LETO XXXVIII., ŠT. 2 Ptuj, 17. januarja 1985 CENA 17 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA YU ISSN 0040- 1978 IZ VSFBIIME: Vključitev ali stečaj? (stran 2) Danes pred 40 leti (stran 3) Zima ne ovira tatov (stran 5) Delegat Lujzek (stran 6) Ju-hu-hu, počitnice so tu! Foio: M. Ozmec Počitnice so se začele v ponedeljek, 14. januarja so se začele polletne počitnice za 11.180 šolarjev iz ptujske in ormoške občine, od tega za 8012 osnovno- šolcev iz osnovnih šol ptujske občine in 1038 iz občine Ormož. Med njimi pa tudi za 2140 učencev ptujskega srednješolskega centra. Naslednja dva tedna bodo tako uživali zasluže- ni počitek, nekn jih povezati z ozemljilom. Prav tako je po- trebno čimprej rezelektriti človeka. To storimo tako, da zmanjšamo upornost tal, obutve in zraka. Upornost zraka je mogoče zmanjšati z umetmm vlaženjem ali ioniziranjem zraka. S stališča statične elektrine bi naj bila upornost tal in obmve čim manjša. Vendar bi se v tem Pnnieru močno povečala nevarnost udara elekt- ričnega toka iz omrežja. Po veljavnih prc»lDisih sme biti prehodna"upornost tal med 5.10-* oh- niov m 104 ohmov. Upornost obutve naj bo med IC^ in IC** ohmov. Skupna upornost obutve in tal bo torej primerna, da .se tudi pri suhem zraku človek pravočasno razelektri, brez iskre. V eksplozijsko ogroženih prostorih mora- jo nositi vsi zaposleni bombažna oblačila, ki ne povzročajo iskrehja. 7. POSEBNI PROSTORI Med posebne ali specifične prostore spadajo mokri, vlažni, kemično ogroženi ter požarno in eksplozijsko nevarni prostori. Med vlažne in kemično ogrožene prostore prištevamo pralnice, stroje s tehnološkimi postopki in prostore, v katerih se v večji meri uporablja para in voda. Vroči prostori so tisti, v katerih se dvigne temperatura nad 35 stop. C. V takih prostorih naj bodo razdelilne omare po možnosti zunaj teh prostorov, električni porabniki grajeni bolj odporno, instalacije pa izvedene z odDorneišim materialom. Požarno in eksplozijsko ogroženi so n. pr. lakirnice, prostori za razmnoževanje, skladišča vnetljivih snovi itd., v katerih lahko zaradi iskre ali plamena nastane eksplozija ali požar. V ta- kih prostorih morajo biti potenciah vseh kovin- skih teles izenačeni in povezani z ozemljitvijo. Posebno skrbno in s kovinsko kletko 10X10 m mora biti izvedena strelovodna napeljava. Vse električiie instalacije morajo biti izvedene v esplozijsko varni (S) izvedbi. Le-to smejo iz- vajati in vzdrževati le elektrikarji, ki so za to dodatno usposobljeni. Določiti je potrebno eksplozijsko nevarna področja v samem prosto- ru in njegovi okolici, kjer so potrebne eksplozijsko varne instalacije. Pri vzdrževanju- je v takšnih prostorih potrebno uporabljati le posebno, neiskreče orodje. Ves material mora atestirati posebna, ,,S" komisija. Upoštevati je potrebno tudi predpise za statično elektrino. O VZDRŽEVANJU Vse elektroenergetske priprave in naprave v delovni organizaciji morajo biti tako vzdrževa- ne, da ne predstavljajo nevarnosti niti za ljudi, niti za požar ali eksplozijo. Delovna organiza- cija naj ima izdelan program, s katerim določa roke za občasne preglede delovnih priprav in naprav ter električnih in strelovodnih instalacij. O kontroli zaščite pred previsoko napetostjo dotika je potrebno voditi zapisnik meritev, prav tako pa tudi za vsa dela na napravah, ki so eksplozijsko zaščitene. O pregledu naprav v atmosferi, kjer nastopajo eksplozivne zmesi, se vodi zapisnik, roki pregledov pa ne smejo biti daljši kot leto dni. Delo pod napetostjo je v načelu prepovedano, dovoljeno je le v izjemnih okoliščinah in to pri napetosti do 250 V, delo pa mora odrediti (pismeno) odgovorna strokovna oseba. Delavci morajo pri lakem delu uporabljali posebna za- ščitna sredstva in posebno orodje za delo pod napetostjo ter morajo biti seznanjeni z načinom takega dela. Ce obstaja verjetnost iskre in so v prostoru eksplozivne snovi, je delo pod napetostjo prepovedano. Da preprečimo pri vzdrževanju delovne nesre- če, ravnamo tako: 1. Izključimo napetost, .- 2. Zavarujemo se pred ponovno vključitvijo z zaklepanjem in postavljanjem opozorilnega napisa: ,,Ne vključuj, popravljamo!" 3. Pred začetkom popravil preverimo, ali ni ostala v instalaciji napetost. 4. Ozemljimo in na kratko spojimo vodnike za glavnim stikalom. 5. Postavimo prepreko (ograjo) pred električne dele pod napetostjo. 9. ELEKTRIKA NA GRADBlSClH Gradbišča so v smishi elektrotehniških predpisov vsi kraji, kjer izvajamo visoke in nizke gradnje, montiramo jeklene konstrukcije, rušimo ali obnavljamo zgradbe ali dele zgradb, s pomočjo delovnih priprav in naprav na električni pogon. Gradbišče je s stališča električne energije izredno nevarno področje, saj se električni tokokrog zlahka sklene skozi človeka, obuvalo in zemljo, zlasti še, če je le-ta vlažna. Zato veljajo na gradbiščih strožji predpisi. Na vsakem gradbišču postavi strokovno usposobljeni elektrikar posebno razdelilno omaro, ki jo sme priključiti na električno omrežje organizacija za distribucijo električne energije potem, ko je ugotovila njeno brezhib- nost. Neposredno priključevanje porabnikov na električno omrežje je prepovedano. Za posamezne porabnike lahko sicer uporab- ljamo posebne ločilne transformatorje. Oddaljena gradbišča smemo napajati iz poseb- nih elektromotornih generatorjev, ki so zaščiteni po sistemu zaščitnega voda. Od dodatnih zaščitnih ukrepov lahko torej uporabljamo pri napajanju iz omrežja: tokovno zaščitno stikalo, malo napetost, zaščitno izoliranje in ločilni transformator. Ničenje na gradbiščih ni priporočljivo. Uporabljamo lahko le kable s posebno odpor- no izolacijo. Na mestih, kjer vozijo tovornjaki in druga vozila, dvignemo kable 5 m visoko, na posebne podstavke. Kabli, ki potekajo pod zemljo, morajo ležati v notranjosti jeklenih ali betonskih cevi, razen kablov, ki so namenjeni za polaganje v zemljo. Poleg enofaznih vtičnic in vtikačev z zaščitnim kontaktom smemo uporabljati le še okrogle, petpolne priključke, izdelane v skladu s predpisi lEC, do nazivnega toka 125 A. Ročno električno orodje, ki ga uporabljamo na gradbiščih, mora biti dodatno zaščiteno z zaščitno izolacijo, malo napetostjo ali ločilnim transformatorjem. Vse prenosne svetilke mora- jo biti priključene na napetost 24 V. V času, ko na gradbišču ne delajo, m,ora biti razdelilna električna omara zaklenjena. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 17. januar 1985 — Dober den! Prvič v toten puklasten leti 1985. Kak ste skočili iz store-l \' novo? Jaz sen padna na ledu no ai malo rebra natrja. Pa je zdaj ie vredik, saj kopriva ne pozebe tak hit":-! Jo]^ iofe dni pa je resen mrzlo bilo. Fsi/tiči so v luknjah trdi bifi ,.j so z!>^rz.\o'i. Fseje znirzifolo, samo cene še fort naprej rosejo. le btncin, ;r t'!cKirika, te meso, te pijače no ciaareti. Vse drožjo je naše iivleje, razdrožmi pa so tudi državloni. Namesto, da bi mi na novega leta den zarana vutro prek radija rekli no povoščili srečno no zdravo leto, ki je pred nami, te poslušan žalostno melodijo o podražitvah, ki jih je Silvester prinesa. Prva, ki mi je v toten leti pismo napisala je brolka Mica (pa ne moja.) Tak piše: ,,Že dugo sen sprovlala k pisaji no se zdaj odločla. Tak milo se mi stori, ke ni^i ne najden no ne čujen, da bi te kdo predlaga za eno malo nagroda. Tejko na^rod no priznanj so že raztolali našin pisate- lon pa tudi drugin poklicnim čvekočon, samo na tebe so pozobili. Tejko veš napisati o našen kmetijstvi no življeji nasploh, da bi ti vsaj dedek Mraz lehko en mali darilni paketič izroča. Jaz pa ti prilogan eno pesmi- co: Se staro leto poslavlja, že jutri novi bo dan, to zvon nam z zvonika oznanja, da v novo nas pelje prerok še neznan. Ugasnilo danes je sonce, ko zadnji poslavlja se dan, ne vemo, če jutri sijalo bo zopet, če ne zakrije oblak ga teman. Kazalca na uri sta se premaknila, obstala sta sredi noči, je ura dvanajsta odbila in Novo leto že spet se rodi. Bravo Marija! Ce si soma napisala toto pesmico, ti čestitan in še kaj fkuper zri maj. Vidin, da si meni sorodna duša. Tudi jaz včosik pesniku- jen v svojo zadovoljstvo in tolažbo. Ne pričakujem nagrod za svojo pisa- nje. Največja nagroda mi je zahvola kakšnega bralca. Piši mi še kaj. Tebi in vsen drugin lep pozdrov. ..... . LUJZEK Na kolinah v sredo zvečer je mamica rekla: »Jutri gremo v Hotinjo vas na koline.« Zelo sem bila vesela, saj so koline pravi domači praznik. Zjutraj sem morala vstati že ob 6. uri. Hitro smo pospravili in se odpeljali. Pot nas je vodila v Stražgojnco, kjer se nam je pridružila 5e stara mama. Hitro s.no prišli v Hotinio vas, kier osamlieno živi naš stric. Ko nas je zagledal, je olajšano v vdihnil: »o, da ste le prišli pomagat!« Stara mama in mamica sta se lotili dela v kuhinii. ati na ie pomagal mesarju. Tudi jaz sem pomagala prebirati rižin kašo za pripravo kašnic. Po kosilu sem se sprehajala okoli ribnika, ki leži sredi vasi. Sredi ribnika je otoček, na katerem raste stara vrba. Stric Ton.t je klal dve svinji, zato smo imeli dosti dela še v noč. Atek je zvečer delal kašnice. stara mama pa je v vrečke dajala meso. Med tem časom sva s stricem Tonetom krmila kravo in konja. Stric Tone meje opozoril: »Previdno božaj konja!« Stric Tone je izrekel nekakšnočudno htsedo in kobila Riča je dvignila nogo. Pozno v noč smo se vračali utrujeni, a vendar zadovoljni, da smo lahko pomagali ostarelemu stricu, ki nas je tudi bogato založil z domačimi dobrotami. Nataša Celan, 4. razred OŠ Cirkovce BogumirJulela inJožeFoltin razstavljata v hotelu Poetovio, v mali restavraciji, se bosta drevi ob 18. uri in 30 minut predstavila domača likovna ustvarjalca Bogumir Jurte- la iz Cirkovc in Jože Foltin iz Ptuja. Njuna likovna dela bodo na ogled v mali restavraciji hotela, v kulturnem programu pa . bo sodeloval moški komorni zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. mš Jubilej ormoških godbenikov Pred kratkim je slavil 25-letnico uspešnega dela pihalni orkester Glas- bene šole v Ormožu. Čeprav ima godba v Ormožu že predvojno tradicijo, vendar prva leta po osvoboditvi ni mogla prav zaživeti. Sele leta 1959 so ustanovHi pihalni orkester in ga povezali z glasbeno šolo. Največ zaslug za to je imel Lojze Holc, aktiven družbeni delavec in takrat direktor ormoške Zarje. Glavna zasluga za obstoj, številčno in kakovostno rast orkestra pa je prav gotovo dirigentov in vodij orkestrov. Prvi je bil Avgust Lapornik, za tem Alojz Krajnčan, Rudi Bardorfer, pa spet Alojz Krajnčan, sedaj pa že nekaj let zbor uspešno vodi Slavko Petek, domačin s Hardeka. Tudi vsi čla- ni orkestra so domačini, ki so pridobili glasbeno izobrazbo v ormoški glas- beni šoli. Posebno spodbudno je dejstvo, da je večina članov pihalnega orkestra mladih, saj je med njimi veliko sedanjih učencev glasbene šole, za- to se jim tudi ni treba bati za naraščaj. Na koncertu, s katerim so proslavili svoj srebrni jubilej, je Dušan Peč- nik, predsednik republiškega združenja pihalnih orkestrov Slovenije, izro- čil ormoškemu orkestru posebno priznanje združenja, ki je lovorov venec s tribarvnico. Na slovesnosti pa so po.sameznim godbenikom tudi podelili ^ Gallusove značke. Srebrne značke za 20-letno delovanje so prejeli: Slavko Petek, Anton Ceglec, Alojz Copot, Jože Farin, Ina Lah, Marija Lah in Anton Šalamun. Bronaste značke za 10-letno sodelovanje pa je prejelo kar 25 članov ormoškega pihalnega orkestra. Pihalnemu orkestru Ormož ob srebrnem jubileju in prejemnikom Gal- lusovih značk tudi naše čestitke! C'-7.-^ ZMjenje na naši novi šoli v Veliki Nedelji Učenci OS Velika Nedelja smo dolgo želeli novo šolo in dobili smo jo. Ob tej priložnosti sem spraševala učence naše šole, kaj jim v novi šoli je všeč in kar jim ni. Všeč nam je....., ker____ — je dolg rekreativni odmor . — imamo šolsko dvorišče • — smo dobili novo knjižnico — nas poučujejo simpatični-e učitelji-ce — malicamo v lepi jeidilnici — so umivalniki v razredih — se imamo radi — so po vsej šoli zvočniki — so na hodnikih ure • — se v razredu razumemo in smo si prijatelji — v šoli in razredih nastajajo nove ljubezni Všeč nam ni, ker...... — nas sprašujejo in pi.šemo kontrolke — nekateri učitelji in učiteljice ne razumejo naših težav in skrbi — nekateri učenci izražajo svoje prijateljstvo preveč nekulturno in nesramno — Se nimamo nove telovadnice in je delo okrnjeno — imamo po sobotah pouk — manjkajo zavese — ni oljnatih zaščitnih zidov « — ni dvigala — ni tekočih stopnic — se moramo vedno seliti — še ni kosil Lidija MESKO, 7. a _____ _______. - OS Velika Nedelja ^ SKRB ZA STAREJŠE OBČANE. INVALIDE IN DRUGE POMOČI POTREBNE v počastitev 40-lclnice obnovil ve in delovanja RK Slovenije v socialistični samoupravni uredit- vi je predsedstvo Skupščine Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z ZSMS, ZPMS, ZPMS in Loterijo Slovenije razpisalo tekmovanje pionirjev — mladih članov Rdečega križa in mladine v pomoč starejšim ljudem, invalidom in drugim. Tekmovanje je potekalo od 1. I. februarja 1984 do 26. julija 1984 — ,,Dneva solidarno- sli". Najpomembnejše aktivnosti, ki so jih mladi opravljali v skladu z razpisom tekmovanja, so bile pomoč pri pripravljanju kurjave, prinaša- nju suhljadi iz gozda, či.ščenju snega in zalede- nelih poti okoli hiš in blokov, pomoč pri vrtnih in poljskih delili ter krmljenju živine. Pomembna je bila tudi njihova pomoč pri opravljanju drobnih gospodinjskih del od nakupovanja do prinašanja hrane. Svojo po/oriiosl do starejših in invalidov pa so mladi poka/ali tudi s tem, da so jih spremljali pri nakupih, sprehodih, pisali pisma namesto njih, jim brali časopise, knjige ter se z njimi pogovarjali. Mladi so pokazali še veliko izvirnih aktivnosti, ki so razvidne iz posameznih poročil. Razpis smo poslali vsem osnovnim in srednjim šolam v občini Ptuj, k sodelovanju pa se je prijavilo sedem osnovnih šol. v akciji je sodelovalo 1343 mladih članov Rdečega križa z mentorji in aktivisti, ki so opravili 846 različnih opravil. Zelo težka je bila odločitev za najboljši aktiv mladih članov Rdečega križa, ker je na manjra/viiem območju delo cfosti bolj težko, socialno ogroženi, starejši in invalidi so pona- vadi na težje dostopnem kraju. Obiski mladih v mestih so bili lažji in tudi številnejši. Zalo sc je predsedstvo RKS odločilo, da se nagrada za naše področje razdeli med najbolj prizadevne mlade člane osnovne šole Martin Kores iz Podlehnika, osnovne šole Maksa Bra- čiča Cirkulane ter med aktiv mladih članov Rdečega križa osnovne šole Olga Meglic Ptuj. Na podlagi podatkov o številčnosti akcije samo naših osnovnih šol posameznim starejšim občanom lahko sklepamo, da so mladi razumeli namen akcije, saj so z opravljenim delom dokazali, da so pripravljeni in sposobni aktivno doprinesti k reševanju problemov in lepšanju življenja vsem tistim, ki jim je bila akcija namenjena. Aktivnosti s tega tekmovanja naj postanejo stalna oblika dejavnosti pionirjev mladih članov Rdečega križa in mladine v KS, KORK in šo- lah. " Občinska organizacija RK Ptuj OCOIA DHA V KS VITOMARa Brez širše podpore bo težko šlo naprej v tem času je potrebno potegniti črto pod delom preteklega leta in sešteti uspehe in neuspehe v vseh sredinah. Tako tudi v naši kra- jevni skupnosti. KS Vitomarci, kot ena najbolj nerazvitih v občini pa tudi v Slovenskih goricah, poskuša svojo zaostalost preseči z veliko truda in sa- moodpovedovanjem krajanov in seveda s pomočjo širše družbene skupnosti. Slednje pri- čakujemo v prihodnjem obdobju veliko več tudi zaradi svoje bogate zgodovine in položaja v slo- venjegoriškem prostoru sploh. To bo nujno, če se hoče izkopati iz podedovane zaostalosti in dohiteti krajevne skupnosti, katerim geografski položaj omogoča hitrejši razvoj. Tako smo pred leti zgradili tri vaške vodovo- de s samoprispevkom krajanov in lastnim de- lom, nato novo osnovno šolo, obnovili staro šolo v kateri so pošta ter sedež samoupravnih organov in DPO. Dobra polovica prostorov je neizkoriščenih. V KS smo dobili tudi prve kilometre asfalta, krajevne ceste vzdržujemo sa- mi z delom in lastnimi sredstvi. Tako smo letos navozili 550 kubičnih metrov gramoza za. najnujnejšo vzdrževanje krajevnih cest oddalje- nim zaselkom iri vasem leta 1982 je stekla akcija izgradnje telefonskega omrežja. Po obljubah PTT Ptuj ga bomo dokončali do krajevnega praznika. Ta bo 27. maja, ko bomo praznovali 100-letnico delovanja pošte v našem kraju. Ob tem jubileju nameravamo priklopiti na telefon- sko omrežje 90 naročnikov. Lani smo z referen- dumskimi sredstvi pričeli z gradnjo prizidka h gasilskemu domu (pododerje), da bi pred leti zgrajeiKi tasilska dvorana dobila svojo pravo funkcionalnost in namen. Gre za večnamensko dvorano, ki jo bodo uporabljali člani prosvet- nega društva za svojo dejavnost, kulturne prireditve, kinopredstave itd. Z dograditvijo odra bomo tako v KS rešili več- letni problem prostorov za kvalitetno delo PD Vitomarci, saj bodo s tem dobili prostore za knjižnico in vaje pevskega zbora, tamburaškega orkestra ter dramske sekcije. Prav tako smo v glavnem dokončali mrliško vežico, ki jo tudi gradimo s sredstvi samoprispevka. Gradnja je bila nujno potrebna, kajti stara je že dotrajala in ni bila več uporabna. Strelska družina Vi- tomarci je v triletnem delovanju v sodelovanju s KS kupila močvirnato zemljo, ki so jo s po- žrtvovalnostjo članov uredili v nogometno igri- šče (veliki nogomet) in strelišče za streljanje z malokalibersko puško. Sedaj pa je v zaključni gradnji prostor za strelišče za zračno puško in klubski prostori. Vsi ti rezultati so doseženi s požrtvovalnostjo in odrekanjem delovnih ljudi in krajanov, predvsem pa z velikim zanosom zanesenjakov. Tudi družbenopolitično delo je precej ži- vahno, sploh pa v tem času, ko se pripravljajo planski dokumenti za srednjeročno obdobje. Smo tudi pred iztekom samoprispevkov. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi krajevne skupnosti predlagajo podaljša- nje le-tega za leto dni. Z zbranimi sredstvi na- meravamo končati nedokončana dela, ki so bila dogovorjena v iztekajočih se planskih do- kumentih. Tako nameravamo usposobiti cesto Hvaletinci—Gibina za avtobusno povezavo do teh precej oddaljenih vasi, nato dokončati dru- go fazo gradnje prizidka h gasilskemu domu (odra), urediti pokopališča in javno razsvetljavo ter redno vzdrževanje krajevnih cest. Po konf čanju omenjenih nalog smeleje načrtujemo mo- dernizacijo lokalnih in krajevnih cest ter izgra- dnjo primarnega vodovoda oz. priključitev na omrežje mestnega vodovoda. Kot tretjo prednostno nalogo pa si postavljamo odprtje delovno intenzivnega obrata v sedaj neizkori- ščenih prostorih stare šole, ki so obnovljeni in imajo vso potrebno infrastrukturo. Delovne sile v lem predelu Slovenskih goric je dovolj, saj se samo iz naše KS vozi na delo v oddaljena in- dustrijska središča 205 delavcev in dnevno vsak delavec porabi 4 ure družbeiio nepriznanega ča- sa. Prav gotovo je možen hitrejši razvoj na po- dročju kmetijstva, vendar le za kmete, ki imajfl 10 in več hektarjev zemlje in še ti so potisnjeni V hribovite predele, kjer so stroški proizvodnji veliko večji. Ohišnice preostalemu delu prebi; valstva ne omogočajo socialne varnosti, zato sC prisiljeni s trebuhom za kruhom v razvita ift dustrijska središča. Zato upravičeno pričakujemo solidarnostno pomoč širše družbene skupnosti in tistih, ki so svojo stopnjo razvoja dosegli tudi na račun manj razvitih predelov. Zelje po hitrejšem razvoju naše KS so, pra tako pripravljenost delovnih ljudi in občanoi/ to dokazujejo s svojim delom in odpovedC vanjem, kar pa gotovo ne bo dovolj. Zato b potrebna toliko zaželjena pomoč. Milan Kul SPODNJA POLSKAVA Starši za učence in novo šolo v prizadevanjih, da bi bila nova osnovna šola v Spodnji Polskavi,; gradijo jo predvsem iz sredstev samoprispevka prebivalcev občine Slovenska Bistrica, kar najhitreje usposobljena za sprejem učencev in bi njena usposobitev veljala kar najmanj sredstev, so prebivalci krajevne skupnosti pred nedavnim opravili kar tri udarniške dneve. Namenili so jih ureditvi predvsem notranjih prostorov. Največji del časa so posvetili montaži nove opreme. Sredstva, ki so jih s svojim delom prihranili, bodo namenili za nabavo knjig in drugih učil v novi osnovni šoli. Sodelovanje med starši in osnovno šolo ima na Spodnji Polskavi že dolgoletno tradicijo. V minulih petih letih so tako dosegli nekaj zelo pomembnih rezultatov. Hkrati se s takšnim sodelovanjem v praksi uresničujejo prizadevanja, da starši neposredno sodelujejo pri izobraževanju mladega človeka. To sodelovanje se še posebno uspešno kaže v delovanju šolske Pionirske zadruge, ki vključuje učence vseh lazredov. Njen osnovni namen je, da so mladi že v osnovni šoli spoznajo in tudi v praksi doživljajo prijetne in težje strani posameznih poklicev in tudi nekaterih drugih, za življenje prav tako potrebnih dejavnosti. Med zelo uspešnimi so predvsem pionirska trgovina, pošta, prometna vzgoja, čebelarstvo, vrtnarstvo in kot posebnost tudi delo v šolski kovačnici. Vse te dejavnosti so v času. ko na jSpodnji Polskavi dokončujejo gradnjo nove osnovne šole, nekoliko okrnjeno, saj se učenci vsakodnevno vozijo v šolo v Slovensko Bistrico in jim tako ostaja manj časa za dopolnilne aktivnosti. Pričakovati pa je, da se bo tudi tukaj kmalu obrnilo na bolje saj se bodo že v kratkem preselili v novo osnovno šolo v domačem kraju in ta- ko imeli za vključevanje v dopolnilne izobraževalne dejavnosti veliko več časa in tudi možnosti. Viktor Horvat OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA OHIEŽ Z občnim zborom prosvetnega društva Obrez je bila končana kulturna dejavnost v KS Središče za leto 1984. PD Obrez je nosilec kulturnih dejavnosti v krajevni skupnosti in tudi v občini Ormož. Najbolj aktivna in najboljša je folklorna skupina, ki seje že predstavila v krajih po Sloveniji. Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Za take uspehe je potrebno precej dobre volje in samoodrekanja plesalcev, še več pa strokovnega vodstva. Tega pa ne manjka Otiliji Kolarič. kije ustvarjalec vseh uspehov PD OBREZ. Zato ni čudno, da so jo izvolili za predsednika društva. Vedo, da bo teta Tilika — kot j« po domače kličejo otroci — najbolje znala voditi njihovo društvo. Tilika je eden od organizatorjev društva ter aktiven vodja sekcij in kulturnega delovanja v Obrežu. Tilike ni treba posebej predstavljati. Dovolj bo. da pridete na kulturno prireditev v Obrez. Tam jo boste spoznali, videli njeno delo. Je navadna kmečka /ena. ki zmore in ima časa še za kulturo, za folkloro, dramo, za najmlajše pred.šolske otroke. Ni lepšega ko vidite kako otroci plešejo s teto Tiliko, ki jih uvaja v čudoviti svet folklore. »Zato smo lahko srečni in ponosni, da imamo teto Tiliko v našem kraju,« je povedala predsednica ZKO občine Ormož v svojem govoru na občnem zboru. TI TEDNIK -17. januar 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 VSI O KULTURI MAJAPLENUMGKaCS Večina med nami se le redko- kdaj vpraša, kaj je to kultura. Ko pa se že, pomislimo predvsem na knjige, filme, gledališča, glasbo, morda še na likovne razstave, ope- ro, koncerte in balet. Vendar, kul- tura je nekaj več. V gradivu za plenum centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, ki je obja- vljena v zadnji številki glasila Ko- munist, je posebej poudarjeno, da ne gre zgolj za razpravo o kultur- nih dejavnostih, pa naj bodo pro- fesionalne ali ljubiteljske* Gre za kulturo v najširšem pomenu te be- sede. To pomeni, da bomo v široki javni razpravi spregovorili o med- sebojnih človeških odnosih, o od- nosu do dela, posebej še ustvarjal- nega dela, o kulturi govora in jezi- ka, o odnosu do našega okolja, do kulturne dediščine in tako dalje.: i Razpravljali bomo torej o vsem, ' kar opredeljuje kulturno raven ne- kega naroda, neke družbe. Poseb- no pozorno bomo o tem govorili zavoljo tega, ker kultura v omenje- nem pomenu pomeni integriteto naroda. Tega se je zavedala tudi Komunistična partija Jugoslavije med obema vojnama, ko je okrog delavskega razreda zbrala vse napredne, protifašistično usmerje- ne ljudi. Pobuda centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za razpravo o kulturi ni slučajna. Vse bolj glasne razprave o unitarizmu, o vsejugoslovanski kulturi, ki jih vsi napredni Jugoslovani zavrača- jo, so prav gotovo eden od osred- njih vzrokov za razpravo. Enot- nost slovenskega kulturnega pro- stora je namreč razumeti kot voljo in željo matične domovine, da vsak narod in vse narodnosti na jugoslovanskem območju ohrani- mo in razvijamo svojo kulturo kot sestavni del skupnega kulturnega življenja, ustvarjanja in poustvar- janja. O pomembnih in tudi manj po- membnih vprašanjih s področja kuhure, če sploh lahko govorimo o manj in bolj pomembnih vpraša- njih na takem pomembnem podro- čiu, bomo torej razpravljali v na- slednjih štirih mesecih. Ob tem bi radi poudarili, da sklepi in stališča, ki jih bomo ob koncu razprav sprejeli, morda niti niso najpo- membnejši del razprav. Bolj po- membno je, da vsi, vsak po svojih močeh prispevamo konkreten delež k razpravi. 2e to, da bomo razmi- šljali o kulturi kot taki, o deležu kulturne pogače, ki smo je Kle^f na denarne zmogljivosti in lasten interes deležni, je veli- ko. Vsakodnevna gonja za za- služkom, ki vse bolj krha naše medsebojne odnose in nas spremi- nja v nesenzibilne, odtujene, zagrenjene individuume, ki jim je tuje veselje ob majhnih stvareh, majhnih dogodkih, ki pestriio ali žalostijo življenje nas in naših pri- iateliev. znancev, mora ubrati dru- ga pota. Vsak po svojih močeh se mora"mo potruditi, v začetku naj- brž tudi prisiliti, da bomo spreme- nili svdje zakrnele navade. Ne sa- mo SVOJ odnos do bližnjih, temveč do vseh ljudi svoj odnos do dela, okolja. Spremembe he bo mogoče doseči čez noč, niti v času omenje- ne razprave, takšna sprememba se rojeva v krčevitih mukah, vendar so sadovi na koncu slajši od vseh drueih. Želeti ie. da bi raznrava pomenila prvi korak k oblikovanju kulturno osveščene slovenske skupnosti na vseh ravneh družbe- nega življenja in dela. N. Dobljekar Nastop iudskih pevcev, godcev in plesalcev Folklorno društvo Ptuj bo v so- boto. 19. ianiiaria v eledališču na Ptuju izvedlo ,,Srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev". Na- slon sodi v jubilejne prireditve ob 25-letnici ptujskega Kurentova- nja. Sodelovali bodo ljudski pevci iz Stojnc, Markovec, Zabovec, Vid- ma, Podlehnika, Lancove vasi, Moškanjc, Juršinc in Cirkovc. Zaplesale pa bodo folklorne skupi- ne iz Ptuja, Lancove vasi in Mar- kovec. Na ljudske inštrumente bo- do zaigrali godci iz Gorišnice, Za- gojič, Podlehnika, Kicarja, Brstja, Maribora in Raven na Koroškem. OP Ljudske pevke iz Zabovec. Foto: Kosi IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Ob pustu nastopajo na Ptuj- skem polju orači. Lesen plug na katerem je drevesce okrašeno s pisanimi trakovi vlečejo fantje — >>konji«. Oblečeni so v bele srajce in bela ženska spodnja krila s čipkami. Nekateri imajo belo srajco s telovnikom, pod njim pisano ruto, hlače in moder predpasnik. Včasih imajo preko prsi in pleč privezane pisane svilene rute. Včasih si nadenejo celo bleščeče in lepo okrašene komate. Imajo različna pokrivala, visoke stožčaste kape. okrašene s papirnatimi cvetlicami in barvastimi trako- vi. Drugi imajo črne ali temnozelene klobuke, ki so prav tako okrašeni s pisanimi papirnatimi trakovi. Obraz jim zakrivajo trakovi ali si ga zakrijejo s pisano svileno ruto. Vsak »konj« ima navešenih nekaj kraguljčkov, ki zabingljajo pri vsakem premiku. Za plužarja je pri oračih korant. V roki ima ježevko ali vsaj otko. Včasin mu za pasom na levem boku visi vrečica v kateri so pleve. Pleve predstavljajo repno seme. Orači, Markovci 1961 — foto Jože VrabI Z orači hodi tudi pobirač — »mastnjak«. Na hrbtu nosi koš za klobase. V roki drži cekar za jajca in krape. Včasih ima mastnjak plevt v košari. Ima tudi grablje, da z njimi pograblja brazde. K oračem spada tudi pokač ali bičar. Poka zbičem in s tem naznani prihod skupine k hiši. Takrat se zbero pred hišnim pragom vsi domači. Pred njimi vreze plužar nekaj brazd pred hišnim pragom ali nekaj krogov po dvorišču. Nato Ustavi »konjiče« in vsuje v brazdo seme »za debelo repo«, če tega že ni storil mastnjak. Ko je seme vsejano, stopi mastnjak h gospodinji. S sladkimi besedami jo začne nagovarjati za kak dar. To se ponavlja po vsej vasi od hiše do hiše. •Andrej Brence Gradivo povzeto: N. Kuret; Maske slovenskih pokrajin Ptuj, 9. 1. 1985 Komunist 1925-1985 Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je v letošnjem letu pripravila svojo prvo razstavo pod naslovom KOMUNIST 1925-1985. Ob 60-ietnici tega osrednjega jugoslovanskega partijskega glasila so v knjižnici razstavili literaturo in tematiko naprednega slovenskega in jugoslovanskega tiska ter razne jubilejne in spominske članke ob izhajanju komunista. Razstava bo odprta do petka. 1. 2. 1985 vsak dan od 8. do 19. ure. v soboto pa od 8. do 12. ure. E.J. RAZPIS SLOVENSKI FESnVAL NAREČNIH POPEVK POPEVKA VESELE JESENI 85 Društvo glasbenih delavcev »HARMONIJA« Maribor razpi- suje javni natečaj za »Popevko veselejeseni »'85«. ki bo 14. septembra 1985 v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopili le z DVEMA POPEVKAMA Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI BESE- DILI, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi in besedilu. Melodije pošljite na kaseti kot »demos« posnetek ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Sifriranim sklad- bam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorjaglasbe in besedila, ter predloga za izvajalca in aranžerja. S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo ter izdajo na ploščah, kasetah, v notni knjižici, oz. da sodelujejo na festivalu v skladu s statutom festivala. Na izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti z konkurence. Skladbe pošljite najkasneje do 28. 2. 1985 na naslov: Društvo glasbenih delavcev »HARMONIJA«, Maribor, Gledališka 8. s pripisom »za Popevko vesele jeseni '85.« NAGRADE: 30.000,— din za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja I. nagrada občinstva 20.000,- din in ZLATI KLOPOTEC II. nagrada občinstva 15.000,- din lil. nagrada občinstva - 10.000,—din in najboljše narečno besedilo: I. nagrada 15.000,—din II. nagrada 10.000,— din III. nagrada 8.000,— din ter za najboljši aranžma 10.000,— din »HARMONIJA« JEZIKOVNO RAZSODIŠČE 186 Je prva Kanadčanka Banačanka ali Banatčanka »časopis Delo je o sedanji prvi dami Kanade pisal, daje Banačanka, namesto pravilno Banatčanka, neštetokrat omenja Spličane namesto Splitčane. tudi Logatčani so postali Logačani.« (D. B.) Delo — in drugi — se s pisavo, ki jo čutite kot nasilje, drži Pravopisa 1962. ki priznava le priponsko obrazilo -an (to pa povzroča premeno soglasnika pred seboj, npr. t s č): Split — Spličan, Klopce — Klopčan; od Logatec bi po tem pravilu dobili Logatčan. V resnici pa imamo v sodobni slovenščini ne le obrazilo -an, ampak tudi -dan: Izola — Izolčan, Hudi Kot — Hudokotčan. Nenaglašeno obrazilo -an se še dobro drži, kadar je pred -t v osnovi sičnik ali šumevec: Podhosta — Podhoščan, Sentjošt — Sentjoščan. Ob osnovah na -t z nezapletenim izglasjem pa je nenaglašeno obrazilo -an v knjižnem jeziku sprejemljivo le v primerih, ko ga podpira tudi raba v pogovornem jeziku (in ne le v narečju), npr. Šmart(no) — Šmarčan, ah dolgo izročilo zbornega jezika, npr. Korint — Korinčan. Nasproti iijim so novejše izpeljanke s pripono —čan (Šmartčan, Korintčan) še stilno zaznamovane, vendar se uveljavljajo. V vseh drugih primerih so izpe- ljanke s pripono —čan celo ustreznejše: Lenartčan, Mutčan, Ožbol- tčan ..., Banatčan, Splitčan, Kentčan, Natčan (Nantes). .. Isto velja za IvOgatčan, Rogatčan, Zavratčan ipd. Izpeljava s-čan je za dana.šnji jezikovni občutek tako naravna, da se je že Pravopisu 1950 zapisal Splitčan. Pisavo brez -t- vzdržujejo lektorji, čeprav včasih niti ne vedo, zakaj naj bi bilo Spličan prav ali Splitčan narobe — podrejajo se pač Pravopisu 1962. Toda ta je šel v tem vprašanju napačno pot. Kot edini obliki navaja celo Prebolčan in Komenčan; ti dve in podobne oblike (Podgračan, Ravnobrčan ..., Novosačan, Oxforčan, Kanačan ...) za prebivalce Prebolda, Komende (Podgrada. z Ravnega Brda .. ., iz Novega Sada. Oxforda, Kanade . ..) pa so v zbornem jeziku sploh napačne; prav je Preboldčan, Kanadčan itd. Seveda tudi Banatčanka. Jezikovno razsodišče z gostujočim članom Velemirjem Gjurinom Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7. ■MITJA MERŠOL- 45. nadaljevanje In še ena zanimiva primerjava, ki kaže nanagel vzpon priljubljenosti televizijskega medija. Leta 1946 so v ZDA naredili vsega skupaj 6.500 televizorjev, dve leti kasneje (1948) pa še en milijon. Leta 1954 je 28 TELEVIZIJA Pai NAS K 1 .P*!^' ^^l^vizijski program v lugoslaviji je leta 1956 po- skrbel studio pn Radiu Zagreb, dve 1 ni kasneje pa sta televizijska studia nasta a tudi pri beograjske.Ti in ljubljanskem radiu. S prvimi barvnimi televizijskimi oddajami pa sta leta 1971 začeli RTV Beograd in Ljubljana. milijonov televizorjev »pokrivalo« kar 95 odstotkov televizijskih spre- jemnikov, v naslednjih dvaindvajsetih letih pa seje to število povečalo enajstkrat - na 357 milijonov televizorjev. Razvite državejo imele devetkrat več televizorjev (321 milijonov) kot nerazvite države. Od pribli7no400milijonov televizijskih sprejemnikov letal977jihje Evropa imela 190 (od tega SZ 60 milijonov). Severne Amerika 132 milijonov (ZDA 124 milijonov ali 31 odstotkov vseh televizorjev na svetu). La- tinska Amerika 24 milijonov, Azija brez Japonske 14 milijonov. Ja- ponska sama pa je imelaže 28 milijonov televizorjev, in Afnka 4 milijone televizijskih sprejemnikov. . Danes so v ZDA najmočnejše televizijske družbe NBC (National Broadcasting Company, ki ima 213 TV postaj), CBS (Columbia Bro- adcasting System), ki ima 197 postaj) in ABC (American Broadcasting Companv s 183 postajami). Vse to so — poleg vehkih drugih televizijskih družb — velike kratice v veliki televizijski igri. CBS IN BILLPAL£Y Velika in vplivna ameriška televizijska družba CBS je s svojim nastankom in razvojem bržkone ena izmed najboljših ilustracij tele- vizijskega medija v ZDA. Billov oče. Sam Paleyje bil lastnik tovarnecigar Congress Cigar Company. Tik pred izbruhom velike krize je firmo prodal za 30 milijonov dolarjev." Z delom izkupička je leta 1928 kupil radijsko družbo CBS in v njej zaposlil svojega 27-letnega sina Billa. Tiste čase je bila družba NBC prevladujoča radijska sila. kije bila razdeljena v dve omrežji, rdeče in modro (modro omrežje je bilo ieta 1941 prodano in je postalo družba ABC). V rokah NBC je bilo vse, družba CBŠ pa takrat ni imela niti ene postaje, temveč le šestnajst krhkih podružnic. Toda BiH Paley je iz tega skromnega začetka v petdesetih letih ustavil radiotelevizijski imperij. Bil je oče sodobne ameriške radiotelevizije. Paleyje postavil C BS na noge tako, daje ubral čisto drugačno pot, kot jo je imela družba N BC. Ta je kovala dobiček tako, daje vsem svojim podružničnim postajam zaračunavala vsako predvajanje svojih pro- gramov. Paley pa je program svoje družbe CBS vsem podružnicam ponudil — zastonj. V zameno je zahteval le to, daje pri vsaki podružnici dobil opcijo podružničnega programa za sponzorske omrežne oddaje. S sponsorjem je potem podpisal pogodbo in nato obvestil podružnice, naj rezervirajo ičas v svojih programih. Lastniki majhnih postaj so bili navdušeni nad to zamislijo. Denarja za lastne programe niso imeli, sedaj pa jim je Paley ponujal vse — brezplačno. Že samo zaradi tega je Paley podvojil število svojih podružnic. Ze prvo leto je družba CBS pod njegovim vodstvom potrojila svoj dohodek s 1.4 milijona na 4,7 milijona dolarjev, leta 1937 pa je ta dohodek že znašal 28.7 milijona dolarjev. Paleyu je posel cvetel. V prvem desetletju njegovega vodenja je CBS že imela 114 postaj. Paley je bil v središču vsega: o radiotelevizijskem programu in zabavi je vedel več kot drugi poslovneži. Prav tako pa je tudi vedel več o poslovni plati radio- televizije kot drugI programerji radiotelevizijskega showa. V Paleyevi CBS so delale številne najpomembnejše osebnosti ameriške radiotelevizije. Paley seje tudi že od vsega začetka zavedal ne samo poslovnega, ampak tudi političnega pomena radiotelevizijskega medija. V prvih letih svojega dela je spoznal, da z družbo NBC, kije bila prevladujoča na področju zabavnega programa, lahko tekmuje le z dobro novičarsko službo. Čeprav to ni bilo najbolj pridobitno je družbi CBS kljub temu prineslo ugled in spoštovanje Do tridesetih let je bilo na splošno znano, da so radijska poročila na ameriških radijskih postajah skoraj povsem korumpirana in bolj ali manj podaljšek radijske reklame. Paley pa je hotel radijsko poročanje dvigniti na višjo stopnjo (ugled je navsezadnje tudi širil občinstvo in prinašal denar) in je zato organiza- torja in urednika najel Eda Klauberja, ki je postavil nove standarde ameriškega radijskega poročanja. Klauber, kije prej delal pri New York Timesu. sije v več desetletjih svojega dela pri radiu in televiziji tistvaril sloves utemeljitelja resnega radiotelevizijskega poročanja ne samo pri CBS, temveč vsega tovrstnega poročanja v ZDA. Ustvaril je tudi takšno podlago, na kateri so kasneje začeli delati znani reporterji in komenta- torji, med njimi zlasti Ed Murrow. NI VSAKDO JELEGENIČEN" Prikazovalci razvoja ameriške radiotelevizije radi omenjajo dva ameriška predsednika, na katera je televizija močno vplivala. Za Johna Kennedyja pravijo, da je bil prvi televizijski predsednik oziroma prvi predsednik ZDA. ki ga je napravila televizija, predsednik Lyndon Johnson pa je bil menda prvi ameriški predsednik, ki ga je televizija spravila na tla. o sedanjem ameriškem predsedniku Reaganu. ki pogosto uporablja — in to zelo vešče — televizijski medij pa bi sploh lahko govorili kot o politiku, v čigar rokah je televizija zelo priročno orodje. Johnson je bil človek, ki seje v tridesetih letih tega stoletja močno navezal na radio, in je tudi v ' cstdesetih letih bolj poslušal radio, kot pa gledal televizijo. Ko pa je kot predsednik naenkrat odkril moč novega medija, ga jc seveda hotel imeti vseskozi samo zase. Ko je nekoč pomiril stavkajoče železničarje, je na vrat na nos z vsem spremstvom oddrvel iz Bole hiše na sedež CBS. skoraj vdrl v studio in napovedovalca NValterja Cronkita prisilil, da gajc napovedal televizijskim gledalcem. Potem pa jc povedal, kako je uredil zadevo s stavkajočimi (takrat seveda v Beli hiši šc niso imeli nameščenih naprav za neposredne televizijske prenose). Nadaljevanje prihodnjič , 8 — NAŠI DOPISNIKI 17. januar 1985- TEDNIK TV spored TV LJUBLJANA Petek. 18, januarja Zimsko počitniški spored TV Ljub- ljana: 9 00 Zverinice iz Rezije: Volk v ZOajančičevi hajti. 9 i5 Japonske pravljice: Čudovito ?erjavovo darilo, 9.35 Pisani svet: Naša hiša — naš blok. 10 05 Zgodba o goski Gasici, 10.15 Cilasba za cicibane; Naša četica kora- ka. 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v kovinarstvu in strojništvu 11.00 Deček in deklica i. del pt>ljske nadaljevanje (do 12.00), 16.50 Poročila, 16.55 SP v smučarskih tekih na 30 km (m), po- snetek iz Seefeida, 17,40 Sola za ju- nake: Karel Marx, otroška serij BG, 17.55 Grizzliy Adams, ameriška otroška nanizanka. 18,25 Obzornik, 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Naš otfok je zbolel, izobraževalna oddaja, I9.10Risanka. 19.20rikcak, 19.24TV. radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Dnevnik. 19,55 Vreme. 20.00 Posled- nja oaza: Prebivalci, dokumentarna serija, 20.30 Ne prezrite, 20.40 Propa- gandna oddaja 20.45 S. Sheldon: Bes angelov, ameriška nadaljevanka, 21.35 TV Dnevnik 11, 21.50 Solze so tekle, sovjetski film; Sobota, 19. januarja 8.00 Poročila. 8.05 M. Druon: Deček / zelenimi prsti, 8.15 DomiSliha ie pt)vsod doma: Prebesedimo besede, 8 30 PeOcnjž^p. 9.00 Sanje nekega pesnika, oddata TV Saraievo. 9.30 Miti in legende: Egipčanski miti: Oziris in Izida, oddaja TV Bg. 9.45 Otroška te- levizija 10.15 Orodja nrihodnosfi: Človek in stroj, izobraževalna oddaja, 10,45 Ljudje in zemlja — ponovitev 11,20 Propagandna txidaja, 11.25 Seefeld: SP v smučarskih tekih 10 km (?) prenos FRV LJ (do 12 30), 12.40 Propagandna oddaja. 12.50 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — smuk (m) prenos (14.15), 14.55 poročila, 15,00 Včeraj za jutri: Zgodovinski mejnik, dok. serija 15.35 Sošolec ali inštruktor, češkoslovaška mladinska serija 17.00 PJ v košarki — JUGOP- LASTIKA: CZ prenos, 18.25 Obisku- jemo slovenske muzeje in galerije: Danes Pokrajinski muzej Maribor, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV, radio nocoj. Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I, 19.50 Vreme, 20.00 Na mutii ostrostrelca, ameriški film. 21.40 Propagandna oddaja, 21.45 Zrcalo tedna, 22.05 Video godba, zabavnog- lasbena oddaja, 22.35 Poročila Nedelja 20. januarja: 8.20 Poročila, Otroška matineja: 8.25 Živ žav — Risanke Smrkci, 9.15 Grizzly Adams, ponovitev ameriške nanizanke, 9.45 Propagandna oddaja, 9.55 Wengen: Svetovni pokal v smu- čanju — slalom (m) prenos 1. teka, 11.25 G. Stefanovski: Naša leta — ponovitev nadaljevanke, 12.15 Wen- gen: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m) prenos 2. teka, 13.05 625 cxldaja z.a stik z gledalci, 13.20 Propa- gandna oddaja, 13.25 Innsbruck: Smučarski skoki — 90 m prenos 15.30/16.00 Poročila, 16.05 Mostovi, 16.35 Neukročen — ameriški film 17.55 TV kviz, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Cik-cak 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Vreme, 20.00 2. Senečič: Inšpektor Vinko, nadalje- vanka TV Zfc 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Športni pregled, 21.40 Portret Mete Hočevarjeve, 22.10 Po- ročila Ponedeljek, 21. januarja: 9.00 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren, 9.20 Japonske pravljice: Ribi- čin lovec, 9.35 Živali — moje prijate- ljice oddaja iz niza Pisani svet, 10.10 Muce. 10.30 Tri skladbe za kitaro, 10.40 Pred izbiro poklica: Poklici v metalurgiji, 11.10 Deček in deklica 6. del poljske nadaljevanke (do 11.55), 16.55 Poočila, 17.00 SP v smučarskih tekih — 5 km (ž) posnetek iz Seefeida, SPORED ZA OTROKE 17.40 Otroš- ka televizija: Rdeča oddaja, vzgojno- zabavna video serija TV BG, I8.IOD0- mišljija je povsod doma: Ljubezen 18.25 Podrav.ski obzornik, 18.45 Zd- ravo mladi, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Dnevnik I 19.55 Vreme, 20.00 Sestrična Rahela, an- gleška nadaljevanka, 21.00 Spoznamo neznano — oddaja o znanosti, 21 40 J Slavenski. Simfonija orienta baletna oddaja, 22.20 TV Dnevnik II. Torek 22. januarja 9.00Zverinice iz Rezije: Grdina pod grmom, 9.20 Japonske pravljice: Deček s slamico, 9.35 Ritem oddaja iz niza Pisani svet, 10.10 Pomladna suita, 10.35 Rdeča kapica 10.40 Pred izbiro poklica: Rudarski poklic, 11.05 Petrov otrok — 1 del Švedske mladinske na- daljevanke (do 11.55), 13.24 Propa- gandna oddaja, 13.25 Innsbruck Smučarski skoki — (do 15.50), 17.00 Poročila, 17.05 SP v smučarskih tekih, 17.45 TRO KOTAR glasbena oddaja, 18.10 Miti in legende — egipčanski mili: Iz zgodovine verovanj starih eginčanov, 18.25 Koroški obzornik, 18.30 Sivi volk dokumentarni film, 19.05 Podobe iz narave: Ptiči — Detel, 19.10 Risanka, 9.20 Cik Cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 Peter Tumini: Jožef in Marija, pred- stava Primorskega dramskega gleda- lišča Nova Gorica, 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 Omizje 23.20 Poročila -Sreda, 23. januarja 9.00 Zverinice iz Rezije. 9.20 Ja- ponske pravljice 9.30 Kam — oddaja iz niza Pisani svet, 10.05 Pajkova poje- dina — balet, 10.25 Pojmo s ptički. 10.40 Pred izbiro poklica: Poklici vživil- ski induslnii. 11.10 Petrov otrok, 2. del švedske mFaSinske nadaljevanke (do II 55) 17 05 Poročila, 17.10 A. Ingolič Udarna Brigada, lutkovna oddaja, 17.55 Androkles in lev, 3. del predstave SMG, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Računalništvo, angleška dokumen- tarna serija, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1, 19.55 Vreme. 20.00 Dokumentarec meseca: Ne daj mi da zblaznim. Gospod, 20.35 Film tedna: Policaj, francoski film, 22.10 TV Dnevnik II Četrtek 24. januar 9.00ZveriniceizReziie: Volk,petelin in botra lisica, 9.20 Japonske pravljice 9.35 Ogenj oddaja iz niza Pisani svet, 10.10 Fičfirič, 10.25 Brundo na gugal- nici, 10.45 Voja je pot izbor, oddaja, 11.15 Petrovotrok 3. del švedske mlad. nadalj.do 12.00,16.50SP vsmučarskih tekih, 17.40 Deček z zelenimi prsti animirana nadalievanka, 17.55 Portret slikarke Ivane Kobilice, 18". 10 S. Ma- karovič: Vrček se razbije, 18.20 Ples v akvariju, 18.25 Podrav«;ki obzornik, 18.40 Mozaik kratkega fil- ma, 19.10 Risanka 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 1,19.55 Vreme, 20.05 Tednik, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Ludwig, ital. nadalj., 22.00 TV Dnevnik II. ŽMje^je na cesti premalo cenim^ii Vsak dan slišimo ali preberemo podatke o tem, kolikšen je krvni davek na cesti. Že maj- hna nepazljivost povsem normalnega voznika je dovolj za nesrečo. Kaj šele. če je prisoten v krvi voznikov alkohol. Skorajda ni dneva, da ne bi bilo v Sloveniji nesreče s smrtnim izidom. Pustimo seda j odrasle, čeprav so neposredno povezani kot udeleženci prometa, tudi ko gre' za otroke na cesti." Če se spomnimo, so se v bližini šol, ob prehodih za pešce, pojavljali ljudje in civilne zaščite, pionirji prometni- ki.. . Toda vseeno je veliko žrtev prav iz vrst otrok. Kljub tednu, ki ga posvečamo varnosti otrok na cesti, kljub temu, da tovarišice in tovariši v osnovnih šolah opozarjajo svoje učence, kako naj ravnajo ob cesti pri prečkanju, ob vožnji s kolesom, je to premalo. Se veliko več bi lahko naredili tudi miličniki, ki bi ob šolskih konicah prečkanja poti lahko bili navzoči. Saj že samo njihova pojava veliko pripomore h koliko toliko strpnemu in znosnemu stanju na cestah. Tudi starši bi se morali še veliko bolj zavzeti ob vzgoji, zlasti prometni. Gotovo bi lahko dosegli manjši krvni davek tudi z upoštevanjem predpisov. V kolikor bi vsi skupaj — v šoU civilna zaščita. niUčniki, starši — še več prispf '?li k prometni v goji.ne bi bilo straha, vsaj ne oHkšnega o tem, ali bo otrok iz šole, trgovine, ;.akšnega krožka ili treninga — preprosto povedano — prišel ŽIV. Danilo Klajnšek Zbiralna akcija za Kopaonik Mladi člani RK so na naši šoli zelo aktivni. Vsak teden se zberejo na i sestankih. Tam se pogovarjajo o nalogah, ki jih bodo opravili v naslednjih; dneh in o higieni. j Pred kratkim je bilo na kopaoniku več potresov. Zato so se odločili, j da izpeljeio solidarnostno akcijo za to {ratresno območje. V vsakem \ razredu je olagajnik pobiral prostovoljne prispevke. Učenci so darovali po i sto do dvesto dinariev ali pa tudi več. j Ko smo zaključili akcijo, so blagajniki odnesli denar tovarišici Majdi' Premzeij, kije mentorica mladih članov Rdečega križa. Ugotovili smo, da; je akcija potekala dobro in smo'veseli, da smo lahko pomagali prizade- temu območju Kopaonika. Zbrali smo 19.705 dinariev. Učenci OŠ Cirkovce \ Hitropotezno iivenstvo rekreativcev ZTKO in SD MIP Ptuj sta izvedla hitropotezno prvenstvo občine za rekreativce (III., IV. in nekategorniki). Turnirja so se udeležili v glavnem dobro znani sindikalni šahisti, ki občasno zahajajo tudi na turnirje šahovskega društva MIP. Med 14 nastopajočimi je bil vrstni red naslednji: 1. Klemenčič 11,5 točk, 2. Gaiser 10,5 točk, 3. Stefanec 10 točk, 4. Horvat 10 točk, 5. Letonja 8,5 točk, 6. Vrbančič Martin 8 točk, 7. Planjšek 7 točk, 8. Gavez 6 točk, 9. Roškar 5,5 točk, 10. Vrbančič Franc 4 točke, itd. Prvi trije so prejeli medalje, od 4. — 8. mesta pa šahovsko knjigo ,,Šahovski globus" ptujskega avtorja Danila Polajžerja — mojstra FIDE. Podobne turnirje bi lahko igrali vsak mesec za prehodni pokal, saj je zanimanje za take turnirje med sindikalnimi šahisti veliko. Turnir je dobro vodil Boris Rojic. Milan Šeruga RENDEZ-VOUS V PTUJU Znani slovenski ansambel Rendez — vous iz Ljubljane bo v seve- rovzhodni Sloveniji pripravil več koncertov. Ta turneja bo tudi pro- mocija njihove najnovejše plošče. Moj prvi rendes-vous. Tako bo an- sambel gostoval v Šentilju. Lenartu. Ljutomeru, Ormožu, Murski So- boti. Gornji Radgoni, v Rušah itd. Turneja bo gotovo pripomogla k Se večji popularnosti ansambla, v Ptuju pa bo tako po dolgem času zopet gostoval dober ansambel. Tako bodo Ptujčani lahko prisluhnili uspešnicam ansambla 19. januarja v hotelu Poetovio. Organizator turneje je Festival Ljubljana, realizator pa Albin BRENCL. Upamo, da bomo z njegovo pomočjo prisluhnili še drugim uspešnim glasbenikom iz naše domovine. Danilo Klajnšek PRVENSTVO PTUJA V KEGUANJU Moramo priznati, da kegljaški šport v Ptuju doživlja pravi prepo- rod. Pred nedavnim je bilo na ke- gljišču KK Drava prvenstvo Ptuja v kegljanju, ekipno in posamezno. Število prijavljenih ekip je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Za moški del prvenstva se je prija- vilo kar 27 ekip s 108 kegljačev. Pri ženskah pa presenetljivih 12 ekip z 48 kegljačic. Torej bomo danes posvetili več besed ženskemu delu tekmovanja. Predvsem zato, ker pri KK Drava ne deluje niti en ženski krožek. Zato nas ne čudi pobuda upravnega odbora, da bi ustanovili tudi ženski kegljaški krožek, saj kegljačice že sedaj kažejo veliko kegljaško vnemo. Rezultati prvenstva Ptuja v keglja- nju za leto 1984: Ekipno moški: Marija Jauševec Zmagovalna ženska ekipa (Tasovac, Knez, Weiss). SMUČANJE 22 novih sodnikov Smučarski klub Ptuj je bogatejši za 22 sodnikov smučanja. Vod- stvo je v skrbi za pridobivanje strokovnega kadra pripravilo seminar in izpite ter bo klub imel prepotrebne sodnike za izvedbo številnih tekmovanj, ki jih po programu nameravajo izvesti v tej smučarski sezoni. anc Smokiji občinski prvaki Končan je jesenski del občinske lige v malem nogometu v Ormo- žu. V ligi je sodelovalo trinajst ekip. Kljub velikim težavam je marlji- vim organizatorjem jispelo ligo pripeljati do konca. Igralci so igrah športno, sojenje je bilo dobro. Uvrstitev ekip po končanem jesenskem delu tekmovanja je naslednja: AKTIVNOSTI tUmi RPEČEGA KRIŽA Seminar za poizvedovalno dejavnost Občinskaorganizacija Rdečega križa Ptujje organizirala seminar za poizvedovalno dejavnost RKS, združeno s podehtvijo jubilejnih pri- znanj ob40-letnici RKS vsem osnovnim šolam. Seminarje bil decembra 1984 v osnovni šoli Olge Meglic. Janko Korpar, predsednik OO RKS Ptuj je vse prisotne najprej seznanil z aktivnostjo organizacije Rdečega križa ter podeUl priznanja Rdečega križa Slovenije vsem aktivom Rdečega križa na šolah. Na podehtvi je bilo 32 učiteljev ter aktivistov za poizvedovalno dejavnost. Poročilo o delu mladih članov Rdečega križa v občini Ptuj je podelila predsednica MČRK, ki je izpostavila predvsem prednostne naloge odnosa mladih do starejših in bolnih občanov, razne solidar- nostne akcije in spodbudila k pisanju Kronike o dejavnostih mladih članov RK. Glavni del seminarja je bil posvečen poizvedovalni dejavnosti RKS, ki gaje vodila tovarišica Marija Korpar — zadolžena za poizvedovalno dejavnost pri OO RKS Ptuj. Vsi udeleženci so z zanimanjem sledili novim dolžnostim in obveznostim, ki z zakonom zadolžuje vse organizacije Rdečega križaza delo v SLO in družbeni samozaščiti, pa tudi za poizvedovalno dejavnost ob elementarnih nesrečah. Občinska organizacija RK Ptuj Milan Šeruga prvak za leto 1984 z novoletnim turnirjem so v SD MlP končali ciklus turnirjev za hitropoteznega prvaka. Na • zadnjem turnirju je sodelovalo 18 igralcev, vrst- ni red pa je bil naslednji: 1. Bohak, 15,5 točke; 2. Polajžar, 14 točk; 3. Kneževič, 13 točk; 4. Igor Iljaž, 12 točk; 5. — 8. Skarja, Cič, Majcenovič in Šeruga, 10,5 to- čke:, 9. — 10. Stefanec, Leon Iljaž; 11. Fijan, 7,5 točke, itd. Iz vrstnega reda je razvidno, da je premočno zmagal Bohak ^premagal je tudi Polajžarja), saj je remiziral le tri partije in je igral lahkotno kot v svojih najboljših časih. Polajžar verjetno ne more biti zadovoljen z drugim mestom, saj je bil edini mojster na turnirju. Nekoliko slabše sta igrala Cič in Seruga, saj je psihološki pritisk deloval na kvaliteto njunih partij, ker sta imela možnost, da v končnem seštevku osvojita lovoriko za leto 1984. Po trinajstih letih je na turnirju ponovno na- stopil Milan Fijan (bil je na začasnem delu v tujini), ki je bil svojčas član ekipe Ptuja. Dolga odsotnost se mu pozna, saj je pristal na II. me- stu in bo potreboval nekaj časa, da se vrne v formo in ponovno okrepi ptujsko moštva. V^si udeleženci novoletnega turnirja so prejeli praktične nagrade. Kot je že uvodoma omenje- no, je končan ciklus 15 hitropoteznih tekmo- vanj, od katerih se šteje za skupnega zmagoval- ca le 12 turnirjev (vsaki igralec se lahko odloči sam na katerih turnirjih bo sodeloval, oz. se mu v končnem seštevku tri najslabše uvrstitve odštejejo). Ob razglasitvi končnega vrstnega reda je predsednik društva Milan Knež.evič poudaril, da sta se čez vso sezono za prvo mesto v glavnem borila le Cič in Seruga, ki sta največ .sodelovala na turniriih in izkazala najboljšo formo. Q končnem zmagovalcu pa je odločal tudi zadnji turnir, kar pomeni, da je bil boj izenačen. Skozi vse leto je na turnirjih sodelovalo 39 ig- ralcev, kar kaže na popularnost hitropoteznih tekmovanj (vsak igralec ima 5 minut za celo partijo), končni vrstni red pa je naslednji: I. Seruga, 93.točk, (12 turnirjev), 2. Cič, 90 točk, (12 turnirjev), 3. Butolen, 75,5 točke, (12 tu- rnirjev), 4. Bohak, 62 točk, (7 turnirjev), 5. Kneževič, 61,5 točke, (8 turnirjev), 6. Igor Iljaž, 54,5 točke, (10 turnirjev), 7. Brglez, 38 točk, (4 turnirji) 8. Pernat, 35 točk, (5 turnirjev), 9. Majcenovič, 33 točk (6 turnirjev), 10. Benkovič, 28 točk, (7 turnirjev), itd. V boj za vrh bi lahko posegla predvsem Bohak, ki je odigral 7 turnir- jev in Brglez, ki pa je moral v JNA. Prvi trije igralci so prejeli medalje in čestitke vseh prisotnih. Zanimivo je pogledati dosedanje uvrstitve treh najboljših v desetih letih: 1974— 1. Bohak, 2. Seruga, 3. Polajžar 1975 — 1. Polajžar, 2. Seruga, 3. Habjanič 1976— 1. Hab anič, 2. Bohak, 3. Cič 19/7 — 1. Seruga, 1. Kneževič, 3. Bohak 1978 — in 1979 ni bilo rednih turnirjev 1980 — 1. Seruga, 2. Bohak, 3. Kneževič 1981 — 1. Bohak, 2 Seruga, 3. Dajnko 1982 — 1. Bohak, 2. Seruga, 3. Brglez 1983 — 1. Bohak, 2. Cič, 3. Butolen 1984 — 1. Seruga, 2. Cič, 3. Butolen Ptujski šahisti so se odločili, da bodo po enakem sistemu igrali turnirje tudi v jubilejnem letu (društvo praznuje letos 50-letnico) s to raz- liko, da bodo v bodoče upoštevali pravilnik FI- DE (do sedaj so upoštevali pravilnik SZS). To- rej, ljubitelji hitropoteznega šaha — sodelujte! M. Z. TEDNIK — 17. januar 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Tokrat solidna udeležba Prejšnji četrtek so se na deveti seji skupščine sestali delegati obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Gre z.a sejo, ki so jo nameravali izvesti 27. decembra, vendar takrat, bilo je to nekaj dni pred novoletnimi prazniki in praznovanji, zbor uporabnikov, torej delegati iz združenega dela in krajevnih skupnosti, ni bil sklepčen. V drugo je torej šlo. Tako se je seje v zboru uporabnikov udeležilo 26 od 42, v zboru izvajalcev pa 10 delegatov od 16 delegatskih mest. V uvodu so brez razprave potrdili finančno realizacijo skupnosti v lanskih devetih mesecih in rebalans lanskega finančnega načrta. Tega je nekaj čez dva milijona dinarjev, precejšen del pa bo namenjen za dejavnost. Razliko, oziroma dodatna sredstva bodo osnovne telesnokulturne organizacije prejele na osnovi razdelitve zveze telesnokulturnih organizacij. Pri obravnavi osnutka programa in višine prispevne stopnje za letos smo slišali mnenje, da z dvigom prispevne stopnje, z 0,23 na 0,29 odstotka ob bruto osebnih dohodkov zaposlenih, sicer izboljšujemo odnos do tega področja družbenih dejavnosti, vendar pa bomo z višino prispevne stopnje še vedno v zaostanku za drugimi občinami v Sloveniji. Razliko v višini bomo iiamreč namenili za pokrivanje dela stroškov za vzdrževanje bodoče telovadnice pri sred- nješolskem centru. Prvi koraki k boljšemu vrednotenju telesne kulture so torej tu, upajmo, da bo v prihodnjih letih še bolje. Na seji so se tudi dogovorili, da sta analiza stanja v telesni kulturi in osnutek razvojnih možnosti v javni razpravi do zadnjega marca. Pripombe-in predloge pa sprejema svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela telesnokulturne skupnosti. 1. k. V rokometu se že pripravljajo s pripravami na drugi del tekmovalne sezone je že začel ženski del v roko- metnem klubu Drava. Trener članic Milan Baklan je pred tednom s pomočjo ostalih trenerjev in strokovnih delavcev najprej opravil testiranje, drugi del po- čitnic pa bo izkoristili za vsakodnevno vadbo. Članska ekipa bo namreč še bolj pomlajena in le dobro pripravljena lahko ubrani prvo mesto v vzhodni skupini druge republiške lige, ki gaje osvojila v jesenskem delu. Sčasoma bodo s pripra- vami začele tudi druge ekipe, čeprav občasne vadbe v telovadnici Mladika niso prekinili. Klub bo poskusil okrepiti tudi igralski kader, zlasti obe pionirski vrsti. Zato vabijo vse mlade, ki bi se radi poskusili v rokometu, da se jim podružijo. Razpored treningov vseh ekip je objavljen na razporedu terminov v športni dvorani Mladika. 1. k. Plavalni tečaji za osnovne šole Plavalni klub Ptujske toplice je v zadnjem času močno razgibal svojo dejav- nost. Za to so poskrbeli njegovi člani, teh je trenutno 40. V začetku šolskega leta 1984/85 so pričeli s plavalnimi tečaji. Doslej je splavalo 300 učencev ptujskih osnovnih šol. V času počitnic pa se jim bo pridružilo še dodatnih 200. V prvem tednu — to je od 14. januarja do 18. januarja — se-bodo učili plavati učenci iz Juršinc in OS Franc Osojnik, v drugem tednu pa z Destrnika in Ivana Spolenjaka iz Ptuja. Ob koncu lanskega leta so zabeležili nekaj spodbudnih rezultatov. Tako je na republiškem plavalnem mnogoboju, kije bil v Mariboru sodelovalo 10 plavalcev ptujskega plavalnega kluba. Dosegli so solidne rezultate, najbolje pase je odrezala Saša Aracki. ki je bila četrta. Sodelovalo je 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. MG Občni zbori strelskih družin v začetku tega leta se vsepovsod vrstijo občni zbori raznih društev in organizacij, prav tako pa pregledujejo svoje uspešno udejstvovanje tudi strelci. V vseh družinah bi morali biti do 15. t. m. izvedeni občni zbori in poročila poslana na Občinsko strelsko zvezo Ptuj. Prva občna zbora so izvedh v strelskih družinah Trnovska vas in Polenšak, na njih pregledali dosedanje delo in uspehe ter seveda probleme s katerimi se srečuj*"]©. Eden največjih problemov je nabava kakovos- tnega orožja, ki ga prav v oddaljenih družinah najbolj primanjkuje. Na teh občnih zborih so strelce pozdravili predstavniki Občinske strelske zveze Ptuj ter najzas- lužnejšim strelcem podelili značke odličnega in dobrega strelca. Občinska strelska zveza pa se zavezuje, da bo tem družinam pomagala kolikor bo v njenih močeh. ZB Judoist Filip Leščak športnik leta 1984 v petek, 11. januarja je bila v Slovenski Bistrici slavnostna skup- ščina Zveze telesnokuhurnih orga^ nizacij pbčine, na kateri so se ob začetku'"7 minuto molka spomnili enega najvidnejših športno rekrea- tivnih delavcev občine in ravnatelja ? osnovne šole Veljko Vlahovič na < Črešnjevcu, Srečka Rajha, ki je j umrl v prvih dneh letošnjega leta. Delegati skupščine so v uvodu ocenili dosežke na tem področju in poudarili, da so bili zelo spodbudni tako na področju rekreativne kot tudi vrhunske in tekmovalne dejav- nosti. Sprejeli so nekatere osnovne smernice razvoja telesne kulture v bistriški občini. Kot osnovni cilj so si postavili zagotovitev Se večje množičnosti, novih vaditeljev in tudi dvig kakovosti dela na posa- meznih področjih. Zagotoviti pa bo potrebno tudi večje število potreb- nih objektov, tako zaprtih kot tudi objektov v naravnem okolju. Osrednji dogodek skupščine pa je bila proglasitev najboljšega športnika občine, izbira najboljše športne ekipe, šolskega športnega društva in posameznikov za leto 1984. Ze drugič zapored je naslov naj- bolišeaa ŠDortnika občine Sloven- ska Bistrica osvojil judoist Filip Le- ščak, član J K IMPOL. Takoj za njim so se uvrstili judoisti Franc Očko, Prepelic, Arbajter, Leskovar in Spes, alpinist Franček Knez, od- bojkar Nedeljko Mijovič, strelec Kari Vidmar, košarkar Milan Bru- mec in šahist Marko Podvršnik. Tudi letos je bil med ekipami najboljši judo klub IMPOL. Za njo pa so se uvrstili Alpinističnar odpra- va v Himalajo, ki so jo sestavljali člani AO PD IMPOL, odbojkarski klub Granit in strelska sekcija DTV Partizan Zg. Polskava. Najuspešnejši šolski športni dru- štvi za leto 1984 sta S§D Bogdan Kranjc osnovne šole Poljčane in SSD Trim osnovne šole Minka Na- mestnik-Sonja iz Slovenske Bistri- ce. Za najuspešnejše športne delavce v letu 1984 so bili proglašeni: — za področje juda Danilo Utenkar — za področje nogometa Štefan Romih — za področje košarke Leon Galun in — za področje smučanja Franc Florjančič. Letošnja Bloudkova priznanja so sprejeli: zlato značko Mirko Skrbiš iz Poljčan, srebrno značko pa ju- doist Janez Vidmajer JK IMPOL in Franc Sift OK Granit. Bronasto značko so sprejeli: Franc Kmetec, TVD Partizan, Črešnjevec, Slavko Dobnikar, JK IMPOL, Viktor Šlamberger, TVD Partizan Polj- čane in Milan Cvetko, DTV Parti- zan Zg. Polskava. * Viktor Horvat Filip Leščak. športnik ieta 1984 ob- čine Slovenska Bistrica je v pretek- lem letu dosegel 1. mesto na memo- rialu Pohorski bataljon, 3. mesto na Balkanskem prvenstvu, 1. mesto na odprtem prvenstvu Jugoslavije, 2. mesto na pokalu Nagaoka, S. na .olimpijskih igrah v Los Angelesuin 1. mesto na odprtem prvenstvu juda Italije. Je stalni član državne reprezentance. KK SLOV. GRADEC - KK PTUJ 107:92 (52:39) NEPRIČAKOVAN PORAZ Tokrat so ptujski košarkarji gostovali pri predzadnje uvrščeni ekipi in zasluženo izgubili s presenetljivo borbeno in učinkovito ekipo Slov. Gradca. Poraz ptujčanov je posledica neorganizirano- sti in neodgovornosti članov upravnega odbora, ki bi naj skrbeli za člansko ekipo. Drugače si te- ga ni mogoče razlagali, saj je na tekmo odpo- tovalo le 8 igralcev, brez trenerja. Ostali igralci so ostali doma, ker za več ni bilo prevoza. Premali izbor igralcev in igranje tekme brez trenerja je odločilno vplivalo na potek tekme, saj zaradi petih osebnih napak ni bilo več zame- njav. Na tekmo smo prispeli z veliko zamudo in neogreti začeli z igro, posledica tega je bila vod- stvo Slovenj Gradca v 12. minuti za 21 točk. Sele, ko so se igralci ogreli, smo do odmora razliko zmanjšali. V drugem polčasu smo začeli zelo agresivno in v 13. min. povedli 81:80 ter nadoknadili vso prednost domačinov. V tem trenutku sta morala iz igre Vučinič in Cabrijan, zaradi 5 osebnih na- pak. S tem smo izgubili ritem in tudi tekmo. Premali izbor visokih igralcev (ti so ostali do- ma) je bil odločilen, saj so predvsem visoki igralci Slovenj Gradca polnili koš Ptuja. Kljub porazu igralci Ptuja še naprej držijo 2. mesto v vzhodni II. republiški ligi. Nerazumljiv pa je predvsem odnos nekaterih članov uprav- nega odbora, ki prepuščajo igralcem nazadnje tudi organizacijo prevozov. Igralci upamo, da se bodo nesoglasja okrog članske ekipe čimprej rešila in se ne bodo več tekme izgubljale zaradi neorganiziranosti in po- sameznih neodgovornih članov upravnega od- bora. Za KK Ptuj so bili uspešni: Filipič 11, DamiS 21, Marčič 23, Cobelj 17, Cabrijan 6, Vučinič 17, igrala sta še Habjanič in Purič. Naslednja tekma je v soboto v Ptuju ob 18. uri s Koroško. V imenu igralcev KK Ptuj Zlatko Marčič Pedagogi uspešno izvaiajo proiii am Zelo aktivno društvo pedagogov telesne kul- ture ptujske občine je že izvedlo prvo akcijo iz »lograma za letos. Pred dnevi so namreč na Pohorju pri Ruški koči kljub mrzlemu vremenu izvedli smučarski seminar, ki se ga je udeležilo 20 učiteljev telesne vzgoje iz osnovnih in sre- dnjih šol. Sicer pa so sredi decembra že izvedli tudi redno letno skupščino. Lanski program so dobro izpeljali, najpom.embnejše pa je, da se je društvo oziroma članstvo aktivno vključilo v te- lesnokulturno politiko in dogajanje v občini in tudi širše. Podelili so tudi nagrade najuspešnej- šim mentorjem šolskih športnih društev. Prejeli so jih Branko Turkuš, Ivan Cuš, Ljubo Gajzer, Heda Kreutz, Silva Fartek, Drago Skurjeni in Rado Ačimovič. Letos pa nameravajo že do poletja v tekmovanje vključiti prav vsa šolska športna društva v občini, na seminarjih pa po- zornost nameniti še atletiki, šolski telesni vzgoji in plavanju. Ob tem računajo tudi na nekoliko večjo širšo pomoč. Na letni konferenci so se še posebej zahvalili Tatjani Sirec, Branku Turkušu in Mikiju Prstecu za velik prispevek pri izvedbi programa dela. 1. k. Brazde vzdržljivosti že sedmič Kaj so pravzaprav Brazde vzdržljivosti, ver- jetno ni potrebno več posebej razlagati: postale so slog rekreativnega življenja, ki ni niti več naj- težja oblika celoletne dejavnosti, temveč pestra izbira nalog, ki so sezonsko obarvane. Vsak lah- ko najde nekaj zase; če ni vešč vseh športnih zvrsti, se pač malo potrudi in sodeluje na akciji zavoljo prijateljev in prijateljstva, ki je v vseh teh letih postalo eno temeljnih veznih členov. To ne dokazuje zgolj -aključna prireditev, na kateri se zbere skoraj tisoč kaveijcev in korenin, nepo- sredni dokaz so obiski na množičnih prireditvah, katerih srž so prav kandiddti za oba naslova. Ne gre torej zgolj za naslove, temveč — če smo ne- skromni za pravcato gibanje, ki ga tudi strokov- njaki (ne samo telesno kulturni) priporočajo. Kakšne so naloge? Brazde vzdržljivosti sestavlja pet športnih zvrsti, ki so sezonsko obarvane: smuški tek, atletski tek, kolesarjenje, plavanje in pohodni- štvo. Za vsako od naštetih nalog je več priložno- sti nastopanja, naslov korenina ali kaveljc pa do- bi vsak, ki v okviru norm zmore vsako od nalog. Pred leti smo — na predlog Dela — uvedli tudi malo priznanje, ki ga osvoji vsak, ki opravi vsaj štiri naloge ali pa vseh pet, pa v nobeni ni izpol- nil norme. Norme 1. smuški tek: ženske 25 km, moški 42 (ali 2 X 25 km). Progo je potrebno preteči v času, ki ni slabši od dvakratnega časa zmagovalca. Izbrali smo 10 prireditev: Cerklje, Ravne na Koroškem, Duplje, Bloke, Kočevje, Črni vrh. Kranjska go- ra, Pungart-Areh, Pokljuka in Rogla. 2. atletski tek: ženske 10 km, moški 21 km — uspešni so vsi, ki za zmagovalcem ne bodo za- ostali več kot 70 Prireditev je sedem: Ra- denci, Partizanska Ljubljana, Kostanjevica ob Krki, Mirna peč. Črna na Koroškem, Bovec, Kranj. 3. kolesarjenje: ženske 75 km, moški 150 km s povprečno hitrostjo 20 km/h. Trem standard- nim — okrog Pohorja, Franji in Hrastju, smo dodali še maraton v Novi Gorici. 4. plavanje: za ženske in moške 2 km v 70 minutah. Osrednja prireditev bo na Bledu 11.8. 1985, rezervna termina pa v Mariboru in Lju- bljani. 5. planinarjenje: načrtovanih je 12 planin- skih tur, ki so daljše od 8 ur. Vodili jih bodo ka- veljci sami. Kako se prijavite? Izpolnite prijavnico, ki ste si jo izrezali iz svojega časopisa in jo pošljite na naslov: Anica Korošec, Dvorje 46, 64 207 Cerklje na Gorenj- skem, najkasneje do 25. januarja 1985. Zraven priložite še 200,00 dinarjev, za katere boste dobi- li knjižico za vpisovanje dosežkov, kartončke za obveščanje organizacijskega odbora, seznam vseh udeležencev akcije, ob koncu akcije pa še značko, obesek in priznanje. Izpolnjeno knjižico s kartončki pošljite najkasneje do 31. 10. 1985 na naslov: Marjan Lah, uredništvo TK oddaj, RTV, M. Pijada 10, Ljubljana. REKREACIJA V JANUARJU Za nami je ostalo spet leto, dolge ah kratko — kakor za koga. To le- to nam je prineslo nove izkuš- nje na najrazličnejših področjih, seveda pa ni manjkalo tudi razočaranj, ki pa si jih želimo čim manj. Na športnem področju je za nami uspešno olimpijsko le- to, kajti po dolgem času so igre, zimske in letne prinesle v blagajne lepe denarce. Vendar na tem ne hi smeli ostati temveč ponudbo v letu 1985 popestrili te. storiti vse, da ne bomo životarili na lovorikih prejšnjega leta. V novem letu iia ne smemo poza- bili ludi na našo rekreacijo in šport ter pridobivali nove moči za nove uspehe. Bclj kot marsikatero drugo delo terja šolanje, šolsko umsko delo razvijajočega se organizma občasn* daljše ali kraj- še odmore. Med najpomembnejši- mi daljšimi počitnicami so zimske. Tem počitnicam v nekaterih zahodnih državah dajejo velik po- men. Postavljene so približno na polovico šolskega leta, v mrzli januar, ko popestrijo prosti čas mraz, .sneg in led. Mlade je zato treba že zgodaj seznanili z vešči- nami zimskih športov, ki so jim lahko zvesti v.se življenje. Smuča- nje na lepo pripravljenih smuči-, ščih, ob žičnicah, šolski tečaji v slabših, ne prav medenih okolišči- nah, preprosta romantika smučar- skih koč, veseli večeri šole v na- ravi, poskusi s smučarskim te- kom, drsanje na zaledenelih povr- šinah ali pravih drsališčih, poigra- vanje s hokejskim ploščkom, sankanje — vse to sodi v počitniški januar, v dneve, ko naj bi šolarji, dijaki, učenci in študentje nabrali novih moči, telesnih in duševnih, za drugi semester. Seveda pa rekreacija ni namenje- na le šolarjem, dijakom, učencem in študentom, temveč vsem, ki smo pripravljeni odreči vsakdanjim skrbem se iz stanovanja podati v naravo in pri tem sprostiti pozabiti na mestni vrvež. ZB 10-ZA RAZVEDRILO 17. januar 1985 — |^ TEDNIK ~ ^ J^nu^r 1 OGLASI IN OBJAVE —11 JANEZ GAUBE iZ KIDRIČEVEGA UČENEC LETALSKE ŠOLE V MOSTARJUJ BODOČI VOJAŠKI PILOT Janez Gaube iz Kidričevega je eden tistih mladih iz ptujslce občine, ki so se odločili po končani osnovni §oli za vojaško šolo in s tem za bodoči vojaški poklic. Je učenec tretjega letnika vojaške srednje splošne letalske šole Maršal Tito v Mostarju. Sredi prejšnjega tedna je obiskal, med zimskimi počitnicami, oddelek za ljudsko obrambo v Ptuju in učence osmih razredov osnovne šole v Dornavi. Skupaj z names- tnikom načelnika občinskega oddelka za ljudsko obrambo Francem Predikako je seznanil mlade s pogoji vojaškega šolanja, s poudarkom na letalski šoli v Mostarju. Mladi so mu pazljivo prisluhnili: »Sinje višave so me mikale že od otroških let dalje, zato sem se tudi odločil za vojaško letalsko šolo. Najbolj sem se bal zdrav- niškega pregleda, ki je za to šolo izredno temeljit in strog. Sloje in tudi sprejemni izpit mi ni delal težav. Prvih štirinajst dni šolskega leta smo preživeli na morju, kjer smo se dodobra spoznali med se- boj, se dobro naučili plavati in se imeU nasploh zelo lepo. Vse kar rabim za življenje in delo v šoli, imamo zastonj. Dobimo tudi mesečno žepnino. Moja prva in edina naloga je učenje. Opravil sem že izpit za jadralnega letalca, letos pa se bom pričel uriti na motornem letalu Utva. Tudi prve padalske skoke bom opravil v tem šoLskem letu.« In kam po srednji letalski šoli? »Najprej na letalsko akademijo v Zadar kjer bi se rad usposobil za pilota nadzvočnega vojaškega lovca. To je moj veliki cilj in upam, da ga bom dosegel. Se bolj kot od učenja, kjer dosegam prav dober ali odličen uspeh, je vse odvisno od zdravstvenega stanja, ki mora biti pri pilotih brezhibno. Doslej mi ni bilo še nikoli žal, da sem se odločil za to šolo in bodoči letalski poklic. Vabim mlade, naj se v večjem številu odločajo za vojaške šole,« je med drugim po- vedal simpatični bodoči pilot Ja- nez Gaube. JOS Janez Gaube med učenci osnovne šole v Dornavi Uporabniki vode pozor! 1 Iz temeljne organizacije vodovod m kanalizacija, KGP Ptuj opozariajo vse uporabnike vode, naj zaščitijo vodomere pred hudim' mrazom, saj so v minulem tednu zabeležili kar 165 okvar zaradi zamr. znitve. Vodomere lahko zaščitijo s tekstilom ah papirjem pa tudi j ostalimi izolacijskimi materiali. Vse tiste, ki so že ugotovih okvare vodomerih, pa tega .še niso prijavili na KGP, opozarjajo, da zamenjav« vodomerov ne smejo opraviti sami, ampak le odgovorni vodovodarji ij KGP. Stroški zamenjave so od 3.300 do 5.170 din, odvisno od vehkosti vodomera, saj v ceno vračunajo stari — pokvarjen vodomer. . Za 10152 šolarjev le devet ] strokovnih delavcev I v osnovnih šolah ptujske občine je zaposlenih 472 učiteljev, žal pa med njimi le malo strokovnih delavcev kot so sociologi, psihologi in socialni delavci. Na skupno 8012 osnovnošolcev bi lahico imen 29' strokovnih delavcev ah skoraj deset popolnih skupin, ena taka skupina je predvidena na 800 učencev. To pa bi pomenilo veUko več pomoči staršem in tistim učencem, ki imajo probleme z učenjem, razne govorne in vzgojne težave. Tako ustanovljena strokovna služba bi lahko na območju občine organizirala tudi neke vrste vzgojne posvetovalnice za pomoč staršem ob vzgojnih problemih in pri individualnem obravna- vanju otrok. Naložbe v te kadre nam ne bo smelo biti žal, saj ima lahko sleherno zanemarjanje mladostnika ali nepravilno obravnavanje velike posledice za starše, družbo kot celoto, da o učenčevi osebnosti niti ne govorimo. m Zlati par Lampret iz Zg. Sveče v soboto, 12. januarja je bila na matičnem uradu v Ptuju slovesnost ob razglasitvi za zlatoporočenca. Po 50 letih skupnega življenja sta po- novno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj SIMON in MATILDA LAMPRET iz Zg. Sveče 7, KS Stoperce. Danes 71-letni Simon je bil dolga leta delavec v Tovarni strojil Majšperk, dve leti mlajša Matilda pa je doma gospodinjila in obdelovala manjše po- sestvo. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, danes pa ju razveseljuje tudi že 13 vnukov. d Simon in Matilda Lampret v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Ludvik Kotat - novi odgovorni urednil( V letu 1985 smo pri našem za- vodu stopili s kadrovsko pre- membo pri odgovornem uredni- ku za radio in Tednik. Predsed- stvo Občinske konference SZDL Ptuj je za novega odgovornega urednika imenovalo dosedanjega novinarja našeea zavoda Ludvika Kotarja. Ob tem je izrazilo za- hvalo za dolgoletno urednikova- nje, požrtvovalno in odgovorno delo pri kreiranju radijskega programa in vsebine časopisa Francu Fideršku. Franc Fideršek je postal odgovorni urednik ptujskega ra- dia aprila 1964, torej je med tisti- mi, ki so domala od začetkov oddajanja naše radijske postaje zraven pri obveščanju javnosti preko ptujskih radijskih valov. Takrat je to delo opravljal volon- tersko, saj je bil delavec na Občinskem komiteju ZKS Ptuj. Leta 1976je postal tudi odgovorni urednik Tednika, po združitvi obeh medijev v Z:avod Radio Tednik Ptuj pa tako delavec na- šega zavoda. Delo odeovorneea urednika ie javno delo. ki ga vsakodnevno ocenjujejo radijski poslušalci in bralci časopisa. Je vsakodnevna borba s časom, prizadetimi bralci in poslušalci ter delo konstruk- tivne kritičrie presoje pojavov in dogodkov. Tudi delavci Radia in Tednika se Francu Fideršku zah- valjujemo za dosledno opravlja- nje svojega dela in za njegov pri- spevek pri razvoju sredstev obvečanja. Obenem žehmo uspešno delo novemu odgovor- nemu uredniku Ludviku Kotarju, ki je tudi doslej čestokrat na- domeščal odgovornega urednika in s svojim vestnim delom doka- zal, da bo nove delovne obveznosti opravljal dosledno, odgovorno in uspešno. Kot novinarje pokrival področje industrije in ^orfa ter je družbeno aktiven v Zvezi tele- snokulturnih organizacij ptujske občine, v Zvezi rezervnih vojaških starešin in v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skup- nosti in občini. F. Lačen Franc Fideršek pri prebu-anju rokopisov Ludvik Kotar Krmljenju divjadi posvečajo vso skrb Prizadevni člani LD Ptuj v teh zimskih dneh pridno obiskujejo svoja krmišča in prinašajo hrano divjadi, ki jo v teh mrzlih dnevih še znatneje potrebuje. Vsa krmišča v svojem lovišču si člani zelene bratovščine uredijo in popravijo že v jeseni, da v zimskem času nimajo nobenih težav, kam bi odlagali hrano za divjad. . Pri krmljenju pa so lovcem LD Ptuj v veHko pomoč tudi njihovi družinski člani, ki radi pomagajo onemogli divjadi v teh zimskih dneh. Kot vse lovske družine pri nas se tudi lovci LD Ptuj zavedajo, da bogastvo naše lepe narave, v kateri so razne vrste divjadi, prinaša lovski družini in družbi precej deviz od odstrela ponujenega tujim lovcem. Vsekakor pa so lovci v lovskih družinah v zimskih dneh, ko pridno krmijo divjad v svojih loviščih, potrebni dodatne pomoči, ne samo gozdarjev in drugih ljubiteljev narave in divjadi. V večji meri jim bi lahko pomagali tudi učenci in dijaki. Z, N. Priprave na 28. YU Aerorallv Člani predsedstva Aerokluba Ptuj so v četrtek. 10. januarja med drugim namenili največ besed pripravam na 28. jugoslovanski Aerorally. tradico- nalno zvezno tekmovanje jugoslovan- skih motornih pilotov za pokal Mar- šala Tita. ki bo letos 14., 15. in 16. junija. Zaključek letošnjega Aerorall- ja bo v nedeljo. 16. junija na sveča- nosti, ki bo združena z velil.im letal- skim mitingom na letališču v Moš- kanjcih. V ta namen so imenovali fK)- seben pripravljani odbor, ki ga vodi predsednik ZLOS. Alojz Gojčič. Razen lega so člani predsedstva Aerokluba Ptuj sprejeli tudi sklep o sklicu volilne skupščine Aerokluba, ki bo v petek. 1. februarja, na njej pa bo kot gost sodeloval tudi predsednik predsedstva SR Slovenije, France Po- pit. — OM Vabilo za ogled gledaliških predstav Dnevi pred slovenskim kulturnim praznikom bodo tudi v ptujski občini dokaj bogati, to pot predvsem z gledališkimi predstavami. V torek so se mladim gledalcem drugič predstavili člani gledališča — skupina Stopinje s Hišo Alenke Goljevšček, v soboto ob 18. uri bo srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev v ptujskem gledališču. 28. ja- nuarja si bomo lahko ogledali še izredno uspelo predsta- vitev našega rojaka, igralca Zlatka Sugmana z monodramo Fraklova vrnitev. Za konec meseca. 31. januarja pa se nam obeta še en gledališki dogodek. To pot srečanie s Slovenskim ljudskim gledališčem iz Celja, ki se skupaj s Cankarjevim domom predstavlja z delom Milana Jesiha Pravopisna komisija v režiji Zvoneta Sedlbauerja. Predstava bo ob 16. un za mladinski abonma in izven, večerna — ob 19. uri in 30 minut pa za odrasli abonma in izven. ČRNA KRONIKA Ce smo pred tednom dni zapisali, da smo na področju prometne varnosti pričeli novo leto 1985 precej obetavno, potem lahko sedaj dodamo še spodbudnejše besede. V tednu od 7. do vključno 14. januarja so miličniki postaje milice Ptuj oddelkov posredovali v nekaj manjših nesrečah z materialno škodo. Na srečo pa tudi tokrat ni bilo telesnih poškodb, kar je za slabe vozne razmere v zimskem času zares presenetljivo, seveda si želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje, kljub temu pa ponovno opozarjamo voznike na skrajno previdno vožnjo, kajti ceste so kljub posipavanju in pluženju še delno zasnežene! PRISILNO KOPANJE V DRAVI Do nenavadne prometne ne- sreče je prišlo v sredo, 9. januarja ob 18.10 na lokalni cesti ob odvodnem kanalu HE Zlatohčje. Voznik osebnega vozila Feliks Gojkovič iz Ptuja je peljal po omenjeni cesti iz smeri Hajdoš proti Ptuju. Kakih 200 m od Ptujskih toplic gaje zaradi okvare na krmilnem sistemu vozila za- neslo v levo, zaradi cesarje zape- ljal čez rob kanala v ledeno mrzlo Dravo. V vozilu sta bila še vozni- kov sin S. G. in sopotnik Stanko ZupaničizGubčeve 13. Vsi trije so se uspeli pravočasno rešiti iz vo- zila in priplavati do obrežja, vo- zilo pa je potonilo. Pozneje so ga uspeli izvleči ptujski gasilci. Med nesrečo sta iz vozila izpadli tudi dve lovski puški, ki sta jih lastnika sama potegnila iz vode. Daje bilo omenjeno prisilno kopanje pri minus 17 stopinj Celzija skrajno neprijetno, tega verjetno ni treba posebej poudarjati. V poročilu X)staje milice žal ni napi.sano, cakšne posledice so staknili po- tniki v vozilu. Kljub vsemu pa lahko rečemo: presneta sreča v nesreči. Nobeden v vozilu namreč ni bil privezan z varnostnim pa- som. - OM osebna kronika RODILE SO: Minka Korez, Žetale 86 — deklico; Milica Svenšek, Gerečja vas 43 — Matejo; Majda Svenšek, Kajuhova 1, Kidričevo — dečka; Ana Rozman, Hum 27 — dekhco; Slavica Horvat, Grabe 34 — Boža; Darja Sori, Skorba 59 — Miha; Danica Stebih, Podgorci 57 — deklico; Marjeta Smolinger, Str- mec 26 — Boštjana; Jožica Knechtl, Zakl 35 "— Karmen; Marija Divjak, Stojnci 129 — dečka; Marjeta Krajnc, Sp. Duplek — Petro; Breda Kovačič, Cesta kurirjev NOV 38 — Doris; Zinka Reven, Placar 37 — Mojco; Bojana Sitzenfrei,. Nova vas 21 — dečka; Božena Banfič, Ormož, Skolibrova 13 — deklico; Silvestra Kelenc, Stojnci 6 — deklico; Kati- ca Hajšek, Bukovci 37 — Doris; Milena Lamberger, Dragonja vas 28 — Heleno; Vesna Petrovič-Jau- šovec. Dolga lesa 11, Ormož — Aleksandra; Vera Florjančič, Miklošičeva 6 — Klaro. POROKA: Andrej Vidovič, Velika Varnica 125 in Lidija Prime, Belšakova 45. UMRLI SO: Marija Rašl, Zabjak 27, roj. 1912, umrla 31. dec. 1984; Zeljko Krulc, Zg. Gruškovje2, roj. 1935, umrl 3. jan. 1985; Frančiška Cobelj, Zagorci 71, roj. 1894, umrla 9. jan. 1985; Ivan Medik, Zasavci 21, roj. 1903, umrl 5. jan. 1985; Franc Leber, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 1909, umrl 9. jan. 1985; Elizabeta Vasa, Zg. Polskava n. b., roj. 1913, umrla 10. jan. 1985; Janez Bohinec, Plešivica 12, Ormož, roj. 1924, umrl 12. jan. 1985; Štefanija Potočnik, Žetale 50, roj. 1913, umrla'l2. jan. 1985; Franc Cizeri, Mezgovci 56, roj. 1913, umrl 12. jan. 1985. TE0NIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsl - Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna na- ročnina .^naša 1000 dinarjev, za tujino 1700 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju pro- izvodov in storitev v prometu j0 TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občili Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 -0778 Leto: xxii Ptuj, dne 17. januarja 1985 številka: 2 VSEBINA: SKUPŠČINA občini; ORMOŽ 5. Odlok o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovolje- vanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v občinski zdravstveni skupnosti Ormož IZVRŠNI SVKT SO ORMOŽ 6. Odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v občini' Ormož v letu 1984 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 7. Poslovnik o delu Skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in njenih organov KRAJEVNE SKUPNOSTI 8. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za so- financiranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1981— 1985 za i/gradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoper- 9. Poročilo o izidu referenduma za u>edbo krajevnega samoprispevka za so- financiranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1986— 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Sloper- ce 10. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjer<»čne- ga programa krajevne skupnosti v telih 1981 —1985 za i/gradnjo komunal- nih in drugih objektov na območju KS Stoperce M. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Podgorci o izidu referendu- ma za uvedbo krajevnega samoprispevka ijn območje KS Podgorci 12. Sklep o uvedbi samoprispevka/a sofinanciranje programa i/gradnje ko- munalnih in drugih objektov na območju KS Podgorci 13. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu, ki je bil v nedeljo, 6. januarja 1985 14. Skk?p o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje nalog i/ pro- grama srednjeročnega plana za obdobje 1985—1989 na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu 5. Po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (UradnilistSRS.št. 1/80) in po 2. točki 167.člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 4-38/74) je skup.ščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ormož na .seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o osnovah za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož l.člen Ta odlok v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za za- dovoljevanje skupnih potreb na področju druž- benih dejavnosti (Ur. 1. SRS. št. 33/80) določa osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se do- hodek ne ugotavlja, delavci zaposleni pri za- sebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje, združeni kmetje in občani določili ssamoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1981 — 1985 (Uradni ve'stnik občin Ormož in Ptuj. št. 7/81). Skupna prispevna stopnja znaša 12,18% in sicer: - iz BOD 0,94 %. — iz dohodka (na osnovi BOD) 11,24 %. 2. člen Za delavce, ki so odsotni zdela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni stopnji. Osnova za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov je osebni dohodek, izplačan kot akon- tacija osebnega dohodka za mesec pred mese- cem v katerem je nastala odsotnost z dela. 3. člen Za zagotovitev pravic delavcem na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (druga alineja 2. odstavka 220. člena zakona o delovnih razmerjih —Ur. 1. SRS. št. 24/83) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo tako, kot določa 1. odstavek 18. člena samo- upravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1981-1985. 4. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z do- mačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem raz- merju z domačo organizacijo, je osnova za pla- čevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko za- varovanje. 5. člen Delavci iz občine Ormož, ki delajo in so zdrav- stveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavaro- vanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Ormož. Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno varstvo svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki živijo z njimi v ormoški občini, tuji državljani študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru sami. če njihovi družinski člani niso zdravstveno za- varovani na kakršni drugi podlagi. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.620.— din mesečno za posameznega družin- skega člana. 6. člen Tuji državljani študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Maribor mimo zavoda SR Slovenije za mednarodno tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zavarovati sami. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.620 — din mesečno. 7. člen Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 17,82 % od ka- tastrskega dohodka negozdnih površin in do hodka iz gozda ter v znesku 4.320 — din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo. Za kmečke prevžitkarje. ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uži- valce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske m gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na za- varovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimV delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana za- varovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zem- ljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci prispevka 420.— dm mesečno. Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek kot je na podlagi zakona dolo- čen najnižji osebni dohodek delavca (zajamčeni OD), plačujejo za zagotavljanje socialne var- nosti v zvezi z zdravstvenim varstvom preko ustreznih organizacij (zavezancev) tudi prispe- vek iz bruto OD po veljavni stopnji 0,94 %. STRAN 6 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ ST. 2 , 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega za- varovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdrav- stveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 % od izplačanih dajatev pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavaro- vanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotov- ljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tu- jega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plaču- jejo prispevek sami. če ni z ratificiranimi med- narodnimi sporazumi določeno drugače. Prispevek znaša 1.620.— din mesečno. 9. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti). je enaka osnovi za po- kojninsko zavarovanje. 10. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski de- lavci, književniki, izumitelji, novinarji, preva- jalci znanstvenih in knjižnih del. glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti. plesalci, kolporterji tiska, špor- tniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhov- niki) in drugi občani plačujejo prispevek za zd- ravstveno varstvo od osnove, kije enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 11. člen Vse spremembe v zvezi z višino prispevne stopnje iz BOD in dohodka, ki bodo med letom objavljene v Ur. listu SRS. veljajo tudi za 3. odstavek 1. člena ter 2., 3., 4., 7. in 10. člen navedenega odloka. 12. člen Ta od lok začne velj ati osmi dan po objavi v Ur. vestniku občin Ptuj in Ormož, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Številka: 190^/1984 Ormož, dne 27. decembra 1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. 6. Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Or- mož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) 2. odst. 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, štev. 23/84) ter Dogovora o izhodiščih za določa- nje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je izvršni svet skupščine občine Ormož na 59. seji dne 26. 12. 1984 sprejel SPREMEMBO ODREDBE o višini cen ktTmunalnih storitev v občini Ormož v letu 1984 1. V 2. točki se v podtočki B spremeni cena vode lako, da glasi: 1. za gospodinjstvo po kub m3 29,00 din 2. za gospodinjstvo po kub m3 34,00 2. t-redlagana cena vode iz 1. točke spremembe odredbe se uporablja od 1. 1. 1985. 3. Ta sprememba velja z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-9/«4 Datum: 26. 12. 1984 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja 1. r. 7. Na podlagi 38. člena Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni ves- tnik občin Ormož in Ptuj št. 7/84) je skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. decembra 1984 sprejela naslednji POSLOVNIK o delu skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in njenih organov. I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen Poslovnik o delu skupščine Samoupravne komunalne skiipnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupnosti) ureja delo in organizacijo skupščine, zborov skupščine in stalnih skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine in druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog skupnosti. 2. člen V primeru, da posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s tem poslovnikom, jih v primeru potrebe uredi skupščina s posebnim sklepom. 3. člen Delo skupščine je javno. Delo skupščine vodi in jo predstavlja njen predsednik. 4. člen Skupščina ima in uporablja okroglo štam- piljko z napisom: Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj Stampiljko hrani in uporablja skupna stro- kovna služba SIS materialne proizvodnje občine Ptuj. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI 5. člen Upoštevajoč interese in smernice delavcev in občanov, združenih v Samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupnost), določajo ustanovitelji skupnosti te- meljna stališča za delo svojih delegatov v skup- ščini skupnosti. 6. člen Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, zas- topa delegat stališča delegacije oziroma konfe- rence delegacij, ki ga je delegirala, upoštevajoč pri tem tudi splošne družbene interese in po- trebe. 7. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine in organov, v katere je izvoljen, ter kreativno sodelovati pri njihovem delu in odločanju. 8. člen Delegat, ki se ne more udeležiti seje skupščine, morq o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti de- legacijo oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se mora delegat, ki nadomešča delegata, nepo- sredno pred sejo izkazati s pooblastilom dele- gacije oziroma konference delegacij. 9. člen . Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij. 10. člen Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev na dnevni red seje skupščine, razpravljati o predlaganem dnevnem redu ter razpravljati in odločati o posameznih zadevah, ki so na dnevnem redu seje. Pri tem ima delegat na seji skupščine zlasti naslednje ptavice: — sporazumevati se z drugimi delegati o za- devah, ki .so na dnevnem redu seje. — predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje, — predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in do- polnitev, kot tudi zahtevati obvezno razlago teh aktov, — dajati pobude za dogovarjanje ali spo- razumevanje o zadevah s področja komunalne- ga gospodarstva, v katerem je udeležna skup- nost, — dajati pobude za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine o zadevah, ki so na dnevnem redu seje. , — dajati pobude za pripravo informacij o izvrševanju stali.šč, smernic in sklepov skupščine, — predlagati izvolitev, imenovanje in razre- šitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine. Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji. 11. člen Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, po- sameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali skupne strokovne .službe SIS materialne proizvodnje občine Ptuj. 12. člen Vprašanja delegatov morajo biti postavljena praviloma pismeno, lahko pa so postavljena tudi astno' med sejo pri točki dnevnega reda seje. namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. Ce je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno posreduje de- legatu takoj, sicer pa se da odgovor v roku 30 dni v pismeni obliki, najkasneje pa na naslednji seji. Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje ali dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zadnjo odloča skupščina. 13. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. O tem. katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, kije bilo dostavljeno skupščini z oznako »Uradna taj- nost« ali »Državna tajnost.« 14. člen Delegat mora obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki gaje delegirala, o sta- liščih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skup.ščine, kakor tudi o svojem delovanju pri dogovarjanju, usklajevanju in sprejemanju sta- lišč, mnenj in sklepov skupščine. URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ §T. 2 STRAN 7 lil. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PO- DROČJE I. Splošne določbe 15. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno odloča, če je na seji pri- sotna večina delegatov v zborih skupščine. Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih in — samostojno v posameznem zboru. 16. člen Delegati uporabnikov in izvajalcev v skup- ščini komunalne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov z večino glasov v naslednjih zadevah: — o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na območju občine Ptuj, — o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 17. člen Delegati obeh zborov skupščine enakopravno odločajo o zadevah: — o izvolitvi predsednika skupščine in nje- govega namestnika. — o sprejemanju samoupravnih splošnih ak- tov. —• so spolnjevanju srednjeročnega plana, — o sprejemanju letnega plana in letnega poročila, — o sprejemanju zaključnega računa, — o merilih za oblikovanje cen in o cenah posameznih komunalnih storitev oziroma pro- izvodov. — o programih razvoja in načrtih graditve komunalnih objektov in naprav. — o pogojih za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko ali drugo omrežje komupalnih objektov in naprav. — o pogojih in načinu opravljanja posamez- nih komunalnih storitev. — o kriterijih in merilih za prednostno zado- voljevanje potreb po komunalnih storitvah, — o osnovah in merilih za pridobivanje do- hodka komunalnih temeljnih organizacij. — drugih zadevah v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti. 18. člen Če odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi vsklajevalni postopek med zboroma v .skladu s statutom komunalne skupnosti. Če v vsklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo .soglasje o vpraSnju od katerega je bistveno odvisno delo komunalne skupnosti, začasno uredi to vprašanje občinska skupščina. 19. člen Delegati zbora uporabnikov samostojno odločajo: — o izvolitvi predsednika zbora uporabnikov, — o izvolitvi članov zbora uporabnikov v odbore skup.ščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov, — o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Zveze komunalnih skup- nosti Slovenije. 20. člen Delegati zbora izvajalcev smostojno odločajo: ~ o izvolitvi predsednika zbora izvajalcev, — o izvolitvi članov zbora izvajalcev v odbore skupščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora izvajalcev, — o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Zveze komunalne skupnosti Slovenije. 21. člen Po predhodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti odloča skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov o dodatnih fi- nančnih obveznostih ustanoviteljev, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skup- nosti. 22. člen Skupščina lahko sprejema veljavne sklepe in druge odločitve, če je na skupščini prisotnih več kot polovica delegatov vsakega zbora oziroma posameznega zbora. Odločitve o zadevah, o katerih odločajo de- legati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina dele- gatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se iz- vede vsklajevalni postopek, ki ga določa statut komunalne skupnosti. 23. člen Delovna telesa skupščine so: — odbori, ki jih sestavljajo delegati zborov .skupščine — komisije in druga delovna telesa, ki jih sestavljajo delavci uporabnikov in izvajalcev, 24. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine: Predsednik in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Predsednik skupščine opravlja predvsem na- slednje naloge: — zastopa in predstavlja komunalno skup- nost. — sklicuje sejo skupščine in predsedstvo skupščine ter jim predseduje, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da je delo komunalne skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi samoupravnimi akti te skupnosti. 25. člen Predsednik skupščine njegov namestnik skupno s predsednikom zborov skupščine in predsedniki odborov se dogovarjajo o sklicu sej in pripravljajo dnevne rede sej skupščine, obravnavajo gradivo za seje skupščine in za- vzemajo do njih svoja stališča, obhkujejo pred- loge sklepov skupščine, skrbijo za koordinacijo dela med zboroma in opravljajo druga opravila, ki so potrebna za uspešno delo skupščine. IV. SEJA SKUPŠČINE 1. Sklic seje 26. člen Skupno sejo obeh zborov skupščine skliče predsednik skupščine in ji predseduje. 27. člen Skupno sejo obeh zborov skupščine (v na- daljitjem besedilu: sejo skupščine) skhče pred- sednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene četrtine delegatov zbora uporab- nikov ali zbora izvajalcev, ali na pobudo skup- nega organa skupščine skupnosti. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva občinska skupščina aU njen izvršni svet ali občinska konferenca SZDL oziroma občinski svet ZSS. Predlagatelj sklica seje skupščine skupnosti mora zahtevi za sklic priložiti glradivo s pred- logom odločitve oziroma sklepa, zaradi katerega seje zahteval sklic seje. 28. člen Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje. Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam de- legacij najmanj 10 dni pred dnevom, določenim za sejo skupščine. Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje namanj 5 dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, po potrebi pa tudi predstavnikom sred- stevjavnega obveščanja, o čemer odloči ob sklicu predsednik skupščine. Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje tudi zapisnik prejšnje seje. 29. člen Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine tudi v krajšem roku. kot je dolo- čen v predhodnem členu tega poslovnika, če to po presoji predsednika skupščine narekujejo nujni razlogi. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti razlogi tak sklic posebej obrazloženi ob pričetku seje skupščine. 2. Potek seje 30. člen Sejo skupščine vodi predsednik skupščine. Če je predsenik skupščine odsoten ali zadržan, sejo vodi podpredsednik skupščine. Če je tudi pod- predsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo delegat, ki ga izvoli skupščina. 31. člen Predsednik skupščine vodi sejo skupščine ob pomoči predsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa pri vodenju seje sodeluje s predsednikom tudi predstavnik skupne strokovne službe SIS materialne proiz- vodnje občine Ptuj. 32. člen Predsednik skupščine ugotovi pred začetkom seje ali je skupščina ^lepčna. V primeru, da predsednik ugotovi, da skup- ščina ni sklepčna, sejo skupščine preloži. 33. člen Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika .skupščine ali na predlog delegata, pri čemer mora tak predlog delegata dobiti podporo najmanj 1/5 vseh delegatov vsakega zbora. Med sejo ni možno spreminjati ali dopolnje- vati dnevnega reda, pri čemer se sprememba vrstnega reda posameznih točk dnevnega reda ne šteje za spremembo dnevnega reda. Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov. 34. člen Na začetku seje se obravnava in odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje daje skupščini njen predsednik. Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje seje in k poročilu o izvršitvi sklepov. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik seje. 35. člen Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu. obravnava skupščina praviloma po sprejetem vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni * URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 2 točki pripravi poročevalec, ki ga določi pred-i sednik skupščine. j 36. člen i Po uvodni obrazložitvi se o ix)samezni točki j dnevnega reda prične razprava. Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati, I predsednik pa lahko dovoli razpravljati tudi' drugim udeležencem na seji oziroma povablje- \ nim predstavnikom DSP in DPO. ; Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o | vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko i dnevnega reda seje skupščine. ' 37. člen \ Na seji skupščine ne sme nihče začeti z raz-; pravljanjem. preden ne dobi besede od pred-i sednika skupščine. Razpravljalci se lahko pri-1 javljajo k razpravi do konca razprave. i Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne I moti med razpravo. j ■1 38. člen \ Predsednik daje delegatom vskupščini besedo > po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se ; prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se ; začne razprava o posamezni točki dnevnega reda , in dokler razprava traja. ; Ne glede na vrstni red prijav k razpravi lahko ; predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu I skupnega organa, ki je p>oročevalec za posa- i mezno točko dnevnega reda. | 39. člen • Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o ; kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, ^ dobi besedo takoj, ko jo zahteva. j Predsednik da po tej razpravi pojasnilo glede i kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če ' delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči \ skiipščina o vprašanju brez obravnave. \ Ce želi delegat v skupščini razpravljati, da bi \ popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso i točne in so povzročile potrebo po osebnem po- i jasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko začne j razpravo tisti, ki je povzročil zahtevo za popra- \ vek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru ; v svoji razpravi omejiti le na pojasnilo. 40. člen Če se delegat ne drži sprejetega dnevnega ' reda. ga predsednik opomni. Ce se delegat tudi ' po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu i predsednik vzame besedo. ; Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja, i O ugovoru odloči skupščina brez obravnave. j j 41. člen j Razprave delegatov v skupščini in drugih \ vabljenih udeležencev na seji niso časovno j omejene, razen če skupščina ne odloči drugače. \ Skupščina lahko na predlog predsednika ali j delegata skupščine ob podpori najmanj ene \ tretjine delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posamezni točki dnevnega reda in i koliko časa sme razpravljati posamezen raz- \ pravljalec. ' 42. člen \ Razpravljanje o posamezni zadevi s sprejete- ' ga dnevnega reda je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljencev za razpravo. Če predsednik meni, daje razprava povsem obrazložila posamezno zadevo, lahko predlaga skupščini sprejem odločitve o prekinitvi ali na- i daljevanju razprave. O predlogu predsednika j določa skupščina brez obravnave. j j 43. člen ! Predsednik skupščine lahko med sejo prekine i delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nada- I Ijevala. Predsednik prekine delo skupščine, če je po- trebno posvetovanje ali usklajevanje, če je po- i trebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi I odmora ali tudi v drugih primerih, če tako predlagajo delegati na seji. 44. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo. 3. Vzdrževanje reda na seji 45. člen Za vzdrževanje reda na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršjjev reda se smejo izreči naslednji ukrepi: — opomin — odvzem besede — odstranitev s seje 46. člen Op)omin se izreče delegatu v skupščini, ki razpravlja, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega drugemu razpravljalcu v besedo ali ki na drug način krši red na seji oziroma določbe tega poslovnika. 47. člen Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojo razpravo na seji krši red oziroma določbe tega poslovnika in je bil pred tem že dvakrat opominjen, naj spoštuje red oziroma določbe tega poslovnika. 48. člen Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine. 49. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v skup- ščini, ki ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji. ki na seji žali skupščino oziroma delegate ali. ki uporablja v svoji razpravi nedostojne izraze. 50. člen Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem brez obravnave. Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje. mora takoj zapustiti prostor, kjer poteka seja. 51. člen O odstranitvi iz prostora, kjer poteka seja. udeleženca, ki sicer ni delegat v skupščini, odloča predsednik skupščine. 52. člen Če predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji. odredi njeno preki- nitev. 53. člen Predsednik skupščine obvesti delegacijo ozi- roma konferenco delegacij o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede ali odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen. 4. Sprejemanje sklepov 54. člen Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega s strani skupnega organa skup- ščine in razprave delegatov na seji. 55. člen Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične gla- sovanje. O predlaganih spremembah in dopol- nitvah se predlagatelj takoj izjasni. Ce se pred- lagatelj s spremembami in dopolnitvami -^frinja. postanejo te sestavni del predloga, če pa.se z njimi ne strinja, odloči o tem skup.ščina z glaso- vanjem. Če je več predlogov za spremembe in dopolnitve, skupščina o njih glasuje po vrstnem redu tako. kot so bili predlagani. Spremembe in dopolnitve, ki jih sprejme skupščina, postanejo sestavni del predloga. 5. Glasovanje 56. člen Glasovanje v skupščini je praviloma javno. Skupščina lahko izjemoma določi, daje gla- sovanje tajno. 57. člen Delegati v skupščini glasujejo tako. da se iz- javijo za predlog, da se izjavijo proti predlogu, ali pa .se vzdržijo glasovanja. Glasuje se z dvigovanjem rok. 58. člen Glasovanje se opravi tako. da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in na koncu, ali se kdo vzdrži glasovanja. 59. člen Če skupščina določi, daje glasovanje tajno, se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje vse tri možnosti glasovanja tako. kot to velja za javno glasovanje. 60. člen Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna. 61. člen Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje obeh zborov, z ve- čino glasov vseh delegatov obeh zborov. 62. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi ugotov- ljenega izida razglasi, daje predlog, o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen. 6. Zapisnik 63. člen O delu skup.ščine se piše zapisnik. Zapisnik zajema glavne podatke o seji skup- ščine in sicer: — zaporedno številko seje. — čas in kraj seje. — navedbo predsednika skupščine oziroma predsedujočega in njegovo funkcijo. —- seznam prisotnih in odsotnih delegatov ter drugih udeležencev, — ugotovitev sklepčnosti, — dnevni red seje. — imena delegatov, ki so razpravljali in po- vzetek njihovih razprav. — sprejete sklepe. — izid glasovanja o posameznih sklepih. — delegatska vprašanja ter odgovore nanje, — čas končanja seje. Zapisnik podpišeta predsednik skupščine in zapisnikar. 64. člen Potek seje se lahko snema na magnetofonski trak. V primeru, da je potek seje posnet na mag- netofonski trak, gaje treba shraniti do potrditve zapisnika na naslednji seji skupščine. V. SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV 65. člen V zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 66. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po sklepu zborov ali po medsebojnem sporazumu njihova predsednika. STRAN 8. URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ §T. 2 STRAN 9 Skupno zasedanje vodi eden izmed obeli predsednikov zborov. 67. člen Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. V zapisnik .skupnega zasedanja se vpisuje potek skupnega zasedanja. 68. člen Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravna- vata, se lahko obravnavajo tudi na ločenih za- sedanjih zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se vpisuje potek ločenih sej. 69. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje. vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. VI. SEJA ZBORA 70. člen Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene četrtine delegatov v zboru. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skup.ščine. 71. člen Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po prejšnjem členu tega poslovnika moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno petino delegatov iz posameznega zbora ali pa predsednik skupščine. 72. člen Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje zbora gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora. 73. člen Zbor skupščine sklepa veljavno, če seji pri- sostvuje najmanj polovica delegatov zbora. Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov zbora. 74. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje. vzdrževanju reda na sejah, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine. VII. SEJE SKUPNEGA ORGANA SKUP- ŠČINE 75. člen Seje skupnega organa skupščine sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa, na pobudo predsednika skupščine ali predsednika posa- meznega zbora skupščine. 76. člen Če predsednik skupnega organa .skupščine ne skliče seje, ki bi jo po prejšnjem členu tega po- slovnika moral sklicati, jo lahko skličejo pred- sednik skupščine ali katerikoh izmed predsed- nikov obeh zborov skupščine. 77. člen Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skup- nega organa skupščine, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo ter predlog sklepa v zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa. 78. člen Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa .skupščine mora biti praviloma poslano najmanj sedem dni pred sejo. Če je seja skupnega organa skupščine sklicana v krajšem roku, kot je to določeno v predhodnem odstavku tega člena, mora to biti posebej obrazloženo v vabilu za sejo. 79. člen Skupni organ skupščine veljavno sklepa, če je na seji prisotna več kot polovica članov skupnega organa. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov skupnega organa. 80. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, vz- drževanju reda na .seji, sprejemanju sklepov, glasovanju ter zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa skupščine, razen določbe o vabilu, ker je to drugače urejeno v 78. členu tega poslovnika. VIII. SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV SKUPŠČINE 81. člen Seje občasnega skupnega organa sklicuje njegov predsednik na lastno pobudo, na pobudo članov občasnega skupnega organa, na pobudo predsednika skupščine, predsednika posamez- nega zbora .skupščine ali predsednika stalnega skupnega organa. 82. člen Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano članom organa najmanj pet dni pred sejo. IX. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 83. člen Skupščina sprejema delovni načrt za dobo enega leta. Podlaga delovnemu načrtu skupščine so na- loge, ki izhajajo iz zakona o komunalnih dejav- nostih, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komuna ne skupnosti občine Ptuj. samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta skupnosti in potreb in interesov ustanoviteljev skupnosti ter stališč družbeno- politične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine. Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogo- vorov in sporazumov, katerih udeleženec je skupnost. 84. člen Skupni organi skupščine uresničujejo delovni načrt skupščine in v ta namen lahko sprejemajo tudi svoje delovne načrte. X. KONČNE DOLOČBE 85. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi njegovo tolmačenje. 86. člen Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 87. člen Ta poslovnik se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 27. decembra, 1984 Predsednik .skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Anton Žagar 1. r. 8. Po 8. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list 23- 1465/55), daje volilna komisija krajevne skup- nosti Stoperce POROČI! O o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka /.a sofinanciranje srednjcročne"ia programa krajevne skupnosti \ letih 19X1 —19 <5 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov n;t območju KS Moperce, ki je hi! \ nedeljo dne 6/1- 1985 1. Zbor delovnih ljudi in krajanov je na predlog sveta krajevne skupnosti Stoperce dne 25/11-1984 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti v letu 1985 za i/gradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce. Sklep o ra/pisu referenduma je bil objavljen v 25. številki Uradnega Vestnika občin Ormož in Ptuj, dne 20. decembra 1984. 2. Volilna komisija kraje\ ne skupnosti Stoperce je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradi- va preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma izve- den v skladu z Zakonom o referendumu ter da ni bilo nepravilnosti," ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovi- la, da je izid glasovanja naslednji: — v glasovalne sezname je bilo vpisanih 525 glasovalcev, — glasovanja se je udeležilo 492 glasovalcev, od tega je glasovalo ,,ZA" uvedbo samoprispev- ka 361 glasovalcev, ,,PROTI" uvedbi samoprispevka je glasovalo 116 glasovalcev, — neveljavnih glasovnic je bilo 15. — glasovanja se ni udeležilo 17 glasovalcev (vzdržali), — odsotnost v tujini in JI A — 16 glasovalcev, ki se glasovanja niso udclc/ili in sc po /akonu o referendumu 21. člena ne štejejo med glasovalne upravičence. 4. Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 492 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo samoprispevka 361 glasovalcev ali 73,37 Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. list 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upiavičencev. Stoperce, 8/1-1985 Predsednik volilne komisije KS: Franc ADAM, I. r. 9. Po 8. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list 23-1465/77), daje volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce PORO ČI L O o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samo- prispevka "za sofinanciranje srednjeročnega pro- grama krajevne skupnosti v litih 1986—1990/a iz- gradnjo komunalnih in drii'.;ih objektov na ob- močju KS Stoperce, ki je bil v nedeljo, 6. 1. 1985 1. Zbor delovnih ljudi in krajanov je na predlog STRAN 10 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOZ IN PTUJ §T. 2 s\cui krajevne skupnosii Sioperce dne 25/11-1984 sprejel sklep o ra/pisu rclcrenduma /a u\cdbo kra- jev nciia samoprispevka za sofinanciranje srednje- ročnega programa razvoja krajevne skupnosti v lelih od 1986 do 1990 za izgradnjo komunalnih in drujiili cibjekiov na območju krajevne skupnosti Stoperce. Sklej) o ra/pisu referenduma je bil objavljen v 25. .številki Uradnega Vcstnika občin Ormož in Ptuj. dne 20. decembra 1984. 2. Volilna komisija krajevne skuj^nosti Stoperce jc na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gra- diva preverila /akonilosi referenduma in ugotovi- la, da je bil postopek /m i/vcdbo referenduma izve- den v skladu z Zakonom o referendumu ter da ni bilo nepravilnosii, ki bi lahko vplivale na izid gla- sovanja. 3. Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovi- la, da je izid glasovanja naslednji: — v glasovalne sezname je bilo vpisanih 525 glasovalcev, — glasovanja se je udeležilo 492 glasovalcev, od tega je glasovalo ,,ZA" uvedbo samoprispevka 381 glasovalcev, ,,PROTI" uvedbi samoprispevka je glasovalo 98 glasovalcev, — neveljavnih glasovnic je bito 13, — glasovanja se ni udeležilo 17 glasovalcev (vzdržali), — odsotnost v tujini in JLA— 16 glasovalcev, ki sc glasovanja niso udeležili in se po zakonu o referendumu 21. člena ne štejejo med glasovalce upravičence. 4. Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 492 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 381 glasovalcev ali 77,44 Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o refe- rendumu (Ur. list 23/77) ugotavlja, da je referen- dum /a uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stoperce za obdobje od 19H6do 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Stoperce, 8/1-1985 Predsednik volilne komisije KS Franc Adam, i. r. 10. Na podlagi 2. čl. zakona o samoprispevku (Ur. hst SR Slovenije 3/73 in 17/83) 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SR Slovenije št. 23/77), 36. člena Statuta krajevne skupnosti Stoperce in izida referenduma z dne 6/1-1985 je svet krajevne skupnosti Stoperce na svoji 15. redni seji, dne 8/1- 1985 sprejel S K L K P o nvfdbi krajevnega samoprispevka za sofinanci- ranji- sri'dnjiT«.čnega programa krajevne skupno- sti v lelih 1981—85 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce. 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendu- mu, dne 6/1-1985 se uvede samoprispevek v de- narju na območju krajevne skupnosti Stoperce, ki obsega naslednja naselja: 1. Stoperce, 2. Kupčinji vrh, 3. Grdina, 4. Dol pri Stopercah, 5. Zgornja Sveča. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo od 1. februar- ja 1985 do 31. decembra 1985. 3. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Stoperce, odnosno si bodo stalno prebi- vališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispe- vek. 4. člen Samoprispevek se v denarju uvede: — Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadome- stila po stopnji 1,5 "lo od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetij- ske dejavnosti po stopnji 5 % novega letnega kata- sterskega dohodka, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine, — za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 4.000,00 din let letno, — zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni sa- moprispevek za vsak vir posebej. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od voja- ških invalidnin, socialnih pomoči, rejnin, od otro- škega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu, regresov za stana- rino in od dohodkov za katere veljajo oprostitve po zakonu. 6. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanci- ranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — vzdrževanje krajevnih cest — zaključna dela na domu krajanov — zaključna dela pri adaptaciji mrliške vežice — modernizacija dela lokalnih cest Grdina in Kupčinji vrh ter krajevne ceste na pokopališče — sofinanciranje dejavnosti DPO in društev — sofinanciranje CZ, LO in NZ. 7. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in nado- mestil iz delovnega razmerja ter pokojnin obraču- nava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnin od izplačil in ga nakazuje na ra- čun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8233 krajevne skupnosii Stoperce. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualni- mi storitvami, odmerja in pobira Uprava za druž- bene prihodke skupščine občine Ptuj v imenu kra- jevne skupnosti Stoperce. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, naka- zujejo samoprispevek na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8238 krajevne skupnosti Stoperce ali na blagajni krajevne skupnosti Stoperce. 8. člen Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo sofi- nancirala z zbranimi sredstvi krajevnega samopri- spevka odgovarja Svet krajevne skupnosti, ki poroča o uporabi sredstev vsako leto na zborih krajanov in na seji skupščine krajevne skupnosti. Svet je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevne- ga samoprispevka strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden krajevni samoprispevek. 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obvez- nosti plačila v roku iz drugega in tretjega člena te- ga sklepa se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpi.sih za izterjavo prispevkov in davkov obča- nov. 10. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa, opravlja odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Stoper- ce, ki ob ugotovitvah poroča na zborih krajanov in sejah skupščine krajevne skupnosti. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj. Stoperce, 8/1-1985 Predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Galun, 1. r. 11. POROČILO volilne komisije Krajevne skupnosti Podgorci o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Podgorci, ki je bil v nedeljo 6.1. 1985 L Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Podgorci z dne 13. 12. 1984 razpi- san referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje KS in sicer za obdobje 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov. 2. Volilna komisija krajevne skupnosti Podgorci je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referen- duma in sam referendum izveden v skladu z z.a- konom o referendumu ter, da ni bilo nepravilno- sti, ki bi lahko vplivale na izid gla.sovanja. 3. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komi- sija ugotovila, da jc izid glasovanja naslednji: a) v glasovalni seznam jc bilo vpisanih 1183 glasovalcev; b) glasovanja se je udeležilo 1098 glasovalcev, od tega je glasovalo — ZA uvedbo krajevnega samoprispevka 721 glasovalcev, — PROTI uvedbi krajevnega samoprispevka 215 gla.sovalcev, — NEVELJAVNIH glasovnic je bilo 162; c) odsotnost v tujini in JLA 85, ki se glasova- nja niso udeležili in so po zakonu o referendumu (21. člen) ne štejejo med glasovalce upravičence 4. Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 1098 upravičenih glasoval- cev. Od tega je na referendumu glasovalo ,,ZA" uvedbo krajevnega samoprispevka 721 glasoval- cev ali 65.66 Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21 člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77 ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podgorci za ob- dobje od 1. 2. 1984 do 31. 1. 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Podgorci dne 6. 1. 1985 Tajnik volilne kom.: Majda Sladnjak i. r. Član: Atanko Ziher i. r. Predsednik volilne kom. Konrad Prejac i. r. URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ ST. 2 STRAN \ \ 12. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega iziavlia- nja (Uradni list SRS. št 23/77) in po 37. členu Statuta KS Podgorci je skupščina KS Podgorci na seji z dne 7. 1. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih ob- jektov na območju kraje>'ne skupnosti Podgorci. 1. y krajevni skupnosti Podgorci, se na oodlagi odločitve občanov na referendumu dne 6. 1. 1985 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uve- de v denarju za izvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Podgorci. 2. Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in si- cer od I. februarja 1985 do 31. januarja 1990. Program sedeli na 4 dele. 3. A. MODERNIZACIJA LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST: — cesta v Podgorcih — cesta v Cvetkovcih — cesta v Bresnici — cesta v Strjanci — Ritnierk — cesta v Osluševcih — fina prevleka v Cvetkovcih — adaptacija mrliške veže B. VZDRŽEVANJE OSTALIH MAKADAM- SKIH CEST: — navoz gramoza na vse krajevne ceste — vzdrževanje mostov in propustov — sofinanciranje autobusnih postaj Cvetkovci — OsluSevci — javna razsvetljave — telefonija C. FINANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI: — redno vzdrževanje KS — sofinanciranje SLO in DS — krajevni praznik — dotacije društvom (vzdrževanje domov) D. nerazporejena sredstva — 1000 din letno po gospodinjstvu za ureditev mrliške veže in pokopališča. 4. člen Investicijska vrednost A, B, in D programa iz 3. člena tega sklepa predvidoma znaša 19.800.000.- Din. 5. člen VIŠINA IN OSNOVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE NASLEDNJA: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 2 "/o od neto osebnega dohodka — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetij- stva po stopnji 6 % letno od novega katastrskega dohodka — za zavezance, ki imaio dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila po stopnji 2 "lo od osnove, ki je podlaga za odmero davka in prispevka po odbitku davka — zavezanci, ki prejemajo pokojnine, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop- nji 2 od izplačan pokojnine — za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku letno 5.000,- din — 1.000,- din letno po gospodinjstvu za uredi- tev mrliške veže in vzdrževanje pokopališča v Podgorcih — za zavezance, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih v tem členu plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Samoprispevek od osebnega dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojni- ne ob izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečno. Samoprispevek, ki ga plačuje občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri, izterja in nakazuje davčna uprava SO Ormož. Delavce zaposlene v tujini obvesti svet KS s posebnim dopisom o samoprispevku in ga le ti nakazujejo na žiro ra- čun krajevne skupnosti. 7. člen Svet krajevne skupnosti Podgorci je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem skle- pu. 8. člen Od zavezancev iz 5 alineje 5. člena tega sklepa, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, to je 30. junija tekočega leta, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov 9. člen Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uve- den. 10. člen Samoprisp)evka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter otroškega dodatka, pomoči za šola- nje in štipendije, vajeniških nagrad, regresa za stanarine, od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odloča- ti, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, oziroma v izjemnih primerih odloži plači- lo za določen čas, če bi se z izterjavo spravile v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 11. člen O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključno poročilo, ki se dosta i v obravnavo zborom občanov ter ju dokoMČno potrdi skupščina krajevne skupnosti. Morebitni višek dohodka samoprispevka navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge namene, naštete dejavnosti v krajevni skupnosti, po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož — in Ptuj, •uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje. Številka 7/85 Podgorci, dne 7. 1. 1985 PREDSEDNIK skupščine krajevne skupnosti PODGORCI Mirko Venta 1. r. 13. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti TOMAŽ PRI ORMOŽU, ki je bU v nedeljo, dne 6. 1. 1985 1. 14. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 36. člena^ statuta krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu in izi^da referenduma z dne 6. I. 1985 je skupščina kra- levne skupnosti Tomaž pri Ormožu na seji 9 1 1985 sprejela SKLKP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRL SPEVKA ZA SOFINANCIRAN.IE NALO(; IZ PROGRAMA SREDNJEROČNECJA PLA- NA ZA OBDOBJE 1985 — 1989 NA OBMOČ JU KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU. I. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendu- mu 6. 1. 1985 se uvede samoprispevek na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormo- žu, ki obsega naselja: Bratonečice. Gornji Ključarovci. Gradišče pri Ormožu. Hranjigov- ci. Mala vas pri Ormožu. Koračice. Mezgovci. Pršetinci. Rakovci. Rucmanci. Savci. Sejanci. Senik. Senčak. Tomaž pri Ormožu. Trnovci in Zagorje. Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispev- ka za uresničevanje programa KS za obdobje 1985—1989 na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu na seji, dne 11. 12. 1984. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 25 z dne 20. 12. 1984 2. Volilna komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je na podlagi piegleda celotnega glaso- valnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo in sam referendum izveden v skladu z Zakonom o referendumu ter, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komi- sija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji: a) v glasovalnem seznamu je vpisanih 1.607 glasovalcev b) glasovanja se je udegežilo 1.529 glasovalcev, od tega je glasovalo ,,ZA" 1.261 glasovalcev za uvedbo krajevnega samoprispevka. ,,PROTI" uvedbi krajevnega samoprispevka 238 glasovalcev NEVELJAVNIH GLASOVAL- NIC je bilo 30. 4. Glede na to volilna komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 1.529 glasovalnih upravičen- cev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1.261 glasovalcev ali 82,4 %. Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS štev. 23/77) ugotavlja, da je reterendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu za obdobje 1985—1989 uspel saj je zanj izrekla večina glasovalnih udeležencev. Tomaž pri Ormožu, dne 7. 1. 1985 Predsednik volilne komisije Rep Janez I. r. Tajnik volilne komisije Janko Kukol I. r. Član volilne komisije Ivan Rakuša I. r. s IRAN 12 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOZ IN PTUJ ST. 2 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za sofinanciranje naslednjih nalog: I )ZA KOMUNALNO DEJAVNOST: — gramoziranje in asfaltiranje krajevnih cest. vzdrževanje mostov, brvi in cestnih propustov, — asfaltiranje lokalne ceste Savci — Vičanci, — asfaltiranje lokalne ceste Savci — Trnovci. — vzdrževanje pokopali.šča in mrtvašnice, — vzdrževanje dela na kulturnem domu, — vzdrževanje dela na zgradbi sejne sobe, — vzdrževanje drugih objektov in naprav, ki so v upravljanju krajevne skupnosti, — asfaltiranje dela ceste Koračice — Bukovca, — preplastitev ceste Tomaž — Bratislavci, 2). ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI: — financiranje potreb za področje SLO in DS. — sofinanciranje potreb društev in družbe- nih organizacij, — sofinanciranje prireditev pred.šolskih otrok in starejših občanov, 3.) ZA ŠOLSTVO: — gradnja šolskega prizidka, če bodo sred- stva iz drugih virov na razpolago. 4.) ZA SOFINANCIRANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE: — financiranje materialnih ih funkcionalnih potreb KS. 3. člen Višina sredstev, ki bodo zbrana s tem samo- prispevkom znaša 31.674.000,00 din. Načrtovana sredstva, ki se bodo zbrala s tem krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za posamezne naloge po nasled- njem ključu: 1. za komunalno dejavnost 70% 22.175.000.00 din II. za družbeno dejavnost 7% 2.217.000.00 din III. za šolstvo 10% 3.167.000,00 din IV. za krajevno .samoupravo 13% 4.115.000.00 din 4. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. 2. 1985 - 31. 1. 1989. 5. člen Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja: - za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja OD 2 % - za zavezance, ki imajo pokojnine, ki so višje od pokojnin z varstvenim dodatkom 1.5 % - za zavezance, ki imajo dohodek od kme- tijstva KD, PO STOPNJI: 5.5 % - za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stojne obrti in svobodnih poklicev PO STOPNJI: 2 % - za zdomce, letno din • 5.000 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka in štipendije učencev in študentov. 7. člena Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu, oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek. 8. člen Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter nadomestil obračunava in odteguje izplačevalec dohodka ter ga nakazuje na zbirni račun krajevnega .samoprispevka za kraievno skupnost Tomaž pri Ormožu številka 52410-842-038-8451. Samo- prispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarja- jo s kmetijsko dejavnostjo, opravljajo samostoj- no obrt odmerja in pobira uprava za družbene prihodke SO Ormož po veljavnih predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. Vsi ostali zavezanci samoprispevka iz 5. člena tega sklepa plačujejo samoprispevek po predhod- nem obvestilu sveta skupščine KS Tomaž pri Ormožu. 9. člen Svet skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je odgovoren za zbiranje in izvajanje del ter koriščenje sredstev po tem sklepu. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plaču- jejo v določenem roku se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Tomaž pri Ormožu Dne 9. I. 1985 Številka: 5/1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS TOMAŽ PRI ORMOŽU Danica Fridman 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in PtMj Izh«^ praviloma ankrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevlik pa le skupil s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sed«ž uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. TIška Časopisno grafično po<^|e^ Večer, friaika 14, Maribor.