Intervencije v Beogradu. Dne 23. decembra 1925 je bila v Beogradu deputacija >Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije-i:, ki je intervenirala v ministrstvu ter pri generalni direkciji v najrazličnejših vprašanjih, o katerih poročamo v tej in prihodnji Številki. Izčrpno poročilo pa bomo podali •tudi na javnih shodih v Ljubljani (3. januarja 1926) ter v Mariboru. 1. Izmena pravilnika sporednih prt-«adležnosti. — Radi krivic, ki so se zgo-dele osobju jkj novem pravilniku, smo izvedli nešteto intervencij, a povsod je prihajal odgovor: merodajen je Beo- grad, le on more spremeniti pravilnik. Na ponovne iutervencije je ministrstvo pristala na to, da se pravilnik spremeni, a pod pritiskom finančnega odbora je dalo komisiji nalog, da se krediti ne smejo prekoračiti. Intervencija glede izmene pravilnika se je vršila pri generalnem direktorju g. Baboviću, pri načelniku finančnega odelenja g. Ne-deljkovičti (pri ujem se izdeluje ta pravilnik) in pri načelniku saobračajnega odele.uja g. Kelecu. Naše zahteve, ki smo jih stavili, so bile naslednje: 1. Upoštevanje pravilnika o selitvenih stroških čl. 16 ter izplačilo potnih pavšalov progovnim obhodnikom po 300 Din mesečno. 2. Povišanje kilometraže pri tovornih vlakih, zaračunavanje premika vlako-s. prem ne mu osobju, povišanje odškodnine za odmorišče. Odločno smo zahtevali vpeljavo urni-BA za vlakospremno osobje, dokler pa se ta ne uvede, naj se poviša kilome-traža: Za vlakovodjo na 15 par pri brzih in osebnih in 30 par pri tovornih. Za sprevodnike in manipulante na 13, oziroma 26 par. Za tovorne sprevodnike in zavirače na 26 par. 3. Zaračunavanje nočnih doklad vsemi osobju (tudi progovnemu in stroj-Bernu), ki vrši nočno služim, ne oziraje se na to, ali je delavec, ali nastavljenec, ter zahtevo, da naj prejemanje kilometraže ne izključuje prejemanje nočne doklade. Nadalje naj se postavila, ki je določana za služite!je, črta ter izplačuje nočna doklada po 8 Din. 4. Doklada za zapiranje ramp naj pripada vsemu osobju, ki to službo vrši, ■pa naj bo progovni čuvaj ali bretnik. Isto veljaj za telefonsko doklado. 5. Nagrade za doplačila, ubrana od potnikov, naj se izplačuje od vseh doplačil, kjer ^ zaračuna kak pribitek. Pod > pribitek« naj se razume tudi pribitek 1 Din. Najobširneje llas je 0 vseh teh stvareh informiral g, NedeljkoviČ ter podamo tu poročilo: »Izdatki za sporedne prinadležnosti SO izredno veliki ter se tu vrše različne zlorabe, da sporedne prinadležnosti dobe dotični, ki sploh nimajo pravo na nje. Za premogovne premije se izda letno 75.000. 000 Din, za kilometražo pa letno 60.000. 000 Din. Pri tem je pravilnik o premogovnih premijah tako izdelan, da dobi pisarniško osobje in razne gospodične, ki vrše le svoje delo v pisarni, kot vsak drug uradnik, po 800 do 1500 Din premij, šefi odsekov, razni kontrolni organi ter načelniki pa 2500 do 5000 Din na ime premij. N. pr. načelnik knjigovodstva v generalni direkciji dobi 400 Din funkcijske doklade, šef računskega odseka strojnega oddelka direkcije v Ljubljani pa prelio 2000 Din delavskih pre-mij. To in enake nepravilnosti je treba odpraviti ter naj dobi premijo le dotični, ki jo faktično zasluži. Prihranek pa naj se porabi za zvišanje prejemkov naj-bednejšim. Glede doklad za prog. obhodnike stoji on na stališču, da vrše le-ti samo predpisano služim, da jim zato pripada plača in da teh v beograjsld direkciji sploh ne poznajo. Akt naše direkcije leži v finančnem odeienju generalne direkcije ter se bo rešil sedaj, ko se izmenjava pravilnik. (Tozadevno pošljemo še posebej urgenco potom L j ubij. direkcije). 2. Povišanje kilometraže: G. NedeljkoviČ prizna utemeljenost zahtev k tej točili, naicar smo interevenirali pri g. Kelecu, kjer se je doseglo toliko, da se poviša kilometraža pri tovornih vlakih na 16 para oz. 18 para. Enako se dovoli zaračunavanje premika vlako-spreranemu osobju v medpostajah in sicer 9 para za vsak kiolmeter. Cas pod en četrt ure se ne računa, ako pa je cel četrt ure, se nato zaračuna tudi y\sh k začeti četrt ure za cel. Ena ura se računa za 12 km. Zahtevali smo tudi, da se za lokalke, kjer so kratke proge, računa dvojna kilometraža, a o tem bo še odločevala komisija. Odškodnina za odmorišče (ako ni na razpolago) se poviša na 20 Din. (Delegacija se ni zadovoljila s temi malenkostmi, ki nikakor ne odgovarjajo zahtevam osobja ter je zahtevala, da komisija že sedaj vzame v pretres naš predlog o urninah mesto kilometraže, ker je to edino pravična odškodnina za bivanje izven domicilne postaje. — Začasno dokler se to ne izvede, pa se mora naš predlog v celoti sprejeti ter povišati kilometražo pri tovornih vlakih na 26 para ter zaračunati premik po isti postaviti. Vlakospremniki na delo, da organiziramo tudi vlakospremnike v Hrvatski in preko nje, ker složni in enotni bomo dobili naše zahteve takoj izpolnjene). 3. Zaračunavanje nočnih doklad. Pri tem vprašanju stoje na stališču, da osobju, ki dobi kilometrino, ne dobi nočnih doklad, glede ostalega osobja, ki vrši nočno službo, a v pravilniku ni našteto, se Im pravilnik izpremenil. Isto velja glede doklade za zapiranje ramp in telefonske doklade. Glede doplačil stoje na stališču, da se more za nagrado vzeti v poštev le ono doplačilo, kjer se vračuna kazenski prihiteli. (Komisija za izmeno pravilrtika je sestavljena iz raznih direktorjev ter načelnikov iz Beograda, par zastopnikov direkcij; naša direkcija v tej komisiji ni zastopana, ker najbrže ni bila pozvana. Protestiramo proti temu, da se je prezrlo našo direkcijo, ki ji je talio onemogočeno zastopati podrejeno osobje. Kot zastopnik železničarjev pa se na- j ha ja v tej komisiji nek delegat > Zveze« | iz Beograda. Lahko si potem predstavljamo rezultate, ko nas predstavlja Zveza. Da bo osobje vsaj nekoliko zaščiteno zahtevamo, da se takoj vpokliče v to komisijo zastopnik »Ujödinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije«. Tozadevno smo poslali predstavko v Beograd). Smisel fašizma. V »Mitteilungsblatt« Internacionalne Transportne Federacije piše Edo Fim-meu o smislu fašizma. Mi podajamo tukaj samo izvleček njegovega članka. Kam vodi fašizem, priča zakon, ki je naperjen proti samostojnim strokovnim organizacijam in s katerim je uničeno vse, kar je v Italiji še preostalo od nekoč tako močnih strokovnih organizacij. Fašizem je-delavsko gibanje zvezal na rokah in nogah ter tako izročil strokovne organizacije fašističnim parasitom. Končni cilj fašizma, vseeno pod katerim imenom ali krinko nastopa, je popolno uničenje vsakega samostojnega socialističnega, revolucionarnega delavskega gibanja in brezpogojna podvržnost delavstva kapitalističnemu režimu. Največja napaka, ki so jo dosedaj delali mnogi in mnogi, največja napaka, ki se še vedno dela dan za dnevom je ta, da se misli in veruje, da je fašizem nekaj specifično italijanskega, ki so ga rodile italijanske razmere in da zato niso potrebni protesti zoper to, kar se je slišalo večkrat od raznih strani. To pojmovanje je največja zmota. Fa- šizem ni samo italijanska pojava; on je internacionalna nevarnost, nevarnost, ki grozi delavstvu vseh dežel v vedno bolj stopnjujoči meri. Italija je samo država, v kateri je to nasilje v popolnosti postalo sistem in zakon. V drugih državah, na Madžarskem., na Balkanu, v baltiških državicah ni to nasilje nič manj brutalno. Samo da sistem tega nasilja še ni tako popolen. V drugih državah — kmalu se bo lahko reklo: v vseh drugih državah — se podpirajo tajno ali javno izpadi in nasilja fašistov, Hackenkreutzlerjev itd., kakor se že vsi ti beriči kapitalizma pod masko nacionalizma imenujejo in še povrh stoje nepretrgano z italijanskimi faši-stovskimi organizacijami v zvezi. Zato je borba internacionalnega delavstva proti fašizmu v Italiji in režimu Mussolinija v interesu italijanskega proletariata nujna. Borba, ogorčena borba proti fašistovskemu morivskemu režimu v Italiji je potrebna v interesu delavskega gibanja celega sveta. Borba je potrebna vsemu proletariatu y njegovem lastnem interesu. Italijanski fašizem je krepki steber kapitalizma v borbi proti delavstvm. Druge alternative ni. Ali organiziran proletariat premaga in uniči fašizem, ali pa bo fašizem organizacije proletariata premagal in jih uničil ter potem hujše kakor še kdaj zdihoval pod jarmom kapitalizma. Zapomni si, delavski razred celega sveta, da je nevarnost, ki grozi iz Italije, velika in usodepoina. 