éSTEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII. Marec 1975 Ši. 3 Franc Popit na obisku Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije tovariš Franc Popit se je 11. marca mudil na obisku pri gorenjskih komunistih. V spremstvu sekretarja komiteja občinske konference ZK Henrika Peternelja in drugih gostov je tovariš Franc Popit obiskal tudi naše podjetje. Ob prihodu je tovariša Popita pozdravil sekretar sveta ZK podjetja tovariš Franc Koporec. V prodajni sobi komercialnega sektorja je nato stekel enourni razgovor, kateremu so poleg gostov prisostvovali: direktor podjetja Franc Hočevar, tehnični direktor Zvone Cerne, direktor finančnega sektorja Tone Virnik, direktor kadrovskega sektorja Tine Rojina ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja. Direktor podjetja Franc Hočevar je uvodoma goste najprej seznanil o tem, kako smo na podlagi sprejete ustave uveljavili novo samoupravno organiziranost v podjetju in ustanovili temeljne organizacije združenega dela. V nadaljevanju je goste obširneje seznanil z dosedanjimi investicijskimi vlaganji in našim bodočim razvojnim programom. Pravilno usmeritev našega razvojnega programa, ki že izkazuje določene uspehe, je podkrepil z nekaterimi podatki iz poročila o gospodarjenju podjetja za preteklo leto. Pri tem je opozoril tudi na nekatere težave pri pogojih gospodarjenja, ki so še vedno kritične z ozirom na cene osnovnih surovin, ki vplivajo na cene naših proizvodov in v končni fazi zmanjšujejo konkurenčno sposobnost na tržišču predvsem pri izvozu. Direktor je na koncu seznanil goste tudi z integracijskimi procesi v tekstilni industriji. Sekretar sveta ZK podjetja Franc Koporec je obrazložil vlogo in pomen organizacije ZK našega podjetja ter njeno delovanje na vseh področjih dela v preteklem in sedanjem obdobju. Tako je naštel vrsto pomembnih akcij, ki čakajo komuniste v letošnjem letu in so sestavni del akcijskega programa organizacije ZK. Poudaril je, da bo prav v tem obdobju ena najbolj pomembnih nalog sprejem novih članov v Zvezo komunistov, kateri smo se v preteklih obdobjih premalo posvetili. Tovariš Popit je pohvalil naša dosedanja prizadevanja in poudaril, da smo dosegli lepe uspehe. Predvsem je pozitivno ocenil našo investicijsko oziroma razvojno usmerjenost v tem smislu, da ne povečujemo števila zaposlenih. V nadaljevanju se je tovariš Franc Popit zadržal pri nalogah organizacije ZK, pri čemer je izrazil kritiko v zvezi s sprejemanjem novih članov. Poudaril je, da se bo morala v to akcijo vključiti predvsem tudi mladinska organizacija podjetja, ki mora vzgajati in pripravljati mlade za sprejem v Zvezo komunistov. K tej nalogi se mora pristopiti načrtno in odgovorno, kajti le tako bo možno uresničiti načelo, naj Zveza komunistov postane vodilna sila v podjetju. Tovariš Franc Popit je svoj obisk zaključil z ogledom predilnice. R. S. Poslovni dosežki TOZD v letu 1974 Prvo leto samostojnega poslovanja in ugotavljanja finančnega rezultata naših proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela je za nami. Uvodoma lahko podamo ugotovitev, da je bilo poslovanje uspešno, ustvarjeni finančni rezultat t. j. obračun celotnega dohodka, razdelitev celotnega dohodka in razdelitev doseženega dohodka pa je po svoji vsebini zadovoljevala tiste sprejete norme, ki so dane v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev, drugih internih dokumentih ter zakonskih določilih in uredbah, ki so se morale upoštevati ob zaključ- ku poslovanja za leto 1974. Ne smemo prezreti dejstva, da se je v preteklem letu poslovalo v dokaj različnih pogojih in včasih tudi trenutnih razmerah, ki so seveda vplivale na sam potek in usmeritev proizvodnje, s tem pa seveda tudi na izpolnjevanje načrtovanih nalog, oblikovanje notranjih finančnih in drugih odnosov, ter končni poslovni uspeh. Z nekaterimi količinskimi in vrednostnimi podatki in primerjavami ter poslovnimi kazalci uspešnosti bomo v strnjeni obliki prikazali, kakšni so bili dosežki posamezne TOZD v letu 1974. TOZD predilnica: Proizvodni načrt je bil količinsko ustvarjen dokaj ugodno — v celoti z indeksom 105,8, dočim so pri posameznih vrstah preje bila odstopanja, v glavnem kot posledica sprejetih naročil, katerim se je moralo prilagajati mesečni operativni plan. Problem kvalitete preje bo potrebno tudi v bodoče še posebno pozorno reševati, za kar bo morala urediti tehnološka opremljenost strojnega parka. Delovno proizvodna storilnost se je napram letu 1973 dvignila za več kot 4 % kljub temu, da so se med letom izvršile preselitve in montaže strojnega parka. Zaposlenost v TOZD se je v preteklem letu gibala v še normalnih mejah, vendar je zaradi izstopa večjega števila predic z dolgoletnim stažem prihajalo do težav pri razporejanju zaposlenih na določenih delovnih mestih. Za ; 4 6 % povečani izostanki od dela pa so bili pri tem še posebno občutni. Ugoden premik ugotovimo pri osebnih dohodkih zaposlenih, ki so se v primerjavi z letom 1973 izboljšali v povprečju za 21,8 % na povprečno zaposlenega. Povprečni izplačani mesečni neto osebni dohodek za mesec december 1973 pa je zna- šal v TOZD predilnica 2.674 dinarjev. Pri ustvarjenem finančnem rezultatu in njegovi razdelitvi je po pokritju pogodbenih obveznosti, obveznosti po zakonu, osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov ostalo 13,1 % doseženega dohodka za sklade, kar je razmeroma ugodna udeležba. TOZD tkalnica: Proizvodni načrt je TOZD tkalnica izpolnila pri surovih tkaninah z indeksom 107,8 pri surovih pleteninah pa s 113,0. Udeležba I. kvalitete v letu 1974 je bila 92,2 %, vendar moramo pripomniti, da je bila pri posameznih vrstah preje kvaliteta še problematična, predvsem pa je bila opazna