r, i i Naj Teč j i lioveniki dnevnik v Združenih državah .1 Velja za v»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j ^^»OCZV rr:"JF=r .. 1C----------■ll-~"-"~"TL-IB»£š-y GLAS NARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. "1 in »! TEI.EFON: CHELSEA 3878 Eutered as 8econd Class Hatter. September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 162. Stew 162. NEW YORK. FRIDAY, JULY 12, 1929. — PETEK, 12. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. ~ LETNIK XXXVII. NEPRESTANI SPOPADI NA BOLGARSKO-SRBSKI MEJI DOKUMENTI DOKAZUJEJO DA JE BIL TUDI KAR0L ZAPLETEN V ROMUN. ZAROTO Srbi in Bolgari nočejo poslušati resnih francoskih in angleških svaril. - — Če se bodo spopadi ponavljali, se je treba bati resnih komplikaci j. — Romunski ministrski predsednik Maniu zatrjuje, da je zavladal v deželi popoln mir. HOOVER JE ŠVICARSKEGA P0K0LENJA DIPL0MAT0VI ŽENIPRETI SMRTNA KAZEN Odkar j e dognal neki V slučaju, da pošljejo že-Svicar, da je predsednik no kitajskega diploma- SOFIJO, Bolgarsko, 1 I. julija. — V. zadnjem času sta angleška in francoska vlada ponovno o-pozoriii srbske in bolgarske oblasti, naj preprečijo streljanje ob meji, toda vse prigovarjanje je bilo brezuspešno. Spopadi se ponavljajo, če ne vsak dan, pa že vsaj vsak drugi dan. Bolgarski Jcapitan Daskilov je včeraj sporočil, da so Jugoslovani streljali nanj, ko je nadzoroval sr raze ob meji. Ker streljanje le ni hotelo ponehati, so Bolgari vrnili ogenj. Kapitan Daskilov je sporočil, da so oddali Jugoslovani najmanj 1 50 strelov. BUKAREŠTA, Romunska, i I. julija. — Vlada je zaplenila dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil v zadnjo zaroto direktno zapleten tudi bivši romunski prestolonaslednik princ Karol. Med dokumenti so našli proklamacijo, naslovljeno na romunski narod, s podpisom: "V imenu njegovega veličanstva kralja Karola III." Izgnani princ je prav dobro vedel, da je zarota v teku ter jo je najbrž on neposredno zasnoval. C! an regentskega sveta, princ Nikolaj, pravi, da mu ni bilo ničesar znanega o taki zvezi. Ministrski predsednik Maniu je brzojavil kraljici Mariji, naj se nemudoma vrne z Bleda domov. BUKAREŠTA, Romunska, 1 I. julija. — Sinoči je bilo v.zvezi z zatrto vstajo aretiranih nadaljnih desetih oseb. Hoover švicarskega po-kolenja, so uvedli švicarski listi obširne poizvedbe. ŽENEVA, Švica. 11. julija. — Odkar je neki Švicar razkril, da jc predsednik Hoover švicarskega pokolenja, in da so bili njegovi pra-dedi tkalci v kantonu v Bern, so nadaljevali listi s poizvedbami ter našli številne odlične Amerikance, ki so švicarskega izvora. Med državniki je bil Albert Gallatin iz Ženeve, zakladniški tajnik od leta 1801 pa do 1813. Louis Agas-siz, znani ameriški znanstvenik, jc bil tudi rojen v Švici, dočim je Eddie Rickennacker avijatik svetovne vojne, švicarskega pokolenja. Pod-admirala Louis Steiguer in Edward Eberle, ki je pred kratkim umrl, sta bila nadaljna odlična Amerikanca švicarskega izvora. Po vsej Ameri- ta, ki je skušala vtihotapiti opij, domov, jo u-tegne zadeti smrtna kazen, WASHINGTON. D. C., 11. julija. Mrs. Jing Kao, žena kitajskega, podkonzula v San Francisco, v kuje prtljagi so našli za milijon dolarjev opija, si bo na vse iiai inc prizadevala ostati v Združenih državah. kajti če jo pošljejo domov, jo lahko zadene po kitajskih ^. slavah smrtna kazen. To je bilo mnenje priseljeniški.i uradnikov v delavskem departments ko so bili vprašani, kaj nameravajo z Mrs. Kao. Na temelju ameriške priseljeniške postave ni mogote deportirati članov družine kakega tujezemske-ga diplomata. Zadeva Mrs. Kao je pa drugačna. Ona je izrabila to prednost ter AMERIŠKA ; TIHOTAPSTVO IKITAJCIS0 LETALCA PRI I VZNEMIRJJA i ZAPLENILI FRANCIJO MUSS0LINIJU Mussolini je čakal dve uri V Parizu so zaplenili za na letališču, nakar se jc 30.000 dolarjev omam- vrnil domov. — Letalca sta bila odvedena v nje govo vilo. RIM. Italija, 11 julija. — Med množico, ki je pričakovala včerai r.meriška letalca, se je nahajal tuli italijanski ministrski predsednik Mussolini. Včeraj zvečer je čakal več kot dve uri na letalnem polju. misleč, da se je zopet zakas- ljivih sredstev, poslanih af ganistanskemu p o -slancu. PARIZ. Francija. 11. v.dija. Tukajšnje diplomate je zelo presenetila vest. da so carinski uradniki zaplenili za nekako 30,001 dolarjev heroina in kokaina, nasi ■ je-nega na prejšnjega afganskofia poslanika v Združenih država r. K< nil. i je dospela pošiljatev v Pari.% se j-. Ko sta letlca pristala, so ju od- i zdelo francoskim uradnikom sum- vedli v vilo Mussolini v Torento. kjer ju je sprejel ministrski predsednik in drugi visoki državni u-radniki. Natančno 24 ur po prihodu v Santander sta dospela letalca na italijanska tla. Prvi del poleta iz Maine na fpansko sta premerila v 31 urah ljivo ter so vprašali zunanje m i bistvo za svet, če smejo pošiljatev preiskati. Francoski zunanji urad pa j-rekt'. da se ne sme na noben način kršili diplomatične imunosti. Agent afganskega poslanika, k' je očividno nastopal po naročilih in 42 minutah, dočim sta tekom slednjega, da vsebujejo zaboji oblr-drugega dela poleta zadela na moč- ■ ko ter tudi navedel seznam vseh ki je najti nebroj profesorjev, j skušala vtihotapiti v deželo opij. zdravnikov in znanstvenikov švi- , Tukajšnji kitajski poslanik dr. carskega pokolenja. ! C- Wu je objavil danes, da je bil ne protivetrove. Številni potomci k al vinskih menihov in nun so vplivali na ameriško vero in misle. V seznamu pa ni nobenega švicarsko - ameriškega milijonarja, čeprav so postali številni švicarski priseljenci bogati lastniki zemljišč. JUNAŠKI SENATOR BALTIMORE, Md.. 11. julija. — Prejšnji senator William Bruce je skočil danes pred prihajajoč vlak v Ruxtonu ter potegnil s tira na varno nekega starega moža. Postajni agent je videl skoro istočasno moža, ki je hotel iti preko tračnic ter je pomagal senatorju Brucu ki ni več mlad, spraviti moža na varno. Senator je čakal v družbi com-muterjev vlaka. Pozneje je rekel: Ni mi žal, da sem ga rešil. Dobro poznam njega in vso njegovo družino. Poznam ga že več kot štirideset let. podkonzul Jing Kao suspendiran. Državni department ni bil včeraj popoldne še obveščen o tej supen-ziji ter ni vsledtega vprizoril nika-ke akcije glede razveljavljenja pod-konzulovih poverilnih pisem. Uradniki departmenta so izjavili, da nimajo Združene države s Kitajsko nikake ekstradicijske pogodbe. DRUŽINSKA ŽALOIGRA predmetov, ki so se nahajali v pa-j ketu. Carinski uradniki so pa nato p^r i paketov močno pretresli, naka: se j je začel vsipati iz njeh bel prašek. , Analizirali so ga te dognali, da >e 1 heroin. PROFESOR HUNTER CLAN PROHIBICUSKE KOMISIJE CORDOVA. Ala., 11. julija. — Tom Jones, 45-letni majnar, je u-smrtil Johna Pateja ter ustrelil I Nato so odprli vse štiri zaboje svojo odtujeno ženo. nakar je iz- | v.i so bili napolnjeni s heroinom in vršil samomor. Tragedija se je za- , kokainom, vršila v boardinghousu Mrs. Jones. ' Pariška policija domneva, da "—•----prišla na sled obširni tihotapski i zaroti, a francoski zunanji urad j'-: zelo vznemirjen. WASHINGTON, D. C., 11. juli?a. ; Profesor Sam Bass Hunter, član i Syracuse univerze, je bil imenovan j za juridičmega izvedenca v Hoover-jevi komisiji za preiskavo prohibi-cije. Profesor Hunter poučuje kazensko pravo. BELGIJSKI PRINC ZBOLEL BRUSELJ. Belgi?a, 11. julija. — Prestolonaslednik Leopold se je v nedeljo prehladil pri slovesnostih j v Namurju ter je moral več dni o-j stati v sobi. 1 Njegov mlajši brat princ Charles I trpi vsled močnega napada in-| fluence in mora raditega ostati v postelji. Skupno število aretirancev znaša 38. Romunski ministrski predsednik je rekel poro cevalcu Associated Pres, da gibanje ne bo imelo, PRIDIGAR PRETEPAL nobenih zlih posledic ter da je v deželi zavladal po- SVOJO ŽENO poln mir. ! - i BALTIMORE, 11. julija. — Rev. M aniu je že pred dvema mesecema vedel, da jaj Charles Ruth, protestantovski pri- polkovnik Stojka ustanovil organziacijo s fašističnimi principi. Člani te org-anizacije naj bi pomagali Karolu na prestol. PRICETEK KRITIČNE DEBATE ZA POINCAREJA PARIZ. Francija. 11. julija. — Danes je otvoril ministrski predsednik Poincare v poslanski zbornici formalno debato glede spornih vprašanj, ki bodo gotovo odločila bodočo usodo vlade. BRZ0JAVE Kitajska nacijonalistična vlada je uvedla odločno akcijo proti sovjetski kontroli mandžurske železnice. — Med aretiranimi je dosti železniških uradnikov. TOKIO. Japonska, 11. julija. Dolgotrajen prepir med severovzhodno Kitajsko in sovjetsko Rusijo radi kontrole mandžurskcu.i dela transsibirskc železnice jc nanovo izbruhnil in sicer z d^fini-tivno akcijo, ki se obrača pnai Rusom. Rengo časnikarska agentura pr -i ača iz Harbina. da je dal general Čang Ha j. governer harbiri kega okraja, včeraj aretirati 174 sovjetskih uradnikov in uslužbencev kitajske iztočne železniro Sedemintrideset jetnikov jc bilo poslanih na sibirsko m**jo, da jih odtam deportirajo. Poročila pravijo, da >e hilo ' > posledica neznosnega prepiranja mrd Kitajci in Rusi. j Kitajski ravnatelji so bili in,- -' novani, da stopijo na me: to are'i-ranih Rusov in Kitajci so se po in žili vseh sredstev, da podmimr.^o • ruski vpliv. Med aretiranimi je bil tudi ruski podravnatelj železnic. V p ruske banke v Harbinu so zaprt*"- Upravni ravnatelj Emšanov in par drugih višjih rusk.h urarir..-kov je še vedno prostih, vendor ;ja jim preti vsak hip aretacija. Ta akcija kitajske vlade se je ?.n-vršila v sredo zjutraj ob sedmih. Kitajska policija je zasedla brzojavne in telefonske urade ob ki-. tajski iztočni železnici. ŠVEDSKI LETALCi NA GRENLANDIJI SOFIJA, Bolgarsko, I I. juiija. — Danes so aretirali Rangela Brembarova in štiri njegove pristale. Obdolženi so, da so nameravali vprizoriti v nedeljo atentat na ministrskega predsednika Liap- čeva. Brembarov in tovariši so agrarni komunisti. digar, je bi včeraj obsojen na šest dolarjev globe, ker je v nedeljo pretepel svojo peto ženo. MEHIŠKO VSEUČILIŠČE SVOBODNO MEXICO CITY. Mehika. 11. juiija. — Predsednik Portes Gil je izdal danes dekret s katerim je napravil narodno vseučilišče za avtonomno napravo, prosto vsake vladne kontrole. Vodil ga bo mešan koinltej učiteljev, dijakov ter graduiranih. Odredba postaja pravomočna v LAMA SVETIŠČE ZA STOCKHOLM STOCKHOLM. Švedska. 11. julija. — Vincent Bendix iz Chicaga, načelnik Bendix Brake Company, je dal nekako $65.000 za nakup popolnega Lama svetišča, katero namerava podeliti mestu Stockhol-mu. Enako svoto je dal za nakup sličnega svetišča v Chicagu. Ekspe-dicljo za nakup svetišča bo vodil Januarja meseca preteklega leta ga je žena tožila za delno razporo-ko. Dolžila ga je. da jo je pretepal ter grdo zmerjal. Ona je stara 40 let in pa 65. V nedeljo je hotela po cerkevni službi odvesti svoje otroke na izprehod ter jim kupiti nekaj sladoleda. Raditega se je unel prepir in tekom prepira jo je udaril. Mrs. Ruth je rekla v svoji tožbi, da je izvedela šele pred kratkim, da je bil Ruth žc štirikrat prej poročen. GENERAL GOURAND V NEW Y0RKU Včeraj je dospel s parnikom "Paris" slavni francoski general Gou-rand. Ko se je približal parnik pristanišču, je bilo oddanih s forta Jay trinajst strelov. Zvečer so visoki ameriški vojaški uradniki priredili generalu slavnostni obed v hotelu Plaza. FRANCIJA IN ŠPANSKA V DOGOVORU PARIZ, Francoija, 11. julija. — Nova prijateljska in arbitracijska pogodba med Francijo in Špansko je bila podpisana včeraj v zunanjem ministrstvu pred španskim poslanikom Quinonesom ter francoskim zunanjim ministrom Briandom. Stalni spravni komitej bo imenovan takoj, da nastopi v vsakem sporu ki bi se pojavil med obema deželama. KOD AN J. Danska. 11. juiija — Semkaj so dospela nepotrjena poročila. da je pristal kapitan Ahren-Opozicija. ki jc poslala v boj par bcrqh s svojima dvema tovarišema svojih najboljših govornikov, bo v Ivigtutu na Grenlandiji. Malo pričela jutri pojasnjevati svoje sta- prej so videli avijatike leteti preko lišče. oceana. par dneh in to bo najbrž zn^čilo dr. Sven He din, švedski roziskova-konec sedem tednov trajajoče di- j lec, ki je vprizoril obširne študije aftke stavke. ^jl ' v Tibetu. Z NOVIMI BANKOVCI SI NISO MOGLI POGASITI ŽEJE MLADA ŽENSKA PRIZNALA ROPARSKI NAPAD TOPEKA. Kansa. 11. julija. — Šerif W. Horning je danes objavil, da je 25-letna Vivian Scraper priznala, da je dne 28. junija napadla dva bančna uslužbenca ter jima odvzela $14.000. Roparico, ki je bila pred kratkim uslužbena v dotič-nem podjetju, so aretirali v njenem stanovanju. ŠPANSKI GENERAL OBSOJEN NA JECO MADRID. Španska, 11. julija. — General Castro Girona, ki je poveljeval mestu Valencia, ko je izbruhnila zadnja vojaška vstaja,, je bil obsojen včeraj na eno leto ječe. Sodišče je proglasilo generala krivim, da ni dosti hitro izvršil povelj vlade ob času vstaje. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvrši šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 3 ceniku: LAREDO, Amerikanci žejo pri barah v Nuevo Laredo, kralju iz Hedžasa onostran meje ter plačali račun z VSTAJA PROTI IBN SAUDU ENGLEŽI NE BODO PUSTILI TROCKEGA V DEŽELO v Jugoslavijo Din. 500 ........ | »30 Lil 100 M 1,000 ........ $ 18.40 u 100 M a,boo ........ $ 45.75 «< 300 M 6,000 ........ $ 90.50 M 500 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo $ ».7. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo~ t ar jamo, da smo vsled sporazuma t naiim zvezam r starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1% JERUZALEM. Palestina, 11. juli-Texas, 11. julija. — | ja. — Semkaj so dospela poročila, ki so skušali pogasiti | da preti resna vstaja Ibn Saudu. Troje najbolj LONDON, Anglija, 11. julia. — Daily Express je izjavil danes zju-mogočnih arabskih plemen se mu traj. da je angleški kabinet včeraj novimi ameriškimi bankovci, so se je uprlo. Vstaši so se baje že pola- zvečer formalno sklenil zavrniti žejni vrnili domov. Bartenderji niso hoteli sprejemati norih bankovcev, misleč, da stili važne strategične točke. | prošnjo Leona Trockega glede nje- Tukajšnji angleški glavni stan je govega pripusta v Anglijo, priznal resnost položaja, vendar pa Izgnani sovjetski voditelj je proso ponarejeni. Pozneje so se pa! se izjavlja, da bo Ibn Saud najbrž sil za vizej takoj zatem, ko je pri-britko kesali, ko so izvedeli, da so lahko brez tuje pomači premagal šla pri zadnjih volitvah delavska si pokvarili lep zaslužek. | vstaše. stranka na krmilo. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih meskov kot goraj navedeno, boditl ▼ dinarji! lirah ali dolarjih dovoljujemo 4e boljše pogoje. Pri velikih čilih priporočamo, da se poprej s nam •porasnmeta glede nakarla, IZPLAČILA PO POŠTI tO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI8T0JBIN0 73c. 3AKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, TsUphouss Bareloj .N15W JOKK, H. X 0390 ra t 'GLAS NARODA" NEW YORK. FRIDAY, JULY 12, 1929 The LA KG EST SLOVENE DAILY in U. S. A. Pf Glas Naroda jfjCssh-s. :JU ..j&> '^-iiuuiiai«8aiaiirifiHi,!'i; Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j Dopis. Manitowoc, Wis. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za pol leta ...................................43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 4Olas Naroda" izhaia vsaki dan izvzemšl nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Dervar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 BBEJBElIBIMiillSBM^ DR. GREGOR 2ERJAV I/ domovine poročajo, da je umrl v Poljcah iia Go- JUstnega parka reujskem dr. Gregorij Žerjav. jtowoc (zemljišče je Vse življenje je bil telesno slaboten in je podlegel o-slabe lost i srca. Vse njegovo delo se J&, izražalo v puntanju proti Av" stri ji in v ljubezni do domovine. In ku so enkrat puntarji njegove vrste Avstrijo zrušili, se je izražalo samo v ljubezni do domovine. V piuitu in ljubezni je bil velik človek. Za svoje delo je bil* bogatevnagrajen. Videl je preporod svojega naroda in svoje domovi- ne. Z zavestjo in z dokazi, da je njegovo delo obrodilo stoter sad, je mirno legel k večnemu počitku. Naj um bo ohranjen trajen spomin! VOLSTEADOVA PSIHOZA Volsteadova doba je rodila marsikaj nuidiiega in >pre-senetljivega ,toda zdi se nam, da je slučaj Joim F. Andei-sona najvišja manifestacija blaznosti. Anderson je bil aretiran meseca maja leta 1928, ker je kulial žganja. Ker je položil bond, so ga izpustili. Kmalu nato ga je vstavil na ulici agent zvezne tajne službe James W. Hair ter ga liotel aretirati, in tekom prepira je Andreson Haira ustrelil. Zagovarjati ee je moral zastran umora po prvem redu ter je bil obsojen na dosmrtno^ječo. Njegovim odvetnikom se je posrečilo izposlovati nov proces. i Tekom dilulgega procesa so ga sodili zaradi neprostovoljnega uboja. Obsojen je bil na leto dni ječe v okrajni jetnisnici. Ko je kazen odsedel, se je začel proti njemu proces zastran kuhanja žganja. Spoznan je bil krivim ter obsojen na zaporno kazen od dveh do treh let v Colorado Penitentiary, kjer se še sedaj nahaja. Zadeva jq torej taka: Mesto Manitowoc se nahaja na južni obali jezera Michigan, nekako devetdeset milj od mesta Milwaukee. Šteje okrog 23.000 prebivalcev. Mesto je zelo industrijal-no. Poleg ladjedelnice, koja obsega petintrideset akvov zemlje, in v kateri se je od leta 1836 do 1929 zgradilo 347 različnih ladij, je tudi tovarna za aluminij. V tej tovarni sc začeli leta 1898 izdelovati aluminijeve priponke. V začetku te industrije se je ves produkt vozil na postajo z samokolnico. med tem kc danes nalože cele železniške vozove Poleg teh industrij so še različne druge kot opeka, boiler works itd. Mesto Manitowoc je eno najprijaznejših in najčistejših mest v tej državi. Ime Manitowoc je sicer indijansko. kar se pravi po angleški "Home of the Great Spirit" — imenovano po Indijancih, ki so bili naseljeni ob ust j o reke Manitowoc. Na zahodni strani mesta je takozvani Jambeaw Creek, prvi indijanski trg i Indian Trading Post k Prvo poslopje je bilo tu postavljeno leta 1795. ob reki Mani-mestu podaril John Schuete), je zelo prijazen razgled po skoro celem mestu. V ta park prihajajo ljudje iz različnih delov države radi očarljivega razgleda po mestu. Ne vem, se li nahaja tukaj kaj Slovencev aH ne. Slovani pa so tukaj skoraj bi rekel že petdesetlet-ja, kar značijo poslopja s kameni-timi črkami na pr. ' V. Krajnik | 1889" in še par sličnih. Pred dvajsetimi leti sem potoval skozi državi Wisconsin v tačas začeto naselbino Willard. Kot mladenič 22. let, sem šel tja po navodilu nekaj rojakov, iz Lorain. O., da pogledam, ako je sploh zemlja kaj vredna za poljedelstvo. Toda siromaštvo tedanjih par naseljenih kmetov je naredilo name zelo slab vtis. Kljub temu pa je bila njihova trdna volja. Tačas, ravno na praznik 4. julija sem obedoval pri nekem rojaku maj mi oprosti, ime sem pozabil), katerega sem prvega našel po 6 ur dolgi poti. Obedovali smo v borni kočici in to koruzne žgance, toda s srnjakovim mesom zabeljene. Pri Mr. I. Česniku. ustanovitelju Willarda, smo pa seveda imeli za večerjo že springčikne. Tačas ni bilo ceste, da bi se človek mogel peljati s kočijo ali vozom. Edino transportacijo so imeli z takozva-no "hand car" po železnici. Kamor sem se ozrl. sama goščava in visoka divja trava, le pri Mr Cesniku je bilo počiščenih par akrov. Tak pogled je v meni napravil Za informacijo sem vzel seboj par pesti zemlje in natrgal nekaj šopov različne trave — in ponesel nazaj v Lorain, O. Prihodnjo spomlad se je izselilo iz Loraina nekako 9 farm željnih rojakov. Zadnji 4. julij, ravno ob 20-let-nici, sem se pa namenil, da zopet obiščem farmarje na Wiliardu, kar sem tudi storil. Danes ni več isti Willard kot pred dvajsetimi leti. Danes vidiš milje in milje naokrog. Rojaki farmarji so si ustanovili svoje domove tako po inženirsko, da lahko drug drugega vidijo oziroma njih domove, akoravno so na milje oddaljeni drug od drugega. Ko sem tako dospel k bratu, mi je pokazal poslopje precej oddaljeno, toda veliki napisi, ki jih imajc na svojih modernih hlevih, so čitljivi milje daleč, kot naprimer Anton Debevec. Joseph Ulle. Math Bombach itd. Vkratkem povedano njihove kmetije in poslopja pričajo. da- je bilo treba veliko dobre volje in trpljenja skozi dobo dvajsetih let. Danes imajo na Wiliardu lepe ceste, po katerih se vozijo ob nedeljah v lepih avtomobilih drug k drugemu na obisk. Trpljenje je minulo, sedaj po uživajo sad svojega trpljenja kot neodvisni farmarji. Pri Mr. Debevcu smo se vesele zabavali v prijaznem pogovoru o preteklosti. Pokazal mi je tudi kočo, v kateri je živel, ko se je naseli na Willard. Takoj mi je prišla slika koče A. Lincolna na misel. Danes ima Mr. Debevec zelo moderen dom, prostore za pridelke ter hlev za živino. Nato sem obiskal Mr. Mirko Pa-kiž-a. Tudi tukaj ne manjka uljud-ne zabave. Poleg igranja na klavir s katerim nas je sem in tam zabaval Mr. Pakiž. nam je še domači mešani zbor (soproga g. Pa-kiža. g. Pakiž in dva mlada sinčka" zapel s spremljevanjem klavirja, da bi ga človek vedno poslušal. Le tako naprej za slovensko pesem! Najlepša hvala g. Mirko za par veselih ur, katere sem preživej med Vami. v Odtam smo se pa podali k Mr. J. Uletu. Mr. Ule ima zelo lepo lego farme, opremljeno z lepim poslopjem velikim hlevom itd. Pri Mr. Uletu smo na Volsteado-vo postavo popolnoma pozabili pri čaši rujnega. Škoda, da je bil čas prekratek ter sem se moral posloviti. Z veselim sestankom smo pa nadaljevali pri Mr. M. Bombachu, kamor je dospel tudi Mr. Ule s soprogo in willardski župan (Slovenec) do časa odhoda. Willardski farmarji so napravili name zelo lep vtis. Želim jim nadaljni lep uspeh in jim izrekam hvalo za prijazni Likanje na "nagel" način —na ADJUST-O-MATIC NAČIN LIKANJE s staromodnim nerodnim likalnikom, je kakor potovanje z volovsko vprego — počasno; utrudljivo. Celo večnost vzame, da pridete kam. Vse drugače je pa, če likate z Adjust-o-matic električnim likaln^om, kakor potovanje v močni kari ali v aeroplanu. Delo vam leti izpod rok — likalnik drči hitro in gladko po blagu z malim naporom. Likanje vam vzame dosti manj časa. Naravnajte mali kazalec na Adjust-o-matc za vročino, ki jo želite. Nato likajte, in železo bo obdržalo isto toploto, kajti v njem je skrit čuvaj, ki uravnava toploto. Prištedite si ure vročega dela v tem poletju! Likajte na hiter, lahak, Adjii3t-o-matxC način! The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Eight and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company SI.00 popusta za vaš star likalnik do konca avgusta. Nikelnasta izdelava Adjust-o-matic §7.98 Kromijska izdelava Adjust-o-matic S8.75 Peter Zgaga No, pa naj bo še ena o ženskah da mi ne bo morebiti kdo očital, da nikdar nič o ženskah ne pisem. Živi v New Yorku in je ena onih recikih rojakinj, ki še vedno v New Yorku žive. Kajti vse drugo se je večinoma vse izselilo v Brooklyn ali Ridge-wood. Nekaj jih je tudi v Babylonu. L I. Pa ni treba, da bi jih bilo nekaj ali dosti. Dovolj je. da sta dve babi. pa jc že babilon Ta. o kateri vam bom povedal je jako lepa in mlada, ima pa svoje muhe kakor vsaka. Tudi poročena je. pa ne poznam njenega moža. Vedno je oblečena po najnovejši modi. edino ene stvari ji manjka. ozirima eno stvar ima preveč — las si še ni dala ostrici. Zakaj -e? Zato, ker čaka in čaka. Čaka neumnorno in potrpežljivi. kakor zna čakati le ženska. — da ji bo nekega lepega dne rekel mož: — Ti, las si pa ne smeš prt-striči' Kakorhitro bo zaslišala to povelje bo v galop tekla v prvi barbor šop ir. sc bo dala ostri*.i. da bo taka kot mlad student. Mož ji pa še ni tega prepovedal Zato pa revše čaka. čaka In kot sem slišal stanuj" amo zato v New Yorku. ker Di s* m«? neznansko rad v Brooklyn preselil. V New Yorku že razkazujejo oblr-kr. ki jih bodo ženske jeseni in pozimi nosile. — Kolena morajo biti pokrita! se glasi povelje. — Krilo mora padati čez kolena! Moda se je morala enkrat obrniti. Vsak moški, ki ima ženo. hčer ali sestro, je zadovoljen, da se jc obrnila navzdol. Bivši romunski prestolonaslednik Karol sili nazaj na Romunsko tei skuša zasesti romunski prestol. Nemara bi bil dober vladar, če se je od ir.adame Lupcscu naučil kaj prida ubogljivosti. Dandanes so napočili namreč tisti časi. ko morajo skoro vsi kralji ubogati, ne pa vladati. zelo slabo upanje. Kaj naj poročam, ko pridem nazaj v Lorain o zemlji na Wiliardu? čas. ki sem ga preživel med iviimi. Do svidenja! A. Bombach. Novice iz Slovenije. Skrivnostni umor. V zadevi grozovitega dvojnega umora na Zaloški cesti štev. 45 varnostna oblast zaenkrat ni napre dovala prav v nobeni smeri. Besti- za usmrcenje človeka, eno leto v okrajni jetnisnici; jalni zl(*incc- ki sc bržkone ne bo . . . . . . , , . . . . , .. . . nahajal daleč proč od mesta zloči- za kuhanje zganja od dveh do treli let v kaznilnici Bodoči zgodovinarji kazenskega prava se bodo čudili Andersonovemu rekordu in čudili se bodo sodnikom, ki so moža, dvakrat do trikrat strožje kaznovali, ker je ku~ l*al žganje, kot pa za umor. IZ TAKOZVANE "VISOKE" DRUŽBE Pred kratkim sc je poročila v Parizu bivša soproga fciir Paula Duko«atiu nekdanja soproga Ogdena Millsa. Vzela je princa Ckarlesa M ura ta, tretjega sina priu-ca Joacliima Napoleona MJuirata. Ko so vprašali po poroki to damo, ki jo hči Mrs. W. K. Vanderbilt, če 6e je poročila iz ljubezni, je odvrnila praktična Amerikanka:— — Kako bedasto sprašujete! Ko je ženska mlada, se poroči iz ljubezni. Drugega moža vzame iz ljubezni do denarja, jaz sem se pa sedaj poročila zaradi visoko doneče-ga naslova, da si bom pozneje«lahko izbirala mlajše ljubimce. Mimogrede naj omenimo, da se je vršila poroka v cerkvi sv. Frančiška K savor i a ter da ju je poročil pariški kardinal^ na, je skrit in popolnoma neznan. Policijski organi, ki so na delu noč in dan. ne morejo izslediti niti ene okolnosti, ki bi pokazala v pravo smer. 21. junija dopoldne je bilo zaslišanih več sosedov Zoechbaurjevc in Bitenca, ki pa niso vedeli povedati o načinu njunega življenja in o ljudeh, ki so ju posečali, ničesar drugega, kakor so izpovedali že drugi. Več detektivov je imelo službo tudi v Mostah in Vodmatu. Zasliševali so razne ljudi, ki so sprva pod vplivom svoje fantazije znali povedati marsikake podrobnosti, a vse njihove govorice so se izkazale le kot plod domišljije in ugibanj. Eden izmed policijskih agentov je našel tekom izsledovanja v neki hiši v Mostah krvavo srajco. Policija je v tem trenutku menila, da je že na pravem sledu, vendar so padli vsi upi mahoma v vodo. Že zvečer se je namreč dognalo, da je dotična srajca zamazana le z rdečo barvo. Važnejša je izpoved neke mlade ženske iz Vodmata, ki je izpovedala, 'so jo na večer 13. junija ustavili v bližini Bitenčeve hiše, ko je odhajala od Bitenca po nekem opravku, trije moški in jo začeli iz- ! prasevati različne stvari. Neznan-i ci so sc zanimali za način življenja J Bitenca in Zoechbaucrjeve in so jo i tudi zpraševali. če se res večkrat j stepeta. Dotična ženska sc jc nekaj časa pogovarjala z ncnanci, ker so se ji pa ti zdeli s svojimi vprašanji prevsiljivi, se jc kmalu i poslovila in odšla dalje svojo pot j V zvezo z zagonetnimi neznanci : so spravili ljudje v Vodmatu tudi i govorico, da so bili videni 20. junija ob 6. zjutraj zopet trije moški, in sicer v čolnu na Ljubljanici. Seveda sc je policija kmalu prepričala, da jc to izmišljeno. Dalje je policija opozorjena, da so bili videni neki trije neznanci tudi pod kozolcem v bližini Toma- igrajo z življnjem. 26. junija je v bližini Cclia na savinjski progi le za las manjkalo, da ni prišel neki Iilapec po lastni neprevidnosti ob življenje. Ko jc dopoldanski osebni vlak, ki prihaja iz Savinjske doline o-!:roii 11. v Celje, odpeljal s postaj? v Petrovčah proti Celju, je opazil vlakovodja kakih 300 metrov pred železniškim prehodom, kjer križa ielezniško progo neka vozna poljska pot. pri km 4634. dva dvoprež-na voza. ki sta vozila v smeri proti progi. Na predpisanem mestu. 200 metrov pred križiščem, jc dai vJakovodja obvezni signal in vozil z nezmanjšano brzino. Prvi voznik jc medtem že prevozil progo.' doiim je bil drugi voznik oddaljen cd proge .