Savinjski vestnik I Celje, petek 21. moja 1954 | leto VII. — St. 20 — cena 10 DIN Ureja uredBÜki odber. Odcovorni urednik Tene Maslo. Ureduištvo: Celje, TitoT Irf 1. Pošt. Died. 125. Tel. »-07. Cek. гаеив 620-Т-2ЗД pri NB FLRJ V Celjn. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroíniue 125, polletna 25в, cele- ietna ÏOO din. Izhaja vsak petek. Poütnima plaž»B« T fp»oTÍai Glasilo socialistične zveze ZTEZE DI:I.0T:№EGA CEI^JSHEOA Ш l^lO^TAIirJSKKOA OKRAJA V pričakovanju xongresa Svobod v Celju Letos bo Celje počaščeno z dvema velikima dogodkoma. Konec tega me- seca bo v Celju kongres delavskih pro- svetnih društev »Svoboda«, septembra pa bo na Ostrožnem pri Celju vrhunec vseh proslav pod geslom »Štajerska v borbi«. Oba praznika predstavljata za naše mesto in okraj veliko čast, zato moramo biti na nju temeljito priprav- ljeni. Ob obeh prilikah bo v Celju ve- liko število gostov iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije, zato mora naše mesto nuditi neoporečen vtis, ki ga kot delavsko središče zasluži. Kongres Svobod, ki bo trajal tri dni, je že zelo blizu. Ta slavnost bo po svo- jem obsegu ena izmed največjih mani- iestacij delavske kulture. Celjani, zla- sti starejši, se gotovo spominjajo ve- ličastnega shoda slovenskih Svobod pred vojno leta 1935. Takratna delav- ska manifestacija je bila hkrati velika revolucionarna akcija delavskega raz- reda v boju proti izkoriščevalcem. De- lavski razred je takrat pokazal svojo moč, .'svojo zavest in pripravljenost, da stopi v borbo. Ta dogodek živi in je zapisan v zgodovino delavskega gibanja pri nas. In zdaj, po devetnajstih letih moramo v Celju znova pokazati našo razredno zavest, čeprav v čisto drugih okoliščinah. Pred devetnajstimi leti je Celje ne glede na klerikalni režim, ki je takrat vladal, pokazalo svojo zavest na vse mogoče načine. To ni bil samo praznik sodelujočih delavcev, bil je to praznik vsega naprednega prebivalstva in hkrati tu^i njihov uspeh. Ce so ta- kratni pogoji bili tako težki, da so se raorali udeleženci zleta prebijati skozi kordone s pendreki oboroženih poli- cajev, lahko pričakujemo, da letošnji kongres Svobod po svoji veličini ne bo zaostajal za onim pred dvemi desetletji. Se več. Letošnji praznik delavske kul- ture mora izhajati iz globoke hvalež- nosti do delavskega razreda, ki je iz- vojeval zmago nad buržoazijo in oku- patorjem ter nam omogočil svoboden razvoj in procvit naše države. Zlet, ki ga organizirajo društva Svobod v Celju, mora biti velika manifestacija delav- skega razreda, ki je svojo borbo uspešno izvojeval in postal gospodar na svoji zemlji Kakšno vlogo naj pri vsem tem izvrše Celjani? Napačno bi bilo, če bi naše prebivalstvo prepustilo vso skrb edinole celjskim delavsko prosvetnim društvom Svoboda. Res je, da je njih naloga pri tej veličastni prireditvi prvenstvene važnosti. Ne sme pa ta dogodek mimo dejavnosti Socialistične zveze in ostalih množičnih organizacij. Naša prvenstvena skrb naj bo, da bo Celje ob tej priliki nudilo gostom pravo praznično vzdušje. Tega ne more na- praviti nobena organizacija zase, zato je to naloga nas vseh. Uspeh pri tej nalogi bo obenem tudi merilo našega patriotizma, naše gostoljubnosti in splošne zavesti. V Celju bo ob dneh kongresa okoli 15.000 ljudi, od tega pa največji del iz raznih industrijskih kra- jev naše republike in izven nje. Za- torej je izredno važno, da dobi Celje ob tem dogodku svečan izgled, da bo nudilo vsakemu obiskovalcu živo sliko mesta, ki je v svobodi in nenehno na- predujočem gospodarstvu močno na- predovalo. V tem smislu je treba po- hvaliti upravo državnih stanovanjskih zgradb, ki s podvojeno vnemo popravlja in zaljša izgled svojih zgradb. Tudi ne- kateri lastniki so spričo teh praznikov očedili svoje hiše. Mesto ima vsak dan lepši izgled. Toda to še ni dovolj. Za praznik je treba ozaljšati vse hiše z zastavami in zelenjem, na oknih naj cveto rože, izložbe morajo biti v duhu dogodka primerno urejene in ozalj- šane, tako da bo iz vsakega kotička na- šega mesta velo praznično razpoloženje. Naposled še nekaj besed o nas samih. Četudi bo vse mesto en sam zelen ve- nec, s tem nismo opravili vsega. Tudi mi moramo biti pripravljeni v svoji notranjosti. Prvenstveno se moramo za- vedati veličine tega dogodka, vedeti moramo, da smo pravzaprav gostitelji, ki berma sprejeli tisočglavo množico iz vseh krajev naše domovine. Ne bo od- več, če ob tej priliki opozorimo Celjane, da se potrudijo biti čim uslužnejši, go- stoljubni m pripravljeni pomagati v vsakem primeru. S tem bomo zapustili pri naših gostih tople vtise, da se bodo svojega obiska vselej prijetno spomi- njali. Tudi naša udeležba na prireditvah in proslavah, ki bodo v dneh kongresa, bo merilo naše zavesti. Naša dolžnost je, da tokrat popravimo neprijetnost, ki smo jo povzročili pred leti ob priliki zleta Svobod iz celjske kotline. Marsi- komu je še v spominu zevajoča praz- nina na Glaziji, kjer je bila glavna prireditev. Sramota bi bila tokrat, da bi ta vtis reševali zgolj naši gostje iz- ven našega okraja, medtem ko bi Ce- ljani ostali doma. Zato je naloga So- cialistične zveze in vseh ostalih mno- žičnih organizacij, da organizirajo sku- pen pohod v povorki, da se polnošte- vilno udeležijo prireditev, kjerkoli ie bodo. Zato je potrebno, da odbori mno- žičnih organizacij posvetijo v najkraj- šem času eno izmed svojih sej izključ- no temu problemu in da se natančno pogovorijo, kaj bodo storili in kako bo- do organizirali svoje članstvo, da bo kongres čimbolj uspel. Ob 62 -tetnici rofsiva marsala Tita Pod vodstvom Tita koje delavski razred svojo srečo ZgodoTÁna ìistvarja junake. Ugoto- vitev, ki je točna in lepa, toda še v toliko neprecizna, da ne pove v isti sa- pi, da morajo takšni ljudje imeti go- tove kvalifikacije, ki jim apriorno do- puščajo stopiti na tako visoki piédestal. Lastnosti kot so osebna hrabrost, vi- soka inteligenčna zmogljivost in pred- vsem nesebična predanost napredni ideji, kateri služijo, dopuščajo možem, ki razumejo čas z njegovimi potrebami, da postanejo glasniki tega časa, in se postavijo v vodstvo gonilnim silam raz- voja. Vse te lastnosti ima v izrednem me- rilu inaršal Tito, ki so mu jugoslo- vanski narodi s polnim zaupanjem pre- dali krmilo svoje usode. Njegova življenjska pot se čudovito izprepleta z življenjsko rastjo Jugo- slavije. Obe sta združeni v čvrsto ne- uničljivo celino, ki si je ravno pod Ti- tovim vodstvom našla svoj prostor na soncu. V toku dveh decenij je Jugoslavija iz zaostale tretjerazredne balkanske dr- žave vzklila v besednika zatiranih in ponižanih ter postala v mednarodnem, svetovnem merilu činitelj, ki ga kon- struktiven svet ne more zaobiti. Faktor, ki vpliva ohrabrujoče na napredne sue in vliva zaupanje v človeštvo ter daje mračnjaštvu misliti. Ves nesluteni dvig jugoslovanskih na- rodov je povezan z imenom T VF O, zato je življenjski praznik tega izrednega moža, kateremu iz vsega srca čestitamo, obenem praznik vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji. Leto za letom se mu poklonimo — ne iz napačnega kulta čaščenja oseb- nosti — ker s tem počastimo vso našo borbo in obenem moža, ki je stal v prvem ešalonu revolucije in vtisnil ne- izbrisni pečat, ne samo v zgodovino Jugoslavije, temveč zgodovini vsega človeštva. Ime Tito je za svoboden svet postalo sinonim socializma ter ime člo- veka ki je vse svoje življenje posvetil borbi delavskega razreda in jasno po- kazal, da socializma brez borbe zanj, ni. Pod njegovim vodstvom je delavski razred postal gospodar na svoji zemlji in kovač svoje lastne sreče. Njegov lik pa je in bo ostal delovnim ljudem vzor in vodnik v borbi za pravično in lepše življenje. Njegov praznik je naš praznik! Celjani so poslali prisrčne čestitke predsedniku republike Nad pet tasoč Cedjanov, predvser celisike mladine, se je zbralo v sredo zjutraj na Titovem trgru k sprejemu Titove štafete^ Po glavnih uMeab »o razobesdli zastave, pred vhodom v Uni- onsiko dvorano je igrala godba na pihala SKUD »France Prešeren«. V tem so z vseh smeri priteikle na trg štafete ko- lektivov, šol, ustanov iz celjskega oikraja in Celja. Glavna štafeta iz Mariibora je pritekla v spremstvu konjenice in motornih voziL Šitafeto je pozdravil predsednik Sveta za kulturo in prosveto okraja Celje z naslednjimi besedami: Tovariši in tovarSšice! Tovariši športniki! Z vseh strani našega okraja se zgri- njajo množice naših delovnih ljudi in mladine, da pozdravijo naše športnike in jim izročijo srčne želje in česMtike, ki naj jih poneso našemu dragemu mar- šalu Titu za 62. rojstni dan. Z njimi gredo ptndravi delovnih Ljudi iz naših tovarn, rudnikov, z našth polj; z njimi gre pesem naših g'ozdov in šumečih rek, ki ženeijo turbine, simbole našega rea- maba na polju industrije. Rojstni dan največjega sina naše do- movine, velikega borca za pravice de- lovnih ljudi, je za naše aoarode velik praznik, ki nas vse veže ob veliki in lepi misili plemenite borbe za lepše živ- ljenje. Ime Tito nam pomeni boj za svobodo, pomeni delovni polet, pomeni bratstvo med našimi narodi Pod nje- govim vodstvom smo zlomili okove su- ženstva, se uvrstUi med enakopravne narode. Pod njegovim vodstvom dviga- mo deželo iz zaostalosti in odločno sto- pamo dalje po poti naših delovnih zma^t k razvijanju demokratičnih organov, в katerimi smo za vedno spodnesli tla bdrokratdzmiu, ki Je naš največji soá vražnik. Naši dosedanji nspeU dokazujejo vsemu svetu, da smo na pravi poti, saj Je naša borba zgled požrtvovalnega dtía, zgled mirnega sodelovanja med narodi na podlagi enakopravnosti, ki edino lahko zgradi delovnemu člove- čanstvu mir, svobodo in srečamo pri- hodiMiet. Tovariši špartniki! Prosim vae, da ponesete našemu теШиша укипакп in IlШ liju ipillBiwjgKiji«^^raWirr detovojli iljudi našega okraja. Želimo, da nam še dolgo ostane krmar naše odločne poti v siocializem. Hkrati ponesite tudi naše zagotovitve, da bomo na vseh naših delovnih mestih, sledeč njegovemu svetlemu zgledu, vedno izpoInUi svojo dolžnost, da bomo tudi v bodoče šli od uspeha do uspeha. Naj živi najzvestejši sin naše socia- listične domovine, naš veliki učitelj Tito! Za nJim so prečitali pozdravne reso- lucije še predstavniki MK ZKS, SZDL, društva Partizan, JLA in drugi. Pred- sednik Okrajnega ljudskega odbora to- variš Шко Jerman je predal štafetno palico celjskega okraja štafeti, ki je ponesla pozdrave predsedniku republike naprej proti Ljubljani. V LJUBLJANI JE TE DNI ZASEDAL III. KONGRES Z K SLOVENIJE v torek, 18. maja se je začel v prenovljeni in lepo okrašeni uni- onski dvorani v Ljubljani III. kongres Zveze komunistov Slovenije. Kongres je začel sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slo- venije Miha Marinko. Kongresu prisostvuje 577 delegatov ter večje število gostov iz drugih republik in sekretar CK ZKJ tov. Edvard Kardelj te,- član izvršnega komiteja ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka. Kongres je imel naslednji dnevni red: 1. Politično-organizacijsko poročilo o delu Zveze komunistov Slovenije v času od II. do III. kon- gresa. To poročilo so sprejeli delegati že pred kongresom. 2. Referat o nalogah komunistov v boju za socializem, ki ga je podal prvi dan kon- gresa sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko. 3. Poročilo revizijske ko- misije. 4. Volitve novega Centralnega komiteja in revizijske komisije Delegatom kongresa je poslal tov. Tito pismo^ v katerem se opravičuje, da ne more prisostvovati kongresu ter mu želi plodno delo in uspešno izvrševanje njegovih sklepov. Kongres je na osnovi sprejetega poslovnika izvolil predsedstva in člane komisij, v katerih kongres dela. V delovno predsedstvo sta bila med ostalimi izvoljena tudi delegata iz celjskega okraja tov. Olga Vrabičeva in tov. Franc Simonič. Tov. Vrabičeva je bila izvoljena tudi v predsedstvo komisije za ideološka vprašanja, tov. Franc Simonič pa v predsedstvo komisije za družbeno upravljanje. Poleg teh dveh komisij so izvolili tudi politično-organizacijsko komisijo. Drugi dan je kongres nadaljeval z delom po komisijah, v katerih so delegati in gostje sode- lovali po svoji odločitvii. V času, ko je redakcija zaključila z delom, kongres še traja. Ob- širno in dragoceno gradivo s kongresa objavljajo vsi naši republiški listi. Ljudska pravica pa je v sredo, dne 19. maja objavila v posebni prilogi referat sekretarja CK ZKS tov. Mihe Marinka o nalogah komu- nistov v boju za socializem. Dolžnost vseh naših zavednih ljudi, zlasti pa komunistov je, da objavljeno kongresno gradivo temeljito prouče ter ga na bližnjnh sestankih skupno predelajo, saj jim bo to glavni napotek za njihovo nadaljnje delo pri naporih za čim hitrejšo izgradnjo so- cializma. LETNI OBCNI zbor OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Boriti se moramo za dejansko in ne samo formalno vrednost prejemicov v nedeljo je bua skupščina Okrajnega sveta v Celju. Na skupščini so bili poleg delegatov navzoči tajnik republiškega sveia sindikatov tovariš Mavricij Bore, sekretar Okrajnega komiteja ZKS to- variš Franc Simonič in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta iz Šo- štanja. Poročilo predsednika tovariša Albina Medveda je zajelo prav vsa vprašanja, razprava pa je poročilo še izpopolnila, tako da je vsebinsko skupščina bila po- polna in ji ni tako rekoč prav ničesar manjkalo. REFERAT TOVARIŠA MEDVEDA Tov. Medved, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, se je v prvi vrsti dotaknil mednarodnega političnega po- ložaja in pri tem tudii Jugoslavije, ki največ doprinaša k borbi za mir v sv&- tu. Ugled Jugoslavije vedno bolj rase, zato tudi naš notranji sovražnik če- dalje bolj izgublja na svojih pozixäjah, čeprav se je s političnega polja umak- nil in presedlal na gospodarsko pod- ročje. logah, ki jih imajo sindikalne organi^ zacije v tem, da vzgajajo in usiposab- Ijajo delavski razred za uspešno vo- denje gosixxlarstva. V ta namen je bilo v preteklem letu nad 290 predavanj vo sindikalnih podružnicah z nad 9000 ohv- sikovalci. Ta predavanja so obsegala prirodoslovne in družbene vede, zdrav- stvena in gospodinjsika predavanja, te- čaji tujih jezikov átd. Te številke pa se ne nanašajo na krajevne sindikalne svete Zalee, Laško, Slov. Konjice in Rogaško Slatino, kjer so že bòli občni zbori. Odborniki so v glavnem dobro izvršili svojo dolžnost pri tej nalogL Dalje je tov. Medved navedel vrsto dobrih sindikalnih podružnic, potem pa tudi slabe, ki niso izvršile svoje naloge dovolj dobro. Poudaril je, da v ome- njenih sindikalnih podružnicah tudi člani Zveze komunistov niso izvršili svoje naloge. Del svojega referata je tovariš pred- sednik posvetil analizi lispehov pri družbenem samoupravljanju, dalje je govoril o problemih glede na demo- kratičnost samoujM-avljanja v podjet- jih. Naštel je nekaj značilnih pràne- rov, ko so posamezniki hoteli zagospo- dariti v podjetju, kakor je bUo to lani na PolzeM. Nasproten primer pa je v Kladivamii Vitanje, kjer je familijar- nost prerasla meje, tako da direktor nima nobene avtoritete več. Naštel je še več podobnih primerov, pri katerih je sindikalni svet moral posredovati da IX)magati kolektivom, da so nevšečnosti začeli iirejalá. S tem v zvezi je tov. Medved opozoril navzoče, naj se borijo proti takim pojavom, ker tu ne gre samo za kriminal in gospodarsko ško- do, temveč gre za osnovne pravice, ki jih imajo delavci pri samoupravljanju. Na sestankih dn konferencah je hila osrednja diskusija okoli plač, oziroma dobička. Doslej še nismo uspeli dovolj pojasniti, kaj je pravzaprav dobiček in smo prepustili vso stvar raznim ko- mercialistom, ki so vedno reč tako obr- nili, da so limeli sami pač največ ko- risti. Rezultat tega je, da se delavstvu gre za nekaj stotakov, medtem pa še nimajo interesa za razširitev obrata^ za modernizacijo proizvodnje in zni- žanje cen pri proizvodih. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 21. maja 1954 Stev. 2» Ko človek bere o razorožitvenih se- jah v okviru OZN in homatijah, ki jih je s-prožila SZ s svojimi zahtevami, kako naj ho komisija za razorožitev sestavljena, ko bere o nadaljnjih sed- mih japonskih ribiških barkah, ki so plule 3000—3200 km daleč od Biki- nijev, pa so na njih zasledili nevarno radioaktivnost, ko posluša apel angle- ških Trade Unioni, združujočih 8 mili- jonov članov, naj se atomska energija ne izkorišča v vojne namene, se mu vriva vprašanje, kje naj se še najdejo sile, ki ogrožajo mir in ki v vojni vi- dijo koristno sredstvo mednarodne po- litike. Hladna vojna, oborožen mir, orjaška sredstva, ki jih človeštvo zbira za oborožitev, kje so vzroki in nagibi? Ce smo realni — in taki moramo biti — jih je vedno dovolj, prav toliko ka- kor vzrokov in nagibov za mirotvorno politiko; častihlepje vladarjev, korup- cija, razlike v naziranjih (zaradi teh so bile vedno najbolj krvave vojske), vča- sih strah, drugič pretirana korajža, po- hlep po blagu in kraju in še mursikaj — to je zmerom tu. Da je res, se je imenitno pokazalo ob naši politiki s Turčijo. Kakor itali- janski tako sovjetski tisk sta se raz- galila, da jima ne gre za nič drugega, kakor zato, da se Jugoslavija izolira, da se ne poveže s tistimi, ki z njo gospodarsko in politično sodelujejo, in da tako v primeru napada postane la- hek, nekompliciran plen obeh imperiali- stičnih sil, ki gledata na Jugoslavije kot na playground svojih apetitov. Oba naša sovražnika sta našo politiko z Bal- kansko zvezo označila kot sovražen akt, kot revolver, naperjen zoper Italijo in zoper sovjetske satelite. Kakšno pre- tvarjanje in potvarjanje dejstev! Mala Jugoslavija naj napade Italijo, ki je bila še včeraj med velesilami, ali SZ, ki se šteje za drugo največjo velesilo sveta! V Ženevi sede za isto mizo zastopniki držav, ki se devet let po svetovnem spopadu ne morejo zediniti za pameten mir. Istočasno, ko razpravljajo o pre- mirju v Indohini, reSitm korejskega vprašanja, pa vrše sumljive demonstra- cije do zob oboroženega miru. Ameriški obravibni minister Wilson inšpicira ameriške baze na Japonskem, Cangkaj- šek sprejema van Fleeta, da si ogleda pristaniške naprave na jugu Formoze, potem ko je nadzoroval vojaška vežba- lišča in utrdbe na Japonskem, na Ko- reji in na Formozi. Medtem, ko se obravnavajo trije raz- lični predlogi za poravnavo v Indokini, Bidaultov, Ho Si Minhov in Bao Da- jev, se v Parizu okoli predsedriika re- publike René Cotyja zbira francoski obrambni svet, da izda posebne vojaške ukrepe za obrambo francoskih koristi v svetu. Smrtno ranjena Lanielova vla- da, ki je s težavo priberačila večino dveh glasov v parlamentu, hi rada belo zastavo na Dien Bien Fuju vendarle okitila z lovorjevim vencem zmage. Toda politični položaj v Indokini ne go- vori niti za Francoze niti za Ameri- kance. Eisenhower je na zadnji redni tiskovni konjerenci izjavil, da je treba tu ravnati odločno in gledati z opti- mizmom, pri tem pa spet uporabil zelo izumetničeno primero: »Domine je tre- ba tako razpostaviti, da lahko vzdrže padec ene izmed njih«, s čimer je na svoj način povedal isto kot že večkrat Churchill, da je treba izgubiti mnogo bitk, če hočeš dobiti vojno. Dullesova izjava v Ameriki kaže na neko trenut- no orfiiiljenje amerikanske politike v Indokini. Zato je več razlogov: ameri- ško odklanjanje ekstremnih potez, omahljivost francoske javnosti in par- lamenta, gotovo pa tudi nič kaj rožnat vojaški položaj in politična aritmetika v Kambodži, Laosu in Vietnamu. Dosedanji razgovori so pokazali, da je ustvarjanje miru v Koreji in Indo- kini zapletena zadeva. Predlogi obeh strank in posredovalca, t. j. Anglije in Avstralije, doslej niso rodili nobenih za obe strani sprejemljivih sklepov, kajti obe stranki kljub diplomatskim formulam kažeta še vedno voljo, da bi druga drugo spravili na kolena. Prav nikamor se ne premakne tržaško vpra- ianje: italijanski voditelji vztrajajo pri 8. oktobru in uživajo pri tem potuho angleške in amerikanske vlade. Naše stališče je tako, kakor je povedal pred- sednik republike direktorju »New York Timesa«, kakršno je bilo že večkrat obrazloženo: šli smo v popuščanju do skrajnih meja, urediti je treba vpra- šanje po medsebojnih pogajanjih, vele- sile naj jamčijo za meje. Varnostni svet pri OZN pa naj bo obveščen, da je vprašanje likvidirano. Ko bo likvidi- rano, bo ta del sveta pomemben porok miru na svetu. Toda