KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 11 UVODNIK V tokratni številki Knjižnicarskih do knjige pa je na kratko opisala novic smo izpostavili nekaj zanimivih Magda Lojk. problemov. Mojca Kotar je pripravi-la prispevek o pomenu prostega dos-Kako poteka implementacija RFID topa, njegovih koristih in evropskih tehnologije v šolsko knjižnico sta projektih na to temo. Pregledala je zapisala Ana Hudournik in Milan tudi kakšno je stanje na tem podrocju Breznik. S knjižnicnimi prireditvami v Sloveniji. O kakovosti knjižnicnih v njihovi knjižnici pa nas seznanjajo katalogov oziroma bibliografskih Špela Pahor, Tatjana Pristolic, zapisov so se razpisali Jan Pisanski, Jadranka Zupancic in Darja Katarina Švab, Irena Kavcic, Dun-Peperko Golob. ja Kalcic in Valentina Velkavrh. Problem »slovanglešcine« sta orisali Leto 2009 se pocasi izteka. Upam, da Anja Dular in Alenka Kavcic­je bilo zdravo, srecno in uspešno. Colic. Želim vam, da bi v letu 2010 reševan­je novih izzivov potekalo cim bolj Porocilo z mednarodnega posvetova­enostavno ter vas vabim, da nas o nja o UDK je zapisala Darija Roz-svojih dosežkih obvešcate s prispevki man, porocilo o rezultatih projekta v Knjižnicarskih novicah. ENTITLE je pripravila Breda Karun, strokovno posvetovanje Poti Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Cestitki Koledar prihajajocih srecanj Prost dostop do znanstvenih objav in podatkov Šolska knjižnica Popolnost podatkov v knjižnicnem katalogu Kakovost knjižnicnih katalogov (bibliografskih baz podatkov) Drugo mednarodno posvetovanje o UDK Splošne knjižnice in vseživljenjsko ucenje Poti do knjige Knjižnica Šolskega centra Velenje Pilotski projekt vpeljave RFID v knjižnico Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino! Odziv na komentar: »Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino!« VDC v knjižnici »Dober dan« slovenskih splošnih knjižnic v Mestni knjižnici Ljubljana Slovenski dnevi v Karlovcu, v osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem Zemljevidi kot knjižnicno gradivo in kot nacionalna kulturna dedišcina v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Vošcilnice Marine Hrs razstavljene v izolski knjižnici 1 1 2 3 6 7 8 10 12 13 14 15 16 16 17 18 20 21 23 HITRE INFORMACIJE CESTITKI Obvešcamo vas, da je dr. Jedert Vodopivec, vodja Centra za konserviranje in restavri­ranje v Arhivu Republike Slovenije, za življenjsko delo in dosežke na podrocju hrambe, raziskovanja, konserviranja-restavriranja in vzdrževanja pisne in likovne dedišcine na papirju in pergamentih, prejela nagrado Mirka Šubica za leto 2009. Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, ki jo ta podeljuje za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja univerze in za krepitev njenega ugleda, je letos prejel dr. Jože Urbanija. Obema nagrajencema cestitamo! Uredništvo Knjižnicarskih novic KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje januar – februar 2010) .. 12.-13.1.2010, Bangalore, Indija, CPOV - Critical Point of View: Wikipedia and the Politics of Open Knowledge, http:// cis-india.org/research/conferences/conference-blogs/Wikiwars .. 20.-21.1.2010, Atlanta, ZDA, 13th Conference of Atmosphe­ric Science Librarians International, http:// www.aslionline.org/ .. 21.-24.1.2010, Greater Noida, Indija, 55th Annual Confe­rence of Indian Library Association, http:// ilaconf.bimtechlibrary.net/ .. 25.-27.1.2010, Parna, Italija, BOBCATSSS 2010, http:// bobcatsss2010.unipr.it/ .. 28.-29.1.2010, London, VB, Repositories: European Colla­boration in the International Context, http:// www.neeoconference.eu/ .. 1.-3.2.2010, Austin, ZDA, Electronic Resources & Libraries, http://www.electroniclibrarian.org .. 4.-6.2.2009, New Delhi, Indija, International Conference on Children's Libraries: Building a Book Culture, http:// www.awic.in .. 4.-6.2.2010, New York, ZDA, Third ACM International Con­ference on Web Search and Data Mining (WSDM) 2010, http://www.wsdm-conference.org/2010/ .. 9.-11.2.2010, Melbourne, Avstralija, VALA - Libraries, Technology and the Future: Connections, Content, Conversa­tions, http://www.vala.org.au/conf2010.htm .. 23.-26.2.2010, New Delhi, Indija, International Conference on Digital Libraries (ICDL 2010), http://www.teriin.org/ events/icdl/ .. 23.-26.2.2010, Rim, Italija, 11th International ISKO Confe­rence: Paradigms and Conceptual Systems in KO, http:// www.iskoi.org/ocs/index.php/int/rome2010 SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (rok oddaje povzetkov) .. 15.1.2010 za 2-4.6.2010, Montreal, Kanada, Canadian Asso­ciation for Information Science: 38th Annual Conference: Information Science: Synergy through Diversity , http:// www.cais-acsi.ca/cfp2010.htm .. 15.1.2010 za 24-28.5.2010, Zadar, Hrvaška, Libraries in digital age (LIDA) 2010, http://web.ffos.hr/lida/ .. 18.1.2010 za 22-24.9.2010, Ankara, Turcija, 2nd Internatio­nal Symposium on Information Management in a Changing World, http://by2010.bilgiyonetimi.net/english.html .. 22.1.2010 za 21-24.6.2010, London, VB, COLIS 7: Integrati­on in the Information Sciences: Unity in Diversity, http:// colis.soi.city.ac.uk/ .. 31.1.2010 za 20-21.5.2010, ,Mundaneum, Belgija, Tran­scending Boundaries in Europe in the Period of the Belle Epoque, http://www.mundaneum.be/index.asp?ID=621 .. 1.2.2010 za 28.9-2.10.2010, Murcia, Španija, Information Seeking in Context Conference, http://www.um.es/isic2010/ index.php .. 12.2.2010 (posterji) za 10-15.8.2010, Gothenburg, Švedska, 76th IFLA General Conference and Assembly: Open Access to Knowledge - Promoting Sustainable Progress, http:// www.ifla.org/en/ifla76 .. 15.3.2010 za 9-11.8.2010, Terälahti, Finska, 8th Annual CISTM: Change Management Agenda for Information Scien­ce, Technology and Management, http://www.cistm.org/ .. 30.4.2010 za 19-23.7.2010, Buenos Aires, Argentina, Milenio y memoria (III. Congreso internacional Europa – America: Museos, archivos y bibliotecas para la historia de la ciencia), juancarlos@orbitur.com ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 PROST DOSTOP DO ZNANSTVENIH OBJAV IN PODATKOV V tednu od 19. do 23. oktobra 2009 so po vsem svetu na razlicne nacine obeleževali Teden prostega dostopa (Open Access Week, www.openaccessweek.org) in seznanjali raziskovalce, knjižnicarje, upravljavce viso­košolskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter financerje s temeljnimi principi in pomenom prostega dostopa do objav in podatkov iz (javno financiranih) raziskav ter do drugih publikacij. Tovrsten dostop je del širšega gibanja odprte znanosti (Open Science), za katero ena od definicij pravi, da se zavzema za tran­sparentnost v metodologiji eksperimentov, opazovan­ju in zbiranju podatkov, javno dostopnost in ponovno uporabo podatkov, javno dostopnost in transparent-nost znanstvene komunikacije (publiciranja) ter upora­bo spletnih orodij za poenostavitev sodelovanja znan­stvenikov (www.openscience.org). Prosta dostopnost znanstvenih clankov in monografij je ena najpomembnejših sprememb v znanstveni komunikaciji po pojavu tiskanih znanstvenih revij v 17. stoletju in njihovih elektronskih razlicic konec 20. stoletja. Pobuda je bila prvic utemeljena v budimpeš­tanski deklaraciji iz leta 2002 (Budapest Open Access Initiative, www.soros.org/openaccess), ki jo je v znamenje podpore in namena udejanjanja podpi­salo preko 500 organizacij (med njimi ni ustanov iz Slovenije) in preko 5.100 posameznikov (nekaj tudi iz Slovenije). V naslednjih letih so prosto dostopnost podprle še druge izjave na mednarodni, nacionalnih in na ravni ustanov, med njimi Bethesda Statement on Open Access Publishing, 2003 (www.earlham.edu/ ~peters/fos/bethesda.htm), Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Sciences and Humanities, 2003 (oa.mpg.de/openaccess-berlin/ berlindeclaration.html), UN World Summit on the Information Society: Declaration of Principles and Plan of Action, 2003 in 2005 (www.itu.int/wsis/ index.html), Organisation for Economic Co­operation and Development (OECD): Declarati­on on Access to Research Data From Public Fun­ding, 2004 (www.oecd.org), in IFLA Statement on Open Access to Scholarly Literature and Rese­arch Documentation, 2004 (archive.ifla.org/V/ cdoc/open-access04.html). DEFINICIJA PROSTODOSTOPNE PUBLIKACIJE Za predstavitev znacilnosti prostega dostopa do objav se najpogosteje uporabljajo definicije iz budimpeštan­ske in iz deklaracije iz Bethesde. V skladu z osnovnim principom prostega dostopa naj bi bili rezultati javno financiranih raziskav takoj po njihovem publiciranju prosto dostopni na svetovnem spletu. Prostodostopna publikacija izpolnjuje naslednje pogo-je: 1. Avtor in nosilec materialne avtorske pravice v sve­tovnem merilu dopušcata vsem uporabnikom pros-to, nepreklicno in stalno pravico dostopa do publi­kacije ter dovoljujeta razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za katerikoli odgovoren namen in dopušca­ta, da uporabniki naredijo manjše število izpisov za lastno uporabo. 2. Celotna publikacija in vsa dodatna gradiva, vkljuc­no z dovoljenjem iz prejšnje tocke, so takoj po objavi odložena v vsaj en spletni repozitorij, ki omogoca prost dostop, neomejeno distribucijo, medobratovalnost (interoperabilnost) in trajno hra­njenje. Prof. dr. Peter Suber definira, da je prostodostopna literatura elektronska, brezplacno dostopna na svetov­nem spletu in prosta vecine omejitev avtorskih pravic ter licenciranja. ZLATA IN ZELENA POT PROSTEGA DOSTOPA Za zlato pot prostega dostopa (gold road) velja objava clanka v prostodostopni reviji z ustreznim recen­zentskim aparatom. V Directory of Open Access Journals (DOAJ, www.doaj.org) je trenutno evidenti­ranih 4.370 recenziranih prostodostopnih revij razlic­nih podrocij znanosti, ki omogocajo takojšen prost dostop do clankov v celotnem besedilu (brez placila za dostop ali embarga). Avtor v tem nacinu objave obdrži materialno avtorsko pravico, na izdajatelja pro-stodostopne revije prenese pravico do prve tiskane in elektronske objave. Eden od pogojev za vecjo razširjenost prostodostop­nih revij je razvoj ustreznih ekonomskih modelov s prehodom s placevanja narocnin oz. dostopa do elek­tronskih revij v financiranje objav v prostodostopnem okolju. Austrian Science Fund se je v oktobru 2009 odlocil za triletno sofinanciranje takojšnje proste dos-topnosti objav, ki nastanejo v projektih, ki jih ta usta-nova sofinancira, nakar bodo preucili ustreznost tovr­stnega nacina financiranja. Podobna priporocila sta izdala Research Information Network in Universities UK (oba Velika Britanija) v dokumentu Paying for open access publication charges (2009). V Sloveniji je sofinanci­ranje shranjevanja znanstvenih vsebin in objavljanja v prostodostopnih revijah že leta 2003 predlagal prof. dr. Franc Viktor Nekrep. Zelena pot prostega dostopa (green road) pomeni samoshranjevanje (predvsem) recenziranih clan-kov (avtorjeva recenzirana koncna oblika – postprint), objavljenih v placljivih revijah, v digitalne repozitorije (samoshranjevanje/self-archiving s strani avtorjev). Ce je avtor prenesel avtorsko pravico na založnika, mu mora slednji dovoliti shranitev recenziranega clanka v avtorjevi koncni obliki. Trenutno 80 % svetovnih založnikov to dovoljuje. Stališca posameznih založni­kov znanstvene literature do proste dostopnosti objav, objavljenih v njihovih revijah, so razvidna s strani pro-jekta Romeo/Sherpa (www.sherpa.ac.uk/romeo/). Nekateri tradicionalni založniki omogocajo takojšnjo prosto dostopnost objavljenega clanka ob doplacilu avtorja za prosto dostopnost. V Registry of Open Access Repositories (ROAR, roar.eprints.org/) je evi­dentiranih 1.496 prostodostopnih repozitorijev za samoshranjevanje. Slednji so lahko geografsko zameje­ni (evropski, nacionalni), institucionalni ali tematski. OBVEZNO SHRANJEVANJE OBJAV V PROS­TODOSTOPNE REPOZITORIJE Obvezno shranjevanje objav iz javno financiranih raziskav v prostodostopne repozitorije (open access man­dates) zahtevata Evropska komisija in Evropski razis­kovalni svet, med ustanovami na primer National Institutes of Health (ZDA), The Wellcome Trust (VB) in CERN (Švica). Zahteve za obvezno shranjevanje podatkov raziskav so še manj pogoste. Za ves svet se podatki o zahtevah financerjev in ustanov zbirajo v Registry of Open Access Repository Material Archi­ving Policies (ROARMAP, www.eprints.org/ openaccess/policysignup/). Dne 20. 