v francoski poslanski zbornici vsi po vrsti, od skrajnih levičarjev pa do skrajnih desničarjev izrazili svoje simpatije napadenemu Blu-mu in z ogorčenjem obsodili pobalinski napad. In vlada je takoj nato razpustila »Action Fransaise«.
Napadeni Leon Blum je že vsa povojna leta voditelj franco-
Francoski zimski manevri
j ega kralja je v sredo ščenje: obs dosmrtno d otoke.
VostušaiU da&ie>..o
Pred dvema tednoma je bilo na tem mestu govora o pismih, ki so mi jih poslali mnogi moji prijatelji. Prosili so me, da naj napišem par člankov o tem, kako bi tudi tisti, ki so prišli iz siromašnejših razmer, mogli doseči vsaj skromen uspeh v življenju.
2e zadnjič sem napisal, da za uspeh v življenju ni neobhodno potreben denar. Veliki ljudje so vzlic siromaštvu v mladosti — ali pa morda prav zato! — dosegli velike uspehe v življenju. Dalje je pa treba tudi vedeti, da premore svet toliko in toliko stvari, ki niso odvisne od denarja in ki sploh niso na prodaj. Zdravja ne moreš kupiti, a prav tako ne dobiš za denar nasveta nesebičnega prijatelja.
Danes vam bom pa povedal, da nikoli niso imeli uspehov v življenju gobezdači. Zato tudi vi glejte, da ne boste preveč in brez potrebe klepetali in pripovedovan.
V prvi vrsti to zato ni dobro, ker morate, če mnogo govorite, pripovedovati tudi o sebi, pri tem boste pa pozabili, da ne bi smeli izdati te ali one stvari, ki je važna za vas in vam utegne koristiti, če jo ohranite sami zase, a vam bo škodovala, če bo o njej izvedela še katera druga oseba. Vrhu tega s takšnim pripovedovanjem zapravljate toli potrebno in predragoceno energijo, ki vam daje moči in poleta za ureditev težavnih in kočljivih zadev.
Torej, dobro si zapomnite: človek, ki hoče doseči uspeh, ne sme biti blebetač.
človek je že sam zmožen vprav neverjetne energije. Če se pa nasloni že na koga drugega, na prijatelja ali ha prijatelje, potem mu je pot skozi življenje mnogo lažja in znosnejša. Ker je vsak človek navezan na človeško družbo, mora gledati, da ohrani neko zvezo z njo. Zato da ima med ljudmi tudi bitja, ki so mu naklonjena, ki ga radi vidijo in so veseli, če lahko prebijejo kakšno urico v njegovi družbi, kakor se tudi sam veseli njihove družbe.
Logično je in to boste po vsej priliki tudi sami razumeli, da bo vsak človek, ki bo sejal prijateljstvo, dobro voljo, ljubezen, to tudi žel. če je pa zapet, slabovoljen, nepristopen, če vas sprejema z nezadovoljstvom in neje-voljo, je na dlani, da se ga bodo ljudje izogibali; razen tega ga ne bodo priporačali v družbi, v kateri se sami gibljejo, če bo pogovor nanesel nanj.
Zapomnite si dobro: kdor seje dobro voljo in lepo besedo, bo žel prijatelje, kdor seje pa nerazpoloženje in nejevoljo, bo žel sovražnike ali vsaj neprijatelje.
2e zgoraj sem vam povedal, da tisti kdor mnogo ali celo preveč govori, po nepotrebnem zapravlja dragoceno energijo. Prav tako zapravlja energijo tudi tisti, kdor se neprestano pritožuje, toži in jadikuje.
Dosti ljudi je, ki niso bolni, pa si domišljujejo, da so. Kadarkoli jih srečaš, te bodo morili s svojo boleznijo. Spet drugi imajo navado, da se pritožujejo zastran česa drugega. Zastran svoje žene, svojega predstojnika in sam bogve česa še. In to jim je prešlo že v kri.
Kajpada tak človek nima niti pojma o tem, da so vprav te večne tožbe eden izmed glavnih vzrokov, da ni ničesar dosegel v življenju in da je zapravil toliko svoje najboljše energije, ko mu je vendar toli potrebna v drugih važnih zadevah.
človek, ki preveč govoriči, ki se o vsaki stvari pritožuje, ker nima zadosti lastne energije, da bi si sam sebi duševno pomagal, si mora prav zato iskati pomoči pri drugih — takšen človek je kakor docela izpraznjen akumulator ali pa iztisnjena citrona.
Pa še eno stvar poznam, zelo slabo in škodljivo za vsakogar, kdor hrepeni po kakšnem višjem cilju. In ta lastnost je trma.
Izogibajte se je, kjer le morete. Ne bodite trmasti v besedah, še manj pa pri delu. Izogibajte se je, ker bo drugače i vam i vašim bližnjim prinesla nezadovoljstvo, neprijetnost in jezo.
Rekli boste, da je vse to, kar sem vam danes pripovedoval, hudo enostavno in preprosto. Utegnete imeti prav, a vendar je vse to neobhodno potrebno za ljudi, ki si žele uspeha v življenju. Vse to je prav tako potrebno, kakor je potrebno, da mirno in z zanimanjem poslušate v družbi ljudi, ki malo pomenijo ali nič in ki govore samo zato, da govore. To je sicer zelo težko, zato je pa tem koristnejše.
Zapomnite si vse, kar sem vam danes povedal, in preberite sl po možnosti te vrstice še enkrat in še enkrat. Videli boste, da bodo vsi ti nauki
‘Razgledi po svelu
Harakiri francoskih šovinistov
Na Španskem so zmagali levičarji. — Zadoščenje za Marseille. — Italijani zmagujejo
Ljubljana, 18. febr.
čisto nedolžne so bile okoliščine, ki so pretekli četrtek zapečatile usodo »Francoske akcije« (»Action Frangaise«), in njeni voditelji si danes po pravici pulijo lase: zakaj prav sami so krivi svojega konca.
»Action Frangaise« je bila radikalno desničarska rojalistična organizacija. S tem je vse povedano, člani te organizacije so bili proti republiki; njihov ideal je obnova monarhije pod žezlom Burbonov. Navznotraj in navzven je »Action Frangaise« stala na šovinistično-nacionalističnem stališču; zanimivo je kajpada, da Hitler in nacionalni socializem nista imela v njej neizprosne sovražnice, prej občudovalko, prav tako kakor Mussolini. Tako je pač: desničarji vseh dežel so si duševno v sorodu prav
skih socialistov. Svojim nasprotnikom, desničarjem vseh barv, je kajpada trn v peti, pa ne morda zato, ker bi koketiral z boljševiki in komunisti (Blum je multimili-jonar in graščak — pa se bo ogreval za komunistična načela?!) — nego zato, ker se je prva leta po vojni odločno zavzemal za Nemčijo, napadal versajsko mirovno pogodbo in nastopil zoper zasedbo Poruhrja: skratka zato, ker je vse na njem dišalo po »veleizdajalcu« francoske domovine.
