Poštnin* platana v gotonui. I. izdaja. ’33t "'°L Utr Cena Din 1*— Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2’—; mo-sežna naroSnlna Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. SO-fiS) (n 30-7 > Jugoslovan Rokopftov ne v r a S a m •. Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Alek-»androva cesta St 24. tel. 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. PnS*. ček. ra!!.: Ljubljana 15.621. St. 32 Ljubljana, nedelja, dne 8. februarja 1931 Leto II. • .v.:;,** • % $ gP Schirru poglavar obsežne zarote proti Mussoliniju Rimska policija trdi, da ima številne sokrivce - Preiskave in aretacije v rimski okolici Nove zanimive podrobnosti o odkritju sardinskega anarhista F. S. Finžgar — šestdesetletnlk Nemčija namerava poostriti zakon o državljanstvu Berlin, 7. februarja. AA. Državni svet je rešil zadnjo čase Številne prošnje za vstop v nemško državno zvezo. Na podlagi teh prošenj je svet sklenil priporočiti državni vladi, naj bi v sporazumu z vladami nemških pokrajin izpreme-nila dosedanje določbe za sprejem inozemcev v nemško državljanstvo. Do zdaj so morali inozemci dokazati lajmanj desetletno bivanje v Nemčiji. Odslej naj bi morali dokazati, da so prebivali ftajmauj 25 let. Vrhu tega naj se upoštevajo sa- mo jirošnje inaieincev, ki l>od<» pomenili za nemški narod kulturni in gospodarski prirastek. S temi odredbami naj bi se v bodoče preprečilo to, (la postanejo inozeinci, ki so prišli po vojni brez kontrole v Nemčijo, nemški državljani. Sestanek italijanskega parlamenta Rim, 7. februarja, n. Italijanska poslanska zbornica se sestane 12. t. m. Na prvi seji bodo odobrili nekaj manj važnih zakonskih načrtov, nato pa se bodo lotili proračunske razprave. Najprej bo na dnevnem redu proračun poljedelske*«, •»»to pa pravosodnega in notranjega ministrstva. Pred novim finančnim škandalom v Franciji Pariz, 7. februarja. AA. Listi poročajo, da bo po vsej priliki izbruhnil nov finančni škandal. Vanj so zapleteni državni podtajnik Vidal in znan« finančnika Heinrich in Delpecli. Poslednja sta bila upravnika družbe za umetno svilo v Amiensu. Romunsko posojilo ni še pod streho Puriz, 7. februurja. AA. »Eclio de Pariscc pravi, da Romunska ne bo dobila tako kmalu ponojila, kakor se je zdelo pred nekaj dnevi. , »Figaro« piše, da so francoski vladni krogi izjavili, da izplačila francoskih bank nemSkim železnicam ni smatrati za posojilo, temveč za običajno eakomptno operacijo, ki je dopustna brez vladnega dovoljenja. Belgijski prispevki za Društvo narodov Bruselj, 7. februarja. AA. Belgija je prispevala leta 1920 za izdatke Društva narodov en milijon 446.665 frankov, leta 1930 je znašal belgijski prispevek za te izdatke 3 milijone 391.268 frankov. Od ustanovitve Društva narodov do leta 1931 je Belgija prispevala skupno 24 milijonov 165.046 frankov. Brezposelnost v Franciji Pariz, 7. februarja. AA. Narodni odbor za delo je proučil tržišče dela in ugotovil, da je brezposelnost v zadnjih mesecih močno narasla. Odbor bo predlagal vladi, naj prepreči priseljevanje ročnih delavcev iz inozemstva. Sleparski madjarski fašizem BudimpeStu, 7. februurja. d. štdri in trideset °8e!) je pri policiji ovadilo zaradi goljufije in sleparja s kavcijami neko sleparsko družbo, ki si je pridejala ime »Madjarska iredentistično - fašistična stranka ali fažistovska zve?..", dvojnega križa« in katere voditelji so se imenovali deželni višji glavarji ali pa so si o • devali druge častne naslove. Sleparji .s j spret-1' mali od oseb brez službe kavcijo do V)')0 PcagO in tudi več in jim obljubovali mesečne Plače. Osleparjeni bi imeli dobiti službo po budimpeštanskih občinskih volitvah.- Ko »'s vi-<*»li, da so ogoljufani, so vložili tožbo, Rim, 7. februarja, v. O Mihaelu Schirru-ju (izg. Skirri-ju), ki je kakor znano, nameraval umoriti Mussolinija, objavljajo fašistovski listi vedno daljša poročila. Mihael Schirru je bil že od vsega po-četka anarhist in je, ko je še bil v Pozzo Maggiore v pokrajini Sassari, sprejemal protidržavne in antifašistovske publikacije, ki jih je Siril ined ljudstvom. Toda takrat mu to ni delalo nikalcih težkoč, ker tedaj Se ni bil v veljavi strogi zakon o tisku. Pred leti se je izselil v Ameriko in tam sodeloval pri newyorSkem anarhističnem listu »II Martello«, čeprav jo imel le malo šolske izobrazbe. O njegovi aretaciji je povedal ranjeni lcarabinerski Marešal Ciaui naslednje: »Iskali smo Schirruja na kopnem in na morju. Imeli smo o njem točne podatke. Izyedel sem, da se je mudil dne 1. februarja nekaj ur v hotelu »Colonna« v družbi neke plesalke. Tam sem našel pripravni list, na katerem je bilo zabeleženo: Julij Schirru, španske narodnosti. Osobje hotela mi je moža opisalo in te izpovedi so se sklada'e z mojimi podatki in z njegovo fotografijo. Z agentom Tassijem sem se vrnil naslednjega dne spet v hotel, ali »Spanca« ni bilo. Dne 3. zvečer okrog 17. ure sem se spet oglasil pri vratarju hotela. Ta mi je dejal: »Je v sobi številka 50 s plesalko.« Da ne bi povzročil škandala, sem poslal k njemu slugo in ga prosil, naj pride dol. Prišel je s smehljanjem na o-brazu in docela miren. Govoril je angleščino pomešano s španskimi izrazi in je kazal, kakor da ne pozna italijanščine. Zato sem moral za svoje razgovore z njim rabiti tolmača. Vprašal sem ga, ali ima v redu dovoljenje za bivanje tujcev, in on mi je odgovoril, da je šele nekaj dni v Rimu, da pa ima v ostalem svoj potni list popolnoma v redu. Tedaj sem ga pozval, naj mi sledi na komisarijat. Vzel je klobuk in površnik ter mi sledil. Pred barom v ulici Due Macelli se je ustavil in me povabil na kavo, kar sem odklonil, češ da nimam časa. Tedaj je hotel po avto, a jaz sem mu dejal, da imava le še nekaj korakov do komisarijata. Ko sva prišla na komisarijat, je komisar že odredil uradniku de Simonu, naj Schirruja zasliši in točno preišče. Schirru je ponovno zatrdil, da ima svoj potni list v redu, in da je španske narodnosti in da zahteva radi tega, da ga takoj izpustijo. Tedaj pa mu je uradnik dejal: »Vi niste ne Španec ne Anglež. Vi ste anarhist Schirru, ki ga že dolgo iščemo.« Tedaj je Schirru zgrozil la se uprl. Moral sem poklicati dva karabi-nerja. Pričeli smo ga preiskovati. Slekel je površnik in ko je slačil še suknjo, je nenadoma segel v hlačni žep po orožje. Ostalo je znano.« Policija, ki je prepričana, da pri organizaciji atentata na Mussolinija ni bil udeležen samo prijeti anarhist Schirru, marveč tudi drugi, je pretaknila ves Rim in okolico. In res je predvčerajšnjim iztaknila mladega človeka, ki je pred kratkim prispel z vlakom iz Milana. Pri njem bo našli antifašistične manifeste, ki so mu jih zaplenili. Izjavil je, da se je vrnil iz Frau-cije, in sicer iz Pariza, kjer so mu izročili letake, da jih porazdeli med ljudi v Italiji. Na svojem potovanju iz Pariza v Italijo, se je najprej ustavil v Milanu, od koder je krenil proti Rimu in se med potoma ustavil že v Bologni. Mladenič je Lombar-dec in se je pred kratkim izselil iz Italije. Čeprav mladenič ničesar ne ve o Schirriju, ga držijo za njegovega sokrivca. Rimski listi so objavili poleg teh poročil tudi daljše in krajše komentarje, v katerih poveličujejo Mussolinija, voditelja fašizma, katerega je, kot pravi neki list, že četrtič rešila božja previdnost.« Popoln poraz nemške desničarske opozicije Vsi predlogi o nezaupnici U^celorju Briiningu odklonjeni državnega ministrstva, državnega kancelarja in državne 206 glasovom Berlin, 7. februarja, d. V nemškem parlamentu je danes prišei) na vrsto najprej predlog oentruma, da se preide preko nemško - nacijonalnega predloga za ifeza-upnico ministru Treviranusu na dnevni red. Predlog centruma je bil s 312 glasovi proti 206 glasovom sprejet, a 7 poslancev »e je vzdržalo glasovanja. Prav tako je bil narodno - socijalistični predlog, da se razpusti državni /.bor, s 318 glasovi proti 207 odklonjen. Odklonjen je bil dalje komunistični predlog, da se črta državnega kancelarja. O predlogu se je glasovalo poimensko in je bilo 314 glasov proti, za pa samo 207 glasov komunistov, narodnih socijalistov in nemških nacijonalcev. Tudi nekateri nadaljnji predlogi za nezaupnico vladi in za odgodltev državnega zbora so bili v poimenskem glasovanju odklonjeni. Nato se je prijavil k besedi poslanec centruma Esser, ki je govoril o poslovniku. Narodni socijalisti in komunisti so govornika sprejeli s hrupnimi sramotilnimi klici. Poslanec Esser je predlagal, naj gre državni zbor preko vseh spreniinjevalnih in odgoditvenih predlogov, ki so že vloženi, na dnevni red in naj o vseh poglavjih proračuna, ki še niso rešena, glasuje skupno. Sledili so klici na skrajni levici in desnici: Nezaslišano! Nasilno! Poslanec Stocker je označil ta predlog za nasilstvo nad menjšino in v nasprotju s poslovnikom. Poslanec Frick (narodni socijalist) in govornik nemških nacijonalcev sta se pridružila temu protestu in sta zahtevna poimensko glasovanje. Zbornica je nato s 301 glasom proti 213 gh.sovom narodnih socijalistov, nemških na jonalcev in komunistov sklonila, ..a p-b predlogu poslanca Esserja preide preko vseh spreminjev..litih in odgrditvenih predlogov na dnevni red. Nemško - nacijonalni poslanec dr. Ewer-ling je nato predlagal, naj gre zbornica preko Esserjevega predloga, da se proračun sprejme en bloc, na dnevni red, <>š da predlog ni resno mišljen in pomeni protiustavno odvzc anjo pravic manjširi. Ta "redlog je bil z isto večin > odu'^nVn. Predsednik Loebe je nato izjavil: »V tem, kar smo sklenili sedaj, vidim samo ukrep v sili. Kdor poskuša državni zbor pripraviti do tega, da bi o vseh desettis<>č poglavjih proračuna poimensko glasovali, ta bi hotel onemogočiti sprejetje proraču- z veliko večino - Proračun pisarne sprejet s 312 proti na.« (Pritrjevanje pri večini). Obrambni ukrepi večine so zato upravičeni. Zbornica je končno prešla h glasovanju o Esserjevem predlogu, da se sprejme en bloc proračun državnega ministrstva, državnega kancelarja in državne pisarne. Predlog je bil s 312 glasovi proti 206 glasovom ob viharnem pritrjevanju večine sprejet. Končno so bili še predlogi narodnih socijalistov in komunistov za nezaup-nico»Briiningoveniu kabinetu z 292 glasovi proti 220 odklonjeni.. Predsednik Loebe je nato izjavil, da so obravnavana poglavja proračuna sprejeta in je predlagal, da ne prihodnja seja vrši v ponedeljek z dnevnim redom: Prolog za spremembo poslovnika. Komunisti in narodni socijalisti so se temu predsednikovemu predlogu upirali in so predlagal’., naj pride v ponedeljek na razpravo vprašanje o pocenitvi svežega mesa. Ta predlog pa je bil odklonjen. Prav tako je bil odklonjen nemško - nacijonalni predlog, v kate-rme se zahteva, naj se v ponedeljek otvori razprava o proračunih zunanjega urada. Nato je bila seja ob velikem razburjenju zaključena. Londonski pomorski pakt v nevarnosti Anglija se ga ne bo držala, če ne med Francijo in Italijo — Posled Newyork, 7. februarja. (». V tukajšnjih političnih in vojaških krogih — kakor tudi v javnosti sploh — je vzbudila veliko po-admiraliteta, ki je rekel, da se bo Anglija najbrže poslužila pridržka, ki ga vsebuje londonski pomorski pakt in ki daje pozornost izjava prvega lorda britanskega godbenim strankam pravico, da prekoračijo dogovorjeno tonažo, ako to zahteva varnost. Ta varnostni pridržek bo Anglija prisiljena izrabiti — je rekel prvi lord britanskega admiraliteta — ker stalno narašča ritem gradnje novih vojnih ladij v Italiji in Franciji. Nesporazum med Italijo in Francijo, ki se ne more izgladiti vsled pretiranih zahtev Italije, spravlja tako londonski pomorski pakt med Anglijo, Ameriko in Japonsko v nevarnost. V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da bo vsako povečanje britanske vojne mornarice v smislu omenjenega »varnostnega pridržka« imelo za posledico tudi sorazmerno povečanje ameriškega bro- pride do pomorskega sporazuma ice pretiranih italijanskih zahtev dovja. Položaj, ki bi nastal v tem slučaju, pa bi bil za Ameriko skrajno nepovoljen. Omenjeni varnostni pridržek dovoljuje namreč Ameriki, da sine pomnožiti svojo mornarico ne samo v isti meri kot Anglija, temveč tudi samo v isti kategoriji vojnih ladij. Anglija pa bo gradila, če se odloči za uporabo varnostnega pridržita, nove lahke križarke, ki so ji potrebne, medtem ko potrebuje Amerika le velike križarke. Za Ameriko bi torej ne imelo povečanje števila lahkih križark nikakega smisla in zato se predvideva, da pride v slučaju, da bo Anglija uporabila varnostni pridržek v prej omenjeni smeri, med Londonom in Washingtonom do ostrega spora, ki bi utegnil omajati vso zgradbo londonskega pakta. London, 7. fcbruurja. A A. Malcolm Campbell, ki je dosegel včeraj v Duytonabeaehu s svojim avtom >Modru ptica« hitrost 215*5 milj na uro, je prejel z vseli »trani sveta nešteto brzojavnih čestitk. Italijansko izzivanje Rim, 7. februarja, n. Tc dni izide knjiga italijanskega dijaka Tuoca pod naslovom »Italijansko morje«. Uvod k tej knjigi je napisal znani fašistični ugitutor Coselscbi, ki v uvodu naglaša, da moro biti italijanska mladina pripravljena za veliko delo, ki jo čaka. Vsa italijanska mladina mora enodušno ponavljati zaprisego, ki jc obsežena v eni sami besedi: »Spulato!« (Split). Rovarjenje renegatov Paveliča in Perčeca SuSak, 7. februarja. 1. Dr. Ante Pavelič se je za časa bivanja Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagrebu večkrat mudil na Reki. Sedaj jc že nekaj časa skupno s Perčecom v Opatiji, kjer sta sc nastanila pod potvorjenim imenom v najboljšem hotelu »Regina«. Ko se jc Pavelič mudil na Reki, je dal reškemu tedniku »Vedetta dltaliu« povodom uhojstva novogradiškega župana Rcriča posebno poročilo. Poročilo jc nosilo sušaški datum. Pavelič in Perčec skušata razviti večjo propagando med našim življem v Julijski Krajini. Ljudi hočeta prepričali, da je treba, da so mirni in pokorni. Pri teni jim obljubljala neverjetne stvari. Toda zavedno ljudstvo v julijski Krajini ne naseda obljubam obeh renegatov. Rim, 7. februurja. AA. Senator Tittoni je obolel na influenel. Snoči so zdravniki izjavili, da je edravstveno stanje bolnika slabo. S-povazum zagrebških «fni Veliko geslo v prejšnjih strankarskih časih je bilo geslo sporazuma. Zaradi tega gesla so se vršili najljutejši strankarski boji, zaradi tega gesla so padale in nastajale vlade in nekatere so sploh po sporazumu dobile svoje ime, kakor Davi-dovičeva vlada bratskega sporazuma. Toda do sporazuma vseeno in tudi ni moglo priti, ker eo se vsa pogajanja vr-Sila na napačni podlagi in tudi čisto na napačen način. Vrhu tega pa so strankarski oziri vedno tako močno uplivali na potek pogajanj, da je bil dostikrat končni cilj potisnjen čisto v ozadje in dominiral samo strankarski interes. Tako se dostikrat ni govorilo o tem, če sklenejo Hrvati ali Srbi sporazum, temveč če ga sklenejo radičevci z radikali, sli pa z demokrati. Najvišji nacijonalni cilj je tnko postal predmet strankarske taktike in strankarskega računa in zato }e moral izostati uspeh. Bila pa je tudi napačna podlsga, na kateri se je sklepal sporazum. Pogajalo in govorilo se je, ko da se ima skleniti sporazum med tremi čisto različnimi individualnostmi, ki ima vsaka svoj cilj in svojo voljo. Zadnja misel pri teh pogajanjih je zato bila, kako bi eden drugega pri pogajanjih opeharil in kako bi drugi znal to preprečiti. Manjkalo je iskrenosti, manjkalo je tudi zaupanja in zato tudi niso privedla pogajanja do nobenega pozitivnega rezultata. Vsak je povdarjal le svoje lastne interese, nihče pa ni povdarjal oni veliki skupni Interes, vsled katerega se je sploh začela borba za sporazum. Pogajanja za sporazum so vodili le Srbi, Hrvati in Slovenci, niso pa vodili teh pogajanj Jugoslovani. In v tem je bil usoden vzrok, da ni prišlo do sporazuma, v tem pa je tudi pojasnilo, zakaj smo bili po 6. januarju vsak dan bližji sporazumu. Odločilno besedo so po 6. januarju dobili Jugoslovani in stopili smo na pravo podlago za uspešna pogajanja, na jugoslovansko podlago, ki edino more dati sporazum. Ni se pa samo o sporazumu govorilo, temveč se je pričelo za sporazum brez vseh debat tudi delati. Z oktobrskim zakonom je bil končan spor o imenovanju države v jugoslovanskem smislu in kraljevina Jugoslavija je bila dejstvo. Z istim zakonom je bil rešen tudi spor o upravni razdelitvi države in z ustanovitvijo banovin zopet v jugoslovanskem smislu. Nato je sledila cela vrsta zakonov, s katerimi je bilo dovršeno zakonsko izjednačenje Jugoslovanov. In nato je prišel še veliki dan 6. septembra, ko je bila položena največja žrtev za jugoslovanstvo in je dobila naša vojska jugoslovanske prapore. Dosledno in brez oklevanja se je izpolnjeval jugosJovanski program in čim dalje se je to vršilo, tem večje je bilo tudi zaupanje naroda do vlade in kralja, ki je s 6. januarjem inavguriral ta program. To zaupanje pa se je širilo tem lažje, ker so ugasli vsi stari prepiri in ker ni nihče več vsled strankarskih interesov zatemnjeval narodu vzvišeni jugoslovanski cilj. Tako ee je čisto nevidno vršil med narodom proces popolnega prerojenja narodove psihe v jugoslovanskem smislu. Polagoma, a vztrajno se je vršil ta proces in naposled dobil naravnost elementarno silo. In ko je prišel v Zagreb Nj. Vel. kralj je ta elementarna sila udarila na plan in nakrat je tuji svet zastrmel, ko je videl, na kako prisrčen iri obenem nad vse mogočen način sprejema Zagreb svojega jugoslovanskega kralja. Čim dalje je bivala v Zagrebu kraljeva dvojica, tem krepkejša jo bila že itak silna vez med kraljem nn narodom. Vsak dan kraljevega bivanja v Zagrebu je bil nova zmaga jugoslovanske misli. Brez vseh posrednikov se je tako via faoti ined kraljem in narodom ustvaril sporazum in kar je bilo v strankarskih časih nemogoča in neizvedljiva stvar, to je sedaj na mah postalo dejstvo. Ni važno, če je ta sporazum tudi formalno sklenjen ali ne, ker važno je samo to, da je bila z naravnost nepremagljivo silo povdarjena ista volja in isto čustvovanje. V tem pa je ravno sporazum, oni pravi in trajni jugoslovanski sporazum. Vsled tega pa imajo tudi zagrebški kraljevski dnevi historičen pomen in mnogo večji, kakor 6e ga danes zavedamo. Kajti velik duševen preokret v narodu je z njim dovršen in v zagrebških dneh je tudi ves narod prevzel oni veliki jugoslovanski program, ki ga je ustvaril naš kralj s 6. januarjem. Bolgarsko-grški obmejni incident Anglija in Italija sta Atene, 7. februarja. AA. Javnost se zelo zanima za bolgarsko-grški obmejni incident. Grki trde, da je neki grški vojak iskal ovco, ki je zašla na bolgarsko ozemlje. Čeprav so bolgarske obmejne čete videle, za kaj je šlo, so kljub temu streljale na grškega vojaka. Bolgarska verzija je popolnoma drugačna. Bolgari pravijo, da so se grške čete zapletle v boj z bolgarskimi komitaši, ki so se kretali v bližini meje. Streljanje med obema skupinama je trajalo dve uri. Angleški in italijanski poslanik sta po-setila grškega zunanjega ministra ter naglasila potrebo, da se spravi ta incident čimprej z dnevnega reda. intervenirali y Atenah Atene, 7. februarja. AA. Grški tisk s veliko ogorčenostjo poroča o boigarsko-grškem obmejnem incidentu in pravi, da ta incident samo dokazuje, da i Bolgarijo ni mogoče delati, če gre za sodelovanje med balkanskimi narodi. Sofija, 7. februarja. AA. Bolgarska agencija poroča: Povodom vesti atenske telegrafske agencije o korakih angleškega in italijanskega predstavnika, da se rešijo arbitražnim potom vsa še nerešena vprašanja med Bolgarijo in Grčijo, naglašajo bolgarski uradni krogi, da so imeli omenjeni koraki značaj prijateljskega predloga, ki se nanaša na modalitete arbitražnega postopka, da pride do soglasja med bolgarsko in grško vlado. Položaj v Indiji po konferenci »okrogle mize« Manifest indijskih delegatov na stracije v Bombaj, 7. februarja. AA. Indijski delegati, ki so se udeležili indijske konference so objavili včeraj manifest, v katerem izražajo mnenje, da je položaj dominjona Indiji zagotovljen, ter pozivljejo vse stranke, naj sodelujejo pri dovršitvi dela konference. Manifest končuje takole: Trdimo s polno odgovornostjo, da se je politični položaj tako izpremenil, da o njem lahko mirno razpravljajo vse indijske politične stranke, če je v predlagani indijski ustavi kaj pogrešk, naj se o teh razpravlja v medsebojnem zaupanju. Po-zivljemo kar najresneje vse hčere in sinove Indije, naj sodelujejo pri delu za pomirjanje, tako da bodo politične stranke dokončale delo indijske konference in pomagale Indiji, da doseže svoje upravičeno konferenci — Nove velike demon-Bombayu mesto kot enakopraven član briiskega imperija. Manifest je podpisalo 20 delegatov. Allahabad, 7. februarja. AA. Semkaj je prispelo nad 100.000 ljudi, ki »o izkazali zadnjo čast zemeljskim ostankom Pandita Motilala Nehruja. Truplo bo upepeljeno. Ahmedabad, 7. februarja. AA. Tu je bilo aretiranih nad tisoč oseb, med temi več hčerk milijonarjev, ki so poizkušale preprečiti prodajo alkoholnih pijač. London, 7. februarja. AA. Predvčerajšnjim so v Indiji ponovno začeli kršiti solni zakon. Pri tej priliki so bile t Bombaju velike demonstracije. London, 7. februarja. AA. Kralj je imenoval novega indijskega podkralja in generalnega guvernerja Willlngdana za grofa. Politična kriza na Romunskem Nenavadne izjave univerzitetnega profesorja Iorge Bukarešta, 7. februarja, n. »Adeverul« je objavil izjavo profesorja Jorge, ki zelo ostro napada romunske politike. O bivšem ministru Argetoianuju, ki zagovarja diktaturo, je Jorga dejal, da ne more postati ministrski predsednik. Tudi v znanega poslanika Titulescuja Jorga nima popolnega zaupanja. O sedanjem ministrskem predsedniku Mironescuju pa pravi, da je močan, a le dotlej, dokler ga nihče nič -ie vpraša. Te malicijozne izjave prof. Jorge, starega romunskega državnika, v kateri je našel za vsakega romunskega politika izraze podcenjevanja, so izzvale v političnih krogih veliko senzacijo. >Cuventul« pravi, da se bliža vladna kriza. List poroča, da se je tudi voditelj besarabskih kmetovalcev Konstatin Stere opredelil za kabinet osebnosti. Megalomanija fašistovskega glasila »Pravi mir more dati Rim, 7. februarja, n. Organ italijanskih vojnih dobrovoljcev »Volonta d’ Italia« je objavil članek, v katerem ostro napada Francijo. Člankar očita Franciji dvoličnost in neiskrenost in pravi, da je njena akcija za utrditev miru in za razorožitev le oder, za čigar kulisami se skrivajo drugi nameni. Briand, da je zastopnik francoske Evropi edino le Rim« konservativnosti. Ta pa je rak-rana Evrope. Francija stremi za tem, da si prilasti slavo angela miru. Svet pa je med tem že pričel uvidevati, da je edino pravi in pravični mir Avgustov mir, ki ga more dati edino le Rim. Kakor je bilo v preteklo**.!, tako bo tudi v bodočnosti. Velika železniška nesreča na Poljskem Dva brzovlaka trčila — Osem mrtvih in dvajset težko ranjenih Katovice, 7. februarja, d. Danes zjutraj se je v bližini Krakovskega kolodvora dogodila huda železniška nesreča. D-vlak, ki je odtpeljal proti Katovicam, se je zaradi napačne postavitve kretnic zaletel v brzo-vlak, ki mu je prihajal nasproti. Obe lokomotivi in več vagonov je bilo razbitih. Lokomotivi sta se zarili druga v drugo. Ves promet na progi je ustavljen. Katovice, 7. februarja, d. Železniška nesreča v Krakovu se je zgodila danes zjutraj ob 5.30. Trtila sta brzovlaka Bukarešta - Berlin in Katovice - Varšava, in sicer nedaleč od krakovskega kolodvora. Železniško ravnateljstvo v Katovicah javlja, da je bilo 8 mrtvih in 20 hudo ranjenih. Med mrtvimi sta dva železničarja, 1 poštni uradnik in neki inženjer. Katastrofalne povodnji v Avstraliji Celo mesto pod vodo — Paničen beg prebivalstva %(lney, 7. februarja. AA. V Queenslan-du in v Newsouthwalesu so velikanske povodnji poplavile več mest. Mesto Brisbane leži več čevljev pod vodo. Mesti Lismore in Kyogle je povodenj deloma p (/rušila. Sydney, 7. februarja. AA. Zaradi trajnega deževja je reka Brisbane snoči preplavila ulic^ mesta Brisbane v Queens-landu. Prebivalstvo je bežalo v paničnem strahu. Voda je dosegla v nekaterih krajih višino 4 čevljev. Več hiš se je podrlo. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. V bližini queenslandske meje je povodenj poplavila več krajev. Prebivalstvo se je rešilo s pomočjo rešilnih čolnov. V Brisba- nu so pogumne telefonistke delale, dokler ni voda poplavila sobe, nakar so zbežale skozi okna. Nekatere so se vrnile v kopalnih oblekah in vztrajale do konca v službi. Zaradi velikega deževja so plazovi na več krajih prekinili železniški promet. Po dosedanjih vesteh ni smrtnih žrl -v. Materijalna škoda je pa ogromna. London, 7. februarja. AA. Iz Novozelandske poročajo, da je mesto Waiora ob zalivu Hawkes v veliki nevarnosti, da se ne zruši v morje. Reka Waiora je mesto popolnoma poplavila. Prebivalstvo so v vsej naglici izpraznili. Seja VZS Beograd, 7. februarja. AA. Vrhovni zakonodajni »vet je imel danes od 16. do 19. sejo. Na seji je nadaljeval razpravo o poedinostih zakona o knjižnicah. Kot referenti so prisostvovali za ministrstvo prosvete g. Milivoj Ze*evič, upravnik narodne biblioteke, za ministrMvo pravde načelnik Kugler, za ministrstvo financ pa šef oddelka Božidar Mijufikovič. Prihodnja seja bo v ponedeljek 9. t. m. ob 16. uri. Na dnevnem redu bo nadaljevanje razprave v poedinostih zakona o knjižnicah ter razprava o zakonu o stavah na tekmah Snežni zameti in železniški promet Zugreb, 7. februarja, k. V »vezi s snežnimi viharji na Liki in drugod poroča železniška direkcija, da je položaj na poedinih progah tale: na liski progi je vihar prenehal in tudi zameti no odstranjeni. Vreme je povoljno. Od Gračaca dalje vozijo, pred vlaki železniški snežni plugi, ki sproti odkidajo zapadli sneg. V Fužinah, Delnicah in na Liču piha srednje močan veter, tudi v Primorju burja ni močna. Na progi Zagreb— Varaždin sneg sicer pada, a prometa ne ovira. Na ostalih progah pa je promet docela normalen. Imenovanja v vojski Beograd, 7. februarja. 