10. 2009 je bilo med njimi 42 zahtev financerjev, 45 zahtev ustanov in 14 zahtev oddelkov za obvezno shranjevanje objav iz javno financiranih raziskav ter 34 zahtev ustanov za obvezno oddajo podiplomskih visokošolskih del. Na sliki 1 je prikazana rast števila zahtev za obvezno shranjevanje objav v prostodostopne repozitorije za Slika 1: Rast števila zahtev za obvezno shranjevanje objav v prostodostopne repozitorije v obdobju 2002–2009 (Swan, A. Optimal scholarship: open access mandates to the end of the first half of 2009. Dostopno na opti­malscholarship.blogspot.com/. Uporabljeno 14. 10. 2009.) obdobje 2002–2009. KORISTI PROSTEGA DOSTOPA S prostim dostopom do znanstvenih objav in podat­kov je napredek znanosti hitrejši, povecata se obseg in razpon raziskav ter izboljša izkoristek javnega financi­ranja. Omejitve dostopa do in uporabe rezultatov iz javno financiranih raziskav lahko zmanjšajo kakovost in ucinkovitost nadaljnjih raziskav. Prost dostop za avtorja pomeni lažjo dostopnost nje­govih objav, vecjo vidnost in posledicno vecjo citira­nost objav (v razponu od 50–300 % vecjo v primerjavi s clanki, ki so bili objavljeni v placljivi reviji in avtorje­va koncna recenzirana razlicica ni bila shranjena v prostodostopni repozitorij). Prof. dr. Nekrep je leta 2002 takole razmišljal o prosti dostopnosti objav slovenskih raziskovalcev: »Z global-no dostopnostjo informacij bo slovenska znanstvena produkcija lažje stopila iz relativne anonimnosti in bo tudi dostopnejša svetovnemu preverjanju kakovosti.« Veliki pa so tudi financni prihranki. V primerjalni ana­lizi Open access – what are the economic benefits? (2009) je bilo ugotovljeno, da bi Danska pri cenah in številu objav iz leta 2007 v tem letu prihranila 70 mio evrov, ce bi danski raziskovalci tega leta v celoti objavljali le v recenziranih prostodostopnih revijah. Za Nizozemsko bi v tem letu prihranek znašal 133 mio evrov in za Veliko Britanijo 480 mio evrov. Podrobnejše analize ekonomskih modelov znanstvenega publiciranja so na primer pripravili britanski JISC (Economic implications of alternative scholarly publishing models: exploring the costs and benefits, 2009), SURF (Costs and benefits of research commu­nication: the Dutch situation, 2009) in DEFF (Costs and benefits of alternative publishing models: Denmark, 2009). POMEMBNEJŠI EVROPSKI PROJEKTI NA TEMO PROSTEGA DOSTOPA DRIVER (Digital Repository Infrastructure Vision for European Research; projekt 6. in 7. OP): povezuje evropske prostodostopne repozitorije. V Tednu pros-tega dostopa 2009 je DRIVER Confederation Summit skupaj z izvenevropskimi partnerji ustanovil Confede­ration of Open Access Repositories (COAR). www.driver-community.eu PEER (Publishing and the Ecology of European Research): raziskali bodo ekonomijo in ovrednotili vpliv samoshranjevanja objav v repozitorije. www.peerproject.eu SOAP (Study of Open Access Publishing; projekt 7. OP): analizirani bodo novi poslovni modeli objavljan­ja v prostem dostopu. project-soap.eu/ OAPEN (Open Access Publishing in European Networks): preucili bodo modele izdajanja prostodos­topnih monografij v humanistiki in družbenih vedah. www.oapen.org/ OpenAIRE (Open Access Infrastructure in Europe; projekt 7. OP): pred podpisom pogodbe z Evropsko komisijo (38 partnerjev iz vse Evrope). V okviru pro-jekta bo zgrajena digitalna infrastruktura in vzpostav­ljeni podporni mehanizmi za identifikacijo, shranjeva­nje, dostop in nadzor oddaje objav, ki nastanejo v pro-jektih, financiranih s strani 7. OP in Evropskega razis­kovalnega sveta. STANJE V SLOVENIJI V Sloveniji razlicne ustanove izdajajo preko 20 prosto­dostopnih revij, registriranih v Directory of Open Access Journals. Na univerzah je vzpostavljenih nekaj institucionalnih repozitorijev za samoshranjevanje objav, ki pa se veci­noma polnijo z obvezno oddajo visokošolskih del. Delujejo s pomocjo razlicne programske opreme, prav tako ni enotnega nacina dostopanja do digitalnih vse-bin na spletnih straneh, iskalniki in metapodatkovni modeli so razlicni. V Digitalni knjižnici Slovenije se v dogovoru z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS zbirajo e-oblike revij, katerih izdajanje sofinancira agencija, in zakljucna porocila projektov, glede na zakon o obveznem izvodu publikacij ter povezan pra­vilnik o oddaji elektronskih publikacij pa tudi doktor-ska dela. Shranjevanje objav iz javno financiranih raziskav v prostodostopne repozitorije ni zastavljeno kot obvez-no s strani slovenskih financerjev. Prost dostop je torej omogocen do celotnih besedil slovenskih raziskovalcev, objavljenih v slovenskih sofi­nanciranih revijah, kar verjetno predstavlja manjši del njihovega publiciranja. Vse preostale objave, ce jih raziskovalci niso objavili v prostodostopnih revijah ali sami shranili v svetovne tematske repozitorije, niso prosto dostopne njihovim mednarodnim vrstnikom. Slovenija in njeni raziskovalci tako niso deležni doka­zanih koristi prostega dostopa do objav in podatkov: država v smislu financnega prihranka in hitrejšega raz­voja znanosti ter še vecje znanstvene prepoznavnosti, raziskovalci pa vecje vidnosti in citiranosti objav. Mojca Kotar Univerza v Ljubljani Univerzitetna služba za knjižnicno dejavnost Viri .. Bessero, C. Périodiques scientifiques: les usagers du CERN entre passage au tout-électronique et nouveau modčle de publication. Bulletin des bibliothčques de France, 2008, t. 53, n° 5, str. 77–82. .. Budapest Open Access Initiative. 2002. Dostopno na http://www.soros.org/openaccess. Uporabljeno 13. 10. 2009. .. Houghton, J. Open access – what are the economic benefits?: a comparison of the United Kingdom, Netherlands and Denmark. Melbourne: Victoria University, 2009. Dostopno na http://www.knowledge-exchange.info/Default.aspx? ID=316. Uporabljeno 16. 10. 2009. .. Lossau, N. L’Europe et au-delŕ: une échelle pertinente pour les archives ouvertes. Europe and beyond : an appropriate scale for Open Archives (repositories). V Journées d’étude sur les Archives Ouvertes, Consortium Coupe­rin, Paris, 2 et 3 avril 2009. Dostopno na http:// journeesao.wordpress.com/2009/04/19/europe/. Upo­rabljeno 13. 10. 2009. .. Lutz, J.-F. Open access: vers une ouverture aux édite­urs?. Documentaliste: sciences de l'information, 2008, vol. 45, n°2, str. 64–65. .. Nekrep, F. V. Za prost dostop do znanja: kdaj virtualna nacionalna odložišcna baza znanstvenih tekstov?. Delo Znanost, 23. 9. 2002, str. 11. .. Nekrep, F. V. Odprti dostop gre naprej: izšla je elektron-ska revija PloS Biology. Delo Znanost, 17. 11. 2003, str. 12. .. Open access pilot in FP7. Dostopno na http:// ec.europa.eu/research/science-society/ document_library/pdf_06/open-access-pilot_en.pdf. Uporabljeno 16. 10. 2009. .. Reckling, F. [BOAI] Austrian Science Fund (FWF): new Open Access programme lines. E- pošta s foruma BOAI, 6. 10. 2009. .. Registry of Open Access Repositories (ROAR). Dostopno na http://roar.eprints.org/. Uporabljeno 16. 10. 2009. .. Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies (ROARMAP). Dostopno na http://www.eprints.org/ openaccess/policysignup/. Uporabljeno 20. 9. 2009. .. Suber, P. Open access overview focusing on open access to peer-reviewed research articles and their preprints. Dostopno na http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm. Uporabljeno 16. 10. 2009. .. The OpenScience Project. Dostopno na http:// www.openscience.org/. Uporabljeno 16. 10. 2009. .. What faculty can do to promote open access. 20. 9. 2008. Dosto­pno na http://www.openaccessweek.org/wp-content/ uploads/what-faculty-a4.pdf. Uporabljeno 20. 9. 2009. OBVESTILA ŠOLSKA KNJIŽNICA Obvešcamo vas, da je izšla nova številka revije Šolska knjižnica, št. 4. Tema te številke je sodelovanje osnovnošol­skih in srednješolskih knjižnic z zunanjimi ustanovami pri zagotavljanju gradiva v podporo pedagoškemu delu šole. Tako se v njej predstavljajo Narodni muzej Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Univerzitetna knjižnica Maribor ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Poleg teh in številnih drugih prispevkov pa lahko preberete še: – »Vloga šolske knjižnice pri razširjenemu eseju iz kemije v programu mednarodne mature«, – »Družba znanja in socialno mreženje v urbanih knjižnicah« – »Pomembnost kompetenc šolskih knjižnicarjev« – »Zakaj potrebujemo pisni dokument o nabavni politiki« – »Dokument o nabavni politiki - smernice za osnovnošolske knjižnice« POPOLNOST PODATKOV V KNJIŽNICNEM KATALOGU Prosto dostopni knjižnicni katalogi so namenjeni tudi laicnim uporab­nikom. Ti v današnjem svetu enos­tavno nimajo casa, da bi se ukvarjali s podrobnostmi o katalogu, še posebej, ker sta katalog in knjižnica, z uporabniškega vidika, v svojem temeljnem poslanstvu le orodji za dostopanje do informacij, ki so pot-rebne za reševanje problemov (tudi pri ctivu za prosti cas). Mnenja ljudi o knjižnicnih katalogih so razlicna. Nekateri menijo, da so popolnoma uporabni, drugi, da bi bilo potrebno marsikateri vidik popraviti. Seveda je veliko odvisno od posameznikovega predznanja o katalogu ter njegovih izkušenj pri delu s katalogom. Vsekakor pa bi morale knjižnice iskati nacine, da uporabniku zmanjšajo frustracije. Ce sledimo Funkcionalnim zahte­vam za bibliografske zapise (FZBZ), lahko recemo, da bi moral katalog omogocati uporabniku, da poišce, identificira, izbere in pridobi dostop do ustreznega gradiva. Tokrat se bomo osredotocili le na en vidik boljše izkorišcenosti kata­logov: popolnost podatkov v njem. Seveda je popolnost relativen pojem, ki pa ga lahko v okviru kata­loga relativiziramo z naborom podatkov, ki bodo predstavljeni uporabniku (tukaj se ne bomo ukvarjali z morda še vecjim proble-mom ustreznega nabora podatkov, da o problemu ustrezne zasnove kataloga sploh ne govorimo). Torej, ce damo uporabniku na voljo dolo- [sic] utrinki z raziskovalnih cajank cene podatke, še posebej, ce gre za iskanje po doloceni vrsti podatka, bo uporabnik upraviceno pricako-val, da bodo ustrezne vrednosti vnesene v vseh bibliografskih zapi­sih, razen ce ga o morebitnih pomanjkljivostih ustrezno obvesti-mo. Pri tem je potrebno poudariti, da ima nepopolnost lahko dva vidi­ka, ki oba prinašata nezadovoljstvo uporabnika: nekega podatka v kata­logu ni ali pa je vnesen napacno. Nekateri vpisi so v knjižnicnih kata­logih nepopolni zaradi nedosledno­sti pri vnosu dolocenega podatka, ki je posledica prevec ohlapnih navodil, katalogizacijske prakse ali površnosti. Prisotnost cloveških napak je potrebno upoštevati in jih sistematicno odpravljati. Dostikrat se tudi zgodi, da se predhodno vne­seni zapisi s spremembo katalogiza­cijskih pravil ne popravljajo, upora­bnik pa se mora v zmedi, ki s tem nastaja, znajti sam. Prav tako vcasih pravila precej kratkovidno dolocajo, da je nek podatek vnesen le kot opomba in ne v strukturirani obliki, ki bi omogocila uporabniku bolj prijazen prikaz in iskanje. Torej nekonsistentnosti v knjižnic­nih katalogih obstajajo in veckrat kažejo izkrivljeno sliko o gradivu. Knjižnice bi si morale prizadevati, da take pomanjkljivosti zmanjšajo na minimum, ce želijo ohraniti sta­tus verodostojne institucije, ki ponuja uporabnikom najbližji prib­ližek popolnosti sredi kaosa infor­macij. Uporabniki si predstavljajo katalog kot natancno urejen popis gradiva, ki ga knjižnica hrani, splet pa kot kaos, kjer vlada neurejenost. Popolnost pricakujejo od knjižnice, od spleta pa niti ne. Dolocenega relevantnega gradiva uporabnik v katalogu ne bo našel, ker enostavno nekateri zanj pomembni podatki niso bili vneseni v katalog, lahko tudi zato, ker niso bili navedeni na gradivu. V prikazu rezultatov bo ob nekonsistentnem vnosu dobil vse zadetke, ki ustreza­jo še tako korektno podani zahtevi, ne pa vsega gradiva, ki dejansko ustreza. Dejstvo pa je, da vcasih uporabniki išcejo tudi po podatkih, ki se zdijo knjižnicarjem nepomem­bni. Ce so podatki v dolocenem polju pri enem zapisu vneseni, pri drugem pa ne, uporabnik ob iskan­ju dobi izkrivljeno sliko o knjižnicni zbirki. Še huje, vcasih se ta nepo­polnost prenese celo na raven celo­tnih zapisov. Kako lahko npr. od uporabnika pricakujemo, da ve, da so pri nas v katalog vneseni vecino-ma le clanki slovenskih raziskoval­cev? Ce samo pogledamo, kakšen kaos je npr. pri beleženju ucbenikov, priro-cnikov in podobnih gradiv, ni cud-no, da se uporabniki ne znajdejo pri iskanju. Pri tem je potrebno pouda­riti, da imamo v Sloveniji še sreco, da je konsistentnost vnosov relativ-no dobra, ceprav nedavno objavlje­ni povzetek ugotovitev ob preverja­nju 50 nakljucnih bibliografskih zapisov v COBIB.si kaže, da je le majhen del zapisov brezhiben. Ponekod v tujini, tudi npr. pri naj-vecjem vzajemnem katalogu WorldCat, so težave z delno vnese­nimi podatki lahko še vecje. Vse našteto pa ima posledice tudi za knjižnico: do gradiva v knjižnici s prostim pristopom lahko uporab­nik dostopa na dva nacina – s pomocjo kataloga ali pa z brskan­jem po policah, ki pa je precej sti­hijsko. Ce uporabnik v katalogu ne bo našel nekega gradiva, ki bi ga moral, bo to gradivo »cepelo« na polici in knjižnici prinašalo samo stroške, po drugi strani pa bo tudi uporabnik dvakrat premislil, ali bo še uporabljal knjižnico. Ceprav smo se osredotocili le na en del širše problematike, je jasno, da s katalogi ni vse v redu, vcasih tudi zato, ker ob ubadanju s preobiljem publikacij pozabljamo na koncne uporabnike. Zato se moramo knjiž­nicarji aktivno vkljucevati v razvoj in napredek knjižnicnega kataloga, da bodo odpravljene pomanjkljivo­sti in poudarjene njegove prednosti. S tem pa bi potencialno povecali uporabo kataloga in pogostost obis-ka knjižnice. Dr. Jan Pisanski asistent, Oddelek za bibliotekars­ tvo, informacijsko znanost in knji­garstvo, Filozofska fakulteta jan.pisanski@ff.uni-lj.si in Katarina Švab mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko zna­nost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta katarina.svab@ff.uni-lj.si STROKOVNE TEME KAKOVOST KNJIŽNICNIH KATALOGOV (BIBLIOGRAFSKIH BAZ PODATKOV) Pri ocenjevanju kakovosti knjižnic­nih katalogov upoštevamo: a) ali so bibliografski zapisi izdela­ni v skladu z veljavnimi katalo­gizacijskimi pravili in pravili za vnos v strojno citljiv format ter b) ali uporabniki s pomocjo kata­loga najdejo, identificirajo in izberejo bibliografski vir, ki ga potrebujejo, ter pridobijo opisa-no enoto ali dostop do nje. Kakovost knjižnicnih katalogov je v veliki meri odvisna od katalogizacij­skih pravil in od tega, kako dosled-no jih katalogizatorji upoštevajo in uporabljajo. V knjižnicnem katalo­gu se bibliografski zapisi med dru­gim med seboj razlikujejo glede popolnosti podatkov, ki je odvisna od tega, za kakšno gradivo gre, pa tudi od tega, kdaj so zapisi nastali. Katalogizatorji pri kreiranju zapisov za gradivo, ki je nacionalnega pomena (pri nas je to slovenika), obicajno upoštevajo popolni biblio­grafski nivo (obvezne in neobvezne elemente bibliografskega opisa), pri tujem knjižnicnem gradivu pa upo­rabijo le obvezne elemente biblio­grafskega opisa. Tudi pri navajanju avtorjev v obliki elementa za dos-top so razlike: pri gradivu, ki je nacionalnega pomena, katalogiza­torji obicajno navajajo vse avtorje, ki so prispevali k nastanku publika­cije (avtorje besedila, ilustratorje, fotografe, prevajalce itn.), pri tujem gradivu pa navajajo le primarne avtorje in avtorje, za katere je pot-rebno v skladu s katalogizacijskimi pravili izdelati dodatni vpis. V veci­ni katalogov so razlike med starejši-mi in novejšimi zapisi, kar je predv­sem posledica razvoja strojno citlji­vega formata. Starejši zapisi vsebu­jejo manj podatkov, podatki v nekaterih poljih so drugace struktu­rirani, najbolj problematicni pa so zapisi, ki so nastali z retrospektivno konverzijo (osnovni podatki pogos-to niso ustrezno strukturirani). Zaradi casovnih in financnih omeji­tev si le redke knjižnice lahko pri­vošcijo redakcijo starejših zapisov oziroma jo opravijo v omejenem obsegu. Tudi v slovenski vzajemni bazi COBIBą obstajajo razlike med posameznimi zapisi, ki so predvsem posledica razvoja formata COMARC (katalogizacijska pravila se niso spremenila in veljajo že sko-raj tri desetletja˛). Ceprav je baza relativno majhna, vseh starih zapi­ 1 Slovenska vzajemna baza COBIB že dolgo ni le katalog, ampak vsebuje tudi bibliografske zapise, ki s katalogom nimajo nic skupnega (osnovna znacilnost kataloga je, da prinaša urejen popis knjižnicnega gradiva, ki se nahaja v eni ali v vec knjižnicah). Zaradi izdelave bibli­ografije raziskovalcev katalogizatorji namrec izdelujejo zapise za razne dogodke (neobjavljena predavanja s konferenc, radijske ali televizij­ske oddaje, razstave itn.), patente itn. V teh primerih so podatki v zapisih vneseni po nekih dogovorih, natancnih navodil ni (mednarodni standardi ISBD katalogizacije dogodkov ne obravnavajo). 2 V slovenskem sistemu vzajemne katalogizacije še vedno uporabljamo Pravilnik i prirucnik za izradbu abecednih kataloga (PPIAK), za katalogi­zacijo neknjižnega gradiva pa uporabljamo ustrezne ISBD-je. sov ne moremo dopolniti, prav tako ne moremo brisati vseh pod-vojenih zapisov (podvojeni zapisi za uporabnika ne predstavljajo vec­jega problema, saj se redko zgodi, da bi bili v bazi trije ali vec zapisov za isto delo – ta problem je veliko bolj izrazit v vecjih vzajemnih kata­logih, npr. v vzajemnem katalogu WorldCat). Kakovost knjižnicnih katalogov je odvisna tudi od usposobljenosti ter natancnosti katalogizatorja. Marsi­katera katalogizacijska ustanova porabi veliko casa in denarja za pregledovanje bibliografskih zapi­sov, vendar bi se temu lahko izog­nila tako, da bi kakovost zapisov izboljšala z organiziranjem dodat­nega izobraževanja ali pa s spreme­njeno organizacijo dela. Katalogiza­torje je potrebno spodbuditi, da bodo svoje delo dobro in z vesel­jem opravljali, zavedati se morajo, da je njihovo delo pomembno. In ne nazadnje, vodstvo knjižnice mora ceniti delo katalogizatorja in se zavedati, da je kakovost zapisov vsaj tako pomembna (ali morda še bolj) kot število zapisov. Pri ugotavljanju kakovosti knjižnic­nega kataloga ne smemo pozabiti na potrebe uporabnika in na to, kaj od kataloga pricakuje. Pravzaprav je uporabnik3 tisti, ki lahko presodi, ali je knjižnicni katalog kakovosten ali ne4. Pri pripravi sodobnih kata­logizacijskih pravilnikov moramo upoštevati, da uporabniku samo natancnost podatkov, kakršno zah­teva katalogizacijski pravilnik, ne zadostuje vec. Uporabnik marsika­terega podatka v sedanjih zapisih ne potrebuje, pogosto pa pogreša podatke, ki jih katalogizatorji ne navajajo oz. jih navajajo le v prime-rih, ko so podatki navedeni v publi­kaciji (npr. podatke o sorodnih delih, o naslovih prejšnjih izdaj itn.). Kaj lahko storimo za izboljšanje kakovosti slovenske vzajemne baze COBIB? Marsikdo je mnenja, da bi bili bibli­ografski zapisi v slovenski vzajemni bazi COBIB kakovostnejši, ce bi ustanovili nacionalni bibliografski servis5, ki bi od manjših knjižnic prevzel obdelavo knjižnicnega gra-diva. Na ta nacin bi se številko kata­logizatorjev mocno zmanjšalo, bib-liografski in normativni zapisi bi bili kakovostnejši, zmanjšali bi stroške katalogizacije, knjižnicarji pa bi se lahko posvetili drugemu delu. V slovenski sistem vzajemne kata­logizacije je vkljucena vecina slo­venskih knjižnic, število katalogiza­torjev je relativno visoko, zato moramo najti druge nacine za izbo­ljšanje kakovosti baze COBIB. Nekateri menijo, da je eden izmed njih pregledovanje in ocenjevanje 50 nakljucno programsko izbranih bibliografskih zapisov in pripadajo-cih normativnih zapisov, ki v skla­du s Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo poteka dvakrat letno. Pri ocenjevanju zapisov upo­števamo, ali so podatki strukturirani v skladu s katalogizacijskimi pravili in pravili za vnos podatkov v for­mat COMARC ter tocnost podat­kov (ce napacno prepišemo naslov dela ali ime avtorja, uporabnik informacije o delu, ki ga išce, ne bo dobil ali pa bo imel pri iskanju teža­ve). Pri zadnjem preverjanju (spomladi 2009) smo ugotovili, da je sicer precej zapisov pomanjklji­vih, vendar podatki vecinoma zado­stujejo za to, da uporabnik dobi gradivo oziroma dostop do njega. Vecina knjižnicarjev je prepricanih, da ocenjevanje nakljucno izbranih zapisov ni pravi nacin za izboljšanje zapisov v vzajemni bibliografski bazi. Veliko pripomb imajo na 2. tocko v 13. clenu zgoraj omenjene­ga pravilnika, ki navaja, da »Imetniku licence, pri katerem reda­ktorji iz prejšnjega clena tudi po tretjem opozorilu ugotovijo neskla­dnost kreiranih zapisov s katalogi­zacijskimi pravili oziroma pravili formata COMARC, se lahko na predlog redaktorjev licenco odvza-me.