155. številka.
»boto as« decembra
(▼ Trstm, t soboto zjutraj dne 28 decembra 1895.)
„EDINOST"
Uhaja po trikrat aa teden t aaatili it. danjih ob torkih, Aatrtklh
in aobotaht Zjutranja i*danj« it-haja ob H. nri zjutraj, vtiernu pa o ti T. ari ?«ier. — Obojno ladanje man«': ■a Jedaa mM*« . f. —.»0, iivrn Av.tril. f l u tri HMK . , . 3.00 , . 4 _ M poi t«u . ..	. . .
M VM lata . , . 10.— , . „ JA _ Na uriilt kril prilaian« aaračaina a«
m Jaalja ailr. Poaanične itevilka m dobivajo » pto-dajalnioah tobaka v J rut u p» a »tč., laven Trata po S Sobotno »eAercc iadanja v 1r*tu « a«.. iavan Trata S ni.
Tečaj XX.
EDINOST
Oglaai ae rai'uno po tarifu ▼ petitu; ia nanio*.* x dobaliai črkami no plaiujfl nroator, kn!ikor obupna navadnih »ratic. i'o*litna (»mrtnim in javnntahvala. do-usafi oi{U«i itd. »o računajo po pogodbi.
Viti dopilli naj so poiiljajo uraduiitfu: ulica CiiHorm.. *t. 13. Vtsko piamo mora hiti frankoTnno. k'ir n»frankora'i* »o n* apr»j>majo. ft'kopiai ao na »r*£»ja.
Naročnino, rek! tmacije in »gln««, ipra jem* upravnUtro ulica Moliuo pic-eolo hit. II. nadat. Odprta roklaua <i«
Glasil«
illtlAnetf« druitva za Primorsko,
•o pront« poštnina, ' r erfiaaall J*
Najbolji odgovor.
(Konec govora dr. Laginje v seji poslanske
zbornice dne 14. decembra 1895.)
Od ininisterstva deželne brambe ne moremo mnogo zahtevati. Ne prihaja nam ni na kraj pameti, da bi zahtevali splošnega oproščenja od vojne službe v povračilo za ono, kar je nekdaj dala vojaška krajina, kjer Živi naS narod. Vemo, da so minoli časi za takove milosti, zato se moramo omejiti na to, kar je najpotrebneje. Mi zahtevamo od visoke uprave za deželno brambo, da varči z našo delavno silo, osobito z ono malega kmeta in malega rokodelca, da se bode moštvo puščalo na dopust kolikor le mogoče, kakor hitro se je priučilo prvim vajam, in pa, da se naši narodnosti, zlasti našemu jeziku, d& nekoliko več spoštovanja, kar se, žalibog, ne dogaja vsi k d ar; in slednjič, da se bode hranil verski čut našega krščanskega, osobito katoliškega ljudstva ter da se vaje v orožju in drugi vojaški posli ne bodo opravljali ob velikih praznikih, kar sem n pr. jaz sani videl v Pulju pred dvemi leti.
V	sodstvu bi imeli mnogo t"ga zahtevati mi istrski Hrvati. Bojim se, da bodemo v tem napredovali jako počasi, kajti v tem obziru se nain je obetalo že pred več leti, kar se kasneje ni izpolnilo.
Jaz kot pravnik u. pr. ne morem razumeti, kako se morejo popolnoma izvrševati načeli obstoječega kazenskega reda glede neposrednega in ustmenega razpravljanja, ako se naši ljudje, kot priče in kot obtoženci, zaslišavajo v tujem jeziku. (Čujte i Čujte!), ako se pri konečuih razpravah razpravlja o njih, ne v njih materinem jeziku, ampak v tujem, »ko jih sodijo sodniki in porotniki, ne poznavajoči njih jezika. V kolikor poznam jaz kazenski postopek, vedno sem menil, proučevaje dotične določbe, da zakonodajalec ni nikdar niti pomislil na to, da pri rednih kompetentnih sodiščih bi moglo biti sodnikov, ki ne bi poznali jezika obtoženčevega, in vendar je pri nas tako že od zdavna.
Nedavno sem imel jaz kot branitelj slučaj, ko sem o doloSi'u« m času, vsaj 10 dni pred konečno razpravo prigovarjal proti dvojici od trojice sodnikov porotnega sodišča Iti proti večini porotnikov, zaradi nepoznanja jezika obtoženčevega, ia taka pritožba je bila odbita jednostavno.
Mi čutimo živo potrebo, da se na novo zaokrožijo sodui okraji v naši pokrajini, in da se ustanove, če že ne mnoga, pa vsaj najpotrebneja nova sodišča. Tako pomnoženje namerovano je, kolikor vem, le v toliko, da se osnuje okrajno sodišče v Dolini, česar željno pričakuje tamošnje ljudstvo. Nadejam se, da visoka pravosodna uprava ne ostane samo pri tem pomnoženju, ampak da bode napredovala na tem potu.