1. Po naredbi vojnega in mornariškega ministrstva to bili nameičeni po •luibeni potrebi ca vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete I. pešpolka pehotni poročnik Primorac A. Rudolf, n vodnika pri 21. pešpolku pehotni poročnik Seveniek F, Rudolf. Svojih dosedanjih dolžnosti šefa lekarne kosovske stalne vojne bolnice je bil raireien lekarniški major Hanak A. Bogumil. Imenovani so: pri generalnem štabu poveljnika dravske divizijske oblasti pehotni kapetan I. razr. Mladenovič F. Branislav, v vojni delegaciji pri direkciji državnih železnic v Ljubljani kapetan I. razr. Maxurani6 /. Boguslav, za poveljnika oddelka pri 40. pešpolku Triglavskem pehotni poročnik Cirotiii M. Budimir, na kraljevskem brodu »Dalmacija« fregatni poročnik llof-bauer A. Albin, na kraljevskem brodu »Zmaj« poročnik vojnega broda I. razr. Gogala A. Miroslav, v mornariškem oddelku na Ohridskem jezeru korvetni poročnik Keser F. Franjo, na kraljevskem brodu »Vardar« korvetni poročnik Sr-Jen A. Feliks, na kraljevskem brodu »Sava« korvetni poročnik Mrtlekar I. Franjo. P* naredbi ministrstva vojske je dovoljena poroka pehotnemu poročniku Stankoviču S. Vojislavu a gdč. Justino hčerko Toba&iika M. Ivana trgovca v Celju, in pehotnemu poročniku Dediiu rt. Nattu i gdč. Alojzijo, hčerko Skoberne ]a. neta, posestnika v Senovem. Blagoslovitev parnika »Kraljica Marija« Split, 7. februarja, k. Dne 21. t. m. bodo blagoslovili parnik »Kraljica Marija«. Cerkveni obred bo opravil škof dr. Bonefačič. Blagoslovitve se udeleži tudi kraljica Marija. Parnik bo nato od-plul na dvodneven izlet. Okrožnica o izdajanju potnih listov trgovcem Beograd, 7. februarja. AA. Finančni minister je sklenil, da morajo vsi trgovci in obrtniki in vsi drugi poslovni ljudje, ki potujejo v inozemstvo, pri zahtevi potnega lista predložiti potrdilo davčnih oblasti, da so izpolnili vse svoje obveze. Finančno ministrstvo, oddelek za davke je adaj poslalo okrožnico finančnim direkcijam’ in finančnim inšpektoratom, v kateri jih opo-zarja, da se te naredbe v bodoče striktno drže in da pazijo na one davčne obvezance, ki se žele stalno izseliti iz naše države, da so plačali verske samoupravne in vodne, kuluške in pisar-niške davščine, kakor tudi najemnino ta sekve-strirana posestva, sodne In druge takse po odlokih in razsodbah, za katere obstoje plačilni nalogi ali pa se ve, da so te osebe dolžne plačati katero, koli navedenih dajatev. Ako kateri službeni or-i ,T'S,i Izvršitev plačila, bo odgovarjal po tl. 141 zakona o neposrednih davkih. Bolgarski škandal London, 7. februarja, n. »Time*« prinaša članek pod naslovom: »Bolgarski škandal«, v katerem pravi, da je kralj Bords z odpustitvijo vojnega ministra Bakardžijev« vedi ko rm-pravil za pomirjenje nezadovoljstva, ki je na-MaJo med častniki zaradi nekega čudnega vojaškega in političnega škandala. List popisuje nato znano afero, ki je bila lanskega avgusta odkrita, ko je bdi bolgarski železničar Andrejev obtožen, da je jugoslovanskim oblastim izročil zaupne vojažke informacije. Kakor znano, je tega železničarja umorila notranja makedonska revoluoijonalna organizacija, ki je mislila, da je izdal tudi njene tajnosti. Andrejev je bil prisiljen izdati svoje udeležence, nakar je prišlo do aretacije polkovnika Maninopoljskega in poročnika Aleksejeva. Njun tragičen konec je znan. Umorjena sta bila v zaporu. Na zunaj pa ge je raaSirila vest, da sla izvršila samomor. Ljapčev je samo tako ušel kriza svojega kabineta, da je pristal na i zven strankarsko anketo o tem vprašanju. Poroka kralja Borisa je potem to zadevo potisnila v ozadje. Anketa pa je med tem ugotovila, da sta bila nesrečna častnika nedolžna in da se je vse izvršilo -samo pod pritiskom notranje makedonske revolucijo-narne organizacije. Nastala je nevarnost, da se nezadovoljstvo, zlasti med častniki, poveča. Sledilo je več interpelacij v sobranju in vojna minister je moral izjaviti, da mu o vsej stvari ni nič znano. Kmalu nato pa je sledila njegova demisija. Kralj Boris je na ta način odstranil politično krizo, ki bi lahko zavzela opasen potek. Sedaj ee dela na razširjenju koalicije z Malinovim, z neodvisnimi demokrati in z zmernimi skupinami levice. To je obsodba tiranstva in nekompetentnega vmešavanja notranje makedonske revolucionarne organizacije. Drobiž z vsega sveta Madrid, 7. februarja. AA. O priliki ukinitve obsednega stanja v Madridu so izpustili 80 političnih obsojencev. Trst, 7. februarja. AA. V tržaški ladjedelnici »o dogradili podmornico »Sakarya«, ki jo je naročila mrška vlada. Campbell se že pripravlja na odhod v Anglijo. London, 7. februarja. AA. Dne 26. aprila se prične v Angliji ljudsko štetje, pri čemer bo zaposlenih skoraj 50.000 oseb. Končne rezultate bodo sestavili s stroji, ki delajo ■ veliko naglico. London, 7. februarja. AA. Letno poročilo ministrstva za pokojnine pravi, da je uživalo vojno penzijo konec meseca marca preteklega leta približno 1,370.000 oseb. Med temi je 24.000 častnikov, 470.000 mož, 140.000 vdov, 240.000 otrok, 471.000 staršev in drugih sorodnikov ter 1000 bolničark. Princetoum, 7. februarja. AA. Dva jetnika sta izrabila gosto meglo, ki je ležala nad mestom in zbežala iz zapora v Dantmooru. Pri tem it« »e spustila po 30 čevljev visokem *idu in izginila v megli. Za beguncema so bili poslani redarji l avtomobili. Jetnikov doslej niso le našli. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 7. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Na vzhodnem robu Alp bo še po večini zelo oblačno in od časa do časa sneg; na zapadu precej jasno, hud mraz; v Južnih Alpah menjajoče »e aačasn« zjdMiitev. Poostritev mraza. Spomenik kralju Petru I. v Ljubljani Ko je podpisani odbor doznal, da ge sirijo izmišljene vesti o uporabi zbirke, ki jo upravlja, je naprosil kraljevsko bansko upravo in mestno načelstvo v Ljubljani, da izvedeta uradno Knificu Jožefu spadajočih premičnin, je bilo ustreženo ter je o izidu revizije odbor za postavitev spomenika prejel od kraljevske banske uprave pod I. No. 10.837/1 z dne 31. decembra 1930 odlok sledeče vsebine: »Na Vaše zaprosilo z dne 4. decembra 1930 št. 7 sta po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine izvršiia v dneh 16. in 17. decembra t. 1. gg. Osana Miroslav, računski kontrolor pri kraljevski banski upravi Dravske banovine in dr. Rant Alojzij, finančni referent pri mestnem načelstvu v Ljubljani, revizijo računskega in blagajniškega poslovanja Odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Iz njihovega poročila posnemamo, da sta ugotovila: Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I- Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je bil ustanovljen dne 1. decembra 1926. Tega dne je izšel proglas, v katerem objavlja odbor namen svoje ustanovitve. Proglas je podpisan od častnega predsedstva, reprezentančnega odbora in izvršilnega odbora. Posle izvršilnega odbora je prevzela takratna uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Iz proglasa in sestave odbora je razvidno, da je odbor povsem nezavisen ter da je njegova naloga čisto določena, prenos njegovega premoženja za druge namene pa povsem izključen. Iz overjenega zapisnika 4. rednega zbora ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev dne 25. februarja 1928. je razvidno, da je ta zbor soglasno sklenil, da se uprava pododbora in izvršilni odbor za postavitev spomenika ločita dejansko in formalno s tem, da ostane takrat izvoljena uprava pododbora stalno in neizpremenjeno kot izvršilni odbor za postavitev spomenika. Ta sklep se je takoj izvršil v vseh podrobnostih. Blagajniško in ostalo upravno poslovanje odbora za postavitev spomenika sta bila pa dejansko ločena že od ustanovitve. BI gaj niško poslovanje se je pričelo že 16. novembra 1926. in se je naložil dnevnik po ame-rikanskem sistemu ter vodil do dneva revizije kronologično po načelih, ki so veljavna za dvojno knjigovodstvo. Zlato novomeško srce (Poglavje o dobrotljivosti prebivalcev dolenjske metropole.) Kakor povsod, tako je tudi v Novem mestu v6« revSCine ko bogastva in kakor drugod, se tudi doli pod bajnimi Oorjnnci najdejo zlata srca, nesebična, tiho in vztrajno delujoča za blagor onih someščanov, ki jim kruta usoda na ta ali oni način ne prizanaša. Velika je ta ljubezen do bližnjega in vredno je opozoriti na- ^Saina mestna občina z neveliko davčno močjo je prispevala v preteklem letu za socijalno skrbstvo Din 17.116-—, mestni ubožni sklad pa je v isti namen izdal še posebej Din 4670'—, izplačal Din 11.752'— stalnih podpor, pomagal pa še vmes po potrebi z 10.490-— Din, skupno ja toraj šlo samo iz uradne mestne blagajne Din 44.028'— v ubožne svrhe. V zadnji občinski seji pred nekaj tedni je mesto kupilo za Svoje ubožce idealen in nad vso primeren prostor blizu Kapitlja in še to pomlad bo vstala tam moderna in vsem higijenskim predpišom odgovarjajoča mestna hiralnica z obsežnim, solnčnim vrtom. To bo šlo zopet v lepe stotiso-čake, vsaj stane sam stavbni prostor z razpadajočim poslopjem šolskega kuratorija 150.000 dinarjev. pa je pretežni del denarja za to že pripravljen. Plemenita poteza občinskega odbora. In privatna inlcijatlva! Ta ni baš majhna. VeS- oficijelnih podpornih društev je na delu, pa še skromni, blagi, nepoznani posamezniki; vse z vsem tehta novomeška dobrotljivost letno daleč nad sto tisoč dinarjev! Pa pojdimo kar po vrsti. »Vincencijev* konferenca« je v preteklem letu razdelila za 18.054'65 Din podpor in ji je od lanskoletnih dohodkov preostalo le 1390'90 Din. Mesečno je redno podpirala 25 ubožcev. Posebno skrb Je posvečala ubožni deci. Dva dečka in eno deklico je oskrbela s potrebno obleko in jih spravila v primerne zavode. Devet otrok in osem družin z več otroci je uživalo stalno podporo. Sedemnajstletnemu mladeniču je pripomogla do nožne proteze, nekemu dečku pa do proteznega Hessing-aparata za obe nogi. Le v izjemnih slučajih kot prispevek za stanovanje se je dala denarna podpora, sicer so se izključno delila živila, obleka in obutev. Za božič je bilo še posebej obdarovanih 12, za veliko noč pa 13 najpotrebnejših. V nekako triletnem obstoju Je družba izdala 44.62915 Din podpor. Družba ima tudi ženski dobrodelni odsek, ki se prav marljivo udejstvuje. Nič manj požrtvovalno ni žensko podporno društvo »Kola jugoslovanskih sester«, ki šteje 250 članic. Leto za letom prireja svojim ubožcem že skoro tradicijonalno božičnico ob bogato okrašenem drevescu. Navadno obdaruje po deset dečkov in deset deklic z obutvijo, obleko in Perilom, stari ubožci dobe denarno podporo, vsi pa za praznike še mnogo sladkega peciva. T^ani je bilo obdarjenih po 21 revežev za božič in istotoliko za veliko noč. Vsak je prejel obakrat po 50-— Din. O velikih počitnicah je društvo poslalo tri deklice na morje in dve na Gorenjsko. Poleg vsega tega je opetovano priskočilo na pomoč vrednim in potrebnim. Poleg članarine zbirajo »Kolašice« potrebne dinarje s cvetličnim dnevom krizantem, z Materinskim večerom, s prodajo oljk v cvetnem tednu in z vsakoletno tombolo. Lani so imele dohodkov Din 6988-95 in skoro ravno toliko so znašali tudi stroški. Dnevnik se prične s postavko 1. in konča na dan početka revizije s postavko 2172. Vsaka postavka (prejemki in izdatki) je opremljena z blagajniško pravnoveljavnimi listinami. Povdarimo, da se je vse blagajniško poslovanje vršilo zgolj in izključno po poštni hranilnici, da torej blagajniškega poslovanja v gotovini sploh ni bilo, kar je izvršitev revizije znatno olajšalo. Blagajniški dnevnik sva pregledala od postavke do postavke ter ugotovila, da se vsi vpisi krijejo z dokazili t. j. blagajniškimi prilogami, ki so vse vpisom v dnevnik odgovarjajoče vrejene in zato za noben vpis ne manjka' priloge. Zaključek z dne 17. decembra 1930.; ki je bil napravljen po izvršenem pregledu izkazuje: 1) dohodkov Din 399.846-37, 2) izdatkov Din 115.764'70, 3) tedaj aktivni saldo po dinarjev 284. 081-67. (Slede dohodki in izdatki, specificirani). Denar se je sproti plodonosno nalagal pri domačih denarnih zavodih vsled ugodnejšega obrestovanja in sproti ter v skladu s trenotni-ini potrebami dvigal tako, da odbor sploh nikoli ni razpolagal g kako gotovino. Radi jasnosti sva pregledala tudi korespondenco odbora ter ugotovila, da je bilo poslanih 14.390 prošenj za prispevke, blokov 2.481, raznih drugih dopisov in spisov pa 2425, kar nazorno utemeljuje izdatke za tiskovine, poštnino, kuverte in druge manjše izdatke. Če porazdelimo plače odnosno honorarje za pomožno osobje po Din 29.111-88 (postavka pričujočega poročila 2-c) na štiriletno poslovno dobo odbora, odpade na mesec vsota po okroglih Din 600-—, kar je režijska postavka, ki v primeri z ogromnim opravljenim delom po našem mnenju sploh ne pride v poštev. Na podstavi prednjega poročila moreni torej ugotoviti, da je bilo računsko in blagajniško poslovanje Odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju od početka pa do revizije brezhibno in vzorno in da so preglednani računi v najlepšem redu. Ban dr. Marušič, s. r. Podpisani odbor prosi, da se vzame to na znanje. Odbor za postavitev spomeniku kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Tudi za novomeške srednješolce je poskrbljeno. »Podporno društvo na drž. realni gimnaziji« obstja že dolgo vrsto let in si je nabralo v knjigah, denarju in raznih dijaških potrebščinah že lepo premoženje Din 38.000. Lani je izdalo za svoje študente 9323 Din in to v knjigah, risarskih potrebščinah, zdravilih, za hrano, obleko in obutev. Mestna občina je dija-štvu ustanovila, povsem opremila in denarno močno podprla dijaško kuhinjo, v suterenu nove šolske palače. Mestni zdravniki slcrbe brezplačno za bolne študente, lekarnarji jim dajejo pri zdravilih znaten popust. Lepo število dijakov je deležnih privatnih podpor po meščanskih hišah. Društvo »Rdečega križa« tudi marljivo pobira v svoje plemenite namene denar po mestu. Vsem, po elementarnih nezgodah prizadetim, to je poplavljencein. pogorelcem itd., v državi in zunaj njenih meja, mestnim revežem, kot tudi pomoči potrebnim ljudem novomeškega sreza, se je izdajala podpora, ki je zneska v preteklem letu Din 1382'— v zadnjih petih letih pa 57.812-75 Din. Prav lepe zneske je zbral in v korist bližnjemu porabil novomeški obrtniški stan, kot tudi gasilsko društvo, ki prav požrtvovalno skrbi za svoje onemogle člane. In če bi brskali in iskali po vseh skritih predalih usmiljenih in požrtvovalnih src naših Novomeščanov, še marsikaj bi našli, o čemur zdaj niti ne sanjamo. Stara je resnica, da čim manj kdo ima, tem raje da. Niso kdo ve kakšni bogataši Novomeščani, Iz gorenjega pregleda pa vidimo, da se ravnajo po geslu: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« In v to jim častno priznanje! V. P. * OrfvorNev nove cestfe Velenje - Polzela V ljudstvu se je vzbudila nova vera v državno upravo, ki je prešla od besed k delu. Šoštanj,’ 6. februarja. St. Andraž je bila edina občina v šoštanj-skem okraju, ki ni bila deležna ceste ali železnice. Zato je bila davna želja domačinov, da se dokopljejo do sveta. Po prvih poskusih 1. 1905 se jim je šele 1. 1913 posrečilo, da je bivši štajerski deželni odbor obljubil znatno podporo ter se je 1. 1914 v resnici že začela cesta trasi rati. Vojna pa je vzela inženerja, in lepe sanje po beli cesti so splavale po Ložnici, šele leta 1926, ko so začeli delovati oblastni odbori, se je po prizadevanju okrajnega zastopa Šo-Stanjskega zlasti njegovega preds. dr. Mayerja v Šoštanju stvar premaknila z mrtve točke. Po dolgotrajnih pogajanjih z okrajnim zastopom vranjskim se je doseglo, da je oblast, sedaj ba-vina, so zavezala prispevati k gradbenim stroškom, ki znašajo okrog poldrugi milijona Din 1 milijon, ostalo pa cestna odbora šoštanjski in vranski. Cesta, ki se je začela graditi 1. 1928 je bila te dni dovršena in jo je BI. januarja t. 1. župnik Schreiner iz St. lija blagoslovil. Nova cesta se odcepi od šentiljske ceste v Lazah in se v lepi serpentini spusti k potoku Ložnici, kateremu v splošnem sledi, dokler ne dospe v Savinjsko dolino ter se spoji z obstoječo cesto pri Polzeli. Svet je bil težaven le pri odcepu od šentiljske ceste ter ob prehodu iz Sentanaražke kotline v Savinsko dolino. Cesta je moderno zgrajena (cesto je nanovo straslral ban. inž. Fr. Fischer, dela pa vodil tehnik Jonke), brez večjih klan- cev, je široka nad 5 m in ima povsod lepo izvedene jarke in propuste: Dolga je približno 11 km. Pri gradnji so bili zaposleni večji del domačini, tako da je zaslužek ostal doma. V celem se je zgodila le 1 smrtna nesreča po neprevidnosti delavca pri razstreljevanju skale. Nova cesta ima predvsem pomen za Sl. An-drež, ki se mu je takorekoč odprl svet v Paško in Savinjsko dolino. V Št. Andrežu je mnogo raznega lesa, ki radi nepristopnosti dosedaj ni imel skoro nobene cene. Imajo tudi precej dobro razvito živinorejo in mlekarstvo. Radi zaščitene lege uspeva tu žlahtno sadje, ananas in breskve — po zaslugi nekdaj tu delujočega umnega sadjerejca b. oblast, poslanca Miloša Levstika iz Celja — in katero sadje se je moglo dosedaj le v koših in košarah prenešati v svet. Tudi šentandražko vino se hvali in rado pije. Vse te gospodarske panoge bodo ob primerni pridnosti in podjetnosti domačinov zadobile nov razmah in postale pomnožen vir dohodkov. Bežen pogled na karto pa pokaže, da ima ta nova cesta tudi širši pomen. Po tej cesti za-dobe Dravska, Mislinjska in šaleška dolina krajšo in udobnejšo zvezo s srednjo Savinjsko dolino in preko Vranskega z Ljubljano. Izo-nejo se daljnega ovinka preko Šoštanja in martnega, katera cesta je vedno natrpana z vozovi z lesom. Po njej zadobi tudi zdravilišče Doberna krajšo zvezo z Ljubljano in se izogne ovinka peko Celja. Z njo je razbremenjena tudi cesta Velenje—St. Janž—Petrovče. Z dograditvijo te ceste si je šoštanjski cestni odbor tik pred spojitvijo s slovenjgraškim postavil lep in trajen spomenik; v prebivalstvu pa se je vzbudila nova vera v državno upravo, da se je prešlo od besed k delu, da je nastopila doba napredka. Kajti, kaj je vidnejši izraz napredka, ko cesta, ki mahoma izpremeni nedostopne kraje v ljubko pokrajino? Zdravstvo za kranjski srez v letu 1930 Jetika je pobrala največ žrtev v škofjeloški okolici in v Poljanski dolini. Kranj, 7. februarja. V sodnem okraju Kranj je bilo leta 1930. 773 rojenih, 7 mrtvorojenih, 350 umrlih, med temi je bilo 19 nasilnih slučajev smrti. V sodnem okraju Tržič je bilo: 238 rojenih, 8 mrtvorojenih, 125 umrlih, med 6 slučajev nasilne smrti. V sodnem okraju Škofja Loka je bilo: 663 rojenih, 8 mrtvorojenih, 379 umrlih, med temi 14 nasilnih slučajev smrti. V vsem srezu je bilo torej: 1074 rojenih, 23 mrtvorojenih, 854 umrlih, med njimi 39 nasilne smrti. Največ jih je umrlo v starosti do 5. leta in po 50. letu. V sodnem okraju Kranj jih je umrlo do 5. leta: 106, od 5. do 50. 1.: 62, po 50. letu: 182. V sodnem okraju Tržič jih je umrlo do 5. leta: 33, od 5. do 50. leta: 32, po 50. letu 00. V sodnem okraju’ Škofja Loka jih je umrlo do 5. leta: 113, od 5. do 50. leta: 60, po 50. letu: 206. Posebnih infekcijskih bolezni in epidemij lansko leto ni bilo, za škrlatinko so umrli v vsem srezu samo 3. Pač pa jih je mnogo pobrala jetika. V kranjskem sodnem okraju jih je umrlo za jetiko 40, od teh jih odpade dobro tretjino na Golnik, kjer so večinoma tujci; v tržiškem sodnem okraju je umrlo 21, v škofjeloškem pa 52 jetičnih. Čudno je, da že od prevrata sem zahteva jetika največ žrtev v okolici Škofje Loke in Poljanski dolini, kljub temu, da je tu zelo milo podnebje. Jetika razsaja zlasti med premožnimi sloji, čeprav pravijo, da je lo bolezen revežev. Odkar se je začelo ljudi poučevati v higijeni in razkuževati stanovanja, je padel procent na jetiki umrlih skoro za polovico. Za ureJtfev prehoda skozi Skoljo Loko Škofja Loka, 6. februarja. Ko je bila v času svetovne vojne Škofja Loka v neposredni vezi z dogodki na bojišču m so se nepretrgoma pomikale skozi mestne ulice čete vojaštva, se je pokazala živa potreba ureditve prehoda skozi mesto, ki je v podum-skem predelu zaostavljeno z ozkimi, utesnjenimi in krivoljastimi cestišči. Takratno armadno poveljstvo je resno razmišljalo o popolni preureditvi tega mestnega dela. Stvar je v prvih povojnih letih zastala, ko se v procvitu mesta poslednjega časa ponovno z vso impulzivnostjo pojavlja in tirja po rešitvi. Ostri in nevarni ovinki ob Thalerjevi trgovini so bili že češče vzrok manjšim n večjim nezgodam; da pritožb, težav in križev, ki jih imajo vozniki vseh vrst, niti posebej ne povdarjamo. Dejstvo, da se mesto širi v severozapad, kjer so zrastle mnoge stanovanjske stavbe z vojašnico in novim šolskim poslopjem, le potrjujejo naše mnenje, da mora Škofja Loka vzeti to vprašanje še intenzivneje v pretres. Ne gre za-tajati, da je Škofja Loka poleg zgodovinsko važnih dogodkov, prirojeno tudi trgovsko središče obeh dolin, ako že izvzamemo težnje po razmahu tujskega prometa in letoviščarstva. Posebej velja Kot naših glasbenikov«. Počastili bomo svoje prezaslužne može in odkrili spomenik skladatelju Davorinu Jenku v parku pred Matičrtim poslopjem v Vegovi ulici, kair pripravlja poseben odsek pod vodstvom ministra Ivana Hribarja. Ta odsek i»krbi Jenku spominsko ploščo na hiši v Cerkljah in nagrobni spomenik v Ljubljani. Sploh bomo s pomočjo mestne občine preuredili prostor ob Matici v Vegovi ulici po izjavi mojstra Plečnika v >kot naših glasbenikov«. Skrbeli bomo za to, da «e bosta vršila v Matičnih slavnostnih dneh ob bimkofctih leta 1932. v Ljubljani kongresa slovanske in jugoslovanske pevske zveze. Za te dni pripravlja poseben razstavni odsek pod vodstvom odličnega strokovnjaka dr. Mantuanija razstavo slovenske glasbe. Glasbena šola. Na glasbeni šoli je bilo vpisanih nad 450 gojencev, ki so obiskovali nad /00 predmetov. % šoli deluje poleg ravnatelja Hubada še 44 -'lanov učiteljskega zbora. DruStveni odbor je tudi v tem letu podpiral radarjene gojence, dovoljeval je študijske podere, doma pa odpisoval ukovino do letnih ',0.000 Din. Poleg ljubljanske šole delujeta tudi še po-tružnični šoli v Novem mestu in Kranju. Tuli ti dve instituciji stalno napredujeta in .ka-■fila prav lepe uspehe. Koncertno delo. Pevski zbor je enotna, idealno navdušena in ■/ delu skrajno umetniška skupina. Prirediti je <1 koncertov v Ljubljani in po deželi ter vse 'ohodke nad 50.000 Din dal za poravnavo deficita francoske turneje. Pevski zbor G. M. je izvajal še več drugih koncertov in sodeloval pri raznih proslavah. Orkestralno društvo je na koncertu v marcu slavilo 10-letnico svojega obstoja. Priredilo je lani več samostojnih koncertov pod vodstvom kapelnika Škrjanca. Društvo ima 41 izvršujočih, 7 ustanovnih in 1 častnega člana. Koncertno življenje oskrbuje koncertna poslovalnic« G. M. Lani je priredila 99 prireditev, od teh 26 koncertov. Razveseljivo je, da dohodki, torej obisk, raste. Glasbeno literarni zavod. Namen odbora je, da pomnoži matično edicijo. V minulem letu je izdal drugo izdajo PavSičevega »Klavirskega albuma«, 1. zvezek Adamičevih »Mladinskih zborov« « spremlje-vanjem klavirja, »Dva madrigala«, »Deset Lajovičevih samospevov« in Štritofove »Prekmurske narodne pesmi«. Pripravljena sta za izdajo 2. in 8. zvezek , Adamičevih »Mladinskih zborov«, 3. zvezki dr; Krekovih samospevov in Benjamin Ipavčev album, kar pride še tekom leta na vrsto, deloma je pa že v delu. Smotreno glasbeno delo pospešuje tudi naš arhiv, ki šteje nad 4500 glasbenih del poleg posebnega arhiva za pevski zbor in orkester. Z arhivom je združen tudi arhiv instrumentov, ki se redno izposojajo in tako omogočajo večji razmah v pouku orkestralnih instrumentov. Matična knjigama je edina specijalna trgovina z muzikali jami v Dravski banovini. Kot taka zalaga skoro vse potrebe banovine. Zahvala dr. Ravniharju. Ko izrekamo zahvalo zunanjim faktorjem, smo tem več zahvale dolžni našemu vodstvu, predsedniku dr. Vladimirju Ravniharju, ki že 14 let vodi G. M. * največjo vestnostjo in previdnostjo, ki je tako nujno potrebna instituciji, ki hoče služiti edinole kulturnim zahtevam in potrebam svojega naroda. Z največjo mirnostjo in dostojanstvenostjo je vodil čolnič G. M. tudi ob najbolj razburkanih časih. Njegovi uipMvni besedi moramo zahvaliti velik del uspehov zadnjih let, predvsem podržavljenje konservatorija. Ko se pa danes s hvaležnostjo spominjamo njegove 14-letnega uspešnega vodstva, ne smemo pozabiti njegovega blagopokojnega očeta, ki je bil ustanovitelj naše Matice in jo vodil kot njen predsednik od leta 1872. do 1898., ko je prostovoljno odstopil. V skromnih početkih je začel spoštovani g. Fran Ravnihar z matičnim delom, kateremu je bil skrben oče in vnet podpornik In v mogočnem razmahu vodi G. M. danes dr. Vladimir Ravnikar. 40 let sta posvetila G. M. in visoka stopnja, ki jo zavzema v delu in v zaslugah za našo glasbo, naj jima bo največje plačilo. Naša hvaležnost in spoštovanje pa sta jima vslkdar zagotovljena. Blagajniško poročilo je podal mesto obolelega dr. Černeta prav tako g. Mahkota. Denarnega prometa je bilo 1,835.886 Din. Dohodki krijejo stroške z malim saldom, ki tvori gotovino za leto 1931. Po poročilu revizorjev je bil sprejet predlog, da se podeli odboru absolutorij, blagajniku pa zahvala." Dr. Ravnihar žaslni član G. M. Po zaključku dnevnega reda je predlagal podpredsednik dr. Žirovnik v imenu odbora, da imenuje občni zbor dr. Vladimirja Rav niharja za častnega člana. Njegov predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Dr. Žirovnik je nato izrofiil dr. Ravniharju diplomo častnega članstva, umetniško delo društvenega odbornika prot Saša Šantla. Diploma predstavlja kos zgodovine G. M.: Ribji trg na Cankarjevem nabrežju z domom Ravniharjev, danes zadnji trakt Breznik-Fritscheve hiše. kjer je bila v prvih letih nastanjena šola G. M. Po občnem zboru se je vršil prijateljski se- Jubileini občni zbor pevskega društva »Zvon« Trbovlje, 6. februarja. Stari neustrašeni buditelj slovanske narodne zavesti trboveljsko pevsko društvo »Zvon« je imelo v četrtek v Sokolskem domu svoj 85-letni jubilejni občni zbor. Visoka počastitev, ki je je bil deležen »Zvon« o priliki obiska ministrskega predsednika g. generala Petra Živkoviča, ki je na trboveljski postaji sebno izročil društven nu ,..