italijanske intrige to naše stališče pri nekaterih vplivnih krogih v Angliji in ZDA označujejo kot agresivno in nestrpno. Nobeden nam ne more zameriti, če se pri tem ne umi- kamo več, kajti italijanski odgovorni činitelji izjavljajo, da bi bila likvida- cija STO samo začasna rešitev, ki bi omogočila izpolnitev upravičenih ita- lijanskih zahtev po Istri, Reki, Zadru in Crni gori. Človek bi ne verjel, toda vse se ne samo govori, ampak tudi piše. H koncu je treba omeniti, da OZN stopa nekam .v ozadje kljub zatrjeva- nju, da je njen pomen slej ko prej enak. Molotov jo je nedavno imenoval stranko, ki se pristransko zapleta v vojno, pri tem pa mislil na Korejo —, ludi v ZDA so močne sile tistih, ki jim ta institucija ni všeč, ker je na zadnjih zasedanjh le preveč brala levite vsem imperialistom. Pri takem stanju je lahko razumeti starega Churchilla, кл je ponovno izjavil, da bi bili direktni razgovori ZDA, Vel. Britanije in SZ koristni za ureditev sveta. Skratka, po- litika pameti in uma se žal le pre- večlcrat umika pretkanosti in spletkar- stvu. T. O. S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJA CELJE Investicijska sredstva usmeriti tja, kjer bodo najbolj donosna v torek je biLa seja zbora proizvajal- cev okraja Celje. Sejo je vodil pred- sednik zbora tovariš Marcian, v razpravi pa je dajal koristne nasvete, predloge in napotila predsednik okraja tovariš Riko Jerman. Na dnevnem redu sta bili samo dve toôki: reševanje prošenj in pritožb v zvezi z delovnimi mesti v g03ix>darskih organizacijah in razno. Kljub temu pa je vredno omeniti nekaj ugotovitev in problemov, o katerih so odborniki na tej seji razpravljali. LJUDSKO TEHNIKO IN DIT NAJ bi PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH PODPRLA PODJETJA Na ï>odlagi priporočilnega pisma, ki so ga prejeli od člana zveznega izvršne- ga sveta in zveznega poslanca tovariša Luike Leskoška, so sprejeli sklep, da bodo priporočali vsem gospodarskim podjetjem, da moralno in materialno podprejo delo društva Ljudske tehnike. Skrbeli bodo tudi, da bodo v okrajno obrtno zbornico izvoljeni politično in gospodarsko razgledani ljudje v smislu pisma, ki so ga prejeli od Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo. Na pred- log Društva inženirjev in tehnikov bodo priporočali podjetjem, da bi naj kot prispevek društvu za prirejanje stro- kovnih predavanj prispevala po 5 din od vsakega člana kolektiva. proSnjo pivovarne laško o odobritvi nadur za sezonski PREVOZ PIVA so odobrili Zbor proizvajalcev je nato obravna- val prošnji Pivovarne v Laškem in Sa- vinjskega magazina v Žalcu o odobritvi prevozniških nadur, ki ne bi obreme- njevale plačilnega sklada. Ker je laška pivovarna že v dokaj težavnem gospo- darskem položaju zaradi neenakomerne proizvodnje, ki doseže višek le v se- zonskih mesecih, je zbor proizvajalcev odobril za prevoz piva v času sezone 1800 nadur, ki ne bodo obremenjevale plačilnega siklada, s priporočilom, naj okraj še enkrat preveri, če bo za sezon- ske vožnje piva potrebnih toliko nadur. Potrebe po odobritvi takih nadur se javljajo sicer tudi v drugih podjetjih;, zlasti pri odkupnih v času sezone ter pri vseh prevoznih podjetjih, ker je avtopark dokaj iztrošen, vendar tega ni posploševati. Zato je zbor zavrnil proš- njo Savinjskega magazina, posebno še zato, ker je bila premalo utemeljena. ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE BO SKRBELA POSEBNA KOMISIJA ZBORA PROIZVAJALCEV Ena glavnih nalog zbora proizvajal- cev je, da skrbi za pospeševanje pro- izvodnje. Ker je proizvodnja v okraju po panogah zelo raznovrstna in obširna, bi zbor praktično te naloge ne mogel vršiti učinkovito. Zato so izvolili ko- misijo za pospeševanje proizvodnje, v kateri so zastopani strokovnjaki vseh gla\'nih proizvajalnih panog. Ta komi- sija bo imela odgovorno in težko na- logo. Proučevala bo možnosti za po- speševanje proizvodnje in odkrivala nove proizvajalne možnosti, skrbela bo za pravilno x'azdelitev investicijskih kreditov itd. Zaradi tega se bo morala seznaniti s problemi v tovarnah in s proizvodnjo po panogah. Ker je v celj- ski okolici, zlasti pa v Celju, mnogo večjih in manjših industrijskih obratov, bo delo te komisije obsežno. Proučiti bo morala vse potrebe, možnosti in pyogoje za povečanje že obstoječe proizvodnje. Ker ima celjski okraj dovolj pogojev in še neizkoriščenih prirodnih bogastev, bo morala komisija hkrati iskati tudi možnosti za nove industrijske obrate. To velja jKDsebno za pasivne kraje na Kozjanskem, kjer kaže, da so dani pri- rodni in drugi pogoji za cementninar- stvo. Ce bodo geološka raziskovanja to potrdila, bo v teh krajih to 'najrenta- bilnejša industrijska panoga, saj za- hteva največ nekvalificirane delovne sile, katere je na Kozjanskem dovolj, povpraševanje po cementnih izdelkih pa je še vedno veliko in kar je glavno, investicije za takšno proizvodnjo ne bi bile velike. Investicijska sredstva bo treba prvenstveno usmerjati v takšno proizvodnjo, ki bo najbolj donosna. ALI KAŽE OBNOVITI OPUSCENI RUDNIK TROBENDOL V OBCINI BREZE? Odbornik iz občine Breze je med raz- pravo seznanil navzoče, da je v Troben- dolu opuščen rudnik črnega premoga (po njegovih besedah pa vsebujejo ze- meljske plasti tudi železno in bakreno rudo), ki je obratoval pod Avstrijo in še nekaj časa v stari Jugoslaviji, dokler ni Trboveljski premogovni družbi iz konkurenčnih razlogov uspelo ta rudo- kop zapreti. Po njegovem mnenju bi kazalo ta rudnik zopet obnoviti. v ta namen so tudi poslali vlogo na okrajni gospodarski svet, ki pa je bila zavrnje- na, češ da bi bila predhodno potrebna temeljita geološka raziskovanja, če se obnova rudnika sploh izplača. Taka raz- iskavanja dosti stanejo, okrajni odbor pa za enkrat nima v te namene dovolj denarja. Tudi za ta primer se bo za- nimala novo ustanovljena komisija za pospeševanje proizvodnje. KAKSNA BO DOPOLNILNA DAVCNA LESTVICA ZA HMELJARJE? Dokaj živa razprava se je razvila tudi o dopolnilni davčni lestvici za hme- ljarje. Res je, da daje hmelj proizva- jalcem lep zaslužek, vendar so tudi stroški za proizvodnjo kakovostnega hmelja znatno višji kot pri drugih kul- turah. Davek bo letos odmerjen na pod- lagi katastra povsod enako ter bo v Savinjski dolini za hmeljske površine enak davku za žitne površine v drugih krajih, razen tega pa bodo morali hme- ljarji plačati še dopolnilni davek po lestvici, ki še ni določena. Kajti brez dopolnilne lestvice bi plačal savinjski kmet manj davka kot kozjanski, čeprav je splošno znano, da je Savinjska do- lina znatno bogatejša od pasivnih kra- jev na Kozjanskem. Da bi to nesoraz- merje vskladili ter da bo obdavčenje pravično, bo treba za hmeljarje sesta- viti dopolnilno davčno lestvico. Predlog te lestvice bo moral biti preudaren in p>ameten, kajti če bo hmeljar občutil, da ni stimuliran za svoj trud, bo na- mesto hmelja raje gojil druge kulture. Zato bo v kratkem na okraju sestanek občinskih odborov in hmeljarjev iz Sa- vinjske doline, kjer bodo na podlagi proučitve hmeljarskega vprašanja se- stavili osnutek dopolnilne lestvice in jo poslali v odobritev republišiltemu go- spodarskemu svetu. NASO NAJVEČJO POVOJNO MANIFESTACIJO V OKRAJU — PARTIZANSKI TABOR NA OSTROŽNEM — BODO PODPRLA PODJETJA Predsednik okraja tov. Riko Jerman je na koncu pozval člane zbora proiz- vajalcev, naj bi v podjetjih vplivali, da bi le-ta po svojih možnostih prispe- vala čim več za organizacijo tako ve- likega zborovanja, kot bo zborovanje štajerskih partizanov na Ostrožnem, za kar bo potrebnih mnogo denarnih sredstev. Ob zaključku so izvolili še nekaj ko- misij ter rešili nekaj pritožb in prošenj v zvezi z delovnimi mesti v raznih pod- jetjih. —ma— Taki primeri imajo lahico teilce posledice v Kersnikovi ulici je bUa in je delno še sedaj zgradba za delavsko-uslužben- sko restavracijo gradbenega podjetja »Beton« v Celju. Pred kratkim so pri- čeli zgradbo verjetno iz estetskih raz- logov rušiti. To delo je navidez pre- cej enostavno, vendar pa za zaposlene delavce lahko zelo nevarno, kar je kon- kretni primeri tudi pokazal. Neko popoldne so na rušenju te zgradbe delale štiri osebe. Lesena strešna konstrukcija se je držala le še obeh zunanjih sten. Nek delavec je, kljub nevarnemu položaju začel eno od obeh sten podirati, ne da bi bü nekdo uredil potrebne varnostne mere. Ker lesena strešna konstrukcija ni imela več podpore, se je začela rušiti. Delav- ci so k sreči nevarnost pravočasno opazili in se umaknili, vendar je ena od padajočih desk oplazua nekega de- lavca po obrazu, in mu povzročila manj- še ogrebnine na ustnicah. Delavci so bui od neke osebe na ne- varnost dobronamerno opozorjeni, ven- dar- opozorila niso vzeli resno, temveč so se celo smejali in v smehu go- vorili: »Koga le briga, koga zanima, če katerega pri tem delu ubije.« Res je, da nadzorni in odgovorni lju- dje ne morejo biti povsod in piri vsa- (Nadaljevanje s 1. strani) kem delu navzoči, vendar pa mora vod- ja vsake skupine biti poučen o potreb- nih varnostnih ukrepih, in se mora za- vedati, da odgovarja za delavce, in da bo moral v primeru nesreče tudi pre- vzeti odgovornost za nastale posledice. Potrebno je pri naših delavcih do- seči pravilno pojmovanje in vrednote- nje lastnega zdravja in življenja. Niso redki primeri, ko delavci med delom dajejo take izjave, češ da nikogar ne briga, če se bo ponesrečil. Tako poj- movanje je znak primitivnosti, nei>ou- čenosti, nepravilne vzgoje in se je po- trebno proti le-temu boriti. Kdor nam- reč ne zna ceniti niti svojega lastnega življenja, taci ne more imeti ne le pra- vilnega odnosa do življenja drugih, do svoje družine, temveč navadno tudi ne do naše družbene imovine in do dela sploh. Kam lahko tak odnos prip>elje, nam je na žalost praksa že dostikrat pokazala, ko smo izgubiU človeška živ- ljenja, s tem ustvarjalce in prevzeli na družbena ramena skrb in izdatke za družine ponesrečencev. бе enkrat — skrbimo za naše delov- ne ljudi in jih vzgajajmo v pravilnem delu in pravilnem vrednotenju njiho- vega zdravja in življenja. Redna letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta v Celju Ko je bilo naposled sklenjeno, da se dodatne plače obdavčijo, so najbolj zavpili tisti, ki imajo največje mesečne prejemke, češ, delavci, vaše plače so v nevarnosti. Sindikalni odborniki bi se morali v bodoče bolj boriti proti tem negativnim pojavom, zato pa morajo biti primerno spoznani z našo ekonom- sko politiko. Tu leži tudi bistvo. Treba je študirati zakone, uredbe, treba je poznati naše gospodarstvo, potem bo šlo to veliko lažje. Tov. Medved je govoril še o tarif- nih pravilnikih. Skoraj po vseh pod- jetjih so šlil s postavkami navzgior, medtem ko so redkokje proučili mož- nosti, se poglobili v proces proizvod- nje, štednjo itd. Vse to, plače, dodatne plače, je treba obravnavati px> sociali- stičnem pravilu: Kdor skupnosti več daje, od skupnosti več prejema. Borba za rentabilnost pKxijetlj je bila ponekod močno pretirana. V tem smislu so nekatera p>odjetja odpuščala ženske in fizično slabše moške, namesto da bi iskali možnosti za še večjo zaposlitev, kajti namen socializma je, da imamo vsi kruh. Lani je büo na primer nad štiristo odpovednih primerov, od tega 250 žena. Sindikalne podružnice bi se morale proti tem pojavom boriti, tudi z vodilnimi uslužbenci, Iki odpuščajo ljudi brez pravega vzroka. Tov. Medved je govoru tudi o delovni zaščiti, ki je pri nas še vedno zelo po- manjkljiva. Lani je büo v mestu in okraju okoili 2500 nezgod. Pri tem je šlo v izgubo okoli 36.000 delovnih dni ali okoli štiri milijone din vrednosti. Bilo pa je tudi 8 smrtnih slučajev, kar je najbolj žalostno in boleče. Tovariš predsednik je govoril še o volitvah v zbore proizvajalcev lansko leto, dalje o socialističnem sektorju obrti, ki je še vedno zelo pereč, o pravicah delavcev, ki so pri privatnikih. Govoril je še o sodelovanju sindikatov s Socialistično zvezo. Tu je še vedno slaba slika. V okraju je v občinskih odborih okoli 27% odbornikov delav- cev, v mestu pa tudi komaj 23%, če- prav je Celje izrazit delavski center. O društvtih »Svoboda« je tudi del j časa govoril. Dosedaj je bilo ustanov- ljenih na področju OSS 14 društev »Svoboda«, v katerih je včlanjeno nad 3000 delavcev. Društva so impela veliko prireditev in nastopov, zdaj pa se vest- no pripravljajo za Zlet »Svobod« v Ce- lju. Tov. Medved je še ocenil delo Ljud- skih univerz, dalje delo Ljudske teh- nike in ostalih društev, kritiziral je malomaren odnos do individualnega študija, ki se odraža v čitanju časopi- sov, predvsem delavsitih časnikov. Ob koncu je govoril še o nekaterih organi- zacijskih stvareh in o delu krajevnih sindikalnih svetov. Posebno so v razpravi îxjsvetili naj- več pozornosti vprašanju higiensko- tehničnega varstva zaposlenih delavcev in številnim odpwtim vprašanjem soci- alnega zavarovanja. Tovariš Bore je poudaril, da je prav, da sindikati načenjajo prav vsa vpra- šanja. To obsežno delo seveda ni in ne bo lahko, vendar pa smo ponosni, da čutimo tako visoko odgovornost do teh vprašanj. Prav nosebno se je dotaknu vprašanja delavskega upravljanja, nje- nega pomena ne samo za naš notranji razvoj, temveč tudi navzven. K nam ne prihajajo samo uradne delegacije, da bi videle, kako teče naš razvoj, temveč prihajajo tudi drugi ljudje celo na last- ne stroške, da vidijo uspehe novo na- stalih odnosov in razvoja gosp)odarstva. Ko je tovariš Bore govoril o demokra- ciji, je posebno poudaril, da se mora demokracija pri nas odražati p>ovsođ in ne le pri razpravljanju o določenih pro- blemih, potrebna pa je disciplina pri izvajanju sprejetih sklepov Pri tarifni px)litiki se moramo boriti proti težnji za uravnilovko in se mo- ramo pri proizvodnji in sestavi tarifnih pravilnikov zavedati, da smo istočasno proizvajalci in p>otrošniki in da se mo- ramo boriti za dejansko in ne samo za formalno vrednost prejemkov, kar bomo lahko dosegu le s pxxvecanjem proiz- vodnje. Posebno pozornost je posvetil tovariš Bore odnosu do strokovnjakov v pjod- jetjih in poudaril, da je ta odnos še vedno nepravilen in da so pwnekod Strokovnjaka dodeljerali na manj važna mesta, ker so se bali, da jih bodo le-ti odrinili z njihovega položaja, na- mesto da bi stremeli za čim večjim številom strokovnjakov in skrbeli za njihovo pravilno razporeditev. Poleg številnih drugih važnih vprašanj, ki jih je še osvetlil, se je dotaknil tudi važno- sti kulturnoprosvetnega delovanja de- lavcev, zlasti v društvu Svobodi, ki ima prav posebno v Celju močno tradicijo. Sekretar Okrajnega komiteja ZKS to- variš Simonič je p)oudaril, da je naša glavna naloga, vzgajati ljudi in da da- jemo celotnemu našemu dogajanju de- lavski ton. Izven podružnice se premalo čuti vpliv delavcev, zlasti se ta vpliv ne opaža na naši vasi. Ko govorimo o formiranju komune, potem pri tem nujno mislimo tudi na sodelovanje vseh individualnih proizvajalcev na vasi, mislimo na ljudi, ki bodo gledali na ní¿ razvoj in na proizvodnjo z istega sta>- lišča kakor delavci. Za dosego tega cnja je potrebna nenehna vzgoja in zato je potrebno, da v Celju čimpirej dobimo delavsko univerzo, na katert se bodo usposabljali naši delavci za izvrševanje vseh nalog, ki so pred nami. Kot posebno nalogo je še nakazaft skrb za delovnega človeka in še pose- bej za človeka, ki je postal za delo manj ali popolnoma nesposoben. Za te ljudi moramo skrbeti, da se bodo pre- pričali, da družba nanje ni pozabila in da jih — čeprav trenutno za delo ne- zmožne — še vedno smatra za polno- pravne in polnovredne člane naáe družbe. V popoldanskih urah je skupščina iác- volila nov 37-čIanski plenum Okrajne- ga sindikalnega sveta in 5-člansko fi- nančno nadzorstvo. Ob zaključku je bil preči tan odgovor predsednika republike maršala Tita Okrajnemu sindikalnemu svetu v Celju na i>rvomajsko čestitko in obvestilo ka- bineta, da bo tovariš Tito sprejel dele- gacijo Okrajnega sindikalnega sveta na dan 21. maja ob 9. uri. Poslani sta bili dve pismi, in sicer tovarišu Titu za njegov 62. rojstni dan, in Centralnemu svetu ZSJ z obljubo, da bo sindikalni svet pjredvsem skrbel za kultumopro- svetno, ideološkopoUtično ter strokovno- vzgojo svojega članstva. Veličasten potek Titove štafete Kljub deževnemu vremenu je letošnja Titova štafeta v območju celjskega okraja doživela pxwsod veličasten spre- jem. Na tisoče tekačev je prenašalo iz kraja v kraj štafetne palice s čestitkami za rojstni dan maršala Tita. Koliko ljubezni in vloženega dela so pri tem pokazali vsi naši ljudje, predvsem i>a šolska mladina, telovadci partizanskih društev in športniki, ki so na ta dan pretekli preko 400 km v našem okraju, vedo vsi tisti naši ljudje, ki so pri- sostvovali svečanim sprejemom Titove štafete. Od skromnih pa do umetniško izdelanih štafetnui palic in spomenic, ki jih je bilo na stotine, so prinesli spremljevalci in nosilci letošnje Titove štafete v naše mesto. Po nepopolnih podatkihi, saj ob času pisanja teh vrstic še hitijo tekači tja proti Zidanemu mo- stu, je v letošnji štafeti aktivno sodelo- valo preko 4O0O tekačev, svečanih spre- jemov te štafete pa se je udeležilo preko 15.000 naših delovnih ljudi. Kdo bi še našteval vse tiste tisoče naših delovnih ljudi, ki so samo za hip lahko obrnili pogled na nosilce štafete v svojem px>đ- jetju in tovarni, kjer je štafetna palica prehajala iz obrata v obrat. Skratka — letošnja Titova štafeta je povezala vse naše ljudi in vsi so preko nosilcev šta- fetnih palic vsaj za trenutek mislili na osebnost in veličino tovariša Tita, ki je znal ustvariti to našo veliko skupnost. Te misli so prevevale slehernega naše- ga mladinca in pionirja, ki je hitel s toplimi čestitkami svojega kraja tai» po slavnih tleh Bohorja in Kozjanskega predela, pa mimo Frankolovega, vseh zgodovinskih mest v naši Savinjski do- lini, pa v Celju z mest, ki so nam svetli spomeniki iz našega zadnjega velikega osvobodilnega boja, tam, kjer so mno- žično streljali talce, kjer so izpostavljali fašističnemu zasm.ehovanju naše parti- zanske borce z narodnim herojem tova- rišico Cečevo na čelu, z grobnice na- rodnih herojev na Slandrovem trgu, z mesta, kjer je bil ustanovni sestanek OF za Celje, pa tudi iz Joštovega mlina, kjer je bila pred vojno pod vodstvom Tita važna partijska konferenca. Iste misli so prevevale v naših kmečkih ljudeh, saj je samo v Savinjski dolini spremljalo to štafeto preko 5000 mani- festantov. Najveličastnejši sprejem je letošnja Titova štafeta doživela v Ro- gaški Slatini od naših steklarjev, v Šentjurju, v Storah od naših železarjev, v Preboldu in Polzeli od naših tekstil- nih delavcev, v Žalcu, Konjicah sn Laškem, zlasti pa v Celju, kjer je na Titovem trgu bilo zbranih preko 5000 mladine in prebivalcev Celja. Povsod je človek čutil praznično razpoloženje. Ceste in vse poti, kjer so tekači pre- našali pozdrav Titu, je mladina zasula s cvetjem. Na vseh večjih žilah je mla- dina .pozdravljala prihod štafet s petjem in navdušenim vzklikanjem. Bila je to res veličastna manifestacija vseh naših delovnih ljudi, zlasti pa mladine. Zato upravičeno prištevamo Titovo štafeto med praznike, ki se ga naša mladina najbolj razveseli. Stev. 20 »Savinjski vestnik«, dne 21. maja 1954 Stran 3 Važni sklepi Ljudskega odbora mestne občine Celje v četrtek, 13. maja je imel Ljudski odbor mestne občine Celje svojo drugo redno sejo, ki jo je vodil predsednik tovariš Fedor Gradišnik. Velike naloge samostojne mestne ob- čme se tudi po združitvi obeh bivših okrajev v okraj Celje niso nič zmanj- šale. Na tej seji so bili sprejeti mnogi važni sklepi, ki globoko posegajo v go- sjxxiarstvo mestne občine. Kot prva naloga iz gospodarskega področja je bilo sprejetje odloka o sta- novanjskih najemninah. Važni so zlasti nekateri njegovi členi. Prvi člen določa način, kako se izračuna najemnina za stanovanjske prostore. V pošte v pridejo površine sob, predsobe, hodnika v sta- novanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori razen kleti, p)od- strešja, drvarnice, pralnice, odprtega balkona, terase, stopnišča, hišnega hod- шка in podobno. Višina najemnine se <2, òlen) izračuna na podlagi izvedene kategorizacije tako, da se število kva- dratnih metrov pomnoži s številom točk. Ta zmnožek se nato še ix>množi za sta- novanja v ožjem mestnem območju z 0,30 din, v širšem območju pa z 0,25 din. Meje ožjega mestnega območja so: na jugu Savinja, na