še več metrov. Dasi je mogel slutiti, da ne bo pravočasno prevozil proge, jc kljub temu pognal konja. V trenutku, ko jc voz na polovico stal na tračnicah, jc pripeljal vlak in voz dobesedno razpolovil. Sprcnji del jc estal s konji poleg proge, zadnji del voza pa jc vlekla lokomotiva še kakih 150 pred paragrafom, ki jo večkrat za sleduje. Lani se je poleti znašla Ljubljani pri Francki P jazno in ljubeznjivo dobri Francki, da ji je ta dala stanovanje in ji vse zaupala. Ko je neki dan merala po opravkih, je je prepustila svoje stanovanje Ančki, katera ji je sveto obljubila da bo pazila nanj, da naj !e brezskrbno gre po svetu. Franca je odšla. Ko pa se jc vrnila, ji je zmanjkalo denarja in šla je v hranilnico, da bi dvignila par sto dinarjev. "Gospa, saj ste ravno včeraj dvignili svoj denar', ji jc dejal in ji vrnil knjižico. "O. ta sleparska Ančka, pa me jc ogoljufala za 1000 Din.", je pričela tarnati Francka in odšla. V Novem Sadu je vzela Ančka žc- Mlademu lahkoživcu so rekJi. da Kako pii- , mu bogat stric nevarno zbolel in e govorila j da mQra biti najbrž ,.a Vse pri- pripravljen. — Na vse? — se je začudil — O to je pa izvrstno. — Stric je pa vedno govoril da mi bo sanvj polovico zapustil. * — Ali vaš smem vprašati — jc rekel mladi človek postarnemu možu, — kako vam kaj ugaja v zakonskem stanu? Jaz sem namreč za:cčen. — Kar zaročen ostani. se je gla-sil dober svet. — kajti to jc najboljše. kar mores storiti. lezniško legitimacijo svoje znanke; Kd0 praVi, da ni \ Ameriki j.ro-Stefke, pa pravi, da jo jc Štefka speritetc? sama dala. Ker cena delnicam Aluminium Ančka se jc pozneje pojavila v , Co iu Gujf oil družbo strahovito Ljubljani. Zdaj je obiskala proda- ' narasla, se je premoženje družine jalnico KatolišKC tiskarne, kjer sc ! /aklaHniške«a tajnika Mellona čez premetenka predstavila za nečakinjo profesorja Snoja in proda- metrov daleč in ga popolnoma raz- , jalka ji je nasedla in ji zaupala bila. Voznika jc vrglo z voza v jarek cb progi, kjer je obležal z malenkostnimi praskami. Nesrečo jc zakrivil le voznik sam. kakor sc je tudi ugotovilo z natančno in podrobne uradno preiska čevega. Izkazalo pa se je kmalu, da vo. Voznik je videl prihajajoči vlak so bili ti moški le detektivi, ki so preiskovali teren okoli Tomaceve-ga in v smeri proti Vevčam. Kakor vse kaže. bo za varnostno oblast umor Andreja Bitenca in Marije Zoechbauerjeve zopet trd oreh. Zdi se. da se bo preiskava močno zavlekla, mogoče pa je seveda tudi. da se zagonetka nenadoma razvozi j a. kajti v sličnih kriminalnih primerih so mogoča razna presenečenja. Karambol voza z vlakom pri Celja. Dan za dnevom poroča časopisje o več ali manj strašnih karam-bolih neprevidnosti voznikov, av-tomobi listov tdt motorciklistov z lokomotivami. Toda vsa svarila in žalostni smrtni primeri ne morejo izpametovati neprevidnežev, ki se že na daljavo 3C0 metrov in je imel popolnoma prost razgled, dasi skušajo nekateri trditi, da mu je hmelj zakrival pogled na progo. Voz je bil precej težak, dasi ne naložen in je bil but posestnika in trgovca Fran Teržana iz Petrovč. Kameleon. Svoje zunanjosti pač ne zna spremeniti, spreminja pa svoja imena. Danes se imenuje Gjezi Vera in se pojavi na enem koncu Jugoslavije. jutri je že zopet Olivera Ga-vanska in se prikaže drugje. Dekletu je ime Ančka, piše se pa Oblak in je bila nekdaj prodajalka v' Zagrebu. Dekle je staro 30 let. Svojih 500 Din. posojila. Še enkrat sc je obdolžeuka odli- j kovala. Pregovorila jc Antona P..! da ji jc izročil suknjo za železni- ' škega uradnika Romana S., ki jc bil tedaj v Osijcku. Ančka je suknjo prodala in Roman je bil lansko zimo brez nje. Ančko je ljubljanski kazenski senat obsodil na 4 mesece ječe. Samomor policijskega detektiva. 28. julija okrog 10. dopoldne je izvršil samomor na svojem Stanovanju na Tržaški cesti policijski detektiv Anton Pučnik. Pognal si je kroglo v glavo ter ostal na mestu mrtev. Zdravnik rešilnega oddelka, ki je prišel z rešilnim avtomobilom, je mogel ugotoviti samo smrt. Star je bil pokojnik šele 33 let ter je veljal za vestnega u-radnika. Kaj ga je pognalo v prostovoljno smrt, ni znano. noč povečalo za štirider >1 ni iijo-rov. Nihče mu jih ne zavida, ka.Mi sleherni ve, da je multimil»jonarju lahko obogateti. * Dva californijska letalca nameravata ostati v zraku neprestano 300 ur. Značilno je. da sc vozita v secondhand aeroplanu. Tako je prav, da tudi ameriška secondhand roba dobi nekoliko kredita. ADVERTISE imen ne spreminja za kratek čas. pač pa se na ta način lažje skriva 1X1 "GLAS .NARPDA" Ko sta dospela ameriška letalca i na Špansko, so jima kmetje postregli s pristnim španskim vinom To je bilo prvo presenečenje. Drugo presenečenje ju je pa čakalo v Rimu. Ministrski predsednik Mussolini ju je namreč objel in poljubil. Če bi junaška fanta vnaprej vedela, kaj ju čaka v Rimu. bi najbrž na Španskem ostala. Kajti po mojem mnenju je najslabše vino tisočkrat slajše kot pa Mussolinijev poljub. rrnoiiiiii i m ilium m n hi miimii iiiiiii whii ;m -GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, JULY 12, 1929 / The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA Antarktida - dežela skrivnosti. Dežela okrepenele groze bi se lah-1 vini pripravljeni nadomestovati ko imenovalo to ozemlje, ki ga raz- mater pri sedenju na jajcu — kar _ lskuje komander Byrd. Se pred daje pogosto povod za hrupne pre- v fo-aju Halhmagyu pri Kron- poldrugim stoletjem ni bilo člove- pire glede lastninske pravice na stadtu na Sedmograškem se,?e od- ka. ki bi jo bP kdaj videl. Pomor- mladiča. Mladiči se obvarrjejo ierala strahovita rodbinska' traee- TATVINE TOBAČNIH IZDELKOV RAZBURLJIV DOŽIVLJAJ S TIGRO Kako je nastala Velika Romunija. Na Dunaju so zadnji teden raz-j V nekem indijskem časopisu pokrili široko razpredeno in dobro pisuje angleški nadgozdar Wind-igrala strahovita rodbinska trage- organizirano tatinsko tolpo, ki je bush dramatičen doživljaj s tigro. narodi Srbi, ščaki so si takrat pripovedovali mraza ob toplem, pernatem telesu ^ja ^ je vzbudila v celi deželi kradla tobačne izdelke v tvornici Dogodek se je odigral v indijskem sledniki moldavskega vladarja Šte- meje, tako da so bile leta 1919. u-bajko o siloviti celini, ki obdaja Ju- matere ali njene namestnice. * največje sočutje. P.umunski kmet avstrijske tobačne režije v Hain- j gozdnem predelu province Madras, fana Velikega, ki je vladal okrog 1 resmčene najsmelejše sanje Rožni tečaj. Imenovalo so jo Južno Najhujši nasprotniki pingvinov Ghergute, ki je zjutraj odšel z več ( ^urgu in jih po posebnih kurirjih i Windbush je prispel zvečer z 1500., v bojih s Turki niso bili tako munov _ Velika Romuni ia z o- Romunskl narod tudi za časa 1918 proglasilo zedinjenje. erdelj- največje turške moči na Balkanu sko narodno veče pa 1. decembra ni popolnoma izgubil svoje samo- istega leta v Albi Juliji. Na mirov- stojnosti kakor ostali balkanski ni konferenci je bil dosežen spo-Bolgari, in Grki. Na- razum z Jugoslavijo glede banatske deželo in so imeli o njej tako po- so tjulnji, čijih največja vrsta ta- pari vcjov na sejem v Kronstadt. manjkljlve pojme, da so jo zame- ko zvanih morskih leopardov do- se je Vrnil proti večeru na svoj njali z Avstralijo, ko so odkrili pr- seže 12 čevljev v dolžini — skupna dom v Halnmagyu. Ker ga je po ve predele tega kontinent. Toda dolžina dveh prav velikih ljudi, pohodu na dom, nekdo poklical na leta 1042. je Tasman dokazal, da TJulnje pa zalezujejo spet meso- dvorišče, je položil na mizo svojo nI Avstralija v nobeni zvezi z Ju- jedni kiti, ki živijo v skupinah do denarnico, v kateri se je nahajalo žno deželo. Šele kapitan Cook je 100 živali. Takšen kit tehta 1000 35 q00 lejev skupljenih za prodano *adel leta 1773. na ledene bregove in več kilogramov ter je menda živino. Ko je odšel na dvorišče, je Antarktide. Kar je tu videl, da je najbolj divja žival na svetu. vstopil v sobo njegov šestleten sin- tako prevzelo, da Je napisal v ne-] Ir. s tem smo z življenjem v an- ko spiezai na mizo> zagledal oče- kem svojem pismu: 4'Te dežele ne tarktičnih pokrajinah skorajda pri denarnico in pričel brkljati bo mogoče nikoli razis^ti." | kraju. Vse drugo je nepregledna, ^ njej Ker se mu je denar dopa- So pač možje, ki jim je strast do divje razdrapana gorata ledena pu- ga je vzci ^ denarnice in se raziskovanja važnejša od lastnega stinja, preko katere zahrumijo lah- pričel igrati z njim pri ognju. Pri življenja. Sir James Ross je prodrl ko vsak hip nezaslišano silni in igranju je prišel z denarjem pre- 1. 1842. do rta Adairja, kjer se to- mrzli snežni viharji. Edina spre- blizu ognjišča in spustil vseh 25,000 plejši morski tok zaje v ledeno pre- memba v tej enoličnosti so ognje- iejev v plamene, ki so v par hipih grado, in še južneje. Na kopno ni niki in v dolgih polarnih nočeh fu- unicili bankovce. Jedva je bil upe- stopil, toda iz zaliva, ki se imenuje doviti, mavrični, neprestano spre- peljen poslednji bankovec že je po njem, je odkril dve ogromni le- memljivi južni siji v ogromnih vstopil v sobo oče in se ozrl po de- deni piramidi, iz čijih vrhov so sočinah zračnega prostranstva. To narjU. ko ga ni našel na mizi, je vstajali ognjeni zublji in oblaki go- je morda zelo malo in marsikdo se povprašal sinka, da ji je on vzel stega dima. Imenoval je ta dva bo vprašal: Kakšen pomen ima denarnico? Sinko mu je prostodu-vulkana po svojih dveh ladjah: Er- raziskovalno delo. ko je vendar ne- šnC povedal potek nesreče in pri-bus <12.400 čevljev) in Teror - mogoče, da bi ljudje v teh krajih pomniiT kako lepo so goreli pisani (10,900 čevljev>, ognjenika Groze živeli in imeli od njih kakšno ko- papirji s slikami. Očeta je v tem in Strahu. Pozneje se je odpravil rist? No, človek-raziskovalec se ne hipu zagrabila taka jeza, da je za- sir John Franklin s istima ladja- vpraša nikoli o pomenu in o kori- grapii na kiQpi ležečo sekiro in za-ma v Antarktido in se ni vrnil ni- sti svojega dela: videti nekaj z mahnil po otroku ki se je takoj koli več. Nikoli več ni zvedelo člo- lastnimi očmi, obogateti z kakršno : zgrudil ves oblit s krvjo in s pre-veštvo, kje in kako so izginili čla- koli, še tako majhno, novo spozna- tlano črepinjico mrtev na tla Na ni Franklinov« ekspedicije. | nje, boriti se, zmagati v boju s smrtni klic nesrečnega deteta, je pošiljala na Dunaj ter spravljala v promet. jih Stvar je prišla na dan na ta! način, da je bila policija opozor-* i jena na železniškega nadrevidenta! Ferdinanda Beiona, ki je razpeča- | val v nekaterih dunajskih kavarnah cigare in cigarete. Prinašal je tam j dvema gozdarjema in več drugimi srečni kakor on in so morali Turči- zemljem. ki meri 295.000 kvadrat 1 uradniki v džunglo in se je pri-! ji plačevati letni davek. Turčija km in štele 17 milijonov prebival-pravljal na počitek v majhni goz- • pa je s svoji strani jamčila za ne- cev. Desetletnico i'elike Rornu.ii-darski koči. Domačini, ki služijo dotakljivost kneževin Moldavske je so te dni zelo slovesno prosla-pri ondotnfcm gozdarju za lovce, 'in Vlaške. Ko je v 18. stoletju tur- vili. so mu pri večerji pripovedovali, da ška sila jela razpadati in ko sta je pod mrak skočila neka dolga,' Avstrija in Rusija skupno začeli progasta žival na verando. Nadgo-1 napadati sultana, je nastopila za zdar se ni posebno zmenil za nji- j obe kneževini doba trpljenja, ker naročene množine izdelkov vsak . , teden in je z njimi zalagal precej; hovo pripovedovanje. Menil je, da so se boji vršili večinoma na nju- ' je skočil na verando velik pasji'nem ozemlju, ki je prišlo zapore- LASTNINSKO PRAVO V KONGU prihitela iz sosednje sobe žena Norvežan Borchgrevinck je bil protivno naravo: to mu je vrhov- prvi, ki je L 1895. stopil na kopnino na, nematerijalna korist, ki je vre-^ Ghergute, ki je kopala v kadi dru Južnega kontinenta. Njegov parnik dna vsake žrtve. Mimo tega pa ni go deset mesecev staro dete. V raz namenjen lovu na kite, se je bil treba misliti, da ne bo imelo celot- zasidral pred rtom Adairjem, mo- no človeštvo neke prav realne ko- gočnim, 3780 čevljev visokim ba- rist iod antarktične puščave. Mno- zaltnim hribom, ki pada na obeh gi učenjaki trdijo, da morajo biti straneh s skoraj navpičnimi stena- ti kraji prebogati na rudninskih ml v morje. zakladih vseh vrst, a meteorolo- Iz Borchgrevincku so sledili šte- gična opazovanja okoli Južnega te- vilni drugi prezlrači lastnega živ- čaja nam bodo odkrila marsikate- ljenja, da bi seznanili svet s skriv- ro vremensko skrivnost naše zem- nostno celino, ki je dvakrat večja lje in nam bodo omogočila točnej- nego Evropa: Schackleton, Scott, splošne vremenske napovedi nego Amundsen....Njih doživljaji so nam doslej. Tako lahko pričakujemo, da še preveč v spominu, ni potrebno, bo vendar prišlo nekaj žive j šega, da bi jih obnavljali na tem mestu, človeškega življenja v ta naisamot-Odkrili so nova ozemlja, prodrli so nejšl konec sveta, do skrajne točke južne poloble, o- ____ velik krog odjemalcev. Beiona so aretirali in našli pri njem precej obsežen seznam delavcev in nameščencev avstrijske tobačne režije. Sodijo, da so bili vsi zabeleženi Beionovi sotrudniki. Prinašali so na kraden tobak iz tvornice posebno ob bastard. Ko pa je prišel tja, je v; doma v last Rusov. Turkov in Av-svoje veliko zaprepaščenje videl, strijcev. Obenem so ruski in av- da se je pod mizo zleknila — košata tigra. Žival je vdrla čez čas, ko je šel Windbush po pomoč, v njegovo strijski zmagovalci Turčije začeli zasedati romunsko zemljo. Najprej je Erdeljska postala sestavni del Avstrija, leta 1775. je prišla na vr- Med zamorci vlada matcrino-pravni sistem, namreč žena je lastnica zemlje in njenih pridelkov, kakor tudi svojih ročnih izdelkov; v družini, kjer je več žen. imajo žene skupno lastninsko pravico. Po deževnem vremenu, ko so ga lahko spalnico. Ker so bila vrata odprta, skrivali pod dežne plašče. Nakra-: so prihiteli služabniki in oddali na | deno blago so oddajali posebnemu; tigro strel skozi odprtino. Nastal! sto Bukovina, a leta 1812. so Rusi smrti žene podeduje lastninsko pra- je pravcati pekel. Tigra je planila pokonci, prevrnila mizo, da je u- zaupniku, ki ga je razpečaval dalje. Vsak teden so se posebni kurirji vozili na Dunaj, kjer se je potem ■ gasnila luč, zasledovalci pa so se vršila razdelitev tobaka med ka-, zabarikadirali za pohištvom in u-varnarje in druge interesente. rno zaprli izhod, da jim zver ni Tatvine so se baje vršile že celih mogla do živega. Ker pa je imeia 10 let, vendar so jim prišli na sled' spalnica še ena vrata, so jih pre- šele zdaj. PREVIDEN PUŠKAR Pogosto trdijo, dq ao puškarji burjenosti in zmedi je ob pogledu- Pri prodaji samokresov ljudem, čina mrtvega sinka pozabila na de- iih nastop jasno kaže, da ne nate v kadi, ki je v par trenutkih u- meravajo nič dobrega, premalo pre-tonilo. Pogled na mrtva neboglje- vidni. Nek pariški puškar, vajen kupcev, ki so v naglici kupili samokres in o katerih je drugi dan bogatili so naše znanje z neprecenljivi podrobnostmi — in vendar bi lahko rekli, da je naše znanje o antarktičnih zadevah le malo Podgane v Tunisu. Iz Tunisa javljajo, da so podgane uničile vso letošnjo letino. Ob-manj pomanjkljivo, nego je bilo lasti so zaradi tega odredile po-pred poldrugim stoletjem, ko je končavanje tega glodalca v velikih kapitan James Cook zagledal prvi- množinah in dosegle, da je bilo krat ledeni oklop, ki zapira deželo 2300 