^..jcdniku g. Pleskoviču podporo v znesku Din 5.000 v društvene namene, je dovolj jasen dokaz, kako visoko se na najvišjem mestu ceni nesebično kulturno delo med narodom in to priznanje naj bo društvu v spodbudo k nadaljneinu vz-' trajnemu in uspešnemu delu med trpečim na-šin delovnim narodom. V znamenju te zavesti je otvoril predsednik g. Ivo Pleskovič občni zbor ter pozdravil zbrane pevce in pevke. Spomnil se je med letom umrle pevke Kostanjšek Štefanije in člana Molla Josipa, ki je bil eden najstarejših »Zvonovih« sodelavcev. Iz tajniškega poročila, ki ga je podala šolska upraviteljica ga. Draga Grilc, je posneti, da je bilo društvo v preteklem poslovnem letu jako delavno. Društvo šteje 52 pevcev in pevk ter 93 podpornih članov. 1. decembra 1. 1. sc je dal zbor fotografirati ter je poslal večjo sliko z okvirjem in prigodnim posvetilom prvemu kraljevemu sodelavcu - ministrskemu predsedniku generalu g. Petru Zivkoviču v zahvalo in spomin za velikodušen dar. Predsednik g. Pleskovič je nato prečital pismo, ki ga je včeraj društvo prejelo is kabineta %. ministrskega perdaednika, v katerem »e zahvaljuje za poslano mu sliko. Pevci In pevke so sprejeli to obvestilo z velikim navdušenjem ha znanje. Blagajnik g. Perme Franc je podal kratko poročilo in je tudi blagajna v redu poslovala. Pevovodja g. Moll poziva nato pevce in pevke k vztrajnosti. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Ivom Pleskovičem, podpredsednikom g- Tonetom Ličarjem, tajnico go. Drago Grilčevo in blagajnikom g. Perme-toni na čelu. Za pregledovalca računov sta pa bila za tekoče poslovno leto izvoljena šolski upravitelj g. Lojze Bučar iu učitelj g. Kuhar Tone, Seja občinskega odbora v Trbovljah V četrtek 3. t. m. ob 15. uri 6e je vršila seja trboveljskega občinskega odbora. Sejo je vodil g. župan Gustav Vodušek, ki je pozdravil navzoče občinske odbornike. Nato je gospod župan prečital dopis Direkcije državnih železnic v Ljubljani, ki občino obvešča, da elektrifikacija hrastniškega kolodvora zaenkrat vsled pomanjkanja tozadevnega kredita ni mogoča, kar se bo pa takoj izvršilo, čim bodo potrebna denarna sredstva na razpolago. Dalje prečita gospod župan še dopis banske uprave glede pobiranja občinske trošarine, kakor tudi glede pritožbe tukajšnjih gostilničarjev. Predsednik občinskega upravnega odbora je podal izčrpno poročilo o stanju občinskih gospodarskih podjetij. Čisti dobiček občinskega pogrebnega zavoda znaša v preteklem poslovnem letu 66.000 Din. Dela za napeljavo vodovoda v kolonijo »Dom in vrt« so preračunana na 12.246 Din. Upravni odbor je sklenil ugoditi prošnji g. Božiča za povrnitev stroškov predstavitve električne napeljave v znesku 511 Din. Istotako se je ugodilo prošnji oskrbnika občinskega pogrebnega zavoda, ki je prosil za povrnitev bolniških stroškov za njegovo ženo. Ker je občinsko kopališče pasivno, je upravni odobr sklenil znižati režijske 6troške. Gospod Pavlin se pohvalno izraža o vzornem redu, ki vlada v občinski ubožnici v Hrastniku. Za občino je bil nabavljen nov pisalni stroj in razmnože valni aparat, s čemer si bo občina vliko prilira nila na raznih tiskovinah. Vsi predlogi upravnega odbora so bili soglasno sprejeti. Prošnji g. Povše Martina in Kolenc Marije za podelitev gostilniške koncesije se odklonita, ker ni krajevne potrebe. Predlog g. Roša, da pristopi občina Trbovlje k županski zvezi Dravske banovine, se soglasno sprejme, članarino in poslovni prispevek za Župansko zvezo bo plačevala občina. Na predlog g. PlavSaka sc odobri društvu »Samopomoč« /a slučaj nezgod pri domači živini v Laškem podpora v zneaku Din 1000 z dodatnim predlogom g. Roša, da se dela na to, da se ustanovi taka »Samopomoč« za trboveljsko občino posebej, kar naj izvede kmetijska podružnica. — Prošnja Rde čegu križa za kino-koneesijo se oilklom iz raz logov, ker ni krajevne potrebe, g. Sušnik pa predlaga, da se Rdečemu križu glede dobrodelne misije, ki jo vrši med narodom, podeli^ licenca i a predvajanje kino-predstav v že obstoječih kino-podjetjih. Predlog je bil soglasno sprejet. — Ker dolska občina svoječasne obveze, da bo prispevala k stroškom uradnih dni v Hrastniku, ni izpolnila, je občinski odbor sklenil, da se izterja dolžni znesek eksekutivnim potoni. — Istotako sc bo zahtevalo plačilo prispevka k Obrtni nadaljevalni šoli v Hrastniku, ker poseča to šolo 18 vajencev iz dolske občine. V občinsko zveV deželo dolar- vežev je v domači oskrbi alii se potepajo okoli ter jih je mnogo tudi v drugih sličnih zavo-labi’ yuWjan8ki“Š^k«rna svojo tradicijonalpo I dih. Lepo je tudi število ozdravljenih bolni- maškarado! V senci nebotičnikov, v mogočnem I kov, kar dokazuje, da ima modem« medicina maSKaraao; v senu ne ^ , I tudi pri teh najbolj skrivnostnih boleznih ve' tempu velemestnega vrveža, v občudovanju | r v, aeprekosljive tehnike bomo sanjali o deželi večnega gibanja in snivanja, o deželi najsmelejših hrepenenj in najbridkejših razočaranj največjega bogastva in najbornejšega siroma, stva. Edinstvene dekoracije, ki jim bo brat Skružny vdibnia umetniški lik, bodo živo spremljale našo bujno fantazijo ob zvokih jazz-orke^ stra in rajanju najpestrejših mask. — Imenovanja. Pri tvornici za tobak v Mo-»taru je postavljen za pomožnega monopalske' lik© uspehe« Leta 1879, ko je bil zavod otvorjen, je bilo' v njem 144 bolnikov. Do konca lanskega let.i je število narastlo na 1459. Od teh je bilo 4-3 moških in 296 žensk. Po poklicih je bilo v zavodu 47 dijakov, 25 vojakov, 89 trgovcev, 19 trg. pomočnikov, 614 poljedelcev, 45 nekvalificiranih delavcev, 215 kvalificiranih delavcev, 114 bolnikov iz inteligenčnih poklieov in 87 brez poklica. Od žensk je bilo 103 bolnic brez poklica, 4 dijakinje, 164 gospodinj, 19 trgovk, 2 trg. ipomočnioi, 436 kmetic, 57 nekva- . . a. . •« />A 1_„ 1! It M A M l X* /l/ll ITI ga kontrolorja g. Pavle Linder, doslej v Ljub- I ]si(ici;anih d€.lavk, 69 kvalificiranih delavk in ljani, v tobačni tovarni v Sarajevu za mono- I ^ bolnic g »rednjimi inteligenčnimi pokiiici. polskega pristava g. Ljubomir Vrbovec, doslej I banovine je biilo 1880 bolnikov, iz v tobačni tovarni v NiBu, v tobačni tovarni v I , lorja g. Franc Zavar, doslej v Ljubfljani, v to- I moravske 4, i® varjši medienmsiki problemi. Korakam skupno « Kristusom kot mojim nsi-Btentoiu. Nekdaj so bili duhovniki ob enem tudi zdravniki. Ta dva poklica tudi dane« ne bi smela biti ločena. Združujem moralo in medicino. Neodvisen sem, ne potrebujem ničesar. Nič ne prikrivam, niti svojega temperamenta, kajti tudi znanstvenik je človek. Tak je dr. Tindal, najoriginalnejši znanstvenik, ld je kdaj prišel v Beograd. b Požar, ki je napravil 2 milijona škode. V četrtek okrog 10. ure je nenadoma nastal silen I seloigro Sedmi fantiček, v sredo pa ljudsko požar, ki je v pol ure objel ves parni mlin in I Salo Zakonska stavka. Predprodaja vstopnic pri stanovanje Štefana Antolepa. Na kraj požara so I dnevni blagajni v operi. takoj prišli gasilci. Vsa sreča je bila v tem, da I ■ 9. Otroška maškarada Atene so bo vršila leži hiša tik ob reki Loiiiji in da je bilo vode I na pustno nedeljo popoldne v Unionu zopet dosti. Požar se je v kratkem času zaradi olja in I pod geslom skromno, priprosto, toda veselo. drugih gorljivih stvari tako razširil, da je bilo mogoče rešiti samo ljudi in pa omejiti požar, da ni zajel tudi sosednjih poslopij, ker b.i sicer lahko zgorela vsa vas Poljana, ker so bile lesene hiše zelo blizu. V pol ure so prispeli tudi gasilci z motorno brizgalno iz Brega, dalje iz Dubrovačke, iz Opatinca in iz Ivanič-KloStra. Tako je bil požar že okoli pol 12. popolnoma lokaliziran. Škoda znaša okrog 2,000.000 Din. b Krdela volkov pri Dugi Resi. Iz Duge Rese poročajo, da se klatijo v okoliških gozdovih krdela volkov, na katere so priredili že večkrat lov, toda brez večjega uspeha. Pred dnevi je neki Andrija Špehar naletel v gozdu na volka, katerega je ustrelil. Volk je bil dolg 2 m. Prireditev bo imela povsem mladinski značaj. Sviral bo dijaški orkester, postavljen bo lutkovni oder, katerega je zgradil srednješolec po lastnem osnutku in novih principih. Vršila se bo tekma otroških vozil, igra * visečimi žogami, zabaval bo ribolov. Dnevno sprejema prijave in daje pojasnila pisarna Atene, Dunajska cesta la/II., Kreditna banka. Več otroških mask odda pisarna Atene. 598 ■ Vlom na Dunajski cesti. V noči od 6. na 7. je hilo vlomljeno v pisarno tvrdke »Ilirija«, m. družbe Škrbec Rartol na Dunajski cesti 16. — Vlomilec je skušal vlomiti v železno blagajno, kar se mu pa ni posrečilo. Odnesel je le uro, vredno 200 Din ftlavlb ©r m K*lodvorsk« pošt* H« gradilo ministrstvo. 2e več let se je mestna občina pogajala ■ državo zaradi gradnje palače za kolodvorsko in carinsko pošto. V letošnjem proračunu mestne občine je bila določena za to primerna ■.postavka. Sedaj pa je prišla vest, da se je ministrstvo pošle odločilo, da bo iposloipje zgradilo na svoj račun. Samo želeti bi bilo, da bi pričeli palačo graditi že letos. ni Odgoditev občinsko seje. Seja mestnega občinskega sveta bo šele v četrtek 20. t. 111. ob 18. uri. Na seji se bo razpravljalo o likvidaciji hipotečnega zavoda Mestne hranilnice, ureditvi vojaških grobišč, podelitvi prostorov uradniške menze Zgodovinskemu društvu, zaposlitvi brezposelnih, o spremembi davka na blagovni promet ter o ustanovitvi takse mestne lekarne. m' Prihodnja prireditev Sokola I. Sokolsko društvo Maribor I. bo priredilo v soboto 14. t. m. ob 20. v telovadnici podčastniške šole članski sestanek z družabnjm večerom. Prijatelji Sokolstva dobrodošli! ni K odhodu gojencev Glasbene Matice v Beograd. Danes popoldne odpotuje z osebnim vlakom do Zidanega mosta, od tam pa z brzini vlakom v Beograd šolski mešani zbor in šolski orkester Glasbene Matice, skupno 250 gojencev in gojenk. Zbirališče bo do 15. ure v prostorih Glasbene Matice od tam pa skupen odhod na kolodvor. Železniška uprava je stavila na razpolago zadostno število posebnih vagonov. Ekskurzisti bodo prispeli v Beograd v ponedeljek ob 8.20 zjutraj, v Maribor pa se bodo vrnili v četrtek. m Važni sklepi načelstva zadruge gostilničarjev in kavarnarjev. V petek zvečer je bila prva letošn;a redna seja mariborskega načelstva zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, na kateri so bili storjeni važni sklepi. Tako se je sklenilo započeti akcijo za znižanje cea plinu in električnemu toku; za ustanovitev pošte pri finančnem inšpektoratu ali da se trošarina lahko plačuje v pisarni; da se nastavi pri davčnem uradu še drugi blagajnik; skupno zvezo z zadrug, da se odpravi taksa na_ račune in zniža točilna taksa in da se finančni inšpektorat v Mariboru razširi tako, da bo lahko reševal tudi trošarinske in taksne zadeve. Nadalje je načelstvo sklenilo prirediti v kratkem v Mariboru servirni tečaj. Da se poživi zanimanje članov za skupno delo iu solidarnost, bo imelo načelstvo sejo vsakih 14 dni, in sicer vsakokrat v drugi gostilni. Prva taka seja bo dne 25. t. m. v gostilni g. Honigmanna »Pri belem zajcu« v Melju. Po seji bo sestanek vseh gostilničarjev in kavarnarjev iz meljskega predmestja. Člani in članice se vabijo, da se sestan..a polnoštevilno udeleže. m Nedelja v gledališču. Danes, v nedeljo popoldne se bo po daljšem presledku zopet igrala mladinska igra »Aladin« po znižanih cenah. Zvečer ob 20. pa bo premijera Lebarjeve romantične operete »Ciganska ljubezen«. Opereto bo dirigiral g. Herzog, režiral g. Trbuhovič, solistična mesta partiture bo odsviral koncertni mojster g. Klima. Ker sta gdč. Fratnikova in s. Rasberger obolela na gripi, nastopi v vlogi Ilone ga. Tovornikova, v vlogi Mošnja pa g. Furijan. m Občni zbor Strelske družine v Mariboru. Da es, v nedeljo dopoldne ob 9. uri bo v lovski sobi hotelu *Orek občni zbor Strelske družine v Mariboru z običajnim dnevnim redom. . K udeležbi se vabijo tudi Sokol, Narodna Obrana, Slovensko lovsko društvo, Združenje rezervnih Častnikov in bojevnikov,. Aeroklub, Ribarsko društvo ter vsi ostali prijatelji strel, športa. m Prireditev pevskega odseka nižjih poštnih uslužbencev. Pevski odsek nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev bo priredil v nedeljo 15 t. ni. ob 16. uri v gostilni »Mesto Ptuj« na Tržaški cesti predpustno prireditev. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes, v nedeljo dopoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vladovič »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. m Pozor! Kam bomo šli na pustno soboto? Na pustno veselico nižjih državnih uslužbencev v Gam brin o vi dvorani, katere čisti dobiček je nanienijen za ipodporo vdovam in sirotam. Dolžnost vseh je, da podpremo te najbolj podipore pol rebne! 586 m Predavanje za obrtniški naraščaj. Obrtniško društvo priredi danes ob 14. uri v de Miški meščanski šoli v Miklošičevi ulici pre da vanje za svoj naraščaj. Predaval bo profesor dr. Kovačič. . m Znižanje mezd v tekstilni industrij«. Pre dilnica Hutter & dr. je te dni ponovno znižala meade delavcem v akordnem delu. Ni izkilju če«io, da bodo delavci spet pričeli stavkati. ni Kopanje v snegu. Včeraj se je na nekem travniku v bližini Tržaške ceste pojavila sku-ipkva mladeničev, ki so »e elekti im m pričeli kopati v snegu. Kakor zatrjujejo, nameravajo osnovati klub kopalcev v snegu. m Smuške tekine. Smuške tekme SK Železničarja ki bi morale biti danes pri Ruški koči na Pohorju, so se radi snežnih neprilik preložile v okolico Maribora. Da bodo mogli prisostvovati tudi gledalci, bo start in cilj pri Treh ribnikih. Startalo se bo točno ob 14. uri. Podelitev daril po tekmi bo v gostilni pri Tr«h ribnikih. m Smuška t*kma t St. Petru. Kmečki fantje v Št. Pe4ru pod Mariborom so ustan vili svoj smučarski klub in priredijo danes ob 14. uri svojo prvo tekmo. m Sobotni tr*. Včerajšnji trg je bil zaradi meteža zelo slano založen, samo slaniuarji se niso preplašili ln so pripeljali na 98 vozovih 813 zaklanih prašičev. Meso so prodajali po 10—24 Din, slanino pa 14—16 Din kg. Krompirja je bilo na trgu samo 19 vreč, čebule 13 iu zeljnatih glav 18 vreč. Maloštevilna jabolka so se prodajala do 10 Din, sirovo maslo po 32 do 36 Din, čajno po 48 Din, kuhano pa po 44 Din kg. Jajca so stala 090—125 Din eno. Kokoši je bilo samo 22, piščancev 54, puranov 13, domači zajci pa 4. Sena in slame sploh ni bno. m Prepoved zahajanja v gostilne. Okrožno sodišče je prepovedalo Jakobu Bezjaku iz Brezul za leto dni zahajanje v gostilne. Nadaljni obstoj mariborskega gledališča zagotovljen Na alarmantne v,e.§ti v nekaterih listih, da bodo oblastna gledaiišča dobivala poslej samo subvencije svojih banovin, se je upravnik našega gledališča g. dr. Brenčič takoj odpeljal v Beograd, in ugotovil sledeče; Resnica je, da se bodo po novem gledališkem zakonu pretvorila sedanja oblastna v banovinska gledaiišča, ne bodo pa zaradi tega izgubila državna podpore. V novem predlogu državnega proračuna so vsebovane vse dosedanje postavke za bivša oblastna gledališča, tudi za mariborsko. Če se tedaj v doglednem času ne bodo dogodile nobene izredne spremembe, se ni bati za nadaljni obstoj našega odra. Kar se pa tiče gmotnih težav, se šibe pod njimi tudi vsa druga naša in tuja gledališča, kar je pač posledica sedanje gospodarske krize in prehodne dobe, v kateri se ruši staro, novo pa se še ni izoblikovalo. Posledice meteža Od četrtka zvečer še vedno neprestano sneti in najbrže še ne bo prenehalo. Ljudje, ki so včeraj prišli v mesto s Pohorja in s Kozjaka, so pripovedovali, da je na vrhovih zapadlo žc poldrugi meter snega. Vse ceste so tako zasute, da avtomobili po večini ne morejo več voziti in je ponekod promet sploh ustavljen. Prav tako je sneg povzročil mnogo škode tudi na telefonskih in brzojavnih napravah. Tudi ulice po Mariboru izgledajo kakor snežišča. V Gosposki ulici se je včeraj posul še sneg s streh, tako da je bil prehod med 9. in 10. uro dopoldne skoraj nemogoč. Na Glavnem trgu se e pod težo snega zrušila stojnica nekega mesarja. Postopno s snegom pa narašča tudi epidemija gripe. Skoraj v vsaki hiši imajo bolnika. Ccl/c Svečnika se je vnela posoda z. bencolom. Delavnica je bila v trenutku vsa v plamenih, vajenec se je pa k sreči pravočasno rešil, sieer bi bilo še njega hudo požgalo. Vsled duhapri-sotnosti ostalih delavcev, ki so ogenj udfišili z gasilskimi aparati, je bila nevarnost kmalu odstranjena. Poškodovanega je bilo samo nekaj orodja, pač pa je vajencu zgorela suknja. * »Vampirji« zopet na delu. Lani se je zgodilo, da so neznani zlikovci pobili električne svetiljke na Bregu v onem bolj neobljudenem delu, Jci leži med zadnjo hišo in Grenadirjevo brvjo. V noči od torka na sredo se je zopet zgodilo, da so neznanci s kamenjem razbili te svetiljke. Mestna elektrarna trpi 1500 Din škode. Če so ti razbijalci obakrat isti ljudje, bodo svojo čudno strast gotovo še kdaj izživljali, pa jih bo tudi enkrat policija prijela, sodišče pa občutno kaznovalo. Prva seja celjskega sreskega cestnega odbora Včeraj se je vršila v pisarni celjskega sreskega cestnega odbora v Ljudski posojilnici prva seja odbora. Seji je prisostvoval kot predstavnik upravne oblasti sreski načelnik g. dr. Hubad. Člani odbora so kljub slabemu vre- menu prišli polnoštevilno. Sejo je ob 14. otvo-ril načelnik odbora g. mestni načelnik dr. Goričan. Po zaprisegi članov je podnačelnik g. Mihelčič podal obširno poročilo o likvidaciji bivših okrajnih cestnih odborov celjskega in vranskega, ki sta se združila v sedanji odbor. Nato je še poročal o proračunu za delo na cestah ter za upravni aparat. Pri debati, ki je bila zelo stvarna, so posamezni člani iznesli želje svojih krajev. Proračun je bil nato soglasno sprejet. Celotni proračun znaša 4 milijone 774.000 Din, krije se pa s 45% na direktne davke. Posebno važnost so vsi odborniki polagali na to, da se licitacija za gramoz čim preje razpiše in izvrši, ker se s tem prihranijo veliki zneski; vozniki in dobavitelji imajo sedaj pozimi dosti več časa in staneta vožnja in dobava mnogo manj kot spomladi. Proračun se bo poslal na vse oBčine sreza, da ga razglasijo in sprejmejo eventualne pritožbe. Prihodnja seja odbora se bo vršila čez 14 dni, ko bodo občine potrdile, da je bil proračun pravilno razglašen. Če bodo kake pritožbe proti^ proračunu, bo odbor na tej seji o teh pritožbah razpravljal. Na to se proračun pošlje banski upravi v potrditev. Celjski odbor ima velik okoliš, ker je v njem 35 občin včlanjenih. 30 darovalcev krvi Poziv kirurgičnega oddelka naše bolnice je imel lep uspeh Opozorilo lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov. V četrtek 12. februarja ob 11. bo pred mestno garažo na Spodnjem Lanovžu pregled osebnih in tovornih avtomobilov. Lastniki teh vozil, ki stanujejo v rajonu predstoj-ništva mestne policije, t. j. v mestu, Gaberju, Zavodni, Liscah, na Lavi in na Bregu, se opozarjajo, da morajo ta dan svoja očiščena in popravljena vozila predstaviti komisiji. Plačati morajo 00 Dih takse za pregled ter okoli 20 dinarjev potnih stroškov za komisijo. * Srčna noč. V ljubečih srcih se odigravajo ljubezenski romani — iu biti eno noč v takem srcu, pomeni, spoznati vse tajne. Med ljubečimi srci se gibati eno celo noe, pomenja, ljubiti eno noč vse in prav od kraja. To je rešitev skrivnostnega šepetanja, ki gre te dni od ust do ust po celem Celju. Tako »Srčno noč« lahko preživi vsakdo dne 14. februarja 1931 na sokolski maškeradi v Celjskem domu. Dvorana bo izpremenjena v gozd žarečih src in zlatih srčnih sobic, vse- po načrtih znanega umetnika prof. Frana Siča iz Ljubljane. * Občine Sv. Jeronim, Molnik in Trojane, ki so doslej pripadale vranskemu okraju, so odslej prideljene kamniškemu sreskemu cestnemu odboru. * G. Pfeifer zapušča Celje. Danes odide iz Celja g. Pfeifer Adolf na svoje novo službeno mesto v Novi Sad. Celjsko gledališče je kot osirotelo z odhodom g. Pfeiferja. Deset let je bil duša temu gledališču, vodil ga je, ljubil (ja je tako, kot ga ni nihče pred njim iu kot ga bo težko kdo še za njim. Ogromno delo g. Pfeiferja za celjsko gledališče se tukaj sploh ne da navesti. Omenimo samo to, da je v eni seziji nekoč naštudiral devetnajst vlog in da je sedanja moderna, tehnična oprema odra njegovo delo. Vzgajal je nešteto igralcev, uprizarjal mnogo izvrstnega, žel veliko priznanje, a vendar je imel samo eno pred očmi — gledališče nad vse. Vsi, ki ga imajo radi in ki ga poznajo, mu želijo v Novem Sadu prav tako velikih uspehov, kot jih je imel v Celju. * »Gospa ministrica«, s katero bodo gostovali Ljubljančani v torek zvečer v Mestnem gledališču, je sijajna komedija znanega pisatelja Mušiča. Delo je doslej še povsod imelo velik uspeh. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. * Na Celjski koti je 75 cm, mestoma pa 1*20 m snega, suhega pršiča. Smuka je idealna. * Poškodovani Hrapot, o katerem smo včeraj poročali, da ga je sin sunil tako, da leži sedaj oče v bolnici, nas je obvestil, da ga je Bunil gostilničar, ne pa njegov sin. ki se prihodnjo nedeljo poroči in s katerim živita v najboljšem soglasju. * Prvi občni zbor krajevne protituberkuloz ne lige v Celju se vrši v četrtek dne 12. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici. * Tujci v januarju. V preteklem mesecu je obisknlo Celje 950 tujcev z 1121 prenočninami. Po državni pripadnosti je bilo 712 Jugoslovanov, 130 Avstrijcev, 38 Čehoslovakov, 20 Nemcev, 19 Italijanov, 8 Madjarov, 5 Kitajcev, 4 Rusi, 2 Američana, 2 Švicarja ter po 1 Poljak, Francoz, Anglež in Nizozemec; po poklicu je bilo 195 trgovskih potnikov, 176 delavcev, 82 obrtnikov, 81 uradnikov, 65 dijakov, 19 indu-atrijcev, 8 odvetnikov, 5 zdravnikov, 319 pa jih je bilo brez poklica. * Na občnem zboru Rdečega križa v Celju je bil izvoljen kot predsednik g. polkovnik Kostič, kot prvi podpredsednik g. dr. Krašovec Jurij. Na novo je bil izvoljen v odbor učitelj g. Zdolšek Bogomir. Društvo bo letos priredilo dvomesečni samaritanski tečaj, ki se bo vršil pod vodstvom g. dr. Rebernika v Domu narodnega zdravja. Priredila se bo tudi hlgl-jenska razstava. Odbor prosi vse prijatelje Rdečega križa, naj ga podpirajo po svojih močeh. * Smrtna kosa. 6. t. m. je na Spodnji Hudinji št. 72 umrla 68-letna tovarniška delavka K a j t n e r Lucija. — 7. t. m. je umrl v javni bolnici 22-letni Jurjevec Anton, delavec na ž.i"i Strauss in Hočevar na Vrbjem pri Žalcu. * Požar v delavnici. V četrtek dopoldan ob 10. uri je nastal v ključavničarski delavnici g. Rebeka na Mariborski cesti požar, ki bi lahko povzročil večjo škodo, da ga niso pravočasno pogasili. Vsled nepravilnega ravnanja vajenca Sekundarij dr. Bajc na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani nam poroča: Pri nas se transfuzija krvi sistematično doslej ni uporabljala. Od slučaja do slučaja so se je posluževali v ženski bolnici z lepimi uspehi. Tudi na kirurgičnem oddelku smo_ imeli že lepe uspehe. Težkoča je bila vedno z darovalci, ki so se doslej rekrutirali le iz sorodnikov bolnikov, ki so se izkazali primerne krvne skupine. Na ta način je odpadlo glavno področje transfuzije, to so akutne velike izgube krvi pri nesrečah in porodih. Da se omogoči rešitev velikega odstotka takih nesrečnikov, je sklenil ki-rurgični oddelek organizirati kader darovalcev krvi, ki bodo vedno na razpolago in bodo prej natančno preiskani glede na nalezljive bolezni in krvno skupino, tako da se izključi vsaka nevarnost za pacijenta. Za darovalca o nevarnosti skoro ni govora, ker delazmožnost pri poklicih lahkega značaja sploh ne trpi, pri težjih je pa štiri do pet dni omejena na lažja dela. Na naš poziv v dnevnikih se je javilo že nad trideset pogumnih darovalk in darovalcev, tako da je upati, da bo akcija kirurgičnega oddelka v vsakem oziru uspela in da bo v potrebi na razpolago vedno eden, ki bo primeren in pripravljen pomagati nesrečniku. Nadaljne prijave se sprejemajo vsako sredo in petek od 11. do 12. ure no kirurgičnem oddelku pri dr. Bajcu. Honorar za enkratno trans-fuzij« je za bolniške pacijente določen na 400 dinarjev, za razredne in sanatorijmke pacijcnte pa po dogovoru. S karabinko ga je ustrelil Ormož, 6. februarja. Po noči od 4. na 5. t. m. se je na Humu pri Ormožu izvršil umor, ki vznemirja vso okolico. Znani Šulek, oženjen delavec iz Huma, se je vračal od svojega brata domov. Srečal je pri tem 241etnega fanta J. iz šalovec, katerega je Šulek baje pozval, naj gre spat. J. je res naredil nekaj korakov. naprej, nato se pa obrnil in oddal na Šuleka dva strelu iz stare vojaške karabinke, ki jo je imel s seboj. Govori se, da je J. Šuleka pričakoval in grozil, da ga bo umoril. J. je orožništvo oddalo sodišču v Ormožu, kjer se bo dognala resnica. Nos mu je odrezal . Sinoči so bili fantje po stari navadi na preži neke gostije. Pri tem sta se sprla neki B. in G. iz Huma. Začela sta se pretepati in B. je G-. odrezal nos. Težko ranjeni G. je danes iskal zdravniške pomoči. B-ja. so orožniki ujeli. Ptuj »Ciganska ljubezen« na ptujskem odru. Prihodnjič bo gostovalo mariborsko gledališče jutri v pondeljek, 9. t. m. Vpnzorila se bo Le-harjeva romantična opereta »Ciganska ljubezen«, ki je splošno priljubljena radi svoje temperamentne muzike in živahnega dejanja. Sokolski prednjaški tečaj. Za župni prednjaški tečaj, ki sc vrši v Ptuju, se je priglasilo nad 100 Sokolov. Ker je nemogoče, da bi vsi naenkrat obiskovali tečaj sedaj, ki traja od 2. do 16. februarja, druga polovica pa bo obiskovala tečaj drugi mesec, ki bo ravno tako dolgo trajal. Čas za priglašenje v tečaj je že sicer potekel januarja meseca, vendar se še