Le nečesa mu desničarji niso zamerili, razumljivo, ker jim je šlo v račune; in vendar je baš tod naj ranljivejša točka destruktivne Blumove politike: Leon Blum ni maral stopiti v nobeno, še tako levičarsko vlado. Ni maral nositi odgovornosti, ker mu je bila očitno stranka več kakor kon-
JV UUJC1H Utvun luanaiu
Italijani so si v zaledju svojih čet, na pobočju gora zgradili zasilne ceste, tako da se njihovi tovorni avtomobili lahko povzpno v precejšnje višine.
tako kakor levičarji, čeprav je to pri le-teh razumljivo, pri onih se pa zdi nekam paradoksno.
V četrtek so torej imeli v Parizu pogreb enega izmed voditeljev »Francoske akcije«, zgodovinarja Jacquesa Bainvilla. Nesreča je hotela, da se je prav takrat vračal iz parlamenta voditelj francoskih socialistov Leon Blum. Mladi reditelji pogrebnega sprevoda so Blu-ma spoznali in začeli vpiti nanj in ga psovati. Ker je postajalo nevarno, se je socialistični poslanec zatekel v avto nekega svojega prijatelja, ki je prav takrat privozil mimo. Pa je bilo že prepozno. Pogrebci so nenadoma pozabili na pogreb, navalili na 63-letnega starca in ga obdelovali s palicami, dok’:r ga ni policija rešila iz njihovih rok. Bluma so morali odpeljati v bolnišnico, nu, posebno nevarno ni ravno bilo.
Kadar je katerega poslanca napadla drhal, so se še zmerom vsi njegovi tovariši zavzeli zanj: vsaj v tem so menda vsi parlamenti sveta soglasni. Tako je bilo tudi to pot. še tisti dan 1	"
v francoski po vrsti, od : do !
J—
u_ vsa
z večkratnim čitanjem postali vaša popolna last in da se boste v družbi mnogo laže po njih ravnali.
Kdor pravi, da se je teh stvari težko naučiti in se ravnati po njih, je v veliki zmoti in sebe podcenjuje. Kdor pa misli, da mu niso potrebne, je prav tako v zmoti.
Učite se vsega tega in razmišljajte o tem pri vsaki priložnosti. Videli boste, da vam bodo ti nasveti koristni in da vam bodo v življenju prav prišli.
Haka.
struktivno, a odgovornosti polno in za stranko morda usodno sodelovanje z vlado. Osebno je Blum poštenjak, v vseh strokah zelo podkovan, dober govornik in poznavalec psihologije ljudskih množic.
Voditeljev razpuščene »Franco-: akcije« je več; najznameni-sta pisatelj Charles :	in pisateljev sin
__ _____JI.':. Morda je to krivo,
da se je organizacija tako slepo zaletela z glavo ob zid: ali bi mogel biti poklicni politik tako kratkoviden, da bi spravil Blumov klobuk, ovratnik in ovratnico kot trofeje v društvenih prostorih, da . policija prvi mah odkrije?
»Action Frangaise« je doigrala; v škodo Francozom njena smrt ne bo. Pristašev tako ni imela bogve koliko in revolucije se z njenim razpustom ni bati. Z njo se je le razpočil eden izmed neštetih mrzličnih mehurčkov, ki se delajo na razbolelem evropskem telesu po nesrečni vojni; če bi jih bili povsod tako energično stisnili, kakor so ga to pot Francozi, bi bilo v Evropi dosti manj vročine... in tlečega smodnika.
Italijani poročajo o zmagah
Dobre štiri mesece že traja abesinska vojna, ko se šele začenja kazati, da Abesinci vendarle ne bodo kos tehnični premoči svojih nasprotnikov. Pred kratkim je nesrečni ras Desta izgubil usodno bitko v Somaliji (pravijo, da je svoj poraz že plačal s smrtjo) — zdaj pa maršal Badoglio obširno poroča o zmagi južno od Makale. Ker Abesinci sami na pol priznavajo svoj poraz, pač nimamo vzroka, da mu tudi mi ne bi verjeli.
Vse kaže, da sta poraz na južni fronti in jalovo naskakovanje ob Makalo Abesince vendarle precej deprimirala, drugače najbrže vzlic bombam in letalom ne bi bili tako hitro odnehali na gorski severni fronti, kjer so se še pred nekaj dnevi čutili tako rekoč nepremagljive.
Obsojeni teroristi
Porotno sodišče v Aixu v Provansi je preteklo sredo izreklo razsodbo proti trem teroristom Raiču, Kralju in Pospišilu, sokrivcem atentata na velikega kralja Celih sedemnajst meje Jugoslavija čakala na za strašni umor svo-Francoska porota ji 12. t. m. dala zado-obsodila je teroriste na deportacijo na Hudičeve
Ker se obsojenci niso pritožili proti obsodbi, je le-ta postala pra-vomočna; že v začetku marca jih pošljejo z drugimi kaznjenci vred na Guyano.
Litvinov v Tokio
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je v Evropi dosegel vse, kar je želel: Francijo je bil že prej pridobil na svojo stran, zdaj so tudi Angleži na najboljšem potu, da se z Rusi temeljito pobotajo. Ko se to zgodi, bodo Rusi v Evropi In Južni Aziji na varnem, t. j. edina nevarnost, ki jim bo še grozila, bodo Japonci.
Azijski Nemci, kakor imenujejo Japonce, prodirajo z neverjetno
Leon Daudet,
sin slavnega francoskega pisatelja Al-phonsa Daudeta, in eden izmed voditeljev razpuščene »Francoske akcije«.
V okolici Gapa v francoskih Alpah so se te dni začeli letošnji francoski gimsiH manevri. Na sliki vidimo patruljo alpskih lovcev.
smotrenostjo, žilavostjo in brezobzirnostjo Kitajski v meso in »delajo red« v njenih ubogih provincah; za plačilo si pa te province kratko in malo vzamejo.
Angležem je to »delanje reda« prvim šlo do živega, za njimi Američanom Ruse pa še od leta 1905 po nesrečni rusko-japonski vojni neprestano od Japoncev glava boli; Daljni vzhod je boljševikom prav tako noč in dan pred očmi, kakor je bil carski Rusiji. Sovjeti se zavedajo, da utegne nekoč prav na lepem tam nekje počiti bomba, in še preden se bodo prav zavedeli, bodo že grmeli vanje japonski topovi: Japonci imajo namreč to lepo navado, da vojne ne napovedo, nego jo kar začno.
Tega se Rusi boje; danes za vojno še niso dovolj pripravljeni. Zato so se odločili poskusiti še poslednjo, najpreprostejšo pot: Litvinov naj gre v Tokio! Zakaj se mu ne bi v japonski prestolnici posrečilo to, kar se mu je pred več leti med kapitalističnimi Francozi iri prav te dni v prestolnici naj-konservativnejšega naroda na svetu, v Londonu?
Levičarska zmaga na Španskem
V nedeljo so imeli na Španskem parlamentarne volitve, že tretje po usodnih aprilskih občinskih volitvah 1931, ki so strmoglavile monarhijo.
Prva poročila pravijo, da so levičarske stranke dobile več ko 200 mandatov, desničarske okoli 140 in centrum 60. Vseh poslancev bo štel novi parlament 473, torej manjkajo podatki iz okoli 70 volilnih okrožij.
Španija je poljedelska država. Politično je razdeljena v tri skoraj enako močne smeri: katoliško, konservativno desnico, zmerni liberalni centrum in delavsko levico.
Desnica se opira na del srednjega stanu, na veleposestvo, industrijo in velefinance, na samostojne kmete in na ženske.
