Matej ANDOLSEK' izvirni znanstveni članek TEORETSKE REFLEKSIJE PAX AMERIČANE- VLOGA ZDA V POVOJNIH EKONOMSKIH REŽIMIH' Povzetek: Teorija hegemotiske stabilnosti predvideva, da svetovni ekonomski sistem za svojo stabilnost potrebuje obstoj hegemonske sile, ki bo zagotavljala mednarodne Javne dobrine. Namen članka Je dokazati, da v ta namen hegemonska sila vzpostavlja multilateralne aranžmaje (režime), ki omogočajo razdelitev stroškov zagotavljanja teh dobrin. V povojnem obdobju, ki ga zaznamuje ameriška hegemonija, te aranžmaje zasledimo predvsem na trgovinskem in monetarnem področju. Vzpostavljanje mednarodnih režimov posega v problematiko sodelovanja med državami, kije oteženo z anarhičnostjo meddržavnega sistema. Hegemonska sila lahko s pomočjo režimov /Mstavlja pravila obnašanja, zmanjšuje negotovost ter s tem olajšuje sodelovanje med državami. Ključni pojmi: mednarodni režimi, mednarodni odnosi, politična ekonomija, hegemonija. Združene države Uvod CDb koncu druge svetovne vojne je ekonomska premoč Združenim državam omogočila vzpostavitev mednarodne ekonomske ureditve, s ciljem liberalizacije s\'etovne trgovine, zagotavljanja stabilnih menjalnih tečajev, zadostne likvidnosti in stabilnih tokov kapitala. Institucionalni izraz te ureditve predstavljajo Splo.Sni sporazum o trgovini in carinah (GATT), danes Svetovna trgovinska organizacija (Wro), Mednarodni denarni sklad (IMF) in Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD). Te institucije vsaka z^ase izpolnjujejo zgornje cilje: GATT oziroma WTO na trgovinskem, IMF na monetarnem področju in IBRD na področju zagotavljanja kapitala, predvsem državam v razvoju. Povojna ekonomska ureditev je omogočila razcvet svetovnega gospodarstva. Svetovna industrijska proizvodnja je v letih 195.5-1975 naraščala povprečno s šest odstotno letno stopnjo (Kennedy 1987, 414). Tovrstno situacijo, po n;išem mnenju, uspešno pojasnjuje teorija hegemonske stabilnosti (Kindleberger 1987; Gilpin 1987), ki predvideva, da svetovni ekonomski ' Motej Amlitiivlt. iliident {lotitrtlftfilje lil mednarttduih odnostiv na tiitiidlell za druihene vede. ' Aa nasvete In krinke se zalimljajem mag. MIlana Hrglezu. mag. trem lirlnar In dr /.laiku i!ablCu. (htgfivornosi za fHimanjklJIvosU Članka seveda v celoti prevzemam sam. sistem' za svojo stabilnost potrebuje prisotnost hegemonske sile'. Obdobji Pax Britannice v drugi polovici 19. stoletja do prve svetovne vojne in Pax Američane po drugi svetovni vojni sta ust\'arili ekonomsko ureditev, ki je omogočila rast gos|x> darstev in trgovine ter posledično blaginje. Medvojno obdobje, ko Velika Britanija ni bila več sposobna. Združene države pa ne pripravljene zagotavljali stabilnosti svetovnega ekonomskega sistema, je zaznamovala recesija in politika osiro-mašenja so.sedov. Nestabilnost svetovnega ekonomskega sistema teorija hegemonske stabilnosti povezuje s pomanjkanjem mednarodnih javnih dobrin' (Kindleberger 1981). Na.š namen je dokazali, da hegemonska sila lahko zagotavlja mednarodne javne dobrine unilateralno ali z angažiranjem drugih držav, lo je z vzpostavljanjem multilateralnih aranžmajev, v okviru katerih se države zavežejo k določenim pravilom obnašanja oziroma sodelujejo pri zagotavljanju mednarodnih javnih dobrin. Te aranžmaje enačimo s pojmom mednarodnih režimov. Režimska teorija predstavlja jedro na.