1925 godina iza nas je. — Prije nego si damo prognozu za budućnost, moramo se osvrnuti na dogodjaje iza naš, koje smo već preživjeli, kako bi iz dogodjaja prošlosti imali pravilnu orijentaciju za dogodjaje budućnosti. U našem proglasu rekli smo: »Sedam godina bes-pravlja, glada i mukotrpnog života preživjeli smo.« U oviih sedam godina uračunata je i 1925. Sve prošle godine malo se razlikuju, sve su nam bile teške i turobne. Teško je pojedinačno nanizati sve nedaće, koje su nas snašlo i bilo nam zaprekom u našem zadovoljstvu. Bilo ih je mnogo i svakovrsnih. Udubljujuči se u uzroke našeg teškog i mukotrpnog života u prošlim godinama, mi smo stalno nailazili na jedan, uvijek isti i odlučujući: naša nesvijest, slabost i neorgani-aovanost. Želimo M u buduće smireniji i bolju život, mi moramo bezuvjetno i neodložno poraditi na tome, 'da otkloniimo ove važne uzroke sadanjem zlu. Mi to možemo. Uklanjanju njihovom moramo svojski prionitd. Ne može biti'boljih plata ini većih, prava tako dugo, dokle god većina željezničara ne stekli e uvjerenje u potrebu boljeg života nego ga provodi do danas, dokler god, kako drug Stanko na Kongresu kaže: »ne probude željezničari u sebi osjećaj kulturna čovjeka«. Osim toga i osjećaj, da je željezničar i vrlo vrijedan čovjek i član društvene zajednice. Sadanji život željezničara je u punom smislu riječi robski i ponižavajući. Moramo železni-care uvjeriti i u njihovo pravo na bolji život. Sa probudjenjem ovih uvjerenja mi ćemo istovremeno probuditi u željezničarima i uvjerenje u potrebu organizacije i solidarnosti, jer se bez ovoga ne može postići ono prvo. Naš rad u budućnosti mora bili usredotočen: na kulturno podizanje željezničara, klasno vaspitanje ii orgamizovanje. I ako smo već i u prošlosti na tom polju učinili mnogo, još više treba da učinimo u budućnosti. Ujedinjenje klasnog željezničarskog pokreta u god. 1925. može se nazvati uspjehom baš ovakovog rada. I ako ono još ne znači pun uspjeh, jer još uvijek ostaje po strani je- | dan' veliki broj neorganiizovaniih, ipak nam : izvršeno ujedinjenje umnogo olakšava, naše j zadatke u budučnosti. Zato, ulazeći u godinu 1 1926 moramo si biti svi jesni sviju naših dužnosti i rada' u toj godini. Sa pojačanom, voljom moramo pregnuti na njihovo izvršenje. Želeći svem našem članstvu, svim željezničarima, da im ova godina bude sretnija i zadovoljnija od prošlih, moramo istovremeno naglasiti, da to veće zadovoljstvo može da uslijedi samo iza istrajnog rada na podizanju naše klasne svijesti i ^organizovane snage. Da bi stradanja u prošlosti mogli zamijeniti zadovoljnijim životom u 'budučnosM, moramo ojačati naše organizova ne redove, moramo ojačati naš ujedinjeni željezničarski pokret. Ojačanjem našeg pokreta mi ćemo steći nužnu borbenu snagu, koja je pređuslov za svaki, pa i najmanji napredak. Zato na rad. Iz okrožnic. Kaznovanje osobja. Na direkcijo smo se opetovano pritožili glede postopanja posameznih načelnikov, ki navadno kaznujejo osobje brez vsakega pismenega protokola ter ga o kazni ne obvestijo pismeno ter skušajo na ta način onemogočiti prizive. Sedaj je v tej zadevi direkcija izdala naslednjo okrožnico: Okrožnica štev. 210/VI. Predmet: Postopanje pri izročitvi admhi. kazenskih odlokov. Vsem službenim edinkam! Doznal sem, da službene edinke čestokrat samo ustmeno obveščajo uslužbence o administrativnih kaznih in jim šele pozneje vročajo ■ zadevne pismene odloke. To postopanje čestokrat povzroča nejasnost, od kedaj teče prizivni rok v zmislu člena 147. zakona o drž. prom. osobju. Odloke o administrativnih kaznih je prizadetim uslužbencem izročiti takoj, ko dospejo proti datiranemu prejemnemu potrdilu. — Od tega datuma naprej teče prizivni roli, ker je zmisel čl. 147 zakona o drž. prom. osobju ta, da se ima šteti prizivni rok od dneva vročitve kazenskega odloka. To sledi posebno jasno tudi iz besedila predhodnega el. 14Ö, ki slove: »Obrazloženi odlok o kazni se moi*a priobčiti uslužbencu pismeno.« Pričakujem, da se. vse službene edinice točno ravnajo po prednjem, da ne bode več v prihodnje v tem pogledu pritožb od strani uslužbencev. Direktor: Dr. Borko, s. r. Opozarjamo vse, da si brez protokola in brez pismenega obvestila ne puste diktirati niti najmanjše kazni. Tatvine — posebno premoga. Opozarjamo na naslednjo okrožnico železničarje, da ne bo kdo vsled hipne nepremišljenosti si uničil svojo čeprav slabo eksistenco: Okrožnica štev. 85. Predmet: Tatvine, posebno premoga. Vsem službenim edinicam! Doznali smo, da si mnogi železniški uslužbenci, kljub dosedanjim ponovnim opominom, še vedno prilaščajo železniški premog in ga v službenih torbicah ali celo v vrečah odnašajo domov. Ponavljajo se tudi še vedno tatvine privatnega, železnici v prevoz predanega premoga iz natovorjenih vozov, kakor tudi drugega blaga, ki je last železnice. Opozarjamo vse železniško osobje, da smo v preprečenje tatvin premoga izdali kontrolnim organom in železniški varnostni straži strog nalog, da ovadijo vsak slučaj tatvine, tudi odnašanja premoga, brez ozira na to, ali gre za kri\do železničarja, družinskega člana železničarjev ali druge privatne osebe. Ne glede na količino ukradenega blaga, bo vsak železniški uslužbenec, zaloten pri tatvini premoga ali pa tudi drugih predmetov, predan disciplinskemu sodišču, delavci pa bodo po zaslišanju in ugotovitvi krivde odpuščeni iz službe. Družinski člani železničarjev pa se bodo, kakor druge privatne osebe. brezobzirno ovadili sodišču. Vse osobje je o tej okrožnici dokazno obvestiti. Direktor: Dr. Borko, s. r. 'Skupščina bolniške blagajne se vrši v nedeljo dne 24. januarja 1926 (b 9. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani Ljudskega doma. Dnevni red je: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. letni obračun; 3. letni proračun; 4. poročilo nadzorstva; 5. predlog o razrešnici; 6. volitve upravnega, nadzorstvenega odbora ter delegatov za glavno skupščino; 7. samostojni predlogi in razno. Vse podružnice in izvoljene člane opozarjamo na okrožnico, ki jo bo izdal Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije v tej zadevi. (Op. ur.: Zveza proglaša kot svoj uspeh, da se je sklicala ta skupščina. Povemo le to, da je odredilo ministrstvo saobraćaja to skupščino na isti dan po vsej državi, čim so bile potrjene volitve izvoljenih članov ter imenovani od direkcije imenovani člani. — Istotako bi mi lahko napisali, ko smo o lej skupščini obvestili svoje člane že 15. decembra 1925, a se s takimi »uspešnimi« intervencijami le ne bahamo.) Izdaja listnih osebnih legitimacij. Z ozirom na važnost prinašamo to okrožnico v celoti ter naročamo vsem zaupnikom, da jo dobro prouče ter dajo inlormacije prizadetim. Ako komu ni kaj jasno, naj se obrne na centralo. Okrožnica štev. 212 VI. Predmet: Listne osebne legitimacije. Vsem službenim edinicam. Ker prenehajo z 81. decembrom t. 1. veljati vse za leto 1925 izdane osebne listne legitimacije, kakor tudi radi pomanjkanja tiskovin še na tiskovini P 11 izstavljene identitete karte, je treba za leto 1926 vse listne osebne legitimacije obnoviti. Za leto 1926 bodo vse listne osebne legitimacije izstavljene na predpisani modri tiskovini. Opozarjamo postaje na okrožnico z dne 3. februarja 1925, štev. 28-VI/25, glasom katere so v smislu, odloka G. D. 2346- 25 one listne osebne legitimacije, katere ve-;. Ijajo za kupovanje režijskih kart za potni- -ške vlake brez nakaznic, žigosane na zadnji strani s tozadevnim žigom. Vse druge listne osebne legitimacije, ki ne nosijo tega žiga, pa veljajo le kot dokazilo istovetnosti pri izkoriščanju nakaznic za prosto vožnjo ali za., znižano vozno ceno. Komu priliči listna osebna legitimacija je razvidno iz preglednice na zadnji strani te okrožnice. Listne osebne, legitimacije je naročiti a seznami, ki jih označiti z L 1, L 2, L 3, kakor je v preglednici navedeno in izstavljati po podanih vzorcih. Tiskovin za listne osebne legitimacije di rekcija še ni prejela, da pa se bodo mogle te legitimacije takoj izstavljati, ko dospejo, se naroča 'edinicam, da prično takoj po prejemu, te okrožnice sestavljati sezname, tako da jih bodo lahko vsak čas predložile, kadar jih , bode direkcija zahtevala. Razen zahtevanih potrdil je treba seznamom priložiti še dobro ohranjene slike upravičencev, ki odgovarjajo tudi njihovi sedanji identiteti in pa za vsako legitimacijo znesek 1 Din. Slike naj bodo po možnosti ne-nalepljene na kartonu. Termin predložitve seznamov se telegra- -fično sporoči. Istočasno naročamo, da edinice obnove za 1. 1926 onim nestalnim delavcem in ponu, osobju. ki nima pravice do listnih osebnih legitimacij, objave za izkoriščanje dveh. brezplačnih kart po čl. 31., odnosno za službene potovanja z uputnicami P 12 (B K 17)*, po čl. 18. in 36. Direktor: Dr. Borko, s. r. Ustne osebne lecfitirr» atelje Ji Dobijo i Kako potrdila je treba Pod kakimi pogoji ■ predložiti a b ' <■ Kakšne ugodnosti ima na podlagi listne osebne legitimacije Koliko kart pritiiče letno Opomba ~ f li •' !’s !j(i • fr: Prt t*. it» -.-v.uajuem ,1.1.2, L 3) aktivni delavci .in rokodelci 1 j; a) njihove žene bi j b) otroci dovršenega 16. leta hčerke aktivnih uradnikov, pod uradnikov in služi tel jev, za k bere očetu ne pripada doklada po čl. 38. z. o d. g. o. oz. drag. doklad hčerke aktivnih stalnih delavcev od 16. do dovršenega 20. leta I) ■:-=! D ir ~..................“ lj oče. mati, neporočena sestra aktivnega 4 uslužbenca če so stalni če so doma In brez zaslužka atrdi'lo, da nimajo ne ; ' premoženja (rente, ! penzije) tkn da žive pri • dotičnem uslužbencu potrdilo, da so prijavljene kot služkinje lisi ne osebne legitim«- 'j rije opremljene na j j. zadnji strani z. žigom jj Lastnik ima pravica do kupovanja režij- j »kih kart' (okroži. >i 23-VI. dito 3. II. 25.) jj 1 , v. , . , ■ , .. j: 3 proste karte; :j sluzi le v dokaz «lenti- j ml.k.izai(;e M yt ; gj. 23. in čl. 39., G2. tete neaktivni delavci j; če so služili nujnmnj 10 | let in imajo provizijo, j stalno rento ali. »tilo-šči.no žena gori navedenih j otroci gori navedenih če dobiva roditelj zanje dodatek ali drag. do- jj klado i; 1) Če je umrli nvož ozii- j; roma’ oče užival po- ji \ luS'tice, ji— - li vdove in sirote po aktivnih ali neaktivnih 2) vdove, dokler preje- j, 7 •' 'delavcih m«.:« P? i! sirote dok Ut a roditelj- lj 9 I J: ll J pomožno pis. osobje z letno ali mesečno Jj odrejeno plačo _____ ^ zi jo, prejemajo sko penzijo -it. ostali delavci (nestalni) morajo imeti objavo, ki jo izda sef do&ione edinice, kjer služijo vozne cene =4 JL L 2 D 2 jj ■ j| fi 2 prosti karti; jj ii nakaznice . za ‘A j! čl. 24. in čl. 59., 62. jj vozno ceno ji , ___ _ J ■ j i; s pogojem, da potuje a ; 3 nakaznice za1 'A j 'tiv/ličiaian tmv.vdniikom vozne cene ! ali njegovim rodbin- skim članom (čl. 26.) L r I 3 proste karte L 2 1, 2 čl. 37. : L j| 1, 3 j 61. 28., samo za lastno j osebo L 1 L 2 „ , .. lj S. 31.. po odobritvi di- j 2 prosti karti jj r€kt’0»ja 'ir —------------------^ Iz našili oblasti, podružnica i povjereništva. Zagreb: Radničke premije. Putrih 8 mjeseci čekali smo na taj bogodani dan isplate na premijama zaradjenih zaostataka. I ako smo znali da ovo dugo čekanje donosi sani“» novo razočaranje, novo zakidanje i onako oskudnih plata, .ipak je bio jedan veliki broj takovih radnika,, koji su očekivali suprotno: povećanje plata. Ovo zavaravanje samog sebe skrivili su najviše naši vonji »nezavisni* povjerenici, koji su neku »obilatu isplatu nagov.iještavali iz dana u dan. Ovom nagovještava® ju »nezavisnih« pnidruži'še se om bogčekd iz hrvatskog radničkog saveza, koji su, radi boljih veza sa vladom i vladajočim režimom, o danu isplate uvijek »imali« bolje informacije od »nezavisnih«. Osam mjese-ci trajalo je to zaludjivanje radnika sa nekom »borbom« za isplatu zaostataka. Jalni se »borile* snagom svojih »700 članova«, koje nit smo kada vidjeti n,i čuli, a drugi se »boriše« sa ogromnom »moći« hrvatskog seljačkog kluba u vladi, koji da može sve i mora sve, kada Vinko to zatraži. Jedni i drugi htjeli su da budu pred radnicima onaj; koji je te zaostatke »izvojevao«. 0 tome, kako i kolike premije treba da budu isplaćene, gospoda uopće na razbijaše brige niti su kada o tome razmišljali. Da je ovakva demogogti-ja morala da urodi samo zlim, o tome smo mi bili posve na čistom. , Konačno došao je dan te toliko puta na-govjestene isplate premijskih zaostataka, lsu strašnog li razočaranja. Tek jedan mali đ,:o radnika dobio je nešto, a najveći dio ništa. Nesla dobiti su oni sa najvišim i srednjim platama, a oni sa minimalnim pla.tama, koji ■su punim pravom najviše očekivali, nisu dobili ništa. Najgore su svakako prošli pomočili radnici. Da ironija bude potpuna i »boć-ba« »nezavisnih« povjerenika i njihove braće iz hrvatskog radničkog saveza okrunjena i nekim »uspjehom«, 'isplaćivan je csammje-sečni zaostatak ■nekojim radnicima sa svotama od četiri do devedesetdevet para. Daleko smo od toga da budemo zavidni onim radnicima koji su bar nešto dobili, no gruba je nepravda nanešena svima onima, koji su premijskih zaostataka bud bojim načinom i uzrokom lišeni. Grubost ove nepravde je napose velika u tome, što se •premijskih zaostataka lišilo one radnike, koji i inače najmanje za-•radjuju. Trot ivu ove nepravednosti mi cđ-lučno protestujemo i tražimo, da se ona čim prije ispravi. • Mii tražimo, da se sistem od-mijerivanja premija podvrgne pravednoj reviziji tako, da će premiju zaraditi svi •radnici, a ne samo pojedine grupe ili pojedinci. Ovo reguliisanje premijskih zarada treba prove-slf u zajednici i sporazumu sa radnicima i sa važnošću unatrag. U celom tom mešetarenju sa: premijama svakako najbijedniju ulogu odigraše naši povjerenici. Dok ih prije nije. bilo ni malo stid dnevno govoriti radnicima kako će premije biti isplaćene za dva do tri dana, isto su tako bestidni sada sa svojom šutnjom nad n urešenom, nam nepravdom1, te se kriju kao i da ih :se cijela stvar ništa ne tiče. Mjesto da protestuje protiv® učinjene nam nepravde i porade pa tome da'se ona ispravi, oni z.a-vukoše jezike i šute. Mjesto da daju povreči jetri m radnicima nužna objašnjenja li upute oni od njih bježe čuvajući se, da izbjegnu sa radnicama svaki dodir. Poslije ove isplate iih »velikih« zaostataka se