Centrum ima svoje pristaše med malimi trgovci in malimi industrij ci, srednjimi kmeti iri svobodnimi poklici.
Levica se rekrutira med industrijskimi in poljedelskimi delavci in je socialistična, pa tudi sindikalistična in anarhistična.
Pri volitvah v novembru leta 1933 je kot reakcija na prejšnji levičarski režim prišla v parlament velika desničarska večina. S prejšnjo večino so volilci kar pometli; radikal Azafia, neomejeni gospodar parlamenta, se je novembra 1933 komaj komaj pretolkel in je prišel v novo zbornico s celimi... .štirimi poslanci, . Novi, drugi republikanski parlament je pa obrabil voditelja katoličanov Gila Roblesa; njegov prihod na oblast je dal oktobra 1934 signal za znano pobuno v Kataloniji.
Izid sedanjih volitev — vodil jih je simpatizer desnice Portela Val-ladares — je reakcija na sedanjo politiko. Levičarski voditelji hočejo najprej izpustiti iz zaporov obsojene oktobrske upornike, potem pa socialno in upravno zakonodajo prikrojiti po "vojem svetovnopoli-tičnem nazoru, če jim le ne bodo mase ušle iz rok; dogodki zadnjih let kažejo, da se to na španskem rado zgodi.
Observer.
PoSfoma plačana v Soiavim ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	(ena	2	Din.
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto Vlil.	Ljubljana,	20.	februarja	1936	Siev.	7.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345.	I	Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. —• V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji
Račun Poštne hranilnico v Ljubljani St, 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.	I	50 frankov, v Ameriki 2‘/2 dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti znamko.
Pisateljev kriminalni roman
Rafinirano zasnovan umor — toda moriUu sadov ni prinesel
(HI*) Sydney, febr. Senzacionalna kriminalna afera, ki bi ji bil lahko Edgar Wallace duševni oče, je razburila ves Sydney (Avstralija).
Avgusta lanskega leta so našli v samotni vili blizu Sydneya Syl-vio Crozierovo mrtvo. Lepa Sylvia je bila mlada vdova, ki ji je dvoril neki pisatelj. Policija je našla v roki mrtve lepotice poslovilno pismo s temle besedilom:
»Mojim prijateljem! Nihče naj ne žaluje za menoj. Umiram iz lastne volje, zastrupila sem se. življenje mi je bilo v breme, smrt mi bo odrešenje, zakaj Horace, ki me je nekoč ljubil, me je zapustil. Odpuščam mu, nihče naj ga ne preklinja. Bog bodi moji duši milostljiv; Vse svoje prijatelje poslednjič pozdravlja nesrečna Syl-via.«
Mlada lepa gospa je postala nekam čudaška, odkar se je sporekla s svojim prijateljem, pisateljem Horacom Robertsonom, ki se je bila njemu na ljubo odrekla sleherni družabnosti. Zdravniki izvedenci so ugotovili, da je Crozierova v hipni duševni zmedenosti popila ciankalij.
*
Pisatelj Horace Robertson je bil do skrajnosti potrt, ko je izvedel žalostno novico. Ves obupan si je pulil lase in si očital, da je edino on kriv njene smrti. Pridušal se je pa hkratu, da je bila pokojnica tako histerično ljubosumna, da ni mogel več z njo živeti.
Kasneje se je razvedela zanimiva stvar, namreč to, da je bila Sylvia zavarovana za 30.000 funtov v korist pisatelju Robertsonu, ki bi seveda s tako zavarovalnino postal pravi bogataš. Tvida jeziki so kaj kmalu utihnili in se potolažili. Potolažila se pa ni zavarovalnica, ki bi morala izplačati pisatelju tolikšno zavarovalnino. Sicer so izvedenci res nedvoumno ugoto vili, da je bilo Sylvijino poslovilno pismo pristno, še celo to so dognali, da je bilo pisano v hudi duševni razburjenosti, še sledovi solz so se videli na njem. Zavarovalnica pa le ni mirovala, zakaj zavarovanje je bilo sklenjeno šele pred kratkim in je pokojnica plačala zanj šele par premij.
Robertson je bil uspešen pisatelj kriminalnih hovel, ki sicer niso slovele zaradi literarne vrednosti, pač so pa pričale o veliki pisateljevi rutini. V slehernem ameriškem časopisu Si našel kakšen njegov spis, in ljudje pač tako robo najrajši požirajo.
Poizvedovanja so dognala, da je bil pisatelj hudo razsipen in da je imel ogromne dolgove. To je kakopak zavarovalnico najbolj bodlo v oči, zato je naprosila nekega ameriškega privatnega detektiva, naj skuša zadevo razčistiti.
Pisatelj si je bil medtem kupil prekrasno vilo, in tedaj se mu je iprišel lepega dne ponujat za slugo neki neznanec; pisatelj ga je sprejel v službo. John, novi služabnik, je bil tako vesten in marljiv, da si ga je pisatelj kmalu izbral za svojega komornika. Ta John je bil kajpada preoblečen detektiv, Red Bigfield mu je bilo ime. Ko je bil prvič dalje časa sam v Ro-
bertsonovi vili, je pretaknil vse kote. Naposled je našel v gospodarjevi pisalni mizi skriven predalček, v njem pa osnutke rokopisa nekega kriminalnega romana, ki sta mu bila glavna junaka neki Horace in Sylvia. Rokopisa je zmanjkalo tam, ko bi morala Syl-via po hudem prepiru s Horacem popiti strup in napisati poslovilno pismo. Večina rokopisa je izvirala od Robertsonove roke, le nekaj odstavkov na koncu je bilo napisanih z roko Sylvije Crozierove.
»John« se je seveda takoj prelevil v detektiva Bigfielda; odnesel je obremenljivi rokopis brez odlaganja na policijo. Robertsona so takoj prijeli in ko so mu pomolili pod nos njegov rokopis, je pisatelj pobledel ko zid. Trepetal je ko šiba na vodi, vendar je kljub temu tajil, da bi bil on Sylvijin morilec. Zatrjeval je, da že dva tedna pred njeno, smrtjo ni bil pri njej. Toda neki posestnik blizu Sylvijine vile je prišel na sodišče in povedal, da ga je srečal usodno noč, ko se je vračal od Crozierove domov.
Takrat ni Robertsonu nič več pomagalo. Priznal je!
*
Skoval je bil peklenski načrt; Sylvia Crozierova, ki mu je bila vdana ko kužek, mu je morala zaradi »bližajoče se poroke« obljubiti, da se bo dala zavarovati. Pozneje je Robertson nalašč vpri-zoril prepir, ki je gnal mlado vdovo v obup. Dva tedna se sploh ni zmenil zanjo, zato je pa doma pisal osnutek romana, šele tedaj je telefonično poklical Sylvio, obljubljajoč ji spravo. Ona, presrečna, da se bo njen dragi spet vrnil, je poslala vse hišne posle zdoma, zakaj zvečer, ko ji bo prišel Ho-
race v vas, je hotela biti sama nemotena z njim.