še razprave. Mednarodni režimi so definirani kol splet impliciinih ali eksplicitnih načel, norm, pravil in proce.sov odločanja, glede katerih se zbližujejo pričakovanja akterjev na določenem področju mednarodnih odnosov (Krasner 1982,186). Vloga hegemonske sile je v tem primeru vezana na oblikovanje pravil obnašanja in skrb za njihovo spoštovanje (nadzor, sankcioniranje). Ni pa .se mogoče izogniti vprašanju, kako definirati hegemonsko silo glede na njeno vlogo stabiliziranja .svetovega ekonomskega sistema. Teorija hegemonske stabilnosti definira hegemonijo kol premoč v materialnih resursih. Hegemonska sila mora imeti nadzor nad surovinami, izvori kapitala, trgi in primerjalne prednosti pri proizvodnji visoko zaželenega blaga (Keohane 1984,32). Z vidika vzpostavljanja mednarodnih režimov, kjer se pojavlja vprašanje legitimnosti norm 'Sislem ozum'ii/v stm/ieb delov oziroma eiiol, med balerimi /lolebtijo dovolj iiileiiziviie iiilerakfije, da v/ilivajo na odtoCiHv drug drugega lerse ohiiaSaJo bol kvliereiiliui celota (lu> Huzau. Joites in t.iltle fj^i. 2V) 1/reditev.ie nanaSa na naCela. norme in institucije. • tzraz hegemomka siUt Je Mlinoma zamenljiv z izrazom liegemon. ' lavne dobrine so liste, pri baterili boriVenJe s strani enega u[>onibniba ne zmanjiuje boliCine. bije na mzfiolago ostalim ulMirabnlkom l^ileg tega ni mogtrebno izpostaviti dve značilnosti: 1. njegov temelj predstavlja kapitalistično svetovno gospodarstvo (svetovni ekonomski sistem), znotraj katerega poteka globalna delitev dela (NVallerstein 1979, 159). 2. politično je .svetovni sistem meddržavni sistem; njegova temeljna enota je država, ki izvaja suverenost na omejenem geografskem področju (VCallerstein 1994, 87-89). Svetovno kapitalistično gospodarstvo je danes najbolj propulziven element svetovnega sistema, kar se odraža v samem naraščanjvi obsega transakcij (mednarodna trgovina, finančni tokovi). S jKijmom svetovno kapitalistično gospodarstvo želimo poudariti osrednji pomen svetovnega trga, na katerem nastopajo ponudniki in jKivpraševalci, da bi maksimizirali svoje koristi (Gilpin 1995, 128; Wallerstcin 1979, 159). Vendar kapitalistično gosjx)darstvo ne more, glede na intere.se akterjev, zagotavljati zadostne količine javnih dobrin, ki stabilizirajo mednarodni ekonom-.ski sistem. Javne dobrine na nacionalni ravni zagotavljajo države. Če so drž;ive relativno uspešne pri zagotavljanju nacionalnih javnih dobrin, pa pri mednarodnih javnih dobrinah pogosto prihaja do pa-majhne ponudbe teh dobrin. Razlika je v tem, da države na nacionalni ravni uspejo povrniti stroške zagotavljanja javnih dobrin (npr. z davki), kar v mednarodnem sistemu ni mogoče zaradi odsotnosti sivtovne vlade. Drugi razlog izvira iz same značilnosti javnih dobrin: države se zavedajo, da • Teorijti heiiemuHske slabihiimll mil. do <)l).vnjne ekonomske tireditve nt naJlmmembnejSe tlejsivo, daje obstajala ameriika hegemonija, temveč prettvsem. da je bila to amcri.^ka hegemonija (Kuggle I993.H). lx)do lahko koristile javne dobrine, ki jih lx) zagotavljala neka druga država, ne da bi same prispevale k |x)krivanju njihovih stroškov (problem free-riderjev). Tako ravnanje navsez^idnje vodi v situacijo, ko nobena država ne zagotavlja teh dobrin. Te težave so povezane z onirami meddržavnega sodelovanja. Čeprav so države zainteresirane za stabilnost sistema in bi torej bile pripravljene deliti stro.