zahvaljujejo vsi, ki so svoje spretnosti že preizkusili, in tišti, ki jih še bodo, saj bo rampa tu ostala. Pohod na Veliko planino »Trimski« pohod na Veliko planino jo bil zelo us-pešen in je pokazni, da Ima 24 udeleženk In ude-leženvev, kollkor se Jih je pohodu iideložllo, že kar dobro kondicijo. Oblskali so med drugim tuđi štlrl naravne znamenitosti Velike planine (lAiknjo, Vetr-nici, Jamo v Dovjl griči in Kofco) in se nato skozl Zrelo spet spustili narav-nosl. v dolino Konjske. Ker Je bilo zelo toplo vreme, Je malo ohladitve na snegu v Veliki Vetrnici prišlo kar prav. BOJČ Nekateri dajejo le malo od svojega obilja in dajejo, da bi s svojim darom poželi priznanje. Njihova skrila zelja pokvari ves dar. In drugi spel imajo malo, a to po-klanjajo popolno. Samo li zares verujejo v življenje in v dobroto življenja in njihova zakladnica ni nikoliprazna. " Nekaieri dajejo z bolečino in ta bo-lečinaje njihov krsl. Nekateri dajejo, a ne obtutijo bole-čine, ne iščejo veselja injih ne spremlja zavest kreposti. Poklanjujo tako, kctt mirta oddaja svoj duh v ozračje. (Kahlil Gibran) Z namenomi da se gasilstvo, ki ima v Kamniku zelo dolgo tradicijo - prvo društvo so namreč ustanovili pred 115 leti, približa mladim, ki imajo prilož-nost medsebojnega spoznavanja, tek-movanja med seboj in s tem krepitve pripadnosti humani gasilski organizaciji, je Gasilska zveza Kamnik prevze-la organizacijo prvega regijskega tekmovanja v okviru društev Mladi gasi-lec. V soboto, 12. junija, seje na igriš-ču pred Osnovno Solo Toma Brejca zbralo preko sedemdeset osnovnošol-cev iz regije Ljubljana III, ki zajema območje občin Kamnik, Domžale, Mengeš. Lukovica, Moravče in Litija. Čeprav so vabila poslali na preko pel-deset osnovnih šol na lem območju, so se tekmovanja udeležile ekipe petnaj-slih Sol, kar kaže na pomanjkanje zani manja najmlajših, pa tuđi vodstva osnovnih Sol, za prenašanje gasilskega znanja in spretnosti. Občino Kamnik je /astopala ekipa iz Osnovne sole Marije Vere z Duplice. Zbrane udeležence tekmovanja - tekmovalce in njihove mentorje, predstavnike gasilskih društev, gasilske sodnike, predstavnike osnovnih Sol in Sole gostiteljice Toma Brejca je pozdravil predsednik Gasilske zveze Kamnik Franc Resnik. Zahvalil seje ravnateljici OŠ Toma Brejca, ki jim je brezplačno odstopila prostor za izvedbo tekmovanja, in vsem podjetjem in društvom, ki so podprla izvedbo te prireditve. j Mladi tekmovalci, ki so se v katego-ftji mlajših in starejSih ekip preizkusili v teoretičnem in praktičnem delu tekmovanja, so si s pomočjo prizadevnih mentorjev pridobili kar nekaj gasilskega znanja in so prišli pripravljeni na *spopad«. Mnogi od njih so ludi že člani gasilskih društev v domaćem kraju in so tako nekalera znanja in vešči-ne le ponovno izbrskali iz spomina in jih utrdili. Tako mlajše ekipe od 2. do 4. razreda kot starejše ekipe od 5. do 8. razreda so se preizkusile v teoretićnem lekmovanju iz poznavanja gasilstva in prve pomoći. Bolj zanimiv in dinami-čen praktični del tekmovanja pa je za-hteval več natančnosti in spretnosti, saj so se tričlanske ekipe pomerile v vajah z vedrovko, vezanju vozlov, gašenju z gasilskim aparatom, spoznavanju ga- silskega orodja in prvi pomoći. Seveda so spretnosti in hitrosti ocenjevali sod-niki, ki so vsako napako kaznovali z negativnimi toćkami. Na koncu seje izkazalo, da so najveć gasilskega znanja in spretnosti med mlajšimi ekipami izkazale naslednje osnovne Sole: I. Blagovica Podružnica Brdo, 2. Preser-je, 3. Ihan, 4. Gradec Podružnica Vaće, 5. Marije Vere. Med starejšimi ekipami pa je bila najboljSa ekipa OŠ Men-geš, druga OŠ Marije Vere in tretja OŠ Gabrovka Dole pri Litiji. Prve tri ekipe vsake regije se bodo pomerile na dr žavnem tekmovanju. Kljub lemu, da je lahko zmagovalec na najvišji stopnič-ki le eden, so bili vsi osnovnošolci veseli sodelovanja in so si ob koncu tek-movanj skupaj ogledali še predstavo dramskega krožka OŠ Toma Brejca. Društvu Mladi gasilec in takšnim srečanjem mladih gasilcev želimo us-pešno nadaljnjo pot, saj tako osnovnošolci pridobijo koristno znanje o požarni varnosti, preventivi, o pravilnem gašenju in reševanju ter gasilski tehniki, ki ni v rednem programu sole. Razvi-jajo požrtvovaJnosI in spoznavajo pozitivne ćloveške vrline, ki so v današnjem času že moćno na prepihu. ŠAŠA MEJAĆ Vsaktt kapljica vode je dragocena, a je ob lem potrebno Se hitro napolniti cisterno z vodo in usmeriti curek na srediiie požara. Mladi gasilci so znanje prve pomoći morali prenesti v prakso. /Arav-nici SotoSkovi so skušati dokazati, da znajo pravilno oskrbeti vrezno rano na roku Potepanje m. dei> Naša pot se nadaljuje na vzhod, v Kalkulo. Tam nas caka avtobus, s ka-terim se borno odpeljali v približno 160 km oddaljeni ašram. Ko smo že vsi v avlobusu, veselo pripravljeni na odhod, se šofer in njegov spremljeva-lec spomnita, da sta lačna. Pričakujeta namreč, da jima borno zbrali denar za kosilo, a ker se tega nihče ni domislil, demonstrativno odkorakata in si pri-voščita pravo pojedino, nas pa pustita čakati polno uro. Po dobrih Stirih urah premetavanj;i poskakovanja prispemo v raj na zem lji, Majapur (t. j. mesto v mestu ali na tančneje povedano samostan, ki je mesto zase). Kontrast med življenjem za obzidjem ašrama in izven je prevelik, da bi ga neindijec lahko razumel Tu ostanemo več kol dva leđna, se veda smo hodili na izlete in romanja. Obiskali smo bližnje mesto Navadvip, kamor seje Ireba peljati s čolnom prek pritoka reke Ganges. Na drugem bre-gu nas je pričakala množica otrok, ki so nam peli dobrodošlico in hkrati prosjačili, kar je njihov način življenja, nekaj, kar spada k folklori. Prosjačijo tuđi, će nišo lačni, v kar me je prepri-čal tale pripetljaj. Nekemu dečku smo dali buhlelj, katerega ni niti pokusil, ampak vrgel psu. Tu psi, svinje, krave nišo nikogarš-nja last, ampak se prosto sprehajajo in opravljajo nalogo komunale - počisti-jo namreč vse, i/ključno / izlrebki! Cilj prvega romanja je bil neki olok v delti Gangesa. Vseh skupaj je devel in će obiSčeš vse, zaključiš mandalo. Kako velika reka je lo, si ne moreš ni-li predstavljati, dokler je ne vidiš. Po ■ sveli reki« smo se vozili z zelo velikim čolnom, a še la je bil glede na množičnosl premajhen. Ravno sem razmišljala, kako je mo-goče, da Ijudje, ki se iz verskih razlo- gov kopajo v njej, ne zbolijo, saj je vendar polna odpadkov, nesnage, pepela pokojnikov, ko me je neki Indijec »blagoslo-vil« s tem, da me je poškropil po obrazu. Pomirila sem se, ko sem videla belce, da so se kar potunkali; plavati se zaradi tokov in nevarnih vrtincev lako ali tako ne da. Na otoku smo se srećali z duhovnim učiteljem, asketom, ki oznanja že 73 let, star jih je 93 Na naša vprašanjaje sicer odgovarjal - zelo redkobesedno, a v vsa-kem odgovoru je bila modrost. Šekakšno uro smo bili kar liho in verjetno je vsak sam skušal razumeti, kaj nam je želei po vedati. Se nadaljuje J.tL. Noro nizbe cene in noro velika ponudba POLETNIH ŠPOPTNIH OBLAČIL IN OBUTVE šutna 33, Kamnik suPe^ AS1CS VSBMM. C0NVER5E R0LEKJIR0LER3LAPE.3AUER odprto od 9. do 19 ure, ob sobotah VEDNO AKCIJSKI ARTIKLI! od 8.30 do 12 ure Polni znanj o srečanju z nesrećo Vožnja po sveti reki in do zadnjega kotifka napolnjen toln. 10 8. julija 1999 KULTURA Kamniški ObČAN Jtu|turo |eZ|||La »F izogib« nepotrebnemu strokovnjaštvu V Kamniku so javni pogovori zelo redki. Še redkeje pa se zgodi, da pote-kajo kulturno in so tako odbeno pripravljeni, da tuđi nestrokovnjaka preprićajo. Vse dobre lastnosti, ražen dobrega tele-vizijskega prenosa, je imela predstavi-tev predviđene zazidave prostora nekda-njega Utoka. Ker me ni bi bilo doma, sem si doga-janje v dvorani nad kavarno Veronika ogledala nekoliko kasneje na kamniški televiziji Marsikatera stvar me je moćno presenetila, zlasti pa dejstvo, da župan med svojimi sieeršnjimi podporni-ki ni imel enega samega človeka, ki bi bil vstal in javno rekel: »Zazidalni nacrt je dober!« Župan se je za svojo stvar postavil sam, njegovi privrženci so bili tiho. Izkazab se je, da je v njegovi okolici malo mož z »zdravo hrbtenico«. V pogovoru je bil većkrat omenjen prejšnji obćinski svet, ki da je potrdil gradnjo stanovanj. To je bilo res izgla-sovano. Res pa je tuđi, da je racunalnis-ka predstavitev jasno pokazala, da taka zazidava, kot je predviđena, nikakor ni primerna. Med drugim pa je bilo rečeno tuđi to, da so obćinska gradiva, po katerih se odloca občinski svet, slaba. Za marsikateri odlok, sklep ali t.i. strategijo to nesporno drži, čeprav je pri njegovi izdelavi sodeloval tuđi doktor znanosti aK pa je besedilo za drag denar napisal zunanji »strokovnjak« (taka je bila npr. strategija o varovanju okolja). Govorjenje na pamet ni smiselno, zato si oglejmo zaćetek obrazložitve pri sklepu o sodebvanju občine Kamnik pri ustanovitvi invalidskega podjetja ki ga je občinski svet obravnaval na zadnji seji. Predlagal ga je župan Anton Tone Smolnikar, kot poročevalec pa je sodeloval Ivan Pristovnik. tajnik občine. Prvi odstavek obraziožitve je tipićcn pri-mer nestrokovnega pisanja o strokovnih rečen, dolgovezenja v slogu staroga sistema (ostali odstavki so sevedi napisani na enak načia najpreprostejsc napake so prepisane in v okicpaju popravljene): »Primerjalni ekonomski kazalci us-peSnosti poslovanja napećjih kamniSkih podjetij kažejo, da se le-ta nahajajo v resni gospodarski krizi. Posledice nadaljevanja tovrstnega neugodnega trenda je mogoče predvideti, in sicer v njiho-vem gospodarskem zlomu ter posledič-nem pojavu večjega stevila brezposelnih oseb. V izogib slednjemu je bil v Kamniku na pobudo župana v mesecu aprilu opravljen razgovor s predstavniki največjih kamniSkih podjetij (KIK, Stol, Titan), na njem pa so sodelovali tuđi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ler Zavoda RS za zaposlovanja (prav: zaposlovanje). S strani predstavnikov gospodarskih sub-jektov je bil posebej izpostavljen problem ohranjanja delovnih mest za večje stevilo invalidnih oseb, ki so sicer že zaposleni (prav: zaposlene) pri posamez-nih podjetjih in katerih delovna mesta so najbolj ogrožena. Skupni zakljuiek vseh sodelujočih je bil, da je smiselno pristopiti k ustanovitvi invalidskega podjetja, ki bi zaposlovalo določeno Stevilo invalidnih oseb iz navedenih podjetjih (prav: podjetij), interes pa je naknadno pokazala tuđi Zarja Kovis d.o.o. (prav: Zarja Kovis, d.o.o.). Za ustanovi-tev invalidskega podjetja je potrebno pridobiti soglasje Vlade republike Slovenije, projekt ustanavljanja invalidskih podjetij pa sodi v pristojnost ministrstva (prej pisano z veliko) za delo (manjka vejica) družino in socialne zadeve. Država namreć z razlićnimi olajSavami idr. (okrajšava pomeni in drugi, zato bi bilo treba zapisati neokrajšano: in dru-gimi) ukrepi zagotavlja pomemhen det sredstev za njihovo funkcioniranje.