271. številka.                    Ljubljana^ soboto 25. novembra.                 IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po po iti prejeman im. a vitr o-ogerik e delele za ćelo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa ćetrt leta. 4 gld. — Za Lj ubij a no brei poiiljanja na dom za ćelo leto 13 gld., za Ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n» đom ge računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa ćetrt letu, — Za taje dežele toliko već, kolikor poštu i na iznaša. —Za gospođe učitelje na ljudskih fiolah in la dijake velja cnižtns cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr.,   po   po Iti   prejeman za Ćetrt leta 3 gld. — Za  oznanila  se plaćnje oA
četiriatopne petit-vrste ti kr., Će se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrut in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi  naj  se izvole Irankirati. — Bokopisi ie ne vračajo. — U redniš tv o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifii št. 3 „gledali&ka stolba". Opravništvo, na katero naj  ae blagovoUJo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskanu" r Kolmanovej hifii.
Srbska vojska.
Rusko „Novoje Vreme" se je ocrnilo te-legraflčno na zanesljive ruske oficirje v Bel-gtad z vprašanjem, kako stvari v Srbiji stoje in kaj je s posameznimi poročili. Dobilo je sledeči telegram iz Zemuna 18. novembra. Poročila o pobitvi pri Djuništi so silno preuveličana. Vseh ruskih prosto voljcev je bilo v armadi 1.40O ljudtf (tisoč štiri sto), v bojih od 11. do 17. okt. (po starem) je bilo ubitih 15 ruskih oficirjev in 120 ruskih prostovolj-cev, ranjenih pa 32 oficirjev in 300 prosto-■voljskih vojakov. Vest o nepokornosti artilerije je popolnem izmišljena. Odstop ljenje Djuniša in druzih pozicij se je uže naprej videlo kot neizbeživo posledstvo (konsekvencija) velikanskega nabiranja turskih sil in popolnega izuemoženja Ijudij za voljo pomanjkanja odej, obleke in obuvala pri pričen-jajočih se hladib. Zdaj je konstatirano, da je bilo na Moravi koncentrirano 104.000 Turkov b 250 kanoni in 23 obsadnimi topovi. Tri dni pred Djunišem bo turski ujeti soglasno pri-povedovali, da je prišlo 22 bataljonov in 18.000 Ćerkesov nove vojske k Turkom. Fri nas je pod orožjem bilo 28.000 mož pri 124 kanonih. Srbska arraada se je držala kolikor .se je mogla.
Iz Konstantinopola so nam avgusta po-ročali, da če se le jeden mesec držimo brez pobitja, so Turki'. proč, ker so vse na noge postavili, kar so le mogli. Mi smo se držali dva iueseca. Ne verujte laženi.
I Zoper generala Černjajeva se mnogo piše in zabavlja. Večine govoric, da ne b^de več glavni poveljnik, da se ne sme vrniti v Rusijo, itd.. — dozdaj mi niti ne verujemo. Vojak ima pač vselej le vspeh ia zopet le vspeb, ki ga jedino stori slavnega in resi pred malostnimi obsojanji. Če V8peha, nij, ali vsaj Se nij tacega vspeha kakor pa je svet upal in pričakoval, po tem se razni pritlikovci bliža jo vrlemu možu duševnemu velikanu, ki je vso delo, vse velike zmožnosti za idejo zasta-vil, a brez Brefce in so ga drznejo začeti kritizirati in meriti s svojim malim vatlom. Vspehi generala" Černjajevega in srbske vojske pak se bodo dali prav ceniti stoprav kasneje. Ven-đar jih je ocenil uže tuđi zdaj dobro minister srbski, Ristić", ki je pri obedu dajanemČer-njajevu na čast, tako-le govoril:
Ćelo leto so se borili naši bratje v Bosni in Hercegovini proti svoj im tlačiteljem ia bo vedno klicali Srbijo in Crno goro na pomofc. Dočin\ smo se vedno nadejali, da posredovanje velesil naredi naukam naših bratov ob zapadni meji Srbije konec, je v Bulgariji zgodilo se ono klanje, zarad katerega se je celej Evropi kri ledenila. Akopram nam je jokanje naših bratov trgalo srce, smo vendar, izpoznaje po-manjkljivost svojih sredstev, potlačili svoje ob-čutke, čakajoč, kaj bodo velesile storile v olajšanje osode naših mučenih sibskih in bul-garskih bratov. A naše nadeje na pomofi velesil so ginile, dočim je oholost našega so* vraga vedno rasla. Mesto da bi otomanska vlada svoje tlačene podanike zailovolila, postavila je ob granicah  Srbije divje čete in je
Srbijo  obdala železnim   obročom  od Timoka notri do ustja Drine.
Mi smo uvideli, kaj v Carigradu narae-ravajo: Srbiji in Črnei gori podtekniti odgovornost za vsako kazanje nezadovoljnosti, in iskati ikakega razloga, da divjih čet napode na naše plodovite in obdelane pokrajine. Berlinska spomenica, kot zadnji diplomatični po-skus, je pala — bili smo na razpotji, da zdrobimo kanibalični obroč. Na ta način je nastala srbsko-turška vojska. Kako se je ta vršila^ to veste, gospoda vi najbolje, ki ste prolivali kri. A jaz opuštam prijetne in neprijetne po«*> drobnosti in vprašam le: kaki so vspehi tako velikanskega truda in ogromnih žrtevy katerim 8e v zgodovini enakih ne nahaja?