velika neizenačenost v stopnji kvalitete. Proti koncu leta se je tudi pri tem pokazalo določeno izboljšanje. Delovna storilnost, merjena z votki na mantirano statve-no uro se je v primerjavi z letom 1973 izboljšala za 2 %, v votkih na uro zaposlenega na delu pa je bila boljša za 5 %, kar lahko smatramo za dokaj ugoden kazalec. Zaposlenost v TOZD je leta 1974 kazala bolj umirjeno stanje. Kljub temu pa je bilo izstopov 150, od teh pa je bilo samovoljnih 52 (34,7 %). Opazen je tudi porast izostankov od dela. ki je bil za 13,2 % višji kot leta 1973. Pri osebnih dohodkih zaposlenih zaznamujemo lahko precej boljšo uvrstitev glede na povprečne osebne dohodke v kranjskem okolišu. Decembrski izplačani povprečni neto osebni dohodek je bil 2.727 dinarjev, medtem ko letno povprečje znaša 2.263 dinarjev ali 24,8 % več kot leta 1973. TOZD tkalnica je dosegla zadovoljiv končni finančni finančni rezultat, ki se odraža najbolj v ostanku doseženega dohodka za sklade, ki znaša 10,6 %. Ta pa je razdeljen takole: — rezervni sklad 1,9 % — poslovni sklad 2,6 % — sklad skupne porabe 4,8 % — potrebe družb. služb občine 1,3 % TOZD plemenitilnica: Načrtovane proizvodne naloge je TOZD plemenitilnica izvršila uspešno. Pri tkaninah je bil plan izpolnjen s 112,4 %, pri pleteninah pa 128,4 %. Izdelanih je bilo 25.800.180 t. m. oplemenitenih tkanin in 3,056 graviranih enot. Po vrednosti pa je bil proizvodni načrt ustvarjen slabše, kot količinski, kar kaže na določena odstopanja od ravni planiranega asortimana. Žal ne moremo za kvaliteto izdelkov navesti Krediti za gradnjo so razdeljeni V oktobru lani je enota za graditev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj objavila v Glasu razpis za delitev posojil delavcem, ki gradijo individualne stanovanjske hiše. Razpisanih je bilo 12,000.000,00 dinarjev. Na razpis se je prijavilo oziroma je zaprosilo 437 prosilcev posojilo v skupnem znesku 25,840.000,00 dinarjev. Zaprošeni znesek je torej presegal razpisanega za 115,3 °/o razdeljeno čimbolj objektivno v mejah razpoložljivih sredstev. Že na prvi seji je bila komisija zelo enotna in je zavzemala stališče, da je treba pri izdelavi predloga za razdelitev namenjenih sredstev, predvsem upoštevati socialne in stanovanjske razmere ter število družinskih članov posameznega prosilca in pa potrebna sredstva za dograditev stanovanjskih hiš. Da je komisija lahko vse to upošteva- der Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Z ogledom si je komisija dobila pregled dejanskega stanja vseh kandidatov, in sicer: v kateri fazi gradnje je objekt, za katerega je bilo zaprošeno posojilo, potrebna sredstva za dograditev objekta, da prosilec lahko dobi vse-litveno dovoljenje za eno stanovanjsko enoto (eno stanovanje), sedanje stanovanjske in socialne razmere ter število Koncem marca so graditelji podpisovali pogodbe o kreditu Komisija, imenovana od Samuopravne stanovanjske skupnosti, se je znašla pred zelo težko in odgovorno nalogo. Potrebno je bilo narediti vse, da bi bilo posojilo (Nadaljevanje s 1. strani) pohvale, ampak korak nazaj, kar bi bilo možno delno opravičevati s krajšanjem variant in zahtevnejšimi vzorci, pa tudi s pogostim spreminjanjem asortimana pri istem in zastarelem strojnem parku. Delovno proizvodna storilnost se je na ravni TOZD dvignila za 6 %, kar gre predvsem na račun povečane udeležbe dodelanih pletenin pa tudi boljšega asortimana preje in samih tkanin. Stanje zaposlenosti v preteklem letu lahko ocenjujemo kot zadovoljivo in približno na isti ravni kot leta 1973. Vstopi in izstopi so bili v cbeh DE plemenitilnice, do-čim sprememb v DE gravura ni bilo. Izostanki zaradi porodov, bolezni in poškodb so se napram letu 1973 zvišali kar za 37,7 %, kar je v znatni meri vplivalo na notranje razporejanje zaposlenih in na njihove delovne dosežke. Osebni dohodki zaposlenih so se v 1.1974 v povprečju zvišali za 23,8 %, kar po vrednosti da 2.527 dinarjev. Decembrski izplačani OD na povprečno zaposlenega pa je v TOZD plemenitilnica znašal 3.006 dinarjev za 184 ur. Iz finačnega rezultata je razvidno, da je po pokritju vseh obveznosti in osebnih la, se je morala seznaniti z razmerami posameznega prosilca, zato se je odločila, da izvrši ogled in preveri dejansko stanje na terenu. Na pomoč je pozvala strokovni ka- dohodkov ostalo 13,4 % sredstev kot ostanek dohodka za sklade, ki bi bil sicer lahko še boljši, če bi določene načrtovane delovne naloge, kakor tudi naloge iz akcijskega programa uspešneje realizirali. Za zaključek naj navedemo, da bo v bodočem poslovnem letu potrebno še z večjo mero osebne prizadevnosti in odgovornosti reševati številna vprašanja, ki se bodo v vsaki TOZD pojavljala na različnih področjih dela in pri tem težiti k temu, da bi bile odločitve preudarnejše, tako glede načrtovanja, kakor tudi glede izbora asortimana izdelkov. TOZD bodo morale na podlagi dosežkov in podatkov za leto 1974 še posebno pozorno spremljati gibanje stroškov, uvesti bi se morala bolj dosledna in tudi na primeren način stimulirana varčevalna politika na vseh ravneh. Izboljšanje kvalitete izdelkov pa naj bi bila vodilna usmeritev, ker je le na taki podlagi možno računati na boljši plasman končnih izdelkov na domačih in tujih trgih. Od uveljavitve in priznanja v teh štirih merilih pa je vsekakor odvisno delo in razvoj vsake TOZD in organizacije združenega dela kot celote. EVA družinskih članov prosilca, ki se bodo s prosilcem vselili v novozgrajeno stanovanjsko hišo. Na terenu je bilo tudi ugotovljeno, da je večina prosilcev zaprosila dejansko potrebna sredstva za dograditev stanovanjske hiše — morda so nekateri z zneskom nekoliko pretiravali. Med njimi pa so bili tudi nekateri osamljeni primeri, ki kredita niso bili potrebni. Med 437 prijavljenimi kandidati je bilo nekaj takšnih primerov, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Ti so bili že na seznamu, ki je prišel iz Ljubljanske banke, ločeno prikazani »izven razpisnih pogojev«. To so bili predvsem tisti, ki so sicer zaposleni v kranjski občini, hišo pa gradijo izven meja kranjske občine, ali pa takšni, ki jim gradbeno dovoljenje glasi na adaptacijo stanovanjske hiše, nadzidava itd. Iz našega podjetja se je na ta razpis prijavilo 52 kandidatov. Komisija odbora za stanovanjske zadeve je vse primere preverila na terenu in je odbor po predlogu komisije na seji dne 2. 