* Besedilo vsebuje 186 besed, od teh je najmanj 100 nepotrebnih. Njegovo vse-bino bi lahko izrazili (s 86 besedami) ta-kole: KamniSko gospodarstvo je Se vedno v krizi, zlasti večja podjetja (KIK, Stol, Titan), ki zaposlujejo tuđi invalide. Stevilo brezposelnih še naraSča. Da bi zaštitili invalide in olajsali poslovanje podjetij, je župan v aprilu sklical pogovor s predstavniki največjih podjetij, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda za zaposlovanje o možnosti ustanovitve invalidskega podjetja. Taka podjetja država podpira z različnimi olajSavami in zagotavlja tuđi sredstva za njihovo delovanje. Vsi so-delujoči so zamisel podprli. Kasneje se je k nacrtu pridružila Se Zarja Kovis, d.o.o. S tako poenostavitvijo bi povedali vse, kar je treba Izpustili pa bi zlasti tište trditve, ki zavajajo, npr.: Primerjalni ekonomski kazalci uspeSnosti poslovanja največjih kamniSkih podjetij kažejo (...). Tako izražanje je sicer visokodone-će, vendar občina teh podatkov nima, O slabem stanju govorijo nizke plaće, od-pusćanje delavcev itd. Zelo sporna je trditev, ki naj bi izha-jala iz »primerjalnih ekonomskih kazal-cevc Posledice nadaljevanja tovrstnega neugodnega trenda je mogoče predvideti, in sicer v njihovem gospodarskem zlomu ter postedičnem pojavu ve^-jega Slevila brezposelnih oseb. Ali res obćinsko vodstvo za KIK, Titan in Stol ter Zarjo Kovis »predvideva« to, kar je zapisano? Upajmo, da ne. Pisec besedi-la se je odločil za napihnjeno strokov-njastvo v slogu nekdanjih politikov. Besedilo pa ni samo vsebiasko vpraš-Ijivo, ampak je zeb slabo tuđi z jezikov-nega stališča, zlasti slogovnega: 1. kopičenje rodilnikov: kazalci us-peSnosti poslovanja največjih kamniSkih podjetij; posledice nadaljevanja tovrstnega neugodnega trenda; s strani predstavnikov gospodarskih subjektov; problem ohranjanja delovnih mest; 2. raba zastarelih fraz: v izogib slednjemu (prav: da bi se temu izognili), s strani predslavnikov gospodarskih subjektov (predstavniki podjetij/gospodar-stveniki), v mesecu aprilu (aprila/aprilu); da je smiselno pristopiti k ustanovitvi (da bi bilo smiselno ustanoviti); interes pa je naknadno pokazala tuđi Zarja Kovis d.o.o. (kasneje se je priključila), 3. raba pomeasko praznih besed: da se le-ta nahajajo (da so); posledice nadaljevanja tovrstnega neugodnega trenda; ki bi zaposlovalo določeno stevilo invalidnih oseb (invalide); 4. ponavljanja, ki besedilo po nepo-trebnem podaljsajo: da je smiselno pristopiti k ustanovitvi invalidskega podjetja, ki bi zaposlovalo določeno slevilo invalidnih oseb iz navedenih podjetjih, interes pa je naknadno pokazala tuđi Zarja Kovis d.o.o. 7,a ustanovitev invalidskega podjetja je potrebno pridobiti soglasje Vlade republike Slovenije, projekt ustanavljanja invalidskih podjetij pa sodi (..,); 5. raba tujk: ekonomski kazalci, ne-ugoden trend, gospodarski subjekti, interes, funkcioniranje. Taka gradiva po nepolrebnem vzbu-jajo slabo voljo, podaljSujejo seje obćin-skega sveta, netijo prepire. Ali je to res potrebno? MARICTA HUMAR Mešani pevski zbor Titan Kamriik prejemnik srebrnega priznanja Veselje jih je poslušati Moski in ženski glasovi Mesanega pevskega zbora Titan so pod vodstvom prof. Ane Stele preplavili dvorano. Kot je sicer v navadi, sejunija, ob zaključku vsake pevske sezone, pevcl predstavijo na letnth koncer-tih. Čudovltemu prepevanju smo bili števllni poslušati priča 19. Junlja v Šolskem centru Hudolfa Malstra. Titanovl pevcl In pevke so pod vodstvom prof. Ane Stele lepo iz-vedll zahteven program pesml do-mačlh In tujlh skladateljev. Med skladbami smo si I šal! tuđi Haydno-vo Abendlied zu Goti, Merkujevo Z gozdom prihajam in Adamlćevo Ve-černo pesem, s kateriml so se 23. aprila letos predstavili na največ-Jem slovenskem tekmovanju pev-sklh zborov »Naša pesem* v Mariboru. Njihovo prepevanje Je žirija ocenila z 82,3 točkaml, kar Jim Je prineslo srebrno priznanje. Tako koncerta kot sproščenega srečanja s Tltanovlmi pevcl in pev-kami se je udeleztla Tončka Rlh-taršlč, koordlnatorka prvega srečanja pevcev v Tltanu 7. januarja 1981 po končani službi. Takrat se Je osnova/ Tltanov mešani pevski zbor. V njem Je Tončka prepevala več kot deset let. l'ohvalnoje, da vse od začetka delovanja zbora pa do danes v njem prepevajo kar trlje - Jote Derlec mlajšl, Anlca Kuret In An-gelca Bremfiak. Na glasbenem sre-čanju se jtm je prcdsednlk njihovega pevskega zbora Primat Stele zahvalll, še posebej Jožetu Berlecu za organizacijsko pomoč pri zboru. V zahvalah pa Je Izpo-stavll tuđi Mario Vldmar za prlza-devno šestnajstletno skrb za delovanje zbora. VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik Poletno branje Poleti je res vroćc in res je ludi to, da možgansko naprezanje ni priporočljivo. V naši knjižnici smo pripravili izbor po-čitniskega branja na posebni polici ki je dobro označena. Po teh knjigah posegajo bralci, ki se zavestno odlocajo za trivial-no književnost, ker bi se radi lako spros-tili. So pa tuđi bralci, ki bi radi izrabili izobilje časa za branje dobrih knjig. Pa kljub vsemu poletnih. Skratka takSnih, ki so nekjc vmes ki nišo preveč »zateženc«, hkrati pa ne slabe, ampak sveže, morda duhovite, nove in dobre. Zato vam v tem TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel. 812-597 Vsak četrtek ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica za otroke. Vodi prof. Ro-sana Kleindienst Premk SLIKANJE NA SVILO IN BOMBAŽ 8. in 9. iuliia. od 10. do 12. ure Dvorana MKK Delavnica slikanja na svilo in bombaž za srednješolce in studente. Vodi: prof. Rosana Kleindienst Premk. Cena: 4000 SIT. SLIKANJE NA STEKLO IN KERAMIK0 12. in 13. iuliia. od 10. do 13. ure Dvorana MKK Delavnica slikanja na steklo in ke-ramiko za srednješolce in studente. Vodi: prof. Rosana Kleindienst Premk. Cena: 4000 SIT. KREATIVNO PISANJE 14.. 15. in 16. iuliia. od 10. do 13. ure Dvorana MKK Delavnica kreativnega pisanja za srednješolce in studente. Vodi: mag. Milena Blažič. Cena: 7000 SIT. KLUB PRIJATELJEV DOBRE KNJIGE 19.. 20.. 21. in 22. iuliia. od 10. do 12.15 Dvorana MKK Delavnica za spoznavanje literarnih del za osnovnošolce. Vodi: prof. Breda Podbrežnik Vukmir. Cena: 2000 SIT. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNISKI - najpremožnejši mešća- ni Kamnika v drugi polovici 19. sto- letja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. V) PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev. Inf.: Helena Sterle, tel.: 81 £477 Mladinski center in Klub staršev Kamnik vabita otroke in starše na otroški bolšji trg vsako soboto dopoldan na Šutni. Prinesite šol-ske potrebščine, športne rekvizite, kolesa, igrače, knjige,... Vabljeni kupci, prodajalci, zbiratelji. V soboto, 17. julija, prejmejo prodajalci sladoled, 24. julija pa si lahko po-slikate majico. so DRUGE PRIREDITVE DAN KAMNISKIH PLANIN Nedelia. 18. iuliia. ob 11.30 Kamniško sedlo Srečanje planincev in odprtje čistilne naprave. Organizacija: PD Kamnik, inf.: g. Slavko Rajh, tel.: 831-345. GASILSKA VESELICA Sobota. 10. iuliia. ob 18. uri Nevlje Organizacija: PGD Nevlje, inf.: g. Zoran Hribar, tel.: 811-751. DAN ODPRTIH VRAT GASILSKEGA DOMA PGD KAMNIŠKA BISTRICA Sobota. 17. iuliia. od 8. do 19. ure Gasilski dom PGD Kamniška Bistrica, Stranje Organizacija: PGD Kamniška Bistrica, inf.: g. Janez Kregar, telefon: 825-193. GASILSKA VESELICA Petek. 23. iuliia. ob 19. uri Gozd Organizacija: PGD Gozd, inf.: g. Štefan Šuštar, tel.: 825-605. GASILSKA VESELICA Sobota. 24. iuliia. ob 18. uri Gasilski dom PGD Kamniška Bistrica, Stranje Organizacija: PGD Kamniška Bistrica, inf.: g. Janez Kregar, telefon: 825-193. GASILSKA VESELICA Sobota. 24. juliia. ob 18, uri Sela Organizacija: PGD Sela, inf.: g. Stane Šuštar, tel.: 832-188. POČITNIŠKI PROGRAM MLADINSKEGA CENTRA IN KLUBA STARŠEV FOTOGRAFSKA DELAVNICA od 12. 7.-16. 7. in 19.7.-23.7., od 10.-12. ure v Maleševi galeriji in na prostem. Vodi: Grega Avbelj, cena: 300 SIT dnevno. Ves material in fotoaparate dobite v delavnici. USTVARJALNA LIKOVNA DELAVNICA od 12. 7.-16. 7. - mavčni odlitki,.. 19.7.-23.7. uporabna darilca v Maleševi glaleriji, od 10.-12. ure. Vodi: Silva Rakovič, 300 SIT dnevno. MINI RIBIŠKI TEČAJ 8. in 9. 7. ter 22. in 23. 7., od 10. do 12. ure prvi dan v Maleševi galeriji, drugi dan v ribogojnici. Vodijo: Franc Štrajhar, Martin in Rok, Helena. Cena: 100 SIT dnevno, še 200 SIT izposoja palice in 1000 SIT 1 kg ulova. KOTALKARSKO-ROLERSKI TEČAJ 12., 13., 14., 15.7. in 19., 20., 21., 22. 7. od 11.-12. ure na igrišču OŠ 27. JULU. Vodi: Teja Jare, cena: 200 SIT dnevno, primer-no za nižjo stopnjo. PLESNA DELAVNICA 12., 13., 14., 15., 16. 7. PRI OŠ 27. JULU od 10.-12. ure Vodi: Mateja Juvan, cena obiska 200 SIT. LOKOSTRELSTVO ZA ZAČETNIKE od 12. 7.-16. 7. in 19. 7.-22. 7. vsak dan ob 18. uri na stadionu v Mekinjah, vse rekvizite dobijo otroci v klubu, trener Dušan Letnar. Cena 15-urnega tečaja je 2000 SIT. JAHANJE V ZUlM-u individualni dogovori z go. DADO 817-444 - 10-dnevni tećj - 17.000 SIT, posamezna ura 1900 SIT. članku priporoćamo nekaj novejSih pre-vodov sodobnih ćivtorjev Icposlovja in za konce se nekaj strokovnega branja Najprcj dva romana za gcneraeijo, ro-jeno v sestdesetih in sedemdesetih Iclih, generacijo X torej. Za ženske, ki presteva-jo kalorije, pa vseeno veliko jedo, ki Ste-jcjo cigarete, pa vseeno preveč kadijo, ki zelo hrepenijo po resni partnerski /vezi, pa so kljub temu prepričane, da so vsi moski ćustvene nule, je roman avtoricc Helen Fielding Dnevnik Bridget Jones (Vale Noviik, 1999). Roman v obliki dnevniskih zapisov je duhovit, glavna junakinja Bridget pa je samska Londončan-ka v tridesetih letih, zato mora prcnaSati ponižujoće pripombe poroćenih. Bere Johna Gravja, ncvvagcvskcga guruja /a medsebojne odnose, hkrati pa smrtno res-no jemlje nasvete iz ženskih modnih rcvij. l:xicn največjih iižitkov pri branju je poleg angleSkcga humorja tuđi ta, da ženske lahko v romanu prepoznavajo liste plati življenja, ki ga sramežljivo prikrivajo pred drugimi. Vse od banalncga prcSteva-nja kalorij. do iskanja pravega moskega in službenih (er družabnih zadreg mnogim ženskam lahko omogoći, da med smehom rećejo: »Bridget Jones - lo sem jaz!