Velike uspehe imamo,   akoravno  konćni cilj nij še dosežen. Prvi vBpeh je ta, da seje občenje z  naSimi staršimi brati Busi s krvjo. zapečatilo.  A to, gospoda se nij v prvič Bgo-» dilo. Uže početkom tega stoletja, ko je Srbija zahvatila za orožje, da si pribori svobodo, uže-i takrat se je na boj isti mešala ruska kri sć-Brbsko.    Akopram se to  nij vršilo takrat r tako   obilnej meri, je zdanja vojska odnošaje« razširila,   in   ako  bog  hoće,   priđe   dan,   ko< bodo   naše  trobojnice  vzajemno   se   slavnimi.> zastavami   Rusije   lepše vspehe lehko kazale.'i
Da si moremo   osigurati  občenje s plev menitim in velikim ruskim narodom, to, gospoda, je za mali srbski   narod velika prido-bitev! Naši sovragi se rogajo  našim vspehom kajti ne pojmijo jih. Kmalu bodo   pozabili na vse žrtve,  kajti  pridobili  smo si prijateljstvo* naroda, ki šteje 80 milijonov dud.   A imamo
Kil»tek.
Časopisna crtica iz vstanka v Hercegovini.        !
(Spisal Joso Modic.)
I. (Dalje.)
Toda odločno se brani Lazar Sočica vr-niti se, dasiravno ga njegova mlada ženica in sestra neprestano nagovarjati.
„Jaz nobenemu Mozlemu ne verjamem besedice več,a reče on, „a ve pojti, ker ste babe.u Spravi torej ženo in <leco ter sestro, žalo Terzito, ki se je jedva jela razevetati, — v selo in jih izroči varstvu Bosedov. Čredo s pastirjein pusti onkraj meje, sam se pa zopet povrne v gorovje, ter snuje z enako-mislečimi ua vstanku, kako bi otresli sramotni jaicni, ter povrnili Turčinu storjene krivice.
Žalibože kmalo se je pokazalo, kako prav je Cinil Lazar Sočica, in kako grozno se je varal Mijo Eadović v svojem zaupanji.
Kekega jutia za rano prijaše aga se svo-
jimi policijskimi vojaki v Nevesinje. Strah in groza spreleti vse seljane.
„Zastonj sem te pričakoval, Mijo," prične osorno aga, vstopivSi v njegovo kočo, — „a ti nijsi prišel; tedaj te jaz počastim sć svojini pohodom."
Zastonj se sklicujeMijo na besedo paševo; aga se mu le porogljivo posmehuje: • „Istina, paša je sieer mir in odpuščanje obljubil pokornim,, a ne puntarjem. Plaćati davek je vaša dolžnost in ne spustim vam novčifia. — Tuđi so mi vaše puntarske namere dobro po-znane, in dobro vem, kdo je podvzetuik vsemu. Pripelji ini Lazar Sočico !
Mijo obledi, dobro vedoč, da je sum agin opraviten.
„Lazar Sočiea je čez mejo, da proda živino. u
„Motiš se, kmet," odvrae aga. „V Črnej gori je, ter nosi orožje, ter obtuje s zarot-niki. To vsaj nij bila volja milostljivega pase -, — razumel bodeš to raj inoj pohod."
Jednemu oddelku svojih pandurov zaukaže zasesti vsa pota. Kdor je hotel vbežati, bil je pobit brez vsacega vprašanja. — Z drugim i
oddelkom   vdere   po   kočah   ter   brezobzirno vlamlja  zaboje  in omare,  oropa vse,  kar se-mu zdi le kolike vrednosti, trga svete podobe: raz stene in jih tepta z  nog'ami;  prebivale© vklepuje, ter jih daje  odpeljati   k straži, ka-tera jih  Živinsko pretepuje,  bodi si nedolžno-dete, ali siv starec.                                    '
Tako je ravnal aga od jutra do večera; marsikaka koča bila je vpepeljena, marsikako nedolžno  bitje zdihnilo je dušo pod njegovim handžarom. Prizanesel je le Mijevej ter popo«--vej imovini ter rodovini, nesramni Vandal.
V  Sofiicevej hiši ne najde druzega,   nego ženo in deco, ter sestro Perzito.    Peklenska misel ga prešine, zagledavši zadnjo.   Z lastno roko jo zgrabi za kite, ter izroči kot vjetnico paudurjein v varstvo.
„Sestro Lazarjevo," kriči besni dušmauin, „vzamem v zastavo, dok njega samega dobim v pest. Ti pa," obrnen proti ženi, „pojdi k njemu ter mu povej, da ga pričakujem v ko-naku. Tu nemaš ničesa več iskati!"
V  malo trenutkih,   plapolela je hiša La-zarjeva se svitlim plamenom.
„Mijo," reče aga, končavši peklensko po-
k Šreči se druge vspehe. BoreČ se za načela svobođe in človekojjubja je Srbija opozorila na-se vse prosvetljene dubove, mej katere se seveda oni ne mogo računiti, ki z bankerot-nimi turškimi srečkami baratajo; a tacih nij mnogo. . Srbija se je borila za civilizacijo in napredek, in tak vspeh mora prav vesela za-biležiti.
V vrsto političnih pridobitev tuđi to spada da je mala Srbija v zvezi se še manjšo Čr-nogoro pokazala ćelo slabost osmanske države. Mislite si, gospoda, velika država se bori se samim okrajem, in po štireh mesecih tako ne-ravnega borenja je, ta mali okraj še vedno čil na nogah. Kaj se dade torej o tej državi misliti ? Ali nij tukaj dosta, da nekoliko moč-nejša sila vdari,   da zdrobi trliljeno poslopje.
Naša moč je bila za tako zadačo neza-dostivna, a zadostivna je bila, da je pokazala Evropi ćelo nemoč našega sovraga. To je, akoravno le negativen vspeh, vendar za bo-dočnost našega naroda korišten. Glavni do-biček pa je, da smo se s to vojsko svojemu cifou bližje pomeknili. Osoda naših bratov v Turčiji se mora zboljšati. Zdaj, po našem boji imamo bohše nadeje, da tlačene provincijo slovanske dobodo avtononiijo.