12. 1974 za vsakega prosilca dal pristanek, da lahko prejme iz združenih sredstev posojilo za dograditev stanovanjske hiše v višini zaprošenega zneska, čeprav smo bili že tedaj mnenja, da so nekateri z zaprošenim zneskom nekoliko pretiravali. V kolikor ne bi v občinskem merilu zaprošeni skupni znesek tako visoko presegal razpisanega, to je razpo-ložljvega zneska, bi bilo nekoliko lažje. Tako pa je bilo pričakovati, da bo komisija Samoupravne stanovanjske skupnosti s selekcijo tudi naše prosilce prizadela in da Poslovni dosežki... bo tudi tistim, ki jim bo sicer posojilo odobreno, znesek zreducirala na minimum. Kljub predlogu komisije, že potrjenem s strani izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti, je enota za graditev na seji dne 5. 3. 1975 zavrnila oziroma ni odobrila posojila vsem tistim, ki že ob prijavi na razpis niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Izjemoma so odobrili posojilo v celotni kranjski občini samo dvema takšnima primeroma, enemu celo pogojno. SEZNAM PROSILCEV IZ NAŠEGA PODJETJA, VIŠINA ZAPROŠENEGA IN ODOBRENEGA POSOJILA: Priimek in ime Zaprošeno posojilo Odobreno posojilo 1. Ahačič Franc 100.000 80.000 2. Belehar Ivan 60.000 45.000 3. Benedičič Marjan 95.000 10.000 4. Cimerman Ana 50.000 — 5. Cvetličanin Ljubica 90.000 60.000 6. česen Terezija 60.000 45.000 7. čevriz Katarina 70.000 15.000 8. Dolenc Frančiška 30.000 20.000 9. Ferkulj Alojz 40.000 25.000 10. Frantar Cilka 80.000 75.000 11. Gašperlin Antonija 100.000 60.000 12. Hafnar Ferdinand 60.000 50.000 13. Hafner Ivan 80.000 50.000 14. Jenko Ana 90.000 90.000 15. Jenko Peter 100.000 100.000 16. Jagodic Marjeta 30.000 — 17. Jekovec Janez 50.000 10.000 18. Kržišnik Ivana 95.000 40.000 19. Kern Janez 70.000 35.000 20. Kavčič Ivanka 100.000 80.000 21. Kozjek Janez 90.000 70.000 22. Korošec Ana 20.000 — 23. Klepec Jože 80.000 80.000 24. Ločniškar Valentin 100.000 80.000 25. Markun Tone 50.000 35.000 26. Manfreda Marija 100.000 60.000 27. Novak Ciril 50.000 25.000 28. Oman Hilda 100.000 80.000 29. Poljak Marija 100.000 100.000 30. Petek Sonja 50.000 40.000 31. Rupar Ladislav 100.000 40.000 32. Smolko Martin 40.000 20.000 33. Strahan Kristina 30.000 30.000 34. Sajovic Janez 70.000 30.000 35. Smolej Vladimir 50.000 15.000 36. Sušnik Jože 30.000 25.000 37. Tišler Boštjan 60.000 30.000 38. Urbanc Franc 40.000 35.000 39. Vukojlovič Dragana 50.000 35.000 40. Zorman Elica 50.000 40.000 41. Zevnik Justina 100.000 70.000 42. Zorec Gizela 50.000 50.000 Izven razpisa: 43. Knific Peter 80.000 44. Medved Rudi 60.000 — 45. Prek Terezija 50.000 — 46. Šahinovič Muharem 40.000 — 47. Oselj Marija 50.000 — 48. Bider Miha 60.000 60.000 49. Kepec Vinko 70.000 — Skupaj odobrenih posojil za člane kolektiva: 1,940.000,00 din. F. H. IMovi sukalni stroji v predilnici Z zagonom visokoproduktivnih sukalnih strojev se je povečala produktivnost pri sukanju. Bistvena sprememba pri tem je, da se z enim vrtljajem vretena dobi 2 zavoja, kar predstavlja najsodobnejšo tehnološko rešitev 1975 ^ leto i n ovacij letošnje leto je'bilo z reso-lucijo zvezne, pa tudi republiške skupščine, proglašeno za leto inovacij. To pomeni, da smo tudi v Jugoslaviji končno spoznali, da je potrebno postaviti inventivno dejavnost na pomembnejše mesto. Iz podatkov, ki so nam na razpolago, je razvidno, da je pri nas izumiteljstvo in novatorstvo nà splošno nerazvito, in da stoji nekje ob strani, čeprav to v praksi izgleda nekoliko drugače. Prav tako ne moremo trditi, da je ustvarjalnost in sposobnost našega delavca in strokovnjaka slabša od drugih. Veliko je izboljšav, ki so se v praksi sprovedle, avtorji pa le-teh niso prijavili. Nekaj je tudi težav okoli predlogov za izboljšave, predvsem glede tega ali je dotični predlog povezan s službeno dolžnostjo? Iz teh razlogov pa se tudi ne smemo začuditi podatku, da smo na področju inventivnega dela na zadnjem mestu v Evropi. Inventivna dejavnost je zelo razvita na zahodu, kjer je 50 do 90 % gospodarske rasti plod znanstvenega napredka, saj aktivno sodeluje v inventivni dejavnosti npr. v ZRN 8 % vseh zaposlenih, v NDR 25 %] v Angliji "12"%, v ZDA pa- celo 40 %. V Sovjetski zvezi imajo letno okrog 130.000: prijavljenih patentov in letno prihranka iz te dejavnosti 3,5 milijarde rubljev. Kako pa je-s tem v Jugoslaviji? Po podatkih sodeluje v inventivni dejavnosti komaj 2% zaposlenih. To so brez dvoma podatki, nad katerimi se moramo zamisliti. Pa še poglejmo, kako je z inovacijskim delom v našem podjetju? Čeprav je bila ta dejavnost v našem podjetju vseskozi prisotna, ugotovimo, da je le nekoliko stala ob strani. Zavedamo se, da bi lahko z razvijanjem inovacijske dejavnosti dosegli boljše rezultate in si prihranili marsikateri dinar, katerega bi si potem lahko razdelili. Leta 1971 smo napravili pravzaprav prvo pomembno prelomnico na tem področju, in sicer s sprejetjem Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki so v veljavi še sedaj, le da je dopolnjen z nekaterimi spremembami. Njegov namen je, da spodbuja delavce k odkrivanju in uvajanju novih rešitev