podgan zastrupljenih. Vendar pred invazijo radovednega člove- je to številov v primeri s škodo in štva. Šele moderna tehnika nam ie invazijo malenkostno in se bo modal? l letalom tisto sredstvo, s ka- raja akcija nadaljevati z drugačni-terim nam bo mogoče preiskati mj sredstvi. Južni kontinent v vsej njegovi dol-__ Jini in širini. Byrd in Wilklns sta pijonirja moderne raziskovalne metode na antarktičnem teritorju Antarktlda je v nekem oziru dežela paradoksov. Lahko bi jo imenovali deželo ognja prav tako kakor deželo večnega ledovja. Nešteto silnih vulkanov so odkrili na njej razni raziskovalci, celo najza-kotnejše otočiči okoli nje so ovenčani z vrhovi, ki bljujejo ogenj in pepel. Ogenj in led se v njej borita za prvenstvo. Bregove ji tvorijo mogočni ledeniki, ki so pokriti s plastmi lave. Gore so ji sestavljene le do neke višine iz leda in snega, Pepel, ki ga sipljejo ognjeniki iz svojih žrel, ustvarja na ledu trdile plasti, ki ne prepuščajo toplote. Tako se ledena ali snežna plast pod njimi ne more raztaliti, tudi če se po pepelnati plasti 1 *zlije tok ognjene 4ave. Na to pepelnato plast se vsede nova ledena plast, na to spet pepelnata, tako masiv vulkana neprestano rase , Nobena dežela na svetu ni tako revna na živih bitjih kakor Antarktlda. Še celo skrajni sever naše zemeljske kroglje je v primeri s to revščino pravcat paradiž. O kakšnih človeških naselbinah ni absolutno nobenega govora, rastlinstvo je zastopano z dvema, trema vrstami — in to na robeh Južnega kontinenta, a živalske vrste se dado našteti isto tako na prste obeh rok. f Najzanimivejša bitja v tej strašni, nedogledni puščavi tvorijo pingvini, ajvečja pa vrsta med njimi, pavrsta tako zvanih cesarskih pingvinov, meri v višini 4 čevlje In tehta 80—90 funtov. Ti pingvini i-majo ogljeno črno glavo, rumenkasto oprsje, spndnj > stran kljuna krasi ognjeno rdeča proga, a perje se svetlika kakor satin. Pingvini se hranijo s ribami. V vodi niso nič manj gibčni nego te ribe. Ping-vinka izleže eno samo jajce v nekakšno gnezdo iz kremenčev. To Jaj^ mora neprestano ogrevati, da na ljubčka, je mater toliko prešlimi, da je stekla 11a dvorišče in se vrgla v vodnjak, kjer je utonila. Kmet Ghergut, ki je izgubil v par trenutkih celo družino, je posegel po revolverju, si pognal kroglo v sence ter takoj obležal mrtev sredi žrtev svoj nebrzdane jeze. KJE SE NAHAJA MARTIN STE-PAN? Slišal sem, da je nekje v Vancouver, B. C. Rojake prosim, kdor ve njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj ga opozori na ta oglas, ker to bo v njegovo korist. Če pa sam čita ta oglas, pa že sam ve, kaj ima storiti. Prosim ga, zglasi naj se hitro, ker sem drugače primoran iskati ga na drug način. — Joe Kraker, Box 341, Rouyn, Que., Canada. (3x 12.13&15) bral v listih, da so ustrelili sebe ali koga drugega, je sklenil, da bo previdnejši. Ko je te dni prišla v njegovo trgovino mlada gospa, ki je bila silno razburjena in želela kupiti samokres, ji je dal zahtevano orožje, ki pa je bilo nabasano s praznimi patronami. Gospa je plačala, vzela samokres in odšla. Še isti veer so na trgu du Theatre Francais počili streli. Neka gospa je divje streljala o-koli sebe, tako da so ljudje straho-ma bežali na vse strani. K gospej je skočil stražnik in jo razorožil. Nato jo je peljal na policijski ko-misarijat. Tam je zdravnik ugotovil, da je zblaznela. Nekaj ur prej je pri previdnem puškarju kupila samokres, čigar prazne potrone niso napravile nobene škode. vidno odpahnili, da bi videli, kaj je s tigro. Zverine ni bilo nikjer Slednjič je opazil neki sluga, da m-i ga pod vrati nekaj dolgega, podobnega kači. To je bil tigrin rep. Z velikim strahom in krikom je slu-žabništvo zaprlo duri in splezalo na podstrešje gozdarjeve koče ter predrlo strop, skozi katerega so oddali na tigro smrtonosen strel. S tem je bilo v hiši strahu konec. Ko so pozneje pregledovali u-smrčeno tigro, so ugotovili, da je žival polna brazgotin, katere je nedvomno dobila v boju s človekom, ki ji je pač zadišal tudi usodnega večera, ko si je hotela vnovič privoščiti človeško pečenko, a je mesto tega našla lastno smrt. POPRAVEK. V smrtnem naznanilu, Mrs. Christine Vadnal v Cass, W. Va., je bilo pomotoma objavljeno, da zapušča tri otroke, pa zapušča samo dva. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NARODANAJVEČ JI 8LOVEN8K1 DNEVNIK V AMERIKI. osvojili Besarabijo. Moldavska in Vlaška sta ostali pod pokroviteljstvom Turčije in vsaka kneževina je imela svojega kneza. Po pariški pogodbi leta 1856., s katero je bila končana krimska vojna, sta prišli obe kneževini pod protektorat velesil in jima je bila priznana neodvisnost. Ze leta 1857. se je začelo gibanje za združitev obeh kneževin. Leta 1859. sta obe kneževini izvolili za skupnega kneza Aleksandra Cuzo, s čimer je bila ustvarjena personalna unija kot prvi korak na poti zedinjenja vseh Romunov. Aleksan der Cuza je zasedel prestol kot Aleksander Ivan I. Leta 1861. je dejansko združil obe kneževini i i leto kasneje se je v Bukareštu, novem skupnem glavnem mestu. vico njen stric od materine strani. Po smrti moža se vrnejo njegove žene k stricu od materine strani, tako tudi otroci-sirote. Pri sklepanju zakona dekle sicer vprašajo, če hoče vstopiti v zakon s tem in tem fantom, vendar ne more odkloniti zaradi zlih posledic, ki ji pretijo od krute sile domačinov. Fant tudi vzame ženo. ki mu jo drugi odločijo, toda on si potem lahko izbere še več žen. Ženin mora plačati stricu neveste od materine strani neko vsoto denarja kot odkupnino. Katoliški zamorci se ravnajo sedaj po katoliških načelih. Vzamejo eno si.i.io ženo, toda po domači navadi plačajo še vedno staro odkupnino. Lastnik zemljišča v vasi je gla- sestala prva romunska narodna I var. in kdorkoli hoče tam zgraditi skupščina. Čeprav je Aleksander kako kočo. mora dobiti njegovo do-uspešno vladal, ga je oficirski upor voljenie. Tujec, čeprav gradi kočo, prisilil, da se je leta 1866. odpovedal prestolu. Za njegovega nasied- s tem še ne postane lastnik zemlje, pač pa domačin, ki je iz iste nika je bil leta 1866. izvoljen princ. vasi. Če pa svojo kočo spet podre. Karel Hohenzoller-Sigmaringen. [zgubi tudi lastninsko pravico do Ko je leta 1877. izbruhnila rusko zemlje. Zemljo smejo obdelati vsi turška vojna, je kneževina proglasila svojo popolno neodvisnost in mlada romunska vojska se je borila ob strani Rusov pri Plevni na Bolgarskem. Leta 1881. je bila romunska kneževina proglašena za kraljevino in 10. maja istega leta je bil knez Karol kronan za kralja. Pod njegovo vlado se je mla- na zemljišču, skupnem celi vasi, toda z obdelovanjem zemlje še ne dobijo lastninske pravice. Nasadi. ki jih kdo sam zasadi, so njegova osebna last; palme pa, ki same po sebi rastejo, so skupna last. CrJede skupne lasti mora odločevati glavar v sporazumu z veljaki vasi ko so vsi svobodnjaki vasi. Od STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki 'iste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkt da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. ne zamrzne. Sicer so pa vsi ping- C E N A SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, če o posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar ttče-te. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprate* njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno uro tov e, kje se jo zgodila kaka nesreča, kje je pornSil tornado, kam jo dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Nai STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina semljevfdov. test strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih tnčev. Dolf Jo U. Mrok pa 25 lnčev. Dostikrat ste to čltall v Časopisih ali knjigah o krajih, ki bili znani. Vase zanimanje bi bilo dosti večje, te bi vedeli, kje M nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem ao vse železnice in cest«. Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeif&iMgfl jsulna, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če te Imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas vodke važnosti, teden imelL ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAKOČITI GA PRI: Ko ca SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216We.tl8th Street, New York da kraljevina lepo razvijlaa. Izpre- i skupne lasti si sme lastiti na pr. menjena je bila ustava, doseženo ies> palme itd. samo glavar. Lovec, ravnotežje v proračunu, železnice t ki je ustrelil kako veliko divjači-so prešle v državno last, vojska se no mora dati eno kračo glavarju; je preosnovala. To vse je bilo izvr- ' maia divjačina je navadno cela seno do leta 1913., ko je Romuni- i fovčeva last. ja v drugi balkanski vojni nastopi- Na tujem zemljišču mora lovec la proti Bolgarski in zasedla južno oddati dobršen del divjačine gla-Dobrudžo. Tako je imela Romunija varju dotičnega ozemlja. Divjačina, leta 19.13 138,000 kvadrat km po- ki je p0gnila. pripada oni nasel- vršine ter 7'- milijona prebivalcev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Romunija najprej proglasila svojo nevtralnost. Po smrti kralja Karla leta 1914. pa je v drža- bini, na katere ozemlju je padla; če gre za slona, pripada slonovina glavarju, ki pa mora polovico odstopiti državi. Najdene stvari se morajo oddati lastniku, ki pa mora odškodovati vi zmagala orientacija, naklonje- najditelja, če pa je lastnik neznan, na antanti in na njeni strani je | pripada najdeni predmet najdite-Romunija 1. 1915 stopila v boj pro- [ lju ki ga pa mora deIm z giavar-ti osrednjima velesilama. Po prvih jem uspehih so se morali Romuni umakniti pred avstrijsko-nemško vojsko, ki je zasedla Bukarešti in važno petrolejska ozemlja. Romunska j V Rušah pri Mariboru se je pri vojska je skupno z Rusi držala sa- delu ponesrečil 65-letni Anton Cer-mo del Moldavske. Kljub temu pa nec. Dobil je težke notranje po- Nesreče in nezgode. je bila usoda naklonjena Romuniji. Ruska revolucija in razpad Av-stro-Ogrske sta omogočili uresničenje najbolj smelih sanj romunskih nacionalistov. V Kišinevu se je ustanovila moldavska narodno-demokratska stran škodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. — S kolesa je padel trgovec Fer-do Usar. Vlomil si je tri prste desne roke. — Vtvornici je omedlela 21-let-na Štefica Kosanje zaradi zastrup- ka, se sezvala skupščino, ki je 14.!ljenja s plinom. januarja 1918 proglasila samostoj- j — Pes je ugriznil Hedico Šeiko- nost Besarabije, 27. marca se je j vo. Vozila se je na motornem kole- pa združila z Romunijo. Na Erdelj- | cu, ko jo je napadel pes in je osem- skem in v Bukovini so se ustano-! krat nevarno ugriznil. Morala je vila narodna veča, ki niso dolgo iskati pomoči v bolnici. čakala s proglasom zedinjenja z — Zadela je kap 65-letnega Iva- Romunnijo. Tako je bukovinsko ria Štampferia. stanujočega na Vo- narodne veče dne 28. novembra j janiškem trgu. Bil je takoj mrtev. VABILO NA IZLET (PICNIC) DRUŠTVO M. P. in SLOVENSKA GODBA v LITTLE FALLS, N. Y. priredi SKUPNI IZLET v nedeljo, dne 12. julija na običajnem prostoru Gun Club, Stop 44. Prostor je večinoma vsem tukajšnjem rojakom dobro poznan. Uljudno sa vabi vse tukajšnje in vse rojake iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležite tega izle ta. Skrbelo se bo, da bo po možnosti vsem dobro postreženo. Pričetek ob 10. uri dopoldne. — Vstopnina za osebo 25 centov, otroci prosti. 2 **ILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA — ODBOR "G LAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, JULY 12, 1928 The LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A ROUCNE KNJIGE MounryENKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 6 West I 8th Street, New York s i IGRE i RAZNE POVESTI ROMANI MOLITVENIKI: Marija VarhlnJa: v platno zvezano.............SO t fino platno .............. 1.00 v uanje vezano ............3.T/0 v fino usnje vezano........ 1.70 Kajaki glasov i: v platno vezano ...............J.— v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano ........................l.r>0 v fino usnje vezano ................1.70 Skrbi ca dušo: v platno vezano.............80 v fino platno vezano........1.20 v nsnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........ 1.S0 Sveta Ura 0 ▼ fino usnje vezano ................1.80 Kvišku area mata: v platno vezano.............SO t oeloid vezano ............ 1/J0 v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina vez.........L— najfinejša vez ..............1.60 Slavs Boru * mir ljudem, fina vez 1.50 aajfinej3 „ves ..............1.6© Zvončee nebeški, v platno.......80 fina vea ....................1._ Vienac, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ......... v najfinejše usnje vezano (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ..... Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina. ob*ega 452 strani .............1.5© Slov. iialijansk iin italijanski slov. slovar ........................ J0 Srbska začetnica ................40 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Svet« Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Kazaki Koutske povest, trda ves. Kraljevič berač....... JO Sadno vino .40 Slovenska slovniea (Breznik) trdo vez...................1.20 Učna knjiga ju berilo laškega jezika ..........................60 Uvod v Filozofijo (Vel»err» ......1.50 Veliki vsevedež ................ .80 Veliki slovenski spisornik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 VoSčilna knjižita ............... JO Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil ........ ,C0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladino ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zv.......................1.26 Znanost in vera (Vebcr) ........1.30 RAZNE POVESTI in ROMANI: .65 Križev pot. romar (Bar) trd. vez. 1.16 Križev pot patra Kupljetrfka .76 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipsi ......... JO 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade ta legende — Tolmač (Levstik) ...76 2. zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Za ha vi j ice in pušice - - Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorsld rokopis — Tolmač (Levstik) .. .76 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike............ .76 broS. Ljubljanske slike, Hišni lastnik. Trgovec, Kupčij ski stražnik. U-radnik. Jezični doktor, Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Du. hovnilc. itd................. .66 Laeifer ......................... 1.— Lov na ženo ....................1.