vzhodu južna železni- ca, na severu savinjska železnica, na zahodu pa črta, ki veže savinjsko že- leznico in Savinjo zahodno od Rakuno- ve hiše na Ljubljanski cesti. Vsak na- jemnik stanovanja in hišni lastnik si lahko sam izračuna, koliko bo znašala nova najemnina. Odlok je objavljen v Bütenu LOMO Celje. Celjska mestna hranilnica se bo spre- menila v Komunalno banko. V ta na- men je bil razširjen upravni odbor ter imenovan nadzorni odbor. Vzrok za ta ukrep je рк) večanj e delokroga tega mestnega denarnega zavoda. Komunal- na banka bo zbirala hranilne vloge, organizirala ljudsko varčevanje, zbirala sredstva na tekočih računih, dajala kratkoročne kredite, kredite za investi- cije in za komunalno dejavnost, kupo- vala in prodajala vrednostne papirje in tuje valute itd. Sprejet je bil tudi odlok o obratoval- nem času gospodarskih podjetij v po- letnem in zimskem času, ki traja poleti od 1. junija do 30. septembra. Obrato- valni čas je za razna podjetja različen. Si)ecerijske, manufakturne in razne trgovine bodo odprte poleti od 7. do 12. in od 15. do 17,30 ure, pozimi pa od 7,30 do 12. in od 14. do 17. ure. Ob so- botah bodo trgovine popoldne zaprte. Združitev podjetij Celeie in tovarne sadnih sokov Sad v novo podjetje Celeia-Sad so narekovale nujne gospo- darske potrebe. Rentabilnost novega gospodarskega podjetja se bo izdatno povečala. Posebno važen je odlok, ki odreja novo davčno lestvico za obrtnike in ostale poklice za leto 1954. Ta lestvica zajema tudi 6 % temeljnega zveznega davka. Za ugotovitev dopolnilne dohod- nine po tej lestvici je treba ta davek najprej odšteti. V primerjavi z republi- ško lestvico vidimo, da je pri osnovi do 100.000 din odstotek lestvice zaradi te- meljne dohodnine po 6% zveznem pred- pisu višji kot republiški. Ce dodamo k temu še 2% doxx)lnilne dohodnine, je doipolnilna dohodnina še vedno nižja od prejšnje republiške pri tej osnovi. Od davčne osnove 130.000 din navzgor pada postopoma skupna obveznost dohodnine v primeri z republiško. Pri 190.000 din je za 5%, pri 220.000 za 6%, pri 300.000 dinarjih pa za 4% nižja od prejšnje. Posebne davčne olajšave veljajo za va- jence v prvem in drugem letu učne dobe, in sicer 5% na dopolnilno do- hodnino. Na podlagi predlogov posebne komi- sije, ki jo je imenoval Svet za gospo- darstvo in komunalne zadeve, je bil sprejet tudi odlok o pK>slovanju komu- nalnih zavodov. V nadaljnjem poteku seje je bil spre- jet še odlok o dopolnilnih plačah usluž- bencev LO v višini od 1000 do 500O din, ki so predvsem namenjene strokovnemu osebju. Končno so bile na seji sprejete še garancijske izjave podjetjem za do- polnilne kredite, nekatere personalne spremembe v podjetjih in odločbe o prenosu nepremičnin. Besede o nelogičnem razmišljanju in o mladinskih organizacijah na šolah Pred časom se je močno razširilo geslo, da je treba mladinske organiza- cije na šolah, razforrnirati in vse delo mladine prenesti na teren. Avtorji tega gesla so zatrjevali, da je napočil čas, ko so mladinske organizacije na šolah stara, okorela in nepotrebna oblika dela. ki zavira pravilni razvoj mladine tam, kjer ta mladina stanuje. Seveda 3 tem geslom niso prodrli. Vsa stvar je aopet zaspala, kakor se je bliskovito •porodua. Za njo pa je v prenekaterih glavah ostala grozeča praznina in ne- gotovost. Ostalo je vprašanje: Zakaj bi se naj mladinske organizacije »prese- lile« na teren in zakaj so na šolah že odigrale svojo vlogo? Na šolah se trenutno uveljavlja način delà po krožkih, ki jih vodi mladina s svojo organizacijo. Ce bi organizacijo ukinni, kakor hočejo nekateri, je pač nujno, da delo krožkov prevzame nekdo drugi. Kajti to je nelogično, da bi neko organizacijo ukinjali, samega organiza- cijskega dela mladine pa ne. Po tem razmišljanju morajo voditi krožke pro- fesorji, kar pa ni noben napredek, tem- več zop>et neka prav šablonska in zbiro- kratizirana oblika dela. Profesor mora biti strokovni vodja krožka, ni pa dobro, če je alfa in ornega krožka! Druga stvar je -pa. še bolj čudna. Vsakdo, ki pozna življenje na šolah, ve, da se ne da živeti v kolektivu brez nekih x>osebnih ljudi, ki vršijo neke funkcije v imenu kolek- tiva in za kolektiv. Res je, da so te fimkcije več ali manj ozke, da često ne predstavljajo drugega, kot pobiranje denarja za izlete, za kino in p>odobno. Funkcije pa so in ni kolektiva brez ljudi, ki bi kjer kodi zastopali njegove želje, koristi in interese. Torej lahko ukinemo končno samo ime in z irhenom negiramo tiste funkcije, ki so bistvene, to so funkcije mladinske organizacije kot vzgojne in politične organizacije. Ce pa kdo le misli, da je prišla politična vzgoja mladini tako v kri in meso, kot skrb za izlete, ta je hudo daleč od re- alnosti. Mladinske organizacije niso preživela oblika, niso nepotrebna in nekoristna oblika in še dolgo ne bodo. Rekli bi lahko le, da so nekoliko preveč mrtve, v nekaterih primerih tudi puste. S tem pa ni rečeno, da so odveč. Bi bilo na terenu bistveno drugače? Mislim, da ne, bilo bi kvečjemu slabše. Zato se mi zdi, da je popolnoma nepra- vilno razpravljati o tem, kam naj se preselijo mladinske organizacije iz šol. Bolj potrebno se mi zdi razpravljati o tem, kako dvigniti politično zavest, po- litično in gospodarsko razgledanost pri tisti mladini, ki ima največ možnosti, da si je na jasnem o dogodkih okoli sebe. Za ilustracijo samo to: Poleg obilice vseh mogočih krožkov na srednjih šolah v Celju obstaja samo eden politični krožek. Zakaj? Ker je mladina vso po- litično üi gospodarsko situacijo že do- končno osvojua, ker je dokončno osvo- jila vso materialistično filozofijo in ji Ш treba prav nobenih razlag več? Mar zato? Nasprotno bi bilo prav gotovo točneje. Sicer pa ne gre za to, da čim več ljudi poseča pKDlitične krožke, kajti končno je to že neke vi'ste si)ecializacija za tiste ljudi, ki jih to področje posebno zanima. Bolj važno je celotno politično zavest širokih plasti mladine spraviti na višino, ki bi ustrezala sedanjemu stanju naše splošne ljudske zavesti. Ce pre- hajamo k samoupravi komun, potem je jasno, da mora biti zavest ljudi na do- kaj visoki stopnji. Kako bodo to samo- upravo poglabljali ljudje, ki danes se- dijo v šolskih klopeh in ne vedo, kaj gradimo, čemu gradimo in zakaj ne de- lamo drugače. Sama beseda socializem še ni učenost! Kaj več pa mladina tudi ne ve! Mladinske organizacije na šolah ima- jo to odgovorno nalogo, da krepijo so- cialistično zavest. Ta vloga je pomemb- na danes in bo pomembna jutri. Kajti je še drug cüj mladinskega dela, kot samo ta, da vzgxyji toliko in tolUco lite- ratov, igralcev, fizikov in kemikov in morda športnih rekorderjev; vzgojiti mora predvsem ljudi s čim višjo splošno izobrazbo, jasno politično orientacijo in jasnim, znanstvenim svetovnim nazo- rom. Konec šolskega leta je sicer pred vrati, to pa ne pomeni, da je že vse opravljeno. Mladinska vodstva naj že danes mislijo na to, kako bo v pri- hodnje. Dobro bi bilo, da že sedaj spo- mladi, ob koncu leta, izvolijo osrednje odbore na posameznih zavodih, da vse delo v prihodnjem letu ne bo spalo vse tja do decembra. Mladinska organiza- cija na šolah je v današnjem času živ- ljenjska nujnost in tega se mora zave- dati, zavedati se mora svoje vloge, ki je ne bo mogla zanemarjati niti danes niti v dogledni prihodnosti. F. Svetina. Obîinska konferenca SZDL v šmartnem ob Paki Ze davno bi se morali sestati delegati za občinsko konferenco SZDL v Smart- nem ob Paki, vendar do tega ni prišlo vse do zadnje nedelje, ko je do te konference ob primerni udeležbi ven- darle prišlo. Na konferenci so razpravljali o raz- ličnih gospodarslîih, političnih, prosvet- nih in drugih zadevah. Po udeležbi in razpravi lahko do neke mere ocenimo delo SZDL na terenu. Prav dobro delu- jeta vaški organizaciji Rečica in Šmart- no, nadalje Veliki vrh, delno tudi Paška vas, za Gorenje pa za enkrat žal tega ne moremo trditi. Upanje pa je, da bodo tudi tu delo poživui. V razpravi so največ govorili o po- pravilu cest in mostov, nadalje o Ijud- skoprosvetnem delu, o gradnji novega šolskega in postajnega poslopja. Dele- gati so z veliko nejevoljo sprejeli vest, da bodo gradnjo lïostajnega poslopja ustavili. Kaj si bodo mislili turisti in tujci, ki bodo videli nedograjeno stavbo postaje? Ob združitvi Mestnega in Okrajnega odbora ljudske prosvete LETNI SKUPŠČINI so PRISOSTVOVALI NAJVIDNEJŠI PREDSTAVNIKI NAŠE i KULTURNE IN POLITIČNE SKUPNOSTI Pretekli četrtek, t. j. dne 13, t. m, sta v dvorani Sindikalneáa doma zasedali skupščini celjskega Mestnega odbora LPS in Okrajnega odbora LPS za bivši okraj Celje-okolioa. Skupno zasedanje je narekovala združitev obeh odborov, to pa letošnja upravno-teritorialna reorga- nizacija na področju mesta oziroma okra- ja Celja. Poleg številnih delegatov posa- meznih mestnih in okoliških Ijudskopro- svetnih društev, ki so do kraja napol- nili konferenčno dvorano — iz mesta jih je prisostvovalo 42 ali 70%, iz okolice pa 68 ali 85% — so skupščini prisostvovali naši ljudski poslanci tov. France Simo- nie, Vinko Šumrada in Olga Vrabičeva, tajnik republiškega odbora LPS tovariš Liška Janko, predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kultiuro tov. Aškerc Anton in načelnik istega sveta tov. Albert Rajer. Težišče tega za nadaljnji Ijudskopro- svetni razvoj pomembnega in v kulturno- poHtičnem pogledu nadvse uspelega zbo- rovanja, ki ga je vodilo delovno pred- sedstvo tovarišev Iva Švarca, Jost Darin- ke, Jožeta Škorjanca in Draga Predana, predstavlja tisti del dnevnega reda, ki je bil posvečen delovnim poročilom in razpravi. Delovno poročilo za okoliški odbor je podal tov. Debič Boris, za mestni pa tov, Marica Frecetova, »KULTURE IN UMETNOSTI NE USTVARJA SAMO PROFESIONA- UZEM« K razpravi se je najprej priglasil tov. Anton Aškerc. Kulturo in izobrazbo je označil kot eminenten pogoj za gospo- darski in socialni dvig družbe. Izrekel je priznanje celjskim kultuirnoumetniškim društvom, katerih dejavnost je znana in priznana že daleč preko celjskih meja- Spričo svoje kulturne in umetniške po- membnosti po pravici zaslužijo vsestran- sko pozornost svojega Ijnidstva, t, j, ne samo v obliki častnega odziva pri njiho- vih prireditvah, temveč tudi v obliki ma- terialne podpore, Naglasil je pa tudi po- trebo po globljem in širšem izobraževal- nem delu med delovnim ljudstvom. Glede tako imenovane rivalitete med kulturno- prosvetnimi organizacijami pa je dejal, da o njej ne more biti govora, dokler orga- nizacije zasledujejo isti cilj. Tov, Darinka Fortunatova (Socka) je predočila potrebo po večji gmotni pod- pori tistim malim vasem, ki razen nekaj časopisa in nekaj izvodov Prešernove ali Mohorjeve družbe niso v posesti drugih, še izdatnejših izobraževalnih sredstev. Takojšnjo ustanovitev občinskih knjižnic smatra za neodložljivo nalogo novega OLG. Kot ljudskoprosvetnim načelom na- sprotna pa je označila tista gasilska dru- štva, ki si s plehkimi igrami ustvarjajo sredstva za nabavo svojih gasilskih po- trebščin. Priporočala je tudi ustanovitev novega centra za izposojanje odrskih in lutkarskih potrebščin v Celju, ki bi slu- žil predvsem širokemu celjskemu okolišu. Tov. Sudar (Ljubečna) je opisal »spo- razum med ljubečenskimi sindikalnimi podružnicami, gasilci in kulturnoprosvet- nim društvom, po katerem bodo svoje igre prirejali v sklopu ljudske prosvete. Tov, Trobentar (Griže) je zavrnil tak »sporazum« kot neprimeren. Tov, Hrašovec (Celje) je govoril o brez- brižnem odnosu našega tiska do Ijudsko- prosvetnih vprašanj, primerja njegov od- nos do športnega življenja. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad pomanjkanjem nara- ščaja v celjski godbi na pihala, katero n, pr, ilustrira dejstvo, da je letošnjo prvomajsko budnico omogočil 70-letni godbenik, ki je po 35 letih zopet vskočil, (Op. ured.: Naš list je ljudskoprosvetnim in kulturnim vprašanjem posvečal dovolj prostora.) Tov, Liška Janko se je glede na izva- janja svojih predgovornikov dotaknil od- nosa med Ljudsko prosveto, gasilci in dru- gimi društvi. Dejal je, da ne gre odvze- mati gasilskim in drugim društvom pra- vice do igranja s kakimi administrativ- nimi ukrepi, ampak si je ustvarjati in utrjevati prvenstvo predvsem in le s kva- liteto in izbiro. Ljudskoprosvetna društva prirede letno okrog 4,500 iger, gasilci in ostala društva pa okrog 500—600, med katerimi so navsezadnje tudi mnoga do- bra dela, ki prav tako pomenijo prispe- vek k prosvetnemu dvigu ljudstva. S po- dobnimi mislimi sta se oglasila tudi tov. Predon Drago (Petrovce in Darinka Jo- štova (Medlog), Tov. Rutar (Kompole) je prosil za po- moč pri gradnji lastnega prosvetnega do- ma, ker bi le-ta omogočil razmah vsega ljudskoprosvetnega življenja, ki se sedaj odvija le v skromnem šolskem razredu. Tov. Golavšek (Vransko) je govoril o ne- ustrežliivosti vranske KZ v pogledu poso- janja dvorane za ljudskoprosvetne na- mene ter izrazil voljo, da bi si ob pri- merni pomoči merodajnih činiteljev po- stavili lasten prosvetni dom. Tov. Albert Rajer je kot načelnik Sveta za prosveto in kulturo OLO sporočil, da bo julija t. 1. Svet organiziral tečaj za pevovodje. v katerega bi kazalo, da bi tudi LP vključila svoje interesente. Dalje je obljubil, da je okrajni SPK priprav- ljen finansirati vse vrste predavanj Ljud- ske univerze, zlasti ona v zaostalih pre- delih okraja, kakor n. pr, na Kozjanskem, Poudarjajoč pomen vaških knjižnic, je naglasil potrebo po njih finansiranju iz občinskih proračunskih sredstev. In konč- no je priporočal ljudskoprosvetnim orga- nizacijam sodelovanje na letošnjem par- tizanskem zborovanju na Ostrožnem, ki zasluži tudi od prosvetne strani veličasten praznični pečat. Tov, Drago Predan je nato nastopil še proti redukciji pevskega pouka na naših srednjih šolah, ki bi stisko za pevovodje na vasi le še povečala, hkrati pa pome- nila zastoj in propast naše priznane pev- ske kulture. Zaradi rešitve denarnih vpra- šanj pa se je izjavil za izročitev kine- matografov v roke ljudskoprosvetnih or- ganizacij, kar bi hkrati pomenilo tudi re- šitev vprašanja neprimernega kinoreper- toarja. Tov, Švarc Ivo (Celje) je prika- zal tudi feminizacijo učiteljišč kot enega od vzrokov pomanjkanja pevovodij. Izre- kel se je tudi za potrebo po številnejši prisotnosti inteligentov iz vrst zdravni- kov, inženirjev, pravnikov itd. v izobra- ževalnem delu LP. Tudi tov. Egon Kunej (Celje) je opozoril na usodne posledice ukinitve pevskega pouka. Ukinitev pev- skega pouka odklanja potrebo po pev- skih učiteljih. Kdo drugi bi tedaj lahko vzel v roke pevski zbor ko organist? Na- sprotno — prednost pri nastavitvah na) bi imeli učitclji-pevovodje. Za dvig stro- kovnosti in izmenjavo izkušenj je še na- prej priporočal osebne stike in shajanje posameznih pevovodij. Tov. Janko Liška je ponovno posegel v razpravo s priznanjem celjskim ljud- skoprosvetnim delavcem, ki so bodisi kot posamezniki, bodisi kot kulturnoumet- niški kolektiv že na več področjih štrli tisto škodljivo mnenje, da je mogoče kul- turo in umetnost ustvarjati samo s pro- fesionalizmom. Naloga bodočega 00 LP bo, da bo s krepko povezavo terena in mesta preko profesionalnih in amaterskih kulturnoumetniških ansam.blov in preko strokovne pomoči m.estnih sposobnih ljudskoprosvetnih delavcev dvignil umet- niško, kulturno in izobrazbeno raven tudi celjskega zaledja. Tudi on je priporočal ustanovitev izposojevalnice najrazličnej- ših ljudskoprosvetnih rekvizitov, od odr- skih potrebščin do diapozitivov in dia- filmov, ki bogate pouk v metodskem in vsebinskem pogledu. Važnost našega ljudskoprosvetnega dela je podčrtal tudi s podatki, da se n, pr, v Sloveniji preko 40.000 ljudi gledališko udejstvuje, da jih od tega 20.000 igra pri preko 5,000 igrah in to ne slabo, marveč celo zelo dobro in — kar je bistvena poteza Ljudske pro- svete—'brezplačno ter prostovoljno, iz golega navdušenja do odrske umetnosti. Upoštevaje pa še število obiskovalcev ljudskoprosvetnih prireditev in najraz- ličnejših proslav, ki si jih danes brez LP sploh več misliti ne moremo, postaja LP zadeva vsakega državljana. Pri vsem tem pa se ne moremo zadovoljiti samo z dekorativnim, zunanjim pojmovanjem kulture. V ljudskih knjižnicah bo naj- lepša priložnost preko recitacijskih ve- čerov, bralnih večerov, razgovorov z bralci in pd, skrbeti za splošno izobraže- vanje našega človeka, za ostritev njego- vega razumevanja knjig, glasbe, iger itd, ter navajati na študij v tem smislu, ka- kor se n. pr. pripravljajo predavatelji književnosti, zgodovine itd. Glede na dej- stvo, da v Sloveniji skoraj ni človeka, ki bi ne imel smisla za glasbeno kulturo, niso samo neobhodno potrebni koraki zo- per omejitev pevskega pouka v naših šolah, marveč tudi koraki za povečanje smisla za pevsko in glasbeno kulturo, za nadaljevanje naše svetle pevsko-j^Iasb^pe tradicije iz preteklosti in NOB, Kot novo in hvaležno področje ljudskoprosvetnega delovanja je prikazal kmetijsko-izobra- ževalne šole, katerih število je brez vsa- kega administrativnega pritiska in le po zaslugi volje do učenja in žeje po znanju naraslo čez 200, Spričo njenega pomena in njenega prispevka na vseh področjih prosvetnega življenja, ima LP ne samo pra- vico temveč tudi dolžnost izreči se za ali proti vsem kulturnim in prosvetnim dogodkom, pa četudi izvirajo iz tako ime- novane vrhunske kulture, ki žal preče- stokrat bodisi preko kina in filmske indu- strije ob podpori najrazličnejših kopro- dukaij, bodisi kako drugače ustrezajo samo propadajočemu kapitalizmu, ne pa rasti našega mladega rodu. In kakor v naši politiki ne sledimo niti sovjetskim niti zapadnoevropskim koncepcijam poli- tične in družbene ureditve, tako sta tudi naša kultura in naša prosveta rezultat našega pojmovanja in ne more to biti niti inačica sovjetskega administrativnegii pojmovanja, niti ne rezultat zgledovanja v amerikanski »tehnični« presveti, v nje- nem filmu, jazzu, radiu in televiziji. Sicer te pridobitve »grozijo« tudi nam, toda ne, da bi si jih prisvajali le kot uživalci, mar- več, da jih postavimo v službo našim raz- meram in našemu kulturnemu in politič- nemu pojmovanju. Na kraju je tudi tov, Liška opozoril na LP prispevek k »Šta- jerski Okroglici«, k vseljudskemu shodu na Ostrožnem in da bi naj ta prispevek bil prvenstveno pietetnega in ne samo zabavnega značaja. Razpravo je sklenil sekretar OK ZiKJ tov, France Simonie. Dejal je, da se bolj- šega, človeka vrednega življenja ne smemo nadejati samo od tovarn, Viidro- central in pd, temveč prej od dobrega, poštenega, socialističnega človeka. Taka vzgoja je predvsem naloga naših ljudsko- prosvetnih organizacij; zato pa je ljud- skoprosvetne delo najodgovornejše î» najbolj vzvišeno. V njene vrste spada te- daj vsa mladina, vsak delavec in naš kmet, ki bo ob dobrem strokovnem pre- davanju dvigal sebe in svojo družino. Govoreč o vključitvi vseh slojev na- šega ljudstva, ne glede tudi na spol. v ljudskoprosvetno delo in v vrste ljudsko- prosvetnih delavcev, je odklonil mnenje, da bi n, pr, feminizacija učiteljišča po- vzročala pomanjkanje pevovodij. Kakor je žena lahko tudi fizična delavka, tako je lahko umska na vseh področjih ljudsko- prosvetnega dela, Prisotno&t številnih to- varišic na sami skupščini je to v dovoljni meri dokazala. PRIZNANJA NAJDELAVNEJŠIM LJUDSKOPROSVETNLM DELAVCEM Na skupščini je bila nagrajena in po- hvaljena vrsta naidelavnejših in nafpo- žrtvo~/alneiših Ijud'^koprosvetnih delav- f:ev, in sicer iz okolice tovariši: Sotošek Zdravko. L, Glinšek. S, Polak, Jože Bož- rák, T Ulaga. S, P-,dar, Golavšek. Š, Pa- dar, Fric Lojze, Julij Goric, J. Avbreht, A. Anderluh. Rcčnik Jernej M. Gerželf, F, Medvešček. Vizjak J„ F. Tohni Peter Kušar. Bo/ena Kušar, Darinka Vizjak, Drago Predan. iS. Časi, Pavla Rovan, MiSolfič. O. Š.Mar. dr. S. Pečar. Preskar, F. Felicitan; iz mestn pa tovariši: Hoče- var Jarko, Kunej Fgon, Dušan Sancin, Tržan Tonp. KarIo\'^ec Ivan, inž. Šegula, Vreze Jurij, M. Stante. Angela Sadar, Cvetko Vernik ter KID ^>Zaria«, Trnovlje, VOLin'E IN SKLEPI Skupščina je izvolila 30-članski odbor ter 5-članski nadzorni odbor novC'ga Okrajnega odbora LP, ti pa iz svoje sre- de Izvršni odbor, in sicer M, Frecetovo za predsednika. Gustava Grobelnika za I. Dodpredsednikp,. Draga Predana za П, podpredsednika, Ivana Mikeka za tajnika, Janka Hočevarja za blagajnika ter za od- bornika Antona Aškerca in Julčka Ko- žuha. Skupščina je naložila novemu odboru izvršitev naslednjih sklepov: 1. da uvrsti izobraževalno delo med svoje prve in poglavitne naloge, 2. da v vprašanju o ljudskih knjižni- cah podpre sprejem, in izvajanje zakona o ljudskih knjižnicah, 3. da poskrbi z ustreznimi merami, or- ganiziranjem pevovodskih tečajev in pd,, za nadaljnjo rast naše pevske kulture, 4. da ne popusti v skrbi za kvaliteto nastopov ljudskoprosvetnih društev, 5. da nudi društvom vso svojo pomoč, upoštevajoč pri tem njihovo iniciativo in razvoj, 6. da ne opusti organiziranja tudi osta- lih tečajev kakor n. pr, za režiserje in pd,, 7. da ustanovi izposojevalnico odrskih potrebščin, 8. da izposluje pri merodajnih čini- teljih. da bi sredstva, ki jih podjetja da- jejo v kulturne namene, ne bremenila nji- hovih plačnih skladov, 9. da bi ustanovili poseben odbor aH komisijo, ki bi nadzorovala oz. svetovala nakupe umetniških proizvodov л' uradih, ustanovah in podjetjih in 10, da z vsemi svojimi močmi podpre manifestacijo naše politične in kultitrne skupnosti ob priliki zleta »Svobod« in ob priliki partizanskega shoda na Ostrož- nem. Novi odbor čakajo tedaj velike in od- govorne naloge. Njih rešitev je seveda le v delu. ker je le to neporušljiva vred- nota, v kateri je sila in vstajenje. G, G. Tovarna barv in lesnih izdelkov v LjubijI in njen obrat v Letušu napredujeta Pred časom smo poročali o neurejenih razmerah v obratu v Letušu, ki je se- stavni del te tovame. Pritožbe delov- nega kolektiva letuškega obrata so bile po komisijskem ogledu upravičene. In danes? Razmere so se docela spremenile. Prejšnja zagrenjenost delavskega sveta v Letušu se je spremenila v zadovolj- stvo nad skrbjo, ki jo posveča temu obratu glavni obrat Ljubi j a. Mnoge na- pake so že popravljene. Delavci imajo urejene sanitarne naprave s kopalnico, ki je bila pri tako težkem delu nujno potrebna. Popravljene so tudi tehnične naprave in za ogroženi jez je že na- vožen les za popolno obnovo. Tudi elektrifikacija dobro napreduje. Za transformator v Letušu, ki bo stal tričetrt milijona dinarjev, je tovarna v Ljubiji pripravljena prispevati 100.000 dinarjev. Prepričani pa smo, da bo de- lavski svet v Ljubiji, ki ima veliko ra- zumevanje za gospodarski napredek svoje okolice, svoj prispevek še povečal, če bodo njegovo pomoč narekovale nujne potrebe. To razumevanje je do- kazal tudi s tem, da je graditeljem Partizanske ceste Braslovče—Dobrovlje —Nazarje podaril 10 samokolnic. Težnja po osamosvojitvi letuškega obrata postaja vedno bolj problema- tična; krepi se prepričanje, da je v skupnosti in tesnem sodelovanju obeh delavskih svetov mogoče doseči še večje uspehe. V ravnatelju Maksu Senici vi- dijo skrbnega in podjetnega človeka, kar je pri stremljenju za čim večjo pro- izvodnjo velike važnosti. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 21. maja 1954 Stev. 20 Nove poti v vinogradništvu Po lanski katastrofalni pozebi, ki je prizadela ponekod trsju smrtni udarec, se resno pripravljamo na široko obnovo naših vinogradov celjskega okraja. Marsikomu ni znano, da obsegajo povr- šine zasajene s trto skupno 2155 ha, kar predstavlja že kar lepo število trsov 12 milijonov 539.500. Te števuke veljajo za področje bivšega okraja Celje-oko- lica. V neposredni bližini mesta, to je na področju ljudskega odbora Celje- mesto pa uspeva 172.800 vinskih trt. Povprečni donos pa znaša 0,35 do 0,40 litra na trs, tako da so hektarski pri- delki od 18 do 21 ha vina. Jasno je, da so ti nizki donosi zaradi manjkajočega trs j a v nasadih. Povprečno lahko ra- čunamo na hektar starega nasada na- mesto 7570 trsov le še 4500 trsov, in še to po večini preživetih in nad 50 let starih. Računamo na 1 ha okoli 250 do 280 delovnih dni, pri čemer stane po- vprečna ročna obdelava 130.000 din po hektarju. Po vseh teh računih nas sta- ne v Sloveniji povprečno 1 liter vina 90 dinarjev. Potrošnja na vinu znaša v Jugoslaviji 31 litrov na osebo. Vse te števUke omenjam zaradi primerjave in v orientacijo. Vidimo v celoti, da so proizvodni stroški vinu zelo visoki ter v nekaterih primerih onemogočijo ren- tabilnost te panoge v sedanjem stanju. Ako pomislimo, da daje ta gospodarska panoga v Sloveniji 40.000 družinam eksistenco in šteje skupna površina 22.000 ha, nam je jasno, da bo treba najti drugo ix>t, ki nam bo omogočUa tako zvišanje hektarskih donosov, kot tudi znižanje proizvodnih stroškov. Znano nam je, da so naša vina slo- vita vo vsem svetu. Saj gre od skupne proizvodnje v Sloveniji 15% izven na- ših meja. Izvažajo predvsem vina iz najkvalitetnejših področij kot Haloze, ljutomersko-ormoške gorice in iz Rad- gonskega bazena. Vinogradniki drugih dežel Slovencem po vsem upravičeno zavidajo odlične podnebne in talne po- goje. Prepričan sem, da se tudi naš okraj lahko kosa z marsikaterimi od- ličnimi vinogradniškimi področji iz dru- gih predelov naše ožje domovine. Kdor pozna virštanjska vina, ki rastejo na izrazito vinogradniških legah in kva- litetne pridelke Sladke gore, Tinskega itd., bo to potrdu. Poznan nam je pa tudi odličen traminec iz Skale v konji- škem predelu. Nujno je le, da prilago- dimo naše nasade modemi agrotehniki ter sadimo izrecno le kvalitetne sorte na vse naše odlične lege. Poglejmo še proizvodne cene vinu drugod in primerjajmo jih z naš'iani, pa bomo ugotovili veliko razliko in nuj- nost obravnavanja vprašanja obnove naših goric. V Dalmaciji stane 1 liter vina proizvajalca 40 dinarjev, v Voj- vodini 26 dinarjev, v Franciji 31 dinar- jev, dočim je v Španiji proiizvodna cena 17 dinarjev. Potrošnja je pa drugod tu- di večja kot pri nas, saj spije Francoz povprečno v enem letu 182 litiw vina, dočim je pri Avstrijcih potroánja 37 litrov na osebo. Pa tudi v pogledu hek- tarskih donosov se kažejo precejšnje razlike, saj pridelajo v ¿Yanciji na 1 hektar 140 hektolitrov, v Avstriji 42 hektolitrov, na Primorskem pa do 80 hektolitrov na hektar. Ce primerjamo vse te cene in številke med seboj, nam bo jasno, zakaj so pro- izvodni stroški drugod nižji, kot pri nas. Zanimivo je, da v Franciji porabijo za 1 hektar vinograda le okoli 100—120 delovnh dni, zato je njihova proizvodna cena veliko nižja, saj pridelajo več in tudi veliko manj delovnih dni porabijo. Kje pa so vzroki tej ceneni pridelavi vina? Lahko bi na kratko dejali, v na- činu obdelave. Vse napredne države uvajajo tudi v vinogradništvo mehani- zacijo. 2e pred 25. leti so pričeli uva- jati plug na vitlo, kar pomeni pre- cejšnjo pocenitev obdelovanja. Naj ome_ nim, da je enkratno oranje na 1 hektar napram globoki ročni kopi za okoli 8000 dinarjev ceneje, dočim je pri vsaki plitki kopi pris tedeno s to obdelavo okoli 7000 dinarjev. Pri škropljenju bi znašala razlika med kompletno mehani- ziranim delom in ročnim pri štirikrat- nem škropljenju povprečno 10.000 do 12.000 dinarjev. Ker vemo, da je naj- dražja postavka pri obdelavi vinogra- dov delovna sua, bomo gledali v bo- doče, da se delovni dnevi zmanjšajo, površine vinogradov pa povečajo, tako da ni bojazni, da bi postopna uvedba mehanizacije izpodrinila delovno moč. Prihranki na delovnih dneh pri uved- bi mehanizacije v vinogradništvu bi bili naslednji: Pri popolni mehaniza- ciji 81%, pri vpregi 72% in pri ob- delavi s plugom na vitlo 47%. 2e pri napravi novih nasadov nam lahko stroj veliko ceneje služi, saj stane ročno ri- golanje naših goric na 1 ha 350.000 di- narjev, dočim stane 'ista površina stroj- no obdelana le okoli 95.000 dinarjev. Seveda je uvedba mehanizacije v vi- nogradništvu stvar časa, saj so naši nasadi še vsi starokopitni in zatorej v njih ni možno vpeljati strojne ob- delave, di'ugo je pa tudi, da nekateri te- reni za mehanizacijo ne odgovarjajo, zaradi neprimerne konfiguracije. Ven- dar je na večini površin možna vsaj delna strojna obdelava. Vsako težko delo, ki ga opravi stroj, bodisi na mo- tor ali na vprego, predstavlja pocenitev proizvodnje. Izkušnje kažejo, da so te- resni nasadi najbolj primerni za me- hanizacijo. Najboljši dokazi za to so nam dani na Primorskem, kjer se vrši vsa obdelava v novih vinogradih stroj- no, tako da je možno poedinim posest- vom in zadrugam oskrbovati velike po- vršine vinogradov. Terasni nasadi ima- jo poleg tega še prednost v pogledu odnašanja zemlje. Pri teh nasadih zem- lje ne odnaša, kar se dogaja drugod, saj odnaša voda letno 0,5 mm najboljše zemlje. Kako povečati donos? V glavnem je treba voditi računa o trsnem materialu, ki ga posadimo. Zbrati moramo selek- cionirane sorte, ki spadajo na novo ure- jene površine, mislim tu predvsem na talne in podnebne prilike. Važna za do- nos pa je tudi vzgoja trsja. Tako ima- mo že pri nas doma dokaze, da se dajo donosi s pravuno vzgojo in pravunim izborom trsja zelo dvigniti. Naj ome- nim nekaj teh številk: V Gornjii Rad- goni so pridelali 200 hI vina sorte riz- vanec (Müller Thurgau) na 1 hektar, dočim so v Zavrču zbrali 100 hI riz- linga z gradacijo 20 stopinj Kloster- neuburškega merila. V Mariboru pa je uspelo pridelati 100 hI odličnega ren- skega rizlinga na 1 hektar. Pri bodoči obnovi naših goric bo treba dobro premisliti v pogledu na- čina, vzgoje in sortnega izbora trsja. Obnavljati bo treba načrtno. Md hoče- mo tudi v tej panogi premagati zaosta- lost in ne smemo dopuščati, da bi novi nasadi ne ustrezali vsem pogojem se- danje i;n bodoče agrotehnike. Sadüi bomo bolj na široko najmanj pja 150 X 120. Vendar bo vsakdo, ki je na- preden gospodar, te razmahe še pove- čal, ker bo tako pospešil rast trsa in dvignu rodnost, istočasno pa bo zmanj- šal nevarnost okužb po peronospori in oidiju ter si olajšal delo. Ce pomislimo, da pri žični vzgoji odpade vezanje in deloma tudi mandanje, nam bo jasno, zakaj se ta način vzgoje v svetu tako uveljavlja. Skratka, sadili bomo le sor- te na pravilno izbrani p>odlagi, pri če- mer se bomo držali našega sortimenta, ki je uradno predpisan. Poglavitno pa bo pri izbiranju sort dejstvo, da ho- čemo pridelati le prvovrstna dn kva- litetna vina. Ne pozabimo, da nam je bila narava v dodelitvi odličnih pogo- jev za vinogradništvo zelo naklonjena, tako da imamo kar se najvišjih konic tiče, domala edinstvene pogoj e "na svetu. Da bo v bodoče obnova smiselno iz- vršena, je v interesu skupnosti, stroški obnove so pa prilično visoki, saj zna- šajo na 1 ha od 450.000 do 1,200.000 di- narjev. Ker pa je večina vinogradni- ških površin v zasebnih rokah, je nuj- no kreditiranje obnove. Ljudska oblast bo z dolgoročnimi krediti in oprošče- njem davčne obveznosti za novo ureje- ne površine omogočUa pxjstopno obnovo naših goric. V celjskem okraju pa je za te težnje posebno razumevanje po- kazala Okrajna zadružna zveza, ki je v ta namen dala na razpolago pet mi- lijonov dinarjev, katere bodo zadruž- niki dobili v obliki dolgoročnega kre- dita za najnujnejše izdatke pri obnovi. Z znižanjem proizvodnih stroškov se bo znižala tudi cena vina. Vsem de- lovnim ljudem naj bodo na razpolago najkvalitetnejša vina po zmernih ce- nah. Istočasno bodo nove gorice dajale kruh mnogim družinam in tako pri- pomogle k dvigu življenjske i'avni na vasL Videčnik Aleksander, O preventivnem сеpljenju Vsa javnost si prizadeva preprečevati bolezni in nesreče, ker je vsakomur jasno, da je to ceneje in U3p>ešneje kot ž.draviti in odstranjevati. V okraju se Vrši flucrografiranje zaradi prepreče- vanja tuberkuloze. V Celju so se že po- kazale velike koristi, ko so bui odkriti doslej neznani razširjevalci jetike in so bili oddani v zdraviliško oskrbo. Podobni preventivni ukrepi proti na- lezljivim boleznim se že izvajajo deset- letja tudi s preventivnim cepljenjem. Vsak dojenček mora biti v prvem letu cepljen proti črnim kozam in davici. V zadnjem času je vsak novorojenček cepljen proti tuberkulozi. Zdravstveni usp>ehi teh cepljenj so ogromni. Crnih koz ni več, a davica se v nevarni obliki javlja le pnri necepljenih otrokih. Ce hočemo poudariti koristi od cepljenja, moramo omeniti davico. Z dvema in- jekcijama v presledku štirih tednov ob- varujemo otroke pred težko davico do šolske dobe, ko prejmejo za osvežitev odpornosti še tretjo injekcijo, da brez nevarnega davičnega obolenja preidejo to občutljivo dobo. Statistike kažejo ogromen padec obolenj na davici, odkar se vrši zakonito obvezno cepljenje. Tem večja pa je sedaj nevarnost za necep- ljene otroke, ki ostanejo kot vaba za davične bacile. Pri necepljenih otrokih se zelo pwgosto razvije težka in često smrtonosna davica. Za uslužbence živilske stroke, prome- ta in zdravstvene službe, torej za vse, ki so izpostavljeni večji infekciji oziro- ma bi njih Oibolenje predstavljalo ne- varnost razširitve 'bolezni na druge, se vrši cepljenje proti tifusu. Cepljenje je prav tako obvezno. V mestu Celju so še naslednji roki za cepljenje: za dojenčke in majhne otroke proti kozam in davici dne 28. maja t. L, za živilsko in ostalo osebje dne 19. maja in 2. junija t. 1. Vsa cepljenja bodo v prostorih Zdravstvenega doma v Gre- gorčičevi ulici dopoldne. Naj ne bo nikogar, ki bi se cepljenja ne udeležil! Dr. IP »Ali kaj boli« Mozirčani so se tudi to pot izkazali v ponedeljek, 17. t. m. so prebivalci občine Mozirje praznovali px>seben praznik. Poslopje Protituberkuloznega dispanzerja ta dan ni služilo svojemu namenu, saj se je v njem naselila ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane z namenom, da odvzame kri vsem ti- stim pjrrebivalcem, ki so se prijavili kot prostovoljni krvodajalci. 2e v zgodnjih urah je bil hodnik tako zaseden, da je roorala nova pritekajoča se reka krvo- dajalcev čakati tudi v parku. Čakajoči so nasmejanih obrazov spraševali tiste, ki so kri že oddali: »Ali kaj boli?« Vsi so prejeli enak odgovor: »Nič! Takoj bi dal kri še enkrat. Počutim se tako, kot pred odvzemom krvi.« Med krvodajalci je bilo tudi veliko mladih deklet, ki so v tem mesecu kon- čale tečaj Rdečega križa za zdravstveno prosvetljevanje ženske vaške mladine. Ta dekleta so büa poleg zdravstvenih delavcev in odbornikov Rdečega križa najbolj delavna p>ri zbiranju prosto- voljnih krvodajailcev. Tako je Rdeči križ s sodelovanjem zdravstvenih delavcev in z ostalimi množičnimi organizacijami zbral v občini Mozirje 147 krvodajalcev, v občini Nazarje 39, Rečici 199, Kokarje 38, v občinah Gornji grad, Ljubno in Solčava pa prijave še zbirajo. Ekip« Zavoda za transfuzijo krvi bo ostala v Zgonm Задшшкј, doiiiu. ye& teden. Kii, ki se zbira v stekleničkah, pa bo po- slana raznim klinikam v Ljubljani in bolnicam v Sloveniji. S svojo krvjo so in bodo krvodajalci reševali življenja mnogim bolnikom, saj je p)orabila samo ljubljanska porodniška klinika v zadnjih treh letih 153 stekle- ničk, kirurška klinika 104, otroška 92, interna 91, Vojna bolnica v Ljubljani 135, ostale klinike v Ljubljani in bol- nice v Sloveniji pa 575 stekleničk. Te številke nam povedo, kako velike so potrebe po krvi, zato se vsem tistim krvodajalcem, ki so razumeli pomen in namen te človekoljubne akcije ter se odzvali pozivu Rdečega križa, tem px>- tom zahvaljujemo. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Prebivalstvo Savinjske doline toplo pozdravlja zdravstveno ekipo z Golnika Dne 10. maja je prispela v Celje ekipa, ki jo je poslal Protituberkulozni inštitut iz Golnika. Ekipa je sestavljena iz treh ñuorografskih avtobusov. V vsakem je montiran rentgenski aparat. Ekipo spremljajo medicinske sestre in tehnik. S fluorografiranjem prebivalstva smo pričeli v Savinjski dolini. Prebivalstvo Savinjske doline je toplo pozdravilo to veliko humano akcijo. Odziv prebival- stva je polnoštevilen. Z velikim razu- mevanjem in disciplino doprinašajo, da zdravstveno osebje pri tem napornem delu ne čuti prehudo preobremenjenost. V prvem tednu te akcije je bilo sli- kanih preko 10.000 prebivalcev. Ugoto- vili so le en primer, da se vabilu za pa-egled ni odzval. To je Pešec iz Ložni- ce pri 2alcu, ki pa bo zaradi izigrava- nja zdravstveno tako koristne in važne akcije sam nosil posledice. V nekaterih občinah so bili sicer bolj redki primeri, da so posamezniki pod- cenjevali to akcijo. Ko pa jim je ob- činski štab ali občinski ljudski odbor razložil in dokazal, da s tem škodujejo sebi in skupnosti, so šli na fluorografi- ranje. V dokaz, kako ljudje cenijo napore zdravstvenega osebja, ki nesebično dela in izpostavlja svoje zdravje v skrbi za sočloveka, so v Gotovi j ah in v Pirešici vaščani brezplačno poskrbeli, da so bili člani ekipe dobro oskrbljeni z mlekom, ki ga morajo uživati, da tako zmanjšajo učinek škodljivih rentgenskih žarkov. Posebno toplo so pozdravili prihod zdravstvene ekipe v Ločici pri Vran- skem in v Podlogu pri Semp>etru, kar so tudi dokazali s stoodstotno udeležbo. Priznati moramo, da so občinski štabi dobro in temeljito seznanili volivce o pomenu te zdravstvene akcije. Tudi tehnične priprave so povsod dobro po- tekale, razen v občini Tabor, kjer je tajnik s svojo površnostjo povzročil ne- točno evidenco slikanih. Ce bodo občinski štabi in občinski ljudski odbori v ostalih predelih našega okraja pokazali tako razumevanje in volivce temeljito seznanili s to humano akcijo tako kot v Savinjski dolini, bo ta akcija v celotnem okraju res dobro uspela. P. A. Lep primer ilovekoljubnosti Dne 6. maja 1954 se je javila na trans- fuzijski postaji bolnice v Celju skupina sedem članov kolektiva tovarne Metka z željo, da bodo darovali kri za svojo bolno tovarišico Marijo Lavriha, ki se zdravi na internem oddelku. V upanju, da bi se ji stanje čim prej izboljšalo, so dali zanjo po četrt litra krvi na- slednji člani kclel^tiva: Marija Zupane, Anica Rihiiar, Gabrijela Repar, Ivanka Skorjanc, Lucija Medved, Franc Lešer in Jožef Henčič. Želimo, da bi požrtvo- valni dajalci imeli v bodoče čim več posnemovalcev. Časovni razpored fluorografske akcije DO okraju Celje Gospodinje, perice, pralmce/ — JVe odlašajte več! Zanimajte se pri sosedah, ki so že belile pe- rilo z »MICO^. »MICA^ je pri pranju Vaša najboljša pomočnica! Se priporoča tovarna »AERO«: — CELJE V službo sprejmemo strojepisiko-stenografinjo, po možnosti z dokončano eko- nomsko srednjo šolo. — Nastop službe takoj. OZZ Celje Stev. 20 »Sarinjski veslnik«, dne 21. maja 1954_ Straa 5 Ob zaključku likovne razstave celjskih upodabljajočih umetnikov Tovrstne razstave so v Celju že tra- dicija. Nekaj let po osvoboditvi se red- no srečujemo z deli naših akademikov in amaterjev. Letošnja razstava, ki je bila odprta v okviru prvomajskih raz- stav je bila ena od najbogatejših, kar smo jih v Celju lahko videli poleg red- nih razstav slovenskih slikarjev in ki- parjev v foyerju Mestnega gledališča. Razstava likovne sekcije »France prešeren« s sodelovanjem likovne sek- cije »Angel Besednjak« iz Maribora je bila po številu razstavljenih del zelo bogata. Razstavljenih je bilo nad 70 del, kar je za malo dvorano hotela »Union« odločno preveč. Obiskovalcem razstave ni bilo mogoče nuditi nekega sistematičnega vpogleda. Razstavljena dela so bila po tehniki, tematiki in po razvojni stopnji njihovih avtorjev zelo raznovrstna. Dela akademskih slikar- jev niso bila ločena od del amaterjev, pa tudi dela posame^niltov niso bila razstavljena v zaključeni enoti, temveč razdrobljeno. Obiskovalcem je bilo otežkočeno ogledovanje (mislim kritič- no ogledovanje). Ce bi bila dela aka- demikov razstavljena zase na poseb nem prostoru, to se pravi v posebnem oddelku, bi se obiskovalci na ogled nji- hovih del pripravili drugače kot na ogled amaterskih slik. Poleg tega je bilo razstavljenih slik veliko preveč, saj so bile domala čisto stisnjene. V bodoče bi sprišo dejavnosti celjskih ki- parjev in slikarjev bilo priporočljivo organizirati več razstav, kjer bi sode- lovali po skupinah, ali pa bi morali uvesti strožji režim, to se pravi pripu- stiti k razstavi le najmočnejša dela posameznikov. Namen razstave ni, da z deli napolnimo prostor, temveč da predstavimo umetnika, njegov napre- dek in razvoj. P*ri tokratni razstavi je bUo nelîaj del, ki jih že nekaj let stal- no srečujemo na tovrstnih razstavah. Ob tej priliki se je v Celju pjrvič po- kazal akademski kipar CáirÜ Cesar, ki je že v Ljubljani imel zelo uspelo sa- mostojno razstavo pilastike. Njegova dela so bila tudi edina plastična dela na tej razstavi. Cesar je tokrat razstavil okoli dvajset del, ki so razmeroma vzbudila največ zanimanja in pohval med obi- skovalci. Njegova plastika je bila isto- časno tudi