« Na podlagi tega clena se je pojavil neupravicen strah, da bodo katalogizatorji na podlagi treh napak v zapisih izgubili licenco. Na osnovi enega zapisa (ali treh zapi­sov) seveda ne moremo objektivno oceniti katalogizatorjevega dela in tega tudi ne nameravamo poceti. Tudi v NUK-u se zavedamo, da pregledovanje in ocenjevanje nak­ljucno izbranih bibliografskih zapi­sov lahko le v manjši meri prispeva h kakovosti zapisov, zato namera­vamo v letu 2010 organizirati vec 3 Med uporabnike štejemo tudi knjižnicarje, ki pri svojem delu uporabljajo rezultate katalogizatorjevega dela. 4 Uporabniki bi morali imeti možnost, da povedo svoje mnenje o kakovosti informacij v knjižnicnih katalogih. Po vsem svetu že dolgo uporabljamo prek spleta dostopne javne kataloge (OPACs – Online Public Access Catalogues), z ustreznim uporabniškim vmesnikom bi lahko uporabnikom omogocili, da s pomocjo vprašalnikov ipd. ocenijo obstojece usluge oziroma produkte, opozorijo na probleme in potrebe, ki jih imajo pri iskanju v katalogu, skratka povedo svoje mnenje oziroma izrazijo svoja pricakovanja. 5 Knjižnicarji, ki zagovarjajo to idejo, menijo, da bi tak servis morali ustanoviti pod okriljem nacionalne knjižnice, zavedajo pa se tudi, da bo idejo težko uresniciti (tak nacin obdelave gradiva bi sicer pomenil velik financni prihranek, po drugi strani pa bi sprožil spremembe, na katere v tem trenutku še nismo pripravljeni). tecajev za katalogizatorje, ki bodo potrebujemo tudi sodoben katalogi-zacijsko prakso in druge sodobne želeli obnoviti svoje znanje. V okvi-zacijski pravilnik, zato je ena od pravilnike (npr. nov italijanski kata­ru Komisije za katalogizacijo, ki je prednostnih nalog Komisije za logizacijski pravilnik Regole italiane di zacela delovati v letošnjem letu, katalogizacijo preucitev možnosti catalogazione – REICAT, ki je izšel pripravljamo podrobnejša navodila implementacije RDA: Resource Desc-letos poleti). za bibliografsko obdelavo vseh vrst ription and Access6 v slovensko bibli­knjižnicnega gradiva, ki jih bomo otekarsko stroko in knjižnicno oko­uskladili s prvo standardno združe-lje. Ugotavljamo sicer, da RDA: Irena Kavcic, no izdajo ISBD (predvidoma bo Resource Description and Access v seda-Dunja Kalcic izšla spomladi 2010). nji obliki ni primeren za slovenski in sistem vzajemne katalogizacije, ven-Valentina Velkavrh Za kakovostne bibliografske zapise, dar obstaja možnost, da pravilnik Narodna in univerzitetna knjižnica ki bodo omogocali uporabniku pri-priredimo našim potrebam, pri tem dobitev ustrezne informacije, pa pa upoštevamo slovensko katalogi­ 6 RDA: Resource Description and Access je mednarodni pravilnik, ki so ga razvili na podlagi angloameriških katalogizacijskih pravil (AACR2) ter konceptualnih modelov FRBR in FRAD, namenjen pa je vsem vrstam knjižnicnega gradiva/bibliografskih virov, vkljucno z digitalnim/i. Pravilnik bo objavljen predvidoma junija 2010. VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA DRUGO MEDNARODNO POSVETOVANJE O UDK Od 29. do 30. oktobra 2009 je v Haagu potekal drugi mednarodni seminar o UDK na temo Klasifikacija na razpotju – mnogovrstne smeri uporabe. Seminar je organiziral UDC Consortium, gostiteljica je bila Naci­onalna knjižnica Nizozemske v Haagu. V dveh dneh je bilo predstavljenih dvaindvajset referatov. Program s povzetki je dostopen v pdf obliki : http://www.udcc.org/seminar2009/ UDCProgramme4Download.pdf Prosojnice in zvocni posnetki posameznih avtorjev pa so dostopni na: http://www.udcc.org/seminar2009/programme.htm. Predavanja so bila uvršcena v naslednje vsebinske sklope: .. Klasifikacija virov na spletu .. Klasifikacija in tezavri .. Klasifikacijsko ogrodje, koncepti, struktura in odnosi .. Klasifikacija in semanticni splet .. Novi pristopi h klasifikaciji .. Klasifikacija in knjižnicna omrežja; Udeleženci smo pri registraciji prejeli zadnjo številko Extensions and Corrections to the UDC, v naslednji številki bodo med drugim objavljeni skrajšani prispev­ki tega posvetovanja. Iz Amerike je prispel prof. Dagobert Soergel, Colle­ge of Information Studies, University of Maryland in odprl konferenco s predavanjem Razsvetlitev kaosa: uporaba klasifikacije za »vprego« svetovnega spleta. Vodilna misel njegovega nastopa je bil predlog, da tako ljudje kot racunalniški sistemi potrebujemo semantiko za osmišljanje informacij. Drugi dan posvetovanja je bil namenjen klasifikaciji v odnosu do semanticne tehnologije. Kljucno predavan­je Dana Brickleya, zagovornika in razvijalca W3C Semantic Web, je imelo naslov Dostopni standardi in klasifikacija; temelji hibridnega pristopa. Zaradi omejenega prostora naj bo v nadaljevanju na kratko omenjenih le pol prispevkov, kar pa ne pome­ ni, da ostali niso bili izjemno zanimivi: .. Jakob Voss je govoril o Wikipediji kot o sistemu za organizacijo znanja. Opozoril je na možnosti povezovanja Wikipedije s kontroliranimi slovarji in klasifikacijami, posebno ce slonijo na RDF tehno­logiji. .. Victoria Francu in Cosmin Nicolae Sabo sta predstavila implementacijo vecjezicnega tezavra BiblioPhil, ki sloni na Univerzalni decimalni klasifi­kaciji, v romunski knjižnicni katalog. .. Agnes Hajdu Barat je govorila o madžarskih izkušnjah pri integraciji tezavra in UDK s ciljem boljšega vsebinskega dostopa do gradiva. .. Stella Dextre Clarke trenutno vodi projekt nasta­janja novega mednarodnega standarda ISO 25964, ki bo nadomestil obstojeca standarda za konstruk­cijo tezavrov ISO 2788 in ISO 5964. Novi stan­dard ne bo zajemal le tezavrov, ampak tudi intero­perabilnost s klasifikacijskimi shemami in drugimi tipi kontroliranih slovarjev. .. Vanda Broughton je osvetlila fasetni pristop pri reviziji UDK in s tem povezano problematiko. .. Veslava Osinska je v prispevku predlagala novo metodologijo vizualizacije klasifikacijske sheme. .. Marie Balikova je izcrpno opisala vlogo UDK v ceški normativni bazi predmetnih oznak in spom­nila prisotne na možno vlogo UDK kot povezoval­nega jezika med razlicnimi sistemi za indeksiranje na mednarodnem nivoju. Slovenska prispevka sva predstavili dr. Alenka Šau­perl in mag. Darija Rozman. .. Alenka Šauperl je predstavila zanimivo raziskavo o možnosti uporabe semanticne strukture UDK kot podpore in dopolnitve pri brskanju v folksonomi­jah. .. Sama sem spregovorila o prakticnih primerih, pomenu in vrednosti kratkih seznamov UDK za razlicne vrste uporabe v Sloveniji in o problemih, ki nastanejo pri revizijah UDK. 28.10 2009 sem se udeležila tudi okrogle mize o ured­niških perspektivah UDK. Program je obsegal tri dele: .. Na poti k fasetni strukturi UDK .. Spremembe in dopolnila splošnih privesnih vrstilcev .. Uredniške perspektive Claudio Gnoli pripravlja predlog revizije skupine 1 Filozofija. Nancy Williamson in I. C. McIlwaine sta porocali o trenutnem delu pri reviziji medicine. Edgardo Civallero je porocal o predlogih novih splo­šnih privesnih vrstilcev za narodnosti. Na domaci strani konzorcija je že dostopen demons­trator UDK http://www.udcc.org/udcsummary/ php/index.php. Gre za kratek seznam, ki obsega blizu 2000 vrstilcev iz glavnih in pomožnih tabel UDCMRF2008. Na nastanek tega kratkega seznama je med drugimi vplival tudi slovenski seznam 675. V naslednjih mesecih bodo vrstilcem dodani besedni opisi v razlicnih jezikih. Uporaba nove kratke verzije UDK je možna pri organizaciji zbirk, spletnih vsebin, izobraževanju. Predvidena je tudi možnost povezova­nja z drugimi sistemi za organizacijo znanja. Darija Rozman Narodna in univerzitetna knjižnica SPLOŠNE KNJIŽNICE IN VSEŽIVLJENJSKO UCENJE projekt ENTITLE http://entitlelll.eu/ Konce leta 2009 se bo zakljucil dvoletni projekt ENTITLE. Finan­ciral ga EU program Vseživljenjsko u c enje, pre c ni program, 'Diseminacija in širjenje dobre pra­kse'. V projektu je sodelovalo 13 partnerjev iz 12 evropskih držav. Glavni namen projekta je podpora in krepitev aktivnosti splošnih knji­žnic pri podpori vseh oblik ucenja, namenjenim vsem starostnim sku­pinam in socialnim okoljem. Po sprejetju Lizbonske strategije leta 2000 je vseživljenjsko ucenje postalo eden glavnih elementov, ki podpirajo uresnicitev te strategije ne le na podrocju konkurencnosti in zaposljivosti, pac pa tudi za odpravljanje socialne izkljucenosti, aktivno državljanstvo in izpolnitev osebnih aspiracij. Leta 2004 je bil sprejet nov akcijski program Vseži­vljenjsko ucenje, ki temu podrocju namenja tudi znatno financno pod-poro. Preko 96.000 evropskih splošnih knjižnic je pomembnih izvajalcev neformalnega in priložnostnega ucenja. Kljub temu, da v zadnjem casu pomen vseh oblik ucenja v splošnih knjižnicah spet narašca, je potrebno še veliko naporov, da dosežemo stanje, ko bo izkorišce­nost splošnih knjižnic kot virov znanja dosežena. Projekt ENTIT­LE je usmerjen prav v to podporo. V projektu so se izvedle naslednje aktivnosti: 1. Objava nacionalnih porocil o stanju vseživljenjskega ucenja v splošnih knjižnicah 2. Priprava smernic, ki bodo knji­žnicam v pomoc pri uveljavljan­ju svoje vloge v procesu vseživ­ljenjskega ucenja. Pripravljenih je 6 smernic, dodana pa so pri­porocila za politike in praktike. Naslovi smernic: – Strategije, politike in aktivna podpora splošnim knjižni-cam in vseživljenjskemu uce­nju – Knjižnice in vseživljenjsko ucenje – Planiranje in upravljanje sto­ritev vseživljenjskega ucenja – Potrebni viri – Evaluacija – Ucno okolje Smernice so prevedene tudi v slovenšcino in dostopne na sple­tni strani ENTITLE in na splet­ni strani Centra za razvoj NUK, http://cezar.nuk.uni-lj.si/ook/ pages/page.php?id=30 3. Izbor in testiranje metode za merjenje vplivov, ki jih imajo storitve knjižnic na podrocju vseživljenjskega ucenja na posameznike in socialno okolje. Kot primer-na za uporabo v knjižnicah je bila izbrana metoda Global Learning Outcome (http:// www.inspiringlearningforall. gov.uk/), ki jo že vec let uporabljajo britanske splošne knjižnice in muzeji. Metodo sta med drugimi testirali tudi Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica. Na osnovi rezultatov testiranja so bile vkljucene nekatere spre­membe. 