— Marjetica ...................... .56 Morski razbojnik.................1.— Mladi gozdar, broS............. .56 Moje življenje...................75 Mali Lord .....................86 Miljonar brez denarja ...........75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje ................ .65 Maron, krščanski deček Iz Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni živo- topis ........................ .75 , Mlinarjev Janez ................ -50 _ i Musolino .......................40 Štiri smrti, 4. zv ............... .35 Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz K. U .K. drama v 3 dejanjih s pred- Smrt pred hišo Stanley v Afriki ............. Strup i« Judeje ................ Spomin znanega potovalea .... Stritarjeva Anthologija ,trda vez .45 JO broS. ...................... <86 Sisto Sest«, povest iz Abrucev .. Sin medvedjega levem. Potopisni roman .....t .................. .36 .65' mrtvega doma, II. del ........1.— »*ro, (Capeki. vez. ........ „56 St. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .75 St. 02. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .96 Ujetnik earevine, veseloigra v L56 St. 63. Idi jot, IT. del .......... .96 dejanjih .................. St 64. Idijot, III. del.......... JO Veronika Deseniška, trda rez ....1.50 Štev. 65. Idijot, IV. del ...... .90 Za kriz in svobodo. Igrokaž v 5. Vsi 4 deli ..............3.251 dejanjih ...................... J5 •3°,Št. 66. Kamela, skezi uho Šivan- I ke, veseloigra .................45 Ljudski oder: .96 Stric Tomcva koča ............. .50 Študent naj bo, V. zv............35 Sveta Genovefa ................ .35 Sveta Notburga ................ J5 Sredozimci, trd. vez..............66 broS........................46 ! Spis je, male povesti ............ .35 Svitanje (Govekar) ............1.—- Stezosledec ......................36 Šopek Samotarke ................ .35 Tihotapec, 5. dejanj . Po 12 letih, 4 dejanja Slovenski pisatelji. I. zv. — 14. zv. Fr. Masel Podlimbarski, Slike '5. z v. in črtice. Gorski potoki, Tova- 'zbirka ljudskih iger: riš Damjan ..................................2.50 Z naših gora ...... Slovenski pisatelji II. zv. ' ,3. snopič. Mlin pori zemljo. Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr- .G0 L— Sv. | . .Neža, Sanje 113. snopič. Vestalka, Smrt MaHje j device, Marijin otrok ........ ........................ SJ«,14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blaaoslov .... .60 HAKESPEAREVA DELA: Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ...............2.50,' JO JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............ ,n 20. snoirfč. Sv. Just; Ljubezen Ma-rUlnega otroka JO Othelo .... Sen Kresne noči .30 .30 JO .60 Mali Klatež ---- ------ „...................70 Mesija ......................... JO ,Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 .40 .60 i Mladim srcem. Zbirka povesti za 70 .1.20 1.50 Catholic Pocket Manual: v fluo usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovensko berilo ........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj strele k sy. masi...........10 Angle&ko-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači živinozdravnik. broS.....1J25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano ....................1.25 Govedoreja ......................1.50 Gospodinjstvo............... Jugoslavija, Melik 1. zvezek 2. zrezek. 1—2 snopič . Kubična računlca, — po meterski meri ....................... Amerika, povsod dobro, doma najbolje ......... Agitator (Kersnik) Andrej Hofer................ Arsene Lupin ............... Beneška vedeževalka ......... Belgrajski biser ............. Beli mecesen ................ Bele noči, nudi junak ....... Dalkanefeo Turška vojska ... Balkanska vojska, s slikami . Berač s stopnji« pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode...... X0 Boy, roman .................... .65 Narod, ki izmira ......... Burska vojska .................. .40 NaS* n- del, 9 povesti Bilke (Marija Kmetova) ...... J5 NoTa Erotika, trdo vez. ... Beat in dnevnik ................ .60 Erotika, trd. vez. ... Božični darovi .................. .35 Na5a ,et®' trd- Božja pot na Šmarno goro *®f!Mrtvi Gostač .................. J5 3. (Ivan Rozman) Testament, Notarjv nos. humoreska i slovenska mladino .............25 Na valovih južnega morja ...... .36 X Na različnih potih ............ .40 ...35 . .40 . JO . .70 . .76 brofi... vez............. .80 j»0 broSirano ...................66 jSft Na Indijskih otokih ............ JO g0 Naši ljudje .....................40 . Nekaj iz ruske zgodovine.......35 •JJ Nihilist ........................ .46 Narodne pripovedke ca mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln .25 | strahote z bojnih pohodov bivše- .34 ga slovenskega polka ........1.56 _ _ JO Novo življenje ..................60 Čarovnica .......................35 Ob 56 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Črni panter, trd. vez............80 Onkraj pragozda ............... .86 broš. ............ .60 i Odkritje Amerike ...............66 Božja pot na Bledu ..... Boj in zmaga, povest ... Cankar: Bela Krizantema Grešnik Lenard, Mimo življenja Cvetke .................. Cesar Jožef II.......... Cvet i na Borograjska Sveta noč ......................36 Svetlobe in sence.............. L26, Tik za fronto ... Tatič, (Bevk ), trd. vez. Maehbet, trdo vez .............96 T«* indijanske povesti broširano....................76 soc. roman................1.20 PESMI IN POEZUE' Trenutki oddiha ................ J6 fw^wa. ™ Turki pred Dunajem .......... JO Akropol i s in Piramide ...... 70 Tigrovi zobje ................ 1.—\ brožirano ................... .80 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Azazel, trdo vez. ................l._ Ura z angeli ....................1.20 Balade in romance, trda vez......1.25 V robstvu (Matičič) ..............1.25 Bob *a mladi rob. trda vez.....40 V gorskem zakotju 7............35 Gregorčičeve poezije .......... ..............Godec: Pored narodnih pravic o V oklopnjaku okrog sveta, 1. del ---- 2. del ...................... Večerna pisma, Marija Kmetova . Vladar ........................ Vojska na Turškem ............ Veliki inkvizitor ................1.—j trdo vezano .... Vera (Waldova), broš..........35 Moje obzorje. (Gunglj Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Narodna pesmarica SPLOŠNA KNJIŽICA: Št 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str., broširano .................... Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu. Izvirna povest. 181 str., brofi... .35 JO broS. Čebelica ............:........... J5 Črtite iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčinski ...............66 Darovana, zgodovinska povest .. JO Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Dolga roka ........ .T. .'.".*.'.*.;; .50 Pasti in zanki ........... Pater Kajetan ............ Pingvinski otok ........... Povest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... Patirki iz Boža (Albrecht) ljudska drama v 4 dej.. 105 strani .................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesnil, 184 str., broširano ..................... JO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridoliu Žalna in njegova družina veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ................ .25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš............35 Štev. 8. Akt. štev. 113...........75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc 'Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bros. .........70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatur", in minulosti, 55 str., broš. ........ .25 Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str.. broS....... J5 i 81. 12. (Fran Milčinski> Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... JO Lira, srednješolska. 2. zvezka Bku- paj ...........................2— Troglasni mladinski zbori: Mešani in možki zbori. (AlJaS) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan: Divna noč.........40 5. zvezek: Job: V mraku: l>neva nam pripelji žar; Z vcnccin tem ovenčam slavo; Triglav.......40 C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Gosi «xJa: Občutki; (ieslo ........46 7. zvezek: Slavček : Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu ; Geslo .40 S. zvezek: TI osrečiti Jo ho 11 (mešan zlx»r>; Prijatelji in sen-en (meSan zl»«r» ; Stoji, s^nčiee stoj: Kmetskl blšl........... .46 CERKVENE PESMI; Domači glasi. Cerkvene j-esmi za niešnn zbor ....................1.— 12. Tantum Erj»o. (Premrl) .....50 Mašne pesni i za mešan zbor. — (Kattner) ................... JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum« .......35 Missa in honorem St. Joseph! — (P«»ga<-hnik> ...................40 Kyrie ...........................66 K svetemu Kešnjemu telesu — (Foe rater) ....................40 Sv. Nikolaj ..................... JO •90t Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) .90 Trdo vezano ............ Ketejeve poezije ,trda vez____ .75 .60 Kraguljčki (Utva) ......... NOTE ZA CITRE: •50 j Buri pridejo, koračnica.......... Sarafan, ruska j«esera. (Wllfan).. .25 -25 Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... V ptf»tiv je šla, III. zv ...... Vrtnar, (Rabindranath fagore), trdo vezano ................ broširano .................. .35 ... .75 ....1.10 ... .65 ... .80 ....L25 ... .46 ** Naries (Gruden), broš. -30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. 1 Siutne (Albreht) broš........... .">5 Pohorske poti (Glaser) t»ro5- .... .60 Pesmi Ivana Zormana: .30 .35 .30 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Ilnjuk) ..1.30 Bom »el na planince. Podpurl slov. nar. pesmi. (IWijukt ..........1.— N» Gorenjskem je fletno..........1.— NOTE ZA KLAVIR: .25 Vojska na Balkanu, s slikami Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezan t* _..................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ..... Vodnikova pratika 1. 1927... Vodnikova pratika I. 1928 ... Vodniki in preporeki ....... Originalne slovenske i»esml ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................1.25 Album evropskih in ameriških ple- sov < Lisjak) .L .30 Prešernove poezije ..............60 RAZGLEDNICE I .25 .56 Oton Zupančič: JO' Ciciban, trd. vez. .60' ugank ...... . .25 Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežua 50 Nikoiajevna, roman. iK>slovenil ^>0 ' tsr-- l,ro':......... . .25 Št. 14. (Dr. Kari EngUS) Denar. Do Ohrida in Bitolja .......... Deteljica ....................... Doli z orožjem ................ Don Kišot iz La Manhe.......... Dve sliki, — Njiva. Starfea — (Meško) .................... Devica Orleantiia .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil: Marinka in £kra-teljčki....................... Flirabeta .85 .60 Prihajač, povest .............. 'n() Povesti. Berač s stopnjle pri sv. ^1 Roku ........................ J6 Požigalec .......................25 Povesti (Kuhan .................60 Povesti. i*esnii v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................. 1.— Plat zvona .....................46 | Po stran klobuk ................ .55 •40 Pri stricu ...................... JO jj' Prst božji .................... .30 ----L— Fabljola ali cerkev v Katakombah .45 Patria' t>ovest 12 ir ke junaške do- arovška ukhariea .............. JO .........................30 ....1.80 Fran B^om Trenk .............J5 Po gorah in dolinah ............ JO Filozofska zgodba .............. .60 ( Fra Dlavolo .................... J6 Pod krivo j*ik0. Povest 1 s Časov ro kovnjačev na Kranjskem...... JO Kletarstvo (Skalicky) ..........2JO Gozdovnlk (2 zvezka) ...........1J0 Kratka srbska gramatika ....... -30 Godtevski katekizem.............25 Knjiga c lepem vedenju: j Gostilne v start Ljubljani ...... JO hro5.........................85, Grška Mytologija .............. 1.— trdo vezano ................L— Gusarji .........................75 Kratka zgodovina Slovencev. Hrva- Hadii Mnrat (Tolstoj) ........ JM tov in Srbov JO J*™^* .................. Kako se postane državljan Z. D. .25 ""^JT^) , V...../ " JI Kako se postane ameriški državljan .15 S"?1-, ' ^ ™ Knjiga o dostojnem vedenja---- JO vika ........................ J5 Kat. Katekizem .................66 J^f™ "V..........1® .....................50 Hudo Brezdno (II. rr. > ........ .35 Materija in eneržija ............1.25 Pol litra vipavca ...............60 Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ J6 narodno-gosp^tdarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš.......................... JO J6 St. 15. Edmond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin..........40 Št. IG. (Janka Samec) Življenje, pesmi. 112 str., broš......... Ao Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str.......... Št. 18. (Jarosl. Vrcblleky) Oporoka lukovskega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. JO .XI Št. 19. (Gerhart Hauptmau) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš....... JO Predtržani, P rešeni In dru^i >vet-niki t gramofona ............ .25 Mati: Materinstvo ..............L— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ......................1— Nemško-ongleški talnuč ........1.40 NajboljIm slov. Kuharica. 668 str. lepo ve/. (KallnSek) .......... Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe, s slikami. Navodila sa •poznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.46 Nemščina bret učitelja: 1. del ...................... JO 2. del ...................... JO Nemško slovensko slovar ........1.— Slovensko nemški slovar........ JO Ojačen beton .................. .50 Obrtno knjigovodstvo ............t JO Fetrotnhgarstvo. trd. vez.........1J0 Perotnlnarstvo, broš. ............1J0 Prva čitanka, vez................73 Prva pomoč. Dr. M. Bus ........L— Pravila za oliko ...............65 Prikrojevanja perila po život ni meri s vzorci ..................L— Psihične motnje na alkohol ski pod* It^f i #7S Praktični računar ...............75 Prave la revolucija (Pitamie) .. J6 Predhodniki in idejni utemešji ruskega idejaiizma ..............1J6 Ročni slov.-nemškl in nemško-slov, slovar ...................... JO vni pojmi is Radio teb. ■tke, vezaso ................. .2^-- broširano ....................L75 v kronski in dinarski ve- Humoreske, Groteske in Satir«, vezano ..................... .86 broširano ...................66 Is dežele potresov .............. .75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode.............. JO Iz modernega vseta, trdo vez. 1J0 Igračke broširano ............. JO Igralec .........................75 Jagnje ........................ JO Janko in Metka (za otroke) .... JO Jernač Zmagovač, Med plazovi.. JO Jutri (Strug) trd. v. ............ .75 broš. ....................... JO R inaldo Rinaldini . Robinson ......... Robinson (Crusee) Rablji, trda vea ... Rdeča megla ..... Revolucija na Portugalskem .75 Preganjanje indijanskih Jcv Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh iO tveskov, lepo vezanih..................10.— Deseti brat ............................... 3. zv. trdo vez. Sosedov sin, broš. .............. .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Juan Miserija (Povesti Iz špnaskega življenja .................... .60 3. zv.: Deseti brat. trdo vez. ..1.25 Kake sem se jaz likal (Ale?ovec) I. zvezek _........ Kake sem se Jaz likal (Alešovec) II. ............... Kako sera se jaz likal (AleSovec) III. zrezek........ Korejska brata,, povest iz mIsiJonov v Koreji ............. Kruh. .trdo vezano .............. Prigodbe čebelice Maje, trda vez.., Ptice selivke, trda ves.......... Pikova dama (Puškin) ........ Pred nevihto .................. Pravljice (Milčinski) .......... Vladka in Metka .............. JO Zaroka o polnoči ...............30 V zarje Vidove, trd. vez .. Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Vijolica. Pesmi za mladost .60 .60 J5 .75 .50 .1 — .35 i Zvončki. Zbirka pesni j zc slovensko mla«llno. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... .60 Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, broš........... Zgodba Napoleonovega H u zarja Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni .................... Za miljoni .................... Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1J0 Zvesti sin, povesi ...............25 Zlatokopi .......................26i Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— j Zabavne. Različne, dura t .......40 .50 Newyorške. Kazlične. du ... .1.10 Stenski zemljevid Slovenije na inoč-J niui papirju s piatnenelmi pregl- ......bi ............................7J6 .75 Zemljevid Jugoslavije .......... JO Zemljevid : Slovenske dežele in.... Istra ........................ JO Pregledna Karta Slovenija.......40 45 .45 .50 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................. .40 j MOŠKI ZBOB i Trije moški zbori (Pavčič) -.40,' Izdala Glasbena Matica ........ .50 Narodna nagrobnica (Pavčič) .. ,30 Gorski odmevi (Laharuan 2. zv. Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja ........................3,— SAMOSPEVI: .1.20 .45! .40 ,15 P-"»krajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak ...............30 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posav je ...................3(1 Prekmurje in Mednmurje.....30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje Zgodbe zdravnika Muznika Zvesto»»a do groba ....... Z naših gera ............ .30 .40 75 « JO St j5 Pravljice in pripovedke (Kočatnlk) 1. zvezek «40 2, zvBz^k «40 Popotniki .......................99 Poznava Boga .................. JO Pirhi .......................... JO Povodenj ...................... JO Praški Prisega Hurooskega glavarja . ..J6 Prvič med Indijanci ............ JO St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki. japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin žoina) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II. 73 str. bro* .........................25 22. (Tolstoj > Krentzer jeva.... sonata ....................... .66 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., broširano .................... J6 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ......................... JO Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... J6 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš......................... .85 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost ln problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš....... J5 Št 29. Tarzan sin opice ...... JO št 31. Roka roko........... J5 St. 32. Živeti _................ J5 ^|Št 35, (Gaj Salustij Krisp) Voj- . I na s Jugnrio, poslov. Ant. Dok- ter. 123 strani, bmg. .......... JO Št 36. (Ksaver Meško) listki, Nočne pesmi. (Adamič) .........1.25 Canada .70 Štirji samospevi, izdala Glasbena 1.66' Matica .......................45 ! Združenih držav, veliki .........40 1.— Naši hmini ..................... J0 Mali ..........................15 No«a Evropa .................. JO ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI I MEŠANI ZBOBI: 'Planinske. II. zv. (Labarnar) .. .45 I zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 jrije meSani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 JO JO 2. Hudo brezdno .....................35 3. zv. Vesele povesti ........................J5 4. vz. Povesti In slike ...................J5 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh............................................JS SPISI ZA MLADINO: 'G ANGL) jo; 144 strani .................. .63 Razkrinkani Hahsburžani ...... JO št S7. Domače živali .......... JO Roman zadnjega cesarja Habsbor- |§t. 38. Tarzan in svet ..........lw— LS0 j fctev. 39. La Boheme .......... JO .Rdeča in bela vrtalen, ©prest .. J6 fj ^Sii Slovenski šaljivec .............. .46 £>M™IJ dn6e ".* *" *....... Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 £tev- 48 Suneški invalid ................ J5 Stev. 49. Taržanov sin St. 50. Sosedje...........................75 Št 5L Sodnikovi ........................75 Št 52. Solnee in sence................. J5 Št 54. Skoti širno Indijo ............. J6 št 55. Sanjska lotjiga, mala .......... JO Št SB. nffla .... .90 St 57. JO I__ broš.............. ......... J6'Sanjska knjga, Krvna osveta .................. JO I Sanjska knjiga Arab*a..........l.r>6 štev. 58. Glad (Hamsnn> .... Kuhinja pri kraljiri gosji notici JO,Spake, humoreske, trda ves____ J6 Št. 59. (T*tat«3evsfc» Zapiski Is Slika De Grave..........U0 Slov. balade in romance JO Sanin ..................1J0 V sazteJLu................1.— NamiS|jen Ibolnik ....... To In onkraj Sstle .... JO itm*9 ......................86 J® Moik^rn sanjali...... JS Strahoto vojno JO1 mrtvega L del RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala Glast>ena Matiea Gorske cvetlice (Labarnar) četve- Iro ln petero ramih glasov.....45 Jas bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... JO V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester. Glasbena Matica.......75 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ...... .25 Zml jevidi: ..Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio. New York — vsaki po ........................ Velika stenska mapa Evropa .... 2.— .40 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ........................ JO 3. zv. trdo vezana Vsebuje 12 povesti ........................ Jo 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ jo i 5. sr. trdo vezano. Vinski brat .. JO Dve pesmi (Prelovec), za moSkl 6. sv. trdo vezana Vsebuje 10 po- I zbor in bariton solo............ J0| pumo. vesti .......................... JO Knpleti (Grum). Učeni Mihec,— j • Kranjske šege in navade, Ne-Umetniike knjige s slikami sa mladino:' zadovljstvo, 3 zvezki skupni ..L— Pepelka; pravljica s slikami ____1J0 Kupleta Kuza Muca (Parma) .....(0 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.—j Mlada^greda ,^^ .fc'p®8*ARICE GLASBENE MATICE s 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2J0 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič.i 1., 2., in 3. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekomondirajte Ne naročajte knjig, katerih ni w ceniku. sv. skupaj ...................1,— MALE PESMARICE: Trnuljčica, pravljica s slikami . .1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .................. .75 Slike iz pravljic .............. .75 Knjige za slikanje na s barvami ln na1 Mladi umetnik ..................1J0' Otroški vrtec ...................1.20 St- L Srbske narodne himne y-fliriaH za otroka*................L20 §t la. Što čutiš. Srbine tužni Št. 2. Zrinjski Frankopan IOEE: !St 10- N* p*«««« ........... Št 1L Zvečer ............... Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 št. 12. Vasovalec ........... Cyran de Bergerae. Heroična ko* ' medija v petih dejanjih. Trdo ve- 1J .15 .15 .15 .15 .15 Knjige pošiljamo poštnine proito "GLAS NARODA" 216 W. 18. Bt., New York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdos kaj kdor kaj r Narodne pesmi za mladino (2i- .......................rovnik) 3 zve ki skupaj.........50 Uste. drama v 4. dej. .......... JO Simritk. zbirka iolskih pesmi — Marta, Semenj v Rtcbmondu, 4 'Medved) dejanja ............................................JO ................... Oh vojski. Igrokaz v Otirih slikah JO Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO Tončkove sajne na Bfiklavšev večer Jtladlnska Igra a petjem v Narodne vejaMte (Ferjančič) .. J6 3. dejanjih .....«•.....•..•«. JO! (Pregelj) ..................... L— ponuja; kupuje; kdor kaj pro« daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeH — MALI OGCASI ▼ "Glaa NiroBl® "d L A S NARODA" NEW YORK, FRIDAY. ilJLY 12. 1SZ9 The LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. FR. Ž. Skavt Peter je neutrudno pa tudi z nezaslišanim uspehom napredoval v skavtskih vrlinah. Koristen je bil vsak dan; ako ni mogel drugače, se je vsaj postavil v solnce, da je senco delal cvetki v travi ali kamnu v kolovozu. In nikdar se ni pripetilo, da ne bi žepu imel kvart, da so služile bratom skavtom v koristno razvedrilo. Bil je hkratu štedljiv, pa jc bil kvarte napravil sam in so se koristno poznale tudi z druge strani. Tako so bili bratje skavti obvarovani neprijetnih presenečenj. Bil je marljiv. O izredni njegovi marljivosti je z grozo pripovedovala vsa ulica. Že o polnoči je vstajal in si pri odprtih oknih prste uril na goslih. Zavzeto so mu odgovarjale mačke, psi in petelini In je šel po vsej ulici ogorčeni glas da je tolikšna marljivost prevelika. In mu bo v škodo na telesu in zdravju, na so resnično bili tiste dni skavtu Petru opetovano v nevarnosti kodri, ušesa in hrbet, kadar se je prikazal sosedom. Skrbni oče mu je svetoval, naj hvalevredno svojo polnočno marljivost rajši pesveti manj hrupnemu krščanskemu nauku ali računstvu, gosli pa naj preloži na drugo uro. Nato pa je skavt Peter odnehal in ni več vstajal o polnoči. Tudi silno uljuden je bil, kakor to zahteva četrti skavtski zakon. Ni bil takšen kakor nekateri tovariši neskavti. ki jim preradi služijo odurni izrazi, n. pr.; "Oslinil t: bom in v tla zabil do ušes!" ali pa "Očebuiil te bom po butiei!" Nego se je skavt Peter skrbno izognil sleherni surovi besedi in če je bilo treba udariti, je pač udaril, toda zraven rekel: Pardon!" Njegove vrline niso ostale prikrite skavtskim starejšinam in so i ga povabili na izpit. Uspeh izpita' ni bil dosti drugr.čen nego sijajen. I Tolikšne modrosti še ni bila čula komisiia iz -^avtskih ust. N. pr. je vedel in povedal, da pravi skavt uživa hrano le zato, da nudi zaslužka prehranjevalnem obr-' tu. In čim več da sne. tem bolj je koristen. Tudi obleka da služi enakemu namenu; vrhu tega. ako pri-' rineš skoz rokava in hlačnice dva droga, je nosilnica gotova in po-1 tem po mili volji prenaša ranjene skavte; s klobukom pa lahko ja-j ko koristno podpiraš taborni o-genj. Še je razodel osupiim izpraševalcem, čemu da so šole. Dejal je, da ima šola ta vzvišeni namen, da utrja skavta pozimi v prenašanju niraza. poleti v prenašanju vročine. v vseh letnih časih pa v prenašanju dušljivih plinov in dolgega časa. Skratka, komisija je soglasno spoznala, da jc takšen izpit pravcati užitek in da se temu užitku ne mora in ne more odpovedati; MORSKI VQLK zato da naj ponovi skavt Peter izpit v šestih mesecih. Tako ugleden in spoštovan je bil skavt Peter. A se je njegov u-gled še neznansko povišal, ko se je tisto poletje udeležil skavtskega. taborenja ob morju. Oča je dejal: "Le pojdi, morski zrak in morska voda in zraven prismojen riž in suha polenta čudovito vplivajo na razvoj telesa in duha!" In še je svetoval, naj vzame s seboj gosli: tamkaj, kjer bodo taborili, da moli nedaleč oa o-bale skalnata čer iz morja, tam da utegne imeti najugodnejšo priliko za pristne vaje, seveda ako ga bodo trpeli ribiči z ozirom na mir in red med ribjim zarodom. Toda se skavt Peter ni poslužil seboj gosli: kajti je bil oprezen in očetovskega nasveta ni bil pozabil, kako so mu gosli ogražalc kodre in ušesa in hrbet. Tako sc je zgodilo, da jc skavt Peter prišel na morje, a mu jc morje nudilo obilo novih prilik, da sc uri in izkaže v skavtskih vrlinah. N. pr. v uljudnosti. Kadar so .;c kopali, je vsakokrat preden jc stopil v morje, uljudno dejal. "Pardon!" In če se je približal pamik, mu ni neolikano delal napotja, nego se mu je vsakikrat obzirno u-maknil in sc je obzirno umikal celo jadrnicam. Vsi skavti so mu bih bratje, kajti tako veleva zakon. Požrtvovalno jim je pomagal bodisi podnevi, bodisi ponoči, kadarkoli je kateri kaj debrega sprejel z doma in je bilo tieba snesti, da se ne pokvari. In nezaslišano lepe in nove igre jih je učil. N. pr. eden je bil tore-dor, drugi je bil bik in sta se lovila in borila po obali in oni, ki je bil bik. ni imel drugega orožja nego glavo in ni bil nikdo rad bik. Ali pa je bil prvi Ben Hur. drugi Messala. kakor v romanu, in sta tekmovala v dirki prav tako kakor v romanu; tretji skavt je bil Ben Hurjev voz, četrti skavt Messalov voz in je potem Messalov voz izgubil kolo —- to je bil peti skavta vse kakor v romanu, in so se vsi trije prekucnili v pesek. Messala in njegov voz in kolo. Kdor zna in si izmisli tako prekrasne igre, ni pes, da se ne bi kmalu prikupil vsem tovarišem. Najsijajnejša točka z njegovega taborenja ob morju pa je bil morski volk. Morskega volka n* videl nikdo. Vendar se je raznesel glas, da straši po ondotnih vodah in ima graje vredno navado, komurkoli kaj odtrgati, ali nogo ali roko ali pa tudi kar glavo, če ni predebela. Zvečer ob tabornem ognju jc starejšina ukazal: nihče naj se ne kopa bolj daleč od obale, nego kvečjemu deset metrov. Živo je predočil bratom skavtom sramoto, ki bi zadela skavtski tabor, ako se ne bi celokupno in neokrnjeno vrnili domov, nego katerikoli bre? roke ali noge ali glave. Zato naj brezpogojno spoštujejo ukaz! In je končal s skavtskim glasom "Bodi pri pravi j