Kako pa nam je v bogoslovnih in naučnih poslih, o tem bi se morale napisati cele knjige.
PODLISTEK.
Gaj.
(Iz h r v a š k e g a.)
V	veliki palači stare dobro mi znane ladjevske kurije pri magulfikusu kr. svetniku in predsedniku banskega stola, Tomicio Ban-kovici zbralo se je mnogobrojno druStvo na dau sv. Kristine, da bi slavilo imendan hišne gospodinje. Polutenma dvorana odmeva od veselili glasov, od ozbilue šale in brezkrajnega smeha, a pti trkanju pokalov (čas) zvenče čisti glasovi. Toda od vseh tili mnogobrojnih b.-st'd in močnih glasov ni čula se nijedna hrvaška beseda, starejši moški orili so samo latinske perm-acije, gospe in gospice pogovarjale so se nemški in mladi gospodje tavorili so pa madjarski. Le jedina oseba je
O tem bode, tako se nadejam, prilika govoriti mojemu drugu in strokovnjaku, pri razpravi o dotičnih resoitih; jaz čem nekaj reči povsem na kratko, omejivii se na ono, kar pri nas občuti tako rekoč vsako dete in vsaka baba, a to je vprašanje jedne srednje šole za Hrvate in Slovence v Istri, po mogočnosti v Pazinu. Teinu se prigovarja vse mogoče in prigovarja se nam, da ne bode zadostno dečkov za tako šolo, prigovarja nam se, da iz našega naroda le malo dečkov zahaja v srednje šole, prigovarja nam se, da bi to t:.*, žaljenje druzega naroda; iz kratka: donašajo nam na tisoče prigovorov samo zato, da se ne zadp olji, ali vsaj, da se že sedaj ne zadovolji jedni krvavi narodni potrebi. Jaz čem v tem pogledu reči le toliko: v gimnazij reški in senjski zahaja že od davna povprečno 150 hrvatskih in slovenskih mladeničev iz Istre, mimo tega zahajajo nekateri v gimnazije v Dalmaciji, nekoji v one v Trstu, Kopru, Pulji itd. Smatrati smemo torej, brez strahu, da zgrešimo, kot gotovo, da že več let sem po 180 do 200 mladeničev hrvatskega ali slovenskega rodu iz Istre zalila v koji gimnazij ali sploh v srednjo šolo. (Popolnoma pravo.)
Onim, ki zahajajo v reški ali senjski Kimnazij, je to navskriž, ker ne dobivajo štipendijev, češ, ker se uče v inozemstvu, a ko so zvršili gimnazij ter se hočejo vpisati na koje vseučilišče cislajtansko, zgube navadno po en semester, kajti traja dolgo, dokler jim je ptipoznano spričevalo zrelosti, a sploh je zavisno od volje dotičnega ministra, ali stori to ali ne. Na čast naučne' uprave moram pripozuati v tem pogledu, da poznam mnoge slučaje, rekel bi skoro vse, ko se je pripoznalo spričevalo zrelosti, ali vendar je to nekaj tacega, kar ni utemeljeno v zakonu, ter je lahko odvisno od volj« ali politiškega položenja, kakoršno je ob vsaki dobi.
Onih 50, 60 mladenčev hrvatske narodnosti iz Istre, kise učena drugih gimnazijah, in bodisi tudi na tostranskih, odtujejo se svoji narodnosti, kajti to mi morate pripo-znati, gospoda, da to je čudo, ako ostane še dober, veren sin svojega naroda mladenič, ki ni od prvega gimnazijskega razreda pa do konca vseučililkih naukov ničesar čul o svojem jeziku, o književnosti, o zgodovini svojega naroda.
Glede na število naroda mi ne treba drugega, nego sklicevati se na zadnji službeni popis, ki nam ni bil popolnoma povoljen, vendar je po istem I8!j000 Hrvatov in Slo-vencev v Istri, nasproti 118000 Italijanov, koji imajo svoj cel gimnazij in kojega jim mi nikakor ne mislimo vzeti, ker to bi komaj bilo izzivanje, in potem proti 5900 Nemcev, ki imajo v Pulji popolen gimnazij z nemškim učnim jezikom.
Ako se torej pritožujemo, da je pri nas sodnikov, ki često ne razumejo našega jezika, ako se pritožujemo radi tega, da se nam
molčala, ter od nje nisi čul tuje besede. Ali to je starica — mati starega hišnega gospodarja, koje mladost je segala še v predjože-finsko dobo ter ni znala, razven nekaj latinskih molitvic in nekaj francozkih salonskih (raz, govoriti nego hrvaški. Tako je morala tudi v izbornem tem društvu — v lastnem domu — molčati. Proti koncu obeda dvignol se je najstarejši sin Štefan, beležnik na državnem zboru v Bretislavi (Požudu) ter prosil dovoljenja, da prebere svoje pesmi, zložene v čast današnjoj slavi in v čast svojoj družini Bil je on neobično nadarjen in umen mladenič, a njegova vroča in navdušena duša nosila jo v vsem znamenje od Boga odlikovanega pravega pesnika. Društvo pozdravilo je z aklamacijo njegov predlog. In počel je brati. Prva pesem bila je krasna latinska
vzgaja razuniništvo, ki hodi in bode hodilo le za »vrbami in cilji druge narodnosti, ako se pritožujemo, da takih odnošajev ne moremo prenašati še na dalje, potem naj ne za božjo voljo ne reče, da s tem žalimo drugo narodnost v pokrajini; to so le resnične tožbe o neznosljivih odnošajih naših.