« Duhoviti so zlasti pasusi, kjcr si z Bridget de-limo misli, ki navadno ostanejo ncizreče-nc - npr. ko izgine njen prijatelj, si ona že predstavlja sebe na glamuroznom pogreba No, navsezadnje se razkrijc, da je prijatelj izginil na lepotno operacijo. Moski pol te sodobnosti pa je predstavljen v romanu Zvestoba do groba angleS-kega pisatclja Nicka Hornbvja (Didakta, 1999). Tuđi to je smeten in osvežujoč roman, glavni junak Rob psi je zagrcl obože-valec vinilnih glashenih plosč Prav lako je samski, v tridesetih letih, strah gći je Iraj-nc zveze. Je lastnik neprofitne trgovine s plosćami in veliko njegovih pngovorov se sućc okrog sodobne pop in rock glasne. Ravnokar je prekinil zvezo z dolgolctnim dekletom Lauro, preostane mu le zanikr-na trgovina in sodelavca, s katerima se-stavljajo nemogočc lestvice. Po Laurincm odhodu ga napolni občutck praznine, ven-dar pa se ta ljubezenska zgodba srećno razplete. Tako kot Bridget konćno najde svojega moSkega, čeprav malo drugače, kot si je predstavljala, se najdeta tuđi Rob in Laura Ugotovita namreć, vsak po svoje, da je ujetost v resno razmerje kljub vsemu kar dobra resitev. Se mlajse bralce pa naj opozorim na zbirko Najst, ki iz.haja pri Cankarjevi za-ložbi. Zadnji naslovi so naslednji: Enrico Brizzi: Jack Fmsciantc je zapustil skupino, ZoC Jennv: Soba s cvetnim prahom ter VValtcr Bcnjamin: HaSii Zadnja je sicer iz zbirke Oimnajst, ki naj bi bila ie zahtev-nejSa razlićica zbirke NajsL Ze samo ime zbirke namiguje na svojo ciljno skupino, na najstnikc torej, vendar priporoćam branje tuđi odraslim, saj lahko iz literarne snovi prepoznavajo probleme ali iskan ja najstnikov, ki jih ni preprosto razumeti in knjiga tako lahko predstavlja majhcn korak k razumevanju Poleg lega sta ludi prva dva avtorja zelo mlada. Hnrico Brizzi se je rodil lete 1974 v Nizzi, živi pa v Bo-logni. Njegov glavni junak je najstnik Alex, ki je bil do svojega Scstnajstcga leta pravi zgled ubogljivosti: »... plesncl je 1c ped od prfoksovega katedra in pisal v zvezek, priden lanlck!« V drugem letniku liceja prelomi s svojo pridnostjo, zaživi svoje življenje, tuđi Ijubezcnsko. Brizzi je moderno temo ubesedil v modcrnistične-mu stilu brez ločil in velikih zaćetnic. Zoe Jcnny prihaja iz Sviće, iz Basla. Stara je komaj 24 let, vendar je njen roman Soba s cvetnim prahom napisana dobro in intenzivno. Tuđi starejsa generacija ga bo lazjc brala, saj je po zgradbi, stilu in ludi zgodbi bolj Iradicionalcn, čeprav je tema izrazito sodobna. Glavna junakinja je najstnica Jo, ki živi sama z oče-tom, ker ju je mama zapustila zaradi dru-gega partnerja. Prav ta zapuSćenost je tis-(ii, ki Jo vzpodbudi k avanturizmu in prc-lomom. Zaradi odtujenosti se naveže na mlađega Italijana Rea, ki jo uvede v svet ravc-partics, ekstazija in druge droge. Konćno se vrne k oćetu v Basel in odkri-jc svojo pravo svobodo. Pa smo tam. Pri najstnikih in drogah. In tako ludi pri romanu Hašiš, ki pa ga ni napisal sodobni avtor. Walter Bcnjamin se je rodil lela 1892, umri pa leta 1940, ko je na begu pred nacisti v Spaniji sloril samomor. Ta nemski avtor je prcdvsem esejist, kritik in filozof, kratek roman HasiS pa obravnava temo, ki je već kot jasno nakazana v naslovu. Starscm pa naj povem, naj ne bo-do prcveć prestrašeni, saj si lahko prebe-rejo spremno besedo dr. Grcgorja Tomca z naslovom () omamljanju z resnićnostjo. Avtor natančno analizira pojav droge in potrebo po omiimljanju, kot to pač vidi sociolog, pravi pa tiidi, da bi bilo res kla-vrno, če bi bežne vlisc iz vsakdanjcga življenja popaćili z drogo ali njenim kulturnim sorodnikom, ideologijo. Će pa si starSi želijo pravoćasno prc-prečiti razkroj mcddružinskih vezi, naj posežejo po priroćniku Slephcna Qjvcyp 7 navad uspesnih družin (Mladinska knjiga, 1998). Covey je v Amcriki zelo popu-laren svetovalec za najvidnejsc poslovne-že in korporacije, tuđi politike. Sam je oče devetih otrok, /jilo je moral tuđi v lastnem življenju odkrili ravnovesje med karicro in družino. Tuđi skeptiki lahko v tcj knji-gi najdejo kaksno primerno načelo, vred-no vsaj razmislcka, će že ne posnemanja Morda lahko razmislijo vsaj o tem, kak-Sna je žlahtna družinska kultura, ali ima vsaka družina res svojo kulturo. lahko pa najdete tuđi praktične napotke za rescva-nje majhnih in velikih, običajnih in nco-bićajnih problemov, ali pa odgovor na vprasanje, zakaj družinska srečanja, zakaj je pomembno držali obljube, kako urav-novesiti individualne in družinske potrebe. Kot primer enega izmed sedmih načel naj omenim lc druzinsko izjavo o skup-nem poslanstvu. Saj res - ali sploh kdaj uskladimo nate skupne vrednote in želje? S skupno izjavo bi jih lahko. To bi bilo leno. SHSati je preprosto. Ampak to je tako, kot je rekel neki Scstdesetletnik: »To, kar veni pri sestdesetih, sem vcdcl žc pri dvaj-setih, vmes je bilo lc Stiridcsct let mučne-ga preverjanja.« Za konce pa se domo-znansko branje Kamničankc Marije Klob-ćar z naslovom Kamničani med izroćilom in sodobnostjo (ZRC SAZU, 1998). Čeprav je knjiga strokovno delo, pa je ber-Ijiva tuđi za nest rokovnjake, kar je prav-zaprav poseben pristop k etnokski in stro-kovni obravnavi teme - lo je Kamnik ne-kdaj. Zlasti starejsi Kamnićani se bodo Se marsićesa spomnili, mlajsi pa borno morda nekoliko bolj razumeli, od kod in zakaj kamnisko purgarstvo. In ga morda ćelo prepoznali ludi v današnjih ćasih. BRHDA PODBRF.ZNIK VUKMIR Kamniški ObČAN MED MLADIMI 8. julija J999 11 Ustvarjalnost mladih je neizčrpna ali zgodba o brisači Pu! Z Osnovno solo Stranje sodeluje-mo že nekaj let pri pokHcni vzgoji in informiranju njihovih učencev. Tako postaja že tradicionalno sodelovanje pri poklicnih dclavnicah, kjer se učenci scznanjajo na razlićne naćinc z delovnimi mesti, za katere se bodo odlocili usposabljati z nadaljnjim iz-obraževanjem. Vodstvo Sole, pred-vsem pa pedagogin ja Branka Špendc pravi, da je takšno sodelovanje zclo dragocen stik in vpoglcd v svet dela odraslih in se je potrebno zanj ćeda-lje već in dalj ćasa izobraževati. Urcsničevanje tega cilja pa pomeni Se već, će poteka v domaćem okolju. Da je ustvarjalnost mladih nciz-merna, smo se v vseh srečanjih ućen- ci že večkrat prepričali, zato smo tuđi zadnji pobudi z veseljem in zanimanjem prisluhnili. Ko je lani mese-ca oktobra v Svilanit pripotovalo pismo iz Osnovne Sole Stranje, nas je prijetno presenetila njihova prav svo-jevrstna ponudba - s(xlelovanje ob našem praznovanju 6OIetnice z raz-pisom natećaja: Naj brisača Svilanit! Brez pomislekov smo »ponudbo« sprejeli. Mlinčki v njihovih glavicah so se zavrteli in žc takrat, v prvih zimskih mesecih se je v njihovih mislih in predstavah začela »tkati« naj brisača Svilanit! Po starem reku - »lc ćcvljc sodi naj kopitar« - smo se z učenka-mi in učenci OŠ Stranje dogovorili za natečaj vzorccv brisač, ki naj bi prcdvscm otroke sprcmljalc na morske plaze in kopaliSča V natečaju je sodelovala većina ućcncev Sole. Zato je bilo po dveh mesecih tcžko iz-brati najlepSe likovne izdelke, saj je bil vsak na svoj način lep in izviren. Strokovna »žirija« Svilanit je iz-brala najprej 15 najlepSih, ki smo jih postavili na ogled tuđi zaposlenim delavcem v obratu družbenc prehrane z željo, da bodo kasneje katero od njih tuđi prepoznali, ko bo otroSka domišljija »zaživela« v čisto pravem izdelku - brisači. Čeprav je bil to smiscl natećaja, pa vendar takrat nihče ni od nas verjel da bo tako kmalu prisel trenutek, ko se bo risbica prvonagrajene TjaSc Smrećnik, ućenke 2 b, razreda OŠ Stranje spremenila v delovni osnutek in delovni nalog. Tkalske statve so glasno poskočile, šivalni stroji so zapeli in ... »Novorojenko«, lepo zarobljeno, zapakirano in že »kršeeno« v brisaćo Pu, smo izročili ge. Bran-ki Špendc, ki jo je kot udelezenka Mednarodncga simpozija z delovnim naslovom Poklicna orientacija na razpotju (Blcd, 5.-7. maj 1999) predstavila kot del projekta dejavnosu' OŠ Stranje. Scveda je bila Sola pohvaljena, mi pa tuđi in se ćelo minister za Solstvo in Sport ter minister za delo in druži-no se ništa branila, ko sta dobila v poklon brisačo Pu - dokaz sodelova-nja sole z okoljem! Mar ni to tisto, ćemur pravimo trženje v pravem pomenu besedc; to je već kot zgolj ponudba in prodaja naših izdelkov. Da je pred tem in med tem ncStcto trcnutkov, zaradi ćesar bo kupce zclel imeti prav to brisaćo zato, ker se je ustvarjala z veseljem, navdusenjem in prepričanjem, da je to natanko »tisto«, kar si naSi otroci želijo. Smcjočega in navihanega medvedka na brisači, ki se smeji in se bo smejal Se naprej tuđi, ko bo vpijal vodne kapljice in morda tuđi kakšno solzo veselja ali žalosti. In čeprav se ne sliSi lepo, a se pri otro-cih zgodi - tuđi svečko iz navihanega noska ...! Šc več, naSi »novorojenkk je dala navdih in osnovni vzorec nasmeja-na deklica Tjaša, ki pravi, da ne rise prav veliko, so pa o njcj sošolci po-vedali, da se prav veliko smeje. Smch žari tuđi iz njene risbc in ta se je dotikal prav vsch, ki so ji dali končno podobo - otroSko brisačo Pu Ali drugaćc povedano - brisaćo, ki je nastala iz sreće in veselja! Zato se bo zanesljivo ta dobra volja dotaknila vsakogar, ki jo bo imcl v rokah. To pa vendar hoćemo - sreć-ne porabnike, se posebej, će gre za rase otroke. Toliko veselja, kot smo ga dožive-li soustvarjalci, želimo vsem - z ot-roSko brisačo Pu! IVANA SKAMEN P. S.: Zg., ili. 7. pri OŠ 27. ,U U,U od 10. do 12. uru. Vodi Miilcju Jiivnn, cena obiska 20(1 SIT LOKOSTRELSTVOZA ZAČI'TTNIKH (od 12. 7. do 16. 7. in od 19. 7. do 22. 7. vsak dan ob IH. uri nu stadionu v Meklnjah, vsc rekvi-/Ate dobljo otroci v klubu, trener Dufiiin ljetnur. centi l!i-urnega tečaja - 2000 sn: JAHANJE V ZVIM (individualni dogovori z gospo DADU 817-444.) 10-dnevni tećtij - 17.000 SIT, posamezna ura 1.901) SIT Vsi tećaji in delavnice so primerni za osnovnodolce, prijavite se s prijavnico po telefonu 1815-4771 ali prldite kar na zborno mestn Većina delavnic se plaćuje sproti. Brezplaćna pa je uporaba »rampe« za rolkarje in kosi pri OŠ Toma Brejca (in 8e pri nekaterih šolab), poskrbeti je treba le za red in čistoćo! Ker pa je vreme letos zek> muhasto, že svdaj pomislite, kje bi vam odrasli dovolill igrati mirne druZabne igre in se pogovarjati, kadar bo deževalo. Ce se bosle domenlll ka] zanlmlvega, mepokllći-te. Gotovo vas bom obiskala na igriHćIh. lmejte se lepo! Tuđi knjižnica je pripravila fmletne delavnice. Ibzanimajte se v knjižnici. HELENA ■v._______________________________________________________..... _______________________________, Iz OS Frana Albrehta Mojca Kolar sta nam s pomoć/o Kriste Svetelj in Stefke Ropas pripravili okusno malico z tara. Tuđi za pijaco in sladke dobrote je bilo poskrbljeno. Otroci so se odžejali s sokom, ostali pa z mostom in »kačjo slino* z domačije Slapnik. Prijetnemu razpoloženju sta se pridružila tuđi starta Štefke Ropas. S pomočjo njenega oteta so pesmi Se lepse zvenele, saj je iz-vrstni pevec, tako da smo lahko tuđi ostali pritegnili z njim. Kar prehitro je prisel čas slove-sa z obljubo, da se naslednje leto spet srečamo. Nekaj članov DU se je oglasilo tuđi pri svojem bolnem članu Jote-tu Kersiču, kije bil obiska zelo ve-sel. S tem je bil zaključen nas skupni program in pohod - upam, da v zadovoljstvo vseh udeletencev. Za DV Motnik-Spitaltt KRISTINA BREZOVAR VMotniku, 4. 6. 1999 Mi otroci in starini kos smo vsakrsni strmini; Ko pohod zaključi slavje, kličemo si vsi: »Na zdravjek Ijepa je detela naša za oči in dušo pasa, plete ji Preseren vence, Bog ohrani vse Slovence! (rime Je odslinU Migi-Švigi) matična knjižnica kamnik POLETNI DEL0VJS1 ČAS od 1. julijc i do 31. avgusta: ponedeljek od 13. do /9. ure torek od 13. do 19. ure sreda od 9. do /5. ure četrtek od 9. do 15. ure petek od 9. do 15. ure sobota zaprto Pouk malo drugače Pouk ne poteka samo v Soli, učil-nici, ampak tuđi na prostem, na svetem zraku. Glede na vabljivo ponudbo turistične agencije ljoka turist smo se odlocili, da to tuđi mi spoznamo. Učenci 2. a. in 2. b. razreda OŠ Frana Albrehta smo se odpeljali z avtobusom 3. 