ške zagotavljanja javnih dobrin, obstaja velika verjetnost, da bodo nekatere odstopile od dogovora. Pomanjkanje mednarodnih javnih dobrin je torej povezano z značilnostmi meddržavnega sistema. Odsotnost nadnacionalne avtoritete kot ključne značilnosti meddržavnega sistema ustvarja dihotomijo med notranjimi in metlnarodni-mi odnosi: nacionalni sistem karaktcrizirajo hierarhičnost, vertikalno.st in centralizacija; mednarodni je anarhičen, horizontalen in decentraliziran (Waltz 1979,113). Odsotnost nadnacionalne avtoritete sama po sebi sicer ne izključuje sodelovanja med državami, vendar pomeni, da otlnosi med državami potekajo v ozračju negotovosti oziroma visokih transakcijskih stroškov'. V tem printeru države dajejo prednost kratkoročnim interesom (free-riding) na račun dolgoročnih (stabilen ekonomski sistem). Režimi olajšujejo sodelovanje med državami tako, da postavljajo pravihi in standarde obnašanja, zagotavljajo informacije o obnašanju držav, skratka stimulirajo kooperativno obn;išanje oziroma zavirajo nekooperativno obnašanje (free-riding). V naslednjem poglavju se lotevamo vloge hegemonske sile pri vzpostavljanju metlnarodnih režimov. Hegemonija in mednarodni režimi Hegemonska sila ustvarja multilateralne aranžmaje s tem, ko spodbuja partnerje, da se zavežejo k pravilom obnašanja (ki jih botlo odvračala od free ritlerst-va) ter prevzamejo del stroškov zagotavljanja javnih dobrin (Kindleberger 1981, 252). Pri tem hegemonska sila izkorišča svojo premoč v materialnih resursih tako, da nudi partnerjem dodatne dobrine v zameno za .sklenitev sporazuma (Young 1991, 289). To |x)meni, da hegemonska sila prevzame nadproporcionalni delež stroškov vzp<}stavljanja in vzdrže\'anja režima, kar je povezano tudi z ekonomsko šibkostjo partnerskih držav. Vendar je ta benevolentnost vprašljiva: hegemonska sila sc otlreče kratkoročnim koristim, da bi zagotovila stabilen mednarodni režim, ki ji prinaša koristi na dolgi rok (Keohane in Nye 1989, 231). Režimov ne moremo obravnavati ločeno od interesov hegemonske sile. V interesu velesile je, da vz(x)stavi režim, ki od.seva njene vrednote in perpetuira njeno pozicijo. Tovrstno moč Su.san Strange (1995,30) imenuje strukturna moč, to je moč oblikovanja in definiranja .strukture globalne politične ekonomije, znotraj ' 'nvituibajski .cln)..odjetja in nc nazadnje znanstveniki in ostali strokovnjaki. Primer ameriške hegemonije Prevladujoče analize Pax Američane se osredotočajo na olxlobje po drugi .svetovni vojni. Vendar se dejanski vzpon potencialne hegemonske sile začne z notranjo konsolidacijo, ki je bila zaključena s koncem državljan.ske vojne leta 1865. Zanimivo je, da je notranja kon.solidacija vzporedno potekala tudi pri glavnih pre-tendentih za britansko nasledstvo: združitev Nemčije pod Bismarckom leta 1871 in v primeru Japonske revolucija Meiji leta 1867 (Modelski 1987,88). Do leta 191.3 je Velika Britanija izgubila prvenstvo v industrij.ski proizvodnji (Tabela 1). Tabela 1: Proizvodnja železa in jekla (v milijonih ton): 1890 1913 1938 Velika Britanija 8.0 7,7 10,5 ZDA 9,3 31,8 28,8 