tehničnih problemov, racionalnejši uporabi sredstev za delo, tehnoloških in drugih postopkov, s katerimi; se dosega večja delovna storilnost, boljša kvaliteta', prihranek nà materialu itd;, in .da jih za to dejavnost tudi nagrajuje. Pravilnik v splošnem delu najprej, opredeljuje, kaj je izum, tehnična izboljšava in kaj se šteje za koristen predlog. V ..nadaljevanju nameravamo člane delovnega kolektiva opozoriti na tista določila pravilnika, ki se nanašajo na odškodnine in priznanja in bodo verjetno najbolj zanimiva. Avtorjem se namreč nagrada oziroma odškodnina izračuna po tabeli čiste gospodarske koristi. Kot gospodarska korist je mišljena zlasti denarno izražena korist, ki jo podjetju prinaša izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog s tem, da se je povečal obseg proizvodnje, da so se odpravila ozka grla v proizvodnem procesu, da se je izboljšala kvaliteta izdelkov, da se je zmanjšala poraba surovin, delovne sile na enoto proizvoda, da se je podaljšala življenjska doba sredstev, da so se zmanjšali stroški vzdrževanja, da so se zmanjšali stroški izdelave ali nabave materiala itd. Odškodnina se izračuna na osnovi čiste gospodarske koristi in z odstotkom deleža ustreznega razreda ter pripadajočega dodatka po naslednji tabeli: Čista gospodarska korist delež dodatek od 1.001 din do 1.000 din do 2.000 din 50% 45% oz. vsaj 100 din + 50 din od 2.001 din do 3.000 din 40% + 150 din od 3.001 din do 4.000 din 35% + 300 din od 4.001 din do 5.000 din 30% + 500 din od 5.001 din do 7.500 din 25% + 750 din od 7.501 din do 10.000 din 20% + 1.200 din od 10.001 din do 25.000 din 16% + 1.600 din od 25.001 din do 50.000 din 13% + 2.350 din od 50.001 din do 100.000 din 11% + 3.350 din od 100.001 din do 250.000 din 9% + 5.350 din cd 250.001 din do 500.000 din 7% + 10.350 din od 500.001 din do 750.000 din 6 % + 15.350 din od 750.001 din do 1.000.000 din 5% + 22.850 din od 1.000.001 din do 2.500.000 din 4% + 32.850 din od 2.500.001 din do 5.000.000 din 3% + 57.850 din nad 5.000.000 din 2% + 107.850 din Primer: Če znaša čista gospodarska korist npr. 7.000 dinarjev, je v tem primeru delež 25 % in znaša 1.750 dinarjev; temu pa se prišteje še dodatek po tabeli v višini 750 dinarjev, tako da znaša skupaj izračunana odškodnina, ki jo avtor prejme 2.500 dinarjev. V primerih, ko avtor izboljšave izvede na obstoječih sredstvih za delo izboljšave v zvezi z olajšanjem dela, preprečevanjem poškodb delavca in podobno, z minimalnimi stroški, ne da pa se izračunati gospodarske koristi, se lahko v takem primeru avtorju prizna posebna nagrada, in sicer: — za predloge, ki olajšujejo delo ali preprečujejo lažje poškodbe do 500 dinarjev, — za predloge, ki preprečujejo težje poškodbe, ki imajo za posledico delno invalidnost do 1.000 dinarjev, — za predloge, ki preprečujejo težje poškodbe s posledicami trajne nezmožnosti za delo do 2.000 dinarjev. Prav tako je možno dobiti po določilih pravilnika poseb- no nagrado za idejo ali predlog, ki smiselno nakazuje rešitev določenega primera, vendar v dani situaciji predlog ni sprejemljiv ali izvedljiv. Nagrada je v tem primeru enkratna in je v pravilniku podana v razponu od 50 do 150 dinarjev. Z ozirom na to, da je letos leto inovacij in z namenom, da postane inovacijsko delo množično tudi v našem podjetju, apeliramo na vse člane, ki imajo kakršenkoli že realiziran predlog, tehnično izboljšavo ali izum in ga še niso prijavili odboru za koordinacijo nagrajevanja, naj to storijo čimprej. Prav tako želimo pritegniti k sodelovanju tudi ostale, ki imajo morda kakšno koristno idejo, predlog itd., da nam jih posredujejo, čeprav jih zaenkrat še ni mogoče realizirati. Možnosti, kje nastanejo inovacije, so brez dvoma zelo velike in to na vseh področjih. LETOS ŽE ŠTIRJE PREDLOGI! V letošnjem letu je strokovna služba prejela že štiri predloge, ki se nanašajo na Izboljšave. Predloge so posredovali: — ANTON RAKOVEC iz DE tkalnica II in JANÉZ HLADNIK iz DE plemenitìl-nica II sta skrajšala postopek priprave osnove oziroma vpeljala nov način snovanja pri artiklu 9254 Sahara, 9258 Safari in 9277 Camp; — MIRAN NOVAK iz kontrolnega sektorja predlaga pri artiklu 2196 Risan in 2300 Me-tak spremembo tehnološkega postopka. Pri izvedbi sta sodelovala tudi ZVONKA ing. ČERNE iz kontrolnega sektorja in JANEZ HLADNIK iz DE plemenitilnica II; — IVAN ERŽEN iz DE plemenitilnica I pa je nadomestil manjkajoči Rongalit C z mešanico hidrosulfita in formaldehida. Pri sestavi te mešanice so sodelovali tudi MILAN ŽVOKELJ, JOŽE CASAR in STANE BATAGEU, vsi iz DE plemenitilnica I. Strokovna služba, oziroma kadrovski sektor si bo prizadeval, da se bodo vsi predlogi kar najhitreje proučili in predložili z Vso potrebno do- kumentacijo, ugotovitvami ter vsem tem pa bomo tudi ob-prediogom o višini nagrade širrieje že poročali v našem samoupravnim organom, ki o Tekstilcu, tem dokončno odločajo. O . -s J- Š. organizator proslave Koncem februarja je delavski svet imenoval pripravljalni in organizacijski odbor za organizacijo občinske proslave ob 30. obletnici osvoboditve, ki bo 1. avgusta v našem podjetju. Priprave na proslavo že tečejo. Organizacijski odbor, katerega predsednik je Tone Čare, je imenoval več komisij, katere so si že zastavile okvirni program dela. Tudi za občinsko proslavo je že določen okvirni program, ki bo zajemal: — slavnostno sejo občinske skupščine, na kateri bodo podeljena občinska priznanja in se bo podpisala listina pobratenja Kranja s Pulo; —■ slavnostni govor, ki ga bo predvidoma imel tovariš Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja pred-esdstva CK ZKJ; -— kulturni program. Naš prispevek bo slavnostna otvoritev naše obnovljene in modernizirane predilnice; v