sedaj oglašajo, ki pa bodo vsi sprejeti v tečaj v meseni marcu. Želimo jim, da bi raznesli sokolsko idejo v vsako vasico, ker le ta ideja nas bo združila, da bomo vse svoje moči uporabljali 7.a procvit in srečo naše Jugoslavije. Ceste. Državna cesta proti Budini ni ravno v najlepšem stanju. Pa tudi ni čuda. Prejšnji te den so jo posipali z gramozom. Da pa bo več blata, je cestar med gramoz, katerega je razgrnil po cesti, pomešal cestno blato. Kolikor sem videl drugod, postrgajo blato 8 ceste in šele potem razgrnejo gramoz. Pa tudi pešpot proti Budini je v groznem stanju. Ta pot je bila nekdaj res lepa, sedaj pa je taka, da ljudje zabavljajo žre* pot in marsikdo gre raje po cesti kakor po peipoti. Iu« ta pot potrebuje gramoza, radi tega usmilite se je, Ljutomer Smrtna kosa. V Stročji vasi je umrl trgovski sotrudnik g. Maks Kihec, brat tukajšnjega trgovca. Pobrala ga je zahrbtna bolezen jetika, za katero je umrlo že troje sester pokojnika. Zapušča užu loščeno vdovo. Naše sožalje. Nezgoda. G. Dobrinič, ki je zaposlen v trgovini g. Milana Seslerja, je napolnjeval pločevinasto posodo nekega ključavničarja z avtomobilskim oljem. Da vidi, ali bo posoda že skoro polna, je užgal vžigalico ter posvetil. Ključavničar pa je bil posodo izplahnil z bencinom. Bencinske pare, ki so se dvigale iz posode, so se vnele ter ožgale g. Dobriniča po desni strani obraza ter mu posmodile tudi nekaj las. Največ je dobilo des no oko, ki ga še sedaj boli. Klavniška anketa. Zadeva mestne klavnice se vleče že več kot dve leti. Da jo privede do nekega zaključka, je sresko načelstvo sklicalo anketo zastopnikov me«tne občine in mesarjev. Slednji so mnenja, da l>i bila zgraditev občinske klavnice na mest«. Zastopniki mestne občine so ponudili v to svrho poslopje bivše elektrarne, ki bi ga bilo primerno preurediti. Ta solucija bi bila za občino najcenejša in pri današnjih finan- eijelnih razmerah edino možna. Sresko načelstvo pa smatra, da stoji stara elektrarna preblizu c«, ste in da tudi voda ni dovolj dobra. Anketa ni prišla do nobenega končnega sklepa. Drzen vlom v Litiji Litija, 7. februarja. Od petka na soboto je neznanec vlomil v restavracijo »Na pošti« v Litiji. Restavracija je last g. V. Hribarja, v najemu pa jo ima g. Avdič. Vlomilec je zlezel v verando, odtod dalje v gostilniško sobo, kjer je omara. V to omaro je natakarica prejšnji večer spravila ves izkupiček prejšnjega dne nekaj nad 3000 Din. Vlomilec je moral biti o vsem točno poučen, kajti razbil je steklo na omari prav tam, kjer je bil denar. Pobral je ves denar, pol litra žganja, pol litra ruma, nekaj cigaret in igralske karte. Zadevo so prijavili orožnikom, katerim se bo bržkone kmalu posrečilo izslediti vlomilca. Sumijo, da je to neki brezposelni delavec, ki stalno prebiva v Litiji. Izdajajo ga namreč stopinje, ki se v snegu še prav dobro poznajo Novo mesto Osebna vest. Profesorja tukajšnje realne gimnazije gg. dr. N. Merice j in dr. Viktor Tiller sta pomaknjena v 1-3. Sokolsko predavanje. V petek zvečer jc predaval v Sokolskem domu šol. uprav, v p. br. Martin Matko pred mnogoštevilnim občinstvom o bistvu sokolske vzgoje. Razglabljanje predavateljevo je bilo stvarno in jedrnato. Sreski cestni odbor jc imel preteklo nedeljo svojo ustanovno sejo v mestni posvetovalnici. Proračun za tekoče leto znaša okroglo 2,‘100.000 Din. Zgradil se bo most preko Krke v Žužemberku. Načrt zanj je že odobren. Tudi na Dvoru se razpiše načrt za most črez Krko, dočini odbor mostu pri Otočcu ne sprejme v oskrbo, ker je most splošno malo uporabljen. Nadzorstvo cest se poveri dvema cestnima nadzornikoma, blagajno je prevzel obč. odbornik in član cestnega odbora g. M. Matko. Mesto tajnika se razpiše. Zborovanje novomeškega učiteljskega društva bo prihodnjo soboto na osnovni šoli v Novem mestu. Učiteljira Angela Vodetova predava o učiteljici v šoli in izven nje. Živinski potni listi oziroma malenkostna bau-ska taksa nanje, so stali šentjemejsko občino od lanskega majnika do novega leta preko 30.000 dinarjev, Žužemberk Tatvina. Na seinenji dan ponoči se je splazil neznan uzmovič v podstrešje g. Antona Hrena iz Cvibla in mu odnesel 30 klobas. Ker se tu vlomi ponavljajo, se sumi, da storilec ni od daleč in mora zelo dobro poznati domače prilike. Strel ponoii. V isti noči je na trgu ustrelil nekdo s samokresom skozi okno g. Franceta Vulanda, posestnika iz Žužemberka. Krogla je prebila zunanjo in notranjo šipo v velikosti dinarskega novca ter je obtičala v nasprotnih vratih. Sreča je bila, da je šel strel po sredini sobe, ker drugače bi gotovo zadel enega izmed spečih. Tukajšnjemu gasilnemu društvu so poklonili žu-žemherški amerikanski rodoljubi znesek 15.000 Din za novo motorno brizgalno. Iskrena hvala in obilo posnemalcev. Poroke. Pretečeni teden sta bila poročeni g. Franc Zupančič, posestnik iz Budganje vasi in gdč. L Arkarjeva iz Trebče vasi; v Vidmu pa v nedeljo popoldne g. Jože Smrke, posestnik in gostilničar iz Žužemberka in gdč. Mici Miklič, hčerka znanega in uglednega posestnika in lesnega trgovca in Male vasi-Dobrepolje. Obema paroma obilo zakonske sreče. Odločilni činitfeljji pri izrabljenju krme (Strokovna navodila za živinorejca.) Izrabo krme po iivinl, oziroma oddajanje neprebavljivega dela v blato odloča več faktorjev. NajvainejSi bo tu našteti: Prebavljivost. Nihče ne živi od tega, kar poje, temveč od tega, kar prebavi. Lahko prebavljiva krma je: mleko, jajca, meso, mlada zelena krma, repa in sladkor. Težko prebavljiv je grah, ližol, trdo seno, slama in lubje. Taka krma »e le slabo topi v želodčnih šokih in povzroča najrazličnejše prebavne motnje: napenjanje v drobovju, zaprtje in krče. Kakovont krme. V splošnem Je zelena krma bolje izrabljiva od sena, posebno če je pri spravljanju sena izpral dež iz njega lahkotop-ljive redilne snovi. Pri suSenju sena Izgubimo često večino onih nežnih rastlinskih delov (mlado listje, cvetje, semena), ki vsebujejo hranila v najbolj prebavljivi obliki. Cim okusnejSa je krma, tem raje in dlje jo žveči žival. Taka krma je zato bolje prepojena in zmešana s prebavnimi sokovi in jo žival izrabi bolje. Razni načini obdelavanja krme (kuhanje, izparjanje, rezanje in drobljenje) uplivajo pri nekaterih krmah ugodno na njihov okus in na njihovo prebavljivost, nekaterih krm pa ne izboljšajo. Premočno segrevanje škodi eventuelno navzočemu zelo redilnemu sladkorju, ker ga kara-melizira (delno razpraja) in zniža prebavljivost beljakovin, ki se pri višjih temperaturah ske-pijo in postanejo take manj topljive v želodčnem soku, če niso bile dobro prežvečene. Mlade, tenke, mehke rastline so v splošnem pre-bavljivejše od starejših in trdih. Trava na pašnikih je prebavljivejša od požete trave ali sena. Poleg tega ne trga živina na paši grobih, manj vrednih rstlin. — Zelo važno je tudi shranjevanje krme. Najboljšo krmo pokvari slabo obdela vanje ali predolgo in neprimerno shranjevanje. Plesni in drugi škodljivci se je zlahka lotijo; v slabih skednjih, kozolcih in kleteh pa kvari krmo slana, gnitje in kipenje. Razmerje med onimi snovmi v krmi, ki vsebujejo dušik (beljakovine) napram brezduši-čnim snovem, t. j. maščobam in ogljikovim hidratom (škrob, njegovi razkrojni produkti dek-striui, sladkor, celuloza, vlakna). Ce ni pravilno to razmerje, ki je določeno za vsako žival, t. j. če prevladujejo v veliki meri ogljikovi hidrati ali maščobe nad beljakovinami, se znatno zmanjša prebavljivost vse krme. To dejstvo zo-vemo prebavna depresija. Če dodamo n. pr. govedu, ovcam, prešičem itd. k običajni krmi še mnogo prebavljivih ogljikovih hidratov, opažamo na živali močno depresijo: žival oddaja velik del krme v blato neprebavljen. Zanimivo Je pri tem, da ne gredo v blato le ogljikovi hidrati, ki jih je bilo preveč, temveč tudi beljakovine in maSčobe, ki jih je bilo relativno premalo. — Če dodamo živini k običajni krmi maščobe ali olja, povzročajo ti depresijo le tedaj, če jih je bilo na 1000 kg živalske teže dodanih več ko 1 kg. Strokovnjaki si razlagajo depresijo po oljih in maščobah s tem: olja in maščobe obdajajo grižljaj s tenko kožico, ki otežkoči pristop želodčnim sokom. Ker zato topijo sokovi krmo le deloma, je ostane mnogo neprebavljene. — Povečanje beljakovin v krmi ne povzroča nikdar depresije, temveč zmanjšuje ali celo popolnoma preprečuje depresijo, ki bi jo povzročalo a. pr. preveč ogljikovih hidratov. Beljakovine pa ne povečajo le prebavljivosti škroba in drugih topljivih ogljikovih hidratov, temveč tudi izrabljanje težko razkraj-ljivih sirovih vlaken in tkaničja — celuloze (n. pr. slama ali žaganje). Beljakovine vsebujoča krma ima torej dvojno korist: svojo lastno visoko vrednost in povečanje prebavljivosti o-stalih krmnih sestavin. Cini več dela — energije je treba za pre-žvečenje in presnovo krme, tem manjši je končni hranilni efekt. Najslabša je v tem oziru krma, ki vsebuje mnogo sirovega vlakna — celuloze z lesnimi snovmi. Prvotno razgrizo vanje, nato prežvekovanje in premikanje težkega, neprebavljivega bremena po drobovju znatno zniža krmino hranilno vrednost. K temu se pridruži še zadržavanje želodčnih sokov in že razkrojenih krmnih sestavin v kompaktni masi, ki se zgube v blato. Različno izrabljajo krmo tudi živali različnih vrst in različnih pasem. Resasto krmo (trava, seno itd.) izrabijo najbolje prežvekovalci. Zanimivo je, da izrabi tudi prešič zelo dobro sirovo vlakno mlade, zelene trave. Tudi škrob (n. pr. krompir) izrabi prešič dobro. Težkim konjem in dirkačem prija bolj koncentrirana krma, t. j. krma, ki vsebuje v isti teži več hranilnih snovi kot seno. Najbolj ugodno izrabljajo konji zrnato krmo (oves). Tudi v isti vrsti so znatne razlike v izrabi krme. Pasme, ki so kmalu polnorazvite, rabijo za ohranjevanje svojih rasnih lastnosti krmo, ki vsebuje mnogo beljakovin, medtem ko zadostuje počasi se razbijajočim pasmam resasta krma. Živinsko zdravje odločuje v največji meri prebavljivost krme. Prebavne motnje, napihovanja, črvi v drobovju, infekcijske bolezni mrzličnega značaja in več drugih obolenj znatno iniža izrabo krme. Individualne iivalske lastnosti. Vzrok zelo različnih zmožnosti izrabljanja krme tiči v različnem zobovju, različno razvitih žlezah v prebavnem traktu, v različno nervoznih temperamentih v večji ali manjši težnji po gibanju in v počasnem ali hlastnohitreni požiranju. Lastnost dobrega oz. slabega izrabljanja krme je dedna in Je za kmeta zelo koristno, da jo upošteva )>ri izbiranju živine in njenega zalegla! Živalska starost. Govedo prebavlja najbolje tned četrtim in petim letom, konji pa med pe tim in desetim letom. Mlajša živina še nima popolnoma razvitega zobovja. Zato izrabijo dobro mlade živali mehko in zrezano krmo, a mnogo slabše travo na pašnikih in seno. V srednjih letih starosti je izraba krme največja in pojema zopet s starostjo. Vzrok temu so obrabljeni, topi zobje in zmanjšanje delavnosti prebavnih žlez. Starejšim konjem z obrabljenim zobovjem dajejo rezanico ali pa zdrobljen oves. Deloma vpliva ua izrabo krme tudi delo, otiroma mirovanj« Širine. Pri konjih ne igra ta faktor velike vloge. Vendar eo opazili, da prebavljajo počasni konji bolje od onih, ki mnogo tekajo. Pač pa so te razlike večje pri govedu. Prežvekovanje, ki Je nujno potrebno ta predelavo velikih množin krme, postane namreč pri težkem delu večinoma zmanjšano ln neredno. Zato dobivajo vprežni voli bolj koncentrirano, t. J. manj obsežno krmo in Se pri tem izberejo pavze med delom tako, da prežveči žival lahko vse. Napajanje. Napajanje mora biti redno. Neredno napajanje ali spreminjanje načinov napajana zmanjšuje živalski apetit, kar znatno niža izrabljanje krme. — Govedo navadno napnja-mo ob koncu krmljenja, češ, da se voda bolje porazdeli pod požrto krmo. Vsekakor pa ne smemo nikdar napajati živine pred krmljenjem mnogo vodo vsebujočimi snovmi (repa, stranski produkti sladkornih in sličnih industrij etc.). Napajanje konj takoj po krmljenju z ovsom zmanjšuje izrabo ovsa. V tem slučaju izpere namreč voda oves (oz. ječmen etc.) prehitro iz želodca v črevo in s tem zmanjšuje njegovo izrabljanje. Gospodarske vesti X Fuzija Hrv. sveopče kreditne banke d. d. in Opšte Hrvatske kreditne banke d. d. v Subotici. Ravnateljstvi obeh denarnih zavodov sta sklenili pre.dložiti občnim zborom fuzijo obeh zavodov. Subotiška obča kreditna banka, kakor tudi njeni podružnici v Senti in Novem Bečeju bodo fungirale kot podružnice Hrvatske sve-obče kreditne banke d. d. v Zagrebu. X Sovjetski duuiping ogroža naš izvoz. Sovjetska trgovinska delegacija v Kairi je s štirimi največjimi egipčanskimi tvrdkami sklenila pogodbo, da bo Rusija v letu 1931. uvozila v Egipt za 4,000.000 angleških funtov (1.100,000.000 Din). S to pogodbo bo jugoslovanski izvoz mesa zelo prizadet. Ruski dumping bo v Egiptu docela izpodrinil jugoslovansko lesno trgovino, ki je še lani dominirala na egipčanskih težiščih. X Katastrofalno padanje cen svinjskemu mesu. Kakor hitro so pričele padati cene koruzi, se je predvidelo, da bodo temu padcu morale slediti tudi cene prašičem. Nekaj časa po izvršeni žetvi koruze so se cene vsled dobrega odjema v inozemstvu še nekako vzdrževale, proti koncu leta 1930 pa je pričelo naravnost katastrofalno padanje. Pred letom dni se je plačevalo prašiče po 11 do 12 Din za kg žive teže in to v Bački in Sremu, kjer se nahajajo naše največje prašičje zaloge. Sedaj pa se prodajajo prašiči odebeljeni najmanj 150 kg po 7 75 Din za kg. Najbolje blago se plačuje po Din 8'—. Kmečki živelj je slutil padanje cen in je podvizaj, da se znebi blaga; tržišča so postala na mah prenapolnjena, kar je seveda padec cen še pospešilo. S tem postaja prašičjere-ja pri nas čedalje bolj nerentabilna ln pri. teh cenah je pričakovati še nadalje znižanje suhomesnatega blaga, svinjine in svinske masti. Ta padec cen pa ni služil niti našemu izvozu. Cene so prilično nizke tudi na mednarodnih tržiščih. Baš v zadnjem času se na dunajskem trgu opaža močan pritok poljskih praSlčev, ki • svojimi cenami uspešno konkurirajo naSemu blagu. Na včerajšnjem »agrebSkem trgu »o no-tirale cene prašičev za kg žive teže za polnih 4 _ do 450 dinarjev pri kg napram istemu dnevu lanskega leta. Borzna poročila dne 7. februarja 1931. Derite Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale, v prostem prometu eo se v Ljubljani imenovale aledeče notacije: Amsterdam 22-785, Berlin 18-4925, Bruselj 79113, Budimpešta 9-9014, Curih 1095-9, Dunaj 797 26, London 275-59, Newyork 66605, Pariz 222 39, Praga 167 89, Trat 296-99. Dunaj, 7. februarja. Amsterdam 285-88, Beograd 12-5575, Berlin 169-86, Bruselj 99-34, Bu-dimpeSta 124-23, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 190-80, London 34 6037, Madrid 73 40, Milan 37-27, Newyork 711-75, Pariz 27-89, Praga 21-065, Sofija 5-1570, Stockholm 19060, VarSa-va 79-75, Curlh 137-53. Curih, 7. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-295, London 25-16, Newyork 517-50, Bruselj 72-20, Milan 27-10, Madrid 53, Amsterdam 207 80, Berlin 123-11, Dunaj 7270, Stockholm 13865, Oslo 138-45, Kopenhagen 188-45, Sofija 3-7475, Praga 15-315, Varšava 58. Budimpešta 9035, Atene 6 70, Carigrad 2455, Bukarešta 3-08, Helsingfors 13-025. Vrednostni papirji Dunaj, 7. februarja. Bankverein 1650, Kre ditni zavod 46 85, Dunav-Sava-Adria 14-90, pri oritete 9210, Trbovlje 43. Notacija naših državnih papirjev v inoiemstvu London, 7. februarja. 7% Blaire 80—8075. Newyork, 7. februarja. 8% Blaire 91—92. 7% Blaire 80—80 75, 7% pos. drž. Hip. banke 79-80. 2itna tržišča Novi Sad, 7. februarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pSenica 15 vagonov, koruza 20 vagonov, moka 3 vagoni. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta, 7. februarja. Tendenca: trdna. Promet: živahen. Pšenica: marc 14-42 do 15- (14-40-14-42), maj 15-20-15-56 (1551 do 15-52). - Rž : marc 10-92-11-05 (11-05 do 11-07), maj 11-08-11-20 (11-20-11-22). — Koruza: maj 12-80-12-54 (12-53-12-55). Razširjajte Jugoslovana! a- Naznanilo! Čast nam je vljudno obveititi cenj. občinstvo, da smo otvorill v Ljubljani, Dunajska cesta 33 (v prostorih Javnih skladišč) svo o podružnico ln skladišče. Hi Prodajamo po najpovoljnejšimi pogoji: Pekleniški premog za domaio kurjavo la tuzemske premoge za industrijske svrhe Prvovrstne inozemske premoge In kokse Prvovrstni dunajski plinski koks za centralne kurjave in kovaške svrke Priporočamo se za obilna naročila in zagotavljamo najkulantnejšo postrežbo SLAVONSKA TRGOVSKA DRUŽBA ZA PREMOČ KAUFMANI I DRUGI ZAGREB - PODRUŽNICA LJUBLJANA Telelon interurban: štev. 88 - 65 Telegrami: »Antracit* Ljubljana D- £ Brez posebnega naznanila Naš srčno dobri papa Vfll t VALENTIN KOŽELJ ravnatelj bivše finantne deželne blagajne v pokoju je danes, 7. februarja 1931 po kratkem, mukepolnom trpljenju, previden s tolažili svete vere mirno preminul. Pogreb bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 3. uri popoldne od doma žalosti, Pred škoijjo 21, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. februarja 1931. Marija Koželj, soproga Irma Bil>erp Maria ArmiC, Milan, Magda, Vladko, Erna, Marjan otroci AUred Biber, Slavko Armit, zeta in ostalo sorodstvo ? LSS' 'J tSffl mUM Ko ^38 Zahvala Vsem, ki so mi ob bridki izgubi moje nepozabne soproge FRANJE POLLAK rol. Peterca na kakršenkoli način izkazali svoje sočutie, naj bo tudi tem potom izrečena moja najprisrčnejša zahvala. Posebno sem hvaležen vsem onim, kateri so mojo ranjko v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti. Ustanovam, religiioznim, kulturnim in gospodarskim, kakor tudi uglednemu ljubljanjskemu meščanstv u, tovarniškemu uradništvu in delavstvu, v prvi vrsti pa prečastiti duhovščini in vsem, kateri so s svojo udeležbo ob tej priliki izkazali rajni svojo počastitev, naj Bog obilo poplačal Carl Pollak st., za žalujoče ostale Scfcolstlvc Češkoslovaško Sokolstvo postavi spomenik dr. Tyršu v Pragi Drugo leto» to se vrši v Pragi II. slovanski vsesokolski zlet, bo l*P*h>»lijy n>l>o sokolstvo postavilo mouumentalni spomenik uštJmpvitelju sokolstva dr. Miroslavu Tyršu. V Pragi se je že ustanovil poseben odbor * nalogo postaviti spomenik na primernem mestu. Kot na.jpri-pravnejše mesto je izbral odbor prostor pri mostu Legij, posebno, ko se bo nanavo preuredil tamkajšnji park. Dalje se bo postavil doprsni kip Tyršev tudi v Panteonu, zlasti pa na deželi nameravajo mnoga društva ob lOOletnici njegovega rojstva postaviti primerne spomenike. Kaj pa pri nas v Jugoslaviji? Sokolski dom v Laškem Iz poteka občnega zbora dne 12. t. m. se jo razvidelo, da je kardinalno vrašanje laškega Sokola lastni brani. Nalogo za zgraditev Sokolskega doma v Laškem so prevzeli sicer že raz-ul odbori zporedoma, resne volje pa do danes Se ni pokazal nihče. Največ uspešnega delovanja moramo priznati starosti br. dr. Rošu, ki je uporabil vsako priliko, da je laškega Sokola okrepil. On je nabavil laškemu Sokolu dragocen prapor, on je bil tisti, ki je izjavil ob mrtvilu »skrbel bom, da Sokol ne ostane na cesti«. Razen njega je v Laškem še vestni brat Furlan, ki samo zbira in štedi. 8-letna najemninska pogodba je potekla, gosp Henke je prostore odpovedal, nekaj inventarja je v šoli, nekaj v podstrešju sodnije, nekaj v privatni shrambi, nekaj neznano kje... Sokol je na cesti. Mnogo se govori tudi o tem, da bi si zgradila Gasilno društvo in Sokol skupaj svoj hram. Preizkušeni sokolski delavec br. dr. Roš naj vzame vodstvo v roke; sestavi naj se 8-članski odbor najagilnejših predstavnikov. Mestna občina naj pokloni »Sokolu« danes brez haska ležeči travnik od mosta do g. Šketa. Ta odbor pa naj začne v naši javnosti zbirati denarne prispevke. Laški Sokol poseduje glasom izkaza zadnjega občnega zbora 100.000 Din, zbere naj se 100.000 Din in kakor hitro ima Laški Sokol 200.000 Din zasiguranih, more se s stavbo takoj začeti. Oddaja gradbe Sokolskega doma v Laškem se naj razpiše. Zgradi se naj moderna in praktična stavba — z vsemi potrebnimi lokali. S stavbo bi se moralo začeti čimprej, treba bo dobaviti materijal in če bo vse to pravo-iasuo preskrbljeno — zlasti denar — moremo proslavti 11-letnico obstoja društva že pod lastno streho. Skupščina Sokola v Železnikih Članstvo Sokola v Železnikih se je sestalo v gredo v bralni sobi Sokolskega doma, ko je po kratkili uvodnih besedah otvoril skupščino starešina br. Polde KoSmelj. V daljšem, stvarnem in globoko prograinatičnem nagovoru poda tajnik br. Drago Dolenc jasno sliko društvenega delovanja. Poleg starešine so se zavzeli za sokolsko atvar podstrešina Ivan Weber, načelnik Mirko Demšar, načelnica Mici Potočnikova, prosvetari-ca Marica Košmeljeva, dočim je blagajniške posle vršil Marjan Thaler. Vse prireditve društva »o uspele. Članstvo 78 po številu je posegalo po sokolskih listih s vnemo. Telovadba pa ni razvita, ker manjka dobrih vaditeljev. Društvo je Sodelovalo na iupnem zletu v Škofji Loki in v Beogradu. Posebej je bila udeleiba pri sprejemu vojaškega prapora 52. pehotnega polka v fkofji Loki in v Bohinju pri Malejevem pogrebu. Knjižnica šteje 308 izvodov. Gospodarski položaj Sokola ni zadovoljiv. Last društva je samo telo-radno orodje. Blagajna izkuauje gotovino, kar |« za domače razmere prav častno. Novi dru- štveni upravi načeljuje starosta br. Janko Bogataj, prosveta je v rokah šob upravitelja v Železnikih l>r. Primožiča Josipa, tajništvo pa je prevzela s. Kožica Oblakova. Društvena uprava v Škofji Loki. Uprava župe Kranj je imenovala za leto 1931 naslednjo društveno upravo v Škofji Loki: Dolenc Franc st., starešina: Zahrastnik Vinko, podstarešina; Horvat Rudolf, načelnik; Zaletel Tine, podnačeluik; Linke Elza, načelnica; Ankele Anica, podnačelni-ca; Debeljak Vojteh, prosvetar; elani uprave: Dolenc Franc ml., Berčič Ivo, Blaznik Avgust, Potočnik Janko, Košca Franjo, dr. Rant Jože, Šink Šetvo, Vraničar Franc, Bakič Mihajlo, in Vodeb Leo; namestniki: Primožič Franc, Pavlica Franjo, Celjar Joie, Pcclier Jože, Koselj Joka, Lagovič Joviča, Žebre Franc, Savnik Anton, Dolenc Danica in Wri»cher Laly. Na prvi seji so bili izvoljeni blagajnik, tajnik, matrikar, predsedniki glasbenega, smuškega, nogometnega in socialnega odseka in knjižničar. Snujejo se gospodinjska šola, tečaj sokolskih predavanj in koncertni večer; v glavnih pomislekih je začrtana proslava 25 letnega razdobja od ustanovitve Sokola v Škofji Loki. Na vidiku je otvoritev letnega telovadišča, razvitje naraščajskega prapora. Društvo izda spomenico, dela torej na vse strani v izobilju! Spori Inozemski časopisi o našem zimskem športu. V Pragi izhajajoči češki časopis »Zimski šport« prinaša v svoji 3. številki prav lep članek n smučarstvu v Jugoslaviji pod naslovom »Lyžarstvi v Jugoslavik. Covor ju večinoma o našem mednarodnem tekmovanju v Bohinju, dalje historiat smučanja v Jugoslaviji s podatki JZSS. Opisani so naši uspehi na mednarodnih prireditvah, posebno bratov Janša. List prinaša tudi krasne slike naših planin. Nemška revija »Der Winter« bo prinesla v prihodnji številki, ki izide 10. t. m. daljši članek o bloški zgodovini smučarstva. Članek z večjimi originalnimi slikami je napisal dr. Luther in bo priobčen pod naslovom »Das alteste Skigeliiiide in Mitteleuropa«. Preliodui pokal gosp. Lojzeta Streharja. Lastnik kava rti o »Astorie«, gosp. Lojze Strehar, znani podpornik športnega gibanja v Mariboru, je daroval krasen »rebrni pokal, ki je namenjen v prva vrsti še večjemu razmahu zimskega športa v Mariboru du njega okolici. DairovataLj g. Strehar je poveril tukajšnji Zimskošportni odsek »HPD, da vsako sezono izvede smuško skupinsko tekmo, pri kateri si bo pokal pridobil v prehodno posest oni zimskošportni klub, ko j ega skupina bo dosegla najboljši čas. Oni klub, ki si pa pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih prvo mesto, postane trajen lastnik pokala. Gosp. Lojzetu Streharju bodi na tem mestu izrečena v imenu vseh zimski h športnikov iskrena zahvala in priznanje I Občili zbor kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani Na Svečnico se je vršil VI. redni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani v kavarniških prostorih gospoda Fr. Kavčiča, Privoz (Prule). . Občni zbor je otvoril društveni. predsednik g. Batjel Franc. Iz poročila je razvidno, da je bilo društvo v minulem letu zelo agilno. Priredilo je v mesecu avgustu jubilejne kolesarske dirke na športnem prostoru SK. Ilirije ob ogromni udeležbi občinstva iz Ljubljane in okolice. Ob priliki poklonitve športnikov iz cele države pred Njegovim Veličanstvom kraljem se je društvo udeležilo poklonitve v častnem številu. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da se nahaja društvo v zelo dobrem gmotnem stanju. Po par minutnem odmoru se je vršila volitev novega odbora. Na predlog g. Kozina Antona je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Franc Batjel, industrialec; gg. Rozina, Gregorčič, Milavec, Cvel-bal, Križman, Barle, Mikuš; pregledovalca računov: Cvirn in Eržen; razsodišče: Kristan, Sitar, Štuter, Nardin in Rodič. Po volitvah se je vršilo žrebanje daril in je bilo razdeljeno med srečneže 9 daril. Po nato sledečih slučajnostih je predsednik g. Batjel s kratkim apelom na članstvo zaključil izredno uspeli občni zbor. Aljažev klub SPD Maribor sporoča, da bo za časa skupinskih tekem na Pohorju dne 15. t- m. vršil službo božjo v Koči na Klopnem vrhu m pri Mariborski koči. Zimskošportni odsek SPD Mariboru dodatno sporoča, da sta sodnika pri skupinskih tekmah na Pohorju dne 13. II. 1031 gg. Golubovič Vekoslav din Voglar Tedi, kar je v razglasu pomotoma ziostalo. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 8. februarja: ob 15. uri »Princeaka 111 pastirček«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Izven. Ponedeljek, 9. februarja: Zaprto. Torek, 10. februarja: Gostuje 'ljubljanska drama v Celju (»Gospa ministrica«). Opera Nedelja, 8. februarja ob 15. uri: »Faust«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »La Mascotte«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. februarja: »D hi ji lovec«. Proslava GOletnice pisatelja F. S. Finžgarja. Torek, 10. februarja: »Sedmi fantiček-. Gostovanje Tegernseerjev. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 8. februarja ob 15. uri: »Aladin«. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Ob 20. uri: »Ciganska ljubezen«. Premdjera. Ponedeljek, 9. februarja: Zaprto. Torek, 10. februarja: ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Ab. B. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 9. februarja ob 20. uri: »Ciganska ljubezen::. Gostovanje mariborskega gledališča. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Torek, 10. februarja ob 20. uri: »Gospa ministrica«. Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. Šah Bilanca dr, Aljehinove turneje po Jugoslaviji Že pred prihodom dr. Aljehina v Jugoslavijo smo omenili, da bo njegova turneja merilo za jakost posameznih mest v šahu. Kdor količkaj pozna šahovsko življenje v Jugoslaviji, bo zadovoljen z rezultati tabele, ki jo prinašamo. Presenetil bi ga kvečjemu na eni strani slab uspeh Ljubljane 111 še slabši Subotice, na drugi strani pa izredno visoka zmaga Zagreba. O Ljubljani je bilo govora dovolj, zagrebškemu rezultatu pa je brez dvoma nekaj prispevala utrujenost dr. Aljevina, kajti tam je igral peti zaporedni večer po produkcijah v Ljubljani, Mariboru inKarlovcu. Vendar pa moramo priznati, da bi Zagreb tudi drugače odnesel najboljši rezultat, ima namreč na razpolago razen 10 do 12 prvorazrednih igralcev celo vrsto povprečno močnih šahistov, katerih dr. Aljehin niti enega ni smel ignorirati. Podobno je bilo v Beogradu, tudi tam se more iz rezultatov sklepati, da ima šah široko podlago. Čast Slovenije je rešil Maribor, ki se je postavil na tretje mesto. Dobro se je odrezala doslej v šahu manj znana Banjaluka. Tabela je razporejena po uspehu, ne po času. V drugi koloni so partije dobljene za dr. Aljehina. Udel. Dob. Zgub. Remis % Zagreb 35 20 7 8 31‘4 Beograd 36 23 1 12 19.4 Beograd 35 25 4 6 19-4 Maribor 29 23 4 2 17-2 Novi Sad 35 26 3 0 17-1 Banjaluka 35 27 3 5 151 Ljubljana 35 26 2 7 15-1 Sarajevo 33 27 3 3 13-6 Split 35 28 0 7 10‘0 Sombor 34 30 0 4 5-9 Karlovac 35 32 1 2 5-7 Subotica 37 34 1 2 54 Virovitica 35 33 1 1 4’3 Osjek 35 32 0 3 43 Vel. Bečkerek 25 24 0______1_____2j9 Skupaj ... 509 410 30 69 87'4 Za dr. Aljehina je celotni rezultat razmeroma ugoden, kajti simultanke z nad 80% niso pogoste. Zanimivo je primerjati dr. Aljehinovo turnejo s turnejo dr.Euwe-ja po Nizozemski Indiji, ki se je končala 7. rezultatom 612, +530, —32, =50, 85-7. Procentualno sta rezultata precej enaka, če pa upoštevamo, da je pri nas igral dr. Aljehin, smo lahko z rezultatom zadovoljni, kajti vsi drugi bi danes pri nas dosegli precej slabši rezultat. Turnir v Gotchorgu. V Goteborgu se je končal manjši turnir, kjer sta zmagala Lundin in Stolz s 5 točkami pred Flohrom. Po turnirju se vrši matcli Stolz—Flohr, oba zastopnika najmlajše generacije. Jfaernsm LuJv. Baraga Ljubljana Šelenburgova ulica 6. T«L 29-SO C. 5W. fieznorgue; 12 Roman (Copyright by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi ti Itvleiku, prepovedan.) »Zakaj?« je vprašal debeluh. »Ker Je treba, da držiš gobec«, Je dejal Bethke. »In tudi ti, Artur, ti gnila citrona.« Pionir Je ves prebledel. »Kaj pa hočem storiti?« Je vpraševal brez moči in se trdo oprijemal mreže za prtljago. »Treba je ukreniti tako«, je dejal Jupp zamišljeno,« da se človek oženi šele tedaj, ko ima že otroke, ki morejo sami kaj zaslužiti. Potem se mu ne more kaj tacega pripetiti.« Zunaj se Je plazil večer mimo. Oozdovl so ležali daleč, podobni temnim kravam; polja so se motno svetljikala v plavkastem svitu, ki je prihajal od oken vlaka. Samo dve uri še, pa smo doma. Bethke Je pripravil svojo tornistro. Prebival je v neki vasi, nekaj postaj pred mestom, zato je moral prej izstopiti.------------- Vlak se Je ustavil. Adolf nam je podal roko. Bili smo zelo razburjeni in smo klicali za njim. Spodtikal se je na majhni postaji ln okroževal s pogledi, ki so v eni sami sekundi vsesali v se vso pokrajino, kakor vsesa od solnca prežgano polje dež. Potem se Je zopet obrnil proti nam, toda ničesar več ni slišal. Ludvik Breyer Je stal, navzlic bolečinam, od katerih Je trpel, pri oknu ln mu zaklical: »Pojdi že, Adolf, tvoja žena čaka na te —« • Bethke se je ozrl k nam, zmajal z glavo ln dejal: »Tako zelo se pa ne mudi, Ludvik.« Videlo se je, kako ga je vleklo nekaj s silo nazaj. Adolf je bil Adolf. Toliko časa je stal Se pri nas, da se je začel vlak premikati. Potem šele se j® obrnil ln začel stopati proti vasi. »Kmalu U bomo obUkall,« sem zaklical m njim. Videli smo, kako je mahal čez polja. Se dolgo nam je migal z rokami. Dim iz stroja Je pihal mimo. V daljavi je stalo par rdečkastih luči. Vlak je vozli po velikem ovinku. Adolf je bil videti že čisto majhen, pika, droben človek, čisto sam na veliki temni planoti, čez katero se je razprostiralo mogočno, viharno svetlo, žvepljenasto rmeno, na obzorju se zgubljajoče, nočno nebo. Ne vem, saj to ni imelo nič opravka z Adolfom, ampak presunilo me je, ko sem videl, kako je šel en sam človek pod veličastnim nebom po veliki planoti polj, zvečer ln sam. Potem so se vrinila drevesa vmes. Postalo je bolj temno. Kmalu ni bilo ničesar več. Samo vožnja, nebo In gozdovi. V našem oddelku je postalo živahno. Tu notri so vogli, robovi, smrad, toplota, prostor in meje — tu so zagoreli od viharjev zaznamovani obrazi s svetlimi madeži očes; po zemlji, potu, krvi In uniformah diši — zunaj pa se suče negotovo svet ln ostaja zadaj, vedno bolj daleč, svet Jarkov ln granatnih lijakov, svet teme ln groze. Zdaj Je vse to samo še metež pred okni, ki nas ne moro več zajeti. Nekdo Je začel peti. Ostali so tudi začeli, tako da Je kmalu vse pelo, ves oddelek, sosednji oddelek tudi, ves voz, ves vlak. Vedno glasneje, vedno močnejše smo peli. Cela so se nam pordečila, žile napele. Peli smo vse vojaške pesmi, kar smo jih znali. Vstali smo In se gledali. Oči so nam žarele, kolesa vlaka so ropotala tiho k našemu petju. Peli smo in peli s hripavim grli ln zarjavelimi glasovi, pri tem smo silno čutili, da živimo. Stlačen sem bil med Ludvika ln Kosola tako, da sem čutil njiju toploto skozi moj suknjič. Premikal sem roki, obračal glavo, mišičevje se ml je napenjalo, Iz želodca ln lz kolen pa so vstajali tresljaji. Nekaj v mojih kosteh je šumelo, kot šumeča limonada, skakalo je v pljuča, na ustnice, v oči, da Je vozni oddelek kar zglnjal; tako je vse to v meni šumelo, kot šumi braojavni drog v viharju; tisoč ftlc Je zvenelo, tisoč cest se je Odpiralo. Počasi sem položil avojo roko na Ludvikovo foko in zdelo se mi je, da mora zgoreti — ko se je pa Ludvik ozrl proti meni, utrujen in bled, kot je bil vedno, nisem mogel od vsega, kar je bilo v meni, ničesar drugega spraviti na' dan, kot samo: »Ali imaš cigareto, Ludvik?« sem počasi jecljajoče vprašal. Dal ml jo je. Vlak je vihral, mi smo pa peli. Počasi se je pa začelo vmešavati v naše petje neko bolj temno mrmranje, kot je bilo ropotanej koles. V srat-kem presledku se je ropotajoče in na dolgo se valeče razlilo po planjavi. Oblaki so se povlekli skupaj; nastal je vihar. Strele so se tako vžigale, kot ogenj lz topovskih žrel. Kosole je stal ob oknu in zmajeval z glavo. »Sedaj še en vihar,« Je mrmral. Naenkrat je pa hlastno zavpil: »Hitro! Hitro! Tukaj Je.« Stisnili smo se k njemu. V svitu strel so stali na robu planote ozki, tanki stolpi ln se dvigali proti nebu. Gromeče je padala tema čeznje, toda ob vsaki streli na nebu so se nam približali. Naše oči so žarele od razburjenja. Kot orjaško drevo Je rastlo naenkrat pričakovanje med nas, čez nas. Kosole je pograbil svoje stvari. »Kje vse bomo v tem v enem letu sedeli,« Je dejal ln stegnil roki. »Na zadnjicah,« je pojasnil Jupp nervozno, toda nihče se mu ni smejal. Mesto nas Je naskočilo in potegnilo na se. Pred nami Je ležalo skoraj hropeče v divji luči, široko raztegnjeno; prihajalo Je k nam in ml smo se vozili v njega. Vod vojakov, vod domov se vračajočih, vod velikanskega pričakovanja. Vedno bližje ln bližje, ml smo pa dirjali nasproti. Zidovje se Je valilo nam nasproti, takoj bomo skupaj trčili. Strele švigajo, grmenje bobni. Misel vstrepeta: Kaj bo postalo, prepad ali domovina? — Potem Je visoko vskipelo od obeh strani kolodvora med ropotanjem in vskllkanjem. Močan dež se Je vlil. Klančina se Je svetila v mokroti. Ml smo brezzavestnl skočili notri. Z menoj Je skočil skozi vrata pes. Stisnil se Je obme. Skupaj sva tekla po stopnicah. F. «$. Vinz&cn* ? 6C letnik Težko bi v današnjih dueli našel človeka, ki bi bil tako globoko doma iz naših korenin, katerega podoba bi bila tako do daa pregnetena z vonjem in sveto prstjo naše zemlje in ki bi se bil tako navzgor in tako na vse strani razrasel v vse veje, na vsa pota našega življenja, kakor pisatelj in župnik Finžgar. V času, ko se pri nas tako viharno terja od pisatelja, naj »popusti posvetno rabo« in naj v svojih izolacijah živi samo nekemu daljnjemu, nedvoumnemu poslanstvu mimo vsega, kar se godi okrog njega, mimo vsega, kar se njemu in njegovim maje pod nogami in ruši nad glavo, v tem času se mlademu čloTeku zdi Finžgar kakor zdrav, klen, jeklen človek od vrha do tal, ki si je bil pač naložil, da išče v lepote našega življenja pot solncem, v lepote naše besede in vsega, ki pa nikoli ne zatiska oči pred stiskami in problemi dneva in ki zmirom seže povsod, kamor goreče kliče čas. Zato pa naše čestitke za njegov jubilej ne bodo nič manj veljale dragocenemu človeku v njem kakor pisatelju. Kadar jubilira majhen človek — saj Imajo svoje jubileje tudi majhni ljudje — takrat po navadi pridemo k njim in jim prinesemo kaj malega; kadar jubilira slovenski pisatelj, takrat gremo k njemu in ga prosimo, naj nam kaj pove, pa čeprav nam je že zelo mnogo ali morda tudi vse že povedal v svojih knjigah. Tako sem se napotil k Finžgarju, da ga zaprosim za kratek pomenek o nekaterih stvareh, o katerih bi nam ravno on lahko še kaj dejal. Finžgar je v naši literaturi najbolj svetel predstavnik človeka, ki je s kmetov doma in ki je do konca ostal zvest svojemu poreklu. Vse njegovo bogastvo je pravzaprav dediščina slovenske kmečke domačije, skoraj vse, kar nam je Finžgar, je iz naše zemlje in iz naše kmečke hiše doma.* Pa sem ga zaprosil, naj mi pove kaj malega o tem, kako sodi on o slovenskem kulturnem delavcu in o pomenu njegove organske vezanosti na naš kmečki dom. , , . » »Meni se zdi,« je pripovedoval pisatelj, >da se imamo Slovenci uprav tej vezanosti na naš kmečki dom, naši ukoreninjenosti v grudi in skromnih bajtah zahvaliti za vse tiste čudovite uspehe, ki jih Slovenci na vseh poljih pravzaprav dosezamo. Od tod je tudi prišlo, da smo Slovenci tako s*»to ono, da je tako živa organska kontinuiteta od Ljubljane pa do naSe zadnje vasice, tista kontinuiteta, ki.jo naši bratje Hrvati in Srbi v svojem kulturnem obratu kar pogrešajo. Mi vsi smo dobili od doma življenjsko zapoved in nagon, da moramo delati. Mi vsi smo od tam, kjer se Je veliko delalo in trpelo za obstoj. Prav zaradi tega je pri nas povsod toliko idealnega dela, ki človeku ne vrže nobenih materialnih koristi, in prav to delo nas je napravilo In ohranilo to, kar smo. Tukaj mislim predvsem na literarno delo; poglejte, Cankar, eden naših največjih ustvarjalcev, Je živel v bedi in v dolgovih umrl. — Drugo, kar smo prinesli z doma, je jezik. Pri narodih z veliko kulturo, kjer je jezik že dognan in skoraj dovršen, pri-tiče meščanu velika naloga, da ta svoj jezik ohranja in ga predaja naprej, pri nas pa je jezik sredi razvoja in razmaha, naš jezik se še zmirom gradi. Cankar, Zupančič, Prešeren — vsi so zajemali tam, kjer je lepa govorica doma, na kmetih, tako da premoremo dandanes čist, čistokrven jezik, ki ga naj zdaj samo še učenjaki otre-bijo, kakor vedo. Brez tistega velikega, nikoli poplačanega kulturnega dela, ki ga vrši slovenski pistelj, bi se vse to bogastvo našega govora in duha pogubilo. In — kar tudi ni zadnjega pomena, posebno mislim tu na duhovski stan — ker smo sami bili s kmetov doma, smo našega preprostega človeka tudi znali pridobiti zase in za našo kulturo. Ce bi mi ne bili znali v dialektu govoriti in če bi ne bili mogli razumeti našega kmeta, bi naša kultura nikoli ne mogla tako prežeti naših širokih ljudskih plasti, kakor jih je.« Odtod je prešel razgovor na vprašanje, kakšna funkcija pravzaprav pripada pisatelju v narodu. Zadnji čas se pri nas čezda-lje bolj pogostem javljajo zahteve, naj pisatelj nikar preveč ne hodi med narodom in naj mu nikar preveč naravnost vsega ne daje. Pisateljev poklic pa je vendarle najbrž, delati za človeka, ki je in ki bo. »Vsak pisatelj«, je dejal Finžgar, »vrši v svojem narodu zelo važne opravke, pa naj bo že najbolj preprost, srednji ali največji. Jaz mislim, da mora eden zmirom utirati pot najvišji kulturi. V literaturi Je največja umetnina, biti zelo preprost in velik umetnik obenem, kakor so bili najvišji vrhovi svetovne literature ali pa Prešeren pri nas — zelo mnogo njegovih nadvse lepih pesmi lahko vendar razume tudi najbolj preprosto kmečko dekle. Jae bi dejal, da mora biti umetnina takšna, da Jo človek razume že zaradi tega, ker Je človek.« Na koncu sem bil vsiljiv še z enim vpra-Sanjem: Kako kaj Finžgar sodi o mladih v našem slovstvu. »Prvič: v mladih, v njihovem slogu, v njihovem živem, živahnem poglabljanju v brezdna človeške duše vidim neko novo sposobnost, ki je mi starejši nimamo. Jaz imam vero vanje. Rasli bodo, če bodo veliko delali in veliko trpeli. Iz drobcev, ki smo jih videli doslej, bodo zrasla ^potem še velika dela, ki bodo šla vzporedno z deli drugih narodov. Drugo, kar mora človeka na mladih še posebej razveseliti, pa je tisto spoštovanje do prepričanja med seboj, tista pravičnost, s katero cenijo vsako umetniško dobro delo, ki ji strujarstvo nikoli ne zatisne oči. Edino, kar bi jim človek morda oporekel, je to, da v svoji mladi revoluciji malo preveč želijo — pa to se najbrž le nerodno izražajo — vse staro podreti. Brez kontinuitete pač ni nobena stvar na svetu mogoča, samo po nji lahko vse skupaj raste navzgor. Pa jaz zaupam vanje in samo čakam, da bodo s sredstvi, ki jih premorejo, ustvarili tudi velika dela.« Frl. ¥ Franc Sal. Finžgar se je rodil dne 9. februarja 1871. v Doslovičah pri Breznici kot sin kajžarja in krojača. Študiral je gimnazijo v Ljubljani in jo dovršil z odliko, potem semenišče. Kaplanoval je v Boh. Bistrici, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, bil ekspozlt pri Sv. Joštu, župni upravitelj v Škofji Loki, kura-tor v ljubljanski prisilni delavnici, potem župnik v Zelimljem, v Sori in naposled v Trnovem pri Ljubljani. Finžgar velja za najboljšega slovenskega ljudskega pisatelja. Literarno •« je začel udejstvovati že kot gimnazist v Alojzije-vižeu in je že tedaj napisal svoji prvi večji povesti »Gozdarjevega sina« in »Zaroko o polnoči«. V semenišču se je potem nekaj časa ukvarjal predvsem z mladinsko književnostjo. Kot kaplan v Boh. Bistrici je postal sotrudnik »Doma in Sveta«, kjer je objavljal najprej pesmi. Kmalu pa je dal verzom slovo in se vrnil k svojemu pravemu poklicu — pripovedništvu. Leta 1902. je napisal svojo znamenito ljudsko igro »Divji lovec«. V tej dobi je poleg nekaterih romanskih konceptov napisal celo množico črtic in novel, ki jim je leta 1904 sledil roman »Iz modernega sveta«, povest iz delavskega življenja, v kateri se ljubavna zgodba dveh ljudi prepleta z boji delavstva s kapitalom. Kmalu za tem je sledil obširno zasnovani roman »Pod svobodnim solncem«, nekaka epopeja iz zgodovin« osvojitve Balkana po Slovenili, mogočna slika življenja naših davnih prednikov in cesarskega Bizanca. Ta roman pomeni preobrat v Finžgarjevem umetniškem oblikovanju. Po dobi molka in študija so sledile stvari, v katerih je do popolnosti izrazil bogastvo govorice svoje domačije in ki so oblikovno v sebi povsem uravnovešene: Nad petelina, Dekla Ančka, Boji, Kronika gospoda Urbana itd. V ta čas spadajo tudi drame: Naša kri, Veriga, Razvalina življenja. Zadnji čas si pridobiva Finžgar kot urednik naše najboljše ljudske revije Mladike in knjig Mohorjeve družbe zelo mnogo zaslug za razširjanje lepe knjige med narod, pa tudi kot mentor mladih literarnih rodov. Tlazslava 'Malije Jame Dve dvorani Jakopičevega paviljona v Tivoliju sta napolnjeni z deli Matije Jame. Hiter pregled razstavljenih 80 platen zadostuje, da sprevidimo, da imamo opravka i starim znancem, ki deluje, razstavlja in reprezeritir* naše slikarstvo nepretrgoma že trideset let. Jama si je pridobil v tem času ime mojstra in umetnika ter svoj sloves z uspehom zastopa tudi s najnovejšo kolekcijo, delom preteklih dveh let. Razstavljalec pripada skupini naših iinpresl-jonistov, ki so prvi posredovali vrednost slovenskega slikarstva širšemu svetu s priznanjem; ta skupina dane* še krepko živi in ustvarja kljub temu, da ji mlajša in mnogo, mnogo številnejša generacija prav tako krepko nasprotuje s svojim delom, še bolj pa s svojimi ideologijami. Naturno je, da bodo starejše mlajši fizično preživeli, želja pa je, da bi razmeroma ustvarili tudi toliko dobrih slikarskih vrednot, kolikor jih je mloštevilna družina naših impresionistov, in te celo iz najinteresantnejšega samouštva. Impresijonizem je izpeljal veselje o-česa nad vtisi vsega vidnega izza slepih oken ateljejev ter od zaprašenih šolskih metod, na svetlobo in sveži zrak, vrnil je barvi mesto, ki ji v slikarstvu gre ter je pripomogel tudi h generalni reviziji likovnih tvorb preteklosti. Revizionisti te preteklosti so oživili mnogo pozabljenih sodobnikov prošlih vekov in kultur in nam razgrinjajo čim aalje večji kompleks zan-kanja in razvozlavanja problemov v področju likovne umetnosti. Vendar se ta na novo odkriti materijal uvršča med slikarsko pomembna dela le, če ustreza tudi njegova slikarska stran i svojo individualnostjo in mojstrstvom. Produkcija naše mlajše generacije trpi na pomanjkanju slikarskega znanja in slikarske kulture; njeno koketiranje s hitro se menjajočimi programi in kratkotrajnimi eksperimenti jo zavaja na stranpota, ki mnogokrat s slikarstvom nimajo opravka, jo tako mčde in odvrača od poglobljenja v apriorno sestavino umetnika-slikarja, ki je: znati slikatiI Tako se nam pre-zentirajo namesto' dobrih slik grafična dela na platnu ali dekorativne kompozicije, ki bi bile zase zanimivi risarski kartoni, kolorirani pa pričajo o neorijentiranosti v stroki; vidimo slike s posnemanimi rokopisi dobrih in prav zaradi njihovega individualnega slikarsko tehniS-nega rokopisa neposnemljivih tujih mojstrov, vidimo mnogo napornega iskanja in malo prepričevalnih izsledkov: vse zato, ker je na teh delih barva kot izrazno slikarjevo sredstvo u-porabljana z nedognanim znanjem. Tega znanja pa ne manjka našim impresionistom in tudi Matiji Jami ne. Jama je predvsem slikar. Barva mu riše, skicira, oblikuje, konstruira perspektive, vzdržuje red, zagovarja in priča resničnost njegovega umetniškega u-stvarjanja. On je plenerist; priroda • svojo šta-fažo je njegov model, ki jo nepretrgoma obdeluje. Luč interierja ga ne zanima, pravtako n« komponiranje zgodb in literarnih domislic, tuje so mu transpozicije miselnih konstrukcij. Njegova umetnost je enostavna; pod vplivom neposrednih optičnih vtisov iz nature si je izoblikoval svoj umetniški izraz. Natura mu vrača zvestobo za zvestobo t vedno novimi razodetji svojih videznih lepot, v katere jo oblači spremenljiva, kratkotrajna luč. Jama je mojstrski lovec teh begajočih razsvetljav, ki so v njegovem delu tem posrednejše mojstrovine, čim krajše so trajale impresije in našle pot v direktno akcijo slikarskega skladja za novo u-metnostno tvorbo. Dasi se Jama rad skuia v zmagovanju kontrastov luči in sence in to tudi onih efektno teatralnih jutra in večera, vendar ni v njegovem delu ničesar banalnega; tako preko bežnih skic, kakor preko platen večjih formatov j* prepeto tkanlvo uravnovešenih odnosov tonskih vrednot Izrazito jamovsk« koordi- nacije lirične čustvenosti in tako svojstvenega rokopisa, da se delo te roke razlikuje in spozna od drugih ne le v Ljubljani, ampak tudi v Berlinu ali v Parizu. Osemdeset slik take fakture je dolgočasnih in monotonih na eni razstavi, slišimo. Reg je: tudi osemdeset aktov bi bilo dolgočasnih, ali osemdeset portretov, ali osemdeset vnebohodov od ene roke, ker umetnine ne morejo delovali s takimi senzacijami, da bi naslikan gozd šumel in oddajal kisik, da bi se portretiranec glasno predstavil in bi voda slapa resnično škropila. Ne, tega umetnina ni v stanu dati; je pa v stanu na široko razpresti slikarjevo borbo snovanja od mnogih izrednih študij, preko figur, krajin, kakor Rečice (št. 22) in drugih slapov do Sastavcev (št. 7). V tej borbi slikarjevi za umetnostno uveljavljanje so skrite senzacije, ki moiiotonost naglo spremene v živahne zanimivosti, če nam je na spoznanju z njihovimi intimnostimi. Zato je potrebno nekoliko truda in šolanja potom slik; s svojo stalno navzočnostjo v naših stanovanjih nam dele one tako izdaten pouk, da ž njim kmalu odva-gajo svojo kupnino. In slik« naših impresionistov so prav zaradi svoje izredne slikarske razvitosti in slikarskih vrednot najprikladnejši vzorci za šolanje slikarskega ukusa in kulture. J. Z. O gledališču (Nekaj misli ii predavanja, ki ga je pred dnevi imel v Kranju Milan Skrbinšek, igralec in režiser našega Nar. gledališča.) Religija, morala in umetnost so tesno zvezane med seboj. Gledališče se je pojavilb v tesni zvezi z vero, njega zadnja funkcija pa je morala. Gledališče ne sme biti puhlo zabavišče, temveč je naš prijatelj, b kateremu zahajamo kakor k pesnikujočemu modrijanu. Včasih pa nam je tudi klovn, kd uam s kontrasti kaže, da ie na svetu mnogo trpkega Gledališče mora biti umetniško, častiti mora lepoto, buditi v nas zavest, da je praizvor vsega lepega božanski. Gledališče je kompleks z dvema polovicama, ki ju loči zastor. Svet za zastorom je gledališka ansambel, svet pred njim pa občinstvo. Oder je odgovoren za duha v občinstvu. Vodstvo gledališča mora skupno z režiserji postaviti repertoar, katerega glavni akcent mora biti estetično in etično vzgojen. Repertoar naj bo zasnovan v duhu naroda, kateremu gledališče pripada, toda s širokim pogledom na vse človeštvo naj rasto vse kulture vzporedno. S posebno ljubeznijo je treba vprizarjati slovenska dela. Tu je najvišja naloga našega gledališča. Vprizarja naj se najboljše v najboljši in to v slovenski zasedbi. Pri izbiri repertoarja naj se upošteva bistvena naloga dotičnega odra, razvojna točka igralcev in občinstva. Pravico do umetniškega udejstvovanja imajo vsi v enaki meri. Samo na ta način se bo razvijala celota Igralci se morajo strniti v ljubezni do gledališča. Režiser in igralec se morata združiti kot človeka. Režiser je slučajno na tem mestu, ker ima dar za to. Pri njegovem delu ne sme biti zapovedovanja, zapoveduje le skupni cilj. Kakor živ trak mora biti vez med režiserjem in vsemi igralci. Režiser ne sme ločiti igralcev po velikosti vloge. Vsak mora postaviti celega človeka na oder. Igramo radi celote in ne radi sebe Predstavljati moramo človeka, četudi nima spregovoriti niti besede. Odru moramo služiti, ne pa na odru se kazati. Neizogibno se zgodi včasih, da si želi cela vrsta igralcev baš isto vlogo. To je lepo hrepenenje, če je čisto. Dobro je, če igra več igralcev isto vlogo. Vsi pa morajo biti toliko objektivni in nesebični, da jim je vseeno, če le kdo med njimi boljši. To naj jim bo pobuda. Ko je repertoar določen, ga je treba razdeliti med režiserje. Pri tem se mora postopati individualno, zato mora vodstvo dobro pozna- Petdeset let smrti F. M. Dostojevskega. Veliki ruski pisatelj Fjodor Mihajlovifi Dostojevski, ki Je v svojih romanih razkril najbolj skrite globine človeških duš, je pred petdesetimi leti, dne 9. februar- i 1881, umrl v Petrogradu. Njegova dela so med naj večjimi, kar jih premore svetovna literatura. ti svoje režiserje. Ko dobi režiser v roke dramo, ki naj bi jo uprizoril, jo prebere, in kakor jo občuti, taka mora biti njegova koncepcija drame. Režiserju ne sme biti važno predvsem dejanje, ampak ideja, ki jo drama kaže. Do izraza mora priti to, kar nam je pisatelj hotel povedati. Režiser mora poudariti tiste scen«, ki to idejo poudarjajo. V tem smislu je igralska umetnost produktivna, ne samo reproduktivna. Drama sama po sebi je samo partitura, za katero je treba poiskati njen klavir, in to je oder. Oder bo šele dal besedam zvok. Paralelno z vsebinsko gre umetniška važnost. Režiser mora imeti pred sabo točno sliko razpoloženja na odru, ki odgovarja ideji drame. V to razpoloženje nas mora postaviti že s prvim akordom Ni važno, da ustvariš samo sceno, vse malenkosti, ki Jih spraviš na oder, morajo govoriti isto govorico. Imamo vloge, ki so simpatične in antipatične. Posebno igralke nočejo igrati antipatičnih vlog. To so stare vloge. Toda saj ne gr* za igralko, ampak za ženico, ki mora reg vplivati kot starka. Nepravilno je tudi, da občinstvo ne loči vloge od igralca. Kritika^ o gledaliških predstavah mora biti stvarna. S posebno pozornim očesom mora gledati na začetnike. Biti začetnik, to je nekaj lepega. Začetnik je nov človek, ki ima še bodočnost. Zato moramo vzgajati in negovati naraščaj z ljubeznijo. Posebno poglavje so jubileji igralcev. Jubilej mora biti mejnik na poti, ki jo je napravil oder. Umetnika ne smemo slaviti kot človeka, amoak se moramo veseliti, da je tu človek, skozi katerega zveni večna lepota kakor skozi živo struno. Umetnik podaja, občinstvo uživa. Tudi za uživanje je treba nekaj tistega, kar ima umetnik, da lahko ustvarja. Poklicne umetnike mora vezati ljubezen do odra in to je glavno. Diletantski odri niso nevarnost za poklicno gledališče. Nimamo dramatične šole. Na podeželskih odrih pa se včasih najdejo talenti, ki gto-pijo lahko tudi na poklicni oder. V zadnjem času je začela prodirati na naš« podeželske odre moderna inscenacija, ki j« navadno golo posnemanje tistega, kar je kdo videl v Ljubljani ali kje drugje. Glavno ni okvir, glavno je, kako igramo. Kulisa naj n« sili v ospredje, igralec je bistveni d©l gledališča. Proti mehanizaciji je edino sredstvo humanizacija gledališča. Sinlonični koncert V petek, dne 6. t. m. je priredilo Narodno gledališče svoj drugi sinfonični koncert v tej sezoni. Pod vodstvom dirigenta Škerjanca je izr«. jal ojačen operni orkester (sodelovali so člani Orkestralnega društva Glasbene Matice) krasen program: Mozartovo sinfonijo v Es- duru, Lisz-tovo sinfonično pesnitev »Tasso, lamento e trion-fo«, Debussijev »Faustov popoldan« in Ravelov valček. Višek sporeda je bil vsekakor Mozart, mislim na kvaliteto skladbe in izvajanja. Tudi pri Mozartovi sinfoniji ni bilo čuti premoči pihal in tolkal nad delikatnimi godali, pri Lisztu in Ravelu bi bil močnejši godalni korpus stvari le v prid. Tudi Del>ussy ni pogrešal ravnovesja. Po Mozartu bi uvrstil kot najboljšega Liszta in nazadnje Ravela. Oba poslednja sla usmerjena precej na vnanji efekt in ni izključeno, da sta marsikomu tudi v resnici najbolj ugajala. Zlasti Ravel, ki je poskrbel za frapantno učinkovit konce, ki je taka mojstrovina, da ga precej dolgi in utrudljiv valček skoraj ni vreden. Vsekakor smo Škerjancu hvaležni, da nas postopoma seznanja z najboljšimi deli francoske glasbe, zlasti moderne. Škerjanc je delal počitniški dirigentski tečaj pri Weingartnerjii in je res od lanskega leta vidno napredoval. Skoraj ves čas ni pogledal v partituro in je oddirigiral spored na pamet. Orkester je pariral prav dobro, vidi se, da so vsi bili z dušo pri stvari. Velika unionska dvorana je bila zopet polna. In to navzlic tonfilmu, pred-pustu, mršavemu vremenu in drugim podobnim okolščinain. Odobravanja po posameznih torkih ni bilo ne konca, ne kraja, da bi človek od radosti kar zavriskal. Prav zdi sc mi, da bo beda. stim tonfilmskim operetam pri nas kmalu odklenkalo. Bogme, bil bi že skrajni časi Slavko Osterc. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Radivoj Rehar: Zdaj zima Je_______________ Zdaj zima je pri nas in sneg pokriva polja, dol in breg; f>a skoraj, skoraj bo minila n spet bo cvetna pomlad vzklila.,, Takrat ne bomo po bregeh, nič več d reali na saneh; pa si na vrbove piščali v veselje bomo zaigrali..« Sv. Ilija in bogatin Prevel: K. M. Ugleda »veti Ilija bogatina, ki vozi na vrtnin voz moke, za njim pa siromaka, ki nosi na Timi le malo vrežico. Bogatin se ozre in zagleda siromaka, hitro ustavi in ko pride revež do njega, mu reže: »Kaj bi se mučil z vrečo? Položi jo rajši na moj vozi Živinčeta so možna in bi lahko vlekla ie en tako navrhan voz. Ti le pojdi po bližnjici domov in ne skrbi za moko. Odložil ti Jo bom pred hišo.« Siromak položi svojo vrečo na voz, se oddahne in reče: »Hvala tl, človek! Ze dva dni nisem ničesar okusil. Napotil se bom po bllžnici domov, da napravi žena ogenj in ml kaj skuha, da si opo-morem.« Ko bogatin to sliši, pokrije hitro s plaščem torbo, iz katere moli presna pogača, da je siromak ne bi zagledal in ga poprosil za košček. Ko se pa siromak oddalji, skoči bogatin na voz ln prične presipavati njegovo moko v svojo vrečo. Vse to gleda in posluša sv. Ilija in ko opazi tatvino, se tako razjezi, da pograbi strelico in i njo pobije bogatina. Pa se tedaj oglasi Bog ln mu reče: »Ilija, Ilija, kaj si napravil?« Sveti Ilija mu odgovori: »Delal je krivico, zato sem ga ubil.« Bog reče dalje: »Ilija, Ilija, ti si hud sodnik. Nisem te li zato postavil, da sodiš na zemlji po pravici? Zakaj nisi obsodil bogatina rajši na beraško palico, a siromaku pomogel do bogastva? Ker nisi pravičen, ne boš več sodil ljudi na zemlji, temveč boš živel na nebu!« In tako je prišel sv. Ilija na nebo, kjer mu Je Bog dal oblast nad strelami in gromovi. Fr. B.: Lisica brez repa (Basen.) Lisica v pasti rep pusti, brez repa smrti ubeži... Zavidna drugim, skliče zbor, -azvije tale jim govor: >Kaj treba repa, vprašam vaa, ko v begu le ovira nas? Brez repa mene tu poglejte, če nisem boljša, pa povejte!« Pa dvigne v zboru se lisjak, ponosno suče svoj meti jak: »Pritrdil rad bi ti, sestrica, ker, kar si rekla, je resnica, a dokler še svoj rep imamo, nasvetom tvojim — se ne vdamo!« Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in Mina iz Kosturja. (Dalje in konec.) Pa odide tri sto janičarjev, E a odide k belemu Kosturju... larko gre na Sveto goro slavno, da pomoli in da izpove se, ker zagrešil mnoge je pregrehe. Samostansko tam nadene kuto, brado rasti si pusti kosmato in na glavo kamilavko dene, vrže uren Šarcu se na pleča in odjezdi ravno v Kostur beli. Ko prispe do Minovega dvorca, Mina pije rujno vino staro, streže ž njim mu — Markova družica... Vpraša Marka Mina iz Kosturja: »Hej, ti črni samostanski oče, kje dobil si lisastega konja?« Odgovarja kraljevič mu Marko: >Vse povem ti, gospodar moj Mina! Bil sem pravkar v sultanovi vojski, tamkaj doli daleč na Arabskem; bil tam z nami čuden je neumnež, ki so rekli kraljevič mu Marko, S a poginil v borbi je krvavi, az na zadnji spremil sem ga poti po krščanski veri svoji pravi, pa dobil sem — konja za plačilo.« Ko to sliši Mina iz Kosturja, od veselja na noge poskoči, pa poreče kraljeviču Marku: »Da si zdrav mi, samostanski očel Glej, devet že let nestrpno čakam, da izvedel tako bi novico, ker razdrl Markove sem dvorce, vse razdrl, z ognjem jih popalil, odpeljal mu lepo ženo mlado — ali nisem ž njo se še oženil, ker sem čakal, da pogine Marko. Zdaj boš, oče, ti poročil naju!« (Povest o navadnem psu brez pasme.) Vuli je bil majhen rumen pes brez pasme, kar pa še ne pomeni, da je bil čisto običajen pes, z močno rumeno dlako. Takšen psiček je najbolj pomešana mešanica vseh psov in združitev vseh pasem, in dasi brez pravega rodovnika, je bil starejše in boljše pasme, kakor katerikoli iz njegovega plemenitega sorodstva. V njem je namreč narava poizkusila obnoviti šakala ,pradeda vsega pasjega rodu. Talc-le navadni kužek je bistroumen, gibčen in vztrajen in za trd življenjski boj mnogo bolj usposobljen, kakor katerikoli njegovih čistokrvnih sorodnikov. Zamislimo si, da bi izpostavili takega preprostega vaškega psa, ruskega hrta in angleškega buldoga na zapuščenem otoku. Kaj mislite. kateri od teh treh bi bil po šestih mesecih še živ in zdrav? Nedvomno tisti zaničevani rumeni psiček. Sicer ni bil uren kakor hrt, a zato ni bil pristopen raznim pljučnim In kožnim boleznim, kakor ta. Tudi ni imel moči in ne besnega poguma buldoga, pač pa, nekaj, kar je tisočkrat vti vredno, imel jt idrav razum Ni torej čuda, da se ta rumena mešaDica uspešno preživlja v življenjskem boju. In resnično se v njem močno odražajo lastnosti šakala. Torej pozor pred njimi Kajti zvit je in pogumen in tudi ugrizne kakor volk. V njegovi Vzame knjigo preodeti Marko, vzame knjigo, Mino poročuje, poročuje — z lastno svojo ženo! jpa pričnejo rujno piti vino, vino piti in se veseliti. Pa poreče Mina iz Kosturja: »Slišiš Jela, srce mi in dušal Do sedaj si Markoviča bila, od sedaj le Minova si žena. Pojdi draga, doli v klet globoko in prinesi tri pesti zlatnikov, da obdarim dobrega meniha!« Pa odide Jela v klet globoko in prinese tri pesti zlatnikov, a ne onih Mine iz Kosturja, temveč onih — Marku odnešenih .,, Zraven sabljo še prinese staro >Na še sabljo, oče prečestiti, in poda jo črnemu menihu: za spomin na — kraljeviča Marka!« Vzame Marko sabljo zarjavelo, vzame sabljo in jo ogleduje, pa poreče Mini iz Kosturja: »Gospodar moj, Mina iz Kosturja, je li smem na svatovščini tvoji se v meniškem zavrteti plesu?« Odgovarja Mina iz Kosturja: >Daj, če hočeš, oče samostanski; daj, če hočeš, kdo bi ti to branil?« Skoči Marko na noge junaške, zavrti na desno se in levo — strese ves do temeljev se dvorec! Pa potegne sabljo zarjavelo, maliuje ž njo na desno in na levo, >a odseka Mini ruso glavo 'n zakliče iz globine grla: »Brž na noge, zvesti janičarji! Mrtev trinog Mina je Kosturski.« Navalijo hrabri janičarji na gradove Mine iz Kosturja, pa podrejo jih in pokončajo, pokončajo, z ognjem vse požgejo., Vzame Marko svojo ženo zvesto, vse blago in vse zaklade silne, pa povrne v kraljevski se Prilep, vriskajoč in pevajoč veselo.., te,« bo mrmrali medvedje, ko tudi tega ni bilo nazaj; in so poslali na jug še tretjega. Ta se ■icer ni utopil in tudi od vročine ni poginil, ustrelila pa ga je človekova krogla. I Tedaj so bili severni medvedje obupani; hoteli so že vsi na pot na jug, ko so ugledali divjo raco, ki se je vračala s svojega zimovanja in jo vprašali: »Povej nam, račica, si li kje videla naše izvidnike?« »Kako bi jih ne,« Je odgovorila raca. »Prvi se je utopil, drugi Je od vročine poginil, tretjega pa je umorila človekova krogla.« Spogledali so se tedaj beli medvedje in vedeli so vse. Od takrat ni nikogar več zamikalo zapustiti mirno, varno in srečno ledovje mrzlega severa...« In mala Ivica Je vedela, zakaj žive beli medvedje na mrzlem severu. Uganka Sem ptica, ki oznanjam čas pomladi: »Zdaj vriskaj svet, veselja se raduj!« Zato me vsi, prav vsi imajo radi in oponašajo me: >Cici-cici-fuj!« . —o— Rešitev prejšnje uganke: puran. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 25. Nagrado dobi Krista Lobnikarjeva, učenka II. razreda ljudske šole na Gomilskem, Rešitve današnje uganke bo uredništvo sprejemalo do srede, dne 11; t. m. Pošljejo naj se na naslov: Uredništvo »Mladega Jugoslovana«, Maribor, Aleksandrova c. 24. Radislav Rudan: Beli medvedje »Zakaj žive beli medvedji na ledenem severu, če je tam tako mrzlo in pusto?« je vprašala sočutno mala Ivica strica pomorščaka, ko je dokončal pripoved o svojem potovanju po Severnem ledenem morju. »Zato, ker so spoznali, da jim je tam še najbolje,« je odgovoril strie. »Kako pa so to spoznali?« je hotela vedeti Ivica, saj veste, kako radovedni so otroci. »Povem ti,« je dejal stric. »Takole je bilo. Slišali so beli medvedje, da je na jugu toplo, da so tam zelene trate, temni gozdovi in Se dalje doli palme in pomaranče. Pa jih je prevzelo veliko hrepenenje po tistem lepem jugu, in sklenili so poslati tjakaj svojega izvidnika. »Pojdi,« so rekli velikemu stasitemu belogriv-cu, »na jug, in pridi nam povedat, če Je res, kar smo slišali!« In pelogrivec je sedel na odlomljeno ledeno ploščo in morski valovi so ga nesli vedno dalje proti jugu. Tako je prispel daleč na Atlantski ocean, a tam je bilo morje tako toplo, da se je led stalil in belogrivec se je kljub dolgotrajnemu napornemu plavanju — utopil. »Tako dobro mu je, da je pozabil na nas,« so ugibali njegovi bratje, ko ga niso mogli pričakati. In so odposlali še drugega za njim, da ga najde in povpraša, kako in kaj. Srečno Je beli popotnik prispel v južne dežele, a tam je bilo tako vroče, da je od vročine poginil. »V sreči vsakdo rad pozabi na dom in bra- Kako love v Sibiriji pozimi zajce ar- Ad 1. V mraku položi kmet v bližini svoje koče v sneg kamen, na katerega postavi svečo. Ad 2. Zajčka pa, kakor veste, privabi svetloba v bližino. Ad 3. Revčku, nevajenemu take luči, pričnejo teči debele solze, ki mu radi hudega sibirskega mraza na licih sproti zmrznejo, tako da je čez nekaj časa vsa glava podobna kepi ledu. Ad 4. Ubogi zajček mora končno poginiti. Zgodaj zjutraj pa pride kmet, ki ga z veseljem pobaše v malho. c. (Kogar ta slika in zgodba ne prepriča — temu res ni za pomagati.) naravi je neka posebna, divja čud, ki se more spremeniti v najgrše izdajstvo, in to vzlic vsem tistim boljšim lastnostim, radi katerih imamo ljudje pse tako radi. Tam zgoraj v Škotski, v Cheviotskih gorah, se je skotil mali Vuli. Njega in še enega bratca so ohranili živa. Njegovega bratca za to, ker je sličil najboljšemu psu okolice, njega pa, ker je bil mali rumeni lepotec. Svojo mladost je preživel kot pravi ovčarski psiček v družbi z izkušenim škotskim ovčarjem in starim pastirjem, ki ni imel dosti manj izkustev, kakor ona dva. Ko je bil dve leti star, je bil Vuli že popolnoma dorastel in izučen v ovčji službi. Poznal Jih je vse od rogov pa do kopit. Njegov mojster, stari Robin, se Je že slednjič tako zanesel na njegovo bistroumnost, da je čestokrat ostal vso noč v krčmi, medtem ko je Vuli čuval kuštrave bedake na gričih. Svojo učenost si je polagoma pridobival in po večini je bil razumen mali pes, ki ga je čakala lepa bodočnost. Nikdar ni zaničeval tistega omejenega Robina. Stari pastir z vsemi svojimi slabostmi, s svojim večnim hrepenenjem po najljubšem stanju — pijanosti — in s svojim skodranim razumom, je bil navadno sirov napram Vuliju, in Vuli mu je to plačeval z nenadkriljivim spoštovanjem, da bi starega zato zavidal marsikakšen velik in moder moz. \ uli si ni mogel predstavljati višjega bitja, ki., or je bil Robin. In vendarle so bile vse življenjske in duševne sile tega bitja udinjane za b°rih pet šilingov*) tedensko, kajti Robin je služil pri malem živinskem kupčevalcu, ki je bil pravi lastnik Vulijevih varovancev. Ko je ta gospod ukazal Robinu gnati čredo v Yorkshire na sejem, je bil pri tej zadevi od vseh 376 prizadetih bitij najbolj prizadet Vuli. Potovanje skozi Northumberland je prebil brez posebnih doživljajev, čez reko Tyno so prepeljali ovce na brodu in jih varno izkrcali na zakajenem South Shieldu. Visoki dimniki tvornic so pravkar pričeli svoje dnevno delo in bruhali cele oblake hlapov in neprodimega svinčenosivega dima, ki je zatemnil ozračje in visel nad mestom ,kakor ob bližajočem se viharju. Ovce so domnevale, da se pripravlja Izredno močan vihar, in so se vsled tega tako vznemirile, da so vzlic svojim stražarjem zbezljale v mesto v 374 različnih smereh. To je Robinov tenak razum razdražilo do skrajnega kotička. Več ko pol minute je neumno strmel za dirjajočimi ovcami in nato šele ukazal: »Vuli, •) 1 angl. funt je 20 lilingov, pribl. 276 Din. vrni jih! Vuli spravi jih nazaj!« In po tem hudem duševnem delu je sedel, si pripalil pipo, izvlekel iz žepa pletenje in nadaljeval svojo poldovršeno nogavico. Robinov glas je bil za V uli ja glas boga. U-bral Jo je v 374 različnih smereh, ulovil in obrnil 374 različnih potnikov in jih zgnal do brodnikove hišice, kjer je Robin mirnodušno opazoval to njegovo početje. Končno je Vuli — ne Robin — dal znak, da so zopet vse ovce skupaj. In stari pastir je nadaljeval s štetjem: > ... 370, 371, 372, 373.. « »Vuli,« je dejal očitajoče, »še ena manjka.« In Vuli strt od sramu, je zbežal nazaj, odločen, da prebrska vse mesto in najde pogrešano ovco. Ni minilo dosti časa, ko je dopovedal nek dečko Robinu, da je že vseh 374 ovc na mestu. Sedaj pa je bil Robin v zadregi. Njegov gospodar mu je bil ukazal hiteti v Yorkshire. Vedel pa je tudi, da se ponosni Vuli ne povrne prej, dokler ne iztakne kje ovce, pa četudi bi jo moral ukrasti. Takšne reči so se bile že zgodile in vselej so se razvile v zapletene prizore. Kaj naj torej stori? Njegovih pet tedenskih šilingov je bilo na tehtnici. Vuli je bil dober pes, bila bi velika škoda, ko bi ga zgubil, toda tu so bili gospodarjevi ukazi, in potem, če bi Vuli res kje ukradel kako ovco, da bi dopolnil število, kaj pa potem — in zraven tega še v neznanem kraju? Slednjič se je le odločil prepustiti Vulija usodi in odrinil je sam z ovcami, in kako je potem prišel do eilja, ne vemo, in se tudi za to ne brigamo. (Se bo nadaljevalo.) Glas čeških žen o jugoslovanski kulfari J. Karasova je napisala v »Narodnih listih« simpatičen članek »0 slovanstvu«, kjer očita svojim rojakom, da se vse premalo zanimajo za kulturne pojave svojih bratov. Navaja se vzgled Jugoslovanov, ki da se mnogo več zanimajo za kulturno življenje Cehov, kakor pa se zanimajo Čehi pri vsej njihovi, sicer resnični, toda nekako platonični ljubezni in pri vsej njihovi slovanski tradiciji za Jugoslovane. Pobija mnenje nekaterih, da se nimajo česa naučiti na Balkanu, povdarja posebno prisrčno družabno življenje med Srbi ter ga stavi za vzgled svojim rojakom. Zaključuje svoj članek z besedami: Tu ne pomagajo niti društva sama na sebi, niti kulturne deklaracije, ki so prinesle v naše stike z Jugoslovani sitem in smiselnost — tu pomaga le volja najširših vrst, ako nočemo vedno le brezplodno proglašati slovansko bratstvo in se opojati ž njim od daleč. Vse mogoče naloge se stavijo danes ženi in njenemu močnemu vplivu na družino. To je prava njena naloga, ako hočemo, da bodo bodoče generacije imele zares bratski čut. Šola ne zmore vsega, posebno pri današnji preobloženosti in zmešnjavi v osnovah, kjer so poskusi v pouku slovanskih jezikov tudi le še negotovi eksperimenti. — Ugotavlja dalje, da se vedno več ljudi uči jugoslovanskega jezika in da bo to tudi pripomoglo k še večjemu zbližanju. Apelira na matere, naj vzgajajo svoje otroke v slovanskem duhu in se spominja tistih čeških mater v nedavni preteklosti, ki so same znale in na sprehodih tudi učile svoje otroke vsaj osnovne pojme n. pr. ruskega jezika. Da tu ne gre za poskus poedine žene vzbuditi zanimanje za Jugoslovane, nam priča še drugi članek v glasilu čeških žen »Zenskž Rada«, ki se glasi: »V Ljubljani izhajajoča revija »Ženski Svet« je posvetila svojo 12. številko možu. Na prvem mestu stoji članek o prezidentu Masaryku. Za temelj temu članku je služila pisateljici knjiga »Masaryk a ženy«, katero je izdala »Ženski narodni rada«. Članek dr. B. Škerlja »Mož in prostitucija« citira nazore g. prezidenta o dvojni morali in o splošni čistoti moža in žene. Ni to prvikrat, da ta list slovenskih žen prinaša članke o naših odličnih osebnosti, bodisi možeh ali ženah, in zaslužil bi resnično pozornost naših žen. List je izvrstno urejevan, ima strokovne in literarne članke, gospodinjski oddelek in modo in zelo dostojno reprezentira slovenske žene. — Slovenski jezik nam je zelo blizu in ne bi prizadeval čitateljicam nikakih težkoč. Naše samostojne žene rade obiskujejo poleti koroške Alpe in kraje, kjer prebiva slovenski narod; da bi ne imele nobene globljega interesa za življenje slovenskih žen?« Tako vzbujajo češke žene med svojim narodom interes za bratsko vzajemnost in bratsko ljubezen, ki naj bi ne bila samo platonična, ampak tudi dejanska. Dobrodelnost in država Finančni polom v mnogih deželah je šele pokazal, kako neobhodno potrebno je sodelovanje svobodne dobrodelnosti v področju javnega so-cijalnega skrbstva. Kako mnogo lahko prihranijo države in občine s sodelovanjem privatnih socijalnih organizacij, nam dokazujejo sledeči podatki iz Nemčije: V provinci Brandenburg poslujejo evangeljski otroški vrtci za 15% cenejše nego mestni. V Berlinu je dobilo 367 privatnih otroških vrtcev s 15.000 otroci 128 milijona mark občinske podpore, medtem ko je samih 76 mestnih otroških vrtcev z le 3400 otroci stalo 1*11 mil. mark. Tako stane občino vsak otrok v privatnem otroškem vrtcu 188 mark, v mestnem pa 324 mark. Na ta način prihrani mesto Berlin s privatnimi otroškimi vrtci 4'2 milijona. V 1728 zavodih za prosto mladinsko zaščito, ki stoje v službi splošnega mladinskega skrbstva, znašajo stroški za vsakega gojenca povprečno po 2 marki na dan •nanje nego v javnih zavodih. Pri skupnem številu 34.000 gojencev, ki so nastanjeni v privatnih, zavodih, prihrani torej država dnevno 68 tisoč mark na obskrbi. Na vse leto računano, znašajo prihranki polnih 24'8 milijonov, t. j. približno toliko, kolikor izda pruska država splošno za mladinsko skrbstvo. Vzdrževanje 8000 privatnih štacij za zaščitne sestre v Nemčiji, ki jih vzdržujejo razna društva, pomenijo za državo prihranek od 10—12 milijonov mark. Vse navedene vsote lahko smatramo kot prostovoljni davek nemških državljanov. So to po naših pojmih ogromne vsote. Vendar, ako bi se tudi pri nas sestavile slične statistike, ne dvomimo, da ne bi izpadlo častno za nas. Tudi pri nas je privatna inicijativa velika, sorazmerno z našimi prilikami, seveda. Taka statistika mora posebno nas ženske navdajati s ponosom; saj so brez dvoma vsi tisti prihranjeni milijoni — po veliki večini, da ne rečemo izključno — sad ženske inicijative, ženske volje in ženskega dela. So najpozitivnejši dokaz, da je žensko delo v javnosti koristno, da, danes lahko rečemo, celo neobhodno potrebno. Pismo iz Egipta Prejeli smo pismo neke naše naročnice iz Egipta, iz katerega posnemamo nekatere podatke, ki bodo gotovo zanimali naše čitateljice. Z največjim veseljem prebiram »Jugoslovana«, edino moje vsakdanje razvedrilo. Prečitam ga 'do zadnje vrstice; znam za vsako dražbo, za vsako imenovanje, celo oglase prečitam. Večkrat srečam v njem ljubega znanca iz prejšnjih, srečnejših let; znano ime mi obudi zopet celo Vrsto lepih, pozabljenih spominov iz domovine. Žensko stran v nedeljski številki prebiram s posebnim zanimanjem. Tu pa tam čitam v njej vest o kaki Egipčanki, ki je postala profesorica, odvetnica itd. Živim že dolga leta v teh krajih, poznam tukajšnje žene in njihovo življenje skozi in skozi in vsakikrat, ko Čitam ime Egipčanke, kt se je proslavila s študijem, obstojim pred njim v začudenju, kakor sem obstala prvikrat začudena pred piramido. Egipčanska žena, vzgojena iz boljših krogov, se še dandanes vzgaja, kakor v starih časih: za gospodarja. Je flegmatična, indolentna, ves njen interes je osredotočen na lišpanju. Kot otrok 6e no zna igrati kakor naše deklice. Poseda po divanih, si veže turban na glavo ali pa stoji pred zrcalom, se šemi z materinimi oblekami in klobuki, se šminka in maže. Ko jih je več skupaj, je edina njihova zabava, da se igrajo »vizite«. Vse naSemljene sede po blazinah ter se mirno raztovarjajo, kakor Sene, samo o toaletah, o lišpanju in o avtomobilih. O higijeni nimajo najmanjšega pojma. Spe vedno oblečene v dnevno perilo, srajco, hlače, kombinč, samo da oblečejo vrhu vsega še spalno srajco. In to vedno, tudi poleti, v vsej vročini. Čestokrat imajo vse ženske v hiši en sam glavnik, škrbast in umazan. Zdravnika pokličejo le v bkrajni sili. Na splošno pa zdravijo vsako bolezen — z vražami. Bolnemu otroku polože pod vzglavje — tri hlebce kruha ln iz Črnega papirja izrezano punčko, kateri preluknjajo s šivanko ves obraz. Kruh dajo vsako jutro beračem in naj bo bolezen še tako nalezljiva. V hiši uglednega aristokrata sem videla staro mamo, kako je prosila vse zdrave otroke za — vodo, ki jo je potem dala piti bolnemu otroku 1 Njihove kuhinje so slabše kakor naši hlevi. Navadno brez pohištva, vse delo se opravlja na golih tlehl Posoda je na tleh med cunjami in Ščurki. Navadno spi v kuhinji tudi služinčad — seveda na golih tleh. Marsikatera bogata hi-5a ima več dragocenih preprog v salonih, nego rjuh. Te se perejo sproti, tekom dneva, da se zvečer spet pogrne postelj. — Vse je preračunano samo na zunanji efekt; največje razkošje »a zunaj, na znotraj je pa vse prepuščeno neukim In več kot primitivnim domačim slugam, če je kdo bolan v hiši, prihajajo vsak dan vse tete in druge sorodnice v obiske že zjutraj in ostajajo po cel dan. Kade in govorijo v zaprti sobi pri bolniku, pa naj bo bolezen kakršnakoli, Dolgo bi še lahko opisovala navade v tukajšnjih boljših krogih, v primeri s katerimi je življenje po naših vaseh na visoki kulturni stopnji. Koliko dela bi bilo tu še potrebno, da se doseže po naših pojmih vsaj povprečen kulturen niv5. In kakšne koristi bo imelo tukajšnje žen-stvo od tistih par profesoric in juristk? To je vprašanje, ki se mi vsiljuje vsakikrat, ko čitam v listih o izrednem napredku posameznih egiptovskih žen. A. B. trebujemo k temu samo tanko jekleno kvačko, dobre oči in potrpežljivost. Za najtanjše nogavice potrebujemo še tanjše kvačke, več potrpežljivosti in sokolje oči. Lasulja Za časa Ludovika XIII. si je neki plešast, moder mož, ki je nosil vedno malo, okroglo kapico, da se obvaruje prehlajenja, izmislil, da bi našil na kapico — lase. Tako je nastala lasulja. In moda lasulje je postala tako priljubljena, da je moral Ludvik XIV. ustanoviti nič manj nego 48 mest za »brivce-lasuljarje«. Toda Colbert je postal pozoren. Lasje za lasulje so se uvažali iz inozemstva in mnogo denarja je šlo iz Francije. Ker se je veliki minister bal za ravnotežje francoskih financ, je prepovedal nositi lasulje. Na to so seveda protestirali vsi brivci-lasuljarji. Dokazovali so, da se z izvozom francoskih lasulj na Špansko, v Italijo in na Angleško zasluži mnogo denarja, četudi se uvažajo surovine zanje iz tujine. In zdi se, da je Colbert uvidel svojo zmoto. Danes so prišle lasulje zopet na površje, t. j. nosijo jih samo dame in samo za zvečer. Močnejši spol krasi še nadalje njegova več ali manj redka preča. — Nasprotja se dotikajol Glava na fanta — in lasulja! Dolgo je sicer trajalo, toda ženska je vendar izprevidela, da je še vedno in v prvi vrsti ženska in zato se noče več tako izključno oklepati moškega značaja mode. K poslednjemu se prišteva tudi glava na fanta, ki je zagospodovala v ženskem svetu, kakor pravi tiran, kateremu se pa ženske nočejo več brezpogojno pokoriti. — Bela, včasih tudi pestra lasuija postaja zopet moderna, ker je nemogoče spraviti v sklad veliko večerno toaleto — »v štilu« ali tudi razkošno moderno obleko — s skromno frizuro »na fanta«. Lasulje danes seveda niso več fantastične, kakor so bile v prvotnih časih, ko so jih krasili celo z artičokami in zelenimi zelnatimi glavami, marveč posnemajo frizure po sedanjem okusu, nazaj počesane, zvite zadaj v kratke kodre ali slično. Posebno brinetkam dobro pristojajo bele lasulje, ker tvorijo lep kontrast s temnimi obrvmi in s temnimi očmi Moder Svilene nogavice Svilene nogavice so zlo; ni je ženske, ki bi jih ne klela, vendar so redke, ki bi si jih ne želele. Z gotovostjo lahko rečemo, da ne dela ženski noben drugi kos obleke toliko skrbi, kakor svilena nogavica. Čisto doli pod gležnjem se spusti neznatna zanjka, komaj si jo ugledala, pa že leze ozka, svetla črta navzgor v najvišje