4. Nacionalne konference so bile organizirane v vseh partnerskih državah. Namen konferenc je bila predstavitev projekta, smer­nic in metode za merjenje vpli­vov ter utrditev vloge splošnih knjižnic v podpori vseživljenj­skemu ucenju. V Sloveniji smo konferenco združili z rednim dvoletnim dnevom dobre prakse 8.junija 2009, ki ga organizira Sekcija za splošne knjižnice in kot glavno temo izpostavili sto­ritve, povezane z vseživljenjskim ucenjem. 5. Zakljucna konferenca je bila 16. septembra 2009 v Budimpe­šti. Na konferenci je bilo potrje-no koncno besedilo smernic in priporocil. Partnerji, ki smo sodelovali v proje­ktu, smo se odlocili, da nadaljujemo z novim projektom, ki bo gradil na rezultatih sedanjega. Breda Karun Narodna in univerzitetna knjižnica POTI DO KNJIGE Knjižnica Pavla Golie Trebnje je ob financni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 22. okto-bra 2009 pripravila strokovno posvetovanje z naslo­vom Poti do knjige. Udeležilo se ga je 70 knjižnicarjev in uciteljev iz 30 slovenskih splošnih knjižnic in osno­vnih šol, ki so bili deležni dveh strokovnih predavanj in devetih referatov. Posvetovanje se je zacelo z nagovorom direktorice knjižnice Milene Bon, ki je poudarila pomen branja v zgodnjem otroštvu tudi zaradi vezi, ki se na ta nacin spleta med starši in otrokom. Zbrane sta pozdravila tudi župan Obcine Trebnje Alojzij Kastelic in mag. Tatjana Likar z Ministrstva RS za kulturo. Nadaljeval je prof. dr. Igor Saksida s predavanjem Ali in kako mentor branja "kaže pot" do knjige. Izpostavil je, kako pomembno je, da bralec vzpostavi svoj lasten odnos do zgodbe in da otrokom (poslušalcem) dá možnost za izražanje lastnega videnja zgodbe in juna­kov. Mentor mora biti po njegovem mnenju bralni zgled in biti mora usposobljen za svetovanje pri izbiri gradiva za otroke, pri cemer naj ne pozablja na kvalite-to znotraj žanra, na pestrost in raznovrstnost. Referenti so v predstavitvah projektov svojih knjižnic izpostavili predvsem vez med otrokom in odraslim, naj bo to starš ali ucitelj, ter vlogo mladinskega knjiž-nicarja in knjižnic v tem procesu vzgajanja bralca. Vec referentov je prikazalo, kako pomembno je doseci, da knjižnica postane domac in prijeten prostor, v katerem se vzpostavlja odprta komunikacija. Posvetovanje je zakljucila mag. Anja Štefan, ki je interpretirala ljudsko pravljico in poslušalcem nakazala nekaj smernic za pripravo na pripovedovanje. Odzivi na posvetovanje so bili zelo dobri in v Knjižni­ci Pavla Golie Trebnje se že spogledujemo z mislijo, kako bi prihodnje leto zopet skupaj iskali poti do knji­ge, tokrat za nekoliko starejše bralce. Magda Lojk Knjižnica Pavla Golie Trebnje KNJIŽNICA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE V novem šolskem letu 09/10 smo v knjižnici Šolskega centra Velenje ob izposoji preko Cobiss sistema pri-celi tudi z izposojo in vracanjem gradiva z novim varovalnim siste-mom, ki temelji na tehnologiji RFID, ki jo pri nas uvaja RFID d.o.o. iz Slovenj Gradca. Za vzpostavitev tega sistema so se morali odgovorni pri RFID d.o.o. povezati z našimi strokovnimi dela­vci, predvsem z g. Obujem in s sodelavci iz sistema Cobiss. Bili so dovzetni za naše potrebe in so naredili tako, da so bila naša prica­kovanja izpolnjena, ce so bile le možnosti za to pri povezavi s Cobiss sistemom. Informatiki pod-jetja RFID d.o.o imajo še vedno možnost, da se povežejo z našimi racunalniki in v primeru težav poiš-cejo napake in ponovno vzpostavi­jo sistem. Pri uvajanju tega sistema smo pot-rebovali dva racunalnika, seveda RFID V KNJIŽNICI smo jih že imeli, dva citalca in bibliomat ter varovalni sistem pri vhodu/izhodu iz knjižnice. Ce smo hoteli zaceti z novo tehnologijo, smo morali vse gradivo v knjižnici opremiti z RFID nalepkami, da je RFID sistem sploh lahko zaznaval gradivo. Težave so nastale pri gradivu, ki ima specialno obli­kovane platnice, vendar tega gradi­va ni veliko. Pogoj za izposojo so bili tudi vpisani clani knjižnice. Vse clane so morali informatiki RFID d.o.o. in naši informatiki vnesti v oba sistema in jih povezati z dijaški-mi oz. delovnimi izkaznicami. lahko uporabniki sami podaljšujejo izposojo, izposojajo gradivo in ga vracajo s pomocjo knjižnicarja ali bibliomata. Pri izhodu varovalni sistem (zvocni signal) opozori upo­rabnika, da izposoja ni bila pravilna Gradivo smo generirale sprva knjižnicarke, že v januarju 2009, toda pri uvedbi nove aplikacije so se pri RFID d.o.o odlocili in organizirali pomoc študentov, ki so to naredili v dveh tednih (51.000 enot), v avgustu 2009. Nove uporabnike knjižnice so v sis-tem vpisali naši strokovni delavci v povezavi z odgovornimi v Cobissu in RFID d.o.o.. Pri tem delu smo razcišce­vali naša razlicna mnenja in na kon-cu povezali z dija­škimi oziroma delovnimi izkazni­cami tako, da si Slika 3:Vabilo ali pa je še kakšen drug razlog. Poleg teh prednosti je prednost tega sistema tudi ta, da si lahko uporabnik izposodi/vrne pet do sedem knjig naenkrat (citalec prebe-re toliko knjig hkrati). Sistem tudi ne dovoli podaljšanja gradiva, ce je gradivo rezervirano. Nekaterim dijakom je izposoja z bibliomatom zelo všec, drugi so mišljenja, da manjka clovek, vsi pa si želimo predvsem hitro in kvalitetno uslu-go. Pri vracilu brez izkaznice knjižnicar ne vidi, kdo gradivo vraca, ne more ga opomniti na gradivo, ki ga ima kacijo, ki bo omogocala enakovred-in pregled uporabnikov bolj kvalite­predolgo, ne more pogledati, koliko no izpeljavo izposoje v prejšnjem tna. gradiva ima, zato odgovorni v sistemu Cobiss z uporabo citalca in Ana Hudournik RFID d.o.o. pripravljajo novo apli-mislim, da bo na ta nacin izposoja Šolski center Velenje RFID V KNJIŽNICI PILOTSKI PROJEKT VPELJAVE RFID V KNJIŽNICO Podjetje RFID napredne informacijske tehnologije d.o.o. iz Slovenj Gradca je dne 15.04.2009 predstavi-lo noviteto v Sloveniji na podrocju UHF RFID (radio frekvencne identifikacije) in EPC (electronic product code) standarda. Dogodek se je zgodil na podlagi pilotskega projekta v knjižnici šolskega cen­tra Velenje, katerega so razvijali skupaj z avstrijskim podjetjem RF-IT Solutions GmbH, kjer jim je po štirinajstmesecnem razvoju uspelo uspešno lansirati v uporabo tehnološko dodelano rešitev RFID knjižni­ce, katero so poimenovali BIBLIOMAT. Pri samem dogodku prezentacije so bili navzoci poleg vodstva šolskega centra Velenje tudi predstavniki GS1 Slove­nija, predstavnika avstrijskega podjetja RF-IT Soluti­ons, predstavnik podjetja Leoss, ter drugi potencial­ni uporabniki. Ker RFID knjižnico v Sloveniji že poznamo, je pot-rebno poudariti, da njihova knjižnica ne deluje na nam že znanem HF (visoko frekvencnem) podrocju, ampak deluje na UHF (ultra visoko frekvencnem) podrocju, katero je osnova za EPC standard. Vse skupaj deluje v aplikaciji, zgrajeni na platformi You-R Open. Sistem je v neprekinjeni povezavi s siste-mom COBISS, za sam prenos podatkov pa skrbi protokol SIP2. Pri izvedbi so uporabili Raflatac-ove RFID UHF GEN2 priponke v obliki nalepk, katere so nalepljene na samo knjižno gradivo. S pomocjo namiznega citalca se opravi postopek generiranja in sicer tako, da se na rfid priponko, prilepljeno na knji­žno gradivo zapiše, informacija o sami podrobnosti gradiva ter hkrati tudi inventarna številka gradiva. Ko je tako imenovani postopek generiranja knjige dokoncan, je le ta pripravljena za izposojo. Prav tako se pri samem generiranju knjige na samo rfid pripon­ko zabeleži varnostni zapis, kateri kasneje skrbi za nadzor pred morebitno krajo knjižnega gradiva. Sistem BIBLIOMAT po želji uporabnika omogoca izbiro med samopostrežno izposojo gradiva, ter izposojo s pomocjo knjižnicnega osebja. Hkrati omogoca izposojo vecjega števila knjižnega gradiva naenkrat. Za preprecitev morebitne kraje gradiv skrbi antena oz. citalec, namešcen nad izhodnimi vrati, kateri s svojim branjem loci med izposojenimi ter neizposojenimi gradivi, ter temu primerno alarmira knjižnicno osebje v primeru kraje gradiv. Po sami predstavitvi je sledila okrogla miza o mož­nosti izgradnje RFID laboratorija v Sloveniji. Pred­stavnik RF-IT Solutions, Vincent Maholetti je pred­stavil njihov RFID laboratorij v Grazu, v katerem se opravljajo mnoge raziskave ter testi iz tega strokov­nega podrocja. Prav njihov laboratorij v Grazu je bil kljucni element v fazi razvijanja produkta kot je Bib-lioMat. Kot je predstavnik podjetja RFID d.o.o., Rok Areh povedal, že nekaj casa nacrtujejo izgradnjo laboratorija v Sloveniji skupaj z podjetjem RF-IT Solutions, kar pa zaradi drage tehnološke opreme ni izvedljivo cez noc in še dodal, da ima Slovenija na podrocju RFID še vedno premalo znanja, zato je sodelovanje z tujimi strokovnjaki nujno potrebno. Direktorica GS1 Slovenija, Zdenka Konda, je izrazi-la željo po še boljšem sodelovanju stroke v Sloveniji in prav tako omenila, da želijo v bližnji prihodnosti postaviti v Ljubljani v GS1 demonstracijski center, kateri bi bil kot prikaz celovitih in možnih rešitev na podrocju RFID-ja. Vsi navzoci so bili mnenja, da je EPC dejansko prihodnost elektronskega oznacevanja produktov in da so podjetja v Sloveniji še vedno pre­malo aktivna na tem podrocju, zato je potreba po izgradnji laboratorija ter demonstracijskih centrov vec kot nujno potrebna. Milan Breznik Selekt informacijske tehnologije KAJ BO S TO NAŠO LJUBO SLOVENŠCINO! 23. 10. 2009 sem se udeležila v predstavitve mednaro­dnih projektov, v okviru katerih sodeluje Bibliotekar-ski raziskovalni center Narodne in univerzitetne knjiž-nice. Ne bom se spušcala v vsebino predstavitev, saj o tem najbrž premalo vem. Dolgo sem se zadrževala, da bi tudi sicer molcala, a ne gre…. Glede na to, da že nekaj let sodelujem pri izobraževa­nju bodocih bibliotekarjev tako s predavanji na fakul­teti kot tudi pri izobraževanjih, ki jih organizira NUK, vem, da je jezikovno znanje udeležencev vse prej kot zgledno. Najbrž veljam za eno tistih, ki popravlja pri diplomah tudi vejice in pike, pa ceprav naj bi bili pisni izdelki lektorirani. Jezik, ki smo ga poslušali na omen-jenem tecaju je bil tako nesprejemljiv, da se moram oglasiti. Pa da ne bo pomote narecja naš jezik bogati­jo, zmotila me je slovanglešcina, ce naj skujem izraz, ki bi bil soroden »franglais«, proti kateremu so se Francozi pred leti odlocno uprli in ocistili svojo mate­rinšcino angleških navlak. Kaj res moramo poslušati o ekspertih vsebine, o pod-pori inkrementalnega harvestinga, o fulltext poveza­vah, o validaciji, agregaciji… predvsem smo veliko harvestirali, printanje pa tudi jaz že preslišim! Na nati­snjenih prosojnicah so se avtorji sicer trudili, da so ob tujkah naredili tudi nekaj slovenskih prevodov izrazov, ki v vec primerih sploh niso ustrezni, zato je dobro, da je poleg ostala tudi anglešcina. Vem, da sem staro­kopitna, vem pa tudi, da imam slovenšcino rada. In ce je že nimajo radi, bi jo morali vsaj spoštovati in ustrez-no uporabljati ob javnih nastopih predstavniki sloven-ske nacionalne inštitucije – Narodne in univerzitetne knjižnice. Anja Dular Narodni muzej Slovenije RAZMIŠLJANJA ODZIV NA KOMENTAR: IN KOMENTARJI »KAJ BO S TO NAŠO LJUBO SLOVENŠCINO!