najbolje vidi beskorisnost povjerenika, kada oni nisu radnički d ne rade za radnike. Nad stvorenim -stanjem radnici su vrlo ogorčeni. Općenito je uvjerenje, da se je vse to moglo desiti samo zato, jer se nema moćne i jedinstvene organizacije, koja je jedina moguća da interese radnika sa uspjehom brani. Radnici ,su listom napustili i »nezavisnu: organizaciju Bude Milutinoviča, ii onu hrvatsko-kapitalističko Vinka Trnjara, Obje ove organizacije su prilikom ovih manevra sa premijama dokazale svu svoju neozbilnost za interese radnika, pa radnici u tim organizacijama nemaju više što da traže. Sa napuštanjem tih neradmčkih organizadja, koje pored toga nisu htjele ni ujedinjenja sa osm-lim klasnim organizacijam, ne smije «M biti sve svršeno. Odmah treba početi sa organi-zovanjem u ujedinjenu željezničarsku organizaciju, u Ujedinjeni Savez željezničara Jugoslavije. Ovaj Savez moramo čim prije ojačati, jer će nam samo pomoću njega uspjeti, da nam se u budućnosti više ne dogodi ova-ka nepravda, kao §to je bite ova sa zaostalim premijama. Kolodvor »Sava«. Za 2. o. m. sazvana skupština morala se iz v.iše razloga odgoditi na 10., kada je bila vrlo uspješno održana. I ako osoblje kolodvora »Sava« u velikom broju auuje na periferiji .i po vagonima, ipak se 'i skupštinu odazvao Ijep broj. Kud se još uide da nam je stalnim protivnikom zveza» jju u glavnom podržavaju viša činovnička jspoda i koja naše napredovanje na sva~ im koraku nastoje da osujete, onda sa $pjetrom održale skupštine možemo bm naići to zadovoljni. , Skupštinu je otvorio i sakupljene pozidra- 0 drug Korene, a kao govorima po tačkama-, revnog reda nastupili ‘su dingovi, Kmet kc agroba i Vogrin te Ljubljane. Govorili su iii itati učesnici skupštine. Vsi govmici saslu-mi su pažljivo i sve točke bile su vrlo op-.. rno raspravljene. Napose nas je obradovala injeiJica o izvršenom ujedinjenju klasnih djezničarskiii organizacija. Nase lokalno jed'injenje bit će provedeno bez zapreka i. osle našeg stapanja kročit ćemo sigurnijim, bržim korakom napved. Sa osobitom pa*-' jom saslušan je referat o položaju željeznto-og osoblja, o projektu nove pragmatike nravilnika za radničko osoblje. Skupština ■ bita jednodušna u tome, da se pro-mm mo-, dno" i .materijalnog pogoršavan ja položaj« diezničkog osoblja treba svestrano borati,, ao tako b.ili smo jedniod.ušm u tome, da na- 1 borba može biti uspješna^ samo onda ak® 5 vodimo organ i zo vuno, požrtvovno ,i jedinstveno. Zaključili smo, ^a svim silama pora-, imo na jačanju naše podružnice. Da bi u tare poslu uspjeli bi’M ćemo neumorni u prežetim dužnostima, koje nam je sknpstm«. ovjerila sa izborom u upravu podružnice* ve članove pozivamo, da nas svojom suratf-jom 'pomažu, da redovno vrše sve svoje* ■“'Slanike duT-ncstrfda redovno polaze /i-^kaz;»-, ne Kd, Jaćajino naJo nedpve: «vi za -.jednoga jedan za sve. ...... •„ . iSu.^aU: j Već pred kiongres našeg ujeomje-.aija. IzvjestlH smo. vas, kakve nacionalističke i ine'beskorisne parade, kao što -su to nacionalni čamili. Slabe plaće, grubi postupak, nikakva prava, pripremanje nove još rekaeionumije pragmatike, sve to nuka nas da se opet okupimo i organiziramo. Kad nam pripošuljete nove upute o djelovanju po izvršenom ujediiiujeinju, preći ćemo odmah na pozitivan rad. Nadamo se uj’edivo, da će za nama poći ne samo osoblje Sušaka ii okolice, već i ono itz Husa, Fužina, Delnica, Skrada, Srpskih Mora vica, Ogulina i svih ostalih ličkih stamiica d pruga. Ova naša nada bit će ispunjena u toliko prije, jer nigdje željezničko osoblje toliko ne strada, koliko na ličkim i dalmatinskim prugama. Frovizijski fond za delavce in profesiGiiiste. Kljub zakensidm določbam o ureditvi • larostnega zavarovanja se lešitcv tega .vprašanja.'letno’ zavlačuje.. Medtem ko . se to vprašanje zn nastavljeno osobje kolikor toliko začasno urejij, ako tudi v vsakem kraju in za vsako stroko dru-. gače, vendar je z ozirom na zakon o državnem prometnem osebju pričakovati, da se bo enkrat pristopilo k rešitvi tega vprašanja. • Kaj pa je z delavci? De 60.000 je profesipnistov in delavcev na železnici, od tega kakih 9000 v ljubljanski direkciji, in za te je bil preje vpeljan skoro v vsaki direkciji pbseben sistem starostnega zavarovanja. Akutno te postalo"to vprašanje, ko je l ila južna železnica podržavljena ter se je pod državno upravo ustavilo sprejemanje delavstva v provizijski zavod. Skoro dve 'leti je bilo to vprašanje kljub neštetim intervencijam nerešeno, končno je letos' uprava našla začasen izhod ter odredila, da se delavstvo sprejema v provizijski Und po starih StB.-predpisih. S tem sc bili dani pogoji za sprejem, * T)i pa bil rešen način sprejemanja, določitev zavarovane mezde in odmera provizije. Največjo oviro so delale ravno plače, ki so podvržene večnim spremembam, ter se je uprava odločila, da se pobirajo prispevki ter določa provizija po prejšnjih dnevnih plačah, ki jih je imel prbiesiomst ali delavec pred' prevedbo na urni ne. Koliko nepotrebnega dela si je s tem naprtila uprava in kaka krivica se godi oso b j ti, ko dobi po :!() do 40 letni službi le 500 do 600 Din provizije! Poleg tega pa je vpeljan za odtegovanje prispevkov dvojni sistem. Onim. ki so bili sprfejeti v provizijski fond še pod južno železnico, predpisuje prispevke za odtegnitev direkcija, za ostale pa, ki so sedaj sprejeti, pa vsak neposredni načelnik sam! Torej za vsakega delavca je treba voditi evidencp o napredovanju v dnevnih plačali (po starih predpisih) ter paziti, kdaj zopet napreduje za 50 par, da se mu zviša prispevek. Kaj se zgodi, če načelnik postaje itd. pozabi povišati prispevke, kaj, če sploh pozabi odtegniti prispevek? Ali uprava nima izhoda iz tega? Ali si ne more olajšati dela? Začasno do uvedbe definitivnega in enotnega starostnega zavarovanja je nalog uprave ter njej v korist (da si smo-treno uredi delo), da izda vsem službenim edinicam okrožnico: 1. da vse službene edinice do 1. marca 1926 prijavijo skupno za sprejem v provizijski zavod vse one delavce, ki izpolnjujejo vse pogoje za sprejem. Nato pa da redno vsakega delavca, ko pride za sprejem v poštev, opozore na to, da si pripravi dokumente in vloži prošnjo. (To je pač dolžnost uprave, ker ubogi delavec ni triko točno informiran o pred-pisili, da bi ne mogel pozabiti na to) in se je pod južno železnico vedno prakticiralo. 2. Vse le skupne prijave potem direkcija kar postajo za postajo reši. 3. Evidenco o napredovanju v dnevnih plačah in predpise vanj e prispevkov za provizijski fond naj vodi za vse delavce in pr; fesioniste enostavno direkcija, da se izogne vednim reklamacijam in pritožbam. Prva dolžnost vseh pa je, da čimpreje spravijo socialno zakonodajo iz papirja v življenje. Naš klic je: Uredite takoj starostno zavarovanje! Pri tem morajo sodelovati naši zaupniki, naša razredno zavedna železničarska organizacija! i 1 železničarski koledar za leto 1!)2(). ' so podružnice, ki še niso pr-ojele 1;:>-.1 Odarju, ali so ga premalo'prejele, nuj to takoj sporoče, da jim ga dostaviano, ker imamo le še mulo zalog ). Koledrr 'obračunajte po možnosti sed j ob Novom. Jela, ostanek pa 1. februarja 1926. «■-•a aas Iz kategorijskih društev. Kaj smatra kategorijsko društvo za svojo prvo dolžnost ob ustanovitvi? Da si izvoli kakega g. direktorja za častnega predsednika, ki naj jih podpira, da ne bi predčasno zmrznili? Nadalje smatrajo nekatera za svojo dolžnost, da se postavijo pod protektorat Zveze, tu pa pridejo v poštev le tista, ki svojih delokrogov ne morejo razširiti čez meje mesta Ljubljane. Društvo profesionistov- smatra za svojo dolžnost, nasprotovati vsakemu pametnemu ukrepu, ki ga narede naši zaupniki, to pa vsled tega, da osobje in uprava vsaj na tem vidi, da sploh obstoja neko društvo. V svojem »oklicu : (advent je sedaj minil in oni že »oklicujejo . S kom se bodo poročili?) kličejo: Rešite se. dokler je čas! (Oklic je izšel najbrže za tepežni dan.) Tudi mi se pridružimo temu klicu in kličemo: »Rešite se, profesionisti, kateri ste še v društvu profesipnistov, dokler je čas!