Nemčija 4.1 17,6 23,3 Japonska 0,02 0,25 7,0 Vir: Kennedy 198, 200. Zmaga v drugi svetovni vojni je bila predvsem rezultat industrijske premoči ZDA. Industrijska moč z;iveznikov je bila dvakrat večja od potencialov sil osi. Za primerjavo: ZDA so leta 1944 proizvedle 96.318 letal. Sovjetska zveza 40.300 in Velika Britanija 26.263, v primerjavi z 39.807 letali Nemčije in 28.780 letali, ki jih je proizvedla Japonska (Kennedy 1987,354-355). Ob koncu druge svetovne vojne so imele ZDA monopol nad jedrskim orožjem, predstavljale so več kot polovico svetovne industrijske proizvodnje, imele so nadzor nad dvema tretjinama svetovnih zlatih rezerv in bile so daleč največji izvoznik blaga (Kennedy 1987, 358). In kar je ravno tako pomembno, imele so vizijo now politične in ekonomske .svetovne ureditve. Kot smo omenili, naj bi hegemonska sila spodbujala svobodno trgovino preko liberalizacije trgov, stabilizacije menjalnih tečajev in zagotavljanja mednarodne likvidnosti. Združene države so si ob koncu druge svetovne vojne in v letih neposredno po njej prizadevale vzpostaviti multilateralne aranžmaje na trgovinskem in monetarnem področju. Na konferenci v Bretton Woodsu leta 1944 .sta bila u.stanovljena Mednarodni denarni sklad (IMF), z nalogo uravnavanja plačil-nobilančnih neravnotežij in ohranjanja stabilnih menjalnih tečajev, in Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki naj bi skrl^ela za kapitalske tokove, posebno v luči povojne obnove .sveta (Kegley in Wittkopf 1991, 186-188). Kljub neuspešnemu poskusu ustanovitve .Mednarodne trgovinske organizacije (ITO) kot tretjega stebra povojne ekonomske ureditve, je obveljal Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), utemeljen na načelih recipročnosti, liberalizacije in nediskriini-nacije (Keohane 1984,185). Združene države niso bile zgolj pobudnica brettonwoodske ureditve, temveč so nosile tudi nadproporcionalni delež stro.Skov njenega \'zdrževanja. Dolar je postal temelj mednarodne likvidnosti, kot plačilno sred.stvo in rezervna valuta. Združene države so bile zawzane ohranjati fiksno razmerje med dolarjem in zlatom (35$ z:i unčo zlata) in pripravljenost zamenjati dolarje za zlato. Hkrati je postalo očitno, da .so evropske države pre.Sibke, da bi sprejele pogoje multilateralizma povezanih z liberalizacijo in nediskriminacijo. Problemi obnove .so bili združeni s kroničnim pomanjkanjem dolarjev. Združene države so .se aktivno vključile v reševanje tega problema z vzpostavitvijo Marshallovega plana (European Recovery Program) in spodbujanjem nastanka Evropske plačilne imije (EPU), ki naj bi prispevala k rasti trgovine med evropskimi državami, ki ni potekala v dolarjih (Nau 1990, 108-109). Poleg tega ,so Združene države zagotavljale metl-narodno likvidnost z ohranjanjem plačilnobilančnega deficita, ki je nastal z masovnim odlivom pomoči in vzdrževanjem vojaških zmogljivosti zimaj ZDA, pa tudi z diskriminacijo an>eriških proizvodov v Evropi in na Japon.skem (Kegley in Wittkopf 1991, 188-189). Obdobje v prvih letih po drugi svetovni vojni Keohane (1984) označuje s pojmom hegemonskega .sodelovanja. Združene države .so daljnovidno financirale kratkoročne stroške - zagotavljanje finančne pomoči, toleriranje diskriminacije ameriških proizvodov - da bi dosegle dolgoročni cilj vzpostavitve stabilnega in cvetočega mednarodnega ekonomskega sistema (Keohane 1984, 270). Konec 60. let se je zaostril problem precenjenosti dolarja, ki je povzročal plačil-nobilančni deficit in velik odliv kapitala iz ZDA (Hari in Spero 1997,18). Obenem pa se je zmanjšalo zaupanje v dolar, kar je povezano z nara.