V	tem oziru moram pozvati visoko vlado, naj nekako pomirljivo stopi med nas in druge narodnosti (Popolnoma pravo!), naj ne pričakuje od nas, da se izročimo drugi narodnosti na milost in nemilost, ker tega ne mo remo; ali tudi tega naj ne pričakuje, da bi oni drugi narod, ki ima do sedaj sukno in škarje v rokah, popolnoma in brezpogojno dobro volje privolil v to, da se nam da, kar nam gre po pravici in zakonih. Ako je torej roka, ki se nam je pokazala, v resnici močna, mi se je ne bojimo, kajti mi vprašamo samo ono, kar nam gre po pravici in zakonih. No, ako je vlada močna, treba, da tudi tam doli prime v redu ter da uvede v življenje n-stavne odnošaje, kakor so pisani v knjigah in paragrafih. (Odobravanje )
V	tem pogledu je po mojem neuicrodaj-rsm m*, enju prva naloga vladi ta, da d& urediti naša razpravljanja v deželnem zboru nekoliko znosljiveje, nekoliko zakoniteje. Vi-soka vlada ima vsikdar silo in moč, da pre-moni one odnošaje, in naj govori kar jej drago, in naj ima ozire kakoršne jej drago. (Tako je I)
Onemu, ki noče vršiti zakonov in nare-deb, ki se noče pokoriti nameram in koristim države, da slabeji pride do svojega prava, onemu je pokazati s prstom tja, kjer se izhaja.
Politiške vesti.
V Trutu, r' IP 27. decembra Iflltft.
Naša notranja politiku i« mirovala te dni zaradi visokih praznikov. Ministii, državniki in poslanci umaknili so se za par dni iz vrtinca politiških in parlamentarnih bojev, da se v krogu svojih obitelji nekoliko oddahnejo in se okrepe — za bodoče boje. Socijalni demokratje dunajski so pa uporabili tudi te dni za svojo agitacijo. Včeraj ni bilo na Dunaju nič manje nego 12 socijalno demokratišUih /.borovanj, na kojih so govorili o predstojećih občinskih volitvah na Dunaju. Zborovanja so se vršila mirno in so se vsprejele resolucije: za odstranjenje zistema volitve po razrelih, za podeljeuje volilne pravice vsem na Dunaju bivajočim Avstrijcem, za preosnovo zakona o domovinstvu, za odpravo užitniskega davka na neizogibno potrebna živila in za razširjenje občinske avtonomije.
Volilna preosuova. Neki mladočeški list je poizvedel, da po volilni preosnovi, kakor je nameruje sedanja vlada, se pomnoži število poslancev za 72.
O jezikovnem vprašanju na Češkem je izdal drž. posl. Pacak brošurico, v koji dokazuje potrebo, da se reši to vprašanje. Treba, da pride do sporazumljenja med obema
oda; a ko jo je prebral, zahtevali so starci, da jo ponovi. Druga bila je ognjevita ma-djarska rapsodija, v katerej se je slavila slava Arpadova in viteštvo madjarskega naroda. Od ponosnega veselja dvignola ga je mlada gospoda na ramena in stara plemenitaška kurija pretresla se je vsled glasnih v/klikov „eljena-. Trebalo je nekaj časa, dokler ni polegel ponosnega navdušenja šum in dokler ni Štefanu bilo moč, početi svoje čitanje s tretjo svojo pesmo — nemško romantično elegijo, v kateri je dal oduška svoji ljnbe/.ui k materi, sestram in stari babici. Gospodom rosile so se oči solzami, ginjeiiim vsled lepih besed pesme, in mati, sestre in celo tuje gospe — so burno odlikovale mladeniča. Samo stara babica, katero je slavil največ v pesmi in ki ga je tako žarno lju-
narodnostm.i, lkajti od sedanjega prepira imata dobiček le O g e r s k a in veleposestvo. Pacak zahteva, da mora biti vsaki uradnik vešč obema jezikoma in da je češki jezik uvesti kot notranji jezik.