, ... Beseda onega silnega oarja, v katerega držari aolnce nikdar ne zataka je dala Srbiji zdaj primirje. Ako se Srbija ozre nazaj na vojsko, srne z vspehi zadovoljna biti. Toda nepoerednji vspehi velikih akcij nijso vedno pravi njihovi vspehi, kaj ti ti prihajajo tekar pozneje. Kri, ki se je lila po plodovitih pomo-ravskih in potimoških planjavah bode vzbudila kalove naše popolne svobode. Naši protivniki se varajo misleči, da smo zlomljeni in boja trudni- Početkom tega stoletja so se naši dedi borili cei ih ednajst let. Mislili so protivniki, da je Srbija poropana, a vstajala je iz prahu ter s ponovljeno silo boj nadalje vala. Kaj so štirje meseci proti ednajstim letom? Naši sovragi osvete žejni kažejo na opustošena sela, ki so nam je zapalili. Ako se obrt-nijske države teško prerode iz pustošenj, gre to pri poljedeljnih hitrejše. Z božjo pomočjp, le tri dobre žetve v srbskih pokrajinah, pa bode narod v zadovolji ukal.
Oziraje se na to, napivam našemu odličnomu  vojskovodji,   ki   nam  je v našej hudej
sili prvi prišel pomagat, možo, katerega ener-žijo ia delavnost nam tuđi sovrag zavkU. Živel naš glavni vojskovodja, general Černjajevl
Pojiticni razgled.
V Ljubljani  24. novembra.
V  f>atmnciji  so   22. t. m. bile   de-želne   volitve v mestih in v trgovskih zborni cah.    Voljenih je 7 lahonov   in 4 narodnjaki Volitev se more ugodna imenovati,  ker ravno v obmorskih dalmatinskih   mestih je italijani-zem  odrinil   bil najbolj slovanski element, ki si zdaj še   le  priboreva  eksistenčno   pravico, kakor pri nas na Slovenkem po mestih.
O//«?r#A* finanČni niioister je 23. t. m. v dveurnem govoru po-bijal to, kar mu je opozicija v budgetnej debati očitala.
V   prejšnjej   seji   je   govoril   „magjarski Hohenwart", baron Sennyey  in   je svojim to-jakom malo upanja puščal, da bi po zdanjem potu iz deficita ven prišli. O orijentalnom vpra-šanji je   rekel,   da  naša   monarhija ne   sine osvajati,   pa   zoper   nikogar   antipatij   imeti, zlasti ne proti Slovanom.   Dalje pa je govornik dunajske ustavoverce opominjal, naj nikar ne žugajo z raztrganjem zveze z Ogersko ali s personalno unijo,  ker to je nevarno, to bi bila velika kriza, ki bi še  večjo opasnost delala, nego napad od zunaj.
Vnttnjo <lrž,*»v«\
Ruski car je 21. t. m. sprejel avstrij-skega poslanika na svojem dvoru in vnovič svoje miroljubje naglašal.
Ćelo ***<&***# ministerstvojedalooeUvko. Knez je dozdaj.3e.aij.vzel. Ne ve se še mroka.
Tuđi ntntišitstii senat je knezu adreso izročil, v katerej govori o nevtraliteti. — Zbornica je dovolila 4 milijone za dopolnitev vojske in za strelivo.
Iz Ci*»'itft'nU*t se poroča „Kolu. Zfcgu, da ima turska ustavna osnova 27 členov in sicer določbe o ministerskej odgovornosti, o pravicah narodnoga svetovalstva, o jednako-pravnosti vseh narodnostij; postavodaja za de -Žele se bode osnovala po federalističnej sistemi. — Bog ve, če je še kje kakov človek, ki turskim obetanjem in papirnim reformam zares verjame kaj.
BruseIjski „Nord" govori o depeši «»-glei!i*g** poslanika lorda Loftusa od 2. t. m. (katero smo mi včeraj na tem meetu omenjali) in se čudi, da je mogel lord Bea-consfield osemdnij po carjeveru izreku znani svoj govor v Guildhallu govoriti, in pa da je dvajset dnij trebalo, predno je ona depeša Loftusova na dan prišla. — „Nord" dalje zopet potrjuje, da je oni program Rusije,
ki ga je „Pol. Corr." pri nesla (o zasedanji in avtonomnem urejenji Balgarije in Bosne) res iz privih mislij Busije vzet.
' Nekateri AngleŽi in nemSki judje so opali aa kakovo paljsfeo vstajo, če Rusija maršira ga oslobojenje jugoslovanskih bratov in ?z& slavjansko stvar" v boj. Ali zdaj priob-čtije londonski „Morning Poat" pismo kneza Car tori skega iz Pariza, ki opovrgava in opo-reka govorice o kakem bližnjem vstanku na Poljskern. Poljska je risto mirna in emigracija je menj nego kedaj pri volji vstajo vzbujati. Iz U#»#•#♦/#'» se javlja, daje lordJSa-lisbury bil pri Bismarku ki je ravno iz Var-zina prišel, ia pri neniškern cesarji, kateri je prej s svojim kancelarjeni pogovor imel.
Dopisi.
Ix Vrsta 23. novembra,   [Izv.  dop.]
Boj se smolo, to je, denea pri razkačenib, Ia-honih geslo, kdor se smolo opraviti ima, to je tuđi umazan. Glasilo italijanisimov „Nuovo Tergenteo" po nas udrjha. Kakor je „der dumme Kerl von,,Liait)achu nek umazan pr.i vas, isto in še huje je lahoaski organ, ki ga ćelo lahonstvo podpira :z nqvci,. da moije izhajati; ako vam povem, da je rudeČ iri, to Cisto, morate si misliti, da donaša.tudi obilo iz obljubljene dežele, bližnje Italije, . vsako-vrste sladkarije za svoje Izraelce. Tukajšnji lokalni listi so vedno v polemiki z njim, oči-tajo mu toliko neznačajnih stvarij, da se mu lehko reče brezznačajni list.