Ko je prišel Horace zvečer k Sylviji, ji je seveda takoj pokazal osnutek novega romana in ji zatrjeval, da bo to »literarni spomenik njune ljubezni«. Sylvia je bila kakopak do solz ganjena, in ko ji je kasneje, kakor že večkrat poprej, narekoval, je z veseljem prijela za pero in marsikatera solza ji je zdrknila na popisani papir. Ko je potem med pripravljanjem večerje odšla za trenutek iz sobe, ji je hudodelski ljubimec primešal ciankalija v jed. Poslovilno pismo, ki ga je pisatelj prej narekoval »junakinji« romana, je potlej potisnil mrtvi ljubici v roko, zato so bili seveda vsi trdno prepričani, da je Sylvia šla prostovoljno v smrt.
Horace Robertson, s pravim imenom Robert Harrison, je sin ugledne angleške družine, ima pa na vesti že večletno pustolovsko življenje. Zdaj se mora zagovarjati pred sodniki zaradi umora iz koristoljubja. Pri razpravi je vse tajil, ker je prej priznal, toda izdajalski rokopis je sodišču zadoščal: obsodilo ga je na smrt.
m
11* ’
Sankanje na olimpiadi
Romunsko moštvo na nevarnem ovinku.
Liubezen, denar in ljubosumnost
Žalostna zgodba iz Doline smrti
(HI*) San Frančiško, febr.
»Lepa Gwendolyn je mrtva!« Ta klic je šel od ust do ust, razlegal se je po rudnikih boraksa in po farmah, dokler ni naposled izzvenel v rudnikih zlata »Death-Val-leya« v Kalilorniji, v Dolini smrti, v tej pravljični puščavi na vzhodu »cvetočega vrta« Združenih držav.
Ta skrivnostna dežela, ki je privabila v poslednjih letih na tisoče pustolovcev, iščočih sreče v njenih rudninskih zakladih, je spet doživela svojo senzacijo.
V hiši najbogatejšega moža, slavnega kralja boraksa Williama Hopkinsa, so našli služabniki nekega jutra gospodarjevo družab-nico Gwendolyn Barringtonovo mrtvo v njeni spalnici.
Mlado dekle, ki je šele pred nekaj meseci prišla iz hollywoodskih filmskih ateljejev v to skrivnostno dolino, je bila brez dvoma najlepša ženska naokrog. Povsod so si šepetali o ljubosumni zaljubljenosti njenega gospodarja, zato pač ni čudno, da je padel prvi sum zaradi umora na bogatega Hopkinsa.
Nepričakovano je obstal pred vrtnimi vrati njegovega začaranega gradiča »zeleni Henrik« kali-fornske kriminalne policije. Ko so pa strogi gospodje odpeljali bogatina s seboj v preiskovalne zapore San Francisca, je izbruhnila v dolini prava pravcata revolucija. Na stotine rudarjev je vdrlo z lopatami in samokresi v elegantno vilo dozdevnega morilca: razbili so vrata in duri, polomili so vso razkošno opravo in dragocene zbirke, skratka razdejali so vse, kar jim je prišlo pod roke.
•
Kakor tisoči drugih pustolovcev, je prišel tudi William Hopkins pred leti v »Dolino smrti« in je stikal z znanci in neznanci po razbeljenem pesku kalifornske puščave za zlatom in dragim kamenjem. Medtem ko je večina njegovih tovarišev omagala pod žgočim solncem, se je žilavemu Wil-liamu posrečilo, da si je vzidal temeljni kamen svojemu bodočemu milijonskemu bogastvu. V samotnem griču sredi doline je našel
bogate sloje boraksa in tam je ustanovil plodonosno podjetje, ki bo -zdaj bržčas samevalo brez gospodarja. V svoji hiši si je dal v stene vzidati pravcato mrežo vodovodnih cevi, ki so hladile stanovanjske sobe v času tropske vročine.
Nekega večera, ko je bogataš gostil, se mu je sreča izprevrgla. Neki nov gost, nadvse elegantni in mladi Arhibald, sin farmarja Harrymana, je lepi Gwendolyni vneto sadil rožice. Drugi dan se je ljubosumni Hopkins na žive in mrtve sprl s svojo družabnico.
Kmalu nato se je razvedelo, da je mladi Arhibald Harryman zaprosil pri milijonarju za Gwendo-lyn in ker je tudi družabnica vračala zastavnemu mladeniču ljubezen, si pač Hopkins ni mogel kaj, da bi ne dal mladima zaljubljencema svoj blagoslov. Celo sam jima je pomagal pri obsežnih pripravah za poroko.
Na dan poroke, po razkošni fantovščini v slavnostno okrašenih sobanah, so našli Gwendolyno na postelji s prestreljenim srcem. William Hopkins seveda taji, da bi imel prste vmes, vendar se aretaciji ni upiral in ždi zdaj spokorjeno v preiskovalnem zaporu.
Ameriško pravosodje sodi takšnim grešnikom z vso strogostjo in prav gotovo tudi pri Hopkinsu ne bo zatisnilo očesa. In čeprav si v »Dolini smrti« šušljajo, da je Hopkins s težkimi denarji podkupil sodnike, je ameriška javnost vendar prepričana, da morilec ne bo ušel zasluženi kazni.
Zmagovalca na ledu
Nemca Maxie Herberjeva in Ernst Baier sta si v umetnem drsanju v Garmischu priborila zlato kolajno.
Zanimivesti z vsega sveta
Tramvaji v Parizu bodo vozili samo še letos. Leta 1934. so v Parizu ukinili 34 tramvajskih prog, lani spet 38. Danes je v Parizu le še 18 tramvajskih prog. Tudi te bocio letos ukinili. Tramvaje bodo nadomestili hitrejši in okret-nejši avtobusi.
Pač največjo zbirko znamk je zapustil pokojni kralj Jurij V. Cenijo jo na 130 milijonov dinarjev. Zbirka ima 750.000 znamk in je vezana v 600 albumov.
Za odpravo oslovskega kašlja pri otrocih priporočajo bruseljski zdravniki otrokom vsaj polurno vožnjo z letalom v višini 1000 metrov. Kašelj baje potem kmalu preneha.
Abesinski cesar hrani v svoji bogati zakladnici dragoceno gramofonsko ploščo. Na njej so vrezane besede angleške kraljice Viktorije, namenjene tedanjemu abesinskemu cesarju, še preden je stopil na abesinski prestol. Viktorija se obvezuje, da bo Angleška vedno spoštovala suverenost Abesinije in da jo bo vedno branila ob sovražnih vpadih.
Zakon na preizkušnjo priporoča nova reformatorska sekta Mojzesovcev v Ameriki. Zakon se more veljavno skleniti šele po 4 letih skupnega življenja zakonskih tovarišev.
Trije lordi se bore za Čast, kdo bo pri kronanju kralja Edvarda VIII. nosil njegov meč. Vsi trije imajo namreč tradicionalno pravico do te časti. Drugih 5 lordov se pa daje za to, kdo bo takrat nosil kraljev baldahin. Ker ima baldahin samo štiri konce, bo seveda eden izmed njih moral odnehati.
Za 54. rojstni da:« predsednika Roosevelta so priredili v Ameriki kakih 7000 banketov in zbrali okrog dva milijona dolarjev (100 milijonov dinarjev) za dobrodelne namene.
Kralj Edvard VIII. se bo poročil letos oktobra, pravi astrologinja Ana Marise, ki je pred kratkim izdelala kraljev horoskop. Srečna soproga angleškega kralja bo baje Angležinja.