njenih prostorih se bo namreč občinska proslava tudi odvijala. Priprava proslave naj postane za vsakega izmed nas vzpodbuda in priložnost, obenem pa naš pomemben prispevek k svečanemu obeležju tridesete obletnice osvoboditve. O pripravah na proslavo bomo obširneje poročali v vseh nadaljnjih številkah našega glasila. R. S. Končno je prišla na vrsto streha V tkalnici I so se v marcu pričela pripravljalna dela za popravilo strehe. Obnova bo potekala postopno v etapah. Povezano s tem pa se izvaja tudi reorganizacija strojnega parka. V prvi etapi bo preseljeno 110 Kovo in 70 Picanol avtomatov v obrat II ter dva votkovna navijalna stroja Schweiter. Iz pritličja predilnice bo izločenih iz obratovanja 87 Riiti avtomatov, v izpraznjeni protsor pa se bo preselilo 80 Picanol li-stovk iz kvadrat tkalnice. Takole je potekala preselitev Picanol listovk v obrat II Komunisti so sprejeli akcijske programe Ob 30. obletnici zmage socialistične revolucije in v spomin padlim Okvirni akcijski program, ki je bil sprejet na zadnji konferenci organizacije ZK podjetja, je zadolžil vse osnovne organizacije ZK v TOZD, da morajo med drugim sprejeti lastne akcijske programe, v katerih bodo naloge podrobneje opredeljene in prilagojene posamezni OO. Osnovna organizacija ZK DS skupnih služb in TOZD prehrane in oddiha je sprejela naslednji akcijski program: V soboto, 22. marca ob 10. uri je bila velika, že tradicionalna spominska svečanost pred spomenikom žrtvam fašističnega terorja na Planici v Rovtah. Spominske svečanosti so se poleg velikega števila mladine, borcev NOB, svojcev padlih ter ostalih, udeležili tudi član sveta federacije Miha Marinko, sekretar medobčinskega sveta ZK mesta Ljubljane Vinko Hafner, ter predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij ter sosednjih občin. Spominske svečanosti se je udeležila tudi delegacija našega podjetja, ki je položila spominski venec. Pozdravni govor je imel predsednik organizacije ZB NOV Zabnica tovariš Janko Cegnar, za njim pa je imel slavnostni govor sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj tovariš Henrik Peternelj, ki je zbranim med drugim dejal: »Današnje srečanje ni posvečeno le spominu borcem, ki so pred 33. leti na teh strminah bili neenak boj, temveč tudi 30. obletnici svobode in zmage socialistične revolucije. Jugoslavija je v 30 letih obstoja pod vodstvom tovariša Tita dosegla takšne rezultate, kakršnih naši narodi niso dosegli v vsem svojem obstoju. Naša država si prizadeva za najbolj plemenite cilje — to je za mir in enakopravnost v svetu, za politiko neuvrščenih in za spoštovanje človeka in njegovih temeljnih pravic. Prav zaradi takšne politike in usmeritve je Jugoslavija postala trn v peti najbolj reakcionarnim silam v svetu, ki hočejo svoj obstoj podaljšati prav na račun izkoriščanja manj razvitih dežel. V zadnjem času smo priča najrazličnejšim oblikam pritiska na samoupravno socialistično neuvrščeno Jugoslavijo, zato se moramo takim pritiskom najodločneje upreti, kar bomo lahko storili le z doslednim uresničevanjem nove ustave ter sklepov in stališč Zveze komunistov. Svetli primeri iz narodnoosvobodilne borbe ter zgled borcev Selške čete, ki so pred 33. leti prebijali na tem mestu sovražnikov obroč, nas obvezuje, da tudi mi danes razbijamo obroče in premagujemo prepreke, ki so na poti našega samoupravnega socialističnega razvoja.« Po slavnostnem govoru je sledil skrbno in bogato pripravljen recital pod naslovom »Ogenj, jeklo, upanje«, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča. M. K. Da bi uspešneje izvrševali sklepe in naloge 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS, dalje sklepe predsedstva ZK Jugoslavije in Slovenije ter sklepe in stališča medobčinskega sveta, dalje delovni program občinske konference ZK Kranj, akcijski program konference ZK Tekstilindus iz meseca decembra 1974, sprejema OOZK skupnih služb sledeči akcijski program Priprava, sprejemanje in še posebno izvajanje gospodarskega načrta zajema po svoji vsebini zelo širok krog dejavnosti, ki se morajo uresničiti le s prizadevnim in odgovornim delom vseh zaposlenih in ob dobrem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. 1. Sprejeti gospodarski načrt postavlja pred vse zaposlene naloge, obveznosti in odgovornosti, zato morajo biti le-td z njimi dobro seznanjeni, kakor tudi s problemi in situacijami, ki v teku izvajanja načrta nastajajo. Le s pravočasnim dobrim informiranjem je moč pričakovati uspešno izvajanje nalog in preprečiti nesporazume med TOZD-i in posameznimi službami. Nosilci nalog: Člani ZK na vodilnih delovnih mestih, IOOO sindikata, DS, vodje sektorjev in služb. 2. V zvezi z nalogami izvajanja gospodarskega načrta podjetja in v skladu z razvojno politiko podjetja, naj vsi sektorji v delovni skupnosti skupne službe izdelajo podrobne programe dela, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo izboljšanju organizacije dela, njeni učinkovitosti in racionalnosti ter varčevanju. Nosilci nalog: glavni direktor in vodje sektorjev. 3. Položaj delavcev v delovni skupnosti skupne službe moramo razvijati v smeri združevanja njihovega dela z delom v TOZD, delo teh delavcev se v našem družbenoekonomskem sistemu potrdi samo kot vrednost v dohodku TOZD. Komunisti so dolžni oblikovati take odnose med TOZD in delovno skupnostjo skupne službe, ki bodo temeljili na samoupravnih odnosih in bodo zagotavljali gospodarno poslovanje. Nosilci nalog: vsi komunisti, IOOO sindikata in samoupravni organi delovne skupnosti skupnih služb. 