višine. Pa lahko stokrat prisežete, da se nogavice niste dotaknili z nohtom in da je zgoraj čisto nalahko pripeta. Kaj nam pomagajo vse »dvojue« pete, »dvojne« konice, »dvojna« stopala? Svilena nogavica je tako zavratna, da se ti bo spustila ravno tam, kjer vsakdo vidi In ti nič ne pomaga, da bi hotela to na umeten način prikriti z umetnim, dekorativnim šivom; to lahko storiš ob strani; toda če to storiš, ti se spusti ravno spredaj v sredini — in tam si ne moreš pomagati z umetnim šivom. Svilene nogavice so velik izdatek, za žensko. Počasi smo se jih že tako privadile, da sploh ne moremo biti brez njih. Morda so se zato tako udomačile, ker se sedaj bolj kakor kdaj prej nosijo svilene in baržunaste obleke, ki zahtevajo finejše nogavice. — Sicer je vzrok, zakaj Je danes kaj moderno, bolj postranskega pomena. Glavno ja dejstvo samo. Kar nas najbolj zanima, Je, kakšne barve nogavice naj nosimo. — Rožnate, oziroma takozvane »mesene« barve smo že toliko videle ln toliko nosile, da se nam je že priskutila. Svetle noge niso niti praktične, niti lepe. Posebno ob deževnem vremenu so svetle nogavice že po par trenotkih vse »tigraste«. Moderne barve za svilene nogavice so: rjava, modrikasto črna in najtemnejše sive. Govori se mnogo o povratku črnih nogavic, toda doslej jih tudi pri temnih oblekah 8e vedno nadomeščajo rjave. Tudi svilene nogavice imaio različne stopnjo elegance, ki vodijo od nogavice brez šiva do pajčevinasto tenke svilene nogavice. Klasična nogavica srednje cene ima vsaj to dobro lastnost, da se da kolikortoliko lahko zakrpati. Po- B. Večerna obleka iz bele svile. Zvonasto ukrojeno krilo je pošito z malimi volanicami, ki tvorijo spredaj in zadaj zobčasto obliko. Elegantna večerna toaleta iz črno modrega svilenega baržuna z bogato v zvonasti obliki ukrojenim krilom, ki Je spredaj nekoliko izrezano in podloženo — kakor tudi mala volanica ob bokih in kratki bolero — s svetlejšo svilo enake barve. Od danes naprej za 30°/0 znižane cene snežnim čevljem za 10 °/o pa znižane cene vsem popravilom Popravljamo čevlje v 3—4 urah Garantira se prvovrsten podplat Detajlna prodaja čevljev STANDARD« POLLAKU Dunajska cesta 23 » pri Razgled po ženskem svef a Davek na služinčad V mestnem svetu v Leipzigu je socialnodemokratska frakcija ponovno stavila predlog za uvedbo davka na hišne posle. Meščanska večina je predlog odklonila z večino glasov. Za družabnost V ciklusu predavanj na ženski socijalni šoli v Berlinu je predavala te dni dr. E u g e n i e Schwarzwald z Dunaja o predmetu »Družabnost kot dolžnost in nagnjenje«. Dobrosrčni in življenja polni ženi se je videlo, da je vajena živeti v velikem krogu in jo očividno, da se le iz nagnjenja posveča toliki družabnosti. Prav gotovo so ji šele njene družabne zveze omogočile, da je za časa inflacije zamogla tolikim duševnim delavcem v Nemčiji in v Avstriji pomagati preko najhujših življenjskih potreb. Toda o tem ni bilo govora v njenem predavanju. Med burnim pritrjevanjem navdušenih slušate-ljic v nabito polni dvorani je predavateljica kritično sondirala moderno družabnost, ki ima čestokrat tako velike zunanje zahteve ob pomanj- kanju duševnosti in takta. Podajala je neutrudljivo iz zaklada svojih spominov dokaze, kako se lahko s skromnimi sredstvi goji družabnost, kjer sta veselje in humor doma. Zaključila je svoje predavanje s predlogom, naj bi ob vsaki družinski mizi stal prazen stol in prazen krožnik za samotnega slučajnega gosta, kateremu bi se morala gostoljubno odpreti vsaka vrata. Red častne legije za materinstvo Kmetica Bathelier iz Bourgogne v Franciji je bila na predlog ministra za kmetijstvo odlikovana z redom častne legije in sicer vsled tega, ker je imela 16 otrok. Stara je 52 let. »Liga za duševno higijeno« Pod častnim predsedstvom češkoslovaškega ministra zdravja se je osnovala v Pragi »Liga za duševno higijeno«. V proglasu, s katerim se je liga obrnila na javnost, je navedeno, da duševno ravnotežje ni človeku nič manj važna v življenju nego telesno zdravje. Predsednik lige je ravnatelj praške umobolnice. Propaganda za gledališko umetnost v Egiptu Iz Egipta poročajo, kako si prosvetno ministrstvo prizadeva, da bi pridobilo mlada dekleta iz boljših krogov za gledališko umetnost. Razpisalo je štipendije po 5 funtov mesečno za tista dekleta, ki se hočejo posvetiti temu študiju in upa, da bo to sčasoma pripomoglo odstraniti odpor žensk iz boljših družin do gledališkega poklica. Ravno tako so obljubljene arabskemu gledališču in arabskim gledališkim družbam znatne državne podpore. Prosvetni minister je sestavil seznam dram iz svetovne literature, ki naj bi se takoj prevedla v arabski jezik. Ustanovljena je tudi dramatska akademija. Sospodin^sfvo Da perilo ne zmrzne Zelo se kvari pozimi perilo, če zmrzne in se potem lomi. Da to preprečimo, moramo primešati vodi, v kateri zadnjikrat izpiramo perilo, pest soli ter dobro mešati, da se popolnoma raztopi. V slani vodi izprano perilo lahko obesimo tudi v hudem mrazu na prosto ter ne bo zmrznilo niti popokalo, pa če je tudi najfinejše. Madeži v črni svili Iz črnih svilenih tkanin odstranimo madeže na ta način, da vzamemo mehko, volneno krpico, jo pomočimo v mlačno črno kavo ter oprezno drgnemo zamazano mesto. Varčnost v kuhinji Nikjer ni varčnost toliko potrebna in važna, kakor v kuhinji. Žena podpira tri vogale pri hiši; toda le tedaj, ako zna biti varčna. Žena dela lahko čudeže, vodi gospodinjstvo z naj-skromnejšimi sredstvi, lahko pa- tudi razdene najbogatejšo hišo, ako ne zna biti varčna. Varčna gospodinja se najbolj izkaže v kuhinji; tu mora najbolj štediti. Ne sme kupovati naenkrat preveč take hrane, ki se kvari, n. pr. mesa, rib itd. Skuhati mora vedno samo toliko, kolikor Je potrebno za en obed. Stara, postana jed škoduje zdravju. Vendar so nekatere jedi, ki jih še lahko uporabimo, ako ostanejo, n. pr. kuhano meso, iz katerega lahko napravimo polpete, ali ga naredimo v soku in razne druge jedi. Dobra gospodinja ne zavrže ničesar, kar bi se še dalo kakorkoli uporabiti. Gospodinja mora štediti tudi s časom, ker ča* je zlato pri vsakem poslu, tako tudi v gospodinjstvu. Posebno mora paziti na to, da uporabi čim manj posode. Mnogo je gospodinj, katere za vsako malenkost, ki jo skuhajo, pomažejo vso posodo, kolikor je ima. To jim povzroči potem mnogo pomivanja in brisanja. S posodo je treba ravnati oprezno, da se ne pobije. Gospodinja mora biti varčna v vsem, samo ne sme preveč štediti z vodo, z milom in ■ sodo. Ako razlijemo vročo mast Ako razlijemo vročo mast na desko, se mast zelo hitro razširi, les jo vsrka vase in je zelo težko odstraniti jo potem i* deske. Zato moramo, ko se nam razlije vroča mast, taloj politi dotično mesto z mrzlo vodo. Mast se v hipu strdi ln jo ■ lahkoto ostrgamo. Huda obsodba sodbo Pred nekaj dnevi smo poročali o zanimivem procesu v Berlinu, kjer eo sodili mladoletno dekle, Liziko Neumannovo, in njena dva prijatelja zaradi umora nekega postarnega urarja. ki Je trpel na bolezni, da je vedno taka! družbo še nedorastlih deklic. Obtožena Lizika j« imela razmerje do dveh fantov in čutila ee Je že toda mater, ko so vsi trije sklenili, da bodo starega urarja umorili In ga oropali. Svoj sklep so todi fevršili dn pred nekaj dnevi »o stali vsi trije pred sodnikom. O tem procesu so časopisi poročali silno ob-terno in kovali iz žalostnih razmer senzacijo nad senzacijo. Brez visatoe senzacije in s toplim razumevanjem položaja pa piše o tem procesu veliki nemški mislec Teodor Lessing. V Obširnem sestavku oipisuje najprej miljč, kd je te tri obtožence rodil: »Severni del Berlina. Samo dolge, puste in dolgočasne ceste, ob cestah pa silne iaibrike. Tu je sedež velikega električnega podjetja, odkoder se je razlila električna lljubila nelcaj mark za par novih čevljev... Iz Lizike pa eo hoteli časnikarji napraviti neko »demonično« žensko. Moj Bog — takih deklet »e potika na deseMisoče po mestnih ulicah... Najbolj človeško se je obnašala pred sodiščem še neka stara učiteljica Lizikina, ta je povedala, kako »o napravili enkrat otroci izlet v okolico, potem so pa izlet popisali. Nekatere deklice - je rekla učiteljica - so pač pisale o vožnji • čolnom itd. večina pa je to »pisala, da jim je bilo najbolj vseč to, ker •o enkrat lahko spale vsaka v svoji posteljica! Zato pa ni mogoče reči, ali je bil ta otrok _ Lizika - kriv «11 ne, in tudi tega se ne da peči, je sodba bila pravična ali ne. Tu je vsaka »pravičnost« iafključena. Skoda je le to, da se potrosi *a take procese silno mnogo denarja, namesto da bi*a deti denar kupili kruha m tople nogavice. Take revice in revčki »padajo t zavode - in prav nič drugega nd za napraviti. Takšno otroče ne Ifuoi... ne sovraži in tudi obtoženka nd starega urarja niti ljubila niti sovražila ln bi ga bila prav lahko ravno tako vzela kakor ga je pomagala umoriti. To dekletce je vedelo le to, da že dolgo ni nič toplega jedlo to da je oblečeno v raztrgane aunje” dn da je v trgovinah *a denar vsega v PUSTNA SOBOTA 14. t. m. V KAZINI PLES GRAFIKE VSTOPNINA 15 DIN MASKE DOBRODOŠLE izobilju in da iona stari urar v usnjaiti vrečici polno denarja. Nekaj strašnega pa je to, da so postavili pred sodišče žensko, ki bo kmalu rodila. Nekdaj na Grškem niso smeli nikogar soditi, »dokler Je biila sveta ladja med potjo«. Mi pa monimo še nerojene ljudi in jim več škodujemo, kakor morejo že rojeni ljudje škodovati drug drugemu ... In kakor zdravniki niso za to tu, da zdravijo že nastale bolezni, ampak da preprečujejo izbruh bol ezni, tako todi pravniki ni bo za to tu, da zločine le kaznujejo, ampak da jih preprečujejo, in tudi ministrstvo za vzgojo ima glavno nalogo, da skrbi za to, da se ne izgubi noiben talent, ne pa da trpi, da največji talenti propadajo. In če živi v velikem narodu 4 milijone ljudi brez posla, ne da bi jim vlada mogla pomagati, potem je vlada odgovorna tudi za vse posledice brezposelnosti in revščine, ki se dogajajo v deželi.« Nočemo nič reči, ali ima Lessing prav ali ne, na vsak način pa je njegovo mnenje prav zanimivo. Zaradi dobila ga je zadeia kap V nedeljo so bide v Hamburgu velike konjske dirke. Na izid dirk je čakalo mnogo ljudi v bližnji restavraciji z veliko radovednostjo, ker so vsi stavili ta upali na kakšno zmago ta dobitek. Tudi neki starejši gospod Je stavil na nekega konja 100 mark ta konj je res prišel prvi na cilj* Na tistega konja pa ni stavilo dosti ljudi, in zato je biil dobitek precej velik: za vsakih stavljenih 10 mark »o izplačali 298 mark. Ta visoki dobitek pa je starega gospoda v restavraciji tako iznenadil, da ga je zadela kap ta se je zgrudil mrtev na tla. Nenavadni poklici Na eavodu za proučevanje fiziologije delavcev v Dortmundu so nedavno nastavili človeka, kd mora za plačilo popiti vsak dan 14 steklenic piva. Na možu merijo stopinjo utrujenosti; drugega dela nima. Za to službo se je baje potegovalo silno mnogo ljudd. Za časa Friderika Velikega so imeli v Prusiji dobro plačane »šnofarje« za kavo. Na kavo je bila naložena zelo visoka carina in zato je tihotapstvo s kavo zelo cvetelo; »šnoiarjd« pa so imeli nalog, da so hodili okrog dn vohali, kje diši po žgani kavi. V Ameriki imajo pokušalce čaja in pre-sikuševalce tobaka, ki ifih velike fabrike prav dobro plačujejo. V Ohikagi imajo v velikih mesnicah ta prekajevalnicah nastavljene ljudi, ki znajo ovohati gnjati, če so dobre ali slabe. V Parizu pa so imeli v davčni službi »davčnega psa«. Bil Je to možakar, kd je znal imenitno posnemati pasje glasove. Tega moža so vzeli ▼ službo, da Je davčni upravi pomagal Izslediti pse, za katere njihovi lastniki Se niso plačali davka. »Davčni pes« se je postavil pred hdfto, kjer so »umili, da za psa še niso plačali, ln tam je tako dolgo »lajal« ta »cvilil po pasje«, da je privabil pravega psa na ulico. Ko je bil pe« enkrait v rokah davčnega preglednika, je »davčni pes« lahko odšel po svojih potih. M 1 Katera je najlepša? »Kraljice lepote« iz cele Evrope so se zbrale te dni ▼ Parizu, kjer so volili »uiiss Evropo«. Na sliki vidimo (od leve na desno) v vrsti, kjer »kraljica lepote« sedi, zastopnice Italije, Estonske, Belgije, Francije, Ogrske, Anglije in Danske; stoje pa zastopnice Jugoslavije, Avstrije, Rumunije, Nemčije, Turčije, Grčije, Španije ta Holandske. Po najnovejših poročilih je bila proglašena za >miss Evropo« zastopnica Francije. ■- :v> v isrtf’ * . ,y ; *% t • mmMšMMiMmmS: Letalska nesreča v Angliji Pri poskuinem letu nad pristaniščem v Pljnmoulhu je padlo na tla veileletalo angleške zrakoplovi* »Iris IXI.< Poveljnik letala ta 8 člani posadk« so obležali mrtvi, trije častniki pa so težko ranjeni. Slika nam kaže razbito letalo na obali pristanišča. Švedski kralj v Berlinu Švedski fcralj Gustav V. se je ustavil v četrtek na svojem potovanju na fug nekaj časa v Berlinu. Nastanil ee je v palači švedskega posla-ndStva, kjer ga je obiskal predsednik nemške reipubilike Hindenburg. Na sliki vidimo predsednika Hindenburga in njegovega sina, ko »apuščata poslopje švedskega poslaništva. Za kratek čas Neka bolniška zavarovalnica je dala tiskati tiskovine, ki jih je moral izpolniti zdravnik v •rvrho izplačila pogrebnine. Med drugiim je bilo treba navesti v eni rubriki tudi vzrok smrti. Neki starejši zdravnik pa, kd je bil velik sovražnik pisarije, je dapotaid nato pri neki priliki tisto rubriko tako-le: »Vzrok smrti — MUDr. Nož.« —o— »Ali kaj zelo kričiš, če te ata tepejo?« »Nima pomena — ata so gluhi,..« ‘Radio Prva pomoč (»Ufe«). Ljubljana, nedelja, 8. februarja. 9.00 J. Okorn: 0 čebelarstvu. 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 Dr. Savnik: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo ta Grčijo. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna naipoved in poročila. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetske žene žalost in veselje. 16.80 Dolenjske šege in navade v pesmi in besedi (izvajajo člani Prosvet. društva iz Prečne). 20.00 Proslava 601etnice pisatelja Fr. Ks. Finžgarja (prenos iz Uniona). 21.30 Koncert pevskega zbora z Viča: Slovenske napitnice in zdravice. 22.80 Časovna napoved in poročala, na.poved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek. 9. februarja. 12.15 Plo&Ce (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.80 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Poljščina (prof. Tine Debeljak). 19.30 Zdravstvena ura: Ing. Ahačič, Specialno 'mleko. 20.00 Koncert tbora »Krilato kolo« lz Ljubljane. 21.00 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved ta poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 10. lebruarja. 12.15 Plošče (slov. pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.80 Radio orkester. 18.30 Prof. Franc Pengov: Zemljepisna širina in dol-fina. 19.00 Dr. Reya: Vremenoslovce. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 90.00 Prenos iz Beograda: »Mrtvaški ženin«. 22.80 Časovna napoved ta poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 8. lebruarja. 9.00 Prenos iz Bohinja. 17.00 Godalni kvartet. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Zagreb, ponedeljek, 9, februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.30 Novice. 17.00 Prenos svočnega filma. 18.30 Novice. 19.55 Književna ura. 20.25 Uvod k prenosu. 20.30 Varšava. 20.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah. Zagreb, torek. 10. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.00 Uvod k prenosu. 20.10 Koncert zagreb. madrigalistov. 22.00 Novice ta vreme. 22.10 Lahka glasba. Beograd, nedelja, 8. februarja. 9.00 Prenos le Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plo-»če. 12.80 Radio orkester. 16.(X) Plošče. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.30 Narodne na harmoniko. 18.00 Narodne pesmi. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere. Beograd, ponedeljek, 9. lebruarja. 11.25 Plo-Sče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30t, Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne. 18.00 Popoldanski koncert. 19.15 Franooščina. 19.45 Slovenske pesmi: poje Glasbena Matica iz Maribora. 20.30 Varšava. 22.20 Radio orkester. Beograd, torek, 10. februarja. 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 1(5.00 Plo-Sče. 17.00 Zimski šport. 17.30 Narodne. 18.30 Narodne z dudo. 19.30 Nemščina. 20.00 Komedija. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 45/4. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dno 15. januarja do dne 21. januarja 1931. Srez IS 2 m O 9 O D ® a o „ -o © ► g rt c* o — a D c 2.3 © «-C M Ed CA S ° 00 D > Skupina dfuznih bolezni. Celje 6 — t> Dolnja Lendava , , , 2 — — 2 Konjice . . <■ • > » 1 — — 1 K rško • . o g p t « 2 — — 2 Litija 1 - — 1 Ljuiiljana (srez) . , , 2 — 2 — — Ljubljana (mesto) . . — 1 — — 1 Ljutomer . . . . ( . 1 — — — 1 Novo mesto . . • t • 1 — — — 1 Prevalje 1 — — — 1 Skupaj | IG 11 2| — 15 Griža. — Dyscntoria. Ljubljana (srez) . 1 — — — '1 Skupaj . | 1 — — 1 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 1 — — — 1 Celje ...«•• 8 — 5 — 3 Oljp (mesto) . , , . 2 — 1 — 1 Dolnja Lendava , » . 1 — — — 1 5 — — — 5 Kočevje . . • t r. • 4 — 2 — 2 Krško * 1 — — 1 Ljubljana (mesto) » . 3 2 — — 6 Ljutomer - p . 2 1 3 Maribo« levi breg ra« 1 1 Maribor (mesto) ,* t 1 — 1 Murska Sobota » 1 Novo mesto , i • 3 — 2 1 Radovljica • « » • 3 8 Šmarje pri JelSah . . . 3 — 1 — 2 Skupaj 39 o 12 - 8<) H X ninn _ llnrhilli —— U • Kranj — 2 — — 2 Litija . >«•••* 1 — — — 1 Novo mesto , . • • . 2 — 2 — — Prevalje 1 — — — 1 Ptuj . t. t ( • 21 24 15 1 29 Ptuj (mesto). • 2 4 3 3 Skupaj 27 30 20 i 3l> - Davica. — Diphteria et Croup. Brežice , , t 18 1 — - 19 Celje . i t, p 2 8 3 i 1 Dolnja Lendava , » » 1 — — 1 Kamnik ...»•» 3 — — 1 2 Kranj ..»•••» 4 — 1 1 2 Kočevje 3 — 2 1 Konjice ■ 1 1 — K r&ko • i t ■ » k f- 22 i 2 — 24 Laško •»■«««• 2 — — — 2 Litija . . r • » « • 1 i — — 2 Logatec ...«•• 2 — 1 — 1 Ljubljana (srez) . « . 9 — 2 1 G Ljubljana (mesto) , . 12 i G — 7 Ljutomer . . . n > 3 2 — — 6 Maribor desni breg , o 3 3 — — G Maribor levi breg . , , 9 l 2 — 8 Maribor (me»to) , , « 7 8 2 — 8 Murska Sobota. , , , 2 — 1 — 1 Novo mesto . > • • » — 2 — — 2 Prevalje . c * i, 2 — 2 — — Radovljica . . ► 8 1 8 — — 4 Šmarje pri Jelšah .. . 4 3 3 1 3 Skupaj 111 | 27 28 1 6 |l05 DiiHljivi kaSolj. — Pertussis. Murska Sobota .... 1 — 1- — 1 1 Skupaj 1 — l- — 1 1 Šen. — Ery6ipelaa. Celje .•■«■>« 2 — 1 — 1 Koievje ,«••>* 1 1 1 — 1 Krško 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) „ . 6 — 6 Ljutomer 2 — 1 — 1 Maribor desni breg . . 1 1 1 — 1 Maril>or (mesto) . . • 1 — 1 Radovljica - 1 — 1 Skupaj 13 3 1C — 1 t Otročuiška vročica. — Sepsis puerpe- ralis. Novo mesto 1 - 1 Šmarje pri Jelšah . . . 1 — 1 Skupaj 2 — i Vnetje priušesne slinovkc. — Parotitis epidemica. Murska Sobota . . • 1 - 1 1 1- 1- Skupaj . 1- 1 1 1- 1- Ljubljana, 26. januarja 1031. Kraljevska banska uprav. -—>ske banovrue v Ljub'J ii. No. VI No. 2004/1. 818 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Puc Franc, sekundarij bolnice za ženske bolezni v Ljubljanij je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. januarja 1931. * V. No. 864/2. Razglas II. 296—3—8 Razglas o licitacij L Ker I. licitacija za prevzem težaških, zidarskih in betonskih, keramičnih, ključavničarskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih in instalacijskih del pri preureditvi operacijske sobe v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani ni uspela, razpisuje kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, II. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 10. marca t. 1. ob enajstih v sobi št 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21. Ponudbe se morajo glasiti na vse ali tudi na posamezne vrste del v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: I. težaška, zidarska in betonska dela 31.284-50 dinarjev; II. keramična dela 58.796-20 dinarjev; III. ključavničarska dela 14.640’— dinarjev; IV. mizarska dela 3900’— dinarjev; V. steklarska dela 10.576 dinarjev; VI. pleskarska dela 9294-— dinarjev; VII. instalacijska dela 42.180-— dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitacija v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine, v Ljubljani, dne 31. januarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 703/30—10. 818 Dražbeni oklic Dne 13. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Globoko, vi. št. 14. Cenilna vrednost: s pritiklinami 87.078 Din 25 p; vrednost pritikline: 8336 Din; najmanjši ponudek: 58.053-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, »sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdraždtelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 24. januarja 1931. E. 982/30 817 Dražbeni oklic Dne 20. marca 1931 ob poldesetih bo na licu mesta na Polzeli 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polzela vi. št. 79, 324, 858, 376, 538, 577, 582 in k. o. Za-lože, vi. št. 35, 111, 220. Cenilna vrednost 471.188 Din 75 p; vadij znaša 47.120 dinarjev; najmanjši ponudek 314.126 Din. Posestvo se bo skušalo najprvo po skupinah prodati, nato šele se bodo nudila vsa zemljišča v eni celoti. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zd raž: tel j a, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 4. februarja 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 110. Sedež: Zagreb — podružnica v Ljubljani. Dan vpisa: Dne 19. januarja 1931. Besedilo: »V. Bizjak i drug«, kr. dvorski dobavitelj, tvornica keksa in dvopeka. Obratni predmet: Izdelovanje kruha, keksov in prepečenca ter trgovina i vsemi temi predmeti. Imetnik: Bizjak Viljem, tovarnar v Zagrebu, Savska cesta 20. Lastnik podpisuje tvrdko na ta način, da postavi pod napisanim, natisnjenim ali štampiliranim besedilom tvrdke evoj svojeročni podpis. Tvrdka je podružnica v Zagrebu proto-kolirane firme enakega Imena. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, Firm 55/31 — Rg. A VII 31/1. * 111. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Ing. Franjo Dedek, mestni stavbenik. Obratni predmet: projektiranje In izvrševanje modernih nadtalnih stanovanjskih in industrijskih zgradb, vodnih naprav, mostov, cest, železnic, vodovodov in kanalizacij, nakup dn prodaja zemljišč, gradbenik objektov in gradbenega materijala. Imetnik: Ing. Franjo Dedek, Ljubljana, Zibertova ulica 7. ...... Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 41/31 — Rg. A VII 40/1. * 112. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. januarja 1931. Besedilo: Jugoimpex Maribor, trgovska družba z. o. z v Mariboru. Obratni predmet: Nakupovanje in prodajanje kolonijalnega in drugega blaga ter tovarniških in kmetijskih proizvodov na debelo in drobno za lasten in tuj račun. Družbena pogodba z dne 12. januarja 1931, opr. št. 4679. Višina osnovne glavnice: 80.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 30.000 Din. Poslovodje: Štuhec Jože, tovarnar v Mariboru, Vrtna ulica 21; Podgoršek Jožef, trgovc v Mariboru, Gosposka ulica 11; Jesih Milko, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 11. Za namestovanje upravičeni so poslovodje. Podpis firme: Firmo podpisujeta »kupno po dva poslovodji na ta način, da na kakršenkoli način napravljanemu besedilu tvrdke pristavita svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 52/31 - Rg C II 72/1. * 118. Sedež: Radvanje št. 52 pri Mariboru. Dan vpisa: 29. januarja 1931. Besedilo: Krečič Franc in drug, Avto-družba Maribor-Sv. Jakob-Sv. Jurij-Cmurek. Obratni predmet: prevažanje oseb z avtobusi na progi Maribor-Sv. Jakob v Slov. gor.-Sv. Jurij v Slov. gor.-Cmurek. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 4. decembra 1930. Družabniki: Krečič Franc, strojni ključavničar in šofer v Radvanju št. 52; Vogrin Franc, gostilničar in posestnik v Mariboru, Aleksandrova oesta 79. Za namestovanje upravičen je edinole družabnik Krečič Franc, ki podpisuje firmo na ta način, da pristavi pod od kogarkoli pisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 65/31 — Rg A III 161/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 114. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Alko, veletrgovina žganja, družba ■ o. s. Glasom notarskega zapisa z dne 20. decembra 1930. posl. št. 9437, prist. vp. štev. 22/31, se je izpremenil § 8. družabne pogodbe ln se glasi odslej: "osbvodj družbe sta odslej gospoda Lo-rant Adolf in Oton, to pa, dokler, ostaneta družabnika. — Vsak poslovodja zastopa tvrdko samostojno in se podpisuje tvrdka, ka je lahko od kogarkoli pisana, natisnjeni ali s štampiljo odtisnjena, tako, da pristavi vsak poslovodja pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak samostojno. Ža celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na Isti način, vendar s pristavkom, ki označuje prokuro. Vpišeta se poslovodji Lorant Adolf, veletrgovec, in Lorant Oton, trgovec, oba v Ljubljni, Dalmatinova ulica štev. 11. Izbriše se poslovodja Šarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani, ker je poslovodstvo odložil. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 59 — Rg C I 80/23. * 115. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Commerce d. d. Izbriše 6e upravni svetnik Pehani Ot mar, vpiše pa kooptirani član upravnega ■veta črnko Viktor, upravitelj v Ljubljani. )eželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 57 — Rg B II 160/16. $ 116. Sedež: Laško. Dan vpisa: 28. januarja 1931. Besedilo: Delniška družba združenih pi-vovaren Žalec in Laško v Laškem. Izbriše se upravni svetnik dr. Roš Fran. odvetnik v Laškem. Vpiše se kot nov upravni svetnik: Jug Riko, podravnatelj kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 28. januarja 1931. Firm 19/31 — Reg B II 1/18. * 117. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Kranjska hranilnica. Z odlokom kraljevske banske uprave i dne 15. decembra 1930 St. VIII No 6722/1 in Izjavo bana Dravske banovine z dne 5. januarja 1931 se je spremenilo besedilo tn lastništvo tvrdke. Besedilo firme odslej: »Hranilnica Dravske banovine, Ljubljanac. Imetnik: Hranilnica Dravske bano- vine, Ljubljana«. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm 44 - Rg A VI 143/11. * 118. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbdiše se prokurist podružnice na Rakeku dr. Podgornik Milan, vpiše pa prokurist za isto podružnico Flere Viktor. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 54 — Rg B I 42/73. * 119. Sedež: Srednje Gameljne. Besedilo: Livarna železa in kovin, drui- ba z o. z. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Vsled sklepa občnega zbora z dne 23. decembra 1930., opr. št. 3248, se je spremenila družabna pogodba z dne 19. julija 1929., opr. št. 7934, ki se je s premem-bo družabne pogodbe z dne 12. decembra 1930, opr. št. 9379, ie spremenila v vi-stavku Sedmič, v odstavku Petič, Sedmič, Osmič in Devetič, vsled sklepa občnega z' j ra z dne 8. januarja 1931, oprav. štev. 8278, pr. vp. štev. 22, pa se je odstavku Enajstič družabne pogodbe z dne 19. julija 1929. opr. štev. 7934, dodal dodatek: Družba ' la štiri poslovodje: Družba ima štiri poslovodje, dva poslovodji, od katerih mora biti eden ali ružabnik in poslovodja ing. Guzelj Matevž ali pa poslovodja Demšar Jože. Tvrdka družbe se podpisuje na ta način, da pristavita pod od kogarkoli pisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke kolektivno po dva poslovodji — od katerih mora biti den ali družabnik in poslovodja ing. Guzelj Matevž ali pa poslovodja Demšar Jože, lastnoročno svoja podpisa. Osnovna glavnica se je povišala od Din 40.000-— na Din 46.000 —. Izbriše se poslovodja Jeršan Slavko. Vpišejo 6e poslovodje: Ing. Guzelj Matevž, hišni posestnik v Ljubljani VII, Jernejeva cesta hšt. 8; Mlekuž Andrej, livarski mojster na Ježici hšt. 91; in Demšar Jože, posestnik v Sestranski vasi hšt. 9, občina Trata, sodni okraj Škofja Loka, stanujoč v Ljubljani VII, Jernejeva cesta št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 67 - Rg C IV 68/5. H* 120. Sedež: Celje. Dan vpisa: 28. januarja 1931. Besedilo: Stermeckj in drug. Izstopil je družabnik: Murčič Mihael. Vstopil je kot nov družabnik: Hojkar Izidor, poslovodja v Celju, Zrinskega ulica štev. 13. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 28. januarja 1931. Firm 1/31 — Reg A III 95/7. * 121. Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Triglav, jugoslovanska izdclo-valnica perila, Ana Vok in drug. Istopila je javna družabnica Vok Ana, vstopil pa je kot javni družabnik Olup Josip st., trgovec v Ljubljani, Stari trg Stev. 1. Besedilo firme odslej: Triglav, jugoslovanska izdelovalnica perila, Olup Josip in drug. Javna družbanika sta Vok Ignacij in Olup Josip st. Družbo zastopa in njo podpisuje od-slej samo družabnik Olup Josip star. Firm. 48 - R« A IV 96/7. 122. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. januarja 1931. Besedilo: Kokra, tekstilna delniška dru-feba podružnica, Maribor. Izbriše se prokura, podeljena Ivanu Štern. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 68/31 - Rg B II 28/5. Izbrisale so se nastopne firme: 123. Sedež: Maribor Trg Svobode 8. Dan izbrisa: 29. januarja 1931. Besedilo: V. & M. Barešič & Co, trgovina z avtomobili, motornimi kolesi in potrebščinami ter mehanična delavnica, podružnica v Mariboru. Izbrisala se je vsled opustitve te podružnice. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 9/31 — Rg A III 144/3 * 124. Sedež: Breg pri Celju. Dan izbrisa: 28. januarja 1931. Besedilo: Jurič Franc & Topolovec Josip, splošno mizarstvo. Izbrisala se je vsled razdružitve. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 28. januarja 1931. Firm 20/31 — Reg A III 108/4. * 125. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 29. januarja 1931. Besedilo: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Izbrisala se je vsled opustitve obrti. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. . Firm 54/31 - Rg Einz. I. 199/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 126. Sedež: Podkoren. Dan vpisa: 19. januarja 1931. Besedilo: Kmetijsko društvo Podkoren, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva: Podlipnik Janez, Podlipnik Franc, Hribar Alojz, Grilc Andrej in Pečar Franc. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 49 — Zadr. II 1/64. * 127. Sedež: Gornja Lendava. Dan vpisa: 29. januarja 1931, Besedilo: Mlekarska zadruga ▼ Gornji Lendavi, registrovana zadruga t omejeno ■avezo. Po sklepu občnega zbora z dne 18. januarja 1931 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Saruga Friderik, Bačič Franc, Horvat Janoš, Sukič Mikioš, posestnika v Gornji Lendavi, in Celec Sandor, posestnik v Dol. Slaveči, vsi dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: Mlekarska zadruga v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno po dva likvidatorja. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 57/31 — Zadr. IV 54/5. Konkurzni razglasi S 1/30-9. 315 128. Odprava konkurza. Prezadolženec: Zapuščina Žgajnar Ane, trgovke na Mirni. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/30—1 o imovini prezadolžen-ke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r. Okrožno kot koak. sodišče Novo mesto, odd., II., dne 3. februarja 1931. 314 sj* S 3/28-151. 303 129. Sklep. Konkurzna stvar Kajfeža Antona. Konkurzni sodnik dr. Tschinkel, sreski sodnik v Ribnici, se razreši konkurznih poslov. Za konkurznega sodnika se imenuje sodnik Savelj Anton, starešina sreskega sodišča v Ribnici. Okrožno kot konkurzno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 3. februarja 1931. $ S 15/30-^52. 287 ISO. Sklep. Prezadolženka: Faninger Marija, kavar-narka v Mariboru. Prisilna poravnava, sklenjena pri poravnavi dne 22. januarja 1931 med prezadol-ženko in njenimi upniki, se potrdi po § 164 konkurznega zakona. Po tej poravnavi plača prezadolženka upnikom III. razreda 20% kvoto, plačljivo v 12 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok plačljiv 60 dni po pravomočnosti poravnave. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. januarja 1931. * S 12/30—76. 294 131. Sklep. Prezadolženec: Horvat Oton, trgovec z železnino v Mariboru. Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 22. januarja 1931. med preza-dolženoem in njegovimi upniki, se potrdi v smislu § 174. konkurznega zakona. Po tej poravnavi dobe upniki III. razreda 20% kvoto svojih terjatev, in sicer se plača polovica kvote v 60 dneh, druga polovica pa v 150 dneh po pravomočnosti poravnave. Kot porok in plačnik je pristopil J. Maf-čun, lastnik obaveštajnog zavoda v Zagrebu, Iliča br. 18. Okrožno sodišče t Mariboru, dne 29. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 184. 270a 2-1 Razglas o licitaciji Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom V. No. 545/1 od dne 24. januarja 1931. na podstavi členov 86. in 98. zakona o drž. računovodstvu od dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem del za tlakovanje železnega mostu čez Krko v Novem mestu z granitnimi kozkami na betonski podlagi s proračunjenimi stroški Din 115.000-— v skrajšanem roku I. javno pismeno olertno licitacijo na dan 2 3. februarja 19 31 ob enajstih v sobi št. 7 sreskega načelstva v Novem mestu. — Pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 9. Natančnejša pojasnila glej »Službene objave« dnevnika »Jugoslovane štev. 28. z dne 4. februarja 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 31. januarja 1931. * Stev. 1001/11. 311-2-1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2. marca 1931. ob enajstih nabavo: raznih vijakov. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 31. januarja 1931. * Stev. 409/31. 305 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji okoli 7700 prm v lastni režiji izdelanih trdih drv loco skladišče pri železniških 'postajah Boh. Bistrica, Nomenj, Soteska, Dovje, Bled-jezero oziroma skladišče ob Rečici. Celotna izklicna cena znaša 646.460 Din. Na predpisanem vzorcu spisane ponudbe, opremljen© z 100-— Din kolekom in 1% vadijem je vložiti najkasneje do 25. febru- arja 1931. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 1. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobo pr: direkciji šum v Ljubljani ter pri kr. šrinskih upravah v Boh. Bistrici, Kranjski gori in na Bledu. Direkcija šum v Ljubljani, dne 4. februarja 1931. Stev. 121/31. * Objava. 814 Gospod dr. G o 1 j e v š č e k Josip, advokat v Murski Soboti, je umrl dne 2. februarja 1931. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen gospod dr. V a 1 y Aleksander, advokat v Murski Soboti. Advokatska komora v Ljubljani, dne 6. februarja 1931. Razne objave Vabilo 812 na redni letni občni zbor »BAJTARJA«, stavbne in kreditne zadruge r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 2 2. februarja 1931 ob pol 9. uri v suterenskih prostorih hotela »Miklič« (nasproti glavnega kolodvora), s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načestva, 2. poročilo nadzorstva, 3. odobritev letnega zaključka 1930, 4. volitev štirih novih članov v načelstvo, 5. volitev nadzorstva, 6. sklepanje o predlogih, došlih načelstvu štiri dni pred občnim zborom in 7. slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kesneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov, V Ljubljani, dne 5. februarja 1931. Načelstvo. Opomba: Vabilo in zadružna knjižica služita vsakemu članu, ki se hoče udeležiti občnega zbora, kot vstopna legitimacija. * 810 Poziv upnikom. Tvrdka »Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba ■ o. z. y Mariboru« je sklenila likvidacijo in razdružitev. Upniki se pozivajo, da v 14 dneh prijavijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju. Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. Z. t Mariboru v likvidaciji. Tavčar Miško. Ouida: Kneginja Zurova 63 Zurov je ves razburjen pristopil k njej. Oči so mu padle na opalno ogrlico. Pogled nanjo ga je tako razkačil, da je iztegnil roko po njej. »Kdo vam je tole dal?« je vzkliknil. »Ne vem, če vam smem povedati,« je odgovorila. »Ko ste me prvič to vprašali, nisem vedela.« »Gotovo ste jo prejeli od vašega pevca: snamite jo.« Po kratkem obotavljanju je odpela ogrlico. Spomnila se je, da mu je obljubila pokorščino. »Dajte jo meni.« Izročila jo je Zurovu. Vrgel jo je na tla in jo pohodil. Vera je stala tam nepremično. »Kneginji Zurovi ni treba nositi draguljev komedijanta,« je rekel hripavo. »Kakor sem ta nakit pohodil, tako pohodim njega, če mu še kedaj dovolite, da vam stopi pred oči. Ali ate razumeli?« »Razumela sem.« »Torej?« je vprašal in ga Je bilo skoraj sram svoje nasilnosti. »Torej?« je ponovila, »kaj naj vam odgovorim? Vaša žena sem in dolžna sem prenašati vaše žalitve.« Debelo jo je pogledal. Ta odgovor ga je razorožil. Zavedal se je, da se obnaša kakor podlež, ne pa kakor gre kavalirju. »Vera,« je mrmral, »resnično, vi niste navadna ženska, in če bi hoteli — pri Bogu, zdaj bi vas vzljubil.« »Vsaj to mi prihranite,« je rekla in odskočila. »No dobro,« se je zasmejal, »povejte ml najprej, kaj vam je ta pevec?« »Mož, ki me spoštuje. Vi me ne spoštujete.« »Ali mi morete priseči, da ni nič drugega?« Bliski so ji švigali iz oči, toda vzela je v roke molitveno knjigo, ležečo na mizi, ter jo poljubila. »Prisegam,« je rekla, nato jo je položila zopet na mizo, se okrenila k njemu in mu rekla: »Zdaj ko ste mi vrgli v obličje najtežjo žalitev, ki jo imore mož proti svoji ženi, bodite zadovoljni in pustite me samo, dokler se ne odpeljeva.« To so bile zadnje besede; minilo je več tednov, preden sta zopet govorila med seboj. * V juniju sta se preselila kakor vsako leto v Felicitš, kamor jima je sledila vsa odlična družba prijateljev. Veri se je neprestano praznovanje pristudilo. Ne vem kaj bi bila dala, da je mogla ostati vsaj enkrat v tednu sama in se udati svojim mislim. Enkrat ali dvakrat se je šiloma odtrgala od družbenega vrvenja ter se podala peš in sama v majhno vas za Villervillom. Ko se je tisti dan vrnila v grad, jo je vprašal mož suho: »Odkod prihajate? Bili ste več ur odsotni.« »Sla sem v Villerville,« je odgovorila. »Ah,« se je pošalila z njim gospa Jeanne, ki je bila kajpak zopet v njeni bližini. »Ali ni tam nekje znamenita romarska pot, kneginja?« je rekla z najnedolž-nejšim obrazom. Zurov je razumel namigovanje. »Ne smete ji delati krivice,« je rekel. »Saj veste, da je onile tam gori na Švedskem, v Stokholmu poje.« »Seveda,« je odgovorila markiza, »toda Stokholm Je tudi na tem svetu. In končno nisem nič drugega rekla, kakor da je on vzor vaše soproge, vzor, ki samo od daleč po njem vzdihuje. Saj nisem nikoli kaj drugega trdila o vaši svetnici?« Tisti večer je šel Zurov i nekaterimi prijatelji v trouvillski klub, in ko je hotel ravno sesti k oknu, gledajoče na šetališče, je zagledal Corršza v dvorani. Svojim očem ni hotel verjeti. »Pojdimo,« je dejal nato svojim spremljevalcem »ne ostanem tu; s komedijanti ne sedim rad v skupnem prostoru.« Bila je to namenoma izrečena žalitev in vsi so se ozrli v Corr&za. Ta pa se ni zmenil za to in se je mirno dalje pogovarjal s svojimi znanci. »Zurov je ljubosumen,« so si šepetali v ušesa smeje se okoli stoječi. »Bržkone bo nekaj resnice na stvari.« Zurov se je penil od jeze. Režeči se obrazi okrog njega so ga razkačili »Ej,« je dejal in obstal pred nekim gospodom, o katerem je mislil, da se njemu smeje. »Cemu se smejete?« Mladi človek, katerega je tako nagovoril, se je prestrašen odmaknil na svojem stolu. »Moj Bog,« je rekel. »Kaj hočete od mene? V časopisih stoji.« »Kaj stoji v časopisih, gospod?« »Berite rajši sami.« Prijatelji so mu predložili najnovejšo večerno izdajo opravljivega svetovnega dnevnika. Iztrgal je prijateljem iz rok časopise ter iskal med družbenimi vestmi. Končno je prišel do mesta, ki ga je silno razkačilo. Sovražno je pogledal v Corrčza in v naslednjem hipu je stal pred njim. »Ali ste vi to-le dejali v časopis, gospod?« je zavpil nad njim. Corrčze je malomarno vstal. »Ne vem, kaj mislita reči,« je dejal ter gledal v časopis, ki ga je Zurov držal pred njim, kažoč s prstom na zloglasne vrstice. Cor-rdze je bral: »Slavni Correze pride končno zopet na francoska tla. Ruski knez Z. je prispel v svoj grad blizu Trouvilla, zato se ni nihče čudil, če slavni umetnik nenadoma ostavi sever in se pojavi v Trouvillu.« Corrfeze je močno zardel, ko je bral članek. »To je nesramno!« je rekel. »Da, nesramno, gospod če ste vi ta članek povzročili ali ne.« Dvignil je roko in udaril bi ga bil, če niso pristopili drugi gospodje in ga šiloma odtrgali, da preprečijo spopad. Šiloma so ju držali narazen ter poskrbeli, da se zadeva reši na viteški način. Veri so seveda stvar skrbno prikrivali, zato ni niti slutila, kaj se godi. Dolžnosti gostiteljice so jo utrudile, tako da se je zvečer izmučena napotila v svoje sobe k počitku. Ko je stopala po dolgih hodnikih, je šla mimo vrste odprtih sob. Pogledala je slučajno skozi neka vrata in videla markizo in svojega moža v skrajno nedostojnem položaju. Za hip jo je popadla izkušnjava, da bi stopila k njima, toda zadovoljila se je s tem, da je zaprla vrata, da bi še kdo drugi ne videl, kar je ona videla. Ko je prišla v svojo sobo, je vzela pero in napisala: >Do jutri opoldne se mora markiza pl. Sonnaz odstraniti iz Felicitž, sicer grem jaz.« Dela je pismo v ovoj, ga zaprla ter ga izročila sobarici. »Dajte ga Ivanu, naj ga jutri zjutraj izroči knezu.« Nedelja, 8. februarja 1931. JUGOSLOVAN Stran 15 aP Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). ysaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore prilniite mamko. 1000 dinarjev to«Ienslio zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 506 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Pozor! Plesalke 1 Za plesno sezono Vam nudi 461 trajno ondulacijo, plašna bala lasulja ter iminkanja po ugodni ceni damski salon „POLANC“ Kopitarjeva ulica 1 pri Jugoslov. tiskarni Gamsov (Cemsbarl) krasni eksem* plnrjl. Onr. pristno antl-lopska dl uka, temna, polno, mehko mahedrava, z lepim beiim robom, 16 cm dolga dlako, stane x okr«ienim tulcem samo 40 Din; posebno lep eksemplnr s posrebrenim tulcem ln grand-lom skupaj samo 70 Din; dvojnomočna, 18 cm dolga dlaka s tulcem in grandlom 100 Din (priložnostni nakup) rozpoiilja po poštnem povzetju vezalnico kozjih brad H. FENICHEL. Wien IX. Nusudorferatr. 68/J. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro „Tehna“, Ljubljana, Mestni trg Btev. 25/1 507 Mlad fant, b 4 razredi gimnazije išče primerno zapo-slenje. Gre tudi za boljšega slugo ali iukasau-ta. Naslov v upravi. Elegantno plesno obleko prodam za Din 200-— Naslov v oglasnem od-dolku „JugosIovana“. V vsakem večjem kraju iščemo vestne kolporterje, ki bi prodajali „JugosIovana“ ob delavnikih in nedeljah ali samo ob nedeljah. Ponudbe na upravo. Cen. občinstvu se priporoča za vsa kleparska, vodovodna in inštalacijska dela. Franc Bogel Gosposvetska cesta 6. dvorišče. P0Z0B GG. TRGOVCI. TAPETNI Kil Vse vrste pohištvenih vzmeti vain nudi po konkurenčnih cenah prva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovi« • Strgnlee Ljubljana Komenskega 34 Ustanovljeno L 1852. Teod. Korn Ljubljana Poljanska c. št 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbi!, ga-la terljski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke In klosetne naprave A JAVOR" lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 HISnaT zmožna vseh domačih opravil, kuhanja, pospravljanja, šivanja, bi spremenila službo z 20. februarjem. Gre tudi k otrokom. Vprašanja pod „Zmožna* na upravo. 611 MariiMak^ za nabiranje naročni kov za nov list iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek Jugoslovana* pod „Visoka provizija*. Mlad in mar* Ijiv dijak bi si rad z večernim delom omogočil nadaljevanje učenja. Najraje bi prevajal iz tujih jezikov. Ponudbe na upravo pod: „Mar-ljiv*>.____________ Uradnik, mlad. dobro situiran, išče elegantno sobo, strogo separirano. Ponudbe na oglasni oddelek pod „Dobro situiran11. Elegantne maske, kostume, posodim po Din 100'—. Naslov v upravi „Jugoslovana“. Stanovanje za takoj, po možnosti trisobno, s prit'klina-mi v bližini centroma Ljubljane iščem. Ponudbe na upravo pod „Tri sobe“ z navedbo cene. A. Gas^raun Ljubljana Prešernova ulica 42 Tvornlca dežnikov In solnč-nlkov — Sprejemajo se popravila in preobleke Ženini in neveste Žimnice (modroce) peresnice. posteljne mreže, otomane, divane, žimo, cvilh in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg 6 246 Skrbite za zdravjo svojih nst. razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo s vsakdanjo rabo p as til j VALDA Njihove razkuiilne iz-puhtline V .s čuvajo In branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi oku-ženja v primeru epidemije. Zah tovaj to in rabite vedno le prave p a s 111 j e VALDA ki se prodajajo samo v škatljicah z napisom „VALDA“. 412 ; .. V' ■ • ' Aleksander Hozič konce si jonirano eleldro-tehniino podjetje ia vsa eleLiro-inilalacjkLa dela in elektroine-l»ani£na delavnica za popravila elektromotorjev, W2 transformatorjev itd. LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44 Telefon št. 30-41 itazp is Razpisujemo tisk svojega glasila >Lovca«, ki izhaja mesečno. POGOJI: Naklada: normalno 4000 izvodov, vsakih na-daljnih 100 izvodov se računa posebej. Obseg: najmanj 32, največ 48 strani in 4 strani oglasov ter ovitek. Papir: ilustracijski, naravno-umetniški (Na-turkunstdruck) garantirano neprosojen, oblike 69X103 cm, 60 kg per 1000 pol. Oprema: po vzorcu »Lovca« 1931. št. 2; črke po možnosti enake, vsakakor ne manjše. Cena: - za 16 strani, per garinond, borgis, petit in tabelarično polo; klišeji posebej. Tisk: prvovrsten; vsaka tiskana pola se mora predeliti z vložno vmesno polo. Broširanjc: 32, 36, 40, 44, 48 strani, obrezava, odprema, lepljenje naslovov, zavojnina in porazdelitev po poštah, posebej. Odprava: tekom petih dni po prejemu celotnega rokopisa, sicer Din BOO dnevne globe. Lovske vinjete (čelne in sklepne), ki se med letom menjavajo, preskrbi tiskarna brezplačno. Klišeje: nabavlja društvo. Pogodbena doba: od 1. aprila do 31. decembra 1931. Ponudbe eventuelno z vzorci do 20. februarja 1931. na: Slov. lovsko društvo Ljubljana, Komenskega ulica štev. 19. Prodam ali na dam v najem usnjarno z vsem potrebnim materijaloin za vsakovrstno izdelavo kož kakor tudi že z dobljenim delom po zelo ugodni ceni. 564 Podjetje je dobro upeljano in slovi kot zelo solidno. Re- flektanti naj se obrnejo na gosp, MatO JurlaiCViČ, trg. Središče ob Dravi. Za soboslikarska, pleskarska In IrUiIllinlia Jela se priporo?« «» Tone Malgaj Jmll)« i •. l, LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6 DNEYNO SVeiE PRAŽENA Kava L-3LJBUZ3 /k Ni A -VODMIKOV TRS ST. S,— I Avtomobilisti ! Usojem se Vam lem potom kol edini v Dravski banovini izučen vulkanizer naznaniti, da sem oričel po najnovejšem sslemu vulkani-zirati avtoplašče. Istočasno sem znižal cene za 15 %• S 1. februarjem dalje pa nudim še to ugodnost, da vulkanizlram vsaki peti piašč, donesen od ene tn iste tvrdke, brezplačno. Za Za vsako po meni Izvršeno delo jamčim za štiri mesece od dneva prevzema dalje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost Anton Jezeršek, Ljubljana Gosposvetska cesta 1, pri ,,Figovtu“ Parna vulkanizacija 548 Najmodernejše vzorce ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veže najfineje in najceneje tvrdka Matek & Mikeš Ljubljana, Dalmatinova 13 EntJanje, ažurlranje, predtiskanje takoj. »Miljonski promet" Vsled družinskih razmer oddam v najem trgovino z mešanim blagom v prometnem kraju. Resni Interesenti s kapitalom naj pošljejo svoje naslove na upravo lista pod „Trgovlna 555“. 565 Radi povečanja centralne kurjava 1 prodamo nizhottaini parni hotel »istema »Strebel«, tipa Ecune, s 17'5 m1 gorilna ploskve, ca kurjenje • koksom ali rjavim premogom, a pripadajočimi deli, In sicer: membranskim regulatorjem, manometrom, vodokazom, dimnim tasunom, vodostojno varnostno cevjo Itd. Kotel se lahko vsak dan ogleda v lishavm Mmbuv V LJUBLJANI, GREGORČIČEVA UL. 28 kjer je dobiU pri ravnateljstvu vsa potrebna pojasnila. v soh vrši- pa Molov rafij a/L-ali risbah. /f vrlfM/e najsorlidnejše k I €9 rno ST*DEU HUBL1ANA DALMATINOVA 15 RAZPIS. freski cestni odbor Novo mesto razpisuie službo tajnika. Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za uradniško službo lil. kategorije po zakonu o civilnih državnih uradnikih (čl. 6, 7, 10). Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o dosluženju ali oprostitvi vojaško službe, zdravstveno izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil prosilec obsojen zaradi kaznjivega dejanja iz koristoljubja, ev. službeno izpričevalo) jo predložiti neposredno Sreskemu cestnemu odbora v 14 dneh po objavi tega razpisa. Prosilci z znanjem stenografije in strojepisja imajo prednost. Sreslti cestni odbor Novo mesto 687 dne B. februarja 1931. Kmetijska družba v Ljubljani TurJaSkl trg St. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 880 kmet. podružnic ln okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list »KMETOVALEC« Ta list Jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. 6ffl Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. 459 Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe! Od dobrega najboljše je le 423 17Z>zi;sz2ez»~£l<22eE> Šivalni stroj in Jrolo Elegantna izvedba najboljši materijal! unsmm pisalni stroj t 8 velikostih I Novosti Šivalni sivci kot damska pisalna mlz» Le prt Jos. SPef elznc Hfubljana ca vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. Int. 2913 L MIKUŠ Ljubljana - Mesini trg 15 | Telefon Stav. 2282 Ustanovljeno 1839 N« malo! Na vallkol Siriatlrana ktnstrukdjil fMilit JAGER Obliki I Proštov m posteljnino* tapetništvo UalllMi.!! PeinUl priporoča svojo najmodernejše fotelje vseh vrst, mo-droce, o t o m a n e, žimo, zloiljlvo po« stelje, patentno divane l.t. d. 54?_____________ , Jakob Fligl Turjaški trg štev. 5 kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela 32i S spoštovanjem JAKOB FLIGL la DALMATINSKI PORTLAND-CEMENT tvornlce LAVOCAT & CIE, SPLIT Generalno zastopstvo za Slovenijo: .Splošno gradbeno društvo" Ljubljana. Glinška ulica 7. 517 Zahtevajte ofertel To so bencinski motorji angleški jim Lister glavar! Neomejeni so v delu, jekleni, jim truda in znoja ni m^rl Meljejo, mlatijo, režejo, povsod se radi zaprežejo. Kos so Igraje nalogi vsaki, to so angleški motorji junaki, da takih — nikoli nikdar! Če režejo les ali mlatijo žito, je njihovo delo vselej temeljito. Natančni so in draguceni za Vas, ker štedijo olje, gorivo in čas. Lister -motorji, to so sloviti, ki boljših pač res ni moči dobiti, ker takih — nikoli nikdar! 490 Težave premagati njihov je čar. Pod njihovo silo udar na udar pojo transmisije, brnijo jim pile, bobn6 črpalke, da je od sile. Vedno besne od dela In truda, neznana sta jim oddih In zamuda. Lister-motorji so to čudoviti, ki moraš zato sl takoj Uh kupiti, saj takih — nikoli nikdarl ta najcenejša delovna moS Jo ki Lister-motor, vedno na razpolago pri tvrd FRANC STUPICA astfgg ffl* Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad €€ v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Uradne ure od 8.—12. in od 14.—18. Pravila proti plačilu Din 6'— ▼ znamkah Za odgovor prosimo znamko. OGLEDALA ▼•eh vrst, velikosti hi obUk STEKLO irealno 6—8 mm, mašinako 4—• mm, portalno, ledaato, alabaster Itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Tele!. 28*48 ZAGREB CELOVŠKA »1 OSIJEK Zahtevajte »Jugoslovana« r1. ne škodi so trvca Cena odločilna. Samo dobra kakovost svile Vam jamči, da niste zastonj izdali denarja. Zahtevajte zato samo svilo I 548 Izdaja tlakama »Herkurc. GrejnrčiSeva ulira 23. Za tiskarno odgovarja Otmnr Mihnlck. - Ifr /t-iik Milan Zmlnek. — 7.n insnrntni dpi odgovarja Avgust Rozman - V«i « Ljubljani