nekak prerez skozi umetni- ško delovanje mladega kiparja. »Hre- p>enenje«, ljubki akt iz lesa je eno iz- med njegovih prvih del, medtem ko »Zločin« spada med njegova najnovej- ša dela. Razvoj, ki ga je Cesar pri svo^ jem umetniškem delovanju dosegel je zelo velik. Očitno je da Cesar išče pri svojem delu predvsem izraz, kar je z deli kot je »Talec«, »Zločin« in »Priča zločina« tudi vispel. V Celju še nisimo doslej videli plastike, kakršna je ravno »Zločin«. Ne glede na to, da celjska publika redkokdaj vidi modernejša kiparska dela, je večinoma na vse obi- skovalce ta kip napravil zelo močan vtis. Ne vem, kako je večina obisko- valcev sodila o tem delu v Ljoibljani, v Celju je vsekakor večina razumela, kaj je umetnik hotel s to plastiko pw- vedati, in to ne glede na sitopMijo izo- brazbe obiskovalcev. Med slikarji je žel največ priznanja Avgrusit Deržek s svojimi jedkanicami. Deržek je močan v tehniki, pa tudi razpoloženje diha iz njegovih del. Med najmočnejšimi deli je »Zimsko jutro«. Akademski slikar Lorenčaik Milan je razstavil olja, jedkanice in risbe. Med ris'bami je najmočnejši »Ribič«. Loren- čak Darinika-Pavtletič je razstavila olje, lesoreze in risbe. Med risbami je zelo U9p)el avtoportret, pa tudi oba lesoreza »Zelja« in »Vihar« sta močna v izrazu. Pristovšek Vera-Fišer je razstavila predvsem .p)ortrete v olju. Nekateri so že znani iz prejšnjih razstav. Pristov- škova je že večkrat razsrtavljala. V glavnem je ostala na istem nivoju, ki je za njo kot amaterko pohvalen. Naj- bolj usp)eli so sicer portreti v kredi, potem portreti glacv v olju, medtem ko doprsne in pa celotne figure sem in tja zašepajo, zlasti kar se anatomije in kompozicije tiče. Akademski slikar Ščuka Cvetko je razstavil le nekaj del, predvsem moti- ve iz celjske okolice in Celja. Razsta- vil je olja in akvarele, med temi so zelo dobre »Potonke«. Celje v podobi bo najbrž najbolj zastopano s strani Cvetka Ščuke, kateremu so celjski mo- tivi zelo p>ri srcu. Med celjskimi amaterji smo zasledili še dela Zdolšek Marjana, Podjed Vin- ka, Ščuka Ljubice, Vudler Branka, Hojkar Jelke in Meček Anje. Obis:k na tej razstavi je bil zadovo- ljiv. Čudno je, da prosvetna društva ni- so organizirala skupnih obiskov, kar bi spričo tega, da so razstavi j alci člani delavsko kulturnega društva, z upravi- čenostjo pričakovali. Dejavnost celjskih upodabljajočih umetnikov in zanimanje za razstave kažeta, da bo treba misliti na stalni razstavni prostor, kjer bi po- leg domačih razstav lahko prirejali tudi gostovanja iz Ljubljane in drugih mest, dalje razstave posameznikov, kar bi brez dvoma koristilo našim ljudem za vzgojo in razumevanje sMkarske in kiparske umetnosti. To nalogo bi brez dvoma lahko uspešno reševala likovna sekcija pri Klubu kulturnih delavcev, ki pa doslej iz različnih vzrokov ni opravičila svojega obstoja, prepričani pa smo, da bo spričo priliva mladih moči le zaživela. C. K. Pred osmo premiero v celjskem gledalištu v sredo, 26. maja bo v celjskem gle- dališču pxrvic v Sloveniji uprizorjena vesela ljudska igra s petjem in plesi iz liškega življenja pod naslovom KLOP- ClC, ki jo je napisal znani mladi hrvat- ski pisatelj Pero Budak (avtor METE2A, ki je v lanski sezoni z velikanskim uspehom prešel odre slovenskih gleda- lišč; v Celju je s to dramo gostovalo SNG iz Maribora), za Celje pa jo je prevedel in priredil Lojze Fuipič. To zabavno in veselo komedijo smo uvrstili v repertoar zato, da ustrežemo občinstvu, ki si vedrih ljudskih iger zelo želi in da seznanimo občinstvo s p>estrim in zanimivim življenjem v tem pri nas tako malo znanem delu do- movine. Režijsko vodstvo ima Balhina Batte- lino-Baranovićeva, scenograf je akad. slikar Milan Butina, ki je v Celju in- sceniral že ATENTAT in SLEPCE, na- črte za kostvmie je izdelala Mi ja Jarče- va, plese pa je naštudiral strokovnjak Narodopisnega instituta Marjan Kralj. Nastopa ves poklicni ansambel, kot plesalci pa sodelujejo tudi celjski ama- terji. Premiera je, kot omenjeno, v sredo, 26. maja ob 20, razpored nadaljnjih predstav pa je kot clgiièajno — razen za delavski abonma, ki je zaradi kon- gresa Svobod prestavljen na nedeljo, 30. maja ob 20. L. F. Delovanje Glasbene šole »Svobode« v Velenju Ni še dolgo tega, kar je dala Glas- bena šola v Velenju svojo tretjo pro- dukcijo. Velika dvorana Doma »Svobo- feode« je bila vsa р>о1па velikih in majhnih ljudi, ki so prihiteli, da slišijo velenjski glasbeni naraščaj izvajati, kar se je bil naučU. Gojenci so nastopili v treh skupi- nah: najprej mali pianisti, nato harmo- nikaši in nazadnje violinisti ter en kla- rinetis-i;. Nastopajoči, ki so bili po veli- kosti in starosti še pi-avi palčki, so želi veliko odobravanje. Pred nekaj leti bi šla pjrireditev te vrste v Velenju neopvaženo mimo. Saj smo videli na svojo žalost in sramoto celo pri koncertih znanih zborov dvo- rano domala prazno. V poslednjem času pa kažejo Velenjčani tudi za glasbene prireditve vedno več zanimanja. Kakor da je z moderniziranjem dela in lepimi stanovanjskimi zgradbami obšla ljudi želja po kulturnih dobrinah! Najlepša točka je bUo izvajanje or- kestra pod vodstvom tov. Planka, ki je priredil Delavski pozdrav in Venček partizanskih zm.ogljivosti malih umet- nikov, jim napisal note in jih z veliko potrpežljivostjo učil, da so želi splošno odobravanje. Zelo je vzpodbudila male Umetnike nazočnost predsednika OLO Šoštanj tov. Toneta Ulriha. Glasbena šola Del. prosv. društva Svoboda v Velenju je še mlada. Ne šteje niti dveh polnih let Ustanovil jo je tov. Rihard Beuermann po naročilu upravnega odbora predvsem z name- nom, pridobiti iz nje naraščaj za sa- lonski orkester društva, kakor tudi za Sodbo na pihala. Zaradi pomanjkanja instrumentov pa se je morala šola ome- jiti zgolj na poučevanje violine, har- monike in klavirja. V letošnjem šol- skem letu šteje 39 gojencev, ki kažejo vsi resno voljo pa tudi napredek. Vse priznanje gre marljivim tovarišem Citi Bogelič, Planku Leopoldu in Šinkovec Ivanu, ki so proti malenkostni nagradi prevzeli veliko breme pxîuka. Ker se Velenje vsestransko razvija m ker je zanimanje ža šolo zelo veliko, bo treba pokreniti vse, kar se da, da postane šola sčasoma državna. Pritegniti čim več mladine v območje glasbe in jo na ta način odtegniti raz- nim škodljivim vplivom, katerih prav v Velenju ne manjka, ji ostriti okus in jo vsaj nekoliko usposobiti za repro- duciranje velikih umetnin glasbenih mojstrov, kar zahteva nemajhno mero volje, vztrajnosti in discipline, to je na- men naše glasbene šole. Seveda bo stro- kovnjak odkrU še marsikatero po- manjkljivost in tudi raznih težav ne manjka, toda z voljo in združenimi močmi bomo premostili vse zapreke in spravili šolo na tako mesto, da bo v čast rudarskemu Velenju. PODJETJEM, ki so s svoijaini bogatimi izdelki omo- gočaila uredništvu, da je izžrebanim reševalcem naše prvomajske nagradne križanke razdelilo lepo število nagrad- nih dobitkov, se toplo zahvaljujemo. Urednišitvo Savinjskega vestnika Štajerska V BORBI Gradnja partizanske ceste lepo napreduje Naši javnosti že dobro znana Parti- zanska cesta Braslovče—Dobro vi j e— Nazarje je v gradnji že od aprila in lepo napreduje. Del gozda ob trasi je posekan in teren očiščen. Pretekli teden so pripeljali od Hmezada iz Žalca velik kompresor, ki neprestano vrta skale za pripravo kamnoloma, ki bo dajal ka- menje za cestne temelje. Ze 52 bivših borcev iz Jesenic, Kranja, Ljubljane, Maribora in Ptuja se je pri- javilo, da bo "del svojega letnega do- pusta porabilo na delu pri tej gradnji v mesecu juliju in avgustu. V prvih dneh septembra bo na Dobro vi j ah^ for- miran II. odred, ki se bo podal na zborovanje. V njem bodo zastopani gra- ditelji ceste iz Braslovč, Dobrovelj in okolice ter na dostojen način manife- stirali svoje kulturno delo. Cestni re- žijski odbor gradnje že pripravlja pre- nočišča in oskrbo s hrano, ker pričakuje veliko prijav. Istočasno napreduje tudi elektrifikacija Dobrovelj. Glavno delo na cesti pa bodo začeli šele tedaj, ko bodo po dovršeni napeljavi elektrovoda sproščene delovne sile. Članstvo Zveze borcev na Frankolovem se pridno pripravlja za Ostrožno Dne 23. maja bodo na Frankolovem prvič praznovali občinski praznik. Pro- slava bo v Lipi pod Kislico, kamor so partizani prišli že v jeseni 1942. To so bili predvsem politični delavci. Ko je februarja 1944 prekoračila XIV. divizija cesto, ki pelje proti Mariboru, je imela hude borbe v bližini Lindeškega gradu. Takrat so tamkajšnji ljudje prvič videli močno organizirano partizansko vojsko. Tu je bila pozneje organizirana redna kurirska zveza s Savinjsko dolino in Ptujem. V Lipi je bila komanda mesta in mobilizacijska četa. Konec maja so bili po vsej sedanji frankolovski občini postavljeni vaški odbori Osvobodilne fronte. Tudi v središču samem je bil tak odbor, čeprav je bila tu močna po- stojanka okupatorja. Po prihodu XIV. divizije se je parti- zansko gibanje hitro razmahnilo. V Lipx) so prihajali dnevno prostovoljci iz vse bližnje in daljne okolice Celja. Tudi iz oddaljenega Kapfenberga so prihajali ljudje različnih narodnosti v partizane. Od tod je odhajalo skoraj vsak dan po nekaj desetin novih borcev v enote XIV. divizije in Četrte operativne cone. Kmetje so v teh krajih dali za parti- zane vse, kar so imeli. Izdajalcev tu ni bilo. Večkrat so se v teh vaseh odpočile partizanske brigade in bataljoni odre- dov. Iz Lipe so odhajali partizani v neštete akcije. Ena izmed teh je bila tudi tista, pri kateri je bil ubit celjski krvnik Dorfmeister in več gestap)ovcev. Dvakrat so od tu izvršili napad na to- varno odej v Skof ji vasi. BLago in ostali material so odpošiljali v brigade in v bolnice. Pod zelo težkimi pogoji so va- ščani navdušeno sodelovali s partizani. Ob neki priliki so vaščani iz Lip>e, Trno- velj in Socke odpeljali več tisoč kilo- gramov pšenice, ki so jo partizani za- plenili v Novi cerkvi. Zlasti so se od- likovali vaški mladinci in mladinke, pa tudi pionirji. Posebno uspešna akcija je bila dne 23. maja 1944. Izvršili so jo predvsem kurirji in člani mobilizacijske čete. Z aemškim slavolokom, ki so ga postavili za prvi maj, so zabarikadirali cesto. V nekaj urah je büo Frankolovo zasedeno. Nemško postojanko so razbili in px)brali vse orožje in municijo. Razbili so tudi vse nemške napise in razglasne deske ter raztresli partizanske letake. Z rdečo oljnato barvo so po zidovih, pločnikih in cestah napisali partLzaniska gesla. Obiskali so tudi nemške učiteljice, ki so skoraj zblaznele od strahu. Prepo- vedali so jim, da bi še naprej učUe otroke in zahtevali, da zapustijo Fran- kolovo. Od takrat niso več slovenskih otrok poučevale nemške učiteljice. — Ljudje so bili zelo veseli, ko so parti- zani v lepi majniški noči zapeli nekaj slovenskih pesmi. Frankolovčani so ta- krat prvič poslušali partizansko p>etje. Za Nemce je bila ta akcija velik uda- rec. Naši ljudje so bili navdušeni in celo omahijivci so začeli sodelovati z NOB. Po tistem Nemci sploh niso več hodili v okoliške vasi, razen kadar so šli v veliki skupini. Zveza borcev na Frankolovem z ve- seljem vabi vse, ki so kdaj koli parti- zanüi v teh krajih, da se udeležijo ob- činskega praznika, ki je hkrati tudi proslava v okviru priprav »Štajerska v borbi«. TUDI V ŠMARJU PRI JELŠAH SE PRIPRAVLJAJO NA VELIK TABOR ŠTAJERSKIH PARTIZANOV Pred kratkim je büa v Šmarju pri Jelšah konferenca odbornikov vseh množičnih organizacij in društev. Ude- ležba je bila zelo zadovoljiva, saj je bilo navzočih okoli 20O ljudi. Za proslavo štajerskih brigad na Ostrožnem so ustanovüi pripravljalne odbore v Šmarju, Šentvidu, Lembergu in Sladki gori, ki bodo skrbeli za čim večjo udeležbo na proslavi ter za okra- sitev posameznih naselij. Občinski praznik, ki bo 8, avgusta, to je ob 10. obletnici prvega partizan- skega napada na Šmarje, bo Šmarje proslavilo z odkritjem spominske piilošče padlim borcem NOV in žrtvam fašizma, saj je dalo življenje v NOV in v raznih internacijah preko 40 Smarčanov. Po- samezni odbori bodo uvedli zbiralno akcijo za postavitev spomenika, medtem ko odbor ZB razpolaga s 300.000 din. ki. Celjani - čez deset dni dobimo goste! Cez deset dni bo Celje gostitelj ti- sočem udeležencem kongresa Svobod. Pripravljalni odbor, ki je sestavljen iz članov Socialistične zveze in članov celjskih Svobod, se že temeljito pri- pravlja na ta dogodek. Njegove naloge pa so predvsem v tem, da bo oh tej priliki mesto primerno ozaljšano, da bodo pripravljeni vsi potrebni prostori, da bodo v redu potekale vse tehnične priprave in tako dalje. Odbor z de- narjem, ki ga ima na razpolago, ne more urediti vsega, zato mu je pomoč celjskega prebivalstva nadvse potrebna. Odbor bo uredil dvorane, kjer bodo razne prireditve in kjer se bodo Svo- hodaši sestajali na raznih sestankih in posvetovanjih. Poskrbel bo,: da bodo ulice in ceste, po katerih se bo pomi- kala povorka lepo urejene, da bodo pri- merno uredili trg pred železniško po- stajo za glavni nastop in glavni del sve- čanosti. Da ne bo poznejših izgovorov, češ, da ni bilo primernih navodil, da so bili Celjani prepuščeni zgolj svoji iniciatirnosti, objavljamo nekaj navo- dil, ki bodo delo prebivalstva pri olep- šavanju mesta olajšala. zelenje Za 1. maj je bila okrasitev mesta do- kaj klavrna. Mesto je ob priliki volitev veliko lepše izgledalo. Za ta kongres bo Gozdna uprava preskrbela dovoljno količino zelenja. Za središče mesta bo zelenje na dvorišču za novim poslop- jem mestnega ljudskega odbora. Za in- dustrijski del mesta, za Gaberje, bo zelenje pripravljeno na dvorišču indu- strijsko kovinarske šole. Podjetja naj preskrbijo zelenje zase in naj s tem v zvezi vprašajo Gozdno upravo, ki jim bo nakazala zelenje v gozdu za posek. Tovarne morajo hiti oh tej priliki še zlasti lepo okrašene, zato bodo potre- bovale neprimerno več zelenja in bi ga kmalu zmanjkalo, če bi ga jemale s prostorov, kjer bo zelenje namenjeno prebivalstvu. zastave S celjskimi zastavami že dolgo časa ni nekaj v redu. Nekatere so stare, brez barve, druge so raztrgane, ponekod jih pa sploh ni. Na vsak način bi bilo treba to vrzel izpopolniti. V Celju ne sme biti hiše, ki ne bi imela za to pri- like dostojne državne, slovenske ali pa rdeče zastave. Sploh naj bi oh tej pri- liki prevladovale rdeče zastave. Zastave je nabavilo Olepševalno društvo, ki jih bo prodajalo ali pa proti odškodnini tudi posojalo. Podjetja, ki imajo mož- nost za nabavo novih zastav, naj si jih pravočasno kupijo. Tudi trgovine bi ob tej priliki morale imeti na zalogi do- voljno količino zastav, saj je sploh gra- je vredno, da nikjer v trgovinah ni zastav, niti papirnatih, niti iz blaga. izložbe Trgovska podjetja in sploh vse usta- nove, ki imajo izložbena okna morajo poskrbeti, da bodo nekatere izložbe po- svečene temu dogodku. Prepričani smo, da ho klub aranžerjev poleg nalog, ki jih ima v odboru za pripravo na kon- gres Svobod, primerno izpolnil tudi to nalogo. Izložbe naj bodo razsvetljene po možnosti vso noč. Upajmo, da v teh dneh ne bo sitnosti z električnim to- kom? hiSni sveti Med prvimi nalogami, ki jih imajo hišni sveti po izvolitvi, bo ravno okra- sitev hiš za to priliko. Doslej se je do- gajale, da je vsak stanovalec zase kra- sil svoja okna, nekateri jih sploh niso, in tako je vsa ta krasitev izgledala pre- cej anarhična in ponekod celo ne- okusna. Hišni sveti naj skličejo sestanek stanovalcev, z njimi naj se domenijo o enotni okrasitvi celotne hiše, tako da bo imela vsaka hiša enako okrašena okna, na vsak način pa da bodo vsa okna tudi zares okrašena. Predsedniki hišnih svetov bodo dobili tudi primerne vzorce in nasvete, da ne ho kakih ne- mogočih navlak na oknih. predmestje naj opusti dosedanjo brezbrižnost Vse dosedanje proslave so pustile na- še predmestne četrti in terene vedno v nekaki brezbrižnosti. Na teh terenih oh takih prilikah visi le sem in tja kakšna zastava na hišah, o okrasitvi pa sploh ni treba govoriti. Terenski odbori So- cialistične zveze naj se na to pravo- časno pripravijo, saj vendar ne more hiti dopustno, da bi lahko hiše v oko- lici Celja bile brez zastav, medtem ko jih je po naših vaseh vedno več. To spada navsezadnje tudi v merilo patri- otične zavesti lastnikov in prebivalcev, ki v teh hišah stanujejo. kar boste storili, storite v pravem času Navada je, da se lotimo krasitve šele takrat, ko se je svečanost pravzaprav že začela. Računati moramo, da bodo prvi gostje prišli že v petek zvečer, za- to je nujno potrebno, da se Celje v svoj'i praznični preobleki pokaže že v soboto zjutraj. Zelo neprijetno bi bilo, da bi gostje pri hoji skozi mesto gle- dali zamudnike in ugotavljali, češ šele zdaj so se spomnili. Uredimo naše Celje tako, kot storimo takrat, kadar pričakujemo naše hišne goste, tudi ta- krat imamo vse pripravljeno, smo pre- oblečeni in mirno brez nervoze čakamo kdaj bo pozvomü zvonec. Redek jubilej ljudskoprosvetnega delavca v Celju je že prišlo v navado, da meščane na prvomajsko jutro prebu- dijo zvoki železničarske godbe. Letos je godba prišla ob tej priliki v tako te- žavo, da je bilo že vprašanje, če bo lahko sploh igrala budnico. Godba je glede godbenikov v veliki stiski, tako da pomeni izguba enega skoraj nepwe- mostljive zapreke. Letos je zima pri- kovala pet godbenikov na bolniško po- steljo in kot v nagajivost največ ba- sistov. Na sedemdesetletnika, upokoje- nega železniškega mizarja Perko Ivana pa sploh ni nihče resno računal. No in prav tovariš Perko, ta sedemdesetletni »mladenič« je godbo rešu zadrege. Pri- šel je, ker ni hotel izostati, kajti prvo- majska budnica je bila njegova potin- tridesetletnica udejstvovanja pri želez- ničarski godbi. Perko je prvič nastopu za prvi maj leta 1919. Potem je Perko neprestano igral v eni in isti godbi, doživljal z njo uspehe in neuspehe, slavil jubüeje in zmage, mnogim tovarišem pa je igral tudi na poslednji poti. Jubüantu Perku Ivanu, ki je prvič igral v tej godbi 1. maja 1919 pri bud- nici in omogoču tudi budnico v Celju 1. maja 1954 prisrčne čestitke z željo, da bi s svojim basom se dolgo grmel po Celju. H. A. NOCOJ OB 20. URI VESELA BOŽJA POT na Ljudskem odru v Celju, Stanetova 15 PONOVITEV v NEDELJO OB 13.30 Prodaja vsitopnic pri blagajni od 16. do 18. ure stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 21. maja 1954 Številka 20 h Ceti»... Ovire pri gradnji vodovoda v Polulah Plinarna-vodovod Celje je na xx)budo odbora SZDL Polule začela raziskovati že leta 1952 izvir vode nad Pantnerjem. Raziskovalna dela in opazovanja so ter- jala mnogo časa. Analiza vode je pokazala pozitivne rezultate, zato je bdi zgrajen rezervoar in pripravljen teren za zajetje. Rezer- voar je bil grajen po enotnih načrtih, ker pa so bila sredstva v proračunu MLO Celje izčrpana, so gradnjo usta- vili. Gradbeno dovoljenje je prejela Plinarna-vodovod šele letos 17. maja, potem ko je ustanova zagotovua inve- sticijska sredstva iz skladov, izkazanih po bilanci iz leta 1953. Da se letos LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: »O zločinih in zločincih« bo v četrtek, 27. maja ob 19,30 uri v predavalnici učiteljišča. Predaval bo tovariš Ekio Grgič, okrožni javni tožilec v Celju. Vljudno vabljeni! Tudi kriminal je družbeni p>ojav, ki se v različnih družbah in v raznih zgo- dovinskih dobah različno javlja. Tovariš Edo Grgič nas bo seznanil tudi s vpra- šanjem kriminala pri nas, v drugih državah, zlasti s tipičnostjo zločinstve- nosti v Ameriki, s psihološkimi osno- vami in značilnostmi kriminala, z borbo proti kriminalu ter z obstojem krimi- nala v brezrazredni družbi. Po preda- vanju bo o teh vprašanjih diskusija. — K aktuelnemu predavanju vljudno vabljeni! V sredo, dne 26. t. m. ob 19,30 bo v predavalnici LU na učiteljišču preda- vanje »Problematika človeka v siodotoni francoski književnositi«. Predaval bo član francoskega inštituta v Zagrebu prof. Jean Michel Leclercq. Predavanje bo v francoskem jeziku. LETNA SKUPŠČINA SLEPIH Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos dne 30. maja imeli slepi, stanujoči na območju okraja Celje, svojo redno letno skupščino, na kateri bodo pre- gledali uspehe in pomanjkljivosti dela v preteklem letu. Skupščina bo v bivši dvorani Kluba ljudskih poslancev v Jurčičevi ulici št. 6 v Celju. Da bi bilo delo skupščine plodonosno, je predvsem potrebno, da se skupščine udeleže vsi slepi, ker jim bo dana možnost, da izrazijo svoje potrebe in želje ter nakažejo pomanjkljivosti. Slepi žele, da se ljudski odbori in množične organizacije zainteresirajo za njihovo življenje. Zato naj se po svojih odposlancih na letni skupščini sezna- nijo z delom organizacije slepih. gradnja še ni nadaljevala, je knvo naj- več slabo vreme, ki stalno ovira delo pri zajetju. Cim se bo vreme zboljšalo, bomo z gradnjo takoj nadaljevali. Plinarna-vodovod. DRUŠTVO PRIJATELJEV ŠPORTNIH PSOV so ustanovili v Celju dne 17. maja. Na ustanovnem občnem zboru je bil navzoč tudi tov. Drenig, delegat iz Ljubljane, ki je nakazal več strokovnih smernic. Namen in pomen tega društva je, da bi vzgoji in upKDrabi človeku najbližje- ga in najzvestejšega prijatelja v žival- skem svetu — psa — posvečalo več po- zornosti. V okviru tega društva bodo člani se- znanjeni z vso problematiko kinologije. IZ MEDLOGA Socialistična zveza je proslavila Dan zmage z lepim večerom, ki je bil v glavnem delu posvečen spominu pesni- ka-revolucionarja Srečka Kosovela. Po uvodnih besedah so člani kulturnega društva recitirali Kosovelove pesmi, po- sebno pa je navzočim ugajalo petje društvenega kvarteta in pa solistke Zinke Drobnetove. Za konec so nas di- jakinje učiteljišča razvedrile s plesnim nastopom po napevih narodnih pesmi. Ta večer se je tudi odprla na novo urejena knjižnica in čitalnica, ki jo vodi odslej tovarišica Mimikova. Kulturno društvo pripravlja otroško igro »Princeska in pastirček« pod vod- stvom tovariša Maj erica. V SAVINЛ UTONIL V soboto popoldne je pod Gradom po nesreči padel v precej naraslo Savinjo 67-letni upokojenec Alojz Janežič iz Pečounika. Tiskarski strojnik Milan Se- ničar je na drugi strani Savinje lovil riba in tekel preko železniškega mostu Janežiču na pomoč. Janežiča je potegnil iz vode, vendar je bil že mrtev. Gibanje prsbivaiosv v Celju v času od 10. do 1?. 