4. Podpiramo stališča, da je treba odbore delavske kontrole uvesti v vseh TOZD in DS SS kot instrument uveljavljanja delavca v združenem delu in pomembnega faktorja preprečevanja socialnih in drugih informacij v podjetju in v razvoju naše družbe. £ Člane odborov ; delavske kontrole pa je potrebno us- posabljati, da se bodo pri odkrivanju nepravilnosti znali posluževati vseh sredstev, ki so jim dana. Nosilci nalog, sekretariat OOZK in IOOO sindikata 5. Pni praktičnem izvajanju delegatskega sistema SIS v zadnjem času nastajajo določeni problemi pri oblikovanju stališč in obojestranskega informiranja. Konferenca delegacij, ki pri nas šteje 70 delegatov, bi glede na material, ki prihaja od SIS morale tako pogosto zasedati, da bi bilo ogroženo tako delo na delovnih mestih, kot tudi interes delegatov za takšno sestankovanje. Treba bi bilo ta vprašanja podrobneje analizirati in poiskati najprimernejše načine oblikovanja stališč, ki naj jih delegati zastopajo v posameznih organih SIS in tudi odrejanje delegatov za posamezno sejo SIS. To nalogo naj opravita Svet ZK in predsedstvo sindikalne organizacije podjetja. 6. Razvijati moramo stimulativno nagrajevanje po vloženem delu, da bi to vplivalo na povečanje produktivnosti dela in vzpodbujalo interes delavcev za vse oblike varčevanja od prihranka na materialu. delovnih sredstih, času in do boljših organizacijskih rešitev. V letu izumiteljstva in ino-vaoij je treba bolj vzpodbud-jati člane delovnega kolektiva tako moralno kot materialno za izume, novatorstvo, tehnične in organizacijske izboljšave, ki lahko dajo pomemben prispevek k boljšim delovnim pogojem in poslovnim rezultatom OZD. Nosilci nalog: vodje sektorjev, IOOO sindikata in samoupravni organi. 7. Skrb za družbeni standard — prehrana, oddih in rekreacija, gradnja stanovanj, ostane še naprej naloga komunistov, sindikata in samoupravnih organov. 8. Uspešno delovanje članov ZK je odvisno od idejnopolitične in ekonomske razgledanosti, zato bomo v naslednjem obdobju organizirali seminarje, tako za predvidene nove člane ZK m po določenih temah za vse člane ZK. Vsak član ZK pa je dolžan, da se idejnopolitično nenehno usposablja z individualnim študijem (glasilo Komunist). Evidentirali bomo 2 kandidata za politično šolo pri občinskem komiteju ZK in 1 kandidata za srednjo politično šolo pri CK ZKS. Nosilci nalog: Sekretariat OO, kadrovska komisija OO skupaj s svetom ZK. 9. Aktivnejše vključevanje mladinske organizacije v izvrševanje predstoječih nalog je nujno, zato je glavna obveza mladih članov ZK, da delujejo in so aktivni v mladinski organizaciji. Ker pa je aktivnost .Zveze socialistične mladine odvisna tudi od števila mladih članov ZK, teh pa je premalo v delovni skupnosti skupne službe, bomo v tekočem letu sprejeli v ZK najmanj 4 člane. Nosilci nalog: Vsi člani ZK, kadrovska komisija OO in vodstvo ZSM. 10. Kadrovska politika ZK in tudi širše družbe mora biti v službi interesov delavskega razreda. Zato nam ne more biti vseeno, če so na vodilnih in vodečih delovnih mestih ljudje, ki imajo malo ali nič skupnega z našo samoupravno stvarnostjo. Takšni ljudje povzročajo slabe medsebojne odnose, skušajo uveljavljati različne oblike birokratskega in tehnokratskega upravljanja, se naslanjajo na svojo oblast, namesto da bi se opirali na sodelovanje svojih sodelavcev, pretirano uveljavljajo hierarhično lestvico in se ne zavzemajo za uresničitev sprejetih dokumentov naše družbe. Pri izbiri kandidatov za vodilna delovna mesta in funkcije se moramo zavzemati in zagotoviti, da na ta mesta in funkcije pridejo ljudje, ki so delavsko-razredno usmerjeni, ki so dokazali, da bodo tudi v bodoče prispevali k uspešnemu razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi in, ki se v preteklosti niso kompromitirali z dejavnostjo, nasprotno tem ciljem. Komunisti si bomo prizadevali, da bodo na vodilna in vodeča delovna mesta sprejeti člani ZK. Nosilci nalog: sekretariat OOZK, glavni direktor, samoupravni organi in IOOO sindikata. 11. Geografski položaj Gorenjske nas sili, da smo izredno pozorni do vedenja naših sosedov Avstrije in Italije, kjer obstajajo možnosti za delovanje sovražnika, ki želi rušiti našo sooialistično samoupravno družbo. Sovražniki se v ta namen poslužujejo vsemogočih oblik propagande, dczinformiranja in celo diverzij. Komunisti smo dolžni na to opozarjati in razkrinkavati oblike sovražne dejavnosti ter biti na čelu priprav za splošni ljudski odpor. Samoupravni organi pa so dolžni obravnavati priprave na SLO enakopravno z vprašanji poslovne uspešnosti podjetja. Skrb za obrambo in očuvanje pridobitev naše socialistične revolucije in samoupravnega socialističnega sistema ni dolžnost samo ZK, temveč vseh delovnih ljudi, organiziranih v sindikatu, SZDL, ZSM in drugih družbenopolitičnih organizacijah. 12. Samoupravni akti TOZD in OZD morajo vsebovati konkretne določbe o organizaciji družbene samozaščite na njihovem področju glede na specifičnost in pomembnost ter določiti roke in nosilce nalog. V svojih aktih morajo konkretno opredeliti, kateri podatki in dokumenti imajo naravo državne, uradne in poslovne tajnosti ter način zavarovanja in čuvanja. Posebno pozornost Osebni dohodki - februar 1975 Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji združenega dela znaša 2.979,15 dinarjev za 182 plačanih ur. Prikaz po posameznih delovnih enotah in primerjava z istim mesecem preteklega leta pa je naslednja: Delovna enota Februar 1975 Februar 1974 = 100 TOZD predilnica 2.657,05 139,9 DE tkalnica I 2.693,64 138,0 DE tkalnica II 2.733,30 130,9 TOZD tkalnica 2.709,70 130,9 DE plemenitilnica I 2.827,42 128,0 DE plemenitilnica II 2.787,82 126,5 DE gravura 3.443,49 136,4 TOZD plemenitilnica 2.866,08 128,4 DS skupne službe 3.488.50 127,0 TOZD prehrana in oddih 2.984,61 125,7 J. Š. XVIII. Teksliliada je za nami Organizator letošnje, že XVIII. Tekstiliade je bilo