en! Bi - pi! Te besede so skavtu Petru globoko segle v skavtsko dušo. Ni mogel spati, nekoliko zaradi vročine pa so mu po glavi rojile sledeče misli: Velika je oblast starejšine in vsak skavt mu je poslušen. Baš zato je skavt in ima zakone. In ni v taboru skavta, ki bi zoper prepoved šel in se v morju kopal nad deset metrov daleč od obale. Ta reč drži in ji sleherni skavt pripravljen — Bi-pi! — in mu bo meja desetih metrov sveta bolj kakor zid iz železnega betona. Budili pa se skavtu Petru dvomi, ali bo meja 10 mero v tudi morskemu volk.1, in ali morski volk pozna to mejo. Akc zanj ne veljata meja in pro-poved, sta meja in prepoved brez stvarne koristi. Prizadetemu skavtu bo žal roke ali noge ali glave, pa naj mu bo odgriznjena tok raj ali onkraj desetih metrov od obale. Pa bo sramota velika za skavtski tabor! Te in take misli so premetavale skavta Petra po ležišču in težko jc pričakoval dneva. Komaj pa se je dan zasvital, že je bil pripraven. Oblekel se je — skavt je hitro oblečen, samo klobuk dene na glavo. S slame je potegnil rjuho, izpred šotora je pobral dve palici. Tiho je ravnal, nikdo ga ni videl, nikdo ga ni čul, pa se je gredoč mimo kraja, kjer je bil snoči gorel sveti ogenj, sklonil in — skratka: bil jc pripravljen. Ko se je počasi zbudil tabor, je bila skavtska družina zelo presenečena, ko je zapazila: na sivi čeri, moleči iz morja se je svetilo široko razpeto platno! — Drugega za drugim je napotila radovednost, da gre gledat. Pa so se smeje čudili tudi potniki, ki jih je mimo pripeljal jutranji parnik. Na široko razpeti rjuhi so bile z ogljem naslikane velike črke in so se brale tako-le: Silen požar v Gornji Besnici. Koncem junija L 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 4|% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. julija 1.1. že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo naše vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike« Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. BI-PI! Morskemu volku strogo prepove dan vstop v morje deset metrov od obale! BI-PI Pod napisom je sedel skavt Pe-. ter in kukal skozi pest, ali in kod se bo pojavil morski volk, in je prosil prihitevše skavte, naj kateri ostane blizu, da *>o žurno tekel po žandarje, če bi se pojavil morski volk in ne bi bil poslušen pozivu. Vzdihnil je, da mu je žal, da ni vzel s seboj gosli — oča da mu je povedal, da sc ribe zelo boje prstnih vaj na goslili. Vsak prav skavt ima svoj gozdni priimek. Skavt Peter ga še ni imel. Tovariši so mu svetovali, da sta prav lepa primka "Zamaknjeni močerad" ali "Okajeni bivol", izmed teh naj si katerega izbere! Skavt Peter se do tedaj ni mogel odločiti . Usti dan pa je nenadoma prejel priimek, ki se ga ni več iznebll: in še ponosen je bil, ko so ga klicali: "Morski volk". Mogočni ognjeni zubij. so v hipu zajeli gospodarska poslopja, drvarnice in stanovanjsko hišo posestnika Franca Knifica in par minut nato še posestvo gostilničarja Knifica, so šele ljudje na polju o-pazili. da je na vasi izbruhnil o-genj. V smrtnem strahu za svoje domove so hoteli v vas. Nevarnost je bila tem večja, ker je pihal močan veter, ki je nosil o-gorke od spodnjega dela naselja, kjer je ogenj nastal, proti gornjemu delu. V teku slabe četrt ure je ognejni element bliskovito zajel tr' večje objekte posestnikov Franca in Jožefa Knifica. Veter je razmajal mogočne plamene. Iz gorečih stavb so se dvigali motni vrtinci in nosili visoko v zrak ogorke lesa in slame. Na ta način ro o-gorki zanetili ogenj v slamnati strehi stanovanjskega poslopja posestnika Janeza Kozjaka. ki se je nahajalo od ognja kakih 150 metrov višje v rebri. Domači ljudje in gasilci so mogli edino še rešiti živino iz hlevov, da ni postala tudi žrtev ognja, kakor je bilo z vsem ostalim. Hiteli so vsi k hišam na gornjem koncu, da sc sproti pogasili ogorke na strehah, ki jih jc metal veter iz gorečih stavb. Medtem so pa že dospeli kranjski gasilci z avtomobilom, in veliko motorno brizgalno tipe "Renault". V par minutah jc pričela motorna brizgalna delovati in v treh ceveh z neverjetno močje bruhati vodo v goreča poslopja. Kakor bi trenil, sc je pokazal viden uspeh velike motorke. Vsi trije posestniki, katerim je požar uničil poslopja, so bili za časa požara cdsotni. Franc Knific. pri katerem je o-genj nastal, se nahaja sedaj pri vojakih, njegova sestra, ki vodi njegovo gospodarstvo, je bila na polju. Oba zakonca Jožefa Knific sta bila na sejmu v Kranju in sta v mestu izvedela, da gori v Besnici Tretji pogorelec Janez Kozjak jc bil s svojo družino v gozdu na delu. Od tam so videli, da gori. Kc so prišli domov, so našli pogorišče in niso mogli več rešiti niti ene malenkosti. Ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi. ko so odšli v gozd na delo. Obupani so reveži nemo zrli v pojemajoči ogenj in hodili okrog golih sten, da bi še kaj našli in rešili.... Enako presumljivo kakor je bilo ob prizoru, ko se je zagnal golot v gorečo hišo Franca Knifica, da bi rešil svoje mladiče, pa ga je o-mamila vročina in je našel smrt v ognju. Najbolj prizadet Kozjak ie vul-go Kvanzek, kateremu je zgorele stanovanjsko in gospodarsko poslopje, oboje bolj iz lesa,in s slamo krito. Rešil ni ničesar razen živine, škode ima okrog 132,000 dinarjev, zavarovan pa le za 20.000 Din. Zgorela mu je tudi zavarovalna polica. Franku Knificu. vulgo Stihel, je pogorela stanovanjske hiša, gospodarsko poslopje in šupa z vsem inventarjem, krmo in stroji. Škodo cenijo na 200.000 dinarjev. Zavarovan je bil za polovico. Gostilničar Jožef Knific ima škode okrog 166,000 dinarjev. Zgorelo mu je obsežno gospodarsko poslopje, drvarnica, šupa. vozovi, nova kočija, dve slamorcznici, mlatilni stroj in čistilnik. Stanovanjsko hi- šo so obvarovali. Zavarovan je bil za 105,000 dinarjev. Na njegovem prostoru je imel neki posestnik spravljenih 70 vreč oglja, ki ga je namenil naslednji dan prepeljati na kranjsko postajo. Oglje je vse zgorelo. Ogenj je nastal zaradi neprevidnega ravnanja otrok z vžigalicami. Kakor sta ugotovila orožnika kaplarja Anton Vodeb in Ivan Zupan iz Kranja, so biii pri Jožefu Knificu otroci sami doma. Ko je odšla proč še 8-letna sestra je 5-letni brat vzel v kuhinji na ok-»u vžigalice in odšel z njimi v skedenj soseda Franca Knifica. S seboj je vzel 3-letnega bratranca. Nato sta zažgala slamo. Ogenj je hitro zajel slamo, t'a nista mogla o-troka več pogasiti. Komaj sta še zbežala iz skednja na prosto. 16 MILIJONOM KITAJCEV PRETI SMRT OD LAKOTE DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okclici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Se en samomor. Na Meljskem hribu so našli obešenega hlapca Ivana Rupnika. V smrt ga je pognala brezposelnost. Po sodni ugotovitvi dejanskega stanja, je biol truplo prepeljano v mrtvašnico. — V cbešencu, ki so ga pretekle dni našli v Pobreškem gozdu, so agnoscirali 22-letnega čevljarskega pomočnlika Ivana Homka, ki je izvršil samomor zaradi nesrečne ljubezni. Starši njegove izvoijenke so bih baje odločno proti njuni zvezi. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NABODA"t NAJVEČ JI 8LOVEN8KI DNEVNIK V AMERIKI ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA USTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Čitatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. Kdor naroči "Glas Naroda" do 15.J0UJA mu pošljemo vse številke od prVega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. Večmesečna suša. elementam. katastrofe in bolezni so povzroc-'lc na Kitajskem, kakor smo žc poro- i čali, strašno lakoto. Amerika jc po- j slala v provincijo Kansu. ki je naj- i najboJj prizadeta, mnogo živil in j posebno komisijo, ki je sedaj po- j dala natačno poročilo o pravem ob- j segu katastrofe. Šestnajst milijo- J nov! To poročilo nikakor ni pretirano. Beda je strašna. Samo v mestu Sanyuan jc en sam dan umrlo 45 ljudi za lakoto Samo deset odstotkov vasi ima šc dobro hrano, vse ostale morajo živeti od živil, ki bi jih siccr niti prašičem nc dali. Prebivalstvo se hrani s slamo, posušenimi listi, bombaževim semenom, osatom in koruznimi storži, pa še tega pogoste manjka. Veliko jih jc. ki niti tc hrane nimajo. Naravnost grozno izgleda po stanovanjih. Obleka je do zadnjega ' krila prodana, pohištvo zamenja- ; vajo za hrano, celo strehe mnogih ! hiš so žc odnesli in prodali, da sc si kupili kruha. V številnih hišah, ki so še nepoškodovane ieže ljudje bolni in tako slabi, da že ne morejo več vstati. Mnogi so prodali že svoje žene za živila, in še več bi jih to storilo, če bi se našel kupec. Nek mož je hotel prodati svojo devetnajstletnc letno ženo, da bi mogel ohraniti pri življenju svojo mater. Ponudili pa sc mu za ženo samo malo posodico koruze. Pocestni trgovci so izginili. kajti, medtem ko trgovec ba-ranta s kupcem, zgrabi tretji vso sobo in pobegne. Celo na pokrajini se že spoznu neskončna beda. Dežela je podobna puščavi. Niti enega zelenega peresa ni videti, vsejanega ni čisto nič. Lahko greš skozi ccle velike vasi, pa ne boš videl niti enega živega človeka, medtem ko se je običajno po vaških cestah igral cel kup otrok. Mesta nam nudijo strašne prizore. Ubogi, shujšani ljudje leže ob vogalih hiš brez vsakega znaka živ- , Ijcnja. Otroci se plazijo po cestah in milo prosijo kruha, a nikogar ni. j k' bi jim ga dal. Umrljivost radi raznih bolezni — posledice strada- | nja — je tako velika, da že ne morejo sproti pokopavati umrlih. Znosijo jih zunaj mesta na kup. poli-jejo s kako gorljivo snovjo in zaž-go. Najbolj strašno pa je, da se jc zgodilo le več slučajev, ko so starši zaklali svojega lastnega otroka in ga požrli. Po poročilih očividecev ni dovolj besedi, da bi se mogle opisati strahovite posledicc lakote. POMLADANSKA VOŽNJA IN STEKEL PES Prijetnega pomladanskega jutra jc stopila v Milanu lepa, mlada e-legantna gospodična k avtotaksi-ju in prosila šoferja, da bi jo čim hitreje peljal v Bicllo, kjer ima nujen razgevor. Šofer se je preskrbe! z bencinom in po večurni krasni vožnji sta sc pripeljala v mestece BieP.a, avtomobil je obstal in gospodična je izstopila. "450 lir", jc dejal šofer, nakar mu je gospodična z očarujočim smehom izjavila, da ža! nima denarja. 2c dolgo pa si je želela tako dolgo avtomobilsko vožnjo in zato sc mu lepo zahvaljuje, da ji je izpolnil njeno srčno željo. Šofer ji jc z manj galantnim kakor odločnim glasom dejal, da mu mora v tem slučaju slediti na policijsko stražnico. Lepi neznanki se je pa končno le posrečilo neprijaznega šoferja potolažiti, da je bil pripravljen toliko časa počakati, da si izposodi pri v bližini stanujoči prijateljici potreben denar. Četrt ure — pol ure — celo uro je čakal šofer, nato pa izgubil potrpljenje in šel na policijo, seveda sam. V spremstvu dveh karabinerjev je šel nato iskat gospodično. Našel jo je prej, kakor je upal — na samotni klopi sedečo, vso v solzah. Plakajoč je pripovedovala trem možem, da jo ie pravkar ugriznil stekel pes in da bo morala kmalu v strašnih bolečinah umreti. Poklicani zdr~ »mk ie res ugotovil na nogi mal ugrizljaj ■n ker je nesrečna deklica tako natančno opisala strašen dogodek in besnost psa, je zdravnik smatral za potrebno, da jo prepeljejo v milansko bolnico. Tako se je gospodična še enkrat peljala z avtomobilom, topot celo v spremstvu dveh uniformiranih kavalirjev. V bolnici so nesrečno deklico položili na posteljo. Nato so obvestili zdravnika. Ko je nekaj minut nato stopil v sobo zdravnik — je bila prazna. Bolnica je brez sledu izginila. Jn jc tudi nič več niso videli. KAKO GINEJO ŽIVALI Civilizacija je sovražnica narave: pred njo se umikajo živali in rastline in polagoma izumirajo. --Štorklja n. pr. jc bila v velikem delu srednje Evrope ljuba gostinja kmetskih domov podobno kakor lastavica a sedaj postaja vedno redkejša prikazen; število zasedenih gnezd se je v zadnjih 20 letih znižalo za 50 do 70 odo'.otkov; ponekod pa so štorklje sploh popolnoma izostale. Vzrok temu ;rvo vašo travo in kot drugo jed tudi travo mojega strica! j — Kaj bo rekel gospod župnik? — To jc moja stvar! Upam, da sc nc boste hoteli raditega prič-kati z menoj? Smehljaje je nato nadaljevala: Sedaj pa. ko sem pošteno delala, mi smete vetndar nekaj po- I veduti! Zares, dosti mi morate pripovedovati, brez ozira na to, kaj. Govorite mi o svojih stariših, svojem detinjstvu ter o svoii domovini! Kako .strašno ljubim vaše krasne gore: — Ali zares? Vi ljubite mojo domovino? — je vprašal. — Prav lepo se vam zahvaljujem za to! Mene delate naravnost srečnim! On sam je oboževal svojo domovino. Ta je bila njegova najvišja strast. Mislil je le na svoje gore. Ničesar drugega ga ni zanimalo kot njegovi krasni Pircneji! — O. hvala vam, — je ponovil pritajeno ni z vlažnimi očmi v občutku hvaležnosti napram tej odlični gospodični, ki ni smatrala pod svojo častjo, da ceni in ljubi njegove drage gore, hudournike ter plazove, nakratko vsa čudesa, ki so sc razkazovala tukaj pod tem svetlim nebom, oblitim z lučjo! In sedaj je govoril, drugače, tako molčeči, ki se ni nikdar spustil T' pogovor s svojimi rojaki, o vsem. kar je le hotela. O svojem očetu Francetu Montguilhelm, starem ovčarju, ki je tekom zime pustil pasti svoje črede na pašnikih Pontaqua. zavarovane od Bigorja, lenega osla ter Pigouja, pazljivega psa. Govoril je tudi o Emilu Montguilhemu Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE' francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uJjudnosti in postrežbe. tzlet Itn nnh! zofnt usrhnit ii a s n i mini k — M>. Jon x K HEČIČ Xjry.re izkusi)}? pri int-im /r/tiiLŠkem oddelku l n »n jo in či jo m udobnost i)> brezskrbno [Hit »vtnrje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. gem velemestu. V Montevideo. Ro-sario in drugih mestih so nekolike cenejša, pa ne dosti. V Buenos Ai-I resu stane soba 2 x 2 m mesečne I 15 do 30 soba 4 x 4 m 30 dc 70, sala 80 do 150 pcso:< mesečno. V sredini mesta stane de-partement z dvema ali tremi sobami ter pritiklinami mesemo 15C do 250. V predmestjih stane dc-partement z dvema ali tremi sobami 80 do 120 ihiša z istotolikc sobami 120 do 150. Pred par leti sem stanoval v Moronu pri neki slovenski družini. Moron se nahaja 20 km izven središča mesta. Ta družina jc plačevala za hišo z dvema manjšima in eno večjo sobo kuhinjo in s kopalnico mesečno 151 pesos, lakrat sem se vozil na dcSo v mesto najprej 20 k'n z železnicc in potem šc kake 3 km s tramvajem. zvečer pa isto pot zopet nazaj. Stanovanje je tukaj treba plačati naprej. In sicer kadar se najame stanovanje, je treba plačat, za tri mesece. Za dva meseca o-lirani hišni posestnik kol kavcijc in en mesec za stanovanje naprej Kavcija se vrne najemniku, kadil se preseli drugam. To pa delajo tako raditega, ker imajo Argentinci Kretanje Parnikov - - — Shipping News — i3. julija: HjUiilmrg. Cherbourg. Hamburg 15. julija: Lterengarui. C her bour* bouloinr aur Vt**r. Hr. i« Julija: Karlsruhe, men Rotterdam. Bouhrgtia *>" M»r. K-« tiTCUm 17. luhja: I'rfHidwil Ki«>»»««it»<-nien aur M "f. Kr» 19. julija: France. Harr* < »l\ mpi« , Cli^rhourK P«*nnland. Ch^rl-our;. AMt wri>er. 20. Julila: Miliiit ti>nk« l hfrlxiiirg AlfM-rl ((»Min «"h,., »vi.ucit. Mamimo Coni«« ttiam-a murvi. .Na twill, lirnuv* 23 julija: B»-niii. Cherbourg, Hrrmuli>gn» aur M.r Kuma. Nbjh'M, (iei jva 27 julija: »IfrniHiid. Chrrbouri. Ani*<-ri»n S t Chfrtrurg. Hamluirx I .