Najceneje prevaža potnike železnica med Kaulunom in Kantonom na Kitajskem. Za vožnjo do 165 km se plača v našem denarju samo 20 dinarjev. Železnica je last neke ameriške družbe.
Četverke, tri deklice in enega dečka, je pretekle dni rodila v Novem Brun-šviku žena nekega nezaposlenega zidarja. Teden dni pred porodom je bil gospodar zakoncema odpovedal stanovanje, ker že nekaj mesecev nista plačala stanarine.
Mladi kralji v evropskih monarhijah. Skoraj v vseh evropskih monarhijah vladajo kralji mlajše generacije: Karol romunski, Boris bolgarski, Leopold belgijski in Edvard angleški. Najstarejši je švedski kralj, najnjlajši jugoslovanski. Najdalje vladata holandska kraljica Viljemina . (od leta 1890) in italijanski kralj Viktor Emanuel III. (od leta 1900).
Rooseveltov podpis na klobuku. Na neki dobrodelni razprodaji v Filadelfiji so pred nekaj dnevi prodali slavni klobuk tamkajšnjega radijskega napovedovalca. Na klobuku so se podpisale razne velike ameriške osebnosti, med njimi tudi prezident Roosevelt.
Filatelistično zbirko, vredno 10 milijonov frankov, so našli v stanovanju nekega privatnega uradnika iz Pariza. V znamke je bil tako zatreskan, da je zaradi njih poneverjal denar. Iz strahu pred kaznijo si je sam vzel življenje.
Potres je vrnil vid neki starki iz Toronta. Hudega potresa se je starka tako prestrašila, da je po 20 letih slepote nanovo spregledala.
Črepinje
Nemški napisal Franc Paul
Eleganten dvosedežni avto je zdrčal po cesti. Pred neko hišo se je ustavil. Iz njega je stopila neka nič kaj mlada, vendar zelo ljubka plavolaska. Segla je pod sedež, vzela majhno usnjeno kaseto, zaklenila vratca in smuknila v hišo.
V prvem nadstropju je trikrat kratko pozvonila. Odprl ji je neki visok, hudo eleganten mladenič.
»Vendar že, Nora!« je pozdravil vstopivšo damo. »Nestrpnost me je že morila.«
»Ne bodi hud, Fred,« je odgovorila in mu ponudila roko v poljub. »Nisem mogla prej. Saj veš, da moram biti previdna.«
»Ali si vse prinesla s seboj?«
»Da, vse. Tukajle je.«
Postavila je kaseto na mizo in pripovedovala:
»Sam mi je odklenil blagajno, ko sem mu povedala, da bi rada odnesla svoje dragotine v popravilo.«
Fred si je navdušeno mel roke. »Prekrasno! Zdaj bi te pa prosil, da mi pomagaš spraviti stvari v kovčege. čas je že!«
Gospa Nora se ni niti ganila.
»Nu?« se je začudil.
»Cuj, Fred,« je nekam v zadregi dejala, »z opoldanskim vlakom se pač ne moreva odpeljati, ker...«
»Ker...?!« je ostro vprašal mladi mož. »Saj sva se vendar tako domenila!«
»čeprav! Morava pač spremeniti načrt.«
»V poslednji minuti?«
Na njegovem obrazu se je ostro risala nejevolja.
»Glej, Fred,« mu je pojasnila, »če me ne bo k obedu, bo mož takoj telefoniral dragotinarju, ali sem morda še pri njem. Seveda mu bo dragotinar po pravici povedal, da me sploh videl ni, nu, potem imava pa hudirja na glavi! Ne bi dvakrat rekla, da bo mož telefoniral še policiji, misleč da se mi je zgodila kakšna nesreča, celo na roparje bi se utegnil spomniti. Saj vendar ve, da nosim tolikšne dragocenosti s seboj. Ali se ti ne zdi tako?« Vprašujoče se je zazrla Fredu v oči, on je pa gledal
nekam ravnodušno in je skomignil v rameni.
»Zatorej,« je nadaljevala, »je pač bolje, če se zdaj vrnem domov. Videl me bo pri obedu in si kakopak ne bo mogel nič misliti. Zvečer gre itak v klub, in ko se bo kasno vrnil, mu še mar ne bo, da bi pogledal, ali sem doma. In čeprav pogleda, naju policija ne bo več dohitela, zakaj tri ure po odhodu vlaka bova tako že čez mejo. Vlak odpelje ob osmih. Nu, zdaj pa še ti povej, ali ni tako pametnejše?«
»Seveda, seveda! Tega bi se ne bil domislil. Pametnejša si od mene.«
»Temu se še čudiš?« je smehljaje se dejala. »Saj sem vendar starejša.«
»Prava reč, tistih par let!« je menil tja v en dan.
»Tin...!« mu je požugala in se nenadoma tesno prižela k njemu. »Ti, fant moj, ali me boš res zmerom rad imel? Zmerom...?«
Rahlo se je izmuznil iz njenega objema: »Saj vendar veš, da si ti edina ženska...«
»Jaz bi zate vse žrtvovala,« je rekla in mu globoko pogledala
v oči. »Svoj dom, svojo čast, svoje premoženje!«
Fred je nagrbančil čelo. »Ali mi mar ne zaupaš?«
»Pač! Ali bi ti mar sicer prinesla nakit?«
Njegov pogled se je ustavil na usnjeni kaseti. »Veš, tole bo samo za najhujšo stisko!« je vneto zatrjeval. »Veš, samo za to, da ne greva praznih rok. Tam si bom že denar skoval. Saj veš, da je v Riu drugačno življenje kakor tukaj. Torej poslušaj me, Nora...«
»Da, da, Fred,« ga je prekinila, »vem, da boš zmogel denar. Toda zdaj moram oditi. Kaseto pustim kar tukaj.« »Prosim, kakor želiš,« je dejal. »Torej ob sedmih se vrnem. Med tem boš ti že kovčega pripravil, pa imava še zmerom celo uro časa do odhoda. Do svidenja, Fred!«
»Do svidenja!«
?ri vratih se je še enkrat ozrla. »Skoraj bi bila pozabila... še denar za listka ti moram dati «
»Saj se tako ne mudi,« se je branil. »Saj je še zvečer čas!«
Gospa Nora mu je stisnila bankovec v roko. »Kar vzemi! Za vsak slučaj, Fred...«
Dve minuti pred odhodom opoldanskega brzovlaka je planil k blagajni visok in na moč eleganten mladenič in hlastno zavpil: »Listek do Monte-Carla!«
V roki je imel majhno usnjeno kaseto. Stekel je čez peron in skočil v prvi vagon. Stroj je potegnil. Počasi je odpeljal vlak s postaje...
Izza skritega stebra je tedaj stopila neka dama.
»Torej vendarle!« je zamrmrala sama zase.
»Z nakitom je hotel pobegniti — ne z menoj!«
Ponosno se je vzravnala in zloben nasmešek ji je zaigral na ustnicah. »Nu. le čakaj, fante! To boš gledal, ko boš našel v kaseti namesto nakita stare črepinje...«
*
Gospa Nora je stopila v sobo v globoko izrezani zapeljivi domači obleki. Mož si je baš zavezoval ovratnico pred ogledalom.
»Kaj greš mar zdoma?« je vprašala, delaje se presenečeno.