podjetje Toper iz Celja. Organizacija Tekstiliade je bila letos predvidena 7. marca, toda zaradi nadvse muhaste-zime je bila prestavljena na 22. marca. K sreči je prav pred nastopom pomladi az-padlo na Golteh dovolj snega, čeprav ni dosti manjkalo, da bi bila prireditev odpovedana. Ker je povsod primanjkovalo snega, so imeli pravzaprav vsi tekmovalci za seboj bolj malo treninga, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih. Kot običajno, je bil dan pred tekmovanjem določen za trening. Žal je tudi ta dan nagajalo vreme in je ves čas med treningom padal sneg. Tudi na dan tekmovanja niso bili pogoji dosti boljši, saj je vseskozi motila tekmovanje gosta megla. Kot nalašč pa je po končanem tekmovanju posijalo sonce in vreme se je spremenilo v krasen sončni dan. Kljub temu je bilo razpoloženje na višini. Tereni so bili odlično pripravljeni, proge pa dokaj zahtevne, predvsem za mlajše člane. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli lepa praktična darila, prvi trije iz vsake kategorije pa pokale in lepe plakete. Organizator naslednje Tekstiliade bo podjetje No-voteks iz Novega mesta in tako se bo naslednje leto odvijalo to tekmovanje prvič na Gorjancih. Pregled rezultatov: Starejše članice: proga III, dolžina 380 m, višinska razlika 180 metrov, 16 vratič Uvrstitve: 1. Rajsinger — MTT, s časom 31.30, naša predstavnica Sonja Jakopin je zasedla 17. mesto s časom 46.45, kar je od 51. nastopajočih zelo soliden čas. Tudi uvrstitev Marinke Gašperšič, ki je zasedla 20. mesto, je še kar zadovoljiva, V tej skupini smo imeli štiri tekmovalke, na oilj so prišle vse. Mlajše članice: proga III, dolžina 380 m, višinska razlika 180 m, 16 vratič Uvrstitve: V tej kategoriji je nastopilo 48 tekmovalk. Prvo mesto je zasedla Marjeta Dolžan, BPT Tržič s časom 31.33, naša tekmovalka Marina Lapuh pa je zasedla odlično tretje mesto s časom 32.34. Naša naslednja tekmovalka Danica Močnik je zasedla 25. mesto s časom 42.99, kar je še zelo solidno. V tej skupini je odstopilo 26 tekmovalk, dve pa sta bili diskvalificirani. Seniorji: Imeli so isto progo kot starejši člani in ženske. V tej kategoriji je letos nastala že zelo ostra konkurenca. Nastopilo je 56 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Jože Pogačnik — Vele-tekstil Ljubljana, s časom 27.08, naš predstavnik Mirko Bajželj je zasedel osmo mesto s časom 32.40, kar je še zelo dober rezultat pri tako močni konkurenci. Za solidno mesto lahko štejemo tudi uvrstitev Zvoneta črne, ki je zasedel 35. mesto s časom 40.40. Tretji predstavnik v tej kategoriji pa je zaradi zelo goste megle zgrešil vratiča in je bil diskvalificiran. Starejši člani: Proga II, dolžina 450 m, višinska razlika 190 m, 20 vratič V tej kategoriji je nastopilo 105 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel predstavnik Odeja Škofja Loka s časom 36.77. Naš tekmovalec Jože Humerca pa je bil 7. s časom 38,24, kar je v tako ostri konkurenci odličen čas. Tudi Janez Kotnik se je dobro uvrstil s časom 44.80. V tej ka-tegriji smo imeli štiri tekmovalce, vsi so tudi prišli na cilj. Mlajši člani: Proga I, dolžina 900 m, višinska razlika 250 m, 30 vratič. V tej kategoriji je bila konkurenca najmočnejša, saj je nastopilo 124 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Miha Zupan iz Sukna Zapuže, s časom 51.72. Naš najboljši je bil Marjan Mesec, s časom 1.10.06 s katerim je zasedel 23. mesto. Marjan se je letos poslovil od skakanja in je prestopil v alpsko smučanje — ob upoštevanju tega moramo priznati, da je dosegel v novi panogi prav dober re- zultat. Drugi naš najboljši predstavnik v tej kategoriji je bil Ivan Sajevic, s časom 1.19.89 in je zasedel še vedno solidno 45. mesto. V tej kategoriji smo imeli 10 naših predstavnikov in so razen enega vsi prišli na cilj. V tej kategoriji je odstopilo 30 tekmovalcev, 5 pa je bilo diskvalificiranih. Mladinci: so tekmovali na II progi Nastopilo je 5 tekmovalcev, 1. mesto je zasedel predstavnik TŠC Kranj Milan Smolej s časom 38.04. Na cilj sta prišla samo dva tekmovalca. Od 17 podjetij, ki so imela celotne ekipe, je prvo mesto zasedlo podjetje BPT Tržič s časom 3.35.23. Naši so ekipno zasedli 7. mesto s časom 4.12.93, kar je ista uvrstitev kot lani. Z malo več sreče bi se lahko uvrstilo za eno ali dve mesti višje, toda kljub temu smo zadovoljni, predvsem če upoštevamo, da so se naši tekmovalci resnično trudili. Upoštevati moramo tudi to, da je na tem tekmovanju konkurenca iz leta v leto večja. V bodoče bomo morali poskrbeti tudi za tekmovalni naraščaj, saj nam nikakor ne uspe, da bi pomladili naše smučarske vrste. I. J. Naša najboljša smučarka: Marina Lapuh Zimsko-športne igre na Sorški planini 15. in 16. marca je Občinski sindikalni svet organiziral VIII. zimsko-športno tekmovanje in sicer na Soriški planini. Enaka tekmovanja so bila prejšnja leta v Mojstrani, toda zaradi znanega vzroka — pomanjkanja snega, so bile tekme prestavljene na Soriško planino. Pokrovitelj letošnje prireditve je bilo podjetje Elektro-Gorenj-ska. Skupno je bilo prijavljeno 594 tekmovalcev, star-talo pa jih je samo 293 iz 42 kranjskih podjetij in družbenih organizacij. Rezultati tekmovanja Sobota, 15. 3. Kategorija ženske B (25— 35 let) Nastopilo je 20 od 44 prijavljenih tekmovalk, 3 so bile diskvalificirane, 2 pa sta odstopili. 1. mesto je zasedla Eti Kurnik, Ljubljanska banka s časom 37.82. Naša najboljša je bila Metka Tisak s časom 1.19.72. Kategorija ženske C (35—45 let) V tej kategoriji je nastopilo 10 od 14 prijavljenih tekmovalk. 1. mesto je zasedla Boža Trefalt s časom 40.55. V tej kategoriji nismo imeli naše predstavnice. Kategorija moški B (25—30 let) Prijavljenih je bilo 96 tekmovalcev, startalo pa jih je samo 43; od tega je bilo diskvalificiranih 7, eden pa je odstopil. 