5. 1934 je bilo rojenih 23 dečkoT in 20 deklic Poročili so se: Završnik Miroslav, zidar in Jezeruik Marija, vdevalka, oba iz Celja. 2. Sotošek Franc, skla- diščnik z Bukovžlaka in Covnik Alojzija-Slava, nslužbenka iz Celja. Škoberne Jožef, poštni uslužbenec in Gorišek Marta, trg. pomočnica, oba iz Celja. Počkaj Milan, ključavničar in Lipar Marija, delavka, oba iz Celja. Koštomaj A'ladislav, krojaški pom. in Malus Jožefa, ši- viljska pomočnica, oba iz Celja. Koleno Franc, pom. ključavničar in Matko Frančiška, bilje- terka, oba iz Celja. Krajne Anton, delavec in Ahtik Zofija, delavka, oba iz Celja. Zagožen Avgust, delavec in Horvat Olga, šiviljska po- močnica, oba iz Celja. Verant Venčeslav, rudar iz Trbovelj in Kovač Marija, delavka iz Celja. Umrli so: Kmecl Franc, trg. poslovodja iz Celja star 40 let. Tevžič Zvonka, otrok iz Ločice pri Pol- zeli. Cuk Dušan, otrok iz Celja. Paj Ana, go- spodinja iz Celja, stara 73 let. Kovačič Ivan, rudar iz Celja, star 64 let. Krušič Franc, otrok iz Celja. Vrečar Daniel, otrok iz Tovč, star 6 let. Trefalt Janez, nvalid iz Mrzlega polja, star 53 let. Sepec Marija, gospodinja iz Pijov- cev, stara 77 let. Vodušek Pavel, zidar iz Celja, star 74 let. Janežič Alojz, upok. rudar iz Ce- lja, star 66 let. Lovrenčak Kari, kovač iz Lem- berga, star 65 let. Zupančič Pavel, upok. mizar z Celja, star 48 let. Dr. Stanonik Ivan, od- vetnik z Celja, star 67 let. Jamšek Franc, de- lavec iz Celja, star 56 let. Gradnja osnovne Sole v Velenju bo zopet zaživela ni na nižji gimnaziji, kjer je 250 dija- kov in pet razredov, od tega trije v že dosluženi leseni baraki. Vsi razredi osnovne šole in gimnazije se stalno šte- vilčno krepijo z dotokom ljudi v Ve- lenje. Gotovo ni v vsej Šaleški in morda tudi ne v Savinjski dolini tako perečega problema za šolo, kot je v Velenju. Saj bi bui naslednje šolsko leto prisujeni poučevati celo v treh izmenah. Nedavni sestanek vseh množičnih or- ganizacij, podjetij in šole je ponovno načel vprašanje gradnje. 2e lani so pri- čeli graditi štiri učilnice v paviljonskem sistemu. Letos se gradnja še ni nada- ljevala. Kje so vzroki, bi bilo težko ugotoviti, toda eno je: Gradnja nove šole je danes osrednji problem v Ve- lenju, tako nujen in naravnost kričeč, da ga bo treba rešiti še letos. Okraj bo TITOVA ŠTAFETA V ŠTORAH Store so bile v sredo svečano okra- šene. Štafeto je pričakalo kaküi 800 ljudi. Množica je vzvalovala, ko so se pojavili motoristi, konjenica v narodnih nošah, kolesarji in za njimi nosilci šta- fetnih palic. S tribune je pozdravil šta- feto, sestavljeno iz zastopnikov vseh množičnih organizacij, predsednik ob- činskega ljudskega odbora tov. Cernetič in preč-ital pozdrave in najboljše želje ljubljenemu maršalu Titu. Z gromkimi vzkliki so spremljali gledalci štafeto, ko je nadaljevala pot proti Celju. Ljudje so se razšli v svečanem razpoloženju z iskreno željo, da bi dragi nam tovariš Tito še dolgo živel v srečo naših na- rodov. gotovo uvidel potrebo in v prvi vrsti podprl gradnjo velenjske šole. Mnogo bo pomagal rudnik in ostala podjetja v kraju. Doslej so se pri gradnji šole najbolj odlikovali delavni železničarji, ki so nakopali že 70 kubičnih metrov I>eska. Glavna iK)m.oč novi šoli bodo pridne roke prav vseh Velenjčanov. Še nekaj dni — in zašumelo bo kot v panju. Tako so se pogovorili na sestanku. Do jeseni mora stati osem novih in svetlih učilnic, ki bodo v ponos vsej Šaleški dolini. Stara sramota — bivša grajska konjušnica in lesena baraka — bo zbri- sana. IZ škofje VASI V Skofji vasi smo imeli gospodarsk.a podjetja, ki jih je upravljal občinski odbor, nakar pa so prešla v likvidacijo. Zaradi slabega vodstva so podjetja za- ključila svoje poslovanje z izgubo 500 tisoč dinarjev in dolgu na davek 120 tisoč dinarjev, kljub vrednosti inventar- ja. O tem je naš list že plisal v članku »Kdo je kriv«. Od tistega časa je spet vse tiho. Mi pa bi radi vedeli, odkod izvirajo sredstva, s katerimi so tc ogromno iz;gubo plačali. Na vprašanje se odgovor ix>navadi glasi, češ, je že vse v redu. Za nas davkoplačevalce »vse je v redu« ne zadostuje in hočemo biti bolj natančno ix)učeni. Prosimo občinski odbor, da nam zadevo pojasni in kake so bili krivci kaznovani. Ni čudno, če davkoplačevalci mislijo, da je bila iz- guba plačana iz sredstev, ki so nastala s plaćanjem davkov. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. ODPADPROMET LASKO Podkrižnik Karel, mizarski pomočnik iz Sv. Pri- moža in Mihclič Rozalija, poljedelka iz Sv. Primoža. Umrli so: Gobec Franc, upokojenec iz Podčetrtka, star 57 let. Beve Rozalija, preužitkarica iz Verač, stara 68 let. Istenič -Marija, gospodinja z Vir- štanja. stara 57 let. Koš'tomai Anica, otrok iz Sojeka. Mernik Cecilija, otrok, star 5 mes. iz Brega. Novak Stanko, trg. poslovodja iz Sta- rih Slemen, star 27 let. Homšak Franc, kmeto- valec v Jeronimu, star 77 let. Obrez 1'ranc, preužitkar iz Velkih Grahovš, star 83 let. Ro- bič Marija, prevžitkarica iz Paridola, stara 62 let. Santlj Alojz, upokojenec iz St. Stefana, star 89 let. IZ SODNE DVORANE Dné 15. 8. 1953 je bila pri okrajnem sodišču v Celju razprava proti Francu Stojanu, bivšemu direktorju Mestnega magazina v Celju. Franc Stojan je bil zaradi kaznivih dejanj, in sicer za štiri dejanja nevestnega dela v službi, zlo- rabe uradnega položaja in kaznivega dejanja ponareditve listin takrat ob- sojen na 1 leto in 4 mesece zapora ter 20.000 din denarne kazni. Na pritožbo obdolženca je okrožno sodišče v Celju dne 20. 11. 1953 ix>trdiLo prvostopno sodbo v vseh točkah, razen v izi-eku brezobrestnega posojila 30O.00O dinarjev Franju Seguli in vzajemne pogodbe za- radi pKJČitniškega doma na Rabu. Dne 6. 5. 1954 je bila pri okrajnem sodišču FKmovna razprava, pri kateri je bil Franc Stojan v zadevi posojila in vza- jemne pogodbe glede počitniškega doma oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da predmetna pogodba ni bua v škodo podjetja, pri katerem je bü Franc Sto- jan direktor. Zaradi ostalih kaznivih dejanj pa je bil Franc Stojan obsojen na enotno kazen 1 leto zaix)ra in 20.000 dinarjev denarne kazni. DROBNE SODNE VESTI Angela SUjan v Laškem ni imela po- rgvnan davek, zaradi česar so ji zarubili šivalni stroj. Ko sta hotela uslužbenca uprave za dohodke pri OLO Celje-oko- lica zarubljeni stroj odvzeti, je Josip Siljan to s silo preprečU. Obsojen je bii na pogojno kazen 10 dni zapora. — Vera Zdolšek je Mariji Bele j v gostilni »Ojstrica« vzela iz njenega kovčka 1500 dinarjev gotovine in bluzo, vredno 1000 dinarjev, z namenom, da bi si oboje prilastila. Zdolákova je bila obsojena na pogojno kazen 15 dni zapora, Belejeri pa mora рк) vrnit i škodo. — Stanko Pire je dne 13. 12. 1953 na drugem stopniaču stanovanjskega bloka v Kocbekovi ulici v Celju poškodoval tujo stvar s tem, da je v 1. 2., 3. in 4. nadstropju okruâil skupmo 61 vogalov ter s tem namerno povzroču Splošnemu gradbnemu pod- jetju »Beton« v Celju škodo v znesku 29.185 dinarjev. Pire je soboslikar in je bil jezen na drugo skupino pleskarjev, ki je tam delala ter prvo skupino, pri kateri je on delal, ker ga je omalo- važevala. Pire je bil obsojen na 600O dinarjev, gradbenemu podjetju »Beton« pa mora povrniti škodo 29.185 dinarjev. — 2. V. in Z. D. sta iz zadružnega doma na Babnem vzela vsak po en stol, vre- den 1200 dinarjev. Obsojena sta tola vsak na 3000 dinarjev. Z. D. je kaaeo.- a^UQŽeaia,aa 4obQ enega leta. Kariera slovenske pevke ZLATE GAŠPERŠIČ Pred dnevi je bil v Celju svojstven koncert moderne plesne glasbe. Dvora- na Ljudskega gledališča je bila polna ljubiteljev filmske in plesne glasbe, ki jo je izvajal znani slovenski komponist Bojan Adamič s svojim orkestrom. Ob tej priliki je nastopila tudi Zlata Ga- šperšič, ki je v filmu »Vesna« pela na- mesto Vesne že znano pomladno melo- dijo Bojana Adamiča. Pesem je lani slučajno prišla na uho nemškemu komponistu šlager j ev Petru Kreuderju. Glas Zlate Gašperšičeve je bil kom'ponistu tako všeč, da je takoj začel iskati ime komponista in pevke. Po dolgem razgovarjanju s »Triglav filmom« se je končno Zlata Gašperšič znašla v Münchenu, kjer je za poskuš- njo zapela nekaj pesmi. Eno od teh so posneli tudi na gramofonsko ploščo. Zlata je preizkušnjo dobro prestala in Peter Kreuder je sklenil iz naše mlade pevke narediti novo zvezdo — pevkt»» šlagerjev. Gašperšičeva je podpisalat pogodbo s podjetjem »Polydor«, pri ka- terem bo sodelovala pet let. Tu<ü » »Saphir-filmom« je sklenila pogodbo^ da bo pela v vseh glasbenih filmih te producentske hiše. Zlata GašF>eršič je študent glasbene- ga konservatorija in solistka pri Ada- mičevem radijskem orkestru. Oibe po— nudbi sta jo iznenadili in pričakuje,, da bo s svojim zaslužkom lahko šolalas svoji sestri, ki se tudi želita posvetiti petju. JAVNI NASTOPI UČENCEV DRŽAVNE GLASBENE ŠOLE bodo 2. in 3. junija ob 20. uri v Narodnei* mu. Vstopnina 20, 30 din. Na te prireditve zlasti^ vabimo starše in ljubitelje lepe glasbe. ^NA STRAŽI" Car Viktor Emin PREMIERA V LAŠKEM Kot uvod v slavnosti — razvitja pra- pora Del. prosv. društva »Svobode« La- ško, je uprizoril njen dramatski odsek to dramo v treh dejanjih. Pisatelj Car Viktor Emin je v širokem obsegu svojega dela najizrazitejši knji- ževni predstavnik Istre. Ta istrski pi- satelj, pripovednik, dramatik in mla- dinski pisatelj tudi danes v visoki sta- rosti 85 let še vedno ustvarja. Njegov duh je vitalen, delaven in dovršuje po- vest epopejo Istre v naši narodnoosvo- bodilni borbi. Vsa njegova dela preveva narodni ponos, rodoljubje, ki ga je ro- dila borba za obstoj na skromni istrski zemlji. Številna njegova dela imajo glo- bok socialno-ekonomski i>ečat. Vsebina drame izpoveduje tragiko istrskega ljudstva konec prve svetovne vojne, ko sta na osnovi krivične Ra- pàllske pogodbe Amerika in Anglija omogočue imperialističen italijanski po- hod na naáo zemljo. To je bil pohod krvi in sovraštva. Tragedija isti-skega in primorskeg.-i ljudstva se je ponovua v letu 1941 po vsej naši domovini in zato dojemaš to dramo čustveno kot del usode stotisočev in vendar je naj- bolj tragična v okviru doživetja in bor- be posameznika. Drama zanteva od igralcev veliko več kakor pa se na videz kaže. Pred- vsem postavi režiserja pred zahtevno nalogo. Drama živi svoje resnično živ- ljenje v izrazito istrskem ozračju, ki ga mora izžarevati. Ali je režiserju in Igralcem uspelo prikazati tisti značilni kolorit, s katerim avtor barva doga- janje? Poizliusimo si skick-ati nekatere pomembnejše like! Mate Slavic (Toman) je vdahrul to- liko dostojanstvene čustvenosti in ro- doljubnega duha, ki je vstajal iz nje- govega govora in kretnjami, da je ne- vsiljivo in resnično ganljivo gradil svoj lik, ki nam bo še dolgo ostal v spo- minu. V njem sta se združua igralska zrelost in človeška resničnost. Dosegel je velik uspeh. Luca (Blagotinškova) njegova žena se je globoko vživela v svojo vlogo. V notranje poglobljeni, v kretnjah in gi- banju zadržani igri je vpodobila ubran lik v prisrčnosti, revah in težavah. Mara (Skudnikova) njuna vnukinja in Frane (Slimšek Janlco) njen zaročenec dajeta drami dokončno podobo osebne tragedije. Prva kot žrtev pohotnega tujca, slednji kot upornik. Prva je bila dovolj prepričljiva v prizorih z ded- kom, babico, materjo in služkinjo. Mno- go manj v ljubezenskih dialogih in sta tu vsekakor oba premalo dinamična. Ti prizori so bui pri obeh premalo poglob- ljeni, kar pa je deloma oprostljivo. V končnem prizoru z dedkom pa je pri- kazala vso tisto strahotno prizadetost, kot si jo je avtor zamislil. Oba mlada igralca imata vse pogoje za še večji na- predek. Flora (Slimškova) njena noati je po zunanjosti in zaneseno govorico ustva- rila tip Italijanke, ki mu ni kaj opore- kati. Njena figura je v tej bridki vse- bini izredno važna, saj je poglavitna nosilka tipičnega ozračja. Niko (Deželak) — Slavičev brat je bil V svoji modrosti simpatičen. Cisktv (Urankar), Rok (Zupančič) in učitelj (Kolšek) so nevsiljivo dopolnjevali vse- bino. Ciskova maska je bila, žal, zelo- pomanjkljiva, njegove geste za 70-let- nika morda malo preživahne, četudi je vedrina in gibčnost za istrskega človeka karakteristična. Rok je bü premalo iz- klesan. Resnost je tu prešla v tògost- Učitelj zadovoljiv. Ima smisel za zna- čilne drobnosti. Kata (Mlakarjeva), služJcinja Slaviče— vih. je bila zelo dotoa. Polna človeške topline je prikazala lik preprostega po- štenega človeka, ki v usodnem trenut- ku ve, kje je njegovo mesto. Nepozabna je njena kretnja, ko se poslednjlč po- slavlja od vsega, kar ji je drago. Po- teze in kretnje, s katerimi je oblikovala svoj lik — trpljenje tisoče v, ki so e. culo v roki morali zapustiti rodno gru- do, je bil globoko doživet. Režiser tovariš Rafolt Zmago je к uprizoritvijo drame dosegel lep uspeha saj so nekateri prizori bui do potan- kosti dognani. Vendar so bUi dialogi ponekod še premalo elastični in tekoči,, morda bi se celotno dogajanje lahkot- odigralo bolj dinamično. V veliko od- liko pa mu štejem to, da je bil go vomì, jezik igralcev — z redkimi spodrsljaji — dober, jasen, pravilen. To je na- predek igralske družine in ix>dčrtavai^ sposobnost in skrbno roko režiserja^ _ Zato mu želimo še mnogo uspehov na polju dramatske Ijudsko-prosvetne de- javnosti. Scena je bila v I. in II. dejanjur- dobra, v III. nekoliko pomanjkljiva. Ce- bi se lahko poslužili istrskih narodndlt noš, bi drama pridobila na izvirnostih Neliatere maske so bile pomanjkljive^ kar pa je krivda poklicnega maskei'ja-: Dvorana ni bila polno zasedena, kar- z ozirom na kvalitetno delo in važnost kulturnega dneva izraža pomanjkljiv čut odgovornosti — do truda igralceir in s tem tudi do skupnosti. Drama »Na straži« je bila prvič iz- vajana leta 1923 in na zahtevo italijan- ske vlade prepovedana. Avtor jo je lei» 1946 posvetil osvoboditeljem naše Istre — Titovi armadi! Sivolasi petinosemdesetletni pisateljr je bil o uprizoritvi njegove drame ob- veščen in je ob tej priliki poslal iz; sončne Opatije Del. prosv. druátvir »Swboda« v Laškem prisrčne pozdrave- in čestitke k uprizoritvi in razvitjw prapora. Člani »Svobode« se spoštova- nemu književniku toplo zahvaljujejos- z željo, da preživi leta do skrajne mož- nosti meje človeškega življenja v sreči^ in zadovoljstvu v svoji osvobojeni Istria Pavla Rovanova OBVESTILO Obveščamo svoje člane, da smo se preselili v Jurčičevo ulico 6 (bivši Klub ljudskih poslancev). Trgovinska in gostinska zbornica za okraj Celje Vedno vecja proizvodnja rudnika terja več in več delavcev. Vzporedno z njimi se hitro množi število otrok. Lani so jih vpisali v prvi razred osnovne šole le 88, letos že preko 120. Na osnovni šoli je okoli 500 otrok, a prostorov le pet! Že sedaj je pouk v dveh izmenah. Nič bolje PRAZNIK OBCINE LESICNO Občinski odbor Socialistične zveze Lesično je že sestavil program proslave občinskega praznika. Nameravana je bila v večjem obsegu, toda proslava »Štajerska v borbi« na Ostrožnem nam je naložila obveznost, da se predvsem na ta velik dogodek dobro pripravimo. Zato bo naš občinski praznik skrom- nejši, bo pa vseeno veličasten odmev osvobodilnih borb, ki so bile pred dese- timi leti na Kozjanskem, ko so na dan 15. julija partizani prvikrat osvobodili Pilštanj, drugi dan pa Zagorje. Na večer pred proslavo bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in na vrhu, nad ruševinami poslopja, iz ka- terega je bil izgnan okupator, bo gorel kres. Drugi dan bo Zveza borcev orga- nizirala izlet na Bohor, od koder je prišla partizanska edinica osvobajat Pilštanj. Na Oslici bo partizansko ko- silo in izletniki se bodo pozabavali s petjem in igranjem na zeleni, od orja- ških iglavcev zaokroženi planoti. Za planinstvo vneti tovariši si bodo priza- devali, da bo pot izpod Pilštanj a preko Kotla in Loga do Oslice do 15. julija markirana. Spomin na pohod slavne XIV. divizije bo naše ljudi tiste dni napotil tudi pred njen spomenik v Lesičnem. Okrašeni bodo grobovi padlih borcev in spomin- ske plošče žrtvam fašističnega nasilja. Ljudska prosveta bo 18. julija upri- zorila na Pilštanj u tridejanko in tako podprla Zvezo borcev v njenem priza- devanju, da bo prva proslava občinske- ga praznika dostojno izvršena. IZ VITANJA Komunalna dejavnost Vitanje ima sicer svojo elektrarno, ki pa ne zadostuje niti za trg. Zato je ob- činski odbor sklenil, da bo elektrificiral celotno območje občine. Ker je KZ iz svojega dobička določila precejšen zne- sek v ta namen, so z delom že pričeli. Prebivalci so pokazali veliko zanimanje. Daljnovod poteka iz Stranic ob okrajni cesti. Dozidan je že prvi transformator in izkopane so jame do njega ter pri- pravljeni drogovi. Elektrifikacijski od- bor, kateremu načeluje predsednik ob- čine tov. Jurak, vodi in usmerja delo. Tudi vodovod popravljajo. V poletnih mesecih občutno primanjkuje vode in ker je i>oraba vedno večja, bodo zgra- dili novo zajetje. Nujno potrebna pa so tudi popravila pri starem rezervoarju. Prav tako so jKitrebni popravila hi- dranti v trgu in na vasi. Prosveta Pred kratkim nas je obiskalo Mestno lutko\Tio gledališče iz Ljubljane. Poleg otrok se je predstave udeležUo tudi mnogo staršev, ki so bili s predstavo zelo zadovoljni. Šaljivi Pavliha je takoj dobil kontakt z otroki, ki so živahno sodelovali. Takih obiskov si še želimo. IZ GOMILSKEGA GASILCI GRAJSKE VASI PROTESTIRAJO V zadnji številki našega lista je do- pisnik iz Goniilskega javil, da so bili gasilci Grajske vasi štiri leta nedelavnL To je med gasüai vzbudilo ogorčenje. Najbrž piscu niso bile znane razmere, kajti društvo je imelo težave z inven- tarjem, drugače pa so vselej sodelovali pri raznih prireditvah in še posebej v drugih organizacijah oziroma društvih. USPELA »UDARNIŠKA NEDELJA« V PESJU PRI VELENJU V nedeljo so v Pes ju pri Velenju de- lali kar na treh krajih. Ena skupina voznikov in prostovoljcev je nalagala na vozove odpadni material za posipa- nje ceste ter ga vozna na cesto. Druga skupina je zidala gasilski dom, ki je zrastel že precej visoko, tretja pa je od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer po- magala graditi tovarišu Slatinšku hišo. Ta je bua najbolj marljiva, saj so po- zidali vse štiri stene. 6iban]e prebivalcev v celjski oi(olioi v času od 10. do 17. 5. 