Slovenski plakati po Trstu in naše udeleženje pri volitvah, delajo še vedno furore, akoravno jih laški Progresistovi zvesti sjuge z ogljem, crnilom in z barvami pipadežujejo. Ali kadar ene skrivaj pocrtajo, damo jirn mi javno drugih, privoščiino jitn ti^iotapno laško potetje, saj se bodejo uže tuđi tega navejičali, to jim lehko re&emo. „ Progresso" je razposlal vse partizane v boj. Čul sem iz zanesljivega vira, da je še ćelo Gorakuki stopi} na čelo. On ima baje nalogo, okoliške učitelje v zanjko vjeti, vzel je za vse volilne listke in jih nienda hoče tako prisiliti, da bi zapisali, ko po nje priđe.jo, imena, katere jim bode on narekoval. Da pa stvar ložje doseže, zbral si je nekega učitelja, ne Bonina, atnpak Mastena, da bode kot ^cugsftirer" stvar vodil.
Okoliški učitelji, glejte,  mej katerim narodom živite, ne vstrašite se ! Volitev je tuđi
četje, „bi ne bilo li pametneje, da bi ti prišel k meni, ter prinesel zahtevanih 400 piastrov ? —: Glej! tebe pustim veledušno neprikrate-nega. Lazarjeva sestra se mi davka vredna zdi, drugi si ga bodo odkupili s tlako. Pri-hodnjič boš baje trezneje spolnoval mojo voljo, — sedaj si videl dovolj kaj znam. Zdrav torej, dokler se zopet ne vidimo !u
„A videti češ tuđi ti, kaj znamo mi," grozi se žalosti s solzuimi očmi, čestiti starosta iz Nevesinja, odhajajoeemu agi. „Prise-zam ti boj na življenje in smrt! Tisočero se hočemo maščevati, tisočero ti vse povrniti!" U.
Puško na ratni, A v prsih srcć, Strah je pred nara i, Za nam i gor|6!
;                                                Stritar.
Bliskovo hitrostjo raznesla se je no vica 0 grozovitem divjanji Trebinjskega age. Iz vseh delov dežele zbirali so se možje napol-njeni s s,rdom, so poskrivali svojo imovino v varna zavetja, ter pričenjali tako priprave za boj. PovBod pridobivali so si tovarišev, ter so klicali očito še one,  ki  so  dvomili stopiti v
njihova krdela. Nastalo je divje beganje po vsej goratej Hercegovini; trumoma so se iz-seljevali v sosednjo Dalmacijo in Crno goro. Turski grozovitniki, začuvši o tem, lovili in napadali so uboge begune, jih trpinčili z gro-zovitimi mukami, ropali črede, streljali možake, skruniU žene in devojke, sekali starce, ter nabadali i žive pekli otroke. S tem so mislili zadušiti upor,   a raznetili   so  ga  le tem bolj.
V goratem pobrdji postavili so si vstaj-niki vojne šotore, naslanjaje se na Črnogoro, katera jim je bila v vsem glavna pomoč. Tu so se urili v orožji, tu pričakovali so nenad-legovani kot prosti junaki ugodne prilike, da planejo nad svoje zatirale©.
Lazar Sočica je voditelj jednemu krdelu. On pred vsemi je obljubil krvavo maščevanje agi. Njegov vskipeli srd, gorko njegovo do-moljubje, povikšalo se je le še tem bolj, začuvši od svojih zemljakov, kaj se je zgodilo z kočo njegovo, kaj se je pripetilo sestri nje-govej; — kajti vefc in svetejša od žene je •našim bratom na jugu rodna sestra. Žena je le 8lužabnica njihovoj plamtećej Ijubezni, — a sestra čast domače hiše in rodovine; njo Ču-
vati, čestiti, kjer treba, povzdigovati je sveta dolžnost bratu. — Dobro je tedaj vedel aga, uplenivši Lazarju sestro, koliko bolest mu bode s tem učinil, a nakopal si je ob jednem v Lazarji grozovitega sovražnika.
Peko Pavlović, — bodoči zaročenec Perzite bil je voditelj druzemu oddelku. Njega nagovori  Lazar:
„Peko! Je-li ti Še draga moja sestra Per-zita, katero je odpeljal nesramni Turčin v svoj harem?«
„Draga mi je, in mi vedno bode," odgovori bledolični, veliki a krepki Pavlović.
„Dobro! bodi mi torej odsle" pobratim.
Podasta si roki, se poljubita, ter vzdigneta prste k prisegi:
„V nevarnosti in težavi, veselji in brit-kosti, v sreči in nesreči!" — govoril je Lazar, govoril je Peko.
„Tvoja bodi Perzita," de Lazar; „poma-gaj mi jo oprostiti."
„Nad Trebinje!" energično veli Pavlović, — in Lazar ga je umel. „Da Trebinje naj se pokosi! Tam ujeta zdi huje moja sestra, tam uživa nesramni ropar našo imovino.
tajna, volite po svojem svetem prepričanji in bodite pošteni. Od vas terja narod to strogo.
Ik TrhnllAe 23. novembra flzv. <iop.] (Prihodnja volitev župana; naša cesta in naša čitalnica.) Volitev župana je pred durmi. Treba je, da se uže se-daj naše občinstvo na volilno borbo pripravi, kajti nasprotna stranka misli zopet na krmilo priti. A to se jej gotovo ne bode posrećilo, *ko bodemo složno volili. Vaa osobna mržnja naj se v tacih zadevah pozabi. Poglejmo nazaj in videli bodenio, kakšen sad nam je nemško županstvo obrodilo. Pa naj o tem molčim. Priznati moramo, da sedanji župan g. J. A. Je-lovšek le v korist in blagost naroda dela.