»Da, draga moja. V klub!«
»Saj res, danes je tvoj dan. še sp°mnila se nisem.«
Kai beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Angina v Abesiniji
Abesinci zdravijo svoje otroke, ki zbolijo za angino, na prav čuden način: odrežejo jim mali jeziček. Kako to napravijo?
Iz žime narede zanko in jo zadrgnejo okrog malega jezička, ki je po njihovih mislih edini krivec neprijetne bolezni. Kadar padar zadrgo krepko zategne, prereže ostra žima mehke sluznice in jeziček je odstranjen. Da pa otrok preveč ne krvavi, mora takoj po »operaciji« piti medico.	*
Cesta tuli...
* London, jan.
V neki majhni angleški grofiji preizkušajo zdaj novotarijo, ki naj bi preprečila nesreče na križiščih železnic in cest. Na vseh nevarnih križiščih in prevozih so itak že optična znamenja, zdaj so pa vzidali v cestni tlak kakšnih sto metrov prefi vsako železniško progo še poseben prag, ki mora čezenj sleherno vozilo. V tistem trenutku se sproži stikalo in vključi električno sireno, ki tako oglušujoče zatuli da je ne more preslišati niti naglušen avtomobilist.
Ce se bo stvar obnesla, jo utegnejo vpeljati po vsem angleškem kraljevstvu.
12 milijonov za nasmešek
(Xi!) London, febr.
Pred kratkim se je pripeljala na Angleško ameriška plesalka Fay Marbe. Umetnico štejejo med najbolj nadobudne ameriške zvezde; kljub svoji mladosti ima pa izredno razvito trgovsko žilico.
Tako se je na primer zavarovala zoper vse mogoče nezgode. Za poškodbe na nogi je zavarovana za
200.000	funtov, v našem denarju skoraj za 50 milijonov dinarjev. Toda to še ni vse. Za poškodbe na roki si je zagotovila »samo« 2000 funtov (pol milijona Din) odškodnine, mnogo više pa ceni svoj smehljaj. Za primer, da si iznakazi obraz, ji bo morala zavarovalnica odšteti 50.000 funtov, po naše dobrih 12 milijonov dinarjev.
Glorijo Vanderbiltovo ogražajo gangstri
(HI*) Newyork, febr.
Malo Glorijo Vanderbiltovo, ki jo je ukazalo sodišče po ločitvenem procesu njenih staršev vzeti njeni materi, so oddali v rejo industrijcu Henryju Paynu Whitneyu. Malo je manjkalo, pa bi bili razvpiti tatovi otrok skoraj ugrabili dekletce.
Roparji so namreč na pretkan način izvedeli za dekletčevo bivališče v 01d-Westhuryju na Long-Islandu in so se pripravili na naskok. Toda čuječi hišni posli so nedavno opazili, da se smukajo okrog hiše sumljivi moški. Takoj so obvestili policijo in ta je na skrivaj poizvedovala za nepridipravi, ker se javno tega ni upala storiti, sicer bi opozorila hudodelske prebivalce podzemlja na živi zaklad, ki ga skrbno čuva v Whit-neyevi hiši.
| Zlobni jeziki trde, da je mati sa-■ ma podkupila ameriške gangstre, zakaj deklica je edina naslednica ! težkih milijonov. Zaradi večje varnosti so oddali zdaj dragocenega otroka drugam, policija pa seveda budno straži, da se ji ne bi zgodilo kaj žalega.
Kaže, da ni prijetno biti otrok tako bogatih roditeljev.
Otroka prodala za pet frankov
(Wi*) Valenciennes, febr.
Pred »nekaj tedni je potrkala na vrata tukajšnjega francosko-ame-riškega otroškega doma neka pijana ženska s spečim dojenčkom v naročju. Na vse načine je skušala preprositi vratarja, da bi ji odkupil otroka za majhen denar. Ker pa vratar kajpada ni hotel skleniti takšne kupčije, je še dalje silila vanj, dokler ga ni naposled preprosila, da je vzel otroka za nekaj dni v rejo. Sama seveda ni imela ne strehe ne postelje.
Teden dni kasneje je prišla Marija Florent, dojenčkova mati, resda po otroka in odšla z njim v neko bližnjo vas. Srečala je neko razvpito ciganko in se pričela z njo pogajati zastran otroka. Naposled sta se pobotali za kupnino pet frankov. Otrokova mati je morala podpisati izjavo, da se odreče vsem pravicam na otroka in da se zanj nikoli ne bo več brigala. Ciganka je vzela malčka, mati je spravila pet frankov v žep — in bili sta bot.
Ljudje, ki so bili slučajno priče te nenavadne kupčije, so se kakopak na moč razburjali zaradi nezaslišanega dejanja nečloveške matere in so prijavili zadevo orožni-štvu. Razvpiti ciganki so seveda otroka takoj vzeli in ga oddali v dečji dom. O brezsrčni materi pa ni sledu.
■ ■■ ■»-
Deček z zmešanimi organi
(X Pe) Praga, febr.
Te dni so prinesli na praško kliniko otroka, ki je bil pravi medicinski fenomen. Deček je tožil, da ga boli srce... na desni strani. Ko so ga zdravniki natanko pregle-oali, so ugotovili, da razen srca tudi drugi notranji organi niso tam, kjer bi morali biti. želodec tega dečka je bil pomaknjen pre-vtč na desno, jetra je imel na levi strani, vranico pa na desni.
Kozmetika — obvezen predmet
(XFE) Pariz. febr.
Po zgledu Amerike je tudi Francija uvedla v nekaterih višjih dekliških šolah kozmetiko kot obvezni predmet. Strokovnjaki predavajo vsak teden po eno uro. Tu se učenke seznanjajo s skrivnostjo olepšavanja: kakšen puder, šminko, kreme in parfume smejo rabiti in kako naj se ta lepotila uporabljajo, da bodo resnično učinkovala.
Baje teh ur učenke nikoli ne zamude in celo bolezen jih ne zadrži doma.
j Ko so o teh neizčrpnih zakladih : izvedeli razni pustolovci, so v velikih skupinah navalili na Gvinejo. Črnci so se morali spet umakniti v svoje džungle.
Ker je bil naval požrešnih kopačev že kar prevelik, so morale I poseči vmes francoske kolonijske [ oblasti, da napravijo red. Nekatere I sumljive tujce so izgnali, one. ki ' so kopali zlato iz zgolj koristoljub-j nosti, so pa zaprli.
Francoske oblasti žele. da bi imeli od kopanja zlata nekaj ko-j risti tudi domačini, črnci. Zato so j v nekaterih predelih Gvineje dali J črncem izključno zlatokopsko pra-i vico. Ljudje, ki so prišli kopat na lastni rovaš, bodo s tem potisnjeni | ob stran. Kaže, da bodo v enem I letu ali dveh vsi gvinejski zlati ! rudniki v državnih rokah.
 --------
če pride profesor namesto učenca k skušnji...
(XFE) Kalkuta, febr. Na kalkutski univerzi je iii.pl neki študent napraviti poslednje izpite. Zadeva je bila težka in kandidat je obupava’ Nekemu profesorju se je ubogi študent zasmilil; ponudil se mu je. da pojde namesto. njega k skušnji.