1934 je bilo rojenih 11 dečkov in 7 deklic. Poročili so se: Lesjak Edvard, kmečki sin iz Mrzlega polja in Zorko Marija, kmečka hči iz Mrzlega polja. Iršič Anton, poljedelec iz Ljubnice, Vitanje in Poklič Terezija, poljedelka iz Sp. Doliča. Košir Anton, kmet iz Zič in Furman Ljudmila, kmeč- ka hči iz Brega. Gorenak Štefan, šofer iz Boha- rinc in Drobne Sonja, delavka iz Dobrove. La- puh Nikolaj, dimnik, mojster iz Slov. Konjic in Osebek Ivanka, knjigovod. iz Slov. Konjic. Jevšenak Janez, strojnik ključavničar iz Dobro- ve in Pozeb Marija-Ana, delavka iz Gabrovelj. Kračun Vineenc, kmet iz Konjiške vasi in Go- dec Jožefa, kmečka hči iz Skale. Berce Anton, oficir JLA iz Starih Slemen in Novak Majda, asist. iz Trbovelj. Kline Anton, kmet iz Zič in Košir Marija, kmečka hči z Zič. Bezenšck Ka- rel, strojni ključavničar iz Zg. Pristave in Ada- mič Marija, šivilja iz Slov. Konjic, Jclenko Ivan, trg. pomočnik iz Brega in Kuhar Fran- čiška, bančna namcščenka iz Slov. Konjic. Vi- har Alojz, mizarski pomočnik iz Bezine in Ein- falt Ljudmila, šivilja iz Gabrovelj. Kreča Leo- pold, rudar iz Ločice in Reberšek Marija, kmečka hči iz Ločice. Kralj Aleš, rudar iz Li- movca in Albijani Neža, kmečka hči iz Limov- ca. Conč Franc, poljedelec iz Loč in Sket Pavla, poljedelka iz Pristave. Kovačič Janez, poljede- lec iz Jerčina ter Cernoša Helena, poljedelka iz Vonarja. Vodušek Jožef, tov. delavec iz Rogatca in Povh Marija, gospodinja iz Kristan Vrha. Frankovič Jožef, kurjač iz Laziš in Grač- ner Neža, poljedelka iz Curnovca. Pungartnik Oto, učitelj z Šentjurja in Lamberger Elizabeta, Vanda, absolventka živinor. šole v Šentjurju. »Savinjski vestnik«, dne 21. maja 1954 Stran 7 Mesto STRAHOV Ce Evropejec, ki na svojem potovanju ipo Nepalu v Himalaji pride v Katman- do, ga objame velika želja, da bi vse, kar vidi, zapisal in fotogi^afiral. Po vsem mestu so fantastični kipi. Qb zidovih starih templjev in palač, jto dvoriščih in v zgradbah, povsod jih najdete. Ti jkipi so î>ovsod, kamor oko pogleda. Ta vtis krepijo tudi nenavadne slike, na ■katerih se prepletajo roke in glave, kar je plod umetniškega stremljenja pra- Iskonskega sveta. Le-ta je poln kaosa brez mej in brez skladnosti inteligence. Nepalski umetniki so se najbrž bali praznine. Vsak prazen prostor so na- polnili z arabeskami, čipkami, Hki in požastmi. Iz tega je nastala retorična, .svečana in prenapolnjena umetnost, ki je polna zvitih črt in nagnjena k sim- otoliziranju fizične ljubezni. Tu so se vmešali hinduski in mongolski stili. Na lempljih so strehe razdeljene na dva, tri, pa tudi po pet nadstropij. Pokrite iSo s pozlačeno bronco in na robovih :obrnjene kvišku. Na vrhovih stebrov so .ietesani kralji in Imezi, ki kleče mo- lijo. V teh tempi j ih verniki pravzaprav .-ne molijo, ampak se 'bojijo. Hinduski siem-plji stojijo po navadi na sredini trgov. So višji od vseh okoliških stavb Sn s svojo veličino in s svojo mistiko dominirajo nad življenjem mesta. Bu- distični templji so manj impozantni, ■skrivajo se v raznih ulicah ali pa v jpredmestjih. To pravzaprav niso pravi templji, temveč samostani in shajališča. "V hodnikih teh svetišč ljudje molijo, Jedo in spijo. Živijo v nekaki famUi- amosti s svojimi božanstvi, toda vedno 3e v neprestanem strahu. Budistični tempelj »Svajambtmat« je zgrajen na vrhu osamljenega griča sredi doline. Na vsakem zidu je naslikano veliko oko. To naj bi bile tajinstvene oči Budhinih naslednikov, ki povsod in vse vidijo. Tu se je treba povzi>eti preko stotin stopnic, da pridete do Budhe. Po stopniščih, po zidovih in po drevju ska- čejo opice in se približujejo vernikom kot vsiljivi berači. Verniki so v tem templju postavili pravcati gozd kame- nitih kipov. Nepalska vera je kruta in ne more zadržati nove ideje, ki tudi tja prodi- ra. Preveč je povezana na preteklost in je popolnoma odtrgana od sedanjo- sti. 2e Gandhi je s svojimi reformami prodrl v to tajinstvenost. Tujci imajo v Nepalu veliko sitnost. Veliko težje je slikati tempelj v Nep>alu, kot kak samostan v Tibetu. Tujce imajo za ne- čiste ljudi, katerim ni dopuščeno, da bi oskrunili njihova svetišča. V starih nepalskih tempi j ih je polno rokopisov na palminih listih. Ti dokumenti so stari tudi po deset in dvajset stoletij. Med rokopisi so tudi taki, ki so tako jasni, kot da so pravkar bili napisani. Privatniki hranijo v svojih knjižnicah veliko število takih rokopisov, ki so za nje največje bogastvo. Kljub nezaupa- nju in strogosti je doslej fotografirano že okoli desettisoč palminih rokopisov. Nepalska vlada podpira znanstvenike, ki hočejo razkriti zgodovino teh kra- jev, toda odpor primitivnih ljudi in samostanskih vodstev je še vedno ta- ko velik, da je nemogoče sistematično raziskovanje. KlepstavosI ljudi Klepetav je kot kakšna ženska — jwavíjo px> navadi moškemu, ki veliko ogovori. Mar ženske zares več govorijo kot možje? Tega se je lotu nek novinar, fd je s štoparico in aparatom za sne- jnanje zvoka hotel to vprašanje rešiti. TOmešal se je med meščane srednje ve- Mkega mesta in opazoval ljudi pri nji- Iwvem vsakodnevnem delu, na sestan- ;kih. Javnih skupščinah in je bü tudi -ÎMiéa večjih zabav ter veselic. Svoje rezultate je potem zbral z največjo na- itančnostjo in jih objavu ркз naslednjih "točkah: Kar zadeva dolžino pogovorov, so pri áenah in pri moških približno enako idolgi. V moči glasu so možje veliko močnej- M. kot žene. Pri telefonskih razgovorih ženske ve- ■Sinoma govorijo samo o eni temi in ta iojifaov razgovor je približno normalne ^'aiolžine in potem položijo slušalko. — Možje pa prav nasprotno. Ti imajo čisto kratke razgovore ali pa neskončno dolgo -Stojijo pri telefonu in govore. Ka ulici se ženske najraje pogovarjajo ;pred najbolj prometnimi vrati trgovin .m drugihi javnih poslopij, medtem ko ee možje koncentrirajo na ulične vogale. Ženske se razgovarjajo največ o stva- reh, ki povečajo njihovo radovednost, kakor na primer: »Se je vaša nečakinja končno zaročila s tistim lepim fantom?« Možje pa prav nasprotno. .Največ raz- jjravljajo o službenih vprašanjih. Najdaljši razgovor med ženami je no- grâiar zabeležil z dvajsetimi minutami, pri možeh p)a s petdesetimi minutami. Novinar je pri svojem raziskovanju dosegel prav nasprotno, kar je pričako- val Hotel je biti popolnoma prepričan, ;da je njegova analiza točna, zato je vprašal nekaj psihologov in profesorjev .za Bvet. Eden od teh mu je odgovoril, ida možje prav toliko govorijo kot žen- ske in po navadi nič bolj važne stvari. Drugi pa je dejal takole: »Ženske v glavnem ne govorijo več kot moški, toda one bolje govorijo.« Najmanj se je zameril obema spoloma tisti pedagog, ki je dejal, da prevelike razlike med možmi in ženami ni in da bi lahko oba spola uvrstili s pretežno večino med zgovomeže. Za smeh in dobro voljo ... Brivec (enemu izmed dveh vajencev): »Smrkavec nerodni, že dvakrat si ure- zal tegale človeka. Se enkrat ga urezi, p>a ti britev vzamem! Potem ga bo p>a Jakec brü dalje.« * Mala Anka piše v spisu: »Se lani sem verovala v Miklavža, da mi nosi darüa, p>a ni büo nič res. Bil je očka, ki me je obdaroval. Tudi božiček je bü očka. In tudi velikonočni zajček je bil očka. Zdaj sem dobüa bratca in pravijo, da mi ga je prinesla štorklja. Najbrž je tudi tokrat bü samo očka.« Učenka pirinese učiteljici koline v šolo. Učiteljica jih poduha, zmigne z nosom in vpraša: »Ali je že dolgo, kar ste klali?« Učenka: »Saj sploh nismo nič klali. Prašiča nam je sama od sebe crknüa.« * »Sramuj se, sin! Po uspehu si tokrat zadnji v razredu!« »Saj nisem tega sam kriv. Tinček, ki je navadno zadnji, je že ves mesec bo- lan in je ostal neocenjen.« CELJSKE BODICE »DAMA« Je dama, ki se rima na »skovir«, revije rada hodi brat v kavarno in z njo je psiček — ljubi kavalir, oba na mehko sedeta prav varno. V revijah, ki so drage ji nadvse, za članki o zakonski sreči stika, previdno okrog sebe se ozre, iztrga list in že ga v torbo vtika. Ponosno zdaj odhajata oba, to parček res pariškega je stüa in spremlja ju z očmi kavarna vsa, ki v njej le pasje bolhe sta pustila. LADJA Po cesti plava ladija, oj ladija, na zunaj sivo štrihana, . oj štrihana. Pa majhnih lin na vsako stran po več ima, konjička črna kot gavran jo vlečeta. Na zadnji strani luknjo ima, oj luknjo ima, ki se lepó zapreti da, zapreti da. Kolesi še na vsako stran ima po dve počasi plava dan na dan in ziblje se. Ta ladja vendar ladja ni, oj ladja ni, to mestni voz je za smeti, oj za smeti. SKRIVALNICA Na oglu se beli lekarna, le leka nam še zdaj ne da. Nekje mladinska snuje se pisarna, a kdaj odprta bo, kdo zna? Celjski obrazi 85 Je mamica vsa zlata, za vajence kipeča od skrbi, da bi odprla brž jim nova vrata. Potrpi! Čas za to še ni. 86 Je doktor internist, s špitalsko župco zdravi, je tudi tenorist, ki s solom se postavi. 87 Fante negoden nam po odru joče —, priuaino don Juan se z venci kiti. Se s pivci druži. Zapoje kadar hoče, in kot zvezdnik se pusti prositi. 88 Po Celju klepetulj je na kubike. Le ena si z jezikom reže kruh. Sepeče, klepeta, a svetle lavorike odnesejo kolegi za lenobo in posluh. TRI MILIJONE ODŠKODNINE ZA IZGUBLJENO ŽIVLJENJSKO VESELJE Mladega delavca Jonesa je povozil avtomobil. Nič drugega se mu ni zgo- dilo kot to, da ni več čutil spodnjega dela lica. Zato je tožu lastnika avto- mobila in uspel, da so mu izplačali okoli tri milijone (nad 3000 funtov) za odškodruno. Mladi Jones je izjavil, da zaradi tega, ker je spodnji del lica ne- občutljiv, nima več nobenega užitka pri kajenju. Ce bi fant tožu šoferja še za- radi tega, da poljubljanje zanj ne bo imelo nobenega zadovoljstva, bi verjet- no dobu še več. ŠTIRIDESET! Kar karte položi... Vreme letos na moč kljubuje, da so tudi taki prizori zelo redki Muzikalnost pri otrocih v prvih letih otrokovega detinstva je treba polagati glasbeni vzgoji otro- ka veliko pozornost. Otroci na splošno zselo ljubijo glasbo, toda izbrati je tre- ba taka dela, ki odgovarjajo njihovi pjsihologiji. Na vsak način zavisi to tu- di od različnosti temperamenta, saj so otroci, ki so za glasbo zelo občutljivi, medtem ko so drugi manj nadarjeni. Ni redko, da otrok v prvem letu, prav- zaprav še v zibelki, zelo rad posluša glasbo. Nekateri otroci začnejo ob glas- bi, predvsem če je ritmična, zelo ži- vahno kriliti z rokami in se skoraj po ritmu gibati. Ce je ritem jasen in precizen, njihove roke mahajo po zra- ku, kot da dirigirajo. Otrok s ki'etnja- mi spremlja glasbo. Ta reakcija na glasbo je najbolj pogosta pri otrocih, ki so za glasbo sprejemljivi. Toda vse- lej ne moremo trditi, da smo pri takih otrokih našli kak poseben dar za glasbo. Otroci v prvih tednih ne poslušajo glasbo, kot odrasli. Oni jo nekako »ob- čutijo«, in instinktivno ter z lahkoto mnogokrat tudi posamezne tonske stav- ke interpretirajo. Otroci radi ponavlja- jo vse kar jih obkroža in kar pri njih pušča vtise, a od nas pa je odvisno, da so ti vtisi vedno dobri. Otrok zelo rad ponovno srečuje iste osebe, opazuje in lista po istih slikovnicah in posluša pravljice, ki jih je že dostikrat slišal. Prav tako otrok zelo rad posluša pe- smice, ki jih najbolj razume in le-teh se tudi najhitreje nauči. Glasbena vzgoja se lahko doseže v primernem trenutku s pomočjo moder- ne gimnastike, ki je namenjena naj- mlajšim. Gibanju otrok najbolj odgo- varja ritem boibna in melodični zvok ksüofona. Otroci poslušajo in avtoma- tično prenašajo ritem na noge in zelo točno sledijo ritmu: letijo, pospošijo ali pa ustavljajo korak, zato je taka ritmična vaja zelo primerna za otroke, da začno obračati pozornost in si za- pomnijo prehode raznih taktov in s tem v skladu tudi svoje gibe. Tako se otrok nauči razlikovati razlike v ritmu. Glasbena dela Bacha in Vivaldia otro- ci radi slišijo, vendar moramo p)aziti, da poslušajo zelo kratke izvedbe, ker jih dolge in komplicirane skladbe utru- jajo. V Ameriki imajo gramofonske plošče za otroke, na katerih je posneta predvsem črnska glasba, ki je zelo ži- vahna v ritmu. Besedüa teh pesmi so kratka in se neprestano ponavljajo. Lawrence A. Benjamin je s pomočjo ljubiteljev glasbene um.etnosti iz Du- naja in Londona mnogo doprinesel k temu važnemu problemu. Skrbno je iz- bral v klasični in narodni glasbi raz- nih držav in narodov pirimeme skladbe za otroke. V raznih dr-žavah je še da- nes veliko glasbenih šol kjer se uspo- sabljajo mali otroci. V teh šolah igrajo otroci s flautami iz bambusa, ker je zvok tega instrumenta najbližji člove- škemu glasu in najbolj dostopon otro- šliemu posluhu. V majhnih orkestrih z instrumenti kot so to tolkala, ksüo- fon in zvonec, izvajajo razne kratke glasbene skladbe in jih tudi snemajo na m.agnetofon. S takimi glasbenimi prireditvami vzgajajo pri otrocih po- sluh in smisel za glasbo. Iznajdbe zaradi ženskih astnosti ODKOD STETOSKOP Ste že bui pri zdravniku? Ce vam je pregledal srce, vam je nastavil na pirsi ali na hrbet neko slusaüío s cevmi. To je stetoskop. Kako je do tega prišlo? Leta 1816 je bil zdravnik Rene Laenac v veliki zadregi. Neka mlada p>acientka, ki je büa bolna na srcu, ga je poklicala. Ker pa je bila zelo sramežljiva, ni do- pustila, da bi se z ušesom dotaknu nje- nega telesa. Zaradi tega si je zdravnik moral pomagati drugače. Zvü je papnr v obliko trobüa in s tem prisluškoval, kako utripi je srce. Ugotovil je, da se na ta način sliši veliko bolje kot pa samo z ušesom. ROJSTVO ŽENSKEGA STEZNIKA To se je zgodilo veliko prej kot z malo рхфгеј omenjenim stetoskopom. Zena nekega francoskega meščana je büa sila klepetava. Mož je bil prepri- čan, da ne bo mogla toliko govoriti, če ji bo dal napraviti steznik, ki ji bo stisnu prsni koš. Baje možakarju iz- najdba ni veliko koristüa, ker ženska ni prenehala klepotati, pa tudi steznika ni hotela več sleči, ker je videla, da je njena postava veliko lep)ša. To sta torej dve iznajdbi, prva zaradi ženske sra- mežljivosti, druga pa iz nečimrnosti. Balada o zajcu Kaf delajo naši zajčki? Tako so vpra- Jievali ljubitelji prirode pred tremi leti, ko je bila tista huda zima, ki je ne bo- mo tako kmalu pozabili. Naj povem, .*ai so takrat delali zajčki pri nas. Gotovo so visele v zraku rezervne nalofje snega še iz prejšnjih let — za -naie kraje vendar niso običajne take •količine. Kmetje, ki so jih še strašile obvezne oddaje, so vzdihovali: »Oh, ko ï>i bil sneg bela moka, ali pa celo — sladkor!« No, kljub hudi zimi in kljub nevšeč- liostim, ki jih je povzročal sadjarjem :гајес, smo bili dobre volje. Bog vedi, odkod se je izcimilo upanje: Zajec ne Ђо več zaščiten! Zato smo kar nekako potrpežljivo prenašali neprecenljivo ikodo, ki jo je povzročal zajec. Mali sinček, ki smo ga tisto zimo »ku- pilic, me je malo zamotü, da nisem nekaj dni obhodil in pregledal žično mrežo zavarovane drevesnice. Ko sem zopet začel z rednim pregledovanjem, »era se močno ustrašil: mreža je gle- ■đala le dobro ped iznad snega in ni več ovirala dolgouhca. To so potrdili »bob- ki* v snegu in pa sveže obgrizena dre- vesca. Posebne škode še ni bilo, ker je ljubeznivi gost večerjal le enkrat. To- da, kaj bo, kadar povabi še žlahto do tretjega kolena na gostijo? Tzeli smo lopate in odkidali sneg zu- -«đj ograje dober meter na široko prav do zemlje. Delo je šlo počasi od rok, ker je bil sneg okoli drevesnice pre- cej steptan od mojih vsakdanjih ob- hodov. Malo nad mrežo smo napeli še dve bodeči žici v trdnem upanju, da je uspeh zajamčen. Drugo jutro pa sem našel v dre- vesnici ponovno sveže zajčje odpadke. Včerajšnji so se bili pod vplivom to- plote čez dan pogreznili v sneg. Spet nova drevesca obgrizena! Sodeč pa sle- dovih, je zajec preskočil »strelski ja- rek« in plot na zgornji strani njive, kjer je svet malo nagnjen. Kaj naj storim? Sel sem k bližnjemu lovcu, mu po- tožil o zajčji predrznosti in ga prosil, naj mi posodi za nekaj noči svojega psa, ker ga pri nas nimamo. Na kraj, od koder se je dolgouhec pognal v drevesnico sem dal prazen sod, da ubo- gi kuža ne bo moker, če bo snežilo. V sodu sem mu mehko postlal. Blizu soda sem zabil močan kol in zanj pri- vezal kocinastega Lumpija Naslednje jutro sem bil v drevesnici že ob prvem svitu. Lumpi je milo cvi- leč razumljivo prosil, naj ga spustim v svobodo. Po temeljitem pregledu sem ugotovil, da to noč gosta ni bilo. Zato sem tudi Lumpija pohvalil in ga na- gradil z zajtrkom. Tri noči je Lumpi pridno in uspešno stražil. Ves čas je tako obupno tožil nad krivičnim svetom — saj vendar ni bil pasji kontumac — da sosedje niso mogli spati. Ker jim nisem povedal o privezanem psu, so prestrašeni ugibali, kaj pomeni strahotno zavijanje zunaj na polju ... Todo četrto jutro: strah in groza! Za- jec je bil spet v drevesnici! Spodaj, na nasprotni strani njive, kjer je stražil pes. Je kratko in malo splezal po mre- ži v drevesnico Brez šale in laži! Pri- šel je tik do mreže in se po njej vzpel v notranjost. Jasni sledovi ne varajo! Bil sem zmeden zaradi zajčje pre- drznosti, a nisem veliko premišljal, ampak zvečer prestavil sod in psa na spodnjo stran. Noč je bila temna in zato nisem šel nadzirati psa, če tudi nisem mogel spati. A zjutraj so se le uresničile moje, vso noč moreče slut- nje: Zajec je ponovno skočil v dre- vesnico od zgornje strani. Lumpi pa je, trpeč Tantalove muke, moral gledati, kako plešejo zajčki ringa-raja v dre- vesnici, ki je bila izročena njegovi ču- ječnosti. Odslovil sem Lumpija. Ne bom ga dolžil, da je imel kot soliden lovski pes kakšen tajni dogovor z zaščitenim dolgouhcem, ker bi se to preveč upiralo odkriti pasji naravi, toda drevesnica je moj kruh in kruh številne družine! Boj za obstanek, ki je trd in neizpro- sen za zajca in zame! Zvečer sem nastavil pasti. Zjutraj sem našel težkega zajca v pasti — v ograjeni drevesnici — mrzlega in trde- ga. Zasmilil se mi je, še bolj pa se mi je smililo družina, ki ji je odjedal kruh. Kakšno sredstvo naj še uporabim proti zajcu? Saj sem sadjar in ne lovec in še nikoli nisem jedel divjega zajca. Preveč se mi gabi, saj je požrl, grdoba, že dosti mojih žuljev! Skuhal sem kotel žvepleno apnene brozge. Škropljenje proti zajcu — saj to kaže na nekak zagovor, ki ga je sadjar našel v Kolomonovih bukvah? — Le smejte se, jaz se pa nisem, ko sem potem ves dan gagal do pasu v snegu v drevesnici in škropil vsa drevesca z žvepleno brozgo. Naslednji dan je pritisnil jug. Zle- deneli sneg se je začel usedati in je potegnil za seboj marsikakšno žlahtno mladiko, da je prej lepa drevesnica po odtalitvi kaj klavrno izgledala. Zajec in zima sta me občutno prikrajšala za plačilo mojega triletnega dela v skrbno in z ljubeznijo negovani drevesnici. Ne mislite, da vas hočem le zabavati s šaljivo zgodbico! Kar sem rmpisal, je od prve do zadnje pike gola resnica. Tudi drugi sadjarji d.oživijo v boju s sadnimi škodljivci mnogo zanimivega, toda o tem molčijo, ker si mislijo: »Kaj bi mlatili prazno slamo in jamrali, saj naše delo ni upoštevano in odpravijo nas navadno z lepimi ali pa tudi z nelepimi besedami. Ne vidijo našega truda in težav in če pri delu nimamo uspehov, smo nazadnjaški. Pravih vzro- kov »nazadnjaštva« pa ne vidijo, kakor niso videli Bxitalci zajca, ki se je slad- ke detelje pijan, postavljal v njej na glavo. Ker ga v visoki detelji niso vi- deli, so pa rekli, da ga ni! — J. A. RAZPIS z« sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS Uprara Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljeT т redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Sola je name- njena predvsem delavcem in delavkam, zapo- slenim v industrijski proizvodnji ím fudi po- litično aktivnim članom vseh množičnih orga- nizacij. Interesenti naj do 15. junija 1954 pn^ijejo pii- jave na upravo Politične šole pri ck. ZKS — Ljubljana, Parmova 37. tel. 23-981 int. 206. V prijavah naj prosilci navedejo: osebne po- datke, katere šole in tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov. Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bi- vanje v internatu Politične šole. Vse podrob- nejše informacije lahko dobijo interesenti pri upravi Politične šole im ma Okrajnih komitejik svojeg« okraja. Uprava Solé stran 8 »SÄVlnjeki veartnik«, dne 21. maja 1954 Stev. 2Ö Telesna vzgoja Nogomet: KLADIVAR JE ZOPET RAZOČARAL Zopet se je zbralo na Glaziji na stotine na- vdušenih gledalcev, ki so želeli Kladivarju v borbi s Segesto iz Siska kar najlepši uspeh — no, zmago in s tem dve dragoceni toiki! In vendar se te želje niso izpolnile . . . Vsi gle- dalci so odhajali s tega športnega prostora zo- pet kislih obrazov, pa čeprav so malo prej zvedeli za dve pomembni zmagi naših repre- zentanlov v borbah z Angleži. Segesta je bila namreč enajstorica slabe kvalitete. Kladivar je (roste t prvem polčasu skoraj dobesedno zmlel, pa vendar kljub temu ni bilo nikogar, ki bi izkoristil od številnih zrelih situacij vsaj nekatere. Zgodilo se je pač to, kar se v no- gometu kaj često dogaja. Nasprotnik je prav v času največjega pritiska Kladivarja dosegel vodstvo že v prvem polčasu, v drugem delu igre pa je zaradi odpovedi celotnega moštva domačih povsem zagospodaril na igrišču in še enkrat potresel mrežo Celjanov. Usoda je bila s tem zapečatena in zopet so dve dragoceni točki odjadrali iz našega mesta! Gledalci že dolgo niso gledali tako mlačne igre svojega Kladivarja. Brez volje, brez borbenosti in po- žrtvevalnosti, brez vsake srčnosti — to so bile glavne karakteristike domačega moštva. Od vseh je dal najboljšo partijo rutinirani Cater v obrambi, tu in tam je še navdušil s svojo mar- ljivostjo Mahkovec, ostale pa že ne bi mogli pohvaliti. S tem porazom je Kladivar izgubil vse izglede za boljši plasma v hrvatsko-sloven- ski ligi. Res je, da ga na domačih tleh čakajo še štiri tekme, vendar vsa gostujoča moštva ra- zen Lokomotive bodo za Kladivarja trd oreh. Eno drži, jesenski uspehi so Kladivarju zago- tovili obstanek v tej kvalitetni ligi in morda bo celotno moštvo prebrodilo trenutno krizo. Vse ljubitelje nogometne igre bi veselilo, da bi ta kriza bila kratkotrajna in da bi vsaj v za- ključnih tekmah zopet videli kvalitetno igro Kladivarja na domačih tleh. KLADIVAR B in BREZICE NA CELU TABELE Nogometno prvenstveno tekmovanje podežel- skih društev celjskega bazena se približuje svojemu zaključku. Le nekaj kol nas še loči do konca tega tekmovanja. Položaj na lestvi- cah je že deloma razčiščen, le v II. skupini bo borba za prvo mesto še nekoliko trda. Trenutno vodita v obeh skupinah B moštvo Kladivarja in Brežice. Bralcem podajamo tokrat v pregled trenutno stanje na tabeli, ki se pa do zaključ- ka tekmovanja lahko še nekoliko spremeni. Žoga je okrogla in presenečenja so prav pri nogometni igri najbolj pogosta. I. sknpina Nogometne podzveze v Celju 1. Kladivar 12 8 3 1 32:18 19 2. Bratstvo (Hrastnik) 10 8 — 2 34:13 16 3. Rudar B (Trbovlje) 11 5 3 5 32:20 13 4. Konjice 10 5 2 3 31:23 12 5. Dobrna (Trbovlje) 10 4 3 3 23:22 11 6. Svoboda (Trbovlje) 11 3 2 6 22:27 8 7. Usnjar (Šoštanj) 11 2 1 8 19:33 5 8. Žalec 11 — 2 9 14:31 2 Ker pa moštvi Kladivarja B in Rudarja B na- stopata izven konkurence, je tabela v konku- renci naslednja: 1. Bratstvo (Hrastnik) 7 7 — — 30:5 14 2. Konjice 7 5 1 1 27:14 11 3. Dobrna (Trbovlie) 7 4 12 16:14 9 4. Svoboda (Trbovlje) 8 2 15 16:21 5 5. TIsniar Šoštanj) 8 116 14.26 3 6. Žalec 7 — 2 5 10:33 2 II. skupina Nogometne podzveze v Celju 1. Brežice 9 8 1 — 31:8 17 2. Rogatec 10 7 2 1 33:12 16 3. Krško 9 4 1 4 24:24 9 4. Senovo 8 4 — 4 21:16 8 5. Svoboda (Kisovec) 7 3 15 16:15 7 6. Rogaška Slatina 8 12 5 13:41 4 7. Laško 8 — — 8 2:24 O Izven konkurence naslona moštvo Bratstva B iz Hrastnika, ki je doseglo naslednji uspeh: Bratstvo B (Hrastnik) 11 3 1 7 26:48 7 PREGLED NOGOMETAŠEV ND KLADIVAR v nedeljo, 23. maja ва Glaziji Nogometno društvo Kladivar bo v nedeljo iz- vedlo doslej najmasovnejši nastop nogometašev članov ND Kladivar. Ze ob 9. uri dopoldne bodo začeli pionirji, in sicer >beli-rdeči«, nato pa se ob 10.30 srečata v zanimivi tekmi B-moštvo in mladina I. Popoldne ob 14.15 nastopijo zopet pionirji, in sicer >zeleno-črtasti< : >modro-črtastim€, nato se ob 15. uri pomerita mladinski enajstorici Kla- divar II in ZSD Celje. Ob 16.30 pa bo prven- stvena tekma hrvaško-slovenske lige Svoboda (Varaždin) . Kladivar. To srečanje bo vsekakor eno najzanimivejših srečanj, to pa iz razlogov, ker se bo enajstorica Kladivarja hotela rehabilitirati za poraz v Va- raždinu in popraviti slab dojem, ki ga je po zadnjem porazu s Segesto zapustila. Fantje se resno pripravljajo in upamo, da ne zaman. Ta nedeljski pregled nogometašev ND Kladi- var ponovno dokazuje, da je delo uprave Kla- divarja pravilno usmerjeno, saj bo nastopilo kar deset moštev s 110 igralci. Posebno je šte- vilo pionirjev tako visoko, da ni dovolj opre- me za vse. Sigurno pa je, da bo iz tega pio- nirskega kadra Kladivarju uspelo razvojno stopnjo nogometa v Celju dvigniti. Zato obiščite nedeljske prireditve! PRVA MEDNARODNA MLADINSKA NOGO- METNA TEKMA V CELJU V soboto, 29. maja 1994 gostuje v Celju mla- dinsko moštvo TSV Niirmberg-Katzwang iz Zap. Nemčije, ki je na turneji po naši državi. Z mla- dinskim moštvom bo odigrala ta ekipa prija- teljsko nogometno tekmo ob 17.30 uri na Gla- ziji. Mladinsko moštvo gostov tekmuje v skupini Nürnberg in zavzema trenutno drugo mesto, kar je izreden uspeh. Mladina Kladivarja bo v tem prvem mednarodnem srečanju nastopila kompletna in to v sestavu, s katerim bo sode- lovala na bodočih mladinskih turnirjih. zanimiva tekma v šoštanju V nedeljo so Šoštanj cani gledali za- nimivo tekmo. Pomerili so se na zele- nem polju stari šoštanjski meščani in stari usnjarji. Tekma se je končala z zmago starih meščanov z rezultatom 3:2. Ker so igrali za pokal Tovame usnja, ki je b£ v obLiki lepe usnjene žoge, je bila tekma podaljšana dvakrat za 15 minut. V tem podaljšku so me- ščani dosegli odločilen gol in s tem tudi fk)kal oziroma žogo. Košarka: PORAZI IN ZMAGE Celjski košarkarji so se prostovoljno poslovili iz slovenske lige. Brez predstavnikov pa tudi nismo v letošnjih košarkarskih ligah. V republi- ški slovenski ligi nas zastopa Partizan iz Šo- štanja, ki po tretjem kolu krepko počiva na repu tabele, saj je zadnio nedeljo utrpel ka- tastrofalen poraz od mariborskega Železničarja kar s 124:54 koši! Po tem rezultatu sodeč pač ne spadajo v elitni republiški razred . . . Ko- vinarji iz Stor sodelujejo v II. slovenski ligi in so zadnjo nedeljo v Litiji dosegli svojo prvo zmago s 48:36 (25:16) in s tem dragoceni točki. Tako se je košarka vsaj v tekmovalnem smislu v letošnjem letu preselila na društva izven Celja, čeprav je Celje bilo >zibelka< te dina- mične igre za ves celjski bazen. Celjanom pač ne more biti v ponos nazadovanje in odstop iz letošnjega tekmovanja. Rokomet: _ ZMAGA CELJA BREZ BORBE V nedeljo bi morala biti na Skalni kleti od- igrana prvenstvena rokometna tekma med Dra- vo iz Ptuja in domačim Celje. Ker gostov ni bilo, so Celjani pobrali zmago s 6:0 kar brez borbe in si s tem znatno opomogli v lestvici slovenske lige. Upajmo, da bodo vsaj v tej igri zopet prinesli v Celje naslov republiškega prvaka, če so v malem rokometu morali dati slovo že na polfinalnem turnirju. Odbojka:__ PRESENEČENJE V BORBI Mladi odbojkarji Partizana iz Šempetra so v nedeljo doma v prvenstveni tekmi zasluženo premagali Železničarja iz Maribora kar s 3:0 (15:8, 15:11, 15:9). PARTIZAN KONJICE NA PRAVI POTI v nedeljo, 16. t. m. je Partizan Konjice prire- dilo zelo uspelo telovadno akademijo v Šent- jurju pri Celju, kjer je sodelovalo okrog 90 na- stopajočih. Vsi oddelki so biil dobro priprav- ljeni in organizacija nastopa brezhibna, saj so se vrstile točke za točko brez vmesnih odmo- rov. Najbolj so ugajale najmlajše s točko mak, potem pionirke >vaje z malimi obroči«, ritmične vaje, preskoki preko konja in mize mladincev in članov, precej težke vaje članic na dvovi- šinski bradlji in članov na bradlji, ki so s svo- jimi težjimi vajami pokazali lepo uvežbanost. Tudi ostale točke so ugajale. Partizan Konjice je s to akademijo pokazal, da je znal zajeti potreben vaditeljski kader in mu je zaraditega uspeh pri nadaljnjem delu zasiguran. Poleg načelnika in načelnice, sta spremljala vse nastopajoče tov. predsednik dru- štva in občine in sta s tem pokazala, da sta mu pri srcu vzgoja naše mladine. Po tej akademiji gledamo društvo Partizan Konjice v novi luči in mu k uspehu iskreno čestitamo. Prvi znaki družbenega upravljanja šolstva in zasnove šolske reforme v Celju Poročua o uspešnem delu nekaterih šolskih odborov, ponekod še svetov ime- novanih, v celjskem okraju so kaj raz- veseljiva. Njihovi člani - odborniki že tesno sodelujejo s šolskimi upravitelji in ravnatelji gimnazij ter ostalimi pro- svetnimi delavci na šolah. Tudi celjske mestne šole že imajo svoje šolske od- bore ali svete, ki rešujejo najrazličnejše probleme svojih šol. Poglejmo primer takega dela na II. gimnaziji. Njen šolski svet — tako se sedaj še imenuje — je imel sejo, na 'kateri je razpravljal o pravilniku šolskih odbo- rov, kakršne imajo na Hrvatskem, in o osnutku pravilnika, ki ga je sestavil ravnatelj I. gimnazije tov. prof. Tine Orel. Zatem je odbor prešel k obravnavi vzgojnih vprašanj. Odborniki so se raz- veselili nad ravnateljevim poročuom, ki pravi, da so se učni uspehi od prvega polletja sem znatno izboljšali. Število ponavljavcev je zelo veliko in se tudi ob koncu áoI¿kega leta ne bo zmanjšalo na normalno mero, zaradi česar bodo prizadeti starši in mladina. Tudi profe- sorji se jih nič kaj ne veselijo, ker kvarijo ostale dela voljne učence in motijo рогхк. Zato je odbor prišel do zaključka, da bo treba že s prihodnjim šolskim letom izvesti na II. gimnaziji neko reorganizacijo pouka. Po živahnih razpravah in časopisnih anketah o šolski reformi je že prišel čas, da jo iposkusimo tudi djejansko uresničiti ali vsaj začeti izvajati. Šolski odbor se je strinjal z ravnateljevim predlogom, ki teži za tem, da bi na za- vodu uvedli nekaj vzix>rednic k prvemu razredu gimnazije, v katerih bi pouče- vali po skrčenem, toda praktično usmer- jenem učnem načrtu za peti razred osemletne osnovne šole, ki se na vaških šolah, koder nimajo niti nižjih gimnazij, že izvaja. Pouk tujega jezika je na teh šolah neobvezen. S tem bi skušali olaj- šati študij tistim učencem, ki ne name- ravajo posečati kake višje srednje šole. S pwukom bi jih uspjosabljali za prak- tične poklice, zmanjšali število ponav- ljavcev, hkrati pa dvignili nivo nižje gimnazije. Ta učni načrt poleg praktične preusmeritve pouka niti ne ovira učen- cev pri zopetnem prestopu na gimnazi- jo, če se med študijem potrudijo, da opravijo dopolnilne izpite. Načrt ne za- sleduje degradacije, marveč le lažjo va- rianto nižje gimnazije, v kateri je go- spodarstvenoat učnega gradiva bolj po- udarjena. Nič man] važno ni vprašanje šolanja dijakov, ki se iz okolice že od prvega razreda dalje vozijo v šolo, čeprav so iz krajev, kjer uspešno delujejo njuiove nižje gimnazije. Šolski odbor je bil mnenja, da je spričo pomanjkanja učil- nic na celjskih šolah nujno, take pri- mere temeljito proučiti in dijake na- potiti v domačo nižjo gimnazijo. Posebno skrb ibo treba posvetiti obe- ma dijaškima kuhinjama, ki se nahajata v I. gimnaziji in II. osnovni šoli. Ze higienske zahteve nas suijo, da najde- mo za nje primernejši prostor kakor so kleti. Kako naj mladino naučimo kul- turnega načina življenja in lepega ve- denja, če jim ne moremo nuditi poštene jedilnice in pokrite mize? Tega vpraša- nja ne more rešiti en sam šolski odbor, marveč se mora zanj zavzeti vsa naša javnost, posebno pa množične organi- zacije. Dotaknili so se tudi vzdrževanja šol. Poleg renoviranih in lepo očiščenih zgradb v mestu je fasada II. gimnazije v takem stanju, da naravnost kriči po obnovi. Pa ne samo to. Zavlačevanje teh del povzroča leto za letom večje stroške. Na gimnaziji ne uspevajo razni interesni krožki, ki naj poživljajo pouk in navajajo mladino k ročnemu delu, to 'pa samo zaradi tega, ker nimajo niti najosnovnejših sredstev za material in orodje. Kritično pomanjkanje učilnic terja takojšnjo gradnjo novih šol. Za zaključek šolskega leta priprav- ljajo na gimnaziji prireditev z izbranim sporedom. Na širšem roditeljskem se- stanku pa se bodo starši pogovorili o vseh vprašanjih, ki se tičejo učenja in vzgoje naše mladine. K reševanju perečih vzgojnih, orga- nizacijskih in materialnih vprašanj, ki zadevajo tudi ostale šole, naj bi pristo- pile tudi množične organizacije. Šolski odbor upa, da bo našel v njih vso po- moč in podporo. Draštvo prijateljev mladine že deluje v tej smeri, zato vidijo člani šolskega odbora v njem najmočnejšega činitelja za dosego za- stavljenih, smotrov. —nik Zakaj nam sadno drevje ne obrodi vsako leto ? Pri naših sadjarjih je že udomačeno, da je popolnoma prav, če nam sadno drevje obrodi vsako drugo ali vsaj vsa- ko tretje leto. Zadovoljijo se s tem, da mora drevo, ki je obrodUo, eno ali dve leti î^locivati, dasi zoi)et opomore. Čeprav je na tem nekaj resnice, je izmenična rodnost velika zabloda in eden glavnih vzrokov, da naše sadjarstvo ne dopri- naša tistih dohodkov, kakor bi jih mo- ralo. Izmenična rodnost ni v skladu z načeli sodobnega sadjarstva. V napred- nih deželah se borijo proti njej z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Naši sado\Tijaki le redko rodijo vsako leto. Da bi to odpravili, bi morali dobro poznati vse ukrepe s tem v zvezi. Skoda, ki jo povzroča periodično plodo- nošenje, je tako velika, da jo je težko osvetliti. V letu rodnosti je drevo prekomerno obrodilo s sadjem, pri čemer se popol- noma izčrpa in oslabi ter postane bolj občutljivo za nastopajoče bolezni in škodljivce, zlasti pri nas za ameriškega kapar ja. Drevo je pwrabUo do malega vse hranüne snovi za razvoj sadja, pri čemer nastane močno razredčen sta- nični sok in tako drevo je še bolj pod- vrženo zimski pozeM, kakor tisto, ki je obrodilo normalno. Zato nam gre vsako leto toliko sadnih dreves po zlu. Zaradi prekomerne rodnosti so plodovi drobni, slabo obarvani in slabega okusa ter dajo le majhen odstotek prve kakovosti, kajti tako sadje se lahko uporabi le kot industrijsko sadje. Po desetletnih iz- kušnjah je dokazano, da je povprečni pridelek pri takem sadnem drevju, ki rodi vsako drugo leto, mnogo manjši kot pri tistem, ki donaša vsako leto srednje obilni pridelek. Ker je v letu rodnosti drevo porabilo vse rezerve hranilnih snovi, ne more nastaviti cvetnega brstja za prihodnje leto, niti popolnoma dozoreti rodnih in lesnih mladik, zaradi česar zaostajajo prihodnjo spomlad v razvoju korenine in nadzemni deli. Posledica slabega po- ganjka je tudi prav malenkostna e>o- trošnja hrane za rast, kar povzroči pre- komerno nakopičen j e hranilnih snovi v drevesu in s tem ponovno tvorbo preko- merne količine cvetnega brstja. Kako to odpraviti? Z enim samim ukrepom bi tega uspeha ne dosegli, marveč moramo začeti z več ukrepi. Ce hočemo doseči vsakoletni pridelek, je potrebno, da vlada ravnovesje med list- no površino in x>lod<>vi. Povprečno ra- čunamo na vsak plod 50 do 60 dobro razvitih listov. Pogoj redne rodnosti je, da imamo v jeseni dovolj normalno razvitih plodov, na triletnem in starej- šem lesu pa, da je ustrezno število cvetnih brstov in da ima drevo dovolj dolgih letošnjih mladik (25 do 35 cm). Tako ravnovesje med plodovi, listjem,, cvetnim brstjem in i>oganjki nam jamči za redno vsakoletno rodnost, kar dose- žemo z večletnim pravilnim in izdatnim gnojenjem, z ustreznimi naravnimi in umetnimi gnojili. Da to odpravimo, moramo v rodnem in nerodnem letu drugače postopati. V letu nerodnosti bomo močno gnojili z dušičnimi gnojüi, da pospešimo rast mladik in s tem onemogočimo preko- merni nastavek cvetnih brstov. Prav tako bomo močno krajšali rodni les. V rodnem letu pa je nevarnost, da ne bo nastavka cvetnih brstov, ker se bodo vse rezerve hranilnih snovi porabUe za prehrano plodov, zato bomo močno gno- jili s kalijevimi in fosfomimi gnojili, a prav tako močno redčili krono in plo- dove. V suhih letih pa, ko drevo trpi na pomanjkanju vlage, zalivamo ali pa namakamo sadovnjake. Pravilno je, da spravimo vsa gnojila v jeseni v zemljo zaradi nakopičenja na koreninah in nadzenmih delih snovi, ki povečajo odpornost proti pozebi, spo- mladi pa pospešijo krepko rast, s čimer se ustvarijo ugodni pogoji ta tvorbo cvetnega brstja za drugo leto. Povprečno računamo na odraslo drevo za dobo enega leta 5 kg. dušičnih gnojil, 2 kg superfosfata in 3kg kalijeve soli. Pri slabotnem drevju, zlasti pa v travnati ruši, te količine podvojimo, če hočemo,, da bo usp>eh 2^dovoljiv. Ker se pečkai'ji in koščičarji najbolj pKjnašajo v alkalni ali slabo kisu reakciji, gnojenje z apnom v večini naših primerov ni potrebno. Po izkušnjah je dokazano, da s samim gnojenjem, pa čeprav bi bilo še tako izdatno, izmenične rodnosti uspešno ne odpravimo. Zato je poleg rednega gno- jenja nujno potrebno redčenje plodov. Ni vseeno, kdaj redčimo, toda vidni uspehi so bili doseženi, če je bilo red- čenje plodov izvršeno 3 do 4 tedne po cvetenju. Ako izpopolnjujemo vse te ukrepe in izvajamo redno zatiranje sadnih bo- lezni in škodljivcev (redno in pravilno škropljenje) ter nudimo drevesu dovolj sončnih žarkov (svetlobe), bo izmenična rodnost v naših sadovnjakih v nekaj letih popolnoma odpravljena. Tako bo naš trud poplačan z rednimi in vsako- letnimi pridelki kakovostnega sadja. — Sadjarji, prepričajte se o tem sami, ko boste začeli v svojih sadovnjakih od- pravljati izmenično rodnost! Lastne iz- kušnje so najboljše! Lovrenčič Janez. DOBRA KNJIGA /e na/bol/št pri/atel; in učitelj.' — Za dobro fenjigo hothxUXaPBE^EÏiiiOVk DRUŽBA OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO POTROŠNIKOM Sporočamo vsem potrošnikom mesta Celja in okolice, da bodo v smisla odloka o odpiralnem času na območju mesta Celja od 1. junija t. 1. dalje trgovine s špecerijskim in manufaktur- nim blagom ter trgovine raznih strok odprte dnevno od 7. do 12. ure in 15. do 17.30 ure. Pekarne, mlekarne, mesnice, trafike in trgo- vine s sadjem bodo dnevno odprte od 6. do 11. ure in od 15. do 17. ure. Pekarne, ki ne de- lajo v izmenah, obratujejo od 4. do 12. ure. Zajtrkovalnice, bifeji in delikatese so dnevno odprte od 6. do 20. ure. Špecerijske, manufak- turne in druge trgovine razen pekarn, mlekarn, mesnic, trafik in trgovin s sadjem, so ob so- botah popoldne zaprte. Mestna Trgovinsko-gostinska zbornica Celje. OPOZORILO Mestna ljudska knjižnica т Celju obvešča svoje člane, da bo od 1. junija 1954 dalje po- slovala za člane: v ponedeljek, sredo in petek od 8.—11. in od 15.—18. нге, v torek, četrtek in soboto nepretrgoma od 8. do 14. ure. OBJAVA Pri Sv. Filipu pri Podčetrtku se vršijo zopet stari sejmi. Prvi sejem bo dne 25. maja 1954. Interesenti vljudno vabljeni. UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno go- spodarstvo poslopje na parceli 500 m> za pre- ureditev v stanovanjsko hišo ob cesti, 5 mi- nut od Celja. PRODAM leseno barako št. 5. Naslov v upravi lista. PRODAM mrežo za otroško posteljo 160/60 za 1500 din. Naslov т upravi lista. PRODAM radio »Telefunkeo« in nem. ovčarja. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo t gradbenim mate- rialom v Celju (na Bregu), po ugodni ceni. PRODAM nov kopalni kotel s pečjo. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in zemljo blizu glavne ceste Skofja vas. Naslov v upravi lista. PRODAM dolgo, lepo, belo birmansko obleko. Kupim žensko kolo. Naslov v upravi lista. PRODAM dvoje stavbnih parcel ob cesti. Na- slov y upravi lista. PRODAM sod 300 litrov, pisalno mizo in >Sin- ger< šivalni stroj. Naslov v upravi lista. IZGUBIL sem dne 16. 5. 1954 okrog 21.30 na Mariborski cesti nasproti Titove vojašnice ak- tovko z različno delno nenadomestljivo vse- bino. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti dobri nagradi odda v bolnici. Dr. Za- veršnik Herbert. ISCEM opremljeno sobo. Posteljnina lastna. Na- slov v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične besede o Naraks, Albini. Knez Vanda, Celje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. V. 1954 ob 20.: Linhartova komedija >Ta veseli dan ali Matiček se ženi« — gosto- vanje v Laškem Sobota, 22. V. 1954 ob 20.: Linhartova komedija >Ta veseli dan ali Matiček se ženi« — Izven NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 23. V. 1954: tov. dr. Bitenc Maki, Celje, CaftkftieTft sUS« 11. . ______........... ^ KINO UNION CELJE Od 18. do 23. V. 1954. »Niagara<, ameriški barv- ni film Od 24. do 27. V. 1954: »Crni človek< amer, film Od 28. V. do 2. VL 1954: »Džesi<, amer, barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 20. do 26. V. 1954: >Soledadin šal«, mehiški film Od 27. do 28. V. 1954: >Na otoku g teboj«, »me- riški barvni film Od 29. V. do 2. VI. 1954: >Zlata mrzlica< »mer. film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob neëe- Ijah ob 16.15, 18.15 in 20.15. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih^ ob delavnikih od 10. do 11. ure ia 16.30 dalje, ob nedeljah od 13. ure.