«■ i i h,• n. — N!i'ih.-m(ii!u. Boi«m>ici>« aur M«-r 11. julija: | «r« «n«fi (*herl«nirc Ami-rii a. Chiriwi'i'M Hr^i>-n 1 Jr-^nslti uiet. — »ep 6., *'. e a« France '. 2. Jesenih i met, — oht '8 "lie dn F ranče" Bi/ dni skupni — 6 dec . "Ha cc France". Podnebje v Argentini. Podnebje je tukaj topleje kot pri Argentina* (Konec, t Ko jc končano obiranje koruze, žc naprej znanim gospodarjem, da je pri koncu vecjc poljsko delo. Za sc bo začela žetev v tistem kraju oranje, sejanje in drugo potrebu- in so tako mogli priti vedno ob pra-jejo tukaj malo delavcev. Ako ima j vem t asu. Na ta način so delali v chacarero nekoliko odrastle sino- ! enem letu na dveh žetvah; ko so ve. opravi to delo sam s svojo družino, ako ne. pa najame enega ali dva peona (hlapca>. — Drugi poljski delavci pa so morajo iskati zaslužka drugod, po navadi pri zgradbi in popravljanju železnic, kjer so plače majhne in nestalne, hrana jako slaba in spati je treba pod ša-tori. Železniški prožni delavci i drugi železniški delavci po kolodvorih, pri prometu, v skladiščih, delav-svojem starejšem bratu, ki jc stanoval v Gargosu. Pripovedoval je, da j nicah itd- imaJ° stalno službo, stal-je ta brat slaboten dečko, ki jc moral prenehati delati v kamenolomih no plačo in P°k°inino> zaslužijo v Lourdu ter opravlja sedaj službo drugega kantorja v Aigues-Vives, od 150 na 4 na dan in brez lira" čeprav ne zna niti pisati, niti brati. ne; Tem delavcem zvišujejo ali zni- Koncčno pa jc pripovedoval o samem sebi. o svojem 7'vljenju kot žujej° Plačo vsake dva ali tri me- vodnik, ki je baje najlejpšc življenje na svetu. Pokazal je svoje, z železom kovane gorske palice, sekiro, puško, nahrbtnik ter sijajni medeni znak. na katerem je bilo zarisano njegovo ime. Pokazal je tudi svojo planinsko spominsko knjižico, v kateri so pohvalno omenili nje-f ov pogum, nuestrašnost ter njegovo zvestobo. Nato je odprl hrastovo škrinjo, edin imena vreden kos pohištva ter spravil na dan veliko množino skupaj zvitih dragocenosti, kot knjige, fotografije, karte generalnega štaba, sijane kamene, posušene cvetke in rogove planinskih koz Vse to se je tikalo Pircnej. Redke cvetke je natrgal na gorah, sijajne kamne, vsebujoče zlato. baker in druge rude, jc prinesel s seboj s svojih lovskih izletov in fotografije so predstavljale same vrhe gora. zasek ali vodopadov. Knjige pa so govorile le o pokrajinah Pirenej! O, te ljube knjige! Kako neštetokrat jih je prelistal! To so bile tudi edine, katere je Silver poznal. Ko je zapustil šolo, je znal komaj slovkovati. Ko pa je dora-stel, se je naučil sam pisati ter citati, da izve. kaj mislijo drugi o njegovi krasno deželi. Polagoma se mu je posrečilo, kupiti nekako dvajset zvezkov različnih pisateljev. Najbolj krasna mesta se je naučil na pamet s solzami veselja ter občudovanja. Odprl je številne teh knjig ter prečital Jakobini, ka ko je Taine opisal Skalnato puščavo pri Cou-melie. — Kako lepo mora biti to! — je zamrmrala Jakobina, globoko gi-njena, ko je poslušala opis. Silver pa je odprl drugo knjigo ter prečital vrstice, katere je posvetil Mont Perduju Ramond, ki jc leta 1802 prvi splezal na goro. Silver je prečital s tresočim se glasom do konca in Jakobina je čutila. kako se oglaša v njenem srcu struna, ki dotedaj ni še nikdar za-zvenela. — O. kako ljubite svoje gore! — jc rekla svojemu tovarišu. — In kako lepo je slišati vas govoriti o tem! — Da, vi mi morate oprostiti! — je zamrrnral mladi voditelj. — Kadar pride pogovor na gore, me ne more zadržati nobena stvar! Tc so moje življenje! Noe in dan sanjam o njih! Častim jih kot višja bitja ter bi rad pokleknil prednje ter jih molil. Ponavadi nc govorim nikdar o tem! Ljudje bi se mi preveč smejali. Pred vami pa ne čutim nobenega sramu ter izjavim vse prosto, kar mi je pri srcu. O, moje krasne Pircneje! Jaz sem bil zelo nesrečen, ko sem izvedel, da so še višje gore! Kako sem preklinjal ta Mont Blanc, ker je štirinajst sto čevljev višji od naše Mallcdctte! Takrat sem ga v sanjah obglavil ter znašal i gu provincije Santa Fe. v provin- sece, včasih pa še bolj pogosto. Naj manj plačajo pozimi, ko drugod primanjkuje dela. največ pa po leti ob času žetve in v jeseni ob času obiranja koruze, zato da ne ostanejo takrat popolnoma brez delavcev. Železnica da prosto vožnjo delavcem, kateri gredo delat na progo. Ob času žetve se zgodi pogosto, da ko se pripelje iz Buenos Airesa transport delavcev za progo in delavci opazijo, da je v tistem kraju dobra žetev, jo popihaja na žetev in pokažejo osle železniški družbi To se včasih parkrat ponovi, tako da železnica delo. ako ni izredno nujno, raje odloži za zimo, kot pa da bi vozila delavce zastonj na žetev. Doba poljskega dela. Po času je razdeljeno večje poljsko delo v Argentini takole: Koncem oktobra in tekom novembra je košnja lucerne (alfalfa) in domače detelje itrebolj). Kosijo s strojem, ročni delavci pa jo suše in jo skladajo v parve (velike sto-gove>. Pri detelji še ne potrebujejo posebno mnogo delavce. Plačajo 2.50 do 4 pesos, včasih tudi 5 na dan in prehrano. Enparvador (delavec, ki sklada stog), dobi tudi več. .„ Žetev (cosescha. čitaj: - koseča'1 ovsa in lanu se začne na severu provincije Santa Fc koncem novembra in začetkom decembra; na ju- z njegovega vrhunca kamen za kamenom. dokler se ni skrčil do smešno nizke gore. Ko sem pozneje slišal, da je v Himalaji vrhunec, ki jc več kot osem tisoč metrov visok, sem si mislil: — Prav se mu godi, temu gizdalinu, Mont Blancu! — O. — si je mislila Jakobina na tihem. — kako bi ga sedaj polju- okolici mesta Bahia Blanca in še bila. ko ga slišim govoriti na tak način, če bi bil moj stric! bolj na jug pa šele koncem deem- Silver pa je nadaljeval: bra in začetkom januarja. Žetev cijah Cordoba (Kordova). Buenos Aires in na teritoriju La Pampa" se začne v sredini decembra naj u-gu province Buenos Aires, to je v končali na severu, so se odpeljali na jug in so tako zaslužili lep denar. Danes pa to žc ni več tako sijajne. vožnja pO železnicah in prehrana po gostilnah je predraga, Ako je preje kdo prišel kak teden prezgodaj. mu je dal gospodar hrano zastonj in še vesel je bil, da je ostal pr> njem, ker je primanjkovalo delavcev. Danes pa delavcev ne primanjkuje in in čakarerom gre samim trda. Kdor pride prezgodaj mora čakati na kaki fondi (gostilni i, kjer ga stane hrana in prenočišče kakih 3 do 5 dnevno. Ostalo mu pa vzame potem vožnja po železnici in prehrana med časom, ko išče drugega dela. Mlatev ila trillai začne takoj po žetvi in traja od enega do treh mesecev v vsakem kraju; kjer je prej končala žetev, konča tudi mlatev preje. Traja več ali manj časa iz vzrokov, kot sem jih že preje omenil. Na jugu v bližini mesta Bahia Planca sem videl mlatiti še v mesecu aprilu. Včasih in ponekod tra-is mlatev prav do časa, ko začne. Obiranje koruze . Tudi koruza dozori preje na severu kot na jugu. To delo traja tekom mesecev marca, aprila in maja. Koliko časa traja v vsakem kraju, je zopet odvisno od tega. ako tam delavcev primanjkuje ali preostaja. Ako jih primanjkuje, je dobro za delavce ako preostajajo, je dobro za gospodarje. Ko je pa končano s koruzo ie končano glavno poljsko delo in ^otem mora poljski delavec gledati. kam se bo pač stisnil. Preje ni bi'o težko za delo. povsod so gradili nove železnice, kopali kanale, popravljali pota; danes je pa trda. novih žcleznic že skoro nc grade več in tudi kanalov ne. Razmere v mestih. Navaden tovarniški delavec v mestu zasluži od 2.50 dO 4.50 pesos ria dan; kdor pride na 5. sc smatra že kot dobro plačanega, red štirimi ali petimi leti je bila to navadna plača, danes pa to vsoto žc malokdo zasluži. Zidarski pomagači zaslužijo 3.50 do 4.50 na dan. zidarji 5 do 7: krojači. čevljarji, mizarji, tesarji, kovači in podobni polpomočniki (medlo oficiali zaslužijo 3.50 do 6 in pomočniki , deli se na 100 cen-tavos. V trgovini z inozcmsctvoni sc računa s "pesos oro" ^ pesos % zlatu, katocri velja približno toliko, kot sveroameriški dolar. Ta denar pa nc kroži in sc v navadnem življenju ž njim ne računa. Kar jc zlatega in srebrnega denarja, lež po bankah. Kroži samo papir in nikelj. in to v vrednosti papirnega pesa. Imigrantski hotel. — Priseljenci dobe ob prihodu v Buenos Aire, tekom petih dni na državne stroške brezplačno stanovanje in hrano v Priseljeniškem domu < Hotel dc Imigrantesi. Nekateri ostanejo tam tudi nekaj dni dalje, ker uprava \ tem oziru menda ni ravno prevc. natančna. Priseljenec dobi. ako to zahteva, na državne stroške brezplačno vožnjo po železnici ali r parnikom do katerega koli krfjav južnih krajih Patagonije, na Og-; njeni zemlji in v visoko nad raor-i jem ležečih krajih v gorovju Ande ; V okolici Buenos Airesa in njemu bližnjih provincijah; Buenos Ai-• res. Šanta Fe, Cordoba. San Luis. San Juan, Mendoza in Pampa Cen-; traj je podnebje zmerno. Vroče pa i jc v severnih provincijah in teri-} ierijah; Fucum«. i. Santiago uel t Eestero. Salta, Jujuy iHuhuji Shaco <Šako> Formoza in Misio-ncs. Mrzli so kraji v Andah in te-riteroji na jucu v Patagoniji, kot Neuqucn 'Nevkcn', Rio Ncgro Shubut <Čubut), Santa Cruz in Tierra del Fuego »Ognjena zemlja'. V Buenos Aiiesu doseže naj-i večji mraz — 5 stopinj pod ničlo; največja vročina pa do 40 stopinj C. To sta pa oba ekstrema. do ka-! terih pride morda na vsakih prt let enkrat. Najbolj mrzli meseci so tukaj junij. juli. avgust, najbolj vroči pa decembcr, januar in februar. torej ravno obratno kot v Evropi. Mrzlicc ni v Buenos Airesu in tudi ne v provincijah, katere sem naštel kot zmerne in mrzle. Pač pa mspodari mrzlica v vročih sever lih provincijah. V Shako in Fo: P DNI fRtKO OCEANA i Najkrajša In najbolj oflodn« pot za t ootovanjt na osrftmnll< m ANČK 19. julija: 15. augu.sta »Ob polnoči i ILE D K FRANCE 26. jul.; 20. aug. <7. P. M.» PARIS 2. avjusla; avgusta (3 P Mi jobi**£en»ca »f»nu ali FRENCH UM It 8TATE »TREET NEW VORK. N V noži in deloma tudi v Misiones s celi republiki, kamor hoče iti; to pa | nrzlični kraji, ki so blizu rok i samo enkrat in mora odpotovati' močvirij. Najbolj razvpiti provin iz priseljeniškega doma. Ko je en- j ciji pa sta Jujuy in Fucuman. ' krat zapustil prisel jeniški dom. po- j Fucuman u je menda vse prebival tem mu več ne dajo proste vožnje, j stvo bolno na mrzlici, vendar pa j-ako bi prišel zanjo prosit. Ob času domačini lažje prenašajo kot p bivanja v priseljeniškem domu mo- tujci. Ali ljubijo tudi vaši znanci gore? Ne, kaj ne? Le nad morjem traja v vsakem kraju kakih 10 do j izvrstni in pri dobrih tvrdkah za- se zradoste! Vaš stric niti ne pozna imen vseh vrhuncev čeprav jih 15 dni; dalje časa samo takrat, ka-vidl vsaki dan in niti deset prebivalcev ni v Aigucs-Vives, ki ne bi rajše dar primanjkuje delavcev. Preje so živeli v dolini! Ti ubožCeki! nekateri, zlasti Italijani, kateri so sluijo tudi več. Ključavničarji pa zaslužijo po navadi nekoliko bolje. Stanovanje. — V Buenos Aires i Dalje prihodnjič.) bili znani s chakateri na raznih so najdražja stanovanja na sveta, krajih na sveru in na jugu, pisali * So dražja *trtr v katerem koli dru- ra priseljenec dobro paziti, da ga tam ne okradejo. ker tam spi v velikih doranah na stotine ljudi, ki so prišli od vseh vetrov. Pa tudi sicer je treba v Argentini, zlasti pa še v Buenos Airesu odpreti oči in usta in se poslužiti vseh petih čutov. Kajti tukaj je takole po priliki vsak deseti človek ali slepar ali tat,' po navadi pa o-boje skupaj. Ako že ni profesionalec. pa ima gotovo vsaj talent za to. Zato jc treba tukaj neznanca ki se vam približa na ulici ali v gostilni ter vam ponudi kakšen 'kšeft" ali kombinacijo, poslati k vragu. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Iz vsega navedenega je razvid no. da razmere tukaj nikakor ni so sijajne. Ako ima rokodelec sre čo, da najde stalno delo v svoj stroki, potem si more kaj prihra niti, ako je zelo varčen. Ako pa de lo ni stalno ali pa ako mora it delat kot težak, potem pa o kaken prihranku ni govora. Posebno p: velja to za tiste, ki ne znajo nobe nega rokodelstva: ti zaslužijo ko maj toliko, da se preživc. Tukaj n tako. kot je bilo v Severni Ameri ki. Kdor že pride sem. naj glede predvsem, da ne pride po zimi. ke-takrat še bolj primanjkuje dela Najboljši čas je še takole končen novembra ali začetkom decembra ker takrat se začne žetev. M. N. Mali Oglasi imajo velik uspeh fi Prepričajte se! •ars:^- y s 8Rfl35tS Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v tari kraj, je potrebno, da je pou-en o potnih listih, prtljagi in dru-ih stvareh. Vsled naše dolgoletne zkušnjc Vam mi zamoremo dati tajboljša pojasnila in priporočamo, .edno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo po-ovati v stari kraj, toda preskrbeti i morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto aii i mesecev in se mora delati pro-njo vsaj en mesec pred odpotova-ljem in to naravnost v Washington. D. C., na generalnega naselni-ikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat v»ak pro>i-ec osebno, bodisi v najbližji nasrl-niški urad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor itdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta .er ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. I>o polovice te kvote so upravičeni itariši ameriških državljanov, možic ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih icdržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo u stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v tvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj td., ki spadajo v kvoto brer vsake prednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amerikanske vi-žeje. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. _