« Vaša pot je v enotno razredno bojevno organizacijo. Društvo kurjačev (vse različne sekte iz države) je imelo tudi sv*oj »kongres: v Beogradu, neizogibni »častni predsednik«, nek direktor iz . subotiške direk-# cije, je bi! seveda tudi navzoč in hoteli sc sie zjediniti v enotno društvo. Izhode v posameznih vprašanjih je nasvetoval g. častni predsednik! Kurjači, spreglejte! Danes, ko stoji vaše najvažnejše vprašanje na dnevnem redu in pred odločitvijo, ko se dela na izmenjavi pravilnika o premogovnih premijah, ali boste stali še na strani? Ali ne veste, kdo vas more najbolje zaščititi in kako morete najbolje nastopiti? Služba premikalnega in kretniškega osobja v Ljubljani gl. kol. Gotovo je znano merodajnim krogom, da ja v Ljubljani nad 250 dni v letu megla. Neka'"strokovna komisija je pred pol leta reducirala premikalne skupine za enega im ž o v stolpi) III. blokov nike in'celo krel-nike pri tretji rezervi. Da bo direkcija informirana, kako te in enake komisije delajo, povemo, da pride tak kontrolor od direkcije k g. načelniku, se [»ustavi na peron Ler vpraša: ■Koliko skupin imate premikalnega osob-jr? Šest skupin, g. kontrolor, odgovori načelnik. Koliko premikačev šteje vsaka? Prva in druga po 7, tretja pa po 5. mož: Zakaj pa imate prva in' druga kar dva moža več? To je očividno zapravljanje delovne sile. KonšO ticam. da je eden pri vsaki skupini preveč in se reducira. Klanjam se g. načelni!-:. Vzame taško in odide. Na ta način se vrši redukcija, brez da bi vsaj pogledal, kako se delo vrši in govoril s skupinovodjem. (Šest ljudi v skupini je . sestavljenih iz: nadziratelj, nadpremikač, spremljevalec stroja in trije, premikači). * Ker bo vprašanje zopetne dodelitve teh. mož nazaj aktualno, povemo upravi, da bo lahko 'presodila položaj, le en zgled, ki se dnevno (po noči in po dnevi) dogaja. Situacija: Megla, da se ne vidi 30 korakov daleč, ne vidi se nobena kretnica oziroma luč. (To je najmanj ‘ŽOOkrat letno). Nadpremikač porabi enega pomočnika za spremljanje in odpravljanje prehodov prt, osebnih vlakih, sestavljanju vlakov el/. Enega pošlje trikrat dnevno s tranzitom iz osebnega kolodvora na premikalni kok, kjer mora odstavljati oziroma jemati, zraven. \ozove, tako da porabi za to do dve ui.L Spremljevalec stroja gre s strojem iz kurilnice na severni konec. Tako da ostane nazadnje nadpremikaču le še en premikač, ki pa mora spremljati premikalni stroj. Kje je sedaj tisti človek, ki bo sestavljal vlake, da' bodo ob pravem času gotovi. Skoraj gotovo spada to delo v delokrog nadzi-ratelja, ki naj podlaga vozove in skače na zavoro?! Drugi zgled: Blokovnik v stolpu III.: Ta vsega zavidanja vreden' človek nima nobenega pravega dela. Odpraviti ima \ 24. urah le nekaj nad IGO rednih vlakov, tisto malo premika, ki se tara vrši z osebnimi vlaki, saj gre itak vsak naravnost in cel naprej, kot je prišel, telefon njegov vodi itak samo na šest strani. Megla se navadno izogne njegovega rajona, notri v stolpu je pa itak ni, če ima okno zaprto. Kaj bosta tu delala dva moža. saj je eden zadosti, ko se dosedaj tu še ni zgodila nobena nesreča. Če se pa bo, bomo' pa itak. zasra ufali g. blokovnčku vsled nepf'lk vosti. Ako se ta srečen človek javi Lokmega, ko mu odpovejo živci v tej naporni službi, pa se dobi kak g. nadziratelj, ki konstatira, da je simulant in da nalašč nagaja. Tretji zgled: Odstranitev kretnika iz 3. skupine. Ta človek bi moral oskrbovati devet kretnic na sedmih tirih, rajon 200 me*-trov, kjer se vedno vrši premik, vozijo čez. nezavarovane kretnice tovorni vlaki. Premik se vrši na istih tirih na južnem koncu ter •visi postaja v njegov rajon ter se je že večkrat pripetil slučaj, da so se oplazili vozovi, iz dveh strani, ker niso pravočasno podloženi. ali zavrti. Kaj bo ta človek tu gubil čas. ko nima drugega dela, saj je nadpremikač tukaj, ki tudi lahko obrača kretnice, saj bo dobil za to rokavice, da se ne umaže. Pričakujemo od direkcije, da r is bo za-"Varovala pred takimi komisijami in zopet uvedla stari, v težkih časih preizkušeni sistem. V nedelje, dne 3. januarja 1026 se vrši ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani javen železničarski slicd z dnevnim redom: 1. Poročilo intervencije v Beogradu. 2. Naše stališče v bolniški blagajni. 3. Bazno. Vsak sodrug, ki je službe ]>r:;?t, se naj udeleži -shoda ter tam nastopi za svoje pravice. Kolikor moči, toliko pravice! LISTEK. _t._ . - Earl Marx in strokovne organizacije. Vsak delavec, zlasti pa strokovno-) imuniziran m ra p znati bistvo, pomen in nalogo delavnega strokovnega ‘ gibanja. Kajti delavci sami morajo voditi strokovne organizacije, če jih pa hočejo pravilno voditi, je predpogoj, da njihovo vlogo razumejo. Zlasti je to potrebn > d.nies, ko skušajo razni nasprotniki zedinjenja strokovnih organizacij očitati enotnim strokovnim zvezam neko kapitulacijo in likvidacijo razrednega boja. Tl l rev-vestni demagogi imajo pogoj za svoje slepomišenje le tam, kjer delavci ne poznajo dovolj vloge svoje strc-5 kovne zveze v današnji družbi. Železničarska 'Organizacija je že danes v Sloveniji številčno najmočnejša strokovna zveza. Postati pa mora 'k tudi notranje najmočnejša, kajti stavba, zidana na negotovi podlagi, se prej ali slej podre. Najboljša podlaga vsake delavske organizacije pa je zavednoet njenih članov. rpa zavednost se ne utrjuje samo z vsak 'dnevnim delom v organizaciji, ampak potrebna je tudi leo-retiona izobrazba. Kakor potrebuje stroj olja, da teče, tako potrebuje proletarec vedno nove duševne hrane, •da je kos vsem nalogam, ki jih postavlja pred njega vsakodnevno trdo življenje in boj za obstanek. Strokovne organizacije pobrebujejo prav tako svojo znastveno podlago kakor n. pr. celokupno delavsko gibanje. Ako hočejo voditi delavstvo v zmago, ne smejo delati kar tja v en dan, temveč po gotovem načrtm Pot kapitalističnega gospodarstva je zapletena. Tu je prsi po!\ a zal proletariatu ravno in jasno pot — Karl Marx, učitelj modernega proletariata. In po Marxu bomo pojasnili v našem listu celo 'togo delavskega strokovnega gibanja. Vsem članom priporočamo, da si shranijo vse te številke, v katerih bodo izhajali ti članki, ker jih bodo vodno rabili. Delovna sila in delovna mezda. Dokler obstoji kapitalistični način gospcdar.