« Kolegica iz Narodnega muzeja Slovenije navaja pred­stavitev dveh projektov EOD in DRIVER II, pri kate­rih sodeluje Narodna in univerzitetna knjižnica. Orga­nizirali pa smo jo sodelavci Bibliotekarskega razisko­valnega centra pri Enoti za razvoj knjižnicarstva. Pre­davanje je bilo namenjeno strokovnim delavcem v knjižnicah, knjižnicarjem, in ne širši slovenski javnosti. Rada bi pojasnila, da se tudi mi nenehno srecujemo s problematiko prevajanja tujk s podrocja informatike v slovenšcino. Dejstvo je, da razvoj informacijske teh­nologije prehiteva razvoj slovenskega jezika. Veliko­krat se tudi dogaja, da so nekateri pojmi težko preved­ljivi. Denimo »digitalni objekt«. Naziv izvira iz sistem­ske analize in lahko ga prevedemo razlicno: elektron-ski vir, elektronska publikacija, digitalna vsebina ali kaj podobnega, vendar nikdar ne bi zadeli bistvo enote (sestavljene iz ene ali vec datotek v enem ali razlicnih formatov, ki so si med seboj soodvisne), ki potuje skozi informacijski sistem. Velikokrat bi poskus preva­janja nekaterih tujk, ki so že tako sprejete in razumljive v dolocenem kontekstu, pripeljalo do skrajnih nejas­nosti. Bi na primer za »digitalne vsebine« morali upo­rabiti izraz »vsebine v dvojiškem zapisu«? To pomeni, da bi »digitalna knjižnica« postala »knjižnica z vsebina-mi v dvojiškem zapisu«? Danes se nam izraz »digitalen« ne zdi vec tako nenavaden, celo sprejet je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Drugace pa je z novimi izrazi, ki komaj prihajajo. Med njimi je »repozitorij«. To je digitalna zbirka ali digitalno skladi-šce, ki ga spremlja racunalniško programje namenjeno upravljanju z elektronskimi viri. Res, da bi pri »harvesting« lahko uporabili izraz »zajemanje metapo­datkov z racunalniškim programskim orodjem«, kar bi skupaj s podobnimi primeri precej podaljšalo predsta­vljanje snovi. »Incremental harvesting« pa je strokovni izraz v anglešcini za progresivno (spet tujka!) zajeman­je metapodatkov (ponovno tujka!). Današnje knjižni-carstvo se precej prepleta z informatiko, kar je tudi opaziti v izrazoslovju. Poleg tega, tako kot tudi druge stroke, razvija svojo lastno strokovno izrazoslovje. Moram še dodati, da nam kljub vsemu ni vseeno. Feb-ruarja 2009 smo Terminološko komisijo (pravilno je Komisijo za izrazoslovje na podrocju knjižnicarstva) pri ZBDS zaprosili za prevod nekaterih tujk, s kateri­mi se redno srecujemo. Kot sem razumela njenega predsednika, Ivana Kanica, se Komisija še ni uspela sestati, saj ni sredstev. Zato v mnogih primerih raje uporabljamo izvirne izraze, saj so ti dovolj natancni in razumljivi. Velikokrat pa jih niti ni mogoce dobesedno prevajati (harvesting = žetev; aggregator= kopicevalec; validation=vrednotenje?!), ker zgubijo svoj prvotni pomen. Vsekakor pa je bil poglavitni namen predstavitve le seznaniti udeležence z dolocenimi storitvami in jim predstaviti nekaj smernic za uporabo oziroma povezo­vanje v mrežah EOD in DRIVER. Vmesnike v storit-vi EOD smo uspeli prevesti v slovenšcino. Mogoce nam bo to tudi uspelo z DRIVER. Žal pa je pri pove­zovanju treba poznati izvirne angleške izraze, ki smo jih na predavanju omenjali. Ker pri projektih sodeluje-mo s tujimi partnerji, so nam nekateri izrazi že tako obicajni, da o njih ne razmišljamo kot o tujkah. Vsem, ki smo jih užalili z uporabljenimi tujimi izrazi ali ki zaradi le-teh niste uspeli slediti ali razumeti pred­stavitev, se iskreno opravicujemo. Kolegico Dularjevo pa bi povabili, da se pridruži Terminološki komisiji (Komisiji za izrazoslovje na podrocju knjižnicarstva) in nam pomaga poiskati ustrezne rešitve. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica VDC V KNJIŽNICI Z novim šolskim letom v naši Mest­ni knjižnici Izola nadaljujemo tudi s študijskimi krožki Pravljice za VDC in druge ter krožkom Svet v dlaneh – skozi druge kulture spoznavamo sebe. Tako nam je 22. 10. afriško državo Gvinejo predstavil pesnik, pisatelj, pravljicar, igralec, režiser, soustanovitelj zavoda Nakir in usta­novitelj Afriške knjižnice v Ljubljani ter novinar na TV Slovenija, Sekumady Conde, po ocetu Gvine­jec in po materi Slovenec, rojen v Slovenj Gradcu. Nadaljujemo pa tudi naše sodelovanje z Varstveno delovnim centrom Izola, s katerim smo stike navezali pred nekaj leti in jih ves cas skrbno negujemo. Tako knjižnicarka skoraj enkrat mesecno v enoti VDC Izola pripoveduje ali bere pravljice, njihovi clani pa obis-kujejo knjižnico, si tukaj izposojajo gradivo ali pa, cesar smo še bolj veseli, v koticku ustvarjalnosti raz­stavljajo svoje izdelke in slike. Za letos smo uporabnikom VDC prip­ravili tudi mini in maxi bralno znac­ko. Ob uspešno zakljuceni bralni znacki vsak udeležen bralec prejme knjižno darilo. V mesecu novembru smo pripravili razstavo poslikanih majic in pastel-nih slik ljubi­teljske umetni­ce Darje Zdol­šek iz Pirana, uporabnice VDC Lucija, kar je že njena cetrta razstava pri nas. Otvori­tev razstave njenih del je bila v sredo, 4. 11., njen pose-bni gost, ki ga imajo varovan­ci VDC še posebej radi, pa je bil novinar, kantavtor in glasbenik Dra-go Mislej Mef. S pravljico je nastopi-la tudi novinarka in pravljicarka Kri­stina Menih, ki v vitrini skupaj z Darjo razstavlja svoje s konturami in zlatom porisane trentarske in obmorske kamencke. Prejšnji teden pa smo za uporabnike enot VDC iz Kopra, Lucije in Izole pripravili potopisni dopoldan. Marina Hrs nas je ob projekciji slik popeljala na potovanje z ladjo, avtobusi in kame­lami po znamenitih spomeniških poteh, mestih in pušcavah Egipta, ki smo mu z zanimanjem sledili. Na koncu nas je knjižnicarka razveselila z afriško pravljico Lepa kraljeva hci. V prijetnih pogovorih, ki nam omo­gocajo spoznavanje drug drugega, pa smo se posladkali še s piškotki in popili sok. Varovanci VDC so knjiž­nico zapustili veseli in z novimi spo­znanji, nam pa je ostal prijeten obcutek, da lahko nekaj naredimo tudi za uporabnike s posebnimi pot-rebami. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola »DOBER DAN« SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V PRIREDITVE KNJIŽNINE C MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA S številnimi prireditvami se je Mestna knjižnica Ljubljana tudi letos pridružila praznovanju 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic. Na ta dan smo v knjižnicah pripravili zanimive dogodke – povezali smo jih z bralno­improvizacijskimi nastopi, podarjanjem knjig in predstavitvijo utripa knjižnic v sliki in besedi. Pri vsebinski pripravi izhodišc prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo želeli predstaviti raz­vejano mrežo ljubljanskih splošnih knjižnic in raznoli­ke kulturne programe, ki jih pripravljamo knjižnice v prestolnici in njeni okolici. Na displejih in projekcij­skih platnih smo v petih obmocnih enotah Mestne knjižnice predvajali skupno PowerPoint predstavitev Dober dan slovenskih splošnih knjižnic. V vizualni podobi http://www.mklj.si/index.php/za-medije/ arhiv-novic/316-dober-dan-ssk smo skušali prikazati vsakdanji utrip knjižnic in številnih dejavnosti, ki vsa­kodnevno potekajo v mreži 37 knjižnic Mestne knjiž-nice Ljubljana: v Knjižnici Bežigrad, Knjižnici Jožeta Mazovca, Knjižnici Otona Župancica, Knjižnici Preži­hov Voranc, Knjižnici Šiška in njihovih krajevnih knji­žnicah. Knjižnica z vec kot 80 tisocclani, 1.500.000 knjigami, zbirko preko 23 tisoc glasbenih zgošcenk in vec kot 16 tisoc filmi, vsak dan v svoje knjižnice vabi zelo raz­nolike obiskovalce. Impresivna zbirka fotografskih zapisov dogodkov v naših arhivih to dokazuje. Zelo majhen del fotografskih podob smo predstavili tudi v skupni predstavitvi. Zbirke, dejavnosti in vsakdanje življenje knjižnic bogatimo z obiski pisateljev in pisateljic, razstavami, najrazlicnejšimi delavnicami, predstavitvami knjig, okroglimi mizami, natecaji, udeležno na festivalih in drugih dogodkov v Ljubljani. Med predstavljenimi knjižnicami je imela tudi tokrat posebno mesto Slovanska knjižnica – zelo posebna knjižnica v družbi ljubljanskih splošnih knjižnic. Sep­tembra letos je knjižnica k svojim dragocenih zbirkam dodala tudi izvod Iconothece Valvasoriane, faksimila zbirke 7.752 Valvasorjevih grafik. Med skupne foto­grafske utrinke smo vkljucili prizore s prireditve ob Slika 1: Mreža knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana Slika 2: Bralne-improvizacije v Knjižnici Prežihov Voranc slavnostni predaji te dragocene zbirke. Rdeca nit prireditev so bile tokrat vse “discipline” bra-nja, ki jih ne le v formalni obliki, temvec tudi zelo konkretno promoviramo v ljubljanskih knjižnicah. V petek, 20. novembra, smo v knjižnicah organizirali simultana branja in improvizacije gimnazijskih improvizatorjev skupin Šila. V dogovoru s Sekcijo za splošne knjižnice pri ZBDS smo se nacionalnemu praznovanju pridružili z branji del, prispelih na natecaj Kako diši moja knjižnica, ki smo jih izvedli v štirih obmocnih knjižnicah. Ob 17. uri so se “nadzorovane vaje v bralnih improvizacijah” odvijale v dveh knjižnicah hkrati, v Knjižnici Šiška in Knjižnici Prežihov Voranc; ob 18.30 pa še v dveh knjižnicah, Knjižnici Jožeta Mazovca in Knjižnici Bežigrad. Enourni bralno-improvizacijski nastopi v dveh knjižnicah istocasno so predstavljali svojski izziv tako za nas, organizatorje, kot za nastopajoce. Nastopili sta dve skupini improvizatorjev pod vodstvom mentorice in mentorja s po osmimi improvizatorji. Za vsebinska izhodišca nastopov je poskrbela izkušena improvizatorka Irena Strelec. Ena od skupin se je v vecji meri posvetila improviziranim branjem prispevkov natecaja, druga pa je namenila vecji poudarek na klasicnih improvizacijskih disciplinah – z iztocnicami natecajnih besedil. Nekaj posnetkov igrivih konstrukcij improvizacijskih nastopov je moc videti na naši Facebook strani http://sl-si.facebook.com/mestna.ljubljana. V Knjižnici Otona Župancica so tega dne med 12. in 17. uro odprli enodnevno delovanje Žive knjižnice. V katalogu živih knjig, ki so si jih obiskovalci lahko izposodili in jih “brali”, so bile: slepa oseba, gej, oseba Slika 3: Nastop v knjižnici pred pricetkom improvizacijskih disciplin s kronicno depresijo, oseba na invalidskem vozicku, izbrisana oseba, oseba s prekomerno telesno težo, klošar in oseba z izkušnjo izgube spomina. Priložnost za branje v “citalnici” Žive knjižnice je izkoristilo 15 obiskovalcev. Istega dne je Narodna in univerzitetna knjižnica obiskovalcem treh ljubljanskih splošnih knjižnic predstavila Digitalno knjižnico dLib ter prednosti in ugodnosti te obsežne podatkovne baze. Ob 9. uri so bili ljubitelji digitalnih tehnologij vabljeni na predstavitev v Knjižnico Prežihov Voranc, ob 11. v Knjižnico Bežigrad in ob 13. uri v Knjižnico Šiška. Vsakdanjemu utripu knjižnic smo s podobami na displejih, bralno-improvizacijskimi