6. 1999 v pravljično pokrajino iMSkega pogorja, na kmetijo Mrak. Na kmetiji gospodar Se danes hrani skrbno staro kmeč- ko orodje, kalerega so danes zame-njali raznovrstni stroji. Prijazni do-mačini s kmetije so nam pokazali, kako od pSenice loćimo zrna, zme-Ijemo moko in zamesimo čisto pravi domaći kmećki kruh. Ogledali smo si tuđi hlev in kaSćo oz. pre-grad. Za konec je vsak ućenec dobi! hlebćek iz kruSne peči. KakSne vtise so dobili ućenci o kmetiji, pa so zapisali v spisih! učiteljica Maja BenkoviC Najbolj mije bilo vseč, ko smo delali kruh. Jaz sem naredil temljo. Dal sem prevet moke, zato naj bi bila zemlju trda. Potem smojo dali peti Peklo se je pri 200 stopinjah. Potem smo si sli ogledati se druge stvari. Preden pa smo Sli domov, smo dobili Se dve temljL To, ki sojo naredili na kmetiji, ni bila trda, tisto, katero pa smo naredili mi. Je bila zelo trda, ker smo dali prevet moke. Imeli smo se lepo. Luka Hren 2. b. V četrtek, 3. 6. 99, smo st odpmvili na kmetijo. Imenovala se je Mrak. Sli smo tuđi v hlev. Tam smo videli: konje, krave, koze, tuđi kravjo dris-ko in tuđi kaj drugega. Seveda je tuđi smrdelo, a nekateri, saj jaz, smo scasoma pozabili na vonj. (Pedali smo zrebićka, kako pije pri svoji mami kobili. Potem sem gledala krave - bika in kravo, kako sta lulala, in skoraj počila od smeha. Krava od zgoraj, bik spodaj. Će ne bi odsla b konjem, bi se se naprej krohotala. Ni se bilo lahko nehati. Pobožaia sem konja in odsla po domaće h »kozjom«. No, konćno sem ga prijela v roke. Tako je bilo v hlevu. Roksana Spruk 2. b. Iz OŠ Stranje Varno v počitniške dni... Kot te nekaj let smo se ludi le-loSnje Solsko leto tretjeSolci pridno pripravljali na kolesarski izpit. Dobro smo se izkazali v teoretič-nem del u, v juniju pa nas je ćakal Se praktični preizkus. »S kolesom se pa ja znamo voziti,* smo si mislili. Ko pa smo se zapeijail na ces- Po upravljenih kolesarskih izpitih so pollcis-ti otrokom dali Se nekaj koiistnlh napothov In jtm zatelell srečno votnjo in lepe potitnlske dni. lo, pa ni bilo tako preprosto. V začetku so se nam tresle roke in noge. Bali smo se hitrih voznikov in tetkih tovornjakov. Kar precej ćasa smo vadili in se kalili v spret-nostni vožnji in poznavanju cestno-prometnih predpisov. Težko smo te čakali na petnajsti junij, ko smo se morali samostojno vklju-(ili v promet in pokazati znanje v praktični vožnji. Trudili smo se, da bi vozili čimholj varno in pravilno. Uspelo nam je. /m naSo večjo vamost in manj strahu na vajah in pri izpitni vožnji so po-skrbeli policisti Policijske postaje Kamnik, kate-rim se najlepSe zahvaljujemo. Ob koncu pa bi radi rekli Se naslednje: Počitnice te trkajo na vrata in kolesa Cakujo na kolesarje, zato vljudno prosimo voznike, naj z manjsim pritiskom na plin prizanesejo nam »nemoćnim kolesarjem*. Verjemite: Obojim bo lepSe. Srećno! Učenci 3. razredov OS STRANJE in mentorica prometne vzgoje FANIKA KLEMENC Upokojena in učenci podružnične sole Motnik na skupnem športnem dnevu V plan dela Društva upokojen-cev Motnik-Spitalič za leto 1999 smo uvrstili tuđi skupni pohod z os-novnoSolci iz podružnićne Sole Motnik. Plan je bil na občnem zboru 25. marca soglasno potrjen s pripombo, da se bo datum pohoda določil skupaj z učiteljicama, ki po-učujela v Motniku. Ves april in polovico maja smo čakali na ugodno vremensko napo-ved, ki seje uresničila 26. maja. Zbor Solarjev in upokojencev je bil ob 8. uri pred OŠ Motnik. Učencem se je pridružilo 11 upokojencev. Predviđena je bila relacija Motnik-Vrhe-Srobotno-Kropivnica-Motnik. Za tište upoko-jence, ki so bolj slabi v nogah, je bil organiziran prevoz. Prvi posta-nek smo imeli na Vrheh, kar je bil tako za otroke kot upokojence dob-rodoSel poćitek. Pot nas je peljala proti Srobotnem in Kropivnici. Ker so bili nekateri upokojena soSolci gospodario Srobotnega - gospoda Jožeta Slapnika, smo se morali tuđi tam ustaviti in seveda malo po-klepetati, predvsem o zdravju. Na sploSno veselje vseh udeletencev DU Motnik-Špitalič smo ugotovili, da smo navzoči Se kar dobrega zdrav ja. Po prijetnem sprejemu smo na-daljevali pol do naSega cilja -»Kropivnice*, kjer so nas te priča-kali člani drutine Slapnik in Ropas. Učiteljici ga. Vida Kovačič in 12 8. julija 1999 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški ObČAN Po grebenih nad Tunjščico, južni del - // Po podgorskih gmajnah do Križa in za Tunjščico nazaj To je tehnićno precej nezahtevna tura, vendar ima to posebnost, da so toke ob TunjSćici precej močvirnc. Je pa lahko orientacijsko precej zamotano, će ne upoStevamo osnovnoga pravila: dm bolj po grebenu do kriške grasčine in nato po dolini nazaj. Del ture poteka že po drugi obći-ni (Komendalt vendar sem prepričaa da naši nekdanji soobčani ne bodo hote delali problemov kamniškim obćanom, ki bodo nevede, vendar pa povsem hote prišli tuđi na »njihovo« ozemlje. Izlet začnemo v Kamniku in po erri od možnih poti pridemo do zapri-ške graščine. Tu gremo po cesti ozi-roma kolovozu za ograjo Koćninih sadovnjakov, vse dokle r z leve ne priđe gozdna cesta iz začetka Pod-gorja, ki vodi desno navzdol v dolino Tunjščice. Prečkamo cesto in nadaljujcmo po kolovozu, ki je spočetka zelo vrezan v breg. Od njega se kmalu odcepi v desno drug kolovoz, ki pa ga ignoriramo. Cez čas se v levo odcepi slab-ši kolovoz. Če gremo po njem, je po približno 30 m, okoli 7 m na levi strani, spominsko obeležje, na kate-rem piše Tilka D. 3. 10. 1987. Ko se pot položi in pelje v levo, se v desno gor pojavi stezica, ki nas pripeljc na vrh Golaša, kjer je kakšne tri metre desno od steže tuđi geodetsko znamenje (tonalitni kvader). Sledimo stezici po grebenu, dotder ne privede do ozkega kolovoza, vrezanega v breg. Do sem bi prišli tuđi, će bi sli namesto mimo obeležja in vrha Go-laša okoli po širšem kolovozu. Ta kolovoz se nadaljuje v desno, mi pa gremo levo, po ožjem kolovozu in stezi ki nas privede na križisće. Pot v levo navzdol vodi do pod-gorske cerkve, desno v dolino Tunjščice, mi pa gremo zopet po moćno v breg vrezanem kolovozu na greben, ali pa po stezi, ki se najbolj drži grebena. Steza gre nato levo od kolovoza ćez vrh in na drugi strani navzdol. Kolovoz gre pa desno od vrha in na ovinku stoji ćrn kovinski križ na betonskem podstavku na ka-terem je kovinska plošća z napisom: »Umrlim nasilne smrti po vojni 1.1945 Skupšćina Obćine Kamnik april 1994!« Od križa gremo na vrh in nato naprej desno po grebenu navzdol po stezi do sedeka s križisčem. Z leve priđe gozdna cesta iz Podgorja in vodi desno navzdol v dolino Tunj-šćice, vzporcdno s stezo, po kateri smo prišli, pa priđe kolovoz, po ka-terem bi lahko tuđi šli. Prečimo gozdno cesto in gremo naprej po kolovozu na greben, ćez manjšo pose-ko in naprej po kolovozu, ki se poca-si spusća in postane globoko vrezan v pobočje, tik predno pripeljc na se-delce s krizisćem. Z leve pripelje nasuta cesta, tam se vidijo tuđi hiše, ki so oddaljene za slab lućaj. Ta cesta vodi desno v dolino Tunjščice. Po tej cesti kakšnih 10 m levo in nato desno navzgor po kolovozu na greben. Doslej je bil kolovoz većinoma na desni (zahodni) strani grebena, tu pa se vije predvsem po levi (vzhodni) strani. Svet postaja vse položnejši in greben vse bolj zložen. Na levi strani obćasno vidimo podgorske hišc za robom gozda. Gremo po tistem kolovozu, ki se najbolj drži hrbta v sme-ri JZ in ignoriramo odcepe v levo in desno. Na naslednjem križišću petih poti gremo po tišti, ki ima na hrastu pri smreki številko 7. Pot zavije po Krtiki hajer lahko predstavlja tuđi samoatojen izletniski <«/, i eprav se lahko do njega tuđi pripeljemo. pribl. 30 m v desno, mi gremo pa na-ravnost po stezi kakšnih 100 m do naslednjega križišća, kjer je na bo-rovcu št. 8. Nadaljujcmo naprej po stezi na greben mimo značilnega kri-venćastega koštanja Steza se ćez ne-kaj časa združi s kolovozom na levi. Ta nato privede do naslednjega križišća. Tu gremo v isti smeri naprej. Kolovoz se spremeni v stezo, po kateri pridemo do naslednjega križišća Levo pod robom gozda vidimo hišo s sivo streho iz betonske opeke. Nadaljujcmo v isti smeri po široki gozd-ni poti in mimo divjega odlagališča odpadkov na levi strani. Tuđi ćez na-slednje križisće gremo v isti smeri, da pridemo do še enega križišća To je nekako v visini podgorskega križišća, ki ga slabo vidimo skozi veje dreves na levi strani. Če se odloćimo še za obisk kriške-ga bajerja, gremo po kolovozu po levi strani grebena navzdol Prvi odcep v desno ignoriramo, zato pa gremo po dolinici v desno in ćez mostićek do lesenc koće ribiške družine. Pri bajerju se lahko ustavimo, ga obkro-žimo, poćijemo. Nadaljujemo pa od koće po travnati dolinici poćasi navzgor in po kolovozu skozi gozd. Po kakšnih 100 m se z desne pridruži malo širša steza, kolovoz, no katerem bi prišli će ne bi šli do bajerja Če pa nas Kriški bajer ne zanima, gremo po kolovozu na desni strani grebena Da bi se kolosa ne vrezova-la tako moćno v blato, so uporabniki položili v kolesnice na nekaterih mestih siporeksove bloke. Po kakšnih 150 m se z leve strani priključi drug kolovoz. Na hrastu je oznaka 15, pri ćemer je ćez zeleno 5 narisana še rdc-ća 5. Nadaljujcmo po grebenu navzgor na naslednji kolovoz, ki priđe z leve (od bajerja). Gremo po njem desno poćasi navzgor in pridemo na travnik, kjer je na drevesu lovska proza Če bi šli do preže in še malo naprej, bi prišli do mesta, kjer je pred vojno stala kriška grašćina, pozneje pa so postavili na njeno pogorišče ku-i icc. Da pa ne bi pomendrali preveč iravc, gremo po robu gozda in nato poćasi navzdol na gozdno pot, kolovoz. Do sem bi prišli tuđi će bi šli na križišću, kjer je oznaka 15, po kolovozu v desno in nato okoli hriba Po kolovozu gremo v sedelce. Če bi nadaljevali v isti smeri, bi mimo hiše Križ 4 prišli navzdol v samo vas Križ, kjer bi si npr. v gostilni »Pri Ćubru« lahko »privezali dušo« in »pogasili žejo« in se nato vraćali po drugi poti nazaj. BOJAN POLLAK (nadaljevanje prihodnjić) Vaja postaje GRS Kamnik Na tokratni vaji iz stenskega kop-nega reševanja, ki je bila v soboto, 19. junija, je 25 gorskih reševalcev, med njimi tuđi dva instruktorja in zdravniea. vadilo reševanje iz zahod-ne stene Planjave. V Centralni smeri se je »ponesrečil« plezalec. Do njega so priplezali resevalci in ga na-mestili v gorska nosila Nato je sle-dil spast čez prvi del stene v grapo. Iz grape je bilo nato potrebno spustiti reševalca in ponesrečenca še ćez drugi del stene do melisća Vse to so izvedli v enem zamahu, v dolžini približno 150 m, za kar je bilo po- trebno podaljsati jeklenico. S tem so se izognili izdelavi še enega sidrisća in tako skrajsali čas, pa tuđi zmanj-šali nevarnost padajoćega kamenja Na melišću so nato »ponesrećenca« še oskrbeli, ga namestili v helikop-tersko vrećo in vakuumsko blazino ter ga z UT nosili prepeljali do helio-droma pri koći na Kamniškem sedlu S tem je bila vaja končana Vreme ni bilo ravno ugodno, saj je ponoći nad 2100 metri zapadlo približno 5 cm snega Na začetku va-je je rosilo in