V to splošno spravo bilo bi pritegniti tudi Šlezko in Moravsko. — Mi ne moremo verjeti, da bi Nemci hoteli vsprejeti take pogoje, kajti po taki spravi bi prenehale prednosti, ki jih uživajo Nemci na Češkem, porušilo bi se tudi umetno vzdrževano nemško gospodstvo na Moravskem. Zlasti nemški liberalci bi zgubili zadnjo ped terena, ki ga še imajo l Zato ne moremo verjeti, da bi isti privolili v tako pravično spravo. Ljudje, ki so bili vedno navajeni gospodovati z nasiljem, da bi se kar naenkrat hoteli zadovoljiti z jednako pravico za vse! ? Ne, no verujemo. Nikakor pa nismo hoteli reči s tem, da bi bila sploh nemogoča sprava pred Nemci in Čehi. Ne, pač pa je nemogoča, dokler bodo imeti kaj bfsede nemikoliberalnl demagogi in spletkarji po poklici. Mi se svoje strani ne verujemo tudi najsladkejSim besedam te klike; nje poljubi so bili vsikdar za ubogo ljudstvo — poljubi Judeža Iskar-jota t Mi si ne moremo pomagati: neverni Tomaži smo, kadarkoli le mislimo na kliko nemŠkoliberalno.
Italijanski poslanci južnega Tirola namerujejo baje zopet vstopiti v deželni zbor, ker se nadejajo od ministerskega pred-dsednika, da isti ustreže željam tirolskih Italijanov po samoupravi.
Za češko vseučilišče na Moravskem narašča agitacija od dne do dne. Ko se zopet otvori državni zbor, predloži se istemu prošnja, podpisana po vseh občinskih zastopih v pokrajini Moravski. Neki rodoljub je baje obljubil v ta namen dar 200.000 gld.
Izseljevanje iz Galicije nikakor noče ponehati, kar priča o veliki bedi, vladajoči med kmečkim ljudstvom v imenovani pokrajini. Včeraj je zopet dospelo na Dunaj 3H2 izseljencev, ki so na potu v Brazilijo. — V Zbaracu v Galiciji zbralo se je včeraj veliko maloruskih kmetov na shod, »ri katerem so govorili o tej kalamiteti ter se posvetovali o tein, kako bi bilo mogoče priti v okom veliki mizeriji, vladajoči med tujimi. Bivši namestnik gališki, kaj pravite k te nu V !
Italija v Afriki. Baratierl molči, in italijanska vlada tudi molči. Tako se mora italijanska javnost zadovoljili s tem, kar j»j nudijo zasebne vesti. Ni čudo torej, da se širijo najrazličniše govorice.
Jedna teh vesti trdi, da so različni „rasi* razdelili svoje vojske, ker namerujejo od več strani napasti Italijane, vsled česar je prisiljen Baratieri, da pošilja svoje sem iu tja, kjer se prikazujejo šoanci.
Med vsemi govoricami je skoro gotovo resnična ta, da je utrdba Makallu obkoljena po šoancih.
Tudi danes javljajo poročila iz Italije, da so odpluli razni mali oddelki vojakov.^
bila in gledala /mirom ponosom nanj - ostala je tiha in mirua. Ko je došel unuk k njej, da dobi i od nje poljubec, dala mu je roko, da jo poljulii, in rekla je: „Hvala ti sinko' Mora biti lepo — jaz ne vem — nisem te razumela, da si mi zapel to v hrvaškem jeziku____M
,V hrvaškem? — •
Začuden ponovil je unuk staričine besede, a vse ostalo društvo spustilo se je v glasen smeli. Starka je hotela ravno žalostnim licem ponoviti svojo besede, ko so se odprla vrata dvorane in vstopil jo nov gost.
.Vivat clarissimus domiuusl", vskliknol je domačin, a za njim vse društvo. Prišlec se je prijazno in uljudno poklonil društvu. Bilje človek krasnega obličja, povsem še mlad.
(Dalje prih.)
Različne vesti.
Odprta groba. Predvčerajšnjim je umrl v Pazinu po kratki bolezni in v cvetju svojih mladeniških let dr. Anton P o d r e k a. odvetniški kandidat v pisarni sj. dra. D. Tri« najstića, župana pazinskega. Mlad še j* liil sire:* pokojnik ; ;;li ako pomislimo, kako krvavo trebit m o ravno tu doli v Istri vsake sile, kako živo občutimo pomanjkanje posvetnega raziunništva in nko pomislimo, da je l>il pokojnik toli bistrega duha, kakor malokdo med našimi mladimi pravniki: lahko rečemo, da je smrt dra. Antona Po d reke občuten udarec za našo Istro. Temu pritrde gotovo vsi naši prvaki, kojim je dolžnost, da drže v evidenciji vse naše sile za sedanjost in za bodočnost. In v tej evidenciji je bil na odličnem mestu blagopokojni mladenič. Velike so bile nade, ki smo jih gojili do bodočega delovanja blago, pokojnega mladeniča, a sedaj, stoječi kraj njegovega groba, stojimo tudi kraj groba — svojih nad. Sedaj torej, ko se je Vseinožneiim z.jubilo blagega mladenča poklicati v boljše življenje onkraj groba, vršiti nam je le svojo krščansko dolžnost: udati se v božjo voljo in hraniti preminulemu blag spomin. Lahka ti zemlja v tej izmučeni, a ravno zato predragi nam Istri I
Minole srede je pa preminola v Kastav-SpiiičMh v 81. letu svoje dobe ona blaga žena, ki je podarila zemlji istrski toli uzor-nega branitelja in voditelja: umrla jo gospa Jelena udova Spin r i <5, roj. L' a v I i u i r, mati našega ljubljenca, državnega poslanca V e k o s I a v a Spi n u i d n. Vsej prečastili obitelji, zlasti pa g. poslancu izrekamo svoje iiajiskreneje sožalje na britki zgubi. To so-žaije je obče — in to bodi v tolažbo gosp. poslancu !
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda
v Trstu so darovali za božićnico Ho.tihIi Be-Koc.ian in Josip Haipel po 1 krono. Peitot Andrej, Jntihar Franjo po 30 sto t. Ruštija Anton fio stot,, Golobic Franjo Lampe Josip, Božič Ivan, Lestan Martin, Hočevar Pavel in Krasna Vekoslav po 4o stot. Jug Andrej in Lotrič Gregor po 30 stot. Fuks Ferdinand, Lampe Ivan, Repič Josip, Berlan Franjo, Lipuščič Peter, I. M. Hvastja in Lestan Fran po 20 stot. N. N. ker ga srce boli videčega, da Lega nazionale krade slovensko deco, 2 kroni in N. N. v namen starega kluba V. 17 stot. Skupaj torej 10 kron 77 stot. Živeli darovalci.
Doneski za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Veleč. gosp. Ivan Marija Martelanc, župnik na Prošeku, je nabral pri razdelitvi kn ig družbe sv. Mohora 6 kron 60 stot.; g. Kari Hrovatin in drugovi so nabrali dne 6. novembra t. I. v gostilni g. Cucka o priliki zdravijce Luegerju 2 kroni 18 stot.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda
v Sežani uabrali so v veseli družbi 2 gl. 60 nč.
Imenovanje. Gosp. Ivan N e k e r m a n , vodja c. kr. pripravnice na Prošeku, imenovan je na svojem dosedanjem mestu prov. vaduičnim učiteljem s plačo X. čin. razreda. Čestitamo!
Deželni zbor tržaiki. Mestna delegacija tržaška imela je dne 20. t. in. sejo v svojem svojstvu kot de&elni zbor. V tej seji vzela je delegacija na znanje dopis c. kr. nainestništva, v katerem je priobčeno, da je sklicano prihodnje zasedanje deželnega zbora tržaškega ua dan 8. januvarja 18%. Doslej določila je mestna delegacija, da reši deželni zbor te-le točke : 1. Predlogo proračuna deželnega Šolskega zaklada za leto 1896; 2. Predlogo zaključnega računa deželnega šol-skega zaklada za leto 1895.; 3. Predlogo zaključnega računa zemljiško - odveznega zaloga za leto 1895.; 4. Predlogo, tičočo se spremembe zakonskega načrta glde požarov ; 5. Pouovljenje prošenj (peticij): a) glede tega, da država prevzame vodstvo civilnih matic; b) glede železniških zvez Trsta ; c) gledtž zgradbe nove justlčne palače v Trstu in z isto spojenih preiskovalnih zaporov ; d) glede osnove laškega vseučilišča v Trstu. Zajedno je mestna delegacija naložila II podpredsedniku dru. D o m p i e r i j u, da sporoči v deželnem zboru o delovanju deželnega odbora in o ponovljeuju navedenih prošenj.
Perfldija. Nedavno smo omenili tudi mi graje, ki jo je izrekla goriška „Soča" slovenskemu raznmnifltvu. Storili smo to zato,
ker smo bili nverjeni tudi mi, da velik del našega razumništva — a ne le na Goriškem, ampak na Primorskem sploh in na Kranjskem — res zasluži grajo, ker briga istega za narodni napredek res ni v pravem rarmerju 7. zanimanjem priprostega ljudstva. To smo hoteli naglasiti in ni na kraj pameti nam ni bilo, da bi hoteli žal ti razumništvo, kakor je iz vestno ni hotela žaliti tudi .Soča*. Toda izvestni .... vitezi na polju našega časnikarstva so drzni zlorabili tudi to našo nedolžno in dobrohotno notico, da so mogli bruhati svoj srd ne le proti uredniku „Soče", ampak tudi proti prezaslužnemu vodstvu goriških Slovencev. To j« res pravo herostrat-stvo, ako radi vsake male graje v javnih glasilih izvestne duiekoj začno hujskati proti vodstvu samemu. Sram nas je res, da so na telesn našega novinstva tudi taki--izrastki!
Občni zbor zveze veteranov v debeli Primorski se bode vršil danes ob 10# uri predpolndne v dvorani društva .Austria", Dnevni red: Predstavljanje došlih pooblaščencev; Govor o važnosti deželne oziroma centralne zveze in o dolžnostih odbornikov; Ustanovljenje volilnega odbora; Volitev novega odbora. Tega zborovanja se smejo udeležiti tudi taki členi, okraji in društva vetera-ranov, ki sicer še niso pristopili k zvezi, toda brez pravice do volitve.
Vabilo na Silvestrov večer, ki ga priredi telovadno društvo .Tržaški Sokol* v društvenih prostorih (vhod ulica Farneto na vogalu ulice Amalia) dne 31. t. m. Razpored : 1. „Nemanjino*, udara tamb. zbor. 2. Vilhar: „Modroslovec", šaloigra v enem dejanju. 3. Majer: „Spomin na vokalne koncerte1, venec slovanskih narodnih napevov, udara tamb. zb«r. 4. Stokovič: »Novoletno darilo", šaljiv prizor. 5. »Gastronomična tombola". 6. Pozdrav staroste o prehodit iz starega v novo leto. Svobodna zabava. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Vstopnina: '/.a nečlane 40 nvč.( za člane 20 nvč ; člani došli v sokolski obleki, so vstopnine prosti. K obilni udeležbi uljudno vabi.	ODBOR.
Vabilo k veselici, katero priredi čitalni-ško društvo v Dekani dne 1». januvarja. Vspored se naznani v prihodnji številki.
Iz Treta nam pišejo: Zvečer dne 24. decembra imel je tretji odelek finančne straže božično zabavo, o koji prosim, da bi mi dobrohotno dopustili spregovoriti nekoliko besed v predelih Vašega lista.
Zabava vršila se je v prostorih vojarne na južnem kolodvoru ter je trajala pozno v noč, na občno zadovoljstvo: saj se je lesketal od veselja obraz marsikomu, ki bi bi) drugače občutil le ono tužno osamelost in pa zapuščenost, ki se toli rada poloti ob teh svetih praznikih posamičnega človeka, oddaljenega od svojega rojstnega kraja. Da. pa kdo bi se pač ne radoval, poslušaje divne zvoke domače godbe, katera je pod vodstvom g. Polil ke prav umetniško proizvajala teške, večinoma slovanske komade?! Komu bi domoljubno srce ne vstrepečalo od navdušenja pri nagovorili Njeg. Veličanstvu, kojega podoba je, umetno ozalšana, visela gori na krasno dekorirani steni ? Mnogo zanimanja vzbujala je tudi tombola in pautomiua : nedeljski lovec, ki je z originalno - komičnim ponašanjem vzbujal homeričen smeh in burno odobrovanje med občinstvom. V kratko rečeno: ta večer ostane dolgo časa v spominu vsakomur, ki je bil prisoten. Gospodoma Granču iu Kleiušusterju pa moram izreči tu javno zahvalo, na lepi prireditvi zabave. Ko-nečno naj omenim še dobro kapljico, izvrstno kuhinjo iu točno postrežbo gostilničarke, ge. Grilančeve, ter zaključujem te svoje vrstice v nadi, da doživimo še več tacih večerov, ki so gotovo v ponos in čast tržaški finančni straži.
Iz Sežane se nam piše: Danes popo-ludne ob 2. uri je bil za šolsko mladino jako lep praznik. Priredila se je božićnica, pri kateri je bila mladina obdarovana z oblačili, z obutkom in sladčicami. Pred razdelitvijo bogatih daril zbralo se je mnogo odličnih gospa, gospodičin in gospodov, da so poslušali lepo petje, deklamacije in zahvalni govor šolskih otrok. Ginljivo je bilo poslušati dobre otročiče pri okinčanem božičnem drevescu, kako so lepo peli, govorili in proizvajali razne pesmice. Po končanem vsporedu razdelilo se je 96 revnim otrokom raznih oblačil in obutka. Tak lep dar zbrale so dobre gospe sežanske, na čelu jim milostna gospa grofinja okoli p. n. gospodov, gospej in gospo-
dičin lepo svoto denarja v znesku gl. 175.50. Podpisana se najprisrčniše zahvaljujeta v imenu nI) larovane ubožne šolske mladine vsem p. n. gospem in gospođom, posebno pa visoki gospej grofici. Bog im povrni tisočero!
V Sežani, 23. decembra 1995.
Ivan Rtnčelj,	Malko Kanit,
predsednik kr. šol. sv,	šolski voditelj.
Ogenj v šoli družbe sv. Cirila in Metoda.
Predsinočnem, to je na praznik sv. Štefana, okolo '/. 7 jelo je goreti v pritličju šolskega poslopja družbe sv. Cirila in Metoda pri sv Jakob i, ulica Giuliani št. 28. Gasilci so bili v kratkem na licu mesta in kmalu so zadušili ogenj. Pogorelo je nekoliko poda, kateder, sploh nekaj lesovja ter je provzročil ogenj škode okolo 140 gld. Čudno je, da je ogenj navstal v kotu pritlične sobe, v kotu, ki leži poči baš u n s p r o t n o ; še bolj čudno pa je, da se je pojavil ogenj na praznik sv. Štefana, torej ob božičnih počitnicah, ko nihče ni zahajal v šolske sobe in ko je bila peč mrzla!
Razprava proti msdnarodnim tatovom. Včeraj pričela je pred sodiščem v Budimpešti razprava proti mednarodnim tatovom, ki sedć, kakor znano, že dokaj mesecev v zaporih ogerske stolnice. Ti junaki, katerih imena smo imeli priliko že večkrat objaviti, so: Dimitrij Pappakosta, Matej Stalio, Perikel Afiendakis in Štefan Rislid (ali kakor se tudi zove Pribojac, ali Josipov). Gledć Vladimirja Ristića iu Nikole Paremusiana, katera sta zaprta pod obtožbo sokrivnje, obustavilo je državno pravduištvo preiskavo, ker se jima ne more dokazati, da sta bila zares v zvezi z ostalimi drznimi tatovi te „zveze". VI. Ristića so izpustili, Paremusiana pa so izročili deželnemu sodišču Dunajskemu, ker ima isto s tem „gospodom* poravnati ie nek poseben račun. Obtožni spis proti omenjeni m tatovom navaja tri nasilne tatvine, dogodivse se v Budimpešti. — O izidu razprave sporočimo, čim dobimo dotično poročilo.
Policijsko. Na Božič imela je tukajšnja policija dovetf opravila. Razven običajnih ponočnih kričačev se je, naravno, povodom praznikov pomnožilo tudi Število pijancev, kateri so provzročili po razliCnih krajih mesta krvave pretepe. V teh raznih pretepih bilo je ranjenih sedem oseb, med temi dve tolikanj teško, da sti morali v bolnišnico. — 231etnega mizarja Ivana Makjorja iz Trsta so zaprli, ker se je v Passettovi gostilni, ulica Sette Fontane hit. 481, nevarno pretil kmetu Vincencu Cerkveniku. — Na Božični večer dospela sta z Lloydovim parnikom „Euterpe" iz Aleksandrije v Trst begun c. in kr. mornarice, podčastnik Edvard Dofler in pa trgovski pomočnik Alfred Petaruschi. Na obali so vsprejeli policijski organi oba, ter ju spremili v zapor. — Te dni bilo je prijavljenih policiji več manjših tatvin, izvršenih na ulici, nekaj pa v raznih stanovanjih.
Koledar. Danes (28.): Nedolžni otročiči; Kastor. — Jutri (29.): Nedelja pred novim letom. Tomaž, škof. — V ponedeljek (30.): Nicefor, mučenec; Evgeuij, skof. — Prvi krajec. — Solnoe Uide ob 7. uri 46 min. ; zatoni ob 4. uri 18 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 5 stop., ob 2 pop, 10-5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. Cesar se je povrnil iz Mona-kovega na Dunaj.
Dunaj 29. V mestni hiši je bil včeraj shod obrtnikov, pri katerem so bili navzoči posl. princ Lichtensteiu, dr. Lueger dr. Gesa-mann. Shod je sklenil protestovati proti razširjenju obveznosti zavarovanja na malo obit.
Cstinja 26. Črnogorska vlada je izjavila oficijelno, da se udeleži razstave) ki bode leta 1900 v Parizu.
Pelerburg 27. Nemški poslanik grof lta-dolin je odpotoval v Berolin.
Madrid 27. V večih mestih pokrajin Orense in Leon je bilo občutiti potresov. Po rušilo se je več hiš. Ljudij ni ponesrečilo.
Havana 26. Maršal Martine/. C'ampos je dospel tu sem. Vsprejem je bil slovesen.
TirfOvlnuke braojnvlfta.
End!m7:ita. Pšenicn nn jonen 7.15 7.16 Pioiiii'H k k spomlad Isflrt 6.HO —.— ,|0 0.91. Ovea za
jesen —•—--U* za »(ntinl.nl ti 25 U.2/ Koruzi
za oktober —-__maj-joni IflUO 4.">0 -4.51
Pienion »ovu od 7S kil !, 07O-H85 od 79 kil. r. «80 U.'JO., ol Kij kil l. —7 - od Si kil. T. tt.91 7 U5, ud hj kit Kir 7.(5-7.10.-Ir.MtiMii fiv.O H '5: nroto 5 40-5 7ft ri nova »l-BOC^O Pomnile dlulie, t pružanju imlje. Prodaja 10000 mut, nt. htulno. Ove* 5-10 ni. diuijo Vreme: >nraz.
Prggt. Tferaflniranl »UdVer f. II.KO it J*-nuvar 13 50., ca maj 14.10 Oktober-december. 18.70
Prfcff*- CentrJf«jral novi, poitavljen v Trat in cnriiin »re I Oil| nniljatev procnj f. ti 50 . Con «'K=«a 32.25 32*50 Četvorni 33 25 »3.50 V glavah
fan.lih) 33.---33.50 jako stalno
Havra. Km* Hmito« kuoiI »v»r>tg< decembar 90*75 in april 84.—.
fiaabar?. Santo* (oo<l »««r»(p i« d cember 73,— /a mare 70.25 mai «8 - cen* mirna. Dunajah■% borsM 37. d«o«mbr»
ms
lana*	93 13
tiria »ui dolg ? papirju .... 99*55	99.—
„ „ v »rebru ... 99 65	99 90
Avstrijska renta r zlatu . . . 120.55	190.95
i „ * kronah ... 99 30	99.20
K'i done nki*ijt>....... 351.50	146.50
London 101. m.......121.15	12125
Napoleoni ......... 9.60	9-90
20 mark .......11.§4	11.86
100 i tal j. lir ....... 44.—	44.—
ZAHVALA.
Podpisana Štejeta ni v tvojo dolinoat, iireSi tem potom najiakrenejšo zahvalo davnemu „Nemško-i vetriiakemu planinskemu druStvu*, Primorski o<-delek", na veliki požrtvovalnosti pri letoinji ioluki božićnici, ki «a jo vrMla dne 'J2. t. m. Obdarovanih e bilo 13i otrok z obleko, pomarančami, aladiicami. mnlitveniki itd. Po eg toga preskrbelo je omenjeno druAtvo vsem io nkim otrokom vneh šolftkih potrebiiln sta vat; lulo, 'In no bode treba kuporati tukajšnjim, večinoma nirumaSiiiin Htnrišom. V prvi vrati gre pa posebna zniduga g. pn-d , vitezu P. A. Pane-tu, ki n* je mnogo trudil z nabiranjem daril ter pripomogel v vsakem obziru, da ae je toli lepo vriila ta šolska »lavnoat. Bog plati faem blagim dobrotnikom !
V Škocijanu, dno 23. drcembra 1895. Alekfllj Mnliorčić.	Albin Štrekelj,
pred*, kraj. žol. sveta	aiitelj-voditelj
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice
Torrente in ulice S. Francesco. Krčmarjem in drngim prodajalcem d^je se navadni skonto.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Caierma it. 16 ahod piani dali« Cattrma.
trnu,,ruti nliki vttfmlnMi,
prodaja po nuverojetnih nizkih cenah vaako-vratna »ngleika
(bloylcle)
kol«
ZantopHtvo kolfM .Ralcl^h' li tovarne „Raloigh Cjcte C« L.td. Nottingham Angleško" f in kolea ,Adl«r" iz tovarne H. Klejer | Frankfurt.
g Kolesa „Rileigh" in Adler ao svetovne J znana, poslednja rabijo ao v nemški vojaki. 4 Kolnsa polilja so na deielo in na vsa
3 kraje brez vneh KtrnSkov.
8 p r e i emasepoprava vaakovratnih novih m starih kolea in Šivalnih itrojer.
V zalogi nahajajo ae v^akovratna orodja in priprave za koloan. | Z»htevaJo nuj m oanlki!
Ferdinand Keizlar
v rveCnem Kostelcu na Čeikem
ponuja:
Oktforde za srajce I.a, dvostroke, 78 cmt.
široke, meter po 23 nvč. Lanene kanafase, 78 cm široke, m. po 89 nč. »' n	90 t • i « 34 ,
150 ,
Damatkove gradi«: 90 cmt. široke, (komad 83 mt.) po f. 12 — Brisat, beli I.ma, 120 ctm. širok, meter po 43 nč.
Nudalje prodaja lanono namizno perilo, platno
itd. po najnižih cenah Postrežba jo naj^olidnija ter ao jamči za stalno barve. Uz irci pošiljajo se na lah-tevanjo franko. Blago pošilja proti povtelju in 6*/4 škonta.	1—5 "
Nič več
ia!
Halzamtki petoralaki prah ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva ao v odlikovani lekarni
PRMMMEfl M dne Mori" Trst, veliki tr|.
Poštne pošiljat vo izvršujejo neutegomn.
Josip Pizaarello
mehanik
izvršuje vsakoršnu popravo šivulnili strojov in dvo-koles. Prodnja nove in r.tbljune šivalne atrojo iu dvokoleoa.
Via Madonna del mare stev. 4, ubod vla Fontanone,
vštrie 2. h .1
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjuvo lekarne v Pragi,
pri poznano isvmtuo, bolufime hlažuču mazilo; dobiva »o p* 40 iu\, 70 n-'-. in 1 gld. p i vseh li knrtl'tli. Zulifi-VH rinj se blai;oviiljiio to aploAnn priljubljeno doiuačn »i cdrttvo u kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter n 'j ko previdnostim vsprt>jin(>jo le take si kloniot> kot pristne ki imajo ati«n< varstveno zn.i„,kn ,sidro".
Richterjeva lekarna
n Pri zlatem Itvu" v Pragi. ^
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.