nastopi, živo knjižnico in predstavitvijo digitalnih zbirk dodali posebno noto in naše obiskovalce popeljali v svet sodobne, aktivne knjižnice. Posebno pozornost v programu prireditev smo ob dnevu splošnih knjižnic namenili prireditvam, povezanih z besedo. Potrošniška džungla ekspanzije materialnih stvari, podob in besed narekuje svojevrstno disciplino pri izbiri vsebin: tudi tistih, povezanih z branjem. Sinergicni ucinki sodelovanja med knjižnicami v tokratni bralno-improvizacijski akciji Mestne knjižnice Ljubljana so se izkazali kot dobro izhodišce za promocijo knjižnice in številnih dejavnosti, ki jih nudimo svojim obiskovalcem. Za to priložnost smo pripravili tudi priponke za naše obiskovalce, ki osrednjo misel letošnjega praznovanja “Berem, mislim, vem” razširjajo v prostore mesta Ljubljane – morda pa tudi širše. Tatjana Pristolic Mestna knjižnica Ljubljana SLOVENSKI DNEVI V KARLOVCU, V OSREDNJI KNJIŽNICI SLOVENCEV NA HRVAŠKEM Kot vrsto let poprej so tudi letos v Gradski knjižnici »Ivan Goran Kovacic« v Karlovcu, osrednji knji­žnici Slovencev na Hrvaškem, pote­kali že tradicionalni slovenski dnevi. Izvajamo jih že od leta 1993, torej od samega zacetka sodelovanja Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovacic« iz Karlovca in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Letošnji slovenski dnevi so se zaceli v sredo, 21. oktobra, že dopoldne s sprejemom pri namestniku karlov­škega župana Dubravku Delicu. Sprejema so se udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem, njegova ekscelenca dr. Milan Orožen Ada­mic, Mateja Jeric, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Novo mesto, Claudia Jerina Mestnik, dire-ktorica Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Frida Bišcan, ravnate­ljica Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovacic« Karlovac, Silvin Jerman, predstavnik Kulturno-prosvetnega društva Slovenskega doma iz Zagreba, ter predstavniki Sloven-skega kulturnega društva Triglav iz Karlovca. Na zacetku popoldanskega progra-ma je ravnateljica Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovacic« iz Karlovca Frida Bišcan posebej poudarila pomen uspešnega sodelovanja, ki vseskozi poteka med karlovško in novomeško knjižnico in ki prispeva k obogatitvi kultur obeh narodov. Poudarila je tudi pomen slovenske skupnosti za mesto in županijo Karlovec. Popoldanski program se je nadalje-val s predvajanjem filma Veter se požvižga, znanega slovenskega reži­serja Filipa Robarja Dorina. Njegov dokumentarni film pretresljivo spregovori o slovensko-italijanskih odnosih v zadnjem stoletju, oriše razmere po razpadu Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni, ponazori posledice italijanske zasedbe Julij­ske krajine, Istre in dela Dalmacije, prikaže nasilje fašisticne politike nad slovenskim prebivalstvom ter italijanske vojne zlocine na zasede­nih ozemljih med drugo svetovno vojno. V svojem znanem filmsko­esejisticnem slogu režiser Filip Robar Dorin na njemu lasten nacin metodicno razkrije manipulativne prijeme italijanske politike ter mlac­no in neodlocno politiko vecjega dela predstavnikov slovenske drža­ve. Popoldanskega programa se je ude­ležila tudi številna delegacija iz Nove Gorice, saj mesti Karlovec in Novo Gorico vežejo zgodovinske in prijateljske vezi. Opazno je sode­lovanje med župani, muzeji, knjiž­nicami in posamezniki, ki so pripo­mogli h krepitvi poslovnih, družab­nih in prijateljskih stikov. Po filmski projekciji je sledil pogo-vor z mag. Vasjo Klavoro, primari­jem, dr. med. in od leta 2004 pos­lancem in podpredsednikom Drža­vnega zbora Republike Slovenije. V središcu pozornosti so bila njegova zgodovinska dela, ki jih je posvetil prvi svetovni vojni na Bovškem. Leta 1991 je izšel njegov znameniti Plavi križ, v katerem je opisal boje na Soški fronti v Zgornjem Posoc­ju, in sicer v Bovški kotlini in goro­vjih Julijskih Alp od Rombona do Krna. Knjiga je leta 1993 in leta 2000 doživela dopolnjeni izdaji. Druga knjiga Koraki skozi meglo : Soška fronta – Kobarid – Tolmin 1915-1917, ki je izšla leta 1994, je bila leta 2004 prav tako ponatisnje­na. V njej je avtor obdelal boje v goratem svetu na Soci na Tolmin­skem. Leta 1997 je izšla njegova knjiga Škabrijel : Soška fronta 1917, njen ponatis je izšel leta 2008. V knjigi je avtor obdelal boje v sred­njem Posocju. Knjigo Predel 1809 : avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem oze­mlju, ki je izšla leta 2003, je posvetil prebivalcem Loga pod Mangartom v spomin na 17. november 2000. Leta 2007 je izšla zadnja knjiga iz njegove tetralogije o prvi svetovni vojni, in sicer Doberdob : kraško bojišce 1915-1916. Zgodovinske knjige primarija dr. Vasje Klavore so bile prevedene v nemšcino in italijanšcino. Izreden uspeh pa je doživel prevod njegovega Plavega križa v italijanšcino. V pogovoru z uglednim gostom, ki ga je vodila Jadranka Zupancic, bibliotekarska svetovalka iz Knjiž-nice Mirana Jarca Novo mesto, so obiskovalci izvedeli veliko zanimi­vih podrobnosti o tem, kdo in na kakšen nacin ga je navdušil za pisa­nje zgodovinskih knjig. Oce Vasje Klavore je bil namrec zgodovinar in med bivanjem na Bovškem sta s sinom pogostokrat obiskala vsa prizorišca bitk prve svetovne vojne. Zanimanju za prvo svetovno vojno je botrovalo tudi dejstvo, da sta imela priložnost srecati se z živimi pricami iz pretekle zgodovine. Mag. Klavora je spregovoril tudi o upo­rabi plina na Soški fronti, saj je uso­dnega 24. oktobra 1917 skoraj 1000 plinometov dve uri in pol bruhalo smrtonosne granate na italijanske položaje. Znano je, da so sicer vsi uporabljali številna nova tehnicna sredstva za ubijanje, toda uporaba bojnih plinov je že tedaj sramotno zaznamovala tistega, ki jih je upora­bljal. Ceprav Vasja Klavora v svojih knji­gah piše o prvi svetovni vojni, o bitkah in trpljenju tako vojakov kot civilnega prebivalstva, je v njih moc zacutiti izrazito pacifisticno prepri-canje, ki sije iz opisov odnosov med vojaki in poveljujocimi, odno­sov vojakov do vojne, njihovega razmišljanja, tragicnih usod Sloven-cev v avstrijski vojski in Slovencev v italijanski vojski, igre slucaja v vojni, vdanosti v usodo in iz pogu-ma vojakov, da store vse, samo da bo vojne enkrat konec. Sijajna je tudi avtorjeva ugotovitev, prisotna v vsem njegovem pisanju, da bi tudi v vojni zgodovini morali vcasih prebrati, kakšen je videti clovek, razmesarjen od granate ali mrtev zaradi zadušitve s plinom, ki mu je v nekaj sekundah ali minutah unicil pljuca. Naš gost pa je posebej pou­ daril, da bi bilo potrebno sprejeti in prebrati tudi opis vseh posle­dic pritiska na sprožilo, po pred­hodnem povelju tistih, ki sedijo za štabno mizo in umiranja ne vidi­jo. Po odzivu obcin­stva smo lahko sklepali, da je izbrani program, torej film Veter se požvižga Filipa Robarja Dorina ter srecanje z mag. Vasjo Klavoro, ponudil veliko najrazlicnejših raz­mišljanj o naši sedanji in pretekli zgodovini ter o položaju in usodah Slovencev v casu prve in druge sve­tovne vojne. Ni manjkal niti razmi­slek o sedanjem položaju Slovencev na Hrvaškem niti o sedanjem odno­su med Slovenijo in Italijo ter Slo­venijo in Hrvaško. Obe knjižnici, karlovška in novo­meška, pa si štejeta v dobro, da vsa ta dolga leta uspešno sodelujeta na knjižnicarskem podrocju ne glede na boljše ali slabše politicne odnose med državama. Zavedamo se, da je naše sodelovanje vsaj malo pripo­moglo k boljšemu razumevanju položaja Slovencev na Hrvaškem, saj z možnostjo izposoje novih knjižnih del krepimo svoj odnos do lastnega jezika in sveta, ki ga cuti-mo in doživljamo na sebi lasten nacin. Jadranka Zupancic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ZEMLJEVIDI KOT KNJIŽNICNO GRADIVO IN KOT NACIONALNA KULTURNA DEDIŠCINA V KNJIŽNICI MIRANA JARCA NOVO MESTO Na predvecer praznika slovenskih splošnih knjižnic, katerega osrednja tema se je letos glasila »Kako diši moja knjižnica«, smo v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto pripravili prireditev z naslovom »Vonj po starih zemljevidih«. Prireditev je bila slavnostni zakljucek vecletnega nacrtnega dela s kartografsko zbirko novo­meške knjižnice, katerega zadnja faza je bila digitaliza­cija najdragocenejših primerkov in vnos v Digitalno knjižnico Slovenije (dLib.si). Projekt je financno omogocilo Ministrstvo za kulturo RS. Uvodoma je koordinatorka obmocne dejavnosti bibliotekarka Klementina Kolarek umestila projekt digitalizacije zemljevidov v širši kontekst posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic, nato je bibliote­karka Mateja Kambic predstavila najdragocenejše zemljevide iz zbirke ter promocijski koledar »Iz zbirke zemljevidov Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto« za leto 2010, v zadnjem delu vecera pa je bibliotekarska speci­alistka Darja Peperko Golob opozorila tudi na hranje­nje, varovanje in zašcito tovrstnega knjižnicnega gradi­va. Vonju po starih zemljevidih smo pridali še zvoke stare glasbe v izvedbi Kvarteta klarinetov Glasbene šole Trebnje. V kartografski zbirki Knjižnice Mirana Jarca, v sklopu oddelka Posebne zbirke Boga Komelja, hranimo vecje število starejših zemljevidov, specialnih kart, atlasov, atlantov in mestnih nacrtov ter posebnih, splošnih in tematskih zemljevidov iz razlicnih obdobij. Najvecjo dragocenost predstavljajo stari zemljevidi, ki so izhajali v obdobju od 16. do 18. stoletja. Vecina njih prikazuje slovensko ozemlje, ki se pojavlja samostojno ali v sklopu drugih evropskih dežel, in so bili vsebinsko že predstavljeni v tem biltenu. Zelo pomembno pa je tudi to, da s tem dragocenim in obcutljivim gradivom znamo pravilno ravnati ter da se zavedamo, da smo zanj tudi zakonsko odgovorni (Zakon o knjižnicarstvu UL št. 87/2001, 5. clen). Zav­zeli smo stališce, da je potrebno originalno starejše gradivo hraniti tako, da ga bomo ohranili tudi našim zanamcem, hkrati pa ga s pomocjo sodobne tehnolo­gije cimbolj približati uporabnikom. Cim manj vzne­mirjati originale, bi bilo vodilo pri našem delu. Že leta 2006 smo se nacrtno lotili sistematicnega popi­sa kartografske zbirke kot kulturne dedišcine ter njene strokovne zašcite, varovanja in hranjenja. Veliko smo v preteklih letih vložili tudi v izobraževanje in se pri tem naucili, da je možno vcasih celo z manj denarja, s cenejšimi materiali prav tako dobro zašcititi gradivo, predvsem pa je potrebno imeti pri ravnanju s tem gra­divom osnovno znanje in informacije, da ne bi stanja še poslabšali. Vcasih je bolje storiti nic kot pa napacno - napaka veliko stane! O restavriranju kartografskega gradiva sicer ni mogoce prav veliko povedati. To so zelo dragi postopki, za katere praviloma vedno zmanjka denarja. Pri pregledu zbirke zemljevidov smo ugotovili, da je na sreco stanje zbirke relativno dobro, in sicer iz preprostega razloga – starejši ko so zemljevidi, bolje so