Profesor se je spretno maskiral, kljub temu je pa sleparija prišla na dan in usmiljeni profesor se bo moral zagovarjati pred sodiščem. V tem neprijetnem noložaju bi tudi njemu kazalo dobiti koga, ki bi ga zastopal pri obsodbi...
Sestanek 10.000 Viljemov
* St. Brieuc. febr.
V malem bretonskem mestecu St. Brieucu bodo v kratkem zborovali sami Viljemi, naj nosijo to ime v francoski, nemški, italijanski ali kakršnikoli drugi obliki. To zborovanje so sklicali v počastitev nekdanjega bretonskega škofa Viljema, ki bo proglašen za svetnika. Zgodovinski zapiski trde, da je škof pred 700 leti rešil na tisoče Bretoncev smrti od lakote.
»Ali morda česa želiš?« jo je ljubeznivo vprašal.
»Prav za prav nič posebnega. Hotela sem samo malo pokramljati s teboj.«
Mož se je neodločno obrnil. »Hm ali naj mar ostanem doma?«
»Ne. ne! Nikar! Nočem ti kratiti zabave.«
Obrnila se je, da bi šla. Nežna in zapeljivo se je odražalo njeno telo pod mehko svilo.
»Nora, prav takšna zabava mi bo, če ostanem doma,« se je mahoma navdušil njen mož. »Se celo večja!«
Gospa Nora se je ljubko obrnila in se mu zagledala v oči. »Res?«
»Res! Ko sva pa tako redkokdaj skupaj!«
Njegov tožeči glas jo je ganil. Spokorjeno je pobesila glavo. »Prav imaš! V poslednjem času sem te kar nekam zanemarjala.«
Spokorjenost jo je delala še lepšo.
»No, no, saj ni bilo tako hudo,« Jo je tolažil. »Lepa ženska ima pač svoje muhe. Prav dobro to razumem.«
Gospa Nora je dvignila glavo in se nasmehnila. V njenem smehljaju se je zrcalilo zmagoslavje.
»Toda,« je resno pripomnil. >za svoje živce bi pač lahko nekaj storila. Da, da, prav hudo si postala živčna. Premisli samo, ljubica, kaj se ti je davi zgodilo. Rekla si mi, naj ti odklenem blagajno, da boš odnesla nakit k dragetinarju. Slučajno sem te opazoval, in kar smeh me je lomil, ko sem gledal, kako si namesto nakita položila stare porcelanaste črepinje v kaseto. Tisto razbito vazo sem vendar zato spravil, da bi jo bil ob priliki zlepil, zakaj drag spomin mi je. Ne, nu, kaj pa tako strmiš? Bržčas še sama ne veš, kakšno neumnost si skuhala. Prava sreča, da sem te slučajno opazoval...«
Gospa Nora je obupno strmela v svojega moža.
»Nikar se ne boj, da bi se ti zdaj dragotinar smejal! Saj sem jaz popravi! tvojo raztresenost. Ko si za trenutek odšla iz sobe, sem iztresel črepinje in položil v kaseto ves tvoj nakit. Kaj ti pa je, za božjo voljo?... Treseš se ko šiba na vodi...« (k. i.*>
—......  m..............
Hitler gleda tekme Nemški kancelar z zanimanjem opazuje hokej na ledu med Angleži in Madžari. Na njegovi desni fiihrer nemškega športa v. Tschammer und Osten.
žalostna statistika
* Newyork, febr.
Ameriški statistiki se ukvarjajo z najrazličnejšimi stvarmi. Tako so pred tedni izračunih, da se zgodi v Ameriki vsako leto nič manj ko
12.000	umorov, torej na dan več ko 30: to da vsake tričetrt ure po en umor.
Statistiki celo trde, da so po svojih virih ugotovili povprečni tip ameriškega morilca. Po njihovi pameti naj bi bil povprečni morilec približno 30 let star, oženjen, zvečine oče enega otroka, temnolas, poljski delavec ali dninar brez posebnih znamenj, duševnih napak in kakopak skoraj zmerom rojen Američan, črnec ali belec.
Mehičani love muhe
Statistika, ki govori o poklicih Mehičanov, pravi, da se preživlja nič manj kakor 50.000 Mehičanov z muholovom. Muhe, važno mehiško blago, pošiljajo v razne zoološke vrtove in lastnikom velikih akvarijev.
Zdi se, da je ta kruh za Mehičane ni prav Tahak, zakaj kilogram muh vrže pridnemu lovcu komaj 80 dinarjev v našem denarju.	•
Lov za zlatom v Afriki
(XSe) Pariz, febr.
Redko naseljena francoska Gvineja je s časom močno spremenila svoje lice. V deželi vlada zadnje čase veliko razburjenje. Črnci morajo odstopati svoje naselbine belcem, ki so jih vesti o neizčrpnih zlatih rudnikih zamikale in so kar v trumah začeli prihajati v Gvinejo.
Strokovnjaki so že zdavnaj trdili, da premore francoska Gvineja bogate rudnike zlata. Črnci so vse do danes v majhnih količinah izkopavali zlato in ga za neznatne drobnarije (igračke, dežnike ln steklenino) zamenjavali z belimi trgovci.
V gvinejskih rekah je res mnogo zlata. Ko je pred kratkim prišla v francosko Gvinejo ekspedicija strokovnjakov iz Pariza, je na mnogih mestih naletela kar na površju na velike kepe bleščeče se rumene rudnine.
Mesto nesmrtnikov
(Dl*) Pariz. febr.
Francosko mestece Saint-Jeam-me šteje komaj 2000 prebivalcev in vendar premore nič manj ko 216 starih gri. 96 jih je starih že več ko 90 let, 120 pa najmanj 80 let,
Pred nekaj tedni je zbolela neka stara dama za vnetjem slepiča. Zdravniki so kakopak obupali, toda stara devica se je čudežno izmazala.
Hvala Bogu, sicer bi se slavnemu mestecu pokvarili računi. Vedeti morate, da v vsem mestu že 15 let ni nihče umrl. (Čudno, da še grobar ni iz dolgega časa izdihnil). V Saint-Jeammu so na splošno srečni ljudje doma. Domačini se kaj radi postavijo, ko ti pripovedujejo, da tudi med vojno niti en mož ni padel na polju časti. Vsi so se zdravi, vsaj živi vrnili.
Tudi samomorilcev tako rekoč ne poznajo. In še tistega, ki ga mine veselja do življenja, pa se hoče obesiti, zmerom še o pravem času rešijo. A tudi teh kandidatov smrti je bilo v poslednjih 15 letih samo 5. Brez skrbi se torej lahko Saint-Jeamčani ponašajo z zvenečim priimkom »mesta nesmrtnikov«.
Ločitev zaradi smeha
(XAE i Los Angeles, febr.
Gospa Johnsonova iz Los Angelesa se je hotela ločiti od svojega moža, ker se je neprestano smejal. Smejal se je, ko se je zjutraj prebudil; smejal, ko mu je žena prinesla zajtrk — smejal se je, ko se je žena oblačila za sprehod. Da, tudi takrat se je smejal, če se je v hiši dogodila kaka nesreča. Tega žena ni mogla več prenašati, zato je zahtevala ločitev.