ščanjem količine dolarjev v tujini. Nekatere evropske države, posebej Francija, ki je spodbijala ameriško vlogo v mednarodnem monetarnem sistemu, so v praksi uveljavljale konvertibilnost dolarja za zlato. Čeprav .so ZDA vztrajale na multilateralnem .sodelovanju na monetarnem področju - med največje us|5ehe sodi ustvarjanje dodatne oblike mednarotine likvidnosti, SDR (special drawing rights), vezane na košarico valut -pa vseeno niso uspele «.loseči občutne revalvacije valut glavnih irgt)vinskih partnerjev (Nau 1990,152). 15. avgusta 1971 je Nbconova administracija enostransko odpravila konvertibilnost dolarja za zlato. Nbconovo potezo lahko |X)stavimo v širši kontekst zatona Pa.\ Američane. Do sredine 70. let so Združene države izgubile relativno premoč v materialnih resursih. Manjš;i gospodarska rast ZDA glede na druge drž;ive (TABEbV 2) je vodila v zmanjšanje ameriškega deleža v svetovni proizvodnji z več kot 50% v letu 1945 na 44,7% do leta 1953 in na 31,5% v letu 1980 (Kennedy 1987,432). Ameriška produktivnost je zaostajala za evropsko in japonsko, ravno tako se je zmanjšala premoč ZDA v tehnolo.ško intenzivnih industrijah. Naftna kriza 1973. leta je pokazala, da ZDA (oziroma ameri.ška transnacionalna podjetja, ki .so zagotavljala poceni nafto) nimajo več nadzora nad naftnim trgom. Tabela 2: Rast BDFpercapita pri stalnih cenah med leti 1950-1973 Država % Japonska «.4 Nemčija 5.0 Italija 4.8 Francija 4.2 Kanada 3,0 Velika Britanija 2,5 Združene države 2,2 Vir Kindleberger 1995, 165. Konec breltonwoodske ureditve ni pomenil konca trgovinske liberalizacije. Navkljub porastu necarinskih ovir v 70. letih, vključno z varnostnimi in tehničnimi standardi, antidumpinškimi ukrepi in prostovoljnimi omejitvami izvoza (Kegley in VCittkopf 1991, 205), so pogajanja, v okviru tokijskega in zlasti urugvajskega kroga ix)gajanj znou~aj GATTa, prispevala k občutnemu zmanjšanju carin za industrijske proizvode in prenesla trend liberalizacije na nova področja, med drugim na področje storitev, intelektualne lastnine, kmetijstva in tekstila (Salvatore 1995, 283286). Tudi na monetarnem področju ni prišlo do hujših motenj. Kvote v IMF so se povečale in uvedeni so bili novi aranžmaji za reševanje plačilnobilančnih neravnotežij. Leta 1976 so bili s sporazimiom na Jamajki potrjeni uravnavani drseči menjalni tečaji. Države so dobile pravico, da same uravnavajo svoj tečaj, le da pri tem ne ovirajo trgovinskih partnerjev in ne ogrožajo stabilnosti svetovnega gospodarstva (Salvatore 1995, 703). Razmerja med glavnimi svetovnimi valutami so se reševala znotraj kluba finančnih velesil G-10 in G-5 (Plaza 1985, Louvre 1987). Namesto zaključka: posthegemonski režimi Na primeru Pax Američane lahko potrdimo, da je pri.sotnost hegemonske sile po drugi svetovni vojni stabilizirala svetovno gospodarstvo in omogočila visoke stopnje gospodarske rasti. Glavni instrument stabilizacije je bila vzpostavitev multilateralnih aranžmajev (režimov) na monetarnem in trgovinskem področju, pri čemer so Združene države dajale iniciativo in določale njihovo vsebino, hkrati pa nosile nadproporcionalni delež stroškov njihovega vzdrževanja, kar se je odrazilo v nižjih stopnjah gospodarske rasti ZDA glede na ostale države. Na koncu se moramo vprašati, zakaj z erozijo ameriške premoči ni prišlo do sočasnega zatona režimov, ki jih je hegemonska sila vzpostavila. Odgovore je možno iskati v dveh smereh". Z zmanjšanjem sposobnosti in/ali pripravljenosti hegemonske sile, cki bi vzdrževala mednarodne režime, se potreba po dobrinah, ki so jih zagotavljali hegemonski režimi ni spremenila. To pomeni, da bodo ostali udeleženci, po slabitvi materialne baze hegemonske sile, saini pripravljeni prevzeti stroške vzdrževanja režima. Pri tem je pomembno dejstvo, da so stroški vzdrževanja režima nižji od stroškov vzpostavljanja režima. V tem primeru tudi lahko pričakujemo, da .se vsebina režintov ne bo spreminjala, torej lx) odraž;ila interese hegemonske sile. Hegemonija se bo ohranjala, vendar ne več kot nadzor nad resursi, temveč kot nadzor nad izidi (Ru.ssett 1985, 208). Z drugimi besedami. Združene države so izgubile relacijsko moč, ne pa strukturne moči' (Strange 1987). Drugi pristop poudarja notranjo dinamiko režimov, ki je neodvisna od sprememb v distribuciji moči. Režimi vplivajo na definiranje ciljev (in izbiro sredstev za doseganje ciljev) držav, s tem ko ustvarjajo novo znanje, povezano z odkrivanjem kompleksnosti problemov, opozarjanjem na njihove učinke in medsebojno povezanost. Novo znanje (v primeru, da je skupno vsaj glavnim udeležencem) je tudi temelj za širitev režimov, to je vključevanje novih, še nereguliranih področij. L1TERA1XIRA Bu/an, Barry; Jonc.s Charles in Little, Richard. 1993 The Logic t)f Anarchy: Neorealisni to Struaural Realism. New York: Columbia University Press. Caporaso, James. 1993- International Relations Theory and .Multilateralism: The .Search for Fundations. V: Ruggie, John Gerard, (ur): .Multilateralism .Matters: The Theory and Practice of an lastitutional Form. 51-90. New York: Columbia University Pre.ss. Cox, Roben. 1994. .Social Foaes. .States and World Orders: Beyond International Relations Theory V: Kcohane, Robert (ur): Neorealism and Its Critics, 204-254. New York: Columbia University Pre.ss. Gilpin, Robert. 1987 The Political Ixonomy of International Relations. Princeton: Princeton University Pre.ss. ' Tu se Oilrttia akiiialiui clebala r režimski tenriji med radonalisli in re/lekiivisii (Keohane l'J94) Kiicionalisli predftosiavijiijo. da sit interesi driav fiksni: driare sri racionalni egoisti, ki sotleliijejo zaradi maksimiranja koristi Retlml zmanjSujejo ovire sodelovanja, takositbnosll predelaiv Informacij In uCenja (llaggani in Simmons 75W7. 511). hueresnv ne moremo ločevali od znanja, vrednot in Ideologije akterjev. Režimi v/^lvajo na Identllete in Interese akterjev, hkrati /ki so tudi sami iiitersubjektiviii: obstajap predvsem kot razumevanja, pričakovanja In prepričanja utieleiencev o legalnem, primernem oziroma moralnem ravnanju (1'uclitila In Ho/ikins m2. 246). NaSa razprava sicer Izhaja iz niclonalistične /lerslieklliv. ivnilar menimo, tla je oh koncu /mirelmo bnilca ofKtzoritI tudi na reflektivistlčnl prislop, ' Relacijska moč je moč. ki p Ima A. da v/illva na H. da ta stori nekaj česar sicer ne bi storil (Strange 1995. .W). .Strukturna moč je definirana v/nglavju 'hegemonija In mednarodni ivžlml' Gilpin, Rolx-rt. 1995. War and Changc in World Poliiic.s. Cambridge University I'rc.ss. Haggard, Stcphan in .Simnion.s, Beth. 19«7. Theories of International Kcgime.s. International Organization '11(3):492-517. Hart, Jeffrey in .Spero, Joan. 1997. The Politics of International i:cc>nomic Relations. Kifth Hdilion. l.ondon: Routledgc. Kcglcy, Charles In Wiitkopf, I-ugene. 1991. American Foreign l\)licy: Pattern anil Proce.ss. Cctria izdaja. New York: St. Mariin{s Press. Kennedy, P.iul. 1987 The Rise and Fall of the Great Powers: I-conomic Change and Military Oinllict from 1500 to 2000. New York: Random House. Kcohane. Robert. 1984. After Hegemony Cooper.ttion and Discoril in the World Political Hconomy. Princeton: Princeton Uniwrsity Pre.ss. Kcohane. Robert. 1994. International lastitutions: 1\vo Approaches. V: KrattKhwill. Hriedrich in Mansfield, I-dward (ur): International Organization. A Reader, 44-61. Harper Ct)llins. Kcohane. Robert in Nye, Joseph. 1989. Power and lnterde|xndence. 2. i/.daja. HarperCollins Publishers. Kindleberger. Charle.s. 1981. Dominance and Leadership in the International Kconomy International .Studies Quarterly 25(2):242-253. Kindlclx;rger, Charles. 1987 The World in Depre.ssion 1929-19.39. Penguin Books. Kindleberger. Charles. 1995. The World Economy and National Finance in Historical IVrspectivc. The University of Michigan Press. Krasner, .Stephen. 1982. .Structural Caases and Regime Consequences: Regimes as Intervening Variahle.s. International Organization 36(2): 185-206. Nau. Henry 1990. The .Myth of America(s Decline. Oxford University Pre.s.s. Nye, Jo.sfph. 1990. Bound to l.ead. The Changing Nature of American Power. Basic Book. Puchala, Donald in Hopkin.s, Raymond, 1982. "International Regimes: I.e.s.sons from Inductive Analysi.s": International Organization 36(2): 379-415. Ruggie. John Gerard. 1993- -Multilater;«lism: The Anatomy of an lastitution. V: Ruggie. John Gerard, (ur): .Multilateralism Mailers: TheThcniry and Practice of an In.stitutional Fonn. 347 New York: 0)lumbia University Pre.ss. Russat. Bruce. 1985. "The .Mysterius C:Lse of Vanishing Hegemony; or. Is Mark TWain Really Dead". Internaticjnal Organization 39(2):207-231. •Salvatore, Dominick. 1995. International Economics. IVta izdaja. I-nglewood Cliffs Prentice-Hall. Stnmge, Siusan. 1995. Države in trgi. l.jubljana: Znanstveno in publicistično sredi.šCe. •Strange, Susan. 1987 "The l\;rslsteni Myth of Lost Hegemony". International Organization 41(4):551-574. Wallenstein, Imnianuel. 1979. The Capitalist World-Kconomy Cambridge: Cambridge University Press. Wallerstein, Immanuel. 1995) "The Interstate Structure of the Modern Workl-.System". V Smith, Steve, Booth, Ken in Zalewski, Marsyia (ur) International Theory,: P«)sitivism and Beyond: 87-107 Cambridge University Press. Waltz, Kenneth. 1979. Theory of International Politics. Reading: Addi.son-Wesley Young, Oran. 1991. "Political Leadership and Regime Formation: On the IX-velopment of Institutions in International .Society". International Organization 45(3): 281-308.