1. mesto je zasedel Marjan Pesjak, Cestno podjetje s časom 48.67. Naš tekmovalec Darko Fireder je zasedel 16. mesto s časom 1.03.44, kar je še kar dobra uvrstitev. Kategorija moški C (30—35 let) Prijavljenih je bilo 98, startalo pa je 62 tekmovalcev; odstopilo jih je 7, trije pa so bili diskvalificirani. 1. mesto je zasedel Edi Slivnik — Elektro Kranj s časom 48.11. Naš predstavnik Jože Humerca je zasedel 11. mesto s časom 56.33, kar je odlična uvrstitev v tako ostri konkurenci. Kategorija moški F (45—50 let) Prijavljenih je bilo 31, nastopilo pa je samo 15 tekmovalcev. 1. mesto je zasedel Vinko Šarabon — Iskra s časom 34.49, naš predstavnik Zvone Černe je zasedel 14. mesto s časom 54.74. Kategorija moški D (35—40 let) Prijavljenih je bilo 82 tekmovalcev, nastopilo jih je le 37. 1. mesto je zasedel Tomaž Jamnik s časom 32.96. V tej kategoriji nismo imeli našega tekmovalca, zato pa se tudi kot ekipa nismo mogli uvrstiti. Nedelja, 16. 3. Kategorija ženske D (nad 45 let) Prijavljenih je bilo 8, nastopilo je 6 tekmovalk. 1. mesto je zasedla Anica Finžgar — Iskra, s časom 37.13; v tej kategoriji nismo imeli predstavnice. Ženske A (do 25 let) Prijavljenih je bilo 38, startalo je 15 tekmovalk. Odstopili sta 2 tekmovalki, ena pa je bila diskvalificirana. 1. mesto je zasedla naša odlična Marina Lapuh s časom 39.15. Druga naša predstavnica Danica Močnik je zasedla 7. mesto s časom 46.45, kar je še vedno soliden čas. Kategorija moški G (nad 50 let) Prijavljenih je bilo 16, startalo je 13 tekmovalcev. Janez Hladnik je zasedel 4. mesto s časom 38.46, kar je še vedno zelo dober rezultat. Kategorija moški A (do 25 let) Prijavljenih je bilo 123, nastopilo pa je le 43 tekmovalcev, kar je prav porazna ugotovitev. Od tega so odstopili 3, 4 tekmovalci pa so bili diskvalificirani. 1. mesto je zasedel Janez Kalan — Iskra s časom 45.34. Naš tekmovalec Andrej Šprajcar je zasedel 20. mesto s časom 1.08.54, kar je še kar solidna uvrstitev. Kategorija moški E (40—45 let) Prijavljenih je bilo 44, nastopilo pa je 39 tekmovalcev. 1. mesto je zasedel Rudi Benedik — Iskra, s časom 32.97. Naš predstavnik Franc Justin je zasedel 20. mesto s časom 41.07. Ekipno se je uvrstila na I. mesto ISKRA KRANJ s časom 3.75.83. I. J. Komunisti so sprejeli... (Nadaljevanje s 4. strani) je potrebno posvetiti komuniciranju s tujci in pri poslov-no-tehničnem sodelovanju s poslovnimi partnerji. Nosilci nalog: glavni direktor, direktorji sektorjev in vodje služb. 13. Letos bo minilo 30 let od osvoboditve. Osrednja občinska proslava bo v naši delovni organizaciji in to ob občinskem prazniku. Komunisti bomo aktivno sodelovali pri organizaciji letošnjih proslav tako v podjetju kot drugje ter s tem prispevali svoj delež k čim uspešnejšemu praznovanju, ki se mora odražati tudi v povečanem prizadevanju za boljše izvajanje nalog na vseh področjih. Nosilci nalog: Člani ZK, sindikat DS, organ, socialistične mladine in strokovne službe. 14. Ob priliki popisa članstva ZK se je ugotovilo, da nekaj članov mima nobene funkcije, medtem ko so nekateri s funkcijami dovolj obremenjeni. To kaže na to, da je aktivnost nekega dela dela članov ZK naše osnovne organizacije ZK minimalna, odnosno je sploh ni. Evidenca o zadolžitvah posameznih članov ter njihovi aktivnosti je pomanjkljiva, zato je treba do konca meseca marca 1975 urediti evidenco vseh članov, ki jo bomo obravnavali na prvem sestanku osnovne organizacije ZK. Nosilci nalog: Sekretariat osnovne organizacije ZK. Nagradna križanka Nagrade: 1. 40,00 din 2. 30,00 din 3. 20,00 din Rešitve oddajte najkasneje do 20. 4. 1975 v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa jih pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca. I... _ ... . . . .... . ...... ... • ■...................... A w . ' ? KONEC MOLITVE ST. RIMSKI Boq 0£JN3IŠĆA MEDNARODNA BEGUNSKA ORqANIZAqjA DOMAČE MOŠKO IME CMATIJA) KORALNI OTOK STRASTEN PRIVRŽENEC Moderna navigacij- ska st. grška bo<;moa modrosti SESTAVIL 1. RI/MSICA L3 USUA NA MERA 2A DCLAtJE KAMNE DRŽAVNA BLAGAJNA PLEME, PASMA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA TVARINA, GRADIVO ČRNOMORSKO LETOVIŠČE NOTRANjSKEfl GLASEN ŠUM TROPSKA RASTLINA PISANA TROPSKA PAPIGA PRIPADNIK AznSKEcA NoMADSk£oG vodne? bocc acciovo SELO_____ pobiralec davkov POGAn'|EK cima DRUŽINA SLOV. Skladateljev 2VEZA SLEPIH EDVARD KARDELJ IBSENOVA DRAMA RAZČLENJ- EVANJE NADGLA-Vlšče OTROŠKO vozilo ptica UJEDA zv ezA DRŽAV Poziv Temeljnim samoupravnim organzicaijam in skupnostim, da naročijo glasilo Skupščine SRS za delegacije in delegate Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini opravljanju dolžnosti, ki jim in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost so, di med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji ures- ničijo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njiiihovih skupnosti in delegacij. »Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3 din az redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. Zahvale Ob prerani smrti dragega moža JERNEJA BERGANTA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem v predilnici, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebej se zahvaljujem govorniku za poslovilne besede, gasilcem in sindikatu TOZD predilnica za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. žena Ivanka Bergant Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jože Blaznik Sodelavkam in sodelavcem v predilnici se lepo zahvaljujem za izkazano denarno pomoč ob smrti moje mame Marije Jug. Albina Golja TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Roj ina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVI N’I