ohranjeni, izdelani na kvalitetnejših nosilcih. Po vecletnih prizadevanjih pa smo uspeli v naši knjiž­nici narediti velik korak naprej glede hranjenja drago­cenih posebnih zbirk. Pod streho smo namrec spravili arhivski depo, ki rokopisnemu, slikovnemu, kartograf­skemu, redkemu knjižnemu in drugemu tovrstnemu gradivu zagotavlja optimalne pogoje za cim daljše živ­ljenje, kot so: relativna vlažnost (30–50%), temperatu­ra (15-18°C), požarna varnost, odsotnost temperatur­nih nihanj, dnevne svetlobe, prahu, insektov, zajedal­cev idr.). Žal bo na vecino pripadajoce arhivske opre-me potrebno še pocakati, zato smo zacasno uporabili obstojece, dotrajane in po standardih za arhiviranje knjižnicnega in arhivskega gradiva ne povsem ustrezne kovinske omare. V novembru 2009 smo tako najdra­gocenejše gradivo koncno preselili v novi in hkrati prvi pravi arhiv Posebnih zbirk. Glede na še ne konca-no prenovo novomeške knjižnice se zavedamo, da je bilo s to selitvijo narejenega ogromno. Vemo pa tudi, da je ves ta cas, ko smo potrpežljivo cakali na primerni prostor za hrambo gradiva, neusmiljeno opravil svoje. Doslej so se zbirke nahajale pac povsod, kjer je bilo še kaj prostora … Zlasti zacasni nenamenski »prostorcki« v novem prizidku knjižnice so bili ponekod prevlažni, drugje presuhi, ob mocnem deževju je prišlo celo do zamakanja enega od depojev. Pri našem kartografskem projektu nismo izpustili tiste zadnje faze, na katero knjižnicarji pogosto pozabljamo oz. jo zanemarimo. To je promoviranje našega dela in gradiva. Zato smo pripravili predstavitve, predavanja in razstavo, izdali stenski koledar zemljevidov za leto 2010, bibliotekarka Mateja Kambic je objavila vec strokovnih prispevkov. Eden od preverjenih nacinov popularizacije, lažje dos-topnosti antikvarnega gradiva uporabnikom, za name-ne razstavljanja in varovanja, zašcite izvirnikov je tudi natis faksimilov, ki so natancen posnetek originalnega gradiva. Ti lahko v skrajni sili nadomešcajo original tudi, ce se le-temu kaj zgodi v primeru naravne katas­trofe ipd. Knjižnica Mirana Jarca je že leta 1969 pris­pevala sedem svojih izvirnih zemljevidov za natis fak­similov slovenskih dežel od 16. do 18. stoletja. Z digitalizacijo dragocenih zemljevidov torej nismo dosegli le lažje dostopnosti gradiva uporabnikom, temvec smo vzpostavili tudi vzporedni digitalni arhiv zbirke in posredno varovanje in zašcito originalnega gradiva. Pri vseh navdušujocih možnostih digitalne dobe pa obstajajo tudi dolocene zagate in pomisleki. Gradivo se po elektronskem omrežju širi in dosega ciljne skupine izjemno hitro, kar je naš namen, prav tako hitro pa se seveda lahko izgubi tudi sledljivost originalnih dokumentov. Glavni pomislek pa so goto-vo dileme, dvomi, strahovi o (dolgo)trajnosti digitalnih zapisov. Izredno hiter tehnološki razvoj sproža vpra­šanje kompatibilnosti opreme in medijev, na katerih je shranjeno vse to knjižnicno in arhivsko gradivo. Zato je pac toliko bolj pomemben naš sedanji odnos do originalnega gradiva – njihovega hranjenja, varovanja in zašcite. S tem je krog sklenjen: pogumno naprej v prihodnost, vendar z znanjem, odgovornostjo in spoš­tovanjem preteklosti. Ob našem projektnem delu s knjižnicno kartografsko zbirko so se nam kar sami od sebe zapisali sledeci sklepi. Vsekakor je na prvem mestu ta, da je nujno ohraniti odgovoren odnos do kulturnega izrocila, ki je pravzaprav temeljno ogledalo vsega, kar so skozi sto­letja ustvarili (in tudi unicili) ljudje. Le ce se bomo zares zavedali, da pis(a)na kulturna dedišcina, ki jo hranimo v Novem mestu, v knjižnici, kot tudi naše lokalne posebnosti, obicaji in tradicija niso zanimivi in pomembni samo za naše ožje okolje, temvec sestavlja­jo mozaik celotne nacionalne podobe, kulturne dediš-cine in identitete, bomo lahko tudi nekaj naredili. Zato je potrebno nenehno prepricevanje in ozavešcanje o pomenu knjižnicnih posebnih zbirk v lokalnem pros-toru ter vkljucevanje v lokalne, državne in evropske projekte kulturne dedišcine. Namrec, po vstopu Slove­nije v širši evropski kulturni, gospodarski in politicni prostor je postalo prepoznavanje narodove identitete skozi ostaline naših prednikov toliko bolj pomembno. Darja Peperko Golob Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto VOŠCILNICE MARINE HRS RAZSTAVLJENE V IZOLSKI KNJIŽNICI Marina Hrs ni samo ravnateljica Mest­ne knjižnice Izola, pac pa tudi pobud­nica mnogih izvirnih idej, mama, žena, ljubiteljica vsega lepega in ustvarjalka. Za letošnjo praznicno razstavo v vitrini ustvarjalnosti je pripravila domiselno izdelane vošcilnice iz naravnih materia­lov, adventni vencek iz oljcnih vejic, šipka in bršljana, razlicne šopke, kup-cek kamnov v obliki srca in še kaj… Ob tej priliki bi ji radi zastavili nekaj vprašanj. MKI: Marina, ti si bila pobudnica ideje, da bi se v knjižnici predstavili lokalni ustvarjalci, ljubitelji umetnosti in rocnih spretnosti… Kaj ugotavljaš po petih letih delovanja koticka ustvarjalnosti v naši knjižnici? MH: Da je prekrasno, da koticek tako živi. Ker sem tudi sama ustvarjalen clovek, verjamem, da ima vsak v sebi veliko ustvarjalnosti in izrazov in le dovoliti si je potrebno, da to privre iz nas. In pravi cas za to je vedno. Izjem-no sem vesela uresnicene zamisli o vitrini ustvarjalnosti, saj samo potrjuje zgornjo trditev. Le da ljudje vcasih mislimo, da to kar znamo, nic ne pomeni. K sreci je vse manj tako in tudi casi se spreminjajo. Vsak ima danes obilo možnosti, da razvije svojo ustvarjalnost. Tudi veliko knjig je, ki spodbujajo rocne spretnosti, razne delavnice, ipd. MKI: Marina, ko so bili tvoji otroci še majhni, si nam veckrat prinesla pokazat razlicne predmete, ki ste jih skupaj izdelali. Od kod v tebi ta ljubezen do lepega, do ustvarjanja? MH: Verjetno se s tem cutom rodiš, v življenju ga pa še podkrepiš in razvijaš. To cloveka notranje umirja in hkrati odpira nove, brezmejne svetove. Neiz­merno sem uživala, ko smo skupaj z možem in otroki izdelovali vošcilnice, in to kar nekaj let, vse dokler se niso navelicali. Potem sem nadaljevala sama. V tem svetu notranje ustvarjalnosti je moje ravnovesje, tudi takrat, ko so obremenitve delovnega mesta prehude. Prav obred je najprej vošcilo izdelati, nato še sesti in napisati prijazne in src­ne želje prijateljem, sorodnikom, ob posebnih priložnostih, rojstnih dne­vih,.. Kolikor je le mogoce, sem v nara-vi in zame je estetski užitek sprehod s psom skozi gozd, potok, barve vseh letnih casov, pogled na morje, obalo,… MKI: Verjetno si zato tudi izbrala moža, ki je po poklicu ucitelj likovne vzgoje in slikar? J Tokrat si se nam predstavila s svojimi izdelki, licno izde­lanimi vošcilnicami. Kako se ti je poro­dila ideja za razstavo? Kakšne materiale si uporabljala pri izdelavi vošcilnic? Si te materiale sama nabrala in obdelala? MH: Menila sem, da je morda decem­ber cas, da tudi sama razstavim izdelke v vitrini ustvarjalnosti, saj iz materialov, kakršne sem uporabila, še nisem zasle­dila vošcilnic. Uporabila sem rujeve liste na razlicnih barvnih podlagah. Zelo hvaležna za izdelavo rožic je trdo­leska, kjer sem uporabila tako zunanji del kot plod, pa koruzni ovoj, iz katere­ga je tudi mogoce izdelati cvetje, upo­rabila pa sem tudi ostanke blaga in celo alge. MKI: Prinesla si tudi kupcek kamenc­kov v obliki srca… Koliko casa si te kamne zbirala in zakaj si jih zacela zbi­rati? MH: Kamni srcki so iz strunjanskega zaliva, in nekateri so res izrazitih oblik. Vsi so »bera« letošnjega poletja, vsak dan sem jih našla kar nekaj. Narava je izjemna ustvarjalka, le ceniti je ne zna-mo dovolj. Sploh ne vem, zakaj sem jih zacela zbirati. Veliko simbolike je v teh srckih. Veliko sporocil. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu posla-ti jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdaja­telj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka nave-deni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena MKI: V okviru Borze znanja si pred nekaj meseci vodila delavnico izdelova­nja cvetlic in šopkov iz jesensko obar­vanega listja ruja… Kje si se naucila izdelovati te cvetlice in šopke? Ali je bila delavnica v okviru Borze znanja uspešna? Nacrtuješ morda še kakšno delavnico, na primer delavnico izdelo­vanja praznicnih vošcilnic? Kaj pa dela­vnico izdelovanja zavesic iz školjcnih lupin? Tudi to je bil eden izmed tvojih domacih izdelkov… MH: Ja, zavesice so cudovite. Vsak, ki nas obišce doma, najprej zagleda zaveso iz školjk, le da so tiste še iz an-karanskega školjcišca, ko je bilo tam še veliko polžkov, cevk in drugih lepih školjk. Sedaj zbiram petrova ušesa, iz katerih bo nastala nova zavesa “iz morja”. Pred skoraj dvajsetimi leti sem zacela izdelovati vencke iz cvetja, predvsem suhega. Na vratih sem imela vencke v casu, ko tukaj s tem sploh še nismo zaceli. Danes je to obicajno. Pred nekaj leti mi je soseda in prijateljica Tatjana pokazala, kako izdeluje cvetje in šopke iz rujevih listov. To je bilo zame novo odkritje. Naslednje leto bomo lahko v knjižnici ponovili delavnico izdelovanja šopkov iz ruja, pa tudi vošcilnice. MKI: Izviren je tudi adventni vencek iz oljcnih vejic. Kako se ti je porodila ideja zanj? MH: V naselju, kjer živim, imamo cudovite oljcne nasade, med katerimi se rada sprehajam. Med lanskim obira­njem oljk je bilo na tleh veliko poreza­nih vej, saj hkrati drevesa tudi obreže­jo. Kar videla sem že vencek iz teh vejic, dodala sem še plodove šipka in bršljan in malo kasneje je vencek iz oljcnih vejic visel na vratih. Za tokrat-no razstavo sem naredila svežega. Sko-raj dve uri sem potrebovala za njegovo izdelavo, vendar je vredno. Zakaj bi kupovali, ce nam narava sama ponuja veliko bolj ljubke, sveže, domace in preproste sestavine. MKI: Marina, zahvaljujemo se ti za cas, ki si si ga vzela za naša vprašanja. Želimo ti, da bi ti Miklavž kaj lepega prinesel in te razveselil, tako kot ti vec­krat s kakšno drobno pozornostjo razveseliš svoje sodelavke. V novem letu pa ti želimo še veliko dobrih idej, ustvarjalnosti in – zakaj pa ne – še kak­šno razstavo in delavnico v okviru Bor­ze znanja. Bralce Mandraca pa vabimo k ogledu tvoje razstave v naši knjižnici. MH: Hvala, z željo, da bi odkrivali v sebi vedno nov ustvarjalni navdih, tisto najlepše, si zaželeli vse dobro in objeli svoje najbližje. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola NAVODILA AVTORJEM avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakul­tete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahteva­ne podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre­tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižni-carskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtor­ji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete ured­ništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informa­cijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!