Pota imamo pri nas jako neprijazna Za-kaj se za snažnost potov bolje ne skrbi, to ini gotovo nij znano. Naj bi se vendar uže enkrat naša pota nekoliko osnažila.
0 našej Čitalnici vam nemam nič dobrega poročati, samo toliko, da — slabo napreduje. Žalostno je, da ravno tišti, ki so čitalnici k življenju pomagali, sedaj nasprotno hočejo de-lati. To je žalostno ali žalibože resnično. Sloga se v nj ej moCno pogreša. Veselilo bi me, ko bi mi bilo mogoče prihodnjič o našem narod-nem društvu kaj bolj veselega poročati.
Iz &martitcff u pri Litiji 22. nov. [Izv. dop.] Da ne bode svet mislit, kako za-puščen da je Šmartin, in kako priprosti ali .zabiti so v njem živeči prebivalci, hočem jaz na dopis iz Šmartnega od 17. t. m. to-le odgovoriti : Kesnično je da je bila dozdanja eno-razredna šola tesna hiša, pa vendar še ne grda, kakor se dopisnik izraza. Po mojih mi-slih se pa da tuđi v tesnej niši kaj naučiti. Ako dopisnik onega dopisa ravno Šmarčane tako za priproste in malo izšolane ljudi ima, bodo uže bolji, če se bodo otroci kaj bojjše učili. Po taketn potu je tuđi mogoče od-raščene otroke bistroumne pred seboj videti. OmeaUi pa moram, da Šmarčane prav veseli tako lepo šolako poslopje sezidano videti in imeti, katero pa tuđi dosta tisočakov stane, in je tuđi za Šmartin preveliko, in se za tak kraj terjati ne bi bilo moglo, ainpak le za me sto je tako velika šola. Pa kaj govorimo prevelika, premajhena, zakaj zraven tega velikega poslopja je še zniirom tista tesna grda šola v porabo vzeta za  eni   raz-
red. Če je tako grda, jo pa naj puste ali pa prodade, kar bi bilo ekonomično. Ker so pa Šmarčani sploh farmani uže tako z nešte-vilnimi davki preloženi, ne morejo smejajoči se z veseljem za mošnjo držati in tište ljubeznjive „cušlage" ali priklade plačevati, katere njih zadevajo. Vsled tega hoče dopisnik Šmarčane pred svetom ocrniti, in priproste napraviti: da nijso niti za solo, za napredovanje, in omiko, ampak da so se toliko nazaj.
ŠmarČani, sploh farmani, prav radi pla-čujejo, kar nij preveč, in ne prehudo, pa tuđi za solo in učenje so vneti kolikor je za dežel ske ljudi potreba, nijso protivniki sole in napredovanja kakor njih dopisnik zove. (Drug del dopisa izpuščamo. Dopisniku tega le po-vemo, da se moti o osobi prvega dopisnika. Ur.)
Domaće  stvari.
—  (V  centralni   odbor   kranjske kmetijske družbe)  so bili voljeni v obe-nem zboru 22. t. m. gg.: dr. Karei Ahačifi, Josip Debevec, dr. M. Wurzbach, in Fr. Schollmaver. Sklepe in predloge priobčimo prihodnjič.
—  (Slovensko  gledališče.)  V   po-nedeljek 27. t. m. se bosti  predstavljali   dve novi igri:  „Ena se mora omožiti"; in „Išče si imena";  ter se bode po 2 letnem prestanku ponavljala francoska fina igra „Doktor Robin" katero je  naš prerano   umrli   rojak,   gospod Valentin Mandelc, poslovenil. Zanimati utegne to, da igrajo v prvej igri same ženske, v dru-gej pak same moške moči.
—  (Oljubljanskem nemškem gle-dališči) piše ljubljanski dopisnik „N. fr. Pr.tt v listu od  četrtka,   da   vedno   bolj   cvete. TukajŠnja dva nemška lista pa jamrata, kako je zmirom — prazno!   Če  torej  večjidel   pol prazno nemško gledališče „cveti", nemamo nič zoper to,   slobodno   imenujte   svoje   mizerije kakor hočete.    Perfidno je pa od  istega  dopisnika,  če  ob istej sapi zabavlja na slovensko gledališče.    Tu se zopet vidi ona sovraž-nost, ki bi  morala  mnozega  izmej   Slovencev odvraćati od obiskovanja nemškega gledališča.
—  (Obsojen.)   Celjska porotna sodnija je pisača M. Ahiča zarad   ponarejanja menjic obsodila na štiri leta težke ječe,   pooštrene s postom vsak mesec.
—  (Iz breške okolice) se nam piše: Umri je v naših krogih obče znani gosp. Karl Mrass (Mraz) od mrtvouda zadet.   Od narave nij bil zelo nadarjen, zatorej bi dejal, da mu nij tolikanj zameriti, da je bil   nemškutar  z dušo in telom.
—  (Iz Celja)   se  v   „N.   fr.  Pr.a   piše tožba, da se je  tamošnje  gledališčno  društvo moralo raziti zarad neudeležbe.
—  (Vabilo) na besedo dne 25. novembra 1876 v Slavjansko čitalnica v Trstu. Program:    1.  Leban:   „Slavčev   spev",   zbor.   2. Tombola. 3. Hajdrih : „Lahko noć",   četvero-Bpev. 4.  „Brati ne zna" burka   v   enem   de-janji. 5. Krajca:  „Zakletev viharja" zbor.   Po besedi:   Društvena   zabava.  Začne se ob 81/* uri zvečer.