pihal je mrzel veter, zato so vajo malo prilagodili nastalim razmeram, kljub temu je v celoti zelo uspela. Pokazala je med drugim tuđi to, da imajo tuđi mlajši ćlani vsa potrebna znanja in spretnosti za us-pešno delo rescvanja tuđi v zelo tež-kih pogojih, tako krajevnih kot tuđi vremenskih. Na vajo so bile povabljene tuđi so-sednje postaje Celje, Jezersko in Že-lezna Kapla ter reševalci iz Trofa-iacha, vendar se zaradi slaboga vremena in drugih obveznosti (Celjani so imeli ravno ta dan svojo vajo iz helikopterskoga reševanja), razen dveh ćlanov iz postaje GRS Jezersko, nišo udeležile. BOJČ Zmaga Andreje Mali za svetovni pokal v rolkah Katera (naj)hitrejša v deželije tej? 0najbolj vscslrnnski slovenski sportniei ni nobemga dvoma već. To ja Kamnieanka Andreju Mali. Sinnćarska l.akacicn, ki je v laj zimi slirikrni stupilu nu zmago valni oder svatovnaga pokalu v sprinlih, je. ludi v jiolaliicm oh donju aktivna nn, već podroejih. Če le omenimo njen inislop na sjHimliidnnski dirki gorskih kolesarjev, kjer je gladko odpravi lu ludi sedanjo vodilnn v sloven skem poknlii Itlužo Klamanćić in potrdila sloves šc aktualne dr ■Aavnaj)rvukinjc, ter Mikluizev tek v Smartnem, kjer si je z drugim maslom med clanicanii zu~ golovila nitstop na scptcmhrskom svetnvnein prvenstvu v gorskih lakih v Mnla/.iji, jin je vseslnuiske vzdrzljivostna sposobnosti v juniju dokazala še dvakrul. Na držuvnam prvenstvu v Iriallnnu, ki soga pri pravili v okolici vodnegn zadrže valnika Vogrsćak pri Navi (iorici h muških zasliipnikili l.rispiirta je Ohćnn že poročal), je osvojila drugo maslo v ženski konkuronci. V enain od prvih nuslopov v tej pa nogi /" je prcmngnlu le naša naj hnljša Iriatlonka Maltja fiimic, ki zelo visoko kotira ludi v iiiednarnd ni koukurenei. »l,c nekaj speeialne tfa treningu v phivunju in bila lii ji enakovredna«, meniju Irintlonski strokovnjaki. H) nazivu tokmovanja M'nrld eup roll ski« pa je A ndre-jti Mali višek dosegla v hrvuški Opatiji, na rolkarskem svetov-nem pokalu, ko ja '/.nmgnhi tako med trielanskinii ekipami z dvojćieami I Užar 12. Poljska), kot v oliah posaiiiienili preizknšnjah, na vzjHimi ((> km) in tud i v zasle dovalni jiraizkiišnji na liti km. ko je sledila Itusinjo .leleno Voileno-vo. Sovcdn svetovnegn pokulu smućarskib teknćcv in pokalu rolkurjav na asl'altu na gro pri-morjnli, ludi glade nugnid na, vsaeno pa sin zmaga in poknl v lasti And raje Mali. MM'OI) MOĆNIK Enajstmetrovke Trije naslovi v Mekinje? Z morebitno zmago veteranov NK KAMNIK v finalni tekmi borno imeli v kamniškem nogometu tri zmago-valne naslove: ekipa kadetov je zma-gala v I. ligi MNZ Ljubljana, ekipa mlajših dećkov pa je postala prvak v 3. ligi MNZ Ljubljana Dodajmo, da je ekipa starejših dećkov z 12. mes-tom izpadla iz 1. lige MNZ in se seli v 2. ligo, cicibani pa drže 3. mes-to in šc nišo konćali tekmovanja Stvarnost 5. mesto članske vrste NK KAMNIK v I. ligi MNZ Ljubljana je realnost, ki je ne more izboljšati niti pre-prićanjc, da bi ekipa lahko dosegla već, niti težave, s katerimi se je ekipa srećevala v prvenstvu 1998-99. Trda roka predsednika B. Modrijana in posrećena izbira trener ja Kneževića sta v začetku prvenstva prinesli uspeh, nato pa se je pokazala slabost majhne izbire igralcev in njihova nc-ambicioznost. Menjava trenorja je ekipo ponovno oživila toda ekipe z vrha prvenstvene lestvice so se tako oddaljilc, da najvcćjcga motiva ni bilo već. A kljub temu zadnja gostujo-ča zmaga kaže, da igralci še zaupajo vasc. Naloga Ćlani upravnega odbora NK KAMNIK nestrpno ćakajo novih nalog: povratka nckdanjih igralcev v matični klub (bivši kadeti in mladinci letnikov 1979-1983 žc prejemajo pozive!), izbire trenerja (v igri je znano ljubljansko \mc\ pcxipisa pogodbe za stadion in ureditve stadiona, zlasti garderob, igrišća in ograje, da ne bi doživeli usodc iz pravljice o vitezih, ki jih mendrajo lastni konji). Opozicija Iz utrjeno postojankc pcxl Starim gradom njene nnr.ivcrbalne enole po- gosto vznemirjajo, a tuđi razvcselju-jcjo nogometno dogajanje v Kamniku. Njen zadnji rafal je šcl v smer obrambnih igralcev NK Kamnik, ka-terih starost je resnićno in spoštljivo zavidljiva. Ob tem opozicija trdi, da je izvedela iz zancsljivih virov, da se za kamniške branilec resno zanima Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišćinc. 2. tisočletje Kiij bo Kamnićanom ostalo v spo-minu na 2. tisočletje? 1. Usoda kraljićne Veronike 2. Gradnja žclcznicc 3. Zadctki »Noleta« Novaka Air-bag Ne treningu v Mckinjah. Pogovor dveh belo-modrih igralcev: »Za nekaj minut sem si izposodil tvoj avto. Zate imam dve novici. Boljšo in malo slabšo ...« »Prićni z boljšo!« »Zračna blazina deluje zancslji-vo.« »? ? ?« IM. IVI. Kadetska ekipa !\k Kamnik \ tfolo: i. Muvrin) Športne novice PROFI SCENA, NE -ZMAGA V AMATERSKI, DA Uvod v najpomembnejsi del sezone - veteransko svetovno prvenstvo UCI, kl priđe avgusta, je kolesar- Popolna prevlada kolesarjev Calcita v razvrstitvi spusta za slovenski pokal Rok, Aljoša, Sandi - vsi na vrhu Spust z gonkimi nositi Cez steno Za vse tište, ki imate v sebi kan-ćek športnega duha in se vprasujete le kam bi se podali v nedeljo, 25. julija, bo odloćitev vsekakor prc-prosta. Na poboćje Starega gradu, kjer bo s tretjim spustom gorskih kolesarjev s Starega gradu, tuđi šesta dirka slovenskega pokala v tej sila atraktivni športni zvrsti. Razlog već pa bodo domaći tek-movalci, ki (ne boste verjeli) vodi-jo v skupnem seštevku vseh treh kategorij, tako med mladinci Rok Podbevsek, Sandi Srdar med ma-stersi in Aljoša Martinjaš med čla-ni elite. Fantastićen razplet po dirkah v Zagrebu, Mariboru (Pohor-ske drče), Borovnici, Crni na Ko- roškem (Divja jaga), in Idriji bo na-stop na domaćem terenu za kole» sarje Caldt teama, ki bodo tuđi or-ganizatorji prireditve, Se toliko po-membnejši. Pa ne samo zaradi tega, ker bodo želeli potrditi vodstvo v pokalu in ga po možnosti še do-dobra utrditi, pać pa bodo vsi pred svojimi navijači želeli potrditi sloves najboljših v Sloveniji - na dr-žavnem prvenstvu jim je to malce spodletelo. Aljoša Martinjaš, Ko-mendćan, je do vodstva v elitni članski konkurenci prišel z cxilični-mi vožnjami na vseh petih doseda-njih dirkah. Le za zmago mu je zaradi mednarodne konkurence (do-minirajo predvsem odlični Avstrij- ci) ali fenomenalnega Janeza Gra-Siča zmanjkalo nekaj dragocenih sekund. Pred drugouvršćenim ima velikih 20 toćk prednosti. Mladi-nec Rok Podbevsek (Mekinje) pa ima letos sicer nekaj već dela s tek-meci teh pa se ne boji Sandi Srdar. Za konec še to, da je vodstvo trojke Caldt svojevrstno v .slovenskom kolesarstvu, poznajo jo le šc v panogah, kjer je konkurenca mnogo manj izenaćena in mnogo skromnejša. Kaj vse mora znati najboljši, pa boste najlažje spoznali v živo. METOD MOĆNIK ka Vida Uršič izrablla ludi za na-stop na evropskom prvenstvu amaterskih kolesark in kolesarjev (UDACE). V Italijanskem Martinjac-cu je ponovila lanski laskavi naslov najboljše v svoji starostni kategoriji, v generalni razvrstitvi pa je bila ćelo druga. Da tuđi v med-narodnl areni - v tišti absolutni, se-daj že globoko profesionalni - še nišo pozabill nanjo, pa dokazuje po-vabilo nemškega menedžerja, ki Jo je [x>vahil v ekipo, ki naj bi avgusta nastupila na desetdnevni dirki sve-tovnega ranga Styria Tour. Kljub sila slavnim imenom, ki naj bi še nastupila v ekipi (Francozinja Jain-ne hongo in Italijanka Maria Ca-ninsa) se je Vida (odločiti se je morala v nekaj urahl odpovedala fantastični ponudbi. »Havnlnske etape kljub dolžini ne hi bile nepremost-Ijiv problem, tužju pa bi bik) v klan-clh, ko mlajšim ne bi već zmogla slediti. Samo sodelovanje pa bi bilo po moje nepošteno do ekipe*, Je zadevo komentirala Vida Uršić, kl ji je bila ta presenelljiva fxmudba svojevrstno potrdilo in priznanje, da je le pustila doloćeno sled tuđi v mednarodni areni. Pri nas Kolesar-ska zveza Slovenije tuđi letos (po letu 191)6) državnega prvenstva za ženske v cestnem kolesarstvu se vedno ni razplsala in Vida še ved-no nosi naziv najbol]še. MKT01) MOĆNIK RACUNALMSKO IZOBRAZEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur raćunalništva z urejevalnikom beaedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja TEĆAJZA ZAĆEfNIK¥(25TinyWINb0VVS, WORD~ " EXCEL (20urT ACCESS^(20jjr)_ INTERNEnES ur) Za pogodbono irvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Bro/poselnim, dijakom in studentom priznamo ?07-> popusta. Delavcem, ki 50 zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraževanja delno povme Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtniklh. Kamniški ObČAN KRONIKA - ZANIMIVOSTI 8. julija 1999 13 Ffr t/L /»i, 1 L AVTOR: JOZEF CAJHEN ORIENTALSKA UTEŽNA MERA OKENSKA ZASTORNICA IGLASTO DREVO (DVOJINA) JAPONSKI BOGZ LISICJO GLAVO krajše ime princese DIANE ft POVELJE, NAREDBA NAVIJASKI REKVIZIT, PODOBEN RAKETAM EGIPČANSKI BOG SONCA (DALJSA OBLIKA) POLOTOK NA OANSKEM VIDA PETROV« ZRAKOPLOVSTVO tt DRUGO IME ZASTEP. SKEGA SVIZCA TRAVA DRUGE KOSNJE ZRNA IZ SEMEtl KAVOVCA ft VASICA JUŽNO OD CRMVCA SVFTILKA NA OLJE, OLJtNKA SLOV ALP SMUCARKA II I'OJINA KIMICNE PRVINE ALI RAOIKALA S KISIKOM.OKIS ORGAN UPRAVLJANJA SEV DEL BRIT OTOKA STRANSKI DEL TELESA ALI LAOJE SKRAJNA TOČKA OSI. TEČAJ ALPE SMRNO OD KAMNIKA ČEŠKI POLITIK SIK VZKLIK NA BIK080RBAH 1 PRIPOMOCEK ALI NAPRAVA ZA OPORO SHARA NEL60N NAPLACILO, ARA ilTALIJANSKOi VNETJE SLUZNICE PLANET (VECERNICA) ROBATA ŽENSKA ZLATO JABOLKO, ti JlVCNOST MEDALJA OBDELAVA POLJA Z MOTIKO " RUSKA""" BALERINA PAVLOVA SLOV PIŠT STAROVASNIK ----------------- KORALNI OTOK PETER NAGLlC KRATICA ZA KEMIND. VI li'.K/1 LOCINA IZRDNO PLAHA GOZDNA ŽIVAL FR, |N LAT. VIZNIK RADIVOJ PETERLIN hfl/'„'■' .■ !____LIVARNI IZUM. BENCIN MOTORJA (NIKOLAUS) SLOV. PEVKA HORVAT ILOVICA ZBADLJIVA BESEDA ■^^HHj Pfif IAKANJL HPVHIj SOL/, VEK tH SAMICA PSA PREDVERJE. VEZA SIMBOI ZA RADIJ NAJVISJA TOČKA NEBESKE KROGLE, NADGLAVISCE it VIZA. NAPEV NAPRAVA, Kl SAMODEJNO KRMILI URAVNAVO APARATA FR PIS EMILE ZAVRACAN.il MORALNIH NACEL SLOV PEVEC KOREN IT. POZDRAV" CIAO (FONETICNO) PREBIVALKA POLOTOKA ARABIJE ::* IZDELOVALEC SIRA OTTA ONDINA PODLOŽNIK V FEVDALIZMU SIMBOL ZA AUMHIU OTOKV PRESPANSKEM JEZERU SLOV. PESNIK IN PISATEU (TONE) KRAJ PRI BLEDU OBOOBJE BREZ VOJNE NEODLOČEN 1210 PRI ŠAHU MLAOA OVNA OTOKV JADRANU BRAZILSKO MESTO (OKRAJSAVA) BIBUI8KI PRVI CLOVEK ... ESTONEC ZACETEK PREBAVNEGA TRAKTA AFRISKI VEUTTOK JIK, ODMEV sportni napovedo-VALEC BERGANT P> CANKARJEV ROMAN Clovekbrez SVOBODE GIBANJA SIMBOL ZA LUTECIJ GRSKIBOe VETROV EISENHO-WERJEV VZDEVEK suk^vka" SUKANEC GEOL. DOBA MEZOZOIKA, ZNANA PO PLAZILCIH ZAVRIH KRILO RIM. KONJI NIČE LJUDEVIT STIASNY AVSTR IM ZALIBUČE SLOVIHU-MI PUSALB _ (METOO) OOVO« HRANA, KRMA -------- "NSKA OEĐNI CASTNI NASLOV V ANGLIJI FT. FAŠISTIČKI POLITIK (GALEAZZO) EVROPSKI DEL ISTANBULA tit SLOVESNA PRIREDITEV DROKC. TRSKA NEUMNEZI LOUISE NUROHtG PREDMET PO ZAOBLJUBI, POSVEĆEN BOGU KMEC POLOTOKA KANTAVTOR KOVAM ANTON NOVAC« PREDMESTJF MSAZNOSOM STADIONOM TEMELJ, PODLAGA OBfSfLJIVOST ZA DOLOCENE SNOVI SLOV. IGRALKA ŽUPAN« itfffi . .....'JL0II. ?ENA PREROKA MOHAMFĐA. HCI AB'J BEKRA IRENA VRCKOVNIK PASZAPRE-VEZOVANJE KIMONA KRAJSE IME ONASSISA DEKU ,«IS£ KADO RVA PISATtU aEMMG KMTEK Kim PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POIOTOKA (MRI OZNAKA ZA EGIPT M0Z0U PRVI KRALJ DINASTIJE KUKAVICA IVAN PREGEU SMO. ZA EMU crni DMKMJA VATROSLAV OBLAK JELENOVO USNJE NAOALJEVAN.il GESLA f ■.........