Dopisi. Iz mariborske okolice. (Konec.) Nasledki Seidlnove nasilnosti so, da zdaj kamška srenja nima domačih mož, ki bi jo zaatopali. rSlovenaki Gospodar" je po srenjskih volitvab resnico povedal, da naj v kamški srenji mari borski odborniki hodijo po raboti in patroli. — Kedar pridejo važne reči na vrsto, ni nikogar, ki bi bil za rabo. Za patrolo se naprosijo navadno ljudje, ktere klateži za norce imajo. Za pregledovanje pozeblib vinogradov še srenjski pisač akoro  nobenega ni dobil. Prišel je po nekega rlonarja'!, ki ni posestnik, tudi odbornik ne, in ga ponižno prosil, da naj gre ž njim na ,,obšacengo" vinogradov. Narodnjak.P. na to pravi: ,,V Mariboru jih itnate pet, ki ste jih v odbor volili, naj gredo zdaj!" Pisač odgovori, da ti stvari ne umejo. nNo" — mu P. odvrne — ,,tako ste pa vendar prave srenjske zaatopnike izvolili, če škode po mrazu in slani ne pozuajo!" — Na to vlovi pisač nekega zapriaeženega nšacmana", ki gre ž njim, pa manjka ae mn tretji. Obadva greata k Seidlnovemu namestniku in ga bočeta seboj imeti, a ta se hnduje in reče, da ne gre. Pisačuje bilo te sitnobe odveč in odgovori reano, da pač mora odpisati okrajnemu glavaratvu, da n i h č e r ni hotel iti na ,,obaacengo'', (cenitev). Dato sramotno porocilo do glavarstva ni slo, pripisati je nekemu čevljarju, ki je naposled vendar čast nevidnega zastopa rešil in na cenitev šel. Taka se godi v srenji, ki se je toliko let nemakemu naseljencu strahovati dala, iz strabu vse srenjske zadeve njemu prepustila in njegovim mariborskim prijateljem! Kakor človek, kijedolgo let vklenjen bil, slednjič hoditi več ne more, tako se godi srenjčanom, ktere samovolja enega človeka k nedejavnosti obsodi: ko bi imeli na laatne noge stopiti, ne morejo. Toda vse ae zgubljeno ni! Ima še tudi Kamca nekaj vrlih mož, ki bodo srenjske posle lahko in srenji v veSo korist opravljali kakor pa Seidl. Domačinov ai izvolite ob prihodnjib volitvab, pa se bo vse lepo poravnalo! Od sv. Križa senčne strani pri Slatini. Čeravno nas kakor druge Križevljane po dnevu pri jasnem nebu aolnce obaeva, smo vendar v drugem oziru v tako temni senci, da naa deželni solaki avet pri razdeljenju odbornikov za krajni šolski svet zavoljo velike senčne ternote videl ni. — Kako to? Čujte čudno stvar! ,,SloTenski Gospodar" je že bil prinesel t 6. štev. t dopiau iz Rogatca glas, da je bila pri nas 9. januaija Tolitev noTega kraj. aokkega odbora. Pri tej volitvi bilo je po postaTi zastopanih Tgeh 10 občin naše fare, in Tolitve so se občinski zastopi obilno udeležili, ter enoglasno same za to sposobne kmete v odbor volili, in že pred TolitTijo kakor iz enih ust govorili: ,,Le Slatinske goapode ne!" Vsem je bil izid te ToliiTe po Tolji, le omenjena gospoda se je kujala; *) zato pa tudi z nami voliti niso hoteli. Ker smo zmagali bili kmetje, so jeli gosposki nemškutarji še tisti dan ToliteT podirati in novo obečati. RadoTedni dolge tjedne čakamo^ in Čakamo, ali bo in kedaj bode noTa ToliteT? Čas noTe volitve se nara ninikoli naznanil, da bi bili občinski odbori po §. 10. postaTe dane 8. febr. 1869 (drž. zakonik) k seji prišli in volili. In glejte! pred kratkim še le izvemo, da je Tolitev šolskega odbora že zdavno bila, in da je že tudi odbor izmed sebe predsednika volil! Kako se je Tse to čez noč godilo? Deželni šolski svet je boje za naš krajni šolski 8Tet določil tako-le prečudno Tolilno osnovo, da se naj t naai fari, ki obsega 10 občin, Toli 6 odbornikoT, in sicer: Slatinska občina naj voli 3 odbornike, Taka5eTo enega, SečoTo enega, in st. Trojica enega. Vaeh drugih 6 občin južne in zabodne straDi: BreatoTec, RajnkoTec, Nimno, st. Katarina, Plat, 8T. Mohor pa nobenega ne! Ali je to po pravici? — Bi se mar naj pri dež. šol. svetu pritožili, ki je Slatinskim nemškutarjem za ljubaT prejino tolitev OTrgel in uoto osnOTal? Glejte, tako srce, tako enakopraTnost, tako STobodo imajo za nas kmete! Kedar je treba šolaki in drugi daTek k uradu nositi, prokleto, če naa zgrešijo. Ko pa čemo sesti za mizo praTic, smo jim neTedni tumaati npaTri", nevredni njih toTavšije! — Čitali smo, da je pravičnost do podložnih podlaga srečnega obstanka držaTe; kako pa potem taka hasne držaTi ?! Dva župana iz zgoraj naTedenih šesteiih občin. Iz Pohorja 17. maja. Kako da je naae nemčurje OTeselila Test, da je Marenberški Srečko Toljen za poslanca, kazalo je streljanje, s kterim so jo počastili, seTeda tudi Vozeniški tižki očetje, ki bi denar bolje porabili za druge, bolj koristne reči, ker njih trg gomezi siromakoT in beračeT. Je mar streljanje tudi Teljalo siroTosti nekega Marenberškega usnjarja, ki je pri Tolitvi divjal in se penil kot besna zver, ko je zagledal kakega ?črnega"? Ne zaTidamo nemčurjem take omike in njiboTe nljubezni do bližnjega", ki se le takrat praT Tidi, kedar so Tolitve; saj takrat letajo petaki iz rok t roko, kar se je tudi letos godilo, kakor je pripoTedoTal pošten kmet iz SloTenjegraške okolice. *) Zadovoljnih nas je bilo blizo 60, nezadovoljnih k večemu 6! Pisatelj. Kako liberalci, kterim bi se naj Tse priklanjalo, kar se le živeti hoče, t sToji Teleučenosti razumevajo postaTe, tega priča je seja šolakega krajnega sveta t Vozenici, o kteri sem naslednje sliaal. Sklepali so o vsem, le o tem ne, kar bi bilo treba. Udrihali so pa za to Trlo po učitelju, ki je bil raTno zadržan in tudi noče t njihoT rog trobiti, ter ga ae hočejo tožiti, ker po drugi uri spuača otroke iz sole, da si odpočinejo. Ko bi ti modrijani vendar brali §. 23. poataTe 20. aTg. 1870, kjev je to učiteju postavno dovoljeno! Kaj bo takim ljudem ae STeto, če ne postava, ki jim je Teč kot eTangelj? Zmiraj je resnica: ,,Kopita sodi naj kopitar". Da bi se kateketu ne bilo dobro godilo, če bi bil naTzoc", se razume, saj je Srecko raTno pri Tolitvi zmagal, nja prijatelji pa sede v kraj. solskem STetu Vozeniškem, ter so z Tečine duhoTnikom raTno tako prijatelji kakor novi poslanec Srečko. Neki krojač, aejin poročeTalec, je udribal po kateketu, da njegovih otrok n e m š k i ne izprašuje; prikimoTal in sekondiral mu je neki zdiaTnik, ki še raTno ni dokazal zdravilstva čudnih moči. Enemu kakor drugemu bi bilo priporočiti, da se pred Tsem Tsak s sTojim poslom marljiTO peča: krojač s krojaakim in poštarskim, ki ga ima, zdravnik pa z zdravilstvenimi vedami! Vi modri šolski očetje se pa učite najpred, kaj je Taš praTi delokrog! Iz Marbeskega okraja. x- Že enkrat je bilo omenjeno o Vuhreškem učitelju, g. K. RibiS-u, da se je t krčmi Tpričo več gostoT babal, da je šolarjem ukazal popotnikoT ne pozdravljati z lepim krščanskim pozdraTom: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristua!" Nisem mogel verjeti, da učitelj kršansko katolških otrok kaj takega od STOjih učenceT, kojim bi oča imel biti, zahteTa, ter jim mrzenje do presTetega imena Tcepiti skuaa; ali žalibog, prepričal sem se tega sam osebno. Gredočega te dni t Vuhred srečata me dva šolarja, kterih eden me pozdraTi s krščanskim pozdiaTom: ^,,HTaljen bodi J. K.", drugi pa z ,,dobro jutro!" Čudna se mi zdeTa ta razlika, ter poprašam onega, ki me je z ,,dobro jutro" pozdravil, zakaj da me ni pozdraTil, s ,,HTaljen bodi Jezus Kristus?" OdgOTori mi : rŠolmešter so t aoli rekli, da naj ne pozdraTljamo s nhTaljen bodi Jezua Kristus", kakor naa g. fajmoater učijo, mai-Teč z rdobro jutro", dober den", ndober Tečer!" To je pa Tendar preTeč predrznosti od uSitelja, da se meša v stTari, ki ga nič ne zadeTajo, ter nasprotuje kateketu — sem si mislil! To je očiten prestopek proti prvim §§. šolske postaTe in Telika kriTica proti Ternim starišem, ktere učitelj v šoli zastopa, ako stoj poklic piaT pozna. — Ni torej čuda, da Ijudje ne marajo za šole in so šole t tem okraju, Tzlasti pa t Vubredi, slabo slabo obiskane. Prisrčno nas je razTeselil žiTotopis pobožnega krščanskega učitelja Antona SiTke; takih učiteljeT nam dajte, potem bodo Ijudje aole kot krščanske odgojilnice čislali in takošnim učiteljem 8Toja deca z Teseljem in mirno Testjo izročeTali!