—   (Iz  Logatca)   se   nam   piše:   Nedavno povozil je mešani vlak iz Ljubljane do-šedši   na   malem   amerikanskem   mostu   mej Ljubljano   in   Borovnico rezervista Koželja, potujočega h kontrolnemu zbiranju.   Poškodo-vanega na glavi peljali so v Ljubljansko bol-nišnico, a izdihnil je še mej potom svojo du5o Jednaka nesreča pripetila se je 21. t. m. zve-ćer tukaj, z edinim razločkom, da junak žalo-igre nij bil človek, ainpak veliki dobro rejeni vol, morilno orodje  ne  mašina, ampak snežni plug.    Ta delujoč pot brzovlaku, kateri je za njim   sopihal,   je  namreč na velikem prelazu poleg Logatca jednega uda večje čveteronožne družbe poprijel,   ga   na  plužno oštro nasadil, peljal   črez   inenjo   v postajo,   kjer je iz tira. všel.    Preiskujoč   uzroke  te nezgode zapazijo še le na sprednjem koncu krvavi grb — truplo usmrtenega   vola.    Pa   nikdar   nesreče   brez sreče. Ko bi snežni plug te prometne zapreke ne bil   odstranil, znal bi brzovlak jo skupiti. (Poslednje   smo   bolj   po   vrhu  uže včeraj od druzega dopisnika poročano imeli. Ur.)
Razne vesti.
* (Magjarskim studentom) v Pešto so pisali, kakor sam „P. L." poroča, študentje ruski iz Moskve, ko so novine prinesle vest, da Magjari s Turki prijateljujejo: „V imenu znanosti, človečnosti in usmiljenja mi pro-klin jamo vaše postopanje. Vi govorite morda, da vas na to priganja narodnost, ker je domovina vaša v pogibelji? V pogibelji, ker sosednji narod hoče, da otrese s sebe robske okove,   in   ga   sorodni   ruski narod podpira?
Varao je razpostavil aga po vseh kulah podvojeno stražo, iz straha pred vstaši; a z golim handžarom pregnali so jih vstaši, podrli kule, ter.. obkolili mesto od vseh strani, da nikomur nij bilo mogoče ven. Veselili so se uže Hercegovci, da 66 mora Trebinje kmalu udati, nameravala sta uže Peko in Sočica z naskokom vzeti tvrdnjavo, — a sprevidela eta, da bi to bilo smelo podvzetje brez za-dostne municije in topov. K temu prinesel je sel neveselo novost, da se bliža paša z veliko vojsko, da resi tvrdnjavo. Vpaljima je pogum, pri pogledu številne vojske.
„Premočni so zoper nas," prične Lazar v svojej nestrpnosti, ko je preudarjal trezno vse razmere. Ako je prvo naše povzetje poraz, zadužimo"s tem vstanek, — i vse je izgubljeno. — 0 aga kedaj te dohiti maščevalna roka moja, — ah Perzita, kedaj te oprostim."
„Premalo je še  naše   število,"   pritrduje Poko, da  bi   se   mogli   lotiti  sovraga,   prepo-inankljivo še orožje i izurjenost naših   Ijudij; j čakajmo toraj ugodneje prilike, a vsukdo   ntij! skuša odstraniti   kolikor   moČ   ponuinkljivosti.
Locili sta se ona ter četi izpred Trebiuja. j
Šla je vsaka svojim potom, ter je vsaka ter je vsaka tam vspešneje delovala po pro-stranej de&eli, katera je bila v kratkem času očiščena Turkov, ki so si morali iskati pribežališča po tvrdnjavah. Kolikor veča je bila krutost Turkov — toliko hitreje rasel i širil se je tuđi vstanek.
Nagibal se je vroči avgust h koncu; za vročim dnevom nastal je prijeten večerni hlad ; lahek dež jel je padati na zgreto na-ravo, i gosta megla ležala je nad Hercegov-skim gorovjem, — a ne za dolgo: južni ve-ter je prepodil oblake, veličestno vzhajala je luna na obnebji, i vabila Hercegovske junake k važne ni u sestanku, kateri je bil zaključen na to noč.
Zbrali so se hrabri junaci podolgovate Hercegovine na gorovji Nevesinjskem. Tu zapaziš arhimandrita se svojimi popi, tu Luko Vukatoviću jednega naj bolj čislanih roiloljubov ter njegova bojuželjna sina i Mije Itadovit'a, starosta Novesiujskega; tam sedita v skriv-nostno pomonkovanje vtopljena pobratima, ne-strašena i pruhrabra boritelja Lazar Sočica i ; Peko Pavlovića ; tam zopet vidiš Ljubobratića,
ki se je skazal v manjih sukobih proti du-šmaninu junakom, treznim in preudarnim voditeljem, i mnogo znamenitih osob iz Srbjje i Crnog ore. — Sešli so se tu, da se posvetu-jejo o skupnem nadaljevanji boja, ter da ču-jejo, kaj imata poročati srbska poslanika Djoka Blajković in Kristič.
„Braća, poprime" prvi živahno zgovor-nostjo besedo Blajković, „boj katerega ste pričeli bojevati, ne srne biti brez vspeha. Ne vdajte se puhlim obljubam Mozelmov, da bi se zopet uklonili pod jarem, pod katerim Bte toliko časa vzdihovali. Boj do zmage, bodi vaše geslo; slobodni morate postati v slobodne! domovini, i za vselej streti gospodarstvo padišahovo ; svojim mora Slovan imenovati slovanski poluotok balkanski. Na noben način ne smete pustiti, da vgasne vstanek; pokažite, da ste Slovani i vredni sinovi hrabrih svojih pradedov. — Simpatije vsega sveta imato na svojej strani; na podporo Rusije smete se gotovo zanašati, — in tuđi Nemčija i Avstrija sta z Vami. Vztrajajte torej, —> in ne vdajte se!
(Koucc prih.)