Sodišče je res zakon razdrlo in utemeljilo svoj sklep takole:
»Smeh v nepravem času more občutljivega zakonskega druga globoko raniti in napraviti skupno življenje v zakonu neznosno. Neprestan smeh je isto ko neprestana žalitev.«
Naš pravi domači izdelek!
prav pogosto omenjene zelene goščave v Libanonu, saj je tudi kralj Salomon zgradil svetišče iz cedrovine.
Cas je pa šel svojo pot. in tako so sleherno leto posekali gozdič prekrasnega drevja. Današnji dan je po vsem Libanonu sama puščava. Največ lesa so poropali menda Egipčani, nič manj kalifi, ki jim je les rabil za stavbe.
Bres ceder pa Libanon vendar ni! Ponosno stoji tam reci in piši 400 ceder in med njimi so kajpada orjaki in »starčki«. Strokovnjaki trde, da jih je najmanj 50 med njimi, ki so že 2000 do 3000 let stare.
 ^--------
Oče maščeval svojega sina
(XAE) Cikago. febr.
Jack Young in njegov sin sta bila v neki veliki čikaški banki nočna čuvaja. Pred tremi meseci so maskirani razbojniki vdrli v banko in ubili mladega čuvaja. Oče se je pri truplu svojega sina zaklel na maščevanje. Priložnost se mu je kmalu ponudila.
Pred kratkim so spet vdrli v banko štirje vlomilci. Stari Young je skrit za stopnicami začel streljati nanje. Trije banditi so obležali na mestu mrtvi, četrti je pa nevarno ranjen zbežal, a ne daleč: na cesti se je zgrudil na tla. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je kmalu izdihnil.
Tako je oče maščeval svojega sina.
Libanonske cedre
<«*) Bejrut, febr.
Svetovni popotniki, ki prihajajo v Sprednjo Azijo, si hočejo seveda ogledati tudi Libanon. Pot iz Bejruta je hudo težavna, ln na koncu so popotniki hudo razočarani, ko vidijo namesto ceder samo golo puščavo. V zgodbah sv. pisma so
Težave za časa menstruacije
Poznamo premočne menstruacije (mesečno perilo) vsled slabokrvnosti. zatem menstruacije, ki radi slabotnosti predolgo trajajo, potem zopet menstruacije, ki so zvezane z bolečinami in to pri raznih vnetjih in krčih, kateri so največkrat nervoznega karaktera. Premalo časa trajajočim menstruacijam ali pa če ista sploh izostane, je vzrok splošna telesna slabost. Ravnotako je pa tudi neredna menstruacija, ki nastopi prezgodaj ali prepozno, posledica slabe telesne konstituci-i je. Vse te motnje mesečnega perila povzročajo ženam mnogo skrbi.
Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije je treba pričeti z dnevnim pitjem Planinka čaja, kar naj traja 14 dni. Sedeče kopelji, lahka dijeta, samo lahko prebavljivo meso, mnogo mleka, sadja in sočivja. Poskrbeti je za dobro čiščenje.
Gospodična, 24 let stara, je imela radi slabokrvnosti in slabotnosti zelo neredno mesečno perilo (menstruacijo*. Stalno je trpela na migreni, bila je utrujena in zelo razdražljiva. Zdravljenje s Planinka čajem je povzročilo, da je menstruacija postala redna, brez migrene in nervoznih pojavov.
Reg. S 529 38
Darilo nemške vlade za udeležence olimpiade Nemška vlada je tekmovalcem in gostom zimske olimpiade v Garmisch« podarila kaseto iz belega porcelana, kakor jo kaže gornja slika.
............................ Avtomobilska	moda
Avto, kakor ga vidite na gornji sliki, so razstavili na berlinski avtomobilski razstavi. Tak naj bo novodoben avtobus...
Or. Josef Lobel
Za iloveško življenje
Detektivski roman iz zgodovine medicine. — Drugi del: Slfilida
Golša in sifilida
Celo Fric, ki je medtem skorajda dolg čas prodajal, je prisluhnil: »In za njim jih je prišlo na stotine, na tisoče z menoj vred,« je zamrmral skoraj ganjeno.
»Tako je. Resda ne tako naglo, kakor ©i vi mislite, dragi gospod,«
'je odvrnil zdravnik, »Med množico cepljenih je bilo tudi nekaj popolnih Haskov. Nekaterih po nobeni ceni ni bilo moči ozdraviti. Kakopak! Saj si je bil VVagner-Jauregg za svoje prve poskuse izbral prav najhujše bolnike, paralitike, pri katerih se ni dalo pod božjim solncem nič več pokvariti.
Seveda se zato dostikrat tudi nič več popraviti ni dalo. Malarični plasmocLiji utegnejo res ©pirohete uničiti, toda na dlani je, da že uničenega možganskega stauičevja ne morejo na novo oživiti! Zatorej so morali biti med temi hudimi bolniki tudi taki, ki niso ozdraveli.«
»In VVagner-Jauregg vendar ni vrgel puške v koruzo?«
»Ne! Iz neuspehov je samo edino in pametno sklepal, da ne kaže prav hudih bolnikov cepiti, temveč samo lažje, čedalje lažje, dokler ni naposled prišel dd' takih, ki sploh še pa-ralilitni niso bili, ki jih je imel zgolj na sumu, da bi utegnili kdaj paralizo dobiti; zakaj reakcija njihovega hrbtnega mozga je bila pozitivna. In potlej, kakor je pač že navada, so se prislinili pritlikavci in so se vsedli velikanom na ramo. Seveda so od ondod lahko dalje videli ko velikani sami. Kakor se da v bajki palček ponesti orlu v višave in ee potem vzpne še sam malo više, tako so se dali ponesti Ehrlichu do njegovega salvarzana in VVagner- Jaureggu do njegovega zdravljenja z malarijo — in potem so zleteli še sami malo više: kako imenitno bi utegnila šele salvar-zan in malarija skupno učinkovati!
Dajali so zdaj najprej to sredstvo in neposredno za njim kar drugo, in neka statistika, ki se je slučajno spomnim, pravi, da izmed dve sto petdeset tako zdravljenih sirfilitikov po desetih letih, se mi zdi, le trije niso ostali popolnoma zdravi. Toda niti eden izmed njih ni dobil paralize.«
Nepoboljšljivi Fric
Še dolgo potem, ko sta brata odšla od starega VVagner - Jaureggovega učenca, je bil Kristijan globoko zamišljen. Molče je stopal z bratom, -ki je z zanhhanjem^opdzoval ‘jmmblddča dekleta in se ogledoval za najlepšimi izmed »jih; Korakala “efe' ';Mfdki Univer|itfefei ceslf .in i	Wa^e“tjlur4gg'^m
ie do Škotskih sd'je •KriSitfjahii ^ ka]l0 bi ee dalo ubraniti golše,
se je z žarko jasnino zablisnilo v Kri-
žele razvezal jezik.
»Ali je tudi tebi tako globoko v srce seglo, kar sva tam slišala?« je vprašal.
»Kakopak! Silno me je ganilo,« je dejal Fric in požiral z očmi neko plavolasko, ki je pravkar šla mimo njiju.
»Knjiga, ki bi o vsem tem pripovedovala, bo ljudi gotovo zelo zanimala. Ali ne misliš tudi ti tako?«
»Zanimala jih bo že. Vendar — veš — nič preveč ne bi smelo biti pisanega o bolnikih in o vseh teh grdih rečeh. Tega ljