Posamezna številka Din 1 — ŠTEV, 10. V LJUBLJANI, (c rtek, dne 14. januarja 1926. Po5Zveza narodov in slovanska Rusija«. V drugem predavanju, ki ga je imel v Leningradu, je obravnaval odnošaje sovjetske Rusije napram Franciji in Angliji. V sedanjem, tretjem, predavanju v Moskvi se bo ba-vil predava|elj z locamskim paktom in stališčem sovjetske Rusije. Prvi dve predavanji sta bili izvanredno poseteni. Ra-kovski se kmalu vrne v Pariz in sicer brž ko bo sestavljen odgovor na poziv Zveze narodov, da Rusija sodeluje na konferenci za razorožitev. Odgovor bo pritrdilen, vendar le s pogojem, da se konferenca ne bo vršila v Ženevi. Navzlic temu pa govore v Moskvi, da se začno med Rusijo in Švico direktna pogajanja za vzpostavitev odnošajev. DR. LUTHER SESTAVI NEVTRALNO VLADO. Berlin, 14. januarja. Hindenburg je včeraj sprejel voditelja centra Febren-bacha in voditelja demokratov Kocha, ki sta mu ^poročila, da niso uspela pogajanja za sestavo vlade velike koalicije. Hindenburg jima je nato naznanil, da se sestavi nevtralni kabinet. Poveril je mandat dr. Luthru, ki ga je tudi sprejel. Naglasa se, da niti ta niti naslednji teden še ne bo seje državnega zbora. Računajo, da se bo mogel novi kabinet še pred sredino prihodnjega tedna predstaviti parlamentu. Listi se obširno bavijo s položajem, ki je nastal s tem, da so socialni demokrati odklonili vstop v kabinet velike koalicije. Meščanska levica zvrača krivdo za dogodke na socialne demokrate. SILEN MRAZ V FRANCIJI. Basel, 14. januarja. Včeraj je tu znašala temperatura —30° C. Tudi iz Francije javljajo o velikem mrazu. T boveljska družba ponuja upravna mesta! (Dopis .iz Beograda.) Trboveljska družba je bila pod bivšim PP-režimom popolnoma v službi SDS in njej se imajo naši Žerjavovci zahvaliti za marsikaj. V upravnem svetu te družbe sede še danes politični eksponenti SDS, pa tudi med njenim uradaištvom jih je vse polno. Trboveljska družba je danes bolj kot kdaj pred slavnoznano »nacionalizacijo« v rokah inozemskega, zlasti nemškega in francoskega kapitala. Njena usoda se določa po mogočnih gospodih na Dunaju — ne v Ljubljani in ne v Beogradu. Ti inozemski kapitalisti imajo kot trgovci ves interes, da se nahajajo če že ne v prijateljskih, pa vsaj v znosnih družabnih razmerah z vlado, katera lahko poseza s svojimi upravnimi ukrepi prav odločilno v dospodarjenje 'tega velikega kapitalističnega podjetja, katerega eks-ploatacljski predmet leži izključno v zemlji in domovini našega naroda. Iz teh razlogov najbrže je vzela Trboveljska družba v svoj upravni svet tudi štiri Slovence, od katerih sta dva politična eksponenta SDS, dva pa naše slavne SLS. — Zlasti pod vplivom prvih dveh se je T. P. D., kakor znano iz mnogih časopisnih člankov, premočno in prelahkoverno angažirala v naši notranji politiki v korist bivšega PP-reži-ma v Sloveniji.' Tudi to je bil eden izmed povodov, da smo odločno nastopili proti njenim političnim in' bančno-zavojevalnim nameram, pri katerih smo pogrešali tudi vsakega socijalnega zamisla. Gospodje pri T. P. D. so dolgo čakali, da se razmere v našem političnem življenju zopet spremene in to, ali v korist SDS ali pa SLS. To 'sta njena dva politična železa v ognju, odkar je Nikola Pašič vljudno, a odločno odklonil ponudbo, da bi prevzel predsedstvo T. P. D. — Toda končno so se menda tudi že sedanji merodajni gospodje T. P. D. uverili, da se nekdanji časi ne povrnejo več, da SDS ne bo nikoli več vladna stranka in da je tudi SLS *a nedoglcdno dobo izključena od vsake vladne kombinacije. Sklenili ■so zato merodajni gospodje T. P. D. na Dunaju, da se odslej nekako politično »nevtralizirajo«. Kadar pa velekapitalist kaj obljublja ali ponuja, moraš biti zelo oprezen. Za lepo formo, v katero zavija svoje obljube, se gotovo skriva kaj takšnega, da bo za njega še boljše* kot pa je bilo doslej. Tako ponuja sedaj tudi Trboveljska družba po Ljubljani in drugod po Sloveniji upravna mesta ljudem, M se tem ponudbam seve silno čudijo. So sicer čisto pošteni ljudje, ki pa v nobenem primeru ne morejo biti reprezentanti našega naroda v tem velikem, v gospodarskem in socialnem pogledu — za našo državo in družbo velepomembnem podjetju. Ako hote imeti T. P. D. domačine, ki niso niti njeni delničarji, niti drugače ž njo gospodarsko zvezani, v svojem upravnem svetu, tedaj more in sme reflektirati v tem pogledu samo na ljudi, ki so duhovni, gospodarski, socijalni in kulturni kolektivni zastopniki našega slovenskega ljudstva, in kateri n‘iso nikoli bili in niso nasprotniki današnje in brez dvoma tudi bodoče državne politike sporazuma. Samo v tem primeru more T. P. D. v bodoče računati, da njeno delovanje in celo ves njen obstoj vobce ne bo v nasprotju z intencijami vlade in države. Po njenih sedanjih ponudbah upravnih mest v T. P. D. sodeč, pa misli izvestna in merodajna dunajska gospoda, ki določa usodo 'tega našega največjega kapitalističnega podjetja, da se bo izmuznila kontroli naroda ■in države najlažje na ta način, ako privzame v svojo upravo nekatere brezbarvne ljudi, ki bodo od veselja rajali nad častjo, ki jih je doletela, zadovoljujoč se s precejšnjimi tanti-iemami, ki so s to častjo v zvezi. Ti ljudje ne bodo sitnarili, ker ne bodo reprezentanti ne države in ne naroda, temveč samo svojih individualnih potreb in želja. Dunajska gospoda T. P. D. ki si je svojo politično in gospodarsko »nevtralnost« zamislila na tak enostaven način, se silno moti, ako misli, da bo narod in vlada mogla pristati na takšen meglen načrt. Potrebno je, da so domačini tudi člani upravnega odbora T. P. D. — Zaenkrat vsaj za kontrolo! Toda to morajo biti le ljudje, ki iiisrejo biti res kolektivni predstavniki na-icda in države ter njenih interesov pri tej družbi. To je bilo treba povedati v uvaževa-nje, ako hoče delovanje T. P. D. priti v skladnost z našimi občimi gospodarskimi, kulturnimi in socijalnimi narodnimi interesi. Dokler gospoda okoli T. P. D. vsaj tega ne prizna, ne more računati, da bi tudi v bodočnosti mogla nastopiti znosljiva pomir-ljivost med njo in našo javnostjo. Schultze za ponarejanje francoskih tisočakov. Ko so se ti nato začeli izdelovati, je Schultze izginil in pozdravil ponarejevalce s karto. Skoraj nato pa so prišli tudi že francoski detektivi, ker za drag denar je Schultze vse izdal. PRAVILNA SODBA ŠVICARSKEGA LISTA. Švicarska »National Zeitung« piše: »Mogoče je, da so nekatere vesti o obsegu škan-dala..Pfetirane in da so ogrožene vlade iz taktičnih ozirov kako stvar preveč naglašale, toda njih skrb je čisto upravičena, ker je zločinska banda v resnici razpolagala s silo vse države. Nemogoče je našteti vso listo ogabnosti, s katerimi se je dosedaj kompromitiral Horthyjev sistem, in od teh ogabnosti je sedanja lalzifikatorska afera na prvem mestu, ker se ne tiče samo sosednih držav, temveč vsega sveta. Takoj, ko se je zvedelo o aferi, so skušali v Budapešti s fingirano preiskavo premotiti svet. Žrtvovan je bil nesposoben šef policije. Aretiranci na Holandskem so živeli silno razkošno. Vsaj jim po mišljenju Budapešte svet to dolguje, kajti pravica madjarske gospode je, da jo hranijo drugi. Preje so bili to slovaški in rumunski kmetje, sedaj bi moral skrbeti za nje holandski bankir in francoski davkoplačevalec.« Pa je madjarska gospoda napravila enkrat račun brez krčmarja. Iz dežele falzifikatorja^. MADJARSKE GOSPODE VREDEN ZASTOPNIK. Grof Albert Apponyi, madjarski zastopnik pri Zvezi narodov, je objavil pod naslovom »Ponarejanje frankov, tujina in notranja politika« v »Pesti Naplo« članek, v katerem pravi, da ne more nobena država zahtevati od Madjarske kako odškodnino. Svoj nečeden članek zaključuje dični gro! z besedami: »V teh okolnostih ni smatrati toliko ponarejanje frankov kakor pa ovadbo afere kot dejanje, ki ogroža mir in sožitje narodov.« Gospod grof Apponyi je lahko prepričan, da soglašajo z njim — samo falsifikatorji. Ali hoče reči s tem gospod grof, da je to isto ko veS madjarski narod? MADJARSKI EMIGRANTI FRANCOSKIM SOCIALISTOM. Malo drugače ko »plemeniti« gospod Ap-ponyi pa sodijo o škandalu Bethlenove vlade, madjarski emigranti, ki so poslali francoskim socialistom sledeče pismo: Pozdravljajoči kongres francoskih socialistov bi opozorili na težko krizo ma-.I jurske protirevolucije, ki je nastala iz poizkusa potem falzifikacije francoskih bankovcev postaviti na Madjarskem fašistovsko dikiaturo ter jo kronati z restavracijo habsburške monarhije. Napad na francosko valuto, ki je bil zamišljen in tudi izveden s tem, da so se stavila falzifikatorjem vsa državna sredstva na razpolago, je samo en člen v dolgi verigi pripTav, katerih namen je bila povzročitev državljanske vojne v deželi, padec srednjeevropskih republik in ogrozitev svetovnega miru. Pri tem komplotu je soudeležena vsa madjarska uprava, zlasti pa narodna armada. Med vsemi ponarejevalci ni niti enega, ki ne bi bil nastavljen od že pet let vladajočega grofa Bethlena. Sedaj samo začasno žrtvuje nekaj svojih orodij, ,da reši sistem, ki poveličuje ponarejevalce frankov kot nacionalne junake, ki se maščujejo nad Francijo zaradi trianonske pogodbe. Da reši sistem, ki grozi c bartolomejsko nočjo vsem, ki zahtevajo izsleditev in kaznovanje krivcev, samo zato je grof Bethlen dal začasno zapreti nekaj svojih ljudi. Prepričani smo, da vršimo samo svojo dolžnost, če opozorimo franooski proletariat na ta dejstva in če ga opomnimo, da je madjarski proletariat vsled vladnega pritiska preslab, da bi mogel sam voditi boj proti temu sramotnemu režimu. Prišel je trenutek, ko more francoski proletariat, braneč upravičene interese lastne zemlje, zadati smrten udarec tolpi zločincev in pustolovcev, ki zasužnjujejo madjarski narod in ga spravljajo ob njegovo čast. Prosimo francoske »odruge, da v lem zmi-slu presojajo madjarski položaj in da zaščitijo v Franciji živeče madjarske delavce, žrtve tega sramotnega režima, da bi jih slabo ali napačno informirana javnost ne kaznovala za grehe svojih tlačiteljev. S socialističnim pozdravom: Aleksander Garbaj. Sigmund Kunfi. ŠE PBITOŽBVA.LI BI SE! Madjarski beograjski poslanik se je pri zunanjem ministru dr. Ninčiču pritožil zaradi pisave jugoslovenskega časopisja. Zlasti je nastooil madjarski poslanik proti trditvi, da so se ponarejali tudi dinarji in češkoslovaške krone. Ponarejali so se izključno samo franki. Protest madjarskega poslanika je treba označiti kot predrznost. Prepričani pa smo., da ni bil tega mnenja dr. Ninčič. BETHLEN REŠITELJ! V sedanji aferi se z madjarske strani silno povdarja, da je Bethlen pri vsej aferi ne-udeležen in da bo preiskavo vodil objektivno in odločno. Na umeten način se hoče s tem silno dvigniti kredit Bethlena, da bi potem la kredit rešil ostale. Toda temu manevru bodo nasedli le naivneži. Zakaj delovanje Bethlena tekom teh petih let, kar je ministrski predsednik Madjarske, je znano in na podlagi tega je tudi jasna vloga, ki jo ima igrati pri preiskavi falzifikatorske afere gospod Bethlen. Tako je znana stvar, da so bili v hotel Britania, zbirališču desnih madjarskih fašistov prepeljani nasprotniki režima ter bili tam pretepeni, mučeni in tudi ubiti. Pa čeprav je o tem vedel ves svet, se grof Bethlen ni ganil in pustil, da so se ti zločini dalje vršili. Nekoč pa je bil po nesrečnem naključju ubit neki policijski stražnik. Tedaj je bil o^enj v strehi in javnost je nastopila s tako odločnostjo, da je grof Teleky (tudi eden sedanjih falzifikatorskih generalov) dal ponoči hotel Britania obkoliti in aretirati morilca stražnika. V oficielnem poročilu se je dejalo potem, da je bil morilec od sodišča obsojen na smrt ki ustreljen, čez par mesecev pa ■se je ustreljeni morilec pojavil v Gradišču in vodil roparske tolpe proti Avstriji. Tako preganja grof Bethlen morilce, če pripadajo stranki, ki proslavlja danes falzifikatorje kot narodne junake. . > Ampak Bethlen zna še druge stvari. Še teden dni pred prihodom Karla na Madjarsko je dejal Bethlen, da je Karlov povratek nujno potreben ter ga dosledno temu tudi omogočil. Ko pa je bila mobilizirana armada Male antante, je dal Bethlen Karla in Žito zapreti ter vse, ki so pomagali Karlu. KonČ-i no je dal še izglasovati zakon, s katerim je i bila izrečena detronizacija Habsburžanov. Ko j pa je Mala antanta svojo vojsko demobilizi-| rala, je Bethlen vse udeležence Karlovega j puča izpustil brez kazni iz udobnih zaporov, , pravilneje sanatorijev in sam zopet javno j prešel v tabor legitimistov. ! Ravno tako misli delati Bethlen tudi se-; d^j. Dokler bo trajal pritisk Francije in Male i antante, bodo sedeli Windischgratz, Nadossy j in slični v lepo opremljenih zaporih. Ko pa ! se bo vihar j>olegel, bodo prosti in pomagali | pod vodstvom Bethlena dušiti madjarsko de-I mokracijo, ! Če angleški in drugi diplomati vse te fri-! volne igre madjarske gospode ne spregle-j dajo, ali jim ue morejo odpreti oči naši di- • ‘ plomati? KDO JE IZDAL FALZIFIKATORJE? Čim dalje traja afera in čim bolj jo po-; skuša madjarska vlada potlačiti, tem bolj j fantastične vesti se širijo. Tako se poroča | tudi, da je falzifikatorje izdal neki Schultze, i čegar osebni popis se popolnoma ujema s 1 popisom morilca Erzbergerja. Schultze, da je v nekem bavarskem mestu ustanovil tiskar- • no za ponarejevanje 500-frankovskih bankovcev. Falzifikati so bili tako izborni, da jih Nadossy, kateremu se je ponudil Schultze, ni mogel ločiti od pravih. Ko bi se pa ponarejanje moralo pričeti, je o vsem izvedela nemška polieua in falzifikatorji so imeli ravno še toliko časa, da so z eksplozijo vse stroje in falzifikate uničili. Nato se je ponudil Politične vesti. = Poverjenik Luka Jelenc je z ozirom na aedeljsko sejo širšega sosveta UJU demisio-niral in vodi sedaj posle poverjenika njegov namestnik ravnatelj Unus. = Tako je bolelo, da je šele v sredo moglo Jutro« z muko in težavo poročati o seji širšega sosveta UJU. Svojo bolest je hotelo prikriti z raznimi neslanostmi, ki še bolj jasno kažejo onemoglo jezo gospode, ki je brez biča. Pa pridejo še hujše stvari. — Iz srca. »Razcepljenost, v kateri ste se brigali (delavci), kaj kdo je, kaj kdo govori, kaj o njem govore ali lažejo, mora izginili iz vrst delavstva, ker to niso naloge socialističnega pokreta.« Tako ukazuje v »Delavski politiki« neki gospod. Kdo je to, naj uganejo delavci sami! — »Delavska politika« pravi, da v »Narodnem dnevniku« ni kapitala. Je čisto res, kakor je tudi to res, da v »Delavski politiki« je kapital, ki odloča o pisavi »Delavske politike«, ne pa delavci-naročniki. Kar se tiče »obresti«, pa sledeče: Čeprav skrbi spreten kapitalist za »Delavsko politiko«, vseeno ni pričakovati od nje mnogo obresti, ne v gmotnem in ne v drugem oziru. Toda neke druge obresti so neprimerno važnejše in tičejo se vlog zavoda za zavarovanje delavcev. O teh obrestih pa noče »Delavska politika« govoriti, čeprav bi se mogla pri svojih ljudeh zelo točno informirati in čeprav je jasno, da bi stvar za volitve v Delavsko zbornico naravnost vlekla. Ali želite mar, da 'kdo drugi potegne dobiček? = Bosanski zemljoradniki za Radiča. Do-čim se v bosanski muslimanski stranki opaža precejšnja konsolidacija, pa postajajo razmere med bosanskimi zemljoradniki vedno bolj napete. Nezadovoljstvo s pasivno zem-Ijoradniško politiko stalno raste in vedno bolj prodira misel, da morajo zemljoradniki iti z Radičem. Odličen član zemljoradniške stranke v Bosni je dejal, da so mu mnogi zemljoradniki izjavili, da je treba iti z Radičem, ker obstoji sedaj identičnost programa in ker so tudi oni za sporazum, = Ljapčev isto *ko Cankov. Nekateri so. ! mislili, da se bo s spremembo osebe pred- j sednika vlade izpremenil tudi režim. Te na-de so bile absolutno napačne, ker Ljapčev i. je to, kar je bil Cankov. To je sedaj tudi j ugleden član vladne stranke v sofijskem j listu »Jutro« odkrito priznal. Dejal je, da j je bila rekonstrukcija kabineta samo stvar demokratičeskega zgovora (vladne stranke). Cankov uživa še dalje zaupanje vladne stranke in najlepši dokaz je v tem, da je bil soglasno izvoljen za predsednika sobranja. — Ne smejo pač vedno eni biti pri koritu, temveč morajo vsi priti na vrsto. To je menda edin zmisel rekonstrukcije bolgarske vlade. — češkoslovaška sc približuje Italiji. »Večer«, ki je zelo blizu češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku, piše, da se mora češkoslovaška politika z ozirom na madjarsko afero preorientirati v korist Italije. To pa vsled tega, ker se tudi pri tej aferi vidi, da tudi v zavezniških državah stalno in neovirano delujejo razne spletke proti Češkoslovaški, ki je vsled tega stalno ogrožena. Italija ima zelo dobre zveze na Dunaju in v Budapešti in bi sporazum z njo mogel odstraniti vsako nevarnost za češkoslovaško. Sporazum bi se tudi lahko dosegel, ker je tako Italija ko Češkoslovaška interesirana na tem, da ostane status quo. Zato bi Mia nrava zvezna pogodba z Italijo za Češkoslovaško največje važnosti. »Prager Presse«, glasilo dr. Beneša, dostavlja k temu članku, da je nad vse umesten in da treba na^irše kroge češkoslovaške javnosti seznaniti s člankom »Večera«. Ker so tudi sicer simpatije Čehov do Italije velike, je gotovo, da bo češkoslovaška diplomacija skušala nasvet »Večera« uresničiti. — Spoštujemo češkoslovaške interese in vemo, da Čehi zaradi nas ne bodo ničesar tvegali. Zato jim tudi samo kratek prijateljski nasvet,* da naj ne mislijo, da bo italijanska zvestoba za nje dragocenejša od francoske. Želeli bi, da se Čelio-slovaki v svojih nadah ne bi prevariB in to brez ozira na naše interese, ki so za Cehe važni očividno le glede Madjarske. = Papež in Mussolini. V glasilu Sv. Stolice »Osservatore Romano« je izšel uvodnik, ki dokazuje, da niso med papežem in fašizmom tako dobri odnošaji, kakor se je splošno mislilo. V tem uvodniku se namreč pravi, da so nekateri italijanski listi s pretiranim optimizmom poročali o posledicah zaključka komisije o italijanski cerkveni zakonodaji. 0 sodelovanju cerkve in vlade ne more še biti govora, ker je vladni projekt enostranski in samo delo vlade, čeprav vsebuje ta projekt zboljšanja, vendar je še daleč od tega, da bi popolnoma pomiril deželo. Da bi se to zgodilo, bi bilo treba odpraviti garancijski zakon in ravno tako v soglasju s cerkvijo tudi vse druge krivične zakone — Iz tega se vidi, da Vatikan slej ko prej vztraja na svojem starem stališču. = Demisija avstrijskega zunanjega ministra. Že dolgo napovedana demisija avstrijskega zunanjega ministra Malaje se je komč-no izvršila in po odkritjih socialnih demokratov ter njih ostrih napadih bi se morala izvršiti že davno. Demisija dr. Mataje je bila sprejeta in pričakuje se, da ji sledi demi-sija vsega kabineta. V političnih krogih se trdi, da sestavi novo vlado zopet prelat dr. Seipel, ki ga bodo še naprej podpirali nemški demokrati. — Francoski socialisti pred odločitvijo. Izreden kongres francoske socialistične stranke se je sestal v nedeljo, da odloči glede stališča stranke do vlade. Na kongresu sta se pojavili dve struji. Compere-Morel je vodil strujo, ki je za vstop v vlado samo pod pogojem, da tvorijo vlado socialisti sami ali pa s pomočjo levih meščanskih strank. Paul Boncourt pa- je nasprotno zagovarjal misel, da 'treba kartel levice za vsako ceno ohraniti, ker bi bila drugače obnova Francije preprečena. Komisija, ki je pregledala polnomočja delegatov, je ugotovila, da so se pokrajinske zveze s 1769 proti 1306 glasovom 'izrekle proti vstopu v vlado. Kakor pa je pokazala debata, se je razmerje pod pritiskom javnosti, ki se boji, da pride v1 slučaju razbitja levega bloka do fašistovske ali reakcionarne vlade, za pristaše levega bloka zbol šalo. To se je pokazalo tudi v izglasovani resoluciji, v kateri se poudarja, da treba blok levice ohraniti. Kongres pa se vseeno ni izrekel za vstop v vlado in je končal torej s kompromisom, kar je bilo z ozirom na izid glasovanja pokrajinskih zvez tudi pričakovati. Prosveta. KONCERT »SLOGE«. Narodno zavedni železničarji so si takoj po prevratu pod okriljem stanovske organizacije »Zveze jugoslov. železničarjev« ustanovili svojo godbo na pihala in svoj moški pevski zbor. Oba sta neštetokrat rada sodelovala na narodnih prireditvah, pevski zbor pa je ope-tovano nastopil sam in pohvalno tudi na koncertih »Zveze slov. pevskih zborov«. Pred nedavnim časom sta se oba odseka »Zveze« osamosvojila in sta ustanovila samostojno »Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga«, ki se sedaj krepko razvija. Pevski zbor vodi ves čas za petje jako vneti pevovodja g. Mirko Premelč, ki je na pondeljkovem koncertu v dvorani Filharmonične družbe pokazal uspeh svoje resne in ambicijozne delavnosti. Njegov zbor ima globoke, dobre base, zvočna oba srednja glasova (I. in II. tenor) in plahe I tenorje, ki višine zmagujejo le z naporom ali pa s falzetom. Pomanjkanje dobrih tenoristov je žal pri vseh naših zborih očitno. Zbor »Sloge« je drugače dokaj dobro že vpet, pazi na dinamiko in tudi lepo izgovarja. Pripravljen in naštudiran je bil z malimi izjemami skrbno in vestno. Najbolj se mu je posrečilo izvajanje pesmi starejšega datuma kot so Mirkova povsod znana »Na trgu«, Devovi »Hrepenenje« in »Tihi veter od morja«. Adamičeva »Ti in jaz« je bila intonačno za zbor že Ivočljiva, in premalo nežno zapeta. Prav prijeten vtis so ostavile živahno zapete Adamičeve »Kedo bo dekle«, »Oženil se bom« in popularni »Lucipeter ban«. Izmed novejših skladb je bila F. Maroltova »Ljubi konja jase« motivično premalo izrazito izvajana, težka in nehvaležna, v antičnem slogu komponirana Adamičeva »Čez morje v vas« ni posebno _uspela. Novost v vsakem oziru je bila najnovejša Adamičeva daljša skladba »V samostanu« za moški zbor s spremljevanjem lesenih pihal in harfe, ki je razburila duhove v publiki za in proti. Pristašem najnovejše revolucionarne glasbe je delo jako ugajalo, do-čim je večina poslušalcev zmajevala z glavami, se smejala in delala raznovrstne opazke. Sam skladatelj je uverjen, da je njegov korak v to smer pravilen in napreden ter celo izjavlja, »da nobene note ne prekliče.« Če ima prav, bo pokazala bodočnost. Gotovo pa je, da bi katerikoli na tem koncertu navzoč glasbenik, ki našega Adamiča ne pozna, za ves svet ne verjel, da so kladbe »Res oženil se bom«, »Lucipeter ban« in »V samostanu« dela e n e -g a in i s t e g a skladatelja. Samoposebi umevno je, da zasluži zbor »Sloge« toplo pohvalo, ker se je? lotil izvajanja najnovejših, težkih, čeprav naši publiki nerazumljivih glasbenih del. Želimo iz srca, da nosi v tem oziru zastavo naprej. — Na koncertu je sodeloval tercet nar. glasbenega društva »Drava« iz Maribora (gg" Lukeš, Harfa; Skačej, gosli; Veseli, čelo), ki je za prednašanje svojih, žal preveč salonskih in ne koncertnih skladb žel viharna odobravanja. Dvorana je bila polna poslušalcev, kar naj bo marljivi \ ??7 budo. Obiskala jo je celo Stevidna depu acija pevcev »Drave« iz Maribora, ki je pevovodji g. Premelču v priznanje izročila lep venec s trobojnicami. _____ a' J ......■hbw"~-""—***" ------------- IZJAVA Podpisana sta. od zanesljive strani zvedela, da se je na shodu neodvisne železniške stro- • kovne organizacije dne 3. t. m. v Mestnem domu govorilo, oziroma referiralo, da sta spodaj imenovana že sprejeta v železniško službo (reaktivirana) in bi službo tudi nastopila, da pa ni budgetske možnosti. . Izjavljava: da že od leta 1920. nisva člana te ali slične organizacije, ter tudi nisva nikoli prosila ali dala pooblastila za intervencijo. Ker se pa posamezni funkcionarji ter organizacije upajo na lastno pest intervenirati, in po shodih najina imena publicirati, in še celo v Beogradu, jih smatrava za nepoklicane. Zadosti teh intrig. Odklanjava vsake nadaljne intervencije oa Vaše strani. Ljubljana, dne 10. januarja 1926. Jos. Curhalek, 1. r., Franc Lah, L r. bivša stroj. drž. žel. Dnevne vesti. NAŠI D*ELAVCI V TUJINI. Ni večjega reveža na svetu, kakor je brezposelni jugoslovenski delavec v tujini. Nikjer ne najde zaslombe, nikjer ne najde podpore. Ker je naš državljan, ne dobi od nemške vlade podpore, naša vlada pa menda že načelno ne podpira delavcev v tujini. In vendar je dispozicijski fond zunanjega ministrstva velik, da je čuda. Ali res ne bi bilo mogoče, da bi od tega dispozicijskega fonda dobili kedaj kakšno podporo tudi nas-i delavci v tifjini? Fond bi bil na ta način izvrstno uporabljen in dvignil bi ugled države. Ker kaj naj reče tuji svet, če je malomarnost našega zunanjega ministrstva za nase delavce v tujini tako velika, da ne dovoli niti brezposelnemu delavcu brezplačen potni list za povratek v domovino, dočim mu ga druge države dajo. Kako pa naj pri takih razmerah čuti delavec nacionalno? Dobro bi bilo, če bi gospodje v zunanjem ministrstvu kdaj na to odgovorili. — Zahteve državnih uradnikov s fakultet-sko izobrazbo. Predsedništvo Saveza uradnikov s fakultetsko izobrazbo predloži te dni predsedniku ministrskega sveta in predsed-ništvu narodne , skupščine resolucijo, v kateri bodo formulirane vse zahteve Saveza, ki so bile iznesene na zadnji seji. —■ Sprejem zasebnih uradnikov v državno službo. Finančni minister sme sprejemati do 1. marca 1926, po svojem prevdarku, po zaslišanju strokovnega sveta v državno službo osebe iz zasebne bančno knjigovodstvene službe ter jim vračunati čas, odslužen v privatni službi v službena leta v državni službi za osnovno in položajno plačo in stanarino, in sicer: do petih let take službe vsako leto 9 mesecev državne -službe, od petih do desetih let vsako leto za sedem mesecev državne službe, od desetih do petnajstih vsako leto za pet mesecev, od petnajstih do dvajsetih let pa vsako leto za tri mesece državne službe. Skupno število priznanih let ne sme presegati 10 let. Prizivni čas šteje za osebno pokojnino .šele potem, ko so faktično odslužili 10 let v državni službi, za družinsko pokojnino pa šteje čas v rok čl. 144. uradniškega zakona negiede na v državni službi odsluženi čas. — Mednarodna brzojavna služba. V poštnem ministrstvu se izdeluje pravilnik v mednarodni brzojavni službi. Pravilnik bo baziral na principih, ki jih je statuirala mednarodna brzojavna konferenca, ki se je vršila lansko leto v Parizu. — Iz statistike zdravstvenega odseka policijskega ravnateljstva v Zagrebu posnemamo sledeče podatke: Leta 1925 je bilo v svrho sprejema v policijsko službo zdravniško pregledanih 313 oseb. Od teh je bilo spoznanih sposobnim 93, t. j. 29.7%. Povprečno število toleriranih prostitutk (t. j. onih, ki so pod zdravstveno policijskim nadzorstvom) je bilo 91. Število zdravniških pregledov teh prostitutk znaša 7276. V bolnico jih je bilo poslanih 75. 624 žensk je bilo zdravniško preiskanih radi tajne prostitucije, oziroma sumnje tajne prostitucije. Število zdravniških pregledov znaša 1114 (večina je bila večkrat pregledana). Od teh 1114 je bilo spoznanih bolnim ter poslano v bolnico 276 slučajev, t. j. 24.8%. V svrho preiskave duševnega stanja je poslal mestni fizika! na opazovalni oddelek 35 oseb, od -teh 22 moških m 13 žensk. V svrho ugotovitve sposobnosti za šoferja je bilo pregledanih 241 oseb, od teh 7 žensk, (8 moških je bilo spoznanih za nesposobne). — Statistika samomorov v Zagrebu. Lansko leto je izvršilo v Zagrebu samomor 35 oseb. Od teh je bilo 23 moških, 12 pa žensk. Kot -kaže statistika, se v Zagrebu moški večinoma obešajo, streljajo in skačejo v Savo; ženske pa se večinoma zastrupljajo (nai" bolj priljubljeno sredstvo jim je lizol). Od -triindvajset moških se jih je devet ustrelilo, šest obesilo, pet jih je -skočilo v Savo. eden so je vrgel pod vlak, eden si je prerezal žile, eden pa je skočil skozi okno. Od dvanajst žensk se jih je sedem zastrupilo, ena se je vrgla pod vlak, ena si je prerezala žile, dve pa ste -skočili skozi okno. Glede poizkušenih samomorov izgleda sjvar drugače. Tu -so ženske v večini: Od 45 poizkušenih samomorov jih odpade 16 na moške^ 29 pa na ženske. Vzrok je najbrže ta, da ženske samomor rade fingirajo, in sicer iz taktičnih razlogov. Zastrupiti se je poizkusilo^ štiriindvajset oseb, med njimi devetnajst žensk, ustreliti se je poizkusilo pet o?ps- njimi ena ženska. Obesiti se je poizkusu en moški, utopiti tri ženske in en moški. Pod vlak se je hotela vreči ena ženska, pod tramvaj en moški; žile so si hotele prerezati tri zenske in trije moški; z nožem se je zabodel v trebuh en moški, v prša ena ženska; skozi okno je skočila ena ženska. Kar se tiče motivov, prevalirajo slabe gmotne razmere. — Statistika nesreč v Zagrebu. V preteklem letu 3e je pripetilo v Zagrebu 186 nesreč. Pri tem je j zgubilo življenje 27 oseb, od teh je bilo 6 žensk. Težko poškodovanih je bilo 159 oseb, od teh 23 žensk. Utonilo je 6 oseb, bili so sami moški. — Nov trgovski parnik. Te dni je pristal v sušaški luki nov trgovski parnik »Prve dalmatinske trgovske družbe« »Drugi Dalmatinski«. Parnik bo posredoval promet med našimi lukami in Trstom. — Proskrba novinarjev v Italiji. V kratkem pride pred italijanski parlament zakonski načrt, glasom katerega bodo morale uprave dnevnikov in drugih periodičnih listov plačevati od vsake naročnine in od vsakega inserata po 20 centesimov v podporno blagajno novinarjev. — Tečaje za proučavanje razmer v državah Male antante je uvedlo madžarsko notranje ministrstvo. Tečaji so: Čehoslovaški, jugoslovenski in romunski, vsak traja 6 me- secev. Predavajo se jeziki, literatura itd. Posebna pažnja je posvečena političnim in gospodarskim prilikam. Po absoiviranju kurza bo poslan vsak frekventan-t v d-oiično državo, da se -seznani z razmerami na licu mesta. Tečaji so ustanovljeni za novinarje. — Jugoslovani v Grški. Beograjska vlada je dobila poročilo, da se je vršil te dni v Vodeni v grški Makedoniji protestni meeting zoper Jugoslavijo. Vsi govorniki so poudarjali, da v grški Makedoniji ni nobenih Slovanov, specielno Srbov. Po meetingu je bilo baje aretiranih v vasi Ralbanka pet slovanskih kmetov. Slovanska deputacija, ki je intervenirala radi tega pri grškem guvernerju v Solunu, je bila zavrnjena z utemeljevanjem, da na Grškem ni nobenih Slovanov, posebno pa ne Srbov. — I. izredna glavna skupščina Zveze indu-strijccv se vrši v petek dne 15. januarja t. 1. ob 10.30 uri dopoldne v dvorani društva »Kazino.;, Ljubljana, Kongresni trg 1. Na dnevnem redu je: Državna industrijska politika in naša industrija. — Poleg članov Zveze indu-strijcev so se na to prireditev povabila pristojna uradna mesta, gospodarske organizacije in predstavniki -slovenskih političnih strank. Glavna skupščina naj imenom neposredno prizadetih gospodarskih činiteljev manifestira proti demontažni politiki, ki ogroža gospodarstvo Slovenije. —Predavanje iz sadjarstva. Pododbor Sari j rskega in vrtnarskega društva v. Novem mestu priredi v naslednjih krajih predavanja o sadjarstvu z namenom, da se tam ustanove podružnice društva: V nedeljo, dne 17. t. ni. ob 7. uri v Črnomlju (predava g. inž. C. Jeglič) in v Škocijanu (predava strok, učitelj g. F. Malasek). Istega dne popoldne ob 3. uri v Semiču (g. inž. Jeglič) in v Šmarjeti (g. Malasek. — V nedeljo, dne 24. t. m. zjutraj ob 7. uri v Št. Janžu (predava ravnatelj g. Ska-licky) in v Kostanjevici (predava strokovni učitelj g. F. Simončič.) Isti dan ob pol 3. uri : popoldne v Mokronogu (g. Skalickyj in v št. i Jerneju (g. Simončič). Z ozirom na važnost j predavanj bi bilo želeti obilne udeležbe. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu priredi v nastopnih tednih ciklus sadjarskih in vrtnarskih predajanj. Prvo predavanje (»O vrtnih cvetlicah,« pred. inž. Jeglič) se vrši v četrtek 14. t. m. ob 17. uri popoldne, drugo (Vzgoja trt na špalirjih in pridelovanje namiznega grozdja, pred. g. kmet. svet. Skalicky), pa v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne, in sicer obakrat v ljudski šoli v Novem mestu. Prijatelji sadjarstva in vrtnarstva se vabijo k obilni udeležbi. — Razpis katehetske službe. Na pomožni šoli v Ljubljani se razpisuje služba stalnega kateheta z obveznostjo, da prevzame pouk veronauka tudi na I. dekliški osnovni šoli v'v Ljubljani do zakonito predpisanih tedenskih ur. Prošnje je vložiti do 25. januarja 1926 pri prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani. — Iz sodne službe. Imenovana sta: Ivan Jurjevčič za sodnega slugo pri deželnem sodišču v Ljubljani, Franc Perovc pa za sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Šoštanju. — Premeščen je sodni sluga Miroslav Ludviger iz Kranjske gore v Ormož. — Iz poštne službe. Premeščeni -sta: Marija Gostič od pošte Ljubljana 1 k pošti Poljane nad Škofjo Loko in Lucija Cuderman iz št. Vida nad Ljubljano k pošti Ljubljana 1. — Iz poštne službe Premeščeni so: Ivan Bregant od poštnega urada Bled 2 k poštnemu uradu Bled 1; Dragica Kuralt iz Kranja k poštnemu uradu Ljubljana 1; Angela Fazzini z Rečice ob Paki v Dravograd; Krista Koušek po od Sv. Tomaža v Ormož. — Izpromembe v vojaški službi. Imenovani so: Za komandanta kadrske skupine mi-nonoscev -in minonosca »Jastreb« kapetan fregate Bernard Jel-očnik, za komandanta remorkerja »Jaki« poročnik bojnega broda I. klase Ivan Kobler, za komandanta remorkerja »Silni« poročnik bojnega broda I ki. Ciril Vilfan, za komandanta remorkerja »Močni« poročnik bojnega broda I. ki. Ivan Levec, za upravnika Jadranske stalne bolnice sanitetni major dr. Andrej Arnšek, dosedanji upravnik celjske začasne vojne bolnice, za šefa oddelka Dravske -stalne vojne bolnice dosedanji upravnik Mariborske začasne vojne bolnice sanitetni podpolkovnik dr. Matej Justin; za komandanta 20. pp. dosedanji komandant 40. pp. polkovnik Jaroslav Jere-mič, za komandanta 40. pp. dosedanji načelni k generalštaba komande dravske div. obl. polkovnik Petar Nedeljkovič, za komandanta 3. baona 12. pp. major Josip Špoljar, za komandanta 1. baona 51. pp. podpolkovnik Ivan Rojnik, za pomočnika načelnika mten-danture dravske div. obl. admin. major Mi-lodrag Tomič, za pomočnika generalnega - tuba -komande moravske div. obl. podpolkovnik Leo Rupnik, za pomočnika komandanta strokovnega orožja -kapetan fregate Vikior Klobučar. — Nevarnost poplave pri Beogradu je minila. Donava in Sava zopet padata. Povc-denj v Belgiji je povzročila po cenitvi belgijske vlade nad 1 milijardo frankov škode. Vzrok, da je škoda tako visoka, je j iskati v dejstvu, da so bili po povodnji prizadeti kulturno najbolj razviti kraji. Tako n. pr. se ceni škoda, ki jo je povzročila povodenj v premogovnikih v Beraing-su-r-Meuse, na 100 milijonov frankov. Restavracijska dela bodo trajala najmanje šest me-secev. — Roparski napad na vlak v Mehiki. Vlak, ki vozi iz Guadalayre v Mehiko, je napadlo te dni 20 do zob oboroženih maskiranih roparjev. Razbojniki so pobili vojaško spremstvo — razven sedmih vojakov, ki so ostali težko ranjeni pri življenju, — nato so navalili na potnike, jih oropali ter skoro vse pobili. Ko so svoje delo dokončali so potrgali brzojavne in telefonske žice, zažgali vlak ter se odpelja- li z lokomotivo v mesto Jurecuaro, ki so ga oplenili, nakar so pobegnili v gorovje. Stro- r jevodja jim je ušel ter alarmiral oblasti, ki | so poslale za roparji vojaško četo. Vojaštvo je 'roparje izsledilo ter obkolilo, nakar se je pričelo besno streljanje. Več roparjev je padlo, osem je bilo ujetih živih. Bili so na mestu ustreljeni. — Izpod ruševin vlaka so izvlekli vojaki nad 20 potnikov, ki so jih roparji pobili. — Odmetniki ubili majorja, invalida. Te dni so napadli v občini Cetinja odmetniki majorja invalida Milutina Radmiloviča. Ustavili so voz, slekli majorja do golega, ga oropali in težko ranili. Major je poškodbam podlegel. — Ker ga je odpustil iz službe. V Lud-vvigsliafenu je bil ustreljen te dni v svoji prodajalni juvelir Karol Sidlin. Ustrelil ga je njegov bivši pomočnik. Morilec je prišel v trgovino ter zahteval, da ga vzame Sidlin zopet v službo. Ker je Sidlin to odklonil, je potegnil pomočnik revolver ter Sidlina ustrelil v glavo. Nato je obstrelil še njegovo soprogo. Končno si je pognal samemu sebi kroglo v glavo, tako da sta danes mojster in pomočnik mrtva. — No morilec, temveč pustolovec. Preiskava je dognala, da v Leobnu zaprti individij ni Erzbergerjev morilec, temveč mednaroden slepar. Izjavil je, da se piše Hans Voigt ter da ga preganjajo razne avstrijske in nemške policijske direkcije. Njegovo zadnje lopovstvo obstoji v tem, da je zvabil soprogo nekega dunajskega policijskega uradnika pod lažnji-vimi pretvezami na Semmering, jo ogoljufal za ves denar, kar ga je imela ter jo nato pustil na cedilu. Lopov pravi, da je bil svoje-časno nemški ritmojster. Ker je izvršil svoje številne goljufije v raznih državah in mu preti doma, v Nemčiji, dolgotrajna ječa, prosi, da bi ga izročili naši državi, kjer nima poravnati posebno velikih računov. — 35 dni brez hrane. Kot poroča »Deutsche Zeitung«, se je postil v Kovnu stradalec Kom-hof 35 dni. Hotel je doseči svetovni rekord in vzdržati še par dni, toda zmotil se je. Petintrideseti dan se je počutil že od ranega jutra zelo slabo. Kljub vsemu ni hotel zapustiti svoje steklene krste. Nenadoma je omedlel. Razbili so krstj^in prepeljali stradalca v bolnišnico. Zdravmki dvomijo, da bi okreval. — Rahločutna deklica. Pred dnevi je prišel na olomuški policijski komisarijat ves zbegan neki železničar ter izpovedal, da sta mu ugrabila dva neznanca njegovo nevesto. Izprehajal se je z njo v temi, nenadoma se je pripeljal avtomobil, iztegnile so se štiri krepke roke in možakar je ostal sam. Par ur po ovadbi je našla policija odvedeno deklico v družbi dveh moških v hotelski sobi. Dozdevni napad je bil izvršen v najboljšem sporazumu ž njo. Hotela se je namreč iznebiti svojega prijatelja, ne da bi tangirala njegovo rahločutnost. — Proces radi velikanske goljufije v Berlinu. Te dni se vrši v Berlinu eden od največjih procesov radi goljufije. Glavni obtoženec je neki Walter Rosner, false baron Blu-menthal. Gre za falzificiranje delnic. Glavni oškodovanec je mestna hranilnica v Fiirsten-vvaldu, ki je osleparjena za 500.000 mark, Celokupna škoda, ki jo je povzročil Rosner s. svojimi goljufijami, znaša nad 1,000.000 mark. Rosner je ustanovil družbo za eksport filmov, ki je zašla v velike denarne težkoče. Ker si ni vedel drugače pomagati, je ponaredil Rosner akcij za 2 in pol milijona mark ter jih založil kot jamstvo. Z njim vred sedi na zatožni klopi neka berlinska igralka. - — Pijance uklepajo. Kje? — Seveda v Jugoslaviji. Te dni se je pripetil v Mariboru slučaj, da je izzval glasen protest občinstva. Če si upa policija pijančke na cesti uklepati, potem si lahko mislimo, kako dela ž njimi med štirimi stenami. Sicer bomo pa o tem ob priliki izpregovorili par resnih besed. — Ruski aristokrati aretirani na parniku. Iz Londona poročajo: Ruski baron Wolf Gsten-Saeken je bil na nekem parniku, ki vozi iz Francije v Southampton s svojo soprogo vred aretiran. Aristokratski par je osumljen, da je ukradel Siru Archibaldi Hamiltonu, pri katerem je bil v gostih, zlato miniaturo, vredno 1000 funtov. — Falzificirane tramvajske karte v Novem Sadu. V eri falzificiranja so začeli v Novem Sadu ljudje potvarjati celo tramvajske karte. Stvar je prišla po naključju na dan. Neki mla-douič je izvlekel, ko je zahteval kondukter od njega karto, cel blok. To se je zdelo kon-dukterju sumljivo. Mladenič je sicer ušel, toda jrovzročil je, da so bili zasačeni drugi ljudje, ki so se vozili s falzificiranimi kartami, ker so dobili uslužbenci nalog, da karte natančno kontrolirajo. Preiskava 'je ugotovila, da je večina kart potvorjenih. — Falzificirani švicarski bankovci. »Malin« javlja iz Strassburga: V Dusseldorfu in drugih renskih mestih so skušali inozemci spraviti v promet falzificirane švicarske nov-čanice s podobo Viljema Tella. — Strašna smrt starke pod lokomotivo. Te dni so našli v bližini Zagreba truplo starke, ki jo je povozil vlak. Zdravniški izvid je ugotovil, da so šla starki kolesa čez trebuh ter ji odrezala razven tega levo roko in levo nogo. Starka je hotela iti preko tračnic. V tem trenutku je prišel od ene strani tovorni, od druge pa brzovlak. Ko se je hotela umakniti tovornemu vlaku, jo je povozil brzovlak. — Zaklad? V bližini Doboja je našel neki kmet, ko se je udrla ob priliki zadnjih poplav zemlja, zaboj. Odprl ga je ter si prilastil vsebino. Žandarmerija ga je ovadila radi grobo-skrunstva. Medtem pa se je ugotovilo, da gre za čisto nekaj drugega. Zaboj je ležal že najmanje 150 do 200 let v zemlji ter hranil ne kosti, temveč zaklad, ki so ga hranili na do-tičnem mestu neznani ljudje — mogoče tudi roparji. Kmet je izginil. — Zakon sklenjen pod neodoljivo silo. Te dni se je pečal dunajski sodni dvor z nenavadnim slučajem. Aktivni major Martin L. je vložil tožbo na neveljavnost njegovega v letu 1920 sklenjenega zakona. Tožitelj trdi, da je bil v trenutku,, ko je izustil usodepolni »da«, popolnoma brez lastne volje. Bil je — tako trdi — popolnoma pod vplivom svoje neveste ter je privolil v zakon popolnoma nehote, oziroma zoper svojo voljo. Zaslišanih je bilo več prič oficirjev-tovarišev tožitelja, ki so izpovedale zanj ugodno. Ena cd prič je izpovedala, da je bil major na dan svoje poroke tako »zmešan« in potrt, da se je bala, da izvrši samomor ter ga ni pustila tri dni iz svojega stanovanja. Dr. Hruschka, ki je fungiral pri poroki kot priča, je izjavil, da je bil tožitelj pri poroki razpoložen kakor, da je šlo za dvoboj. Če sta se novoporočenca po poroki poljubila, ne ve povedati ne dr. Hruschka ne druga priča Krammer. Vendar pa je potrdil zadnji, da je rekel major glasno in razločno »da«, kar major taji. Major Martin jo spoznal svojo soprogo med vojno v Lublinu kot pisarniško moč pri vojaškem poveljstvu. Zastopnik majorjeve soproge je dokazoval, da ima dama svojega soproga silno rada. V njunem -stanovanju visi vse polno njegovih slik itd. Nesrečni major L. je bil med vojno izredno vrl oficir. Njegova junaška prsa krasi več odlik. Sodba bo izdana pismenim potom. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila priznana tožitelju, ki je aktiven major avstrijske zvezne vojske, pravica revnih. — Nevaren tovor. Te dni so potopili pred newyorško luko par jeklenih sodov, v katerih se je nahajala količina levisita, ki bi bila zadostovala za to, da bi se bilo umorilo 10 milijonov ljudi. Levisit je strupen plin, ki je devetkrat močnejši, kot najmočnejši strupeni plin, ki se je uporabljal v vojni. Začetkom leta 1918 so ga imeli v Zedinjenih državah toliko, da bi bili lahko zastrupili vse armade srednje-evropskih sil. Tej nameri pa se je uprl predsednik \Vilson. Sedaj so plin uničili, ker je bilo tako sklenjeno na locamski konferenci. — Koliko parnikov izgine na leto? Danski list »Politiken« objavlja interesantno statistiko o izgubah, ki jo je utrpelo brodarstvo vsega sveta s tem, da nekatere ladije niso dosegle svojega cilja ter so izginile brez sledu. Brezžičnemu brzojavu se je zahvaliti, da to število vedno bolj pada. Dočim je znašalo leta 1922 in 1923 še po 21, se je znižalo v letu 1924 na 17p v letu 1925 pa je padlo na 10. Od 10 izginulih ladij, je bilo 7 angleških. Zanimivo je tudi, da ni izginila v času od aprila do novembra 1925 sploh nobena ladija, temveč se pripete te nesreče samo v zimskih mesecih. Ljubljana. 1 — Umrla je predvčerajšnjim na Viču pri Ljubljani v starosti 74 let gospa Terezija Vrtačnik, rojena Stembov, posestnica na Viču. Pokojnica je bila vzor vrle slovenske gospodinje. Njena hiša je slovela daleč naokoli kot ena najboljših in najimovitejših. Umrla, ki je bila oseba plemenitega srca, splošno priljubljena in obče spoštovana, je mati gosp. dr. Ivana Vrtačnika, predsednika upravnega -sodišča za Slovenijo v Celju in dr. Alojzija Vrtačnika, odvetnika v Ljubljani. — Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti Vič 48 na domače pokopališče. Blag ji spomin, spoštovani rodbini pa naše iskreno sožalje! 1— »Ljubljanska borza za blago in vrednoto«. Včeraj popoldne se je vršila v prostorih ljubljanske borze ob 17. uri žalna seja borznega sveta povodom smrti podpredsednika gospoda Ivana Kneza. Borzni predsednik gospod Ivan Jelačin ml. se je v toplih besedah spominjal umrlega sotrudnika in povdaril vse njegove vrline, kakor tudi zasluge, katere si je pokojni stekel za celo gospodarstvo Slovenije. V imenu g. Ivana Kneza si je poslovni svet predstavljal vzor gospodarja in moža, ki je v slovenski javnosti pretrpel mnogo s tiho resignacijo, ter vedel, da je treba tudi v gospodarskem življenju prenašati hibe mirno in neopaženo. Borzna uprava ohrani svojemu soustanovitelju trajen spomin. — Govor so vsi navzoči člani borzne uprave stoje poslušali in na poziv borznega predsednika zaklicali »Slava«. Za tem je bila seja zaključena. 1— Tatvina v Akademskem domu. V Akademskem domu v Kolodvorski ulici se dogajajo že dalje časa tatvine. Neki lopov krade, kar mu pride pod roko: Suknje, perilo, dežnike itd., najljubši mu je seveda denar. Te dni je ukradel nekemu dijaku kar 1080 dinarjev. Denar je bil last »kluba gradbenih tehnikov«. Dijaki so dolgo časa molčali, misleč, da bodo tatu končno sami zasačili, sedaj jim je postala stvar preneumna ter so prijavili zadevo policiji, kateri se pa doslej tudi še ni posrečilo dobiti tatu v pest. FALZIFIKATORJA PETAR CAR IN MILE JAVOR ARETIRANA. V Zagreb je došlo brzojavno poročilo, da sta falzifikatorja Petar Car in Mile Javor v rokah pravice. Aretirana sta bila v Duisburgu. Car je bil prijet v hiši Petra Javorja, strica Mile Javorja iz Brinja, ki sedi tudi že v zagrebških policijskih zaporih. Kakor znano, je vtihotapil Petar Car v družbi Maduniča in Jurčeviča v našo državo za 7,600.000 Din fal-zifikatov, tako da je imel dovolj denarja za beg. Ostal je par dni v Zagrebu, nato pa je odpotoval v Nemčijo. Kmalu pa je bil v Nemčiji tudi šef kriminalne policije Lazič in uradnik zagrebške policije dr. Bogdanovič. Ta dva sta s pomočjo nemških oblasti afero razčistila ter razkrila, kot znano, tiskarno v Biel-feldu. Eruirala sta tudi Petra Javorja v Duisburgu. Nemška policija Petra Javorja ni hotela takoj aretirati, ker je bila prepričana, da pride prej ali slej k njemu Petar Car, da ga obvesti, kako stvar stoji. Nemška policija se ni motila. Petar Car je prišel res v Duisburg k Petru Javorju, nakar sta bila oba lopova aretirana. Zdi se, da sta vse podjetje financirala Petar in Mile Javor, dočim je bil idejni avtor vse zadeve Petar Car, vendar pa stvar še ni natančno pojasnjena. Tako se na primer še ne ve natančno, kako vlogo je igral Madunič, ki skuša zvaliti vso krivdo na svoje tovariše. Storjeni so koraki, da se izročita Javor in Car našim oblastim. Jurčeviča še niso dobili. (178) i okiopniaku okoli svita. Spisal Robert Kralt. Z veje namreč, pod katero leži Adam, se iztegne z rdečimi lasmi porastla roka in velikanska pest zagrabi Adama zadaj za suknjo, in — gorje 1... Mojster Adam izgine s svojim dežnikom vred. Le njegova tobačna doza, ki jo je bil za ekspedicijo napolnil do vrha, leži še v travi. Georg poskoči kvišku, dvigne puško, in skoči za drevo... Tedaj zagleda divjo ženo, kako skače od veje do veje. Zelenega možička drži kakor punčko v rokah; Adam maha z nogami na vse strani, z rokami pa drži krčevito svoj dežnik. Če je na tem prizoru kaj smešnega, potem je to, da se je dežnik odprl, in zdaj je videti, kakor, da ga Adam skrbno drži nad svojo od-vodnioo. Zdaj skoči žena na tla in teče dalje, držeč Adama še vedno na rokah, z odprtim dežnikom nad glavo. Zdaj pa začne Adam tudi vpiti. > N a, počakajte vendar nekoliko, da vzamem vsaj še tobak s seboj...« Ali je zaklical Adam to le v nekaki nezavesti, ker je pač vedno mislil na tobak, ne premišljuje zdaj Georg. Streljati ne more, zlasti ker je žena že med dre- vesi. Zelo težbo bi jo zadel. Potem pa pomisli Georg, da to ni žival, ampak človek, ki je vreden največjega pomilovanja* Teče torej za bežečo. Če ji hoče odvzeli malega prijatelja, se bo moral z njo metati — če si pač Adam ne bo znal pomagati sam. Ko Georg tako drevi za divjo ženo, zasliši nenadoma za sabo krik, da se takoj vstavi. To je Leonor! .-v N a pomoč, Georg, na pomoči!!« Kakor vihar se požene zopet nazaj in zdaj je jasno, zakaj so mu dali Indijanci v pampah ime »hitra noga«; njim je hitrost najvažnejša lastnost. Kmalu ugleda Leonor, ki se bori z dvema takima pošastima ali borenje je le navidezno, ker jo je vsaka izmed pošasti hotela pograbiti zase. Ko zagledata tujega moža, se umirita. Ena dvigne Leonor, kakor otroka in zbeži za drugo, ki je to že storila. Velikanski so skoki, ki jih dela z rdečimi lasmi porastla pošast, a še hitrejši je Georg. Njegova obrnjena puška švigne po zraku, zasliši se škrtajoč pok, rjovenje do smrti ranjenega bika in velikansko bitje se zgrudi z zdrobljeno čepinjo; Leonor pa vlovi Georg. Drugi divji mož pa izgine v gozd. Leonor se vsa trese. »Moj Bog, moj Bog!!« Nič manj prestrašen ni Georg — spozna namreč, da tu ne gre le za eno ženo, o kateri bi lahko menili, da je podivjan človek, temveč, da je tu cel narod, se-b to ječ iz človeških pošasti. Potem preišče mrtveca- Mož je, sicer prav tak, kakor ona žena, ki so jo preje dovolj časa ogledovali. Velikan meri najmanj dvesto dvajset centimetrov, kosti so izredno močne, mišice zelo razvite, rame široke, vse telo pa je pokrito z živordečimi dolgimi lasmi, ki bo pri možu nekoliko krajši kot pri ženi, izjemoma v obrazu, kjer tvorijo brado. Izraz njegovega obraza pa ni izrecno odbijajoč. Le usta so izredno velika. Opica ni, temveč človek; to kaže oblika lobanje in tudi vse ostalo truplo. Leonor pripoveduje na kratko. Komaj je stekel Georg na bežečo ženo, sta skočila z onega drevesa istočasno dva velikana. Vrgla sta se nanjo, vsak jo je hotel imeti zase; vnel se je kratek prepir radi tega ali pa, ker se preje nista domenila, kdo jo bo nesel tedaj pa je bil že Georg tu. »Na svcj nož se niti spomnila nisem, tako se» se prestrašila,« šepeče še vedno Leonor. »Ali sta govorila ali sicer dajala kake glasove od sebe?« »Le nekako krulila sta.« »Razločiti torej ni bilo pravega jezika?« »Le živalsko kruljenje. Kje pa je Adam?« Da, kje je zdaj Adam? Poizkusit^ morajo, da ga rešijo, a Leonor ne sme ostati sama. Ne kupite prej nobenega šivalnega strojs, dokler ne ogledate in preizkusite. 'JOSIP PETELINC-a strojev znamke Gritzner, Adler, Phoniks ter na|b>>liRC švicarske pletilne stroje „DUBIED", nadomestne dete, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-maliko, dele za kolesa, olje i, t. d. Večletna garancija! Delavnica na razpolago! Na malo! Na veliko! mali oglasi* £«ae oglasom do 20 be#ed Din V—, vsaka nadaljna beseda ‘C„ <» 50 par. Fotnoref^ki pomočnik dober in spreten, ki mu je dobro inano vse fotografsko delo kakor tu- li potnemanje, se išče. Ponudbe je poifflti na Atelier Michajlovič, Ne-gotin (Krajina), Srbija. (turtofrfinia trgovske Sole išče mesta kot prak-tikantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«. Mlada Gospodična jesele narave želi poznanstvo * i stotaki m gospodom od 18 do 25 let. — Ponudbe « sliko, katero se na zahtevo vrne, pod &ifro >Hiacinta< na upravo »Narodnega Dnevnika«. tiirk •prejme inštrukcije. — Ponudbo na uRjavo lista pod: »Inštrukoija«. Meri, trčani najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej la 700 Din Iranko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar. PREMOG ■ ČEBIN Volfova ulica 1/11. - Telefon 56. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da nas je dne 12. t. m. ob pol 5. uri nenadoma v 74. letu svoje starosti za večno zapustila naša neskončno ljubljena mamica, stara mamica, leta, sestrična itd., gospa Terezija Vrtačnik, roi. Stembov posestnica na Viču. Pogreb nepozabne renjke se vrši 14. 1. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Viču št. 48 na viško pokopališče. Vič-Ljubljana, dne 13. januarja 1926. Dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča za Slovenijo v Celju; Fran Vi tačnik, posestnik in trgovec; Josip Vrtačnik, posestnik; Ignac Vrtačnik, posestnik; dr. Alojzij Vrtačnik, odvetnik; Anton Vrtačnik, bančni uradnik — sinovi. Marija roj. Polek, Marija roj. Lavrič, Frančiška roj. Lavrič, Marija roj. Holkin, Josipina roj. Ločnik — sinahe. Ivan, Vera, Marica, Jožica, Dragica, Franček, Franica, Joško, Magdiča. Marjanček, Savo in Tatjana — vnuki in vnukinje. Kontorbtinie rmoina vseh pisarniških del išče ilužbe. Gre tudi na deželo ter nekaj x.e*eoev brezplačno. Ponudbe prosi ns upravo lista pod: »Natančna«. Kuri se dobro ohranjen otrofiki voziček. P» nudbe na upravo pod »Voziček«. »Opeka* iidake priporoča opekarna *EM0NA“ D. D. v Lfabljani — Tovarna na VKs (Brdo) — Pisarna v PMftftkovi «Hci 5* prtilčj*. ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■v IIIIIIIIIUI ■»•■■»■■■■•■■■■■•■•■•»M* Vrtnarske zadeve posreduje Goikova ,.Vrtnarska šola“ v Kranju. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno >MerVnr< v Ljubljani Andrej Sever. Gospodarstvo. BORZA. Dne, 1U. januarja 1928. Vredm&to: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den.. 78, bi. <9; Tobačne srečke iz leta 1888 den. 326, bi. 327, zaklj. 326; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, b!. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 965; Sla-venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115. Blago: Hrastova drva, suha, 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 10 vag. den. 17.40, bi. 17.40, zaklj. 17.40; Bukovi hlodi, I., II., mon-te, od 80 cm prem. naprej, z do 20% od 25 do 29 cm prem., te zadnje samo la od 2.50 dolžine naprej, fco vag. nakladalna postaja 50 vag. den. 200, bi. 2C0, zaklj. 200; Deske 13 mm, 4 m, večina smreka, paralelne, sulie, monte, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. den. 580, bi. 580, zaklj. 580; Deske 25 mm, 4 m, jelka, monte, paralel., fco vag. Postojna tranz. 1 vag. den. E40, bi. 540, zaklj. 540; koruza, umetno sušena, fco vag. slavonska postaja bi. 160; koruza, umetno sušena, fco vag. bosanska postaja bi. 150; koruza, času primemo suha, fco vag. slav. postaja, gar. znano prispetje v Ljubljano 1 vag. den. 128.50, bi. 128.50, zaklj. 128.50; koruza medjimurska, fco vag. nakladalna postaja bi. 175; koruza, umetno »ušena, fco vag. sremska postaja bi. 160; koruza, umetno. sušena, fco par. Kranj 1 vag. den. 190, bL 190, zaklj. 190; koruza nova, času primerno suiia, fco vag. Novi Sad 1 vag. den. 125, bi. 125, zaklj. 125; koruza, v peči sušena, domača, fco vag. slovenska postaja bi. 165; pšenica bačka, 76 kg, 2%, fco vag. nakladalna postaja bi. 305; pšenica sremska, 73;74, 2%, fco vag. nakladalna postaja bi. 295; ajda domača, fco vag. slov. postaja bi. 260; ajda poljska, ocarinjena, fco ju-gomeja bi. 262.50; rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 212; rž merkantilna, fco vag. medjimurska postaja bi. 200; proso rumeno, gl. vz., par. Ljubljana bi. 225; proso rumeno, fco vag. slov. postaja bi. 215; ječmen, 62 kg, malo zaduhel, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 160; otrobi drobni par. Ljubljana bi. 150; otrobi drobni, fco vag. naikl. postaja bi. 130; otrobi debeli, domači, fco vag. slov. post. bi. 155; otrobi drobni, domači, fco vag. slov. post. bi. 135; otrobi rženi, domači, fco vag. slov. post. bi. 120; oves rešetani, fco vag. ban. postaja bi. 190; oves rešetani, fco vag. srem. postaja bi. 200; Tomaževa žlindra v vrečah po 100 kg, gar. 17/18%, neocarinjena, fco vagon Ljubljana bi. 120. BORZE. Zagreb, dne 13. januarja. Denar: Newyork 56.25—56.85, London 274—276, Pariz 213 do 217, Praga 166.90—168.90, Curih 10.90 do 10.98, Milan 227.70—230.10, Berlin 13.425 do 13.525, Dunaj 7.9260—8.0260. Curili, dne 13. januarja. Beograd 9'.26, Newyork 517.75, London 25.1425, Praga 15.84, Pariz 19.35, Milan 20.89, Bukarešta 2.325, Dunaj 72.90, Sofija 3.675, Berlin 123.20, Budimpešta 72.25. X Ponudba za brezplačni prevoz naših razstavnih predmetov v Filadelfijo. Kudarsko industrijska družba Adria-bauksit Šibenik je brzojavno sporočila zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednje: »Blagovolite vzeti na znanje, da smo poslali ministrstvu trgovine in industrije naslednjo brzojavno ponudbo: Z ozirom na razstavo v Filadelfiji nam je čast ponuditi ministerstvu, za obče narodne svrhe, brezplačno uporabo naših direktnih parnikov Šibenik—Filadelfija za prevoz razstavnega materijala. Parniki krcajo v Šibeniku redno mesečno velike tovore bauksita in bo naše društvo rade volje dovolilo naši industriji in umetnosti najugodnejši brezplačni prevoz do mesta razstave. Ukrcanje in izkrcanje na račun pošiljatelja. Prihodnji parnik >Lady Kathelen« bcOO ton, odpotuje dne 20. januarja, »Clearpool« ,15. februarja in za tem redno v polovici meseca. Prosimo ministrstvo pravočasno obvestiti interesirana ob-lastva in ustanove in da nam blagovoli sporočiti svoje rešenje o tem predmetu. Rudarsko industrijska družba Adria-bauksit.« X Zavoji za pošiljanje suhega kvasa. Ministrstvo trgovine in industrije naznanja, da je ministrstvo financ poljske republike objavilo sklep, na podlagi katerega je dovoljeno uporabljati za zavijanje suhega kvasa samo tak papir, na katerega se morejo lepiti državne bandarole, a prepovedano uporabljati prozoren papir prepojen s parafinom. Producenti kvasa se opozarjajo, da se izza 1. januarja 1926 pošiljke s kvasom, ki ne bodo odgovarjale navedenim pogojem, ne bodo carinile. To in ono. IZ ŽIVLJENJA SLAVNIH ARTISTOV. Artist, ki bo absolutno in definitivno zadovoljen s svojimi lastnimi produkcijami, se mora šele roditi. Kajti pravi artist hoče biti vedno originalen. Predvajati hoče stvari, ki jih .ni videl še nihče. Njegova parola je: konkurent mora biti pobit. On sam mora postati slaven. Brez aplavza ne more živeti. Ko si je izmislil mladi nemški akrobat dvojni salto mortale, se je zdel vsem »rojim kolegom kot kralj. Lahko bi bil »adiivijal leta in leta svet, si pridobil premoženje, ki bi mu bilo omogočilo brezskrbno življenje. Toda njegova častihlepnost ni mirovala: Poizkusil je trojni saltomortale ter si atomll tilnik. - C0L0NEL BORDEVERRY. Metier: Umetni strelec. Slovel je p* v»enr svetu. Bil je senzacija, za katero so su varie-teski odri trgali. V par sekundah je postre-Ijal dvajset projektilov v čisto majhno pJosčo nad srcem svojih asistentinj. Kakor hitro je zadel, se je sprožil mehanizem in padel je kostum ter odkril krasne forme dame v umetnem trikoju. Gorje, če bi strel ne bil zadel zaščitne plošče! Trik je bil takoJ>lazno-smel, da niti Colonelovi kolegi niso mogli verovati, da je pristen ter so artista včasih jezili s svojimi pomisleki. Na carskem dvoru: Takrat ni bilo lahko dobiti od ruskega čara dovoljenje za to, da je prišel človek v Kusijo z dvajsetimi puškami in ostro m.uničijo. Colonel Bordeverry je dovoljenje dobil. Njepovo ime je bilo natisnjeno na vseh vogalih Petrograda. Mestni komandant in persona je prinesel Bordeverxyju poziv, pravzaprav povelje: Jutri zvečer ima pokazati Colonel Bordeverry svojo umetnost v Carskojem Selu pred čarom. Strel aa strelom je padal v bližino človeškega srea. Vse je urnebesno aplavdiralo, samo car je ostal hladen. Bil je slceptik. Vzel je srebrn rubelj, držeč ga med palcem in kazalcem je komandiral: »Streljaj!« Colonel je ustrelil in rubelj je odletel. Izbruhnil je oikan aplavza. Komando je dal car. Nihilist torej Bordeverrv ni bil.