Sreća in blagostanje O^erske da se naj Siri vsled robstva in muke druzega naroda? Ne-verjetno! A ako je tako, potem vas ob-žalujemo, ker gorje deželi, ki osla nj a svojo sreto na robstvo druzih narod ov. Ako je tuko, potoni bode ueizinern o slova usko morje, ki oplavjujo Ogersko, tuđi preplavilo vas.u
*   (Franjo Krežina.)  Hrvatski  listi po-ročajo,   da ju mladi lunuteljnik  nastopil pot  v Italijo,   od  tam pa bode  šel na Francosko in Španjsko,   in  bode   narodom, ki  nas Slovaue malo poznajo,  svedotil,  da   se tuđi mej  nnmi rodi lehko velik umeteljnik.
*   (Morilec   Francesconi) je? kakor Časnik i porotajo, skušal si sam vzeti življenje. W)   čudno,   ako  nm   v   smrtni nevarnosti,    v kateri je on zdaj,   prido  kaj tacega na niisel.
*  (Svetovno  razstavo)   v Filadelfiji je obiskalo vsega skupaj 9,789.31)2 osob. Do-hodki   znaSajo   3,813.74'J dolarjev.    Dunajsko razstavo   pa je bilo obiskalo 7,254.61)1  osob.
Narodno-gospodarske stvari,
0   gospodarstvenih   razine rali   naše   deželc.
—k. Dandanes, ko je vsaka reč dražja, nego vfcasi, si mora gospodar večkrat beliti glavo, kuko bode poieg tega dobival se oni potrebni denar, ki mu ga je treba za plače-vanje davkov, za vzdrževanje družine, za drug« vsakdanje potrebe. Davki so od dne do dne večji, dehivci vedno težje dobiti in vedno dražji — a leti ne zaporedoma slabe iu tuđi živina nema nobene cene, akoravno je ravno živinoreja našega kmeta uže većkrat potegnila iz zadrege. Umen gospodar mora torej gledati, kje se mu bodo odprli novi viri dohod-kov, in teh virov v našej deželi hvala bogu ne manjka, samo rabiti jih treba. Saj je uže naš prvi pesnik pel: „Kianjec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega naj prava — poljo, vinograd, gora, — tebe rede." Se ve da, pri tepa je treba tuđi ravnati se po njegovem na-Bvetu, treba je biti pridnemu, kaj ti lonega taka strgan rokav, a tuđi pridnost nij povsodi zadosti, treba tuđi, da je gospodar umen.
1 Koliko planjav je v našej deželi 3e, ki se rabijo za pasnike. Večjidel teh planjav bi se dal prenarediti v izvrstne njive ali travnike; Btrmejši kraji pa naj, bi se obsadili se sme-recjem ali drugim lesom, takini, ki hitro rase; v kratkem času bi kmet dobival več , dobitka od takih obdelanih kosov, kakor zdaj.
Druga škoda se našemu gospodarju tlela 8 tem, da izgublja delavce. Vsak gospodar ima lastnega pastir]a za 5, 10 ali ne dosti vefi repov, in ta pastir je tako rekoč brez dela. '■ Ko bi se naši kmetje dali toliko pre-goVoriti,  da  bi  živino   tuđi po leti v hlevu
krmili,  bi  imeli veliko več delavskih moeij na
razpoioženje.    Res   je,   da so pastirji  večjidel
na pol odmsteni otroci,   a   vendar   bi   se za
delo dali prav dobro  porubiti,  in   navadili  bi
se uže  v mladosti na tklo,  ne   pa   na   posto-
pan.je.    Koućiio   bi   pu  moral  vsak gospodar
ime'ti na ta način le toliko živine,   kolikor je
more rediti, zdaj pa je ima već,  in žival mu
po zimi v hlevu   strada   in  caka   poletja,   ko
so zimaj pase in —nič nestane; on  si misli,
da ste dve lačni kravi boljši,   nego ena sita.
Zato pa jeseni   iinajo   živino  predolgo   zunaj,
spomladi  pa jo  prekmalu izženo na pašo;  zato
nij   čuda,  ako tako ne redno rejena  živina ob
kugah   kar  po   stotinah   pada.    Da je  korist
take živinoreje  le majhena, to bode vsak uvi-
del brez posebnega premišljevanja.
Na ta način bi tuđi poljedelstvo povzdig-nilo se na visjo s topi nj o in bi donašalo več dobitka. Gnoj, ki se zdaj po pašnikih. brez vse koristi pozgubi, bi potem prišel na njive, na travnike. Zdaj požeto njivo pozno orjo, da morejo dalje pasti na njej, in na ta nafcin puste zoreti vsakojaki plevel, ki se uže tako le preliitro množi. Ako pa kmet od neoranih njiv ne dobi ničesa, potem jih bode većkrat preoral, dobro rejena živina in dobro orana njiva mu bosti prinesli dobička več, kakor se nadeja.
Bolje rejena živina bi tuđi več storila, kmet bi videl, koliko dobro preoranje koristi, in napravil bi si naniesto sedanjih starinskih poljskih orodij takih, ki odgovarjajo sedanjemu (asu napredovanja. Koliko več sena bi se pri-delalo, ko bi se na travnike napeljavala voda, ali pri močvirnih odpejjavala,; marsi kateri trav-nik bi se trikrat kosil na leto, a zdaj se dva-krat, ali ćelo sanao enkrat.
Fa' ker se našim ljudem le malo kaka stvar lehko dopove, treba bi bilo dotičnih postav in treba večje omike tuđi v najnižjih razredi n. Vefcji, premožnejši in olikanejši po eestniki naj bi dajali o tem dober izgled. Pomagali naj bi ubožnejsim, izpodbujali jih, pod-učevali jih, posebno zdaj o dolgem zimskem času, pa1 bi se ktnalu pokazalo, da je naša dežela še polna zakladov, le iskati jih je treba, iskati, kakor bo> iskali oni sinovi ubožnega kmeta zaklada po celera vinogradu, pri čemer so vso zemljo razbrskali in tako odprli rodovi tno njeno naročje.