- ■-.................- PRIDRŽAN PROSTOR ALI SOBA SIMBOL ZA ARGON POVRTNINA, VRSTA CEBULE PREBIVALKA GRM ALI DftEVOS PLODOVI DRHIULJ II—I II Iz junijske kronike kamniške policijske postaje Po štirih vlomih v bifeje se v diskont LetoSnji junij je bil za kamniSke po-liciste spet zelo razgiban mesec. Naj-večji dcl njihove aktivnosli je bil na-menjcn obravnavanju prometnih ne-sreč, saj se je v preleklem mesecu na območju občin Kamnik in Komenda pripetilo kar 78 promclnih nesreč, kar je za 22 več ko( išli mesec preleklega leta. 69 nesreč se je končalo samo z materialno Škodo, v 8 primerih pa so bili udeleženci poSkodovani, zgodila pa se je tuđi ena nesreća, v kateri je ude-ležencc umri. Med 56 kršilvami javnega reda in miru so prevladovala razgraja-nja v zasebnih prostorih (25), na javnih mestih (ulicah, trgih in drugod) 24, v gostinskih lok;ilih pa 7 kršilev. Glede na lanski junij je za dobro desetino poraslo tuđi število kaznivih de-janj. Junija jih je bilo namreč na območju obeh občin 67. Skoraj podvojile so se latvine (23). za lanskimi nišo dosti zaostajalc tatvine koles in ko-les z motorjem (II). Podvojili so se tuđi vlomi v avlomobile (9). Vlomov v sta-novanjske hiSe in druge objekte pa je bilo 10. Zato policisti opozarjajo na do-ločene varnostne ukrepe (o njih smo že pisali) pred daljSo odsolnostjo zaradi dopustov in podobno. Med juni jskimi prometnimi nesreča-mi je življenje udeleženca terjala nesre-ča, ki se je zgodila 8. junija okrog 15. ure. ko se je v Potoku v Tuhinjski do V jiiniju so se poročili: - KOTNIK Jernej. zap. v tur. agenciji. Kamnik, StreliSka ul. 3 in BAJC UrSka, vzgojiteljica, Kamnik, Strcliška ul. 3 - KANCII.IJA Marjan, strojni tehnik, Gabrovnica 4 in ^ ŠIMHNC Matcjka, prodajalka, /gornje Stranjc 31 - ŠTU1.AR Andrcj. upokojenec, /gornje Jezcrsko 144 A in ARFI Marija, računovodja, Kranj, Ul. Juleta GabrovSka 23 - DEISINGLiR AleS, grafični ohlikovalec, Kamnik, Šutna 37 in SHK1K1IA Tamara, dijakinja, Tiinjiška Mlaka 15 B - NOVAK Josip, sam. podjetnik, Hrvaška, Sveti Urban 44 in BOŽIČ Ljubinka, gospodinja, Bralunac MagaiSići 62 - BAI.ANTIČ Roman, avtoklepar, Šmarca, Sončna ul. 7 in AJTNIK Tina, zobna asistentka, Šmarca, Gornji Log 20 - VRANKAR Rafiiel, orodjar, Soteska 67 in VERŠNIK Marijana, prcvijalka, Tunjicc 6 - ČAUSHVIČ Arif, zidar. Velika Kladuša, Todorovska Čelinja 86 in HALII.AGIO Jasmina, laboratorijski tehnik, Kamnik, Jakopičcva ul. 11 - REMS Matjaž, sam. zavezanec, Kamnik, Žale 5 in BRNOT Andreja, pripravnica, Šmarca, Ohilniška ul. 8 - SLAPNIK Branko, vodja pred. na Poljskem, Šmarca, BistriSka c. 7 in UFNAI. Kalarzyna Ewa, l.ck Poljska, Varšava, Kobylka, Ul. Graniczna 37 - PANČUR Uroš, serviscr in monter alarm, naprav, Mckinje, C. Treh talcev 14 A in KRT Lucija Barbara, usnjar-krznar. konf. Ichnik, PodjelSe 1 - JERIČ Srećko, meritve, MengeS, Zavrti 26, in LAVRIČ NataSa, trgovski poslovodja, Podgorje, Podgorje 27 C V Juniiu su umrli: - KANTUŠEK BOŽIDAR, upok.. Mckinjc, Polčeva pot 10, star 77 lel - SUŠNIK BI .AŽ, upok., ?,aga 11, star 78 let - KUKAN.IA EMIL. upok., Kamnik, Groharjcva ul. 3, star 68 let - ŠIMENC MARIJA, roj. Kratner, upok., Vrhpolje pri Kamniku 257, stara 82 let - TETUŠ IVAN, upok., Studenca 10 B, star 45 let - RAK MARJETA, roj. Capuder, Šenivid pri Lukovici 17, stara 46 let - KOS IGNAC, upok.; Ljubljana, Ljubcljska c. 25, star 68 let - MAJNIK ANA, roj. /liiina'r, upok., Godič 44, stara 67 let - SUŠNIK I'RANČIŠKA, upok., Godič 61, stara 80 let VEDLIN ŽIVKO, upok., Kamnik, Zikova ul. 5, star 92 let - VIZOVIŠEK VINCENC, upok., Kamnik, Rozmanova ul. I, star 90 let lini zaradi neprilagojene hitrosti voznika tovornjaka iz Žalca to-vornjak prevrnil in treščil v škarpo. Iz povsem zmečkane kabine so gasilci potegnili voznika, ki je na kraju nesreće podle-gel hudim poSkodbam. Druga huda prometna nesreća se je zgodila 4. junija okrog 15. ure na Cankarjevi cesti v Mekinjah. 22-letna voznica oseb-nega avta iz Podhruške je pri prehitevanju trčila v nasproti vozeći avto 31-letne voznice iz Preserij pri Radomljah. Obe huje poškodovani voznici so morali odpeljati v Klinični center. 12. junija okrog 22. ure se je zaradi prevelike hitrosli na cesti Kamnik-Podgorje prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil 19-lelni Ž. M. iz Kamnika. Pri tem sta se voznik in en sopotnik laže, ostala dva sopolnika pa teže pogodovala. 11. junija je bil na Šutni spcl razgrajaški petkov večer. Okrog 23. ure so biii policisti obveščeni, da skupina mlajSih moSkih raz-graja po Šutni. Vendar, ko so policisti prispeli na kraj dogaja-nja, razgrajačev ni bilo več. Kot so ugolovili, je ludi v tem pri-meru Slo za znane razgrajače in stare znance policistov, ki so se tuđi tokral znasali nad prometnimi znaki na Šulni. Junija so bili kar nekajkrat na delu tuđi vlomilci. Tako je neznani storilec 9. junija ponoći vlomil v picerijo Pod planino v Godiču in s seboj odnesel glasbeni stolp, cigarete, žgane pijace in nekaj denarja ter lastnika oškodoval za okrog 150.000 SIT. 13. junija so doslej Se neznani storilci ponoći vlomili v bar Rož.le na kamniški tržnici ter odnesli za okrog 50.000 cigaret in alkoholnih pijač. Iste noći pa so se loli 1 i ludi bifeja na Trgu talcev. Tuđi tu so si nabrali večjo količino cigaret in alkoholnih pijač. Čez dva dni, 15. junija je bil na vrsti vlom v Kitajsko restavracijo na Duplici, od koder so odnesli za okrog 200.000 SIT cigaret in gotovine. 27. junija pa si je neznani vlomilcc v baru Mozaik na Duplici nabral za okrog 100.000 SIT raz,ličnega blaga. Junijske vlomilske pohode pa so vlomilci končali kar v diskontu Jagoda v Usnjarski ulici, kjer iinajo večjo zalogo kot v bifejih, saj so od Jod sredi noći odpeljali kar za 700 tisočakov pijaČ in cigaret. Že po leh podatkih se zdi, da postajajo kam-niSki bifeji pravi eldorado za vlomilcc. Zato se bodo morali last-niki povpraSati ali so storili vse za zavarovanje svojega premo-ženja... Med ostalimi dogodki meseca junija je treba omeniti še požar na kamniškem vlaku 9. junija ob 15. uri na železniSki postaji Kamnik-Graben. Potem ko so vsi potniki izstopiili iz vlaka, je sredi kompozicije zagorelo. Požar so pogasili kamniSki gasilci. Nastala Skoda je velika. Vzroke za požar Se raziskujejo. 25. junija so kamniške planine terjale novo žrtev. Pri sesto-pu s Skute se je smrtno ponesrečil 25-lctni planinec T. U. iz Ljubljane. V dolino so ga prinesli kamniški gorski reševalci. Da postajajo zanimivi za ponarejanje tuđi manjši tolarski ban-kovci, pove podatek, da so 14. junija v poslovalnici Nove ljubljanske banke na Duplici odkriii ponarejen bankovec za petsto tolarjev. Zdi se, da postaja ilegalni prevoz tujccv preko meje v Italijo zanimiv tuđi za nekaterc kamniške mladeniče. Italijanski varnostni organi so 14. junija v Trstu prijeli in zaprli 20-letne-ga K. D. iz Kamnika. Kot so pojasnili kamniškim policistom. so mladeniča prijeli pri prepovedanem prcvozu tujcev - ilegalcev čez državno mejo. 15. junija so starši 21-letnega Š. D. in 18-let-nega Z. S. iz Markovega obvestili kamniške policiste, da jih po-grešajo. Po poizvedbah so policisli dan kasneje ugolovili,' da sta oba zaprta v Italiji zaradi kaznivega dejanja prepovedanega pre-hoda čez državno mejo. Kljub ne ravno najbolj razveseljivi polletni kroniki naše policijske postaje vam želimo prijetne počitnice - in da bi bolj pazili nasc in na svoje premoženje! (fs) Za varnejši dom in poslovni prostor V Sloveniji v zadnjih letlh naraSća števlh kaznivih dejanj, rAasl! vlomov v objekte, kraj, nasilnih ropov ... Tu pa so dimi. ko borno /zarad/ dopunUn vuc odmtnl z doma, in jv potrubno pravofiasno pomisliti ludi na varnost našega premoženja. Itigovarjali smo w / Marjanom Gor-zo, direktor/em Varnosll Mengeb, delnteke drutbe za van/vanje premoteoja, ki m već deseU li'ilj uspesno skrbi za vsc vrnU' zuvurovanj nu domZulskn-kamnlskimi obmofju. h)djetjes 121) zaposlenim! inw lastnl dežurni center za 24-urno spremljanje dogajanja na objektlh, kl so teh-nlčno varovanl. Fizifno varujejo prek 40 objektov nu našem obmofiju. med njimi (Mine Kamnik, Domžaleln Menges, EU). Svilanil. Alprem, Culcit. Hellos. Zaposleni v okviru varnostne službe opmvljajo delo varnostnika. recepiorja. telefonista ali kombinacijo vseh treh funkclj. Obhodno službo z večkratno kontrolo objektov. se posebej v noOnem tasu, opravljajo za 51) objektm, pred-vsem za /iole in vzgojno-varstvene zavode. V času dopustov redno opravljajo dodatno obhodno službo objekUiv, ki so tehnično varovani z alarmntml napravuml in trh je prek 201). h)leg pod-jetij. trgovin, lokalov je vodno već stanovanjsklh hld tehnK-no varovanlh. Strukovno usposoblje-ni v Varnosti Menges po ogledu objekta svetujejo. izberejo najučlnkovllejso in cenovno najugod-nejso resitev za osobno zasOiki In zasčito premožen/a ter izvedejo celotno montažo alarmnih nls-temov v objektu. Stranka Ima potem možnosl, da prlkkjpl sistem na njihov dežurni center v Meng-su, ki 24 ur dnevno spremlja dogajanje na leh objektlh in Je v stalni prlpravljenostl na sprejem alarmne informacije, popravlja napitke yx)zabl]ivosth zaradi nevklopljenih alarmov. odprtlb okim. pazijo na izllv vode. na morebllne znake požara, kar Je se zlasti učinkovito z montažo protipo-žarnega sistema, kl luko] zazna dim in znake morebltnega požaru. Varnost Menges Ima tri In-tervemijske skupine, eno dnevno In dve noćni, pri svojem delu pa uporabljujo tuđi službene pm: I'revažajo ludi denar za narocnlkv In varujejo večje kulturne, družabne in sportne prlredltve. Opravljajo ludi vso servisno de-juvnost In zagotavljajo odpravo impak v 24 tirah. Poleg montaže alarmnih slstemov v zadnjem rasu veliko pozornost namenja-jo video nadzoru, njihovi stro-kovnjaki pa so sposobni doftol-njevuli že postavljene alarmne In video slstvme po željah In potre-bali uporuhnlknv. /lasti pred dopusti In dalj&l-•ni odsolnostmt zdoma se Ijudje ^tevllno obračajo nu Varnost Menges. da bi zasćltili svoje pre-mo&efije. 'lakim ohćanom lahko varujejo objekt obhodno uli omo-goćljo najem alarmnih sistemov in priključitev na njihov Intervendjskl center, kar predstavlja mnogo boljsv zasćito. Većina pa se odloči za stalno uporabo alarmnega sistema. (i. Marjan (iorza pravi, da Ijudje pomislljo na zaštito premoženju pogosto prepozno - tik pred odhodom na dopust ali ćelo po nesrečnem dogodku In je vsem nuenkrat težko ustrečl. Pravi, da bi morali Ijudje več in pravtH'-asno razmišljati o varnosti svojega Imetju In njihovo vu rovanje prepustiti upsosobljenim in profesionalnim firmani, ki Imajo ustrezne licence in dovoljenju za oprav-Ijanje dejavnosti vurovanja. Varnost Menges ima licenci za tehnično In flzlćno varoranje, kl jlm jo je podelila Zbornica HS za zasebno vurovanje in organiziranje službe varovunjn. je pa tuđi članica (iosfx>durskegu inleresnega združenja Varnost. v katvrega je vključenlh II najveć-jih družb za vurovanje v Sloveniji In s svojlmi deJ:urno-intervencijskiml centri pokriva ćelo državo. V Vurnostl MengeR sezavedajo odgovornosti In vsak dan težjega dela. saj je vse bolj prl-solno ludi nasilje In uimraba orožja. Vendar se lahko pohvalljo, dqa imajo prijazne usluzbeme In Izvrstne strokovnjake. In kaj svetuje g. Marjan Gorza Ijudem pred dalj&lml odsotnostml z doma? Vsem, kl bi se radi posvetovall, naj pokllćejo Varnost Menges ■ upravo na l'elechovl B v Hudomljnh na 727-122, Int. 42. ali njihov dežurni (rnter v Mengiu na Slovenski 24. na 737-1124 In Um vam bodo strokovno svetovali, predlagali resitev za vetjo osebno varnost In varnost premotenja ter skusall najtl skupno pot - ZA VEČMVAKNnSV vcirnotf rn<»ng<»b el.d 14 8. julija 1999 OD TU IN TAM Kamniški ObČAN Pogovor z devetdesetletno Ivanko Šonc v Domu starejših občanov Res prijazen drugi dom Ob letošnjem jubileju Doma starejših občanov smo se srečali tuđi z jubi-lantko, ki je pred dvema mesecema praznovala svojo 90-letnico. Ivanka Sonc nas je sprejela v prijazni lepo ure-jeni sobici v prvem nadstropju, kjer so še povsod rože od nedavnega prazno-vanja visokega jubileja. »Tehle je bilo 90, je pokazala na šopek v vazi, zdaj pa počasi odcvitajo. Res lepo so se spom-nili name, tako sorodniki kot osebje v tem prijaznem domu,« pravi in se zadovoljno nasmeje. Prav nič ne kaže, da je za njo že devet desetletij ne ravno lahkega življenja, ki jo je že posebej preizkušalo v drugi svetovni vojni. In zato so se ji prav ta leta tako globoko vrezala v spomin, da so prepletala ves najin pogovor. Luč sveta je zagledala 23. aprila 1909 kot tretji otrok v Stevilni kmečki družini z desetimi otroki v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Ker doma za vse ni bilo kruha, se je Ivanka izučila za ši-viljo, poklič, ki pravi, da ga je rada opravljala vse življenje. Potem ko seje leta 1939 poročila s Francem Finkom, stasejimaleta 1940 in 1941 rodili dek- Ivanka Sonc v sončnih dneh zelo rada posedi v parku pred domom lici Milica in Darinka. Moža so Italija-ni kmalu odpeljali v intemacijsko tabo-rišče v Verono, od koder se ni več vr-nil. »V samotni hišici pod Kočevskih rogom sem ostala sama z dveletnim in triletnim otrokom,« se gospa Ivanka spominja tistih težkih dni. »Ker je bila v blizini znana partizanska baza 20, sem veliko pomagala partizanom, zbi-rala sem hrano, pekla kruh in šivala ob-leke za borce. V naši hiši pa sta stanovala tuđi partizanski zdravnik dr. Ko-čevar in neka zobozdravnica«. O tem, koliko strahuje doživela, ni treba posebej govoriti, saj so dovolj zgovorni že sami dogodki, od katerih soji mnogi še danes pred očmi. »Naj-bolj mi je ostal v sporni nu dogodek, ko sem resila življenje partizanu Alojzu Stoparju iz Lokve pri Divači. Ko so na-šo vas napadli beli, sem ga skrila v iz-kopano skrivališče pod gankom, pokri-to z gnojem«. Gospa Ivanka zavzeto pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, v kateri zve-mo, da staji v partizanih padla rudi dva brata, kako seje leta 1946 znova poročila, tokrat s Francem Šoncem iz To-maja, ki je prišel obiskat v njihovo vas svojega brata, kako se jima je kmalu rodila hčerka Vilma, ki danes s svojo družino živi v Kamniku in je zaposlena v Svilanitu, kako je novo družino življenjska pot vodila v Stično in kas-neje v Ivančno Gorico, kjer je leta 1991 mož, kot upokojeni miličnik umri. Čeprav bi po moževi smrti lahko ostala pri kateri od hčerk, pravi, daje držala besedo, ki sta si jo dala s pokojnim možem, da bosta, ko bosta ostare-la, oba odšla v dom starejših občanov. In ji ni žal, saj pravi, da se v domu zelo dobro počuti, pred tremi leti je po-stal njen drugi dom, »pregledala sem precej domov za ostarele, vendar ni nikjer tako lepo kot tu v Kamniku«, pravi in doda da jo tuđi vse tri hčerke z družinami (Milica živi v Kočevju, Darinka pa v Ljubljani) pogosto obiš-čejo. »Imam sedem vnukov in že deset pravnukov« pristavi ponosno.« Ko sem praznovala devetdesetletnico, so mi pripravili res lep program«. Najbolj pa se veseli, kadar je skupaj s svojimi in se odpeljejo na izlet ali pa domov v rojstni Podturn pri Dolenjskih Toplicah. Z željo, da bi ji zdravje še dolgo tako dobro služilo in da bi svoj življenj-ski optimizem prenasala tuđi na ostale stanovalce kamniškega doma, smo se poslovili od prijazne gospe Ivanke. FRANC SVETELJ TEN Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVAŠKA - NOVE, SUPER NIŽJE CENE V JULIJU! Umag - že od 29.900 SIT za teden dni (odhod: 11.7.) Crikvenica - že od 27.150 SIT za teden dni (odhoda: 10. in 17. 7.) Rab - že txl 34.300 SIT za teden dni (odhoda: 10. in 17. 7.) Kukljica - že od 23.600 SIT za teden dni (odhoda: 10. in 17. 7.) Bol na Braču - odhoda 11. in 18. 7. teden dni z letalom 51.400 SIT, lastni prevoz 30.100 SIT Hvar - odhod 10. 7., teden dni z letalom samo 47.200 SIT Otok Vis (Komiža ali Vis) - odhoda 10. in 17. 7. teden dni z letalom 56.100 SIT, lastni prevoz 36.600 SIT Korčula - odhoda: 11. in 18. 7. teden dni z letalom 42.200 SIT, lastni prevoz 29.100 SIT Dubrovnik - odhoda: 18. in 25. 7. teden dni z letalom 48.100 SIT, lastni prevoz 32.900 SIT CIPER - hit ob koncu tisočletja LIMASSOL LARNACA AYIA NAPA *■ AKCIJA: POČITNICE NA CIPRU odhod 12. julija, teden dni z letalom: hotel ** - 69.900 SIT hotel *** - 89.900 SIT odhod 19. julija, teden dni z letalom: hotel**-71.900 SIT hotel***-91.900 SIT FORMULA 1 - enodnevni izlet v Spielberg z ogledom VN Avstrije (odhod 25. julija) - tridnevni izlet z ogledom VN Madžarske (odhod 13. avgusta) - enodnevni izlet z ogledom VN Madžarske (odhod 14. avgusta) Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel. 711-229, ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. Intervju z Renato Capuder, profesorico kemije na ŠCRM Kamnik V kamniškem vrtcu Antona Medveda, v enoti Pedenjped na Duplici, gospa Renata Capuder in gospa Marinka Benkovič že dve leti prirejata naravoslovne delavnice, zato sta se odločili, da bi jih predstavili tuđi na sejmu »Vse za otro-ka in družino«. O njunem delova-nju sem povprašala profesorico Renato. Od kod sploh ta zamisel: naravoslovne delavnice? Moja hči je obiskovala ta vrtec in ob njej sem opazila, kaj otroke te starosti pravzaprav zanima. Tuđi Brigita Urbanija in Marinka Benkovič, vzgojiteljici vrtca, ki sta hkrati moji prijateljici, sta me nagovorili, da otrokom pokažem nekaj prepros-tih in zanimivih poskusov. Ker je bilo naravoslovje vedno moja Ijube-zen, sem z veseljem sprejela ta iz-ziv. Zadovoljna sem, da so tuđi starši to pobudo zelo dobro sprcjeli. Kdoje sodeloval v delavnicah? Kakšenje bil njihov cilj? Delavnic so se udelcžili otroci stari od 3 do 7 let, čeprav so bile prvotno namenjene malim šolarjem. Njihov osnovni namen je bil, da bi otroci dobili veselje do naravoslov-ja. Hkrati so razvijali tuđi svoje mo-torične sposobnosti, logično sklepali in izpolnjevali tabele. Če nišo že-leli sodelovati, so odšli v sosednji prostor, kjer so se lahko igrali. Po-navdi jih je bilo v skupini 10 in v štirinajstih delavnicah so se izkazali za izjemno spretne. Kako so te naravoslovne delavnice potekale v vrtcu? Kolere teme ste obravnavali? Teme delavnic so bile zelo raz-lične: magnetizem, merjenje, kovine, voda in zbiranje odpadkov. Eden od ciljev vsake delavnice je bil končni izdelek, povezan z ob-ravnavano temo. Tako so otroci pri magnetizmu naredili ribnik z za-ljubljenimi ribicami, magnetne okraske, didaktično igro, podobno igri »Človek ne jezi se«, z delovni-mi lističi. Pri merjenju so uživali v merjenju z merskimi trakovi, izde-lovali so tehtnice iz papirja in »kin-dcr jajčk« in risali termometre. Pri temi kovine jih je prevzel lebdeči metulj, ki ima v krilih kovanca, zato lahko lebdi na prstu. Izdelovali so tuđi bakrene obeske s poldragimi kamni. Na temo voda smo priredili sadno pojedino, kajti ugotovili smo, da je najkvalitetnejši vir vode v sadju. Brali smo pravljice in pcs-mice o vodi, npr. Ariela - morska deklica, Povodni mož ter reševali uganke na to temo. Zaigrali smo glasbeno-didaktično igro, kjer smo balone napolnili s prosom. Tako smo namreč ponazorili dež. Pravite, da stejim razložili agregatna stanja Zanimivo je bilo, kako so otroci skozi igro »Prst v vodi« spoznali agregatna stanja. Vsak od njih je bil molekula.Če so ponazarjali led, kjer so molekule med seboj tesno povezane, so se stisnili v gručo. Eden je v vlogi prstka poskušal prodreti v gručo in tako ugotovil, da je led trd, torej je to trdno agregatno stanje. Na enak način so spoznali še tekoče in plinasto stanje. Pomembna tema je bila zbiranje odpadkov. Z vzgojiteljico sva otroke še posebej opozorili na baterije, saj so zelo nevarne za okolje. Pripravili smo tuđi lutkovni skeč in tako skozi igro pokazali resnico o onesnaženju. Stišala sem, da ste lani avgusta obiskali prvi evropski kongres učiteljev kemije v Budimpešti Res je, tam sem se predstavila s projektom »Start early«. Ker sem ta projekt (naravoslovne delavnice) vzporedno z vrtcem v Kamniku vodila tuđi na OŠ Rodica, so me sled-nji zaradi izjemnega odziva poslali na kongres. Kako so otroci in starši sprejeli VaSprojekt? Na moje veselje so se otroci na-vdušeno odzvali. Starši so poveda-li, da so o poskusih zelo veliko pri-povedovali doma. Ker so jim bile stvari predstavljene preprosto in nazorno, so se jim vtisnile v spomin. Pri takem clelu je pomembno, da je vse narejeno zelo natančno in brez površnosti. Kaj je bilo Vam najbolj vSeč? Najiepše je bilo, da so se otroci iskreno zanimali za delavnico in so bili v njih pripravljeni sodelovati. Nina, 3. c. ŠC Rudolf Maister Spoznali smo se septembra, 1994. Priznam, vse nas je bilo strah. Mene je skr-belo, kako se hoste navodili na utrip vrtca, vas pa, kaldni teti bova midve, Vera in Ani. Bova resni, hudi? Vam bova znali nadomestiti ohčutek varnosti, zadovoljiti vaše, potrebe po Ijuhezni, toplini, v času odsotnosti vaših slaršev? No vse se je. lepo izteklo. Postali smo si všeč. Simpatije so prerasle v navezanost vseh nas. Ta navezanost seje krepila iz. leta v teto. To smo ugotovili tuđi v felrtek, 10. 6. 1999, kn smo se v velikem številu zbrali na prvi ohletnici »male mature« in se skupaj s starši vaMmi bratci in sestricami odpravili na Stari grad. Tam smo se o mar-sičem pogovorili, ugotovili, koliko smo zrasli, koliko z.oh nam manjka in koga je razveselila miška z novimi belimi zobmi. Nišo bili zadovoljni le otroci, ludi slarši so se sproslili v prijetnem pomenkovanju. In ne nazadnje, tuđi midve Vera in Anica sva bili z,elo veseli, saj nama je dala ta ohletnica potrditev, da je najino delo s temi otroki in njihovimi starši obradilo sudove. To je tisto, kar daje Ijudem pravi pomen, to so topli medsebojni Hoveški odnosi. Vera tevec, Vrtec Pestrna Trgovina Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure Moste 80/H Komenda tel.:841-757 tti OBLAČILA ft <**** 0-18 let '" 0B(/rfy * cfvP-Ri «LM* HRAN* * otroSka kozmetika „,„..„ tuđi za fonćenie * ŽEMSKO PERILO J IN MAJICE * OTRO$KA SONČNA * DtKLIŠKi r/»„ °^ALA Rasprodaja opuSJenih programov 10-50% in jaken za 30% ZA VROČE POLETNE ONI V TIA SE VSE DOBU UP RADOMUJE d d VABI K SODELOVANJU - več mizarjev - lahko tuđi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122. *, Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 040-214-660. Na Križu pri Komendi oddamo za I leto opremljeno hitio 120 m2, garaža, klet, vrt, nekadilcem brez domaćih Uvali. Tel.: H41-7H7. SfltlT: Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom @ sam. si http://www.sam.si QD OPEKE DO STRESNI KA IN ŠE MNOGO VEČ »■ UGODNA PONUDBA: AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem doma) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah odiO, do 12. ure. Iščemo ŽENSKO ZA POMOČ V MESNICI - Mesarstvo Rešet na kamniški obvoznici. TEL: 811-087. Telefon: ^■•{K^rZŠTŠ^^ RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO TKLEI ONOV KVARK ci.o.o . Ljubljanskoj c 7 1*?. KAMNIK (rumtotc ruis v obrtni com Dunlic-i) • STREŠNIKA Bramac, Tondach, Bobrovec in drugih kritin • vseh vrst opek • cementa • apna • armaturnih mrež, betonskega železa • barv za polepšanje vašega doma • pranih plošč, tlakovcev, robnikov • vseh vrst izolacij • ter ostalega gradbenega materiala. NUDIMO VAM MOŽNOST BREZP1AČNE DOSTA VE Z A VTODV1GALOM VSAK TOREK BREZPIAČNO SVETOVANJE >■ NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE MONOTUB PR1DITE IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI PESTRIPONUDBI, UGODNIH CENAH IN GOTOVINSKIH POPUSTU! V trgnvinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Kamniški ObČAN 8. julija 1999 15 OGREVALNE IN SOLARNE NAPRAVE - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN FEROTERM, JUNKERS VAIIANT - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pndobivan|e elektrike KON TIKI SOLAR, d.o.o. Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 810-380 KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 730-19°° sobota 7M-12°° Polcg bogpto založene tigovinc in ostalih fotografskih storitcv vam nudimo tuđi IZBEDNO UGODNO KDTOGBAFIBANJE PODOK. BOJATNffl DNEVOV, PODTDFTOV.... VNAŽEMATELJEJU. Za fotografiranje porok sprejemamo naročita. Ekspres izdekm fotogmfij v cni uri. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, Komenda, teL: 841-660 Cenjene stranke obveščamo, da so CENE v naši trgovini kljub uvedbi DDV ostale NESPREMENJENE. VELIKA IZBIRA ŽENSKIH, MOŠKIH IN 0TR0ŠKIH KOPALK PO ZELO UQ0DNIH CENAH. PESrRA IZBIRA OBLACIL ZA VROČF POLETNE DNI... Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Dostop do naše trgovine je možen z vseh strani, nemoten pa je s strani BS Pctrol Moste. W^%9f% fVKKIJ^c ^LJ'R^tT'J^ 2n MH okna v svet STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih etekei in ogiedai, izdelava eteklenih vitrin, termopan stekla, zaeteklitev z okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno eteklo... *^ ZKNSKK KLASIIĆNK HLAČK-I/AOZNI MODKLI S* V TRCK^INI . obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. IX) 19. URL, OB SOBO'IAH OD 9. DO 13. URE GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 TUĐI V POLETNIH MESECIH VAM NUDIMO * sredstva za varstvo rastlin * zemljo, gnojila, semena * sredstva za nego in prehrano malih živalj V torek, 13. julija, od 15. do 18. ure in v sredo, 14. julija, od 9. do 12. ure nas bo obiskal strokovnjak, s katerim se boste lahko posvetovali o problemih nadležnih insektov (klopov, komarjev, muh, mravelj...) in reševanju le-teh. Dobrodošli v naši trgovini v Kaniniku na lii/inah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VAB U EM! TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavdčeva 11, tel.: 814-348 OB ENOLETNEM DELOVANJU SE ZACIPANJE, PRIPRAVILI PA SMO ŠE - ledeni čaj, Ljub. mlekarne, U 79,90 - - ledeni čaj, Pomurske mlek., 11 69,90 - - Pfanner pomarančni sok 50%, 2 I 229,90 --barcaffe, 110 g 149,90 - - multivit Rauch, 0,5 1 89,90 - - šmarska gauda, 1 kg 799,90 - - lubenica, 1 kg 79,90 - - alpsko mleko Vipava 1,6 m.m., 11 99,90 --belovino, 11 149,90 - - Janževec, 1 I 399,90 - - pivo Pils 0,66 I 119,90 --jajca, 10/1 79,90 - KOPCEM ZAHVALJUJEMO ZA POSEBEJ UGODNO PONUDBO: moka tip 400 Žito, 1 kg 84,90 sladkor, 2 kg 279,80 fižol beli, rjavi, 400 g 59,90 pašteta Gavrilovič, 100 g 179,90 testenine Chici, 500 g 89,90 testenine bella bionda, 500 g 79,90 ojje rastlin. Aneta, (Zvezda), 1 I 189,90 kis za vlaganje, 31 259,90 kozarci za vlaganje, 10 kom. 329,90 Pril, 3 vonji 199,90 toaletni papir Bohor, 10/1 239,90 čudežni brisalec 1.799,90 Akcija velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljcni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27 a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vat. med. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga marna, babici, sestra in teta MARIJA ŠMID roj. Štupar iz Komendc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za dobrodclne namene in spremstvo na njeni zadnji poli. Poscnej hvala dr. Stanislavu Scdlaku in visji medicinski sestri Ždcnki Pctek, g. dekanu Nikola ju Pavliču za lepo opravljcn pogrebni obred, pevcem za zapete zalostinkc, nosačem, praporšcaku in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Vsem se enkrat hvala /jdujoci vsi njeni Julij 1999 Gle), lima daljna zvezda, ki iz mali mi ne gre, kije Cez dan ne vidim, a vendar vem, da je. (S Makarović) ZAHVALA V 70. letu nas je zapusti] nas dobri moz, ali, dedi, brat, stric in svak VLADIMIR PERHAVEC Iskrena hvala vsem. ki ste pi imeli radi in ste v najtezjih trenutkih z nami delili bolečino. Žaliu'oci: žena Slavi, hćerka Erika, vnukinja Zala, sestra Ana, brat Izidor z družino in drugo sorodstvo Kamnik, junij 1999 (Hej. zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeli, in to, kar je neskonCno dragoceno. je većno in nikdar ne more umretl. (S. Makarović) ZAHVALA Nenadoma nas je v 52. letu življenja zapustil naS dragi mo& oće, sin, brat in stric JOŽE PROSEN z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. našim sodelavcem in prijateljem, ki ste našega oceta pospremili na zadnji poti. podarili cvetje, sveCe, denarno pomoć in nam izrekli sožalja. Hvala pevcem za zapete žalostinke in trobentaću za zaigrano TiSino. Žalitfoci vsi njegovi Junij IW Ko smrt zalimc oti, življenje ne konCa se. V skrivnostnem snovanju prsti k dl seme rasle Im) duh, za še nerojene ćasc zari. (1 Miralti) ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mami, biibi, hči, sestra in leta ANAMAJNIK roj. Zlatnar iz Godića Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodclavcem, maminim sosolkam in znancem za iz.receno sozaljc, podarjeno cvetje, svece ter sprcmslvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Župniku 7,a opravljen obred, pevcem za občulcno zapete pesmi in trobentacu Gregorju za zaigrano Ave Mario. Zahvala ludi dr. Damjani Plesnar tVrm za pomoć ob njeni bolezni Zalujoći: sin Rabin z družino, hci Darja i družino, mama Marija, sestra Kma z družino in drugo sorodstvo Godić, Kranj, julij 1999 Zvonavi zvonijo, domov si Želimo, kjer je mir in kjerje Gospod. ZAHVALA Tako je v 79. letu življenja izzvenela pesem naši dragi mami ANGELI KNAVS roj. Zamljen Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje. svece, darove za svete mase in Cerkev. Hvala g. župniku Berćanu za opravljen pogrebni obred, organistu in pevcem za lepo petje. Irobentaću g. Janezu Krtu, g. zavolovsku, nosačem ter vsem, ki ste naso mamo tako stevilno pospremili na zadnji poti- Vsem se enkrat - TiajlepSa hvala! Zalujoci vsi njeni SI ran je, julij 1999 TERJVtODOOT •: .i.u. t attuutmmmmmmmmm |«f|ranova 8, Smarca, i Kamnik f telefon 810 090 || faks 810 095 F^ ' '-lili™™ Posezonsko znižanje cen obutve cio 30% od 5. do 31. julija - tr-govvK^ ^a rrjlaale BLAGOVNICA VELE Domžale, Mestni trg 1 «718-100 odprto od 8. do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 14. ure NAPREDEK Velika. i^Hp^oi)la.Čil ^a. nxLa.de eMoOKAVB, CA&VGCI, eAR>R>BH>A, "VV^Ac^Pl/eM,, kBVI'^ Domžale, Ljubljanska 85 «719-290 odprto od 9. do 19.30, ob sobotah od 9. do 13. ure NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI NOVOv STAREM MESTNEM JEDRU Soseska Mali Grad Kamnik PRIVLAČNE CENE ČUDOVITA OKOLICA SOLIDNA GRADNJA Informacije In prodala: at mžEMmiie«.«.- nm *.,.,. V KAJmUKU: tkalmfca ttllca I, Kamnlk, Tel.: 011 / ft 7123 »nk tttmmt: «d 9» do 19*. totala: ed 9» do 14» VUUBUANI:K<>mikanB/5, L/ubljaiu, Tal.: 061/1335040 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 - TER mali Kospodinjski aparati, kuhinjske nape, pomivalna korita, harvni IV, glasbeni stolpl - originalni rezervni deli, - servis pralnih, sušilnlh strojev, malih gosp. aparatov pralni stroj Simplg^logical brezplaćna dostava, možnost nakupa na već obrokov oi0 NASLOV ZA NAKUPAPARAT pR**1 gorenje *'°V Odprto vaak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.o.o. Kronjika cttfa, ob tpodnji ž.Umiiki postaji Kamnfc, tai.- 813-938 VSE ZA VRT I IM K/VIETIJO KRMILA, GNOJILA, REZERVNI DEU ZA KOSILNrCE BCS„ Pri naroćilu nad 500 kg brezplaćna dostava. , Pr«dn»itinovo5VKikdQnodl.dol9.ui»,ob«obotahodS.dol3.urt. OB 100-LETNICI FIATA UGODNE CENE VOZIL - ONO 1.0IE/5V - SHCENTO 900 SX - PONTO 55 SOLE/3V - PUNTO 55 SOLE/5V - LANCIA Y 60 LE - BRAVO 1.2 SX - BRAVA 1.6 SX KUMA - BRAVO 1.6 SX KUMA - MAREA 1.8 ELX WEEKEND - MAREA 1.9 JTD WEEKEMD - MOLTIPLA 1.6 ELX KUMA - MULTIPLA 1.9 JTD ELX KUMA - D0CATO 2.8 TDi MAXI FURGON in COMBINATO 8+1 SED. PRAZNUJTE Z NAMI - DOBAVA TAKOJ! RABLJENA VOZILA: - FIAT PUNTO 90 ELX CABRIO, 1. 95 - FIAT PANDA 1.0,1. 98 - HAT PUNTO 55 SX/5V, 1. 7/96 - RAT DUCATO 2.5 TDi MAXI, 1. 95 ■ FIAT BRAVA 1.6 SX KLIMA, 1. 12/98, - VW GOLF DIESEL, 1. 91 -FIATTIPO1.61ESX, 1. 93 Z-101,1.89 ■ FIAT MdLTIPLA 1.6 SX. 1. 99 ■ FIAT SEICENTO 900 S. 1. 98 PRODAJA VOZIL: tel.: (KM/425 540 in 425 542 SERVIS VOZIL: te).: OfrlAm 193 in 0MI421 141 kOčna (JNIVERZAL/ Medvedova 15 c, « 832-418 aparat za sladoled, PHILIPS, HR 2303, moć 20 W, kompaktna posoda za hlajenje s prostomino 0,81, za pripravo sladoleda v 20 do 40 min., 2a 4 do 5 oseb elektropnevmatično kladivo s priborom v kovčku, DE WALT, DW 566 K, elektronsko, vpenjanje SDS - Plus, s sklopko, moč 650 W, do 1.150 vrt./min., vrtenje levo/desno, moč udarca 2,4 J, 4.100 udarcev/min., možnost klesanja - uporabe konic in dlet, za vrtanje v beton do premera 24 mm, v les do 30mminvieklodo 13 mm enovratni hladilnik z zamrzovalnikom, ZANUSSI, ZFC 244, bruto prostornina 2371, prostornina hladilnega dela 2131, uporabna prostornina zamrzovalnika za globoko zamrzovanje 181, samodejno odtajevanje notranjosti, energijski razred B, dnevna poraba energije 0,98 kW, dnevna zmogljivost zamrzovanja 2 kg, mere: 125x55x60 cm možnost plačila z Merkurjevo kartico zaupanja • možnost plačila na več obrokov