-tva. sta delo in kapital drug od drugega odvisna: delavci-ue mere živeti, če ne najde dela in kapital mora pro-pasti,'h' ne dobi nobenega delavca, ki in ga izkoriščal zase. Kapitalist je primoran kupiti delavca, odnosno njegovo delovno silo in delavec je prisiljen prodajali' svojo delovno silo zato, da živi. človeška ddovna sila se torej danes kupuje, kakor se kupuje na trgu vsako blago. Samo da je to blago mnogo dragocenejše, ker ustvarja nove vrednote in bogastva. To, kar delavec napravi, ue pripada njemu, temveč kapitalistu. Zase pridela le delovno mezdo, plačo. Kako se kupuje delovno silo? Kakor drugo blago. Vsako blago slane povprečno toliko, kolikor je v tem blagu družabno porabljenega delovnega časa. Čim več časa je potrebno za izdelavo gotovega blaga, tem dražje’ je to blago. Isto velja tudi za deiovn » silo. Vrednost delovne sile je enaka družabno potrebnemu delovnemu času, ki ga je treba porabiti, da ostane živ delavec — imiejitelj te delovne sile. Vsak človek potrebuje za ohranitev svojega življenja gotovo vsoto življenj-kih potrebščin. Delavec črpa pri delu svoje mišice, živce in možgane. To izgubo mora nadomestili delavec s hrano, ki ga napravi za sposobnega, da drugi dan zopet dela z isto močjo in energijo. In kapitalist plača delavcu toliko, kolikor mu je potrebno za ohranitev pri življenju. Toda delavec se obrabi in prej ali slej umre. Ako noče kapitalist, da bi delavci izumrli in da lepega dne sploh ne najde nobenega delavca več, mora skrbeti tudi za to, da morejo živeti njegovi otroci. Vrednost delovne sile je torej enaka vsoti potrebnih življenjskih sredstev (jedila, obleka, stanovanje, kurjava itd.), ki jih potrebuje delavec zase in za svojo družino. V resnici pa delovna mezda ne odgovarja vedno svoji vrednosti. To vidimo danes v Jugoslaviji. Kako to? Cena vsakega blaga na trgu se izpreminja: enkrat je večja, drugič manjša. To kolebanje cen povzroča konkurenca med kupci in prodajalci, razmerje med i -ovpraševanjem in ponujanjem. Kadar je mnogo blaga na trgu in je huda konkurenca med prodajalci samimi, cona blagu pade in obratno, kadar je mnogo delavcev mi trgu, kadar je torej velika brezposelnost, konkuriraju: delavci sami med seboj, -s tem da se vsakdo poceni ponuja kapitalistu v delo. Tedaj delovna mezda pade. Kadar pa se ponuja malo delavcev, nastane konkurenca med kapitalisti, kdo bo kupil delavca, delavec gre v delo k onemu, ki mu več plača. Tedaj naraste de« ! vin mezda. Delavci so torej v večnem nasprotstvu s kapitalisti in nimajo nobenih skupnih interesov. Delavci (izkori-ščanci) se bore proti kapitalistom (izko"iščevaIceni)T ki hočejo čim bolj izkoriščati njihovo de: .no sito za nakopičenje svojega bogastva. Najhujši nasprotnik delavstva je — konkurenca med delavci samimi. Kajti čim večja je medsebojna konkurenca, tem laže in tem bolj jih izin rišča kapitalist. Popolnoma bo odpravljena konkurer-a šele- s socialističnim gospodarskim sistemom. Toča delavci se morajo tudi že v okvirju današnjega siste ra trudili, da zmanjšajo to konkurenco na minimum. Sredstvo za to je: strokovna organizacija, ki naj trajno združuje delavce in se bori za zboljšanje mezdnih in delovnih pogojev« Strokovna organizacija hoče torej predvsem zmanjšati konkurenco med delavci. Na kak racin? D tem« da se ne pogaja več delavec kot pcedirac s kapitalistom za plačo, temveč da celokupno delavstvo Mie industrije ali tovarne sklene skupno (k lekiivnc) pogodbo s kapitalisti. To pa more doseči le strokovna organizacija, ki se mora boriti tudi za zboljšanje delovnih in zdravstvenih pogojev v delavnici, tovarni, pisalni itd. To so glavne vsakodnevne naloge »irokovne organizacije. Kako se mora strokovna zvez \ za vse to Eio-riti, bomo govorili pozneje, ko pridemo d:, vprašanja; taktike strokovnih organizacij. Končni cilj strokovnih organizacij pa je naravno: odprava mezdnega sistema sploh in p rdružahljenjer (socializacija) vseh proizvajalnih sredstev. (Dalje P g ročilo centrale o lokalnih intervencijah. FJri načelniku prometnega oddelka direkcije. * Ljubljani so se izvršile naslednje intervencije : A. Za postajno osobje. 1. Podeliter rokavic premikaeetn: Rokavica osobju pristajajo, so že naročene obenem z obleko ter se razdele, ko pridejo. 2. I>odelitev petega moža premikalnim skupinam r Ljubljani gl. kol.: Zadevo bo pustil g. načelnik prometnega oddelka preiskati ter ugotoviti utemeljenost gornje zahteve. (K tej točki pripominjamo, da se v službeni razpredelnici še vedno piše za vsako skupino pet mož. Da je peti mož nujno potreben za točno vršenje službe in da se preprečijo nesreče, ne samo materijalne, ampak tudi osebne, zlasti pri sedanji gosti megli, se bo uprava pač lahko prepričala.) 3. Ukinjenje prostih dni premikalnim skupinam, ki vrše 12 24 urno službo. To se je pripetilo vsled izrednih razmer ter prevelikega prometa, a je uprava že ukrenila vse potrebno, da se bodo osobju zopet redno podeljevali prosti dnevi dvakrat mesečno. 4. Telefonske doklade kretniškemu osobju (blokovnikom, nadkretnikom itd.): Uprava v lastnem delokrogu ne more ničesar ukreniti, ker spada sprememba pravilnika v delokrog generalne direkcije. (Ker se ravno sedaj popravljajo v Beogradu v finančnem odelenju pravilniki o sporednih prinadiežnostih, je naša deputacija dne 23. decembra 1925 na to opozorilu načelnika finančnega odelenja ter predala komisiji, ki spreminja pravilnike, tozadeven prolipredlog.) 5. Nastavitev pomožnih premikačev ua postaji Ljubljana gl. kol, ki vrše že štiri do pet let stalno premikalno službo: Vsi, ki smo jth v spomenici navedli, so predlagani. Celoten predlog obsega okoli 300 železničarjev ra nastavitev ter pridejo v prvi vrsti v poštev v službi starejši. ’ fi. Izplačevanje nočnih doklad delavcem postaje Logatec, ki nadomestujejo nastav-Ijence: Delavcem, ki nadomestujejo nastav-Ijenee, pripada nočna doklada. Ker nisnio imeli točnih podatkov, za katere osebe gre, naročamo podružnici Logatec, da nam takoj jHtšlje potrebne podatke, in sicer imena in priimke prizadetih, koga nadomestujejo ter katere dneve so delali nočno službo, da za-jaoremo navesti konkretna dejstva. 7. Nastavitev M. A. postaje Logatec za post. paznika. Naj nam sporoči točne podatke o vsem svojem službovanju ter ali je sedaj v »taležu postaje ali sekcije. 8. Odprava protizakonitega turnusa kret- • niškega osebja na progi Maribor—Dravo-grad. Po poročilih se je vpeljal na tej progi za kretniško osobje turnus, da morajo delati dva dni po 16 ur, tretji dan pa 24 ur in šele nato so 24 ur prosti: Zadevo bo dal takoj r preiskati, ker to po njegovi izjavi ne more - odgovarjati istini, češ da ponoči vlaki tam ne . vozijo. Ako so naše navedbe resnične, se • bodo ti nedostatki popravili. ; (Opozarjamo na to sodruge, da bodo dotic-: nemu, ki bo prišel zadevo preiskat, celo . stvar natančno raztolmačili, a obenem naj • tudi nam pošljejo točne informacije.) 9. Jesenice, ukinitev prostih dni osobju: Velja isto kot za Ljubljano gl. kol. Ukinje-nje se je izvršilo vsled izrednega prometa • ter se bodo prosti dnevi osobju zopet pode-" Ijevali, ko nekoliko poneha promet. (Pripominjamo, da ti izgovori uprave ne drže, nikakor se ne moremo zadovoljiti s takimi izjavami. Osobje mora vršiti ter vrši ««ravnost izredno službo, brez vsakega pravega počitka ter je sveta dolžnost uprave, da peskrbi za potrebne nadomestnike ter da •sobjn proste dni. Zahtevamo, da se prosti dnevi prizadetemu osobju v vseh postajah cačno takoj in redno podeljevati) 10. Redukcija kretnikor na postaji Jesenice ter njih dodelitev k vožnji: Glede redukcije 4 kretnikov na Jesenicah in zopetne dovolitve treh kretnikov na postojanko III., kjer imajo oskrbovati 30 kretnic, načelniku ni bilo znano ter bo zadevo dal preiskati in : urediti. (Dobimo še pismen odgovor.) 11. Kr etnik A. Penko, Jesenice, ki je bil dodeljen k vožnji, bo zopet dodeljen nazaj v kretniško službo. 12. Skladišni delavci Zagorje morajo delati sedaj v dragem turnusu in ker stanujejo nekateri v Litiji, se morajo voziti od doma že ob 6. uri zjutraj, a pridejo vsled zahteve, da delajo zvečer do 18., domov šele ob 21. uvečer. Zahtevati smo, da se zopet vpelje stari turnus in da se ti delavci lahko odpeljejo že ob 17. uri. G. načelnik je obljubil, da se bo vpeljal stari turnus, ako je to le iz prometnih ozirov mogoče. (Podružnica Zagorje naj nam takoj spo-, roči, ako in na kak način je mogoče vpeljati stari turnus^ da promet ne bo oviran.) 13. Redukcija enega blekovnika v stolpu III. Ljubljana g), kol. Nad 10 let sta bila na tej postojanki stalno po dva moža, ne oziraje se na to, kolik je bil promet. Sedaj pa naj bi pri izredno velikem prometu ter gosti megli vršil službo le po eden v večnem «trahu, da se ne pripeti kaka nesreča, ker blokovnik ne more biti istočasno pri oknu in. bloku. O zadevi si bo dal načelnik prometnega oddelka takoj poročati od svojih kontrolnih organov in bo v slučaju, da bo . : poročilo odgovarjalo našemu, dodelil drugega moža nazaj. (Opozarjamo upravo, da na ta način dnevno izpostavlja svoj vozovni materijal ter : Strojno in vlakovno osobje nezgodam. — Osobje v stolpu III. odklanja vsako odgovornost za. eventualne nesreče ter bo padla Vsa krivda na upravo, ker kljub ponovnim opozorilom do danes še ni odpravila tega nedostatka. Pričakujemo, da se bo zadeva tekom januarja 1926 končno enkrat uredila.) 14. Obleka za kretniško in premikalno osobje je naročena, ko pride, jo dobe. čevljev sedaj ni v zalogi. — Lampistj ostanejo še nadalje v staležu postaje Ljubljana, čistilci voz pa so premeščeni s 1. januarjem 1926 v stalež kurilnice. B. Za vlakospremno osobje. Intervencija se je vršila dne 18. decembra 1925 pri direkciji v naslednjih zadevah: 1. Ureditev kiiometražc in premika: Direkcija v lastnem delokrogu ne more ni« ukreniti, ker se mora držati pravilnikov. Poslala pa je že svoje predloge v Beograd za spremembo pravilnika. (Cdej poročilo o intervenciji v Beogradu.) 2. Ureditev prekomerne službe, izraba predpisanih počitkov. Vlakospremno osobje dela službo neprekinjeno 20 do 30 ur. Dogajajo se slučaji, da vozijo iste skupine po tri do štiri dni nepretrgoma brez vsakega izdatnega odmora. Ne vzame pa se to nič v obzir ter se osobje, ako se dogodi kaka na-paka, naravnost brezobzirno kaznuje. Cez-urno delo se sploh ne plača. Direkcija pravi, da ne more nič drugega ukreniti, kakor da se promet razdeli na stranske proge. O odškodnini za čezumo delo ni govora, ker ni kredita. (O tem bo sekcija razpravljala na svojem prvem sestanku ter zavzela svoje stališče in ukrepe za varovanje svojih pravic.) 3. Kasarne: V Karlovcu ni zimskih odej, niti drv in premoga za kurjavo in to pri 2Ö9 C mraza. Postelje so skoro brez slame. V Novem mestu ni zimskih odej. V Postojni ni vode in ne zimskih odej. Zagreb-Sava: Osobje iz Broda je zaneslo v naše sobe uši. Naj se odkažejo temu osobju dragi prostori. G. načelnik prometnega oddelka je obljubil, da bo odredil potrebno, da se vsi ti nedostatki takoj popravijo. . (Dalje sledi.) DOPISI. železničarjem Maribora in okolice! S konsolidacijo našega pokreta je v naj- . tesnejši zvezi vprašanje društvenih prostorov. V Mariboru imamo sicer impozantno zgradbo, ki pa žal nima mnogo onega, kar bi naj služilo delavskim organizacijam, kot zbirališče ter ognjišče, kot je to povsod dragod slučaj. Kar se pa še najbolj pogreša, to je — dvorana. Organizacije potrebujejo tudi manjše prostore, ampak tudi teh ni. Podpisani sem že leta 1919 hudo pogrešal organizacijskih prostorov, ker je takrat bila naša organizacija močna in v Delavskem domu ni bilo niti za zaupnika prostora kaj šele za članstvo. Zato sem 1. 1920 na nekem zborovanju zaupnikov v »Križevem dvora«, predlagal naj se začne z akcijo zgradbe Delavskega doma oziroma vsaj ene dvorane, toda zmagala je pa žal demagogija, češ: nam ni ti-eba dvorane! Za časti nesrečnega razkola se ta potreba ni toliko čutila. Med tem pa smo bili polagoma na cesto postavljeni. »Križev dvor« je izpremenjen v tovarno med tem, ko nam je g. Götz dal vedeti, da ne da več svoje dvorane za politične in tudi za strokovne shode ne. Zato nam sedaj ne preostaja nič drugega, kot da si iz lastnih sredstev zgradimo zborovalno dvorano, ki bo odgovarjala našim potrebam. Akcija za zgradbo dvorane je že v teku. Po načrtu, ki nam ga je iz prijaznosti napravil nek mariborski stavbenik, bo dvorana stala okroglo 300.000 Din. Za prvo silo bi potrebovali 2500 kamnov po 125 Din. Na nas železničarje bi po priliki odpadla polovica gornje vsote. Ostalo bi prispevali ostali delavci ozir. delavske institucije. . Deleži znašajo tedaj samo 125 Din, da zamore najrevnejši prispevati, medtem ko boljše situirani lahko podpiše več deležev. Deleže bodo seveda vsi oni zadrugarji, ki se ne bi eventualno odrekli povrnitvi, nazaj dobili. V dvorani se bo vzidala spominska tabla, na kateri bodo vklesana imena , vseh onih; zavednih sodrugov, ki bodo v teh sicer težkih časih pripomogli do zgradbe dvorane. Dvorana naj bi obsegala prostora za okroglo 1000 oseb, bi imela še par postranskih sob, zadaj galerijo in spredaj oder. Ista bi služila ne le za shode, ampak tudi za predavanja, za. gledališke in ev. kino-predsitave, kakor tudi za pevske in godbene vaje in koncerte. Z novim letom bi se naj vsi so-drugi pismeno izjavili, in sicer pri blagajniku svoje podružnice ali pa pri katerem članu pripravljalnega odbora za zgradbo dvorane. Sodragi naj izjavijo, koliko deležev vzamejo, ali iste naenkrat ali pa v mesečnih obrokih plačajo, da bo odbor vedel vse potrebno ukreniti. Pripominjam, da se je od podružnice Maribor III. že okroglo 30 članov priglasilo. Zatorej, sodragi, na delo! Vsi za enega, eden za vse!. Andr. Bahun. Občni zbor podružnice Maribor III. V petek 27. novembra se je vršil izredni občni zbor zgoraj imenovane podružnice, da se provede ujedinjenje. Centralo je zastopal šodr. Gerič iz Ljubljane. Dosedanji predsednik, s. Josip Osmec je podal poročilo, nakar je sledilo poročilo tajnika in blagajnika. Ker pa je manjkal sodr.^ S. Logar, ki je uro pozneje prišel iz službe, je medtem poročal sodr. Gerič o ujedinjenju in o bližnjih nalogah naše organizacije, ki se bo imela baviti s vsemi mogočimi problemi, železničarskega življenja. Postojajo taka vprašanja, M zadevajo celokupno osobje, poleg teh pa tudi taka, ki se tičejo posameznih kategorij. ^Zlasti je omenil krivično izvedbo kilometraze kakor tudi nočnih doklad in slično. Delavske- mu osobju se gode silne, krivice z neure-ditvijo plač, z zavlačevanjem izdaje del.- pravilnika, z neizplačilom razlik, z legitimacijami in končno še posebno z bolniško blagajno. Trije meseci bodo skoraj od volitev skupščinarjev, toda uradnega poročila še vedno ni. Vendar pa so te volitve imele že uspeh. Nadalje je sodr. Gerič poročal, da so vse podružnice bivše Prometne zvez» likvidirale, samo mariborska centrala uganja nekake komedije in slepomiši. To centralo predstavljajo farovški gospodje ali pa vsaj vplivajo na vodstvo. Toda člani bodo, kakor se vsestransko zagotavlja, obračunali s to centralo, ki ni samostojna, pač pa podrejena politični stranki. Sodrag Gerič je na to predložil resolucijo, katera je bila sprejeta na občnih zborih obeh ostalih mariborskih podružnic USZJ. Nato se je vršila volitev novega odbora. Po daljši razpravi je bil izvoljen sledeči odbor: Sodr. Andrej Bahun za predsednika, Kr. Nmosek za podpredsednika. Henrik Frangeš tajnik, Ivan Pogelšek, namestnik, Piloj za blagajnika, Zuzzi Alojz za namestnika. Kot odborniki pa sodragi: Gregorčič Jože, Krebs Hen., Krumpak Mirko, Sporn Iv. in Osmec Jos. V kontrolo pa sodragi: Bučar AL, Gajšek Sim. in Lorger Sim. Podružnica se prav lepo razvija, ista je prekoračila 200 članov in upamo, da bo kmalu štela 300. Nekatere manjše kategorije so polnoštevilno pristopile. Na občnem zboru je bil končno tudi izvoljen 35 članski odbor zaupnikov. Društveni lokal je »Pri belem zajcu«. Dasi je to gostilna, vendar ni siljen nikdo piti. Zato naj se sodragi ne boje društvenega »lokala. Odbor je na prvi svoji seji sklenil, da se bode vsak mesec od 1. do 8. vršila redna odborova seja. Po potrebi pa večkrat. Isto tako se bodo zaupniki sklicevali najmanj enkrat mesečno. Sicer pa po sekcijah. Podružnica Ormož. V nedeljo dne 6. decembra se je vršil občni zbor podružnice Ormož. Kot delegat centralnega odbora je prišel sodr. Bahun iz Maribora. Občni zbor je otvori] sodr. Dornik, ki je omenil, da je dosedaj obstojal začasni odbor, kateremu ima slediti definitivni, ki bo danes izvoljen. K prvi točki dnevnega reda je podelil predsednik zastopniku centrale besedo. Sodr. Bahun je govoril o uje-diinjefliju železničarjev, ki je stalo mnogo truda in tudi precej denarja, saj jd bilo potrebno razen majhnih in večjih lokalnih se-stanktfv tudi konferenc in kongresov. S težr kim trudom se je vstrajnim sodrugom posrečilo zediniti vsaj večji del železničarjev, zlasti onih, ki sp si sorodni, t. j. ki priznavajo razredni boj. Ideal naš je bil pač zediniti vse železničarje in je še,, ker le tedaj bi bil uspeh popoln. Toda na žal, enega dela ni bilo mogoče prepričati, da razredni boj postaja, ali se istega priznava ali pa negira. Ako pa kdo noče razrednega bo.ja, tedaj je jasno, da je dotični ža prostovoljno suženjstvo, da je pripravljen na brezmejno in brez-odporno izkoriščanje. A to je nacionalno udruženje jugoslovanskih železničarjev, ki jim pravimo na kratko »Zvezarjk. Postoj te organizacije je vzrok vseh krivic, ki so bile dosedaj storjene našim železničarjem. Janičar je slabši od Turka in Zvezar je slabši od uprave. Najnovejše vemo od Zvezarjev, da so se oni potegovali za take legitimacije za delavsko osobje, ki se razlikujejo od ondi nastavljenega osobja. To je predsednik Sabljak na shodu v Sisku sam potrdil. Ces, »vi ste bili proti listnim legitimacijam,- mi Zve-zarji i«i smo z našo deputacijo v Beogradu dösegli, da so se izdale listne legitimaciie!« Govornik se je nadalje bavil s kongresom ter omenil, da se naš ujedinjeni Savez železničarjev razveseljivo razvija na celi črti. V interesu organizacije je, da se izvršijo povsod občni zbori podružnic, kjer pa jih še ni bilo, da se ustanove. Odbori imajo nalogo, da neprestano budijo in dramijo še zaspane sodruge in tovariše, da jim dopovedo, da je strokovna organizacija, za vse železniške osobje neobhodno potrebna, zlasti pa še za delavce, ki so skoraj popolnoma brezpravni in zatirani. Nato se je višita volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: Gaberc Anton, predsednik; Dornik Anton, podpredsednik; Polajnko Rudolf. blagajnik; Strmšek Martin, blag. namestnik; HrušiČ Stefan, Pesserl Franc, Rožanc Franc, odborniki. V nadzorstvo sta bila izvoljena sodruga: JurŠič Miha in Vaupotič Miha. Pri tretji točki: naše akcije je zopet dobil besedo sodr. Bahun, ki je poročal, katere korake namerava v najbližnjem času pod-vzeti centralni odbor glede nove pragmatike, delavskega pravilnika, izplačila razlik delavcem in nastavljenemu osobju, glede delavskih legitimacij, regulacije uram, dokler iste postojajo. izplačila . neupravičeno odtegnjenega davka, raznih lokalnih zadev in bolniškega fonda . „ Iz vrst elanov so se slišale mnoge pritožbe, kar je pač značilno, zlasti še pri progovnih sekcijah. Delavcem se dela težave glede dopusta. Zato pa se jih sili, da ob državnih praznikih neprostovoljno praznujejo, seveda brez plače. Delavcev Se ne sprejema v pro-vizijski fond, četudi postaja tozadevni predpis, ker so gotovi progovni mojstri še vedno ponekod bogovi. Zato pa so nekateri vneti priganjači za železničarjem škodljivo Zvezo. Končno je treba tudi omeniti, da so delavci že tako daleč prišli, da v obče ne dobe več aikakth plačilnih listkov. (To bo nalog deputacije, da bo o tem informirala generalno direkcijo.) Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli vse navesti, kar to železničarsko paro v dvajsetem stoletju tlači. Toda vsemu temu je iskati vzroka v neorganiziranosti. Zato je naša deviza: Več organizacije, več pravice. Novi odbor naj tedaj marljivo agitira, organizira in obenem zbira vse nedostatke ter 1 ter jih sproti javlja«centrali. Dravograd. Na prog: Vuzenica—Dravograd i-inam« -progovnega mojstra, ki misli, da je on več -kot načelnik sekcije aK «am rnkzAter; us . kaznuje delavce, danes pove: ti ostaneš tri dni doma, ti dva dni, ti en daa, ste preanu.h delali, naenkrat si izmi-sh jutri, 17. decembra je državni praznik, se ne «Jela, ostanite doan»-On ne. upošteva brzojavk višje taštance, tud: * ne ve, da je progovni delavec tudi človek Plače so itak majhne, potem pa še ga pust doma p-. dom čekati po več ur na veae, je direkcije Zagreb dozvolila, da se čakaoaiea odpira 3 sati prije polaska voza. A šef stanice D» dozvoli, da se takaoniea otvori prema ovom naredjenju, već moraju puinicd čekati pod milim nebom. Ako pa službenik odpre čekaonico prije-kao dozvoli šef, onda ga ta odmah kazni sa globom Din 30.—. Zašto se ovdje ovako postupa v. osobijem:?, Zato. jer su željezničari učlanjeni u žutoj naći one Inoj organizaciji, sa koju agitirajo činovnici te inženeri. Sada smo opet učinili veze sa našom klasnom organizacijom te pozivamo sve drugove, da odmah pristupe k »Ujedinjenom savezu železničarjev Jugoslavije«. Bivši 7. lovski bataljon Brnck n M. D« vidimo, koliko nas je še med živimi ob 30-1 id-nici komisa, nas je dvanajstoriea sklenila, d» se sestanemo v februarju 1926 in napni vime družabna jubilejni dan. Vabim vse lovce bivšega lovskega bataljona, ki so «lužili v ledih 1895, 1896 ali 1897. da se gotovo oglasijo is pošljejo svoj naslov z dopisnico on Franc Lotrič, St. Vid nad Ljubljano, kateri pods nato posameanim natančnejša poročilu. Občni zbor PIVSKEGA DRUŠTVA »CANKAR« se vrši v nedelj*, dne 10. janiutrjsi 19Sö ab 9. uri . zjutraj v gostilai Šlibar, Spodnja Si.5k* Sv. Jerneja cesta 24. Dnevni reci: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročalo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Eventnelna sprememba pravil. 5. Volitev odbora. 6. Ramo. Vsi člani, tudi ustanovni in podporni -se vabijo k zanesljivi udeležbi. Od bar. Iz uredništva, 1. Pritožbe povodom ekspedicije li.-ta ik 15. decembra 1925 smo prejeli od rareil'; strani. Napaka je nastala pri ekspediranjvi. ter se časopis ni poslal na gotove , skupne naslove. Ekspediciji bomo posvečali odslej največjo pažnjo. Za podružnico Maribor I pošiljamo list skupno in sicer 530 izvodov na Strokovno tajništvo, Ljudski dom, Maribor, kamor naj ga gre s. blagajnik iskati. Ker bomo odslej naslove hektografiraii, prosimo vse sodruge, da nam najkasneje de 1. februarja 1926 sporoe» vse spremembe ter nedostatke pri pošiljanju lista, da si vso evidenco točno uredimo. 2. Na vprašanje, ali bi priobčili tudi nemške danke, odgovarjamo, da jih bomo rade volje priobčili, ako obravnavajo strokovna vprašanja. Pošljite. Železničar se poslavlja od starega leta v znamenju ujedinjenja strokovnega gibanja. Leto 1926 naj prinese pod zastavo ujedinjenih železničarskih sil za vojevanje ugrabljenih pravic in pridobitev vsega tega, kar dviga železničarja 'iz okov suženjstva. Gotovo, da samo to ne pride. Vsak železničar naj bo vojščak v razredno bojevni ujedinjeni organizaciji. To naj bo naš pozdrav v Novem letu! H Vsem našim članom razpošljemo te dni »DELAVCA« ki se naj smatra ,kot priloga ».Ujed. Železničarju«, ker je v njem celotno poročilo o strokovni konferenci -m izvršenem ujsdmjenšu strokovnih organizacij r Sloveniji. Shranite si gia, ker v našem IiiStu yf5le