23.   novembra:
i
■trtp«     Endtsman  \z   Dunaja.   —   Haneck fiz Gradca,
rri   Slonu:    Kronavvetter iz Trsta. — dr. Sve-tec iz Postoj ne. — grof Pače iz Ponovila. — Ogrinec tz Trata.  —  Bibano iz K&mnika. i         Pri   Hall«i:    Schwarz  iz Dunaja. — Maso iz Vipave.   —   Appe iz Gorice.  —  Hen iz Dunaja. —
Doleuec   iz  Kaninika.   —   Pfleiilerer   iz   Dunaja. — Ditrich  iz Vipave.  — Boghi iz Trsfa.
Pri K»in«>reii   VVinkler iz  Olovca.
JDanajska borza 24. novembra,
(Jivirno toie^rafično  poručilo.) Enotai drž. dolg v bankovcih        61 gld. 45    kr.
EiiDtni drž.  dolgv srebru              67     .    —
1H6O t!rž. poaojilo                         109         —
Akcije narodne banke                837         —        ,
Krodirne akcije                .           141         20
London      .                         .           12ti    .    —
Napol.                        .                      10      ,    07       ,
C, k. cekini                                     5         95
Srnbro                                         U1          40
Naznanilo.  <S683)
V inesta Črnomelj bode 30. dan tega mes. ob 9. uri zjntraj velika grašćinska gostilnica na •5 lot in flicer «d 1. prosinca 1877 naprej po očitnl licitaciji v najein oddaua. Prud licitacijo je troba 10O gltl. vlcžiti, pokoji pa ae zamorejo tuđi popreX izveiloti pri »skrbništvu graščine v Črnotnlji.         ' '
Tranc-ave esence za življenje.
Gotovo in skučeno sredstvo proti vefiini bol«znij z vspesniiu učinkom in sicur tako, da bi mora'a vaaka gospudinja tuko zdravilo pri   hiši inauti.                                      (bH—'il)
Jedino pravo dobiva ae pri
Glabricl Piccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v J^jubijani.
Slovenske knjige.
y „na,r<)dnej tiskarni" se dobe, iri morejo> tuđi po poštnem povzetji naročiti najnovejže slovenske knjige:
,        1, „Uo/ctor  Zober44,   originalen  alo-vensk roman od J. Jurči&a.    Cena 60 kr.
2.   „Kalifornske povesti" od Bret Hartea.   Cena 50 kr.                                    ,
3.  9>1}u^oimeTt(f tragedija v 5. dejanjih. SpisalJ. Jurtit.    Cena 60 kr.
4.  st$?a Žerinjah", izviren roman. Spi-sal Junko Krsnfk. Cena 60 kr.                   ,:
5.  „Žhiimik   Wakefieldskiet,   Spisal Oliver   Goldsruith.    Iz   angleščine   poalovenil Janez Jesenko. Cena'l gld.
I      ■ "                                               i                                                                           "     '
Bavuukar je v „Nttrudaej tiskurni" v Ljubljani
izšlo  in so dobiva:
rm. zTezek „LlstU":
Poinladanski valovi.
Roman.  ij>i»ak 'I. Tarrgedj'ev,   poalovenU ttr. M. Samce. 8« 17 pol. Cena 60 kr.        ,     ,,,,
Agenti za srećke.
Stara bankina hiša z dobrim imenom išče za vse kraje, kjer še nij ali kjer je še nezdatno zastopana, pndne in vestne osobe za razprodajo srečk in državnih papirjev na mesetne obroke. Pogoji so za ageute, pa tuđi za ljud-ktvo jako ngodni. — Ako je agent priden, mu agentura prinaša zdatni dohodek. — Ponudbe s pnporoćili ali^ z javljenjem pokliča naj se pošiljajo na bankino hiso P. HrAmer v Pra^I.                               (367-2)
teleznih in kramarskih reci in tuđi otročjih igrač.
t                        -*—-—               9WŠG>h      i ' <        :   !|                  ■ '   ■'   ''■••i..        > i'-    ii
Podpisani povablja spoŠtovane druaine ie mesta in deielo, rokodelce, posestnike in pro6ast.it-ljivo duhovščinu k lnnogeui nakupovanju. Iztuej tisoč koriatnih refieh jo posebno vrqdno pripornčiti : Eišno iu kubinjsko orodjo, emailirani piskri ilonci) za ohranilna in nav-ulnii ognjišSa. žclc/.no in kot-luvne kotlu, vsako sortu ponev, nožo, vilice, žlice iz pleha, pakfona in kinasrebra.svi'finike in ruig^e^ne, mesarsko streliače, francosko in angleško orodjo za inizarja, kloparje, tt'9a.rjo, čruvljaijo, kfilovoiarjo ia za drugo rokodeloe Prave angleške, uemške in franeoske vodne žage pod garancijo, vnake Biirto pilu in razuraskarce iz najboljšoga blaga, puci iz pleha in vlitoga Meleza, obranilna o^njišča, vratoa in rošte, poaubno lepi grobni krizi, krasno potlačeni, od G gold. do 51) gold., noyQ ciinuiiliraui tcJttniki in tehtnice ali vage, posebno po ceni decitualne tehtnice, nove ciinumtirane more za suhniiio ia teku-čino iu metri, šine, podvozi, pnae, lemeže in vaa druga Želuma orodja.               . .      .             ■   • u^il &i
Velika izbranja od galanterijskega bla^a in l>ozjili reci. ■■ Aajwe€ja zaloga «<rorj!li i^rač HB:
od a krajc. do 20 go!d.                                        'i     ■
Velifca  zaloga  specevijskega   blaga
k najnižjemu kupu; za inizarjo finojši šelak, pravi katuniški lim,   dober špirit in angltški ^laževni papir.
S spoitovanjem se pri poroci) j em
(8M.-2)                                                   JU-drej Schreyer.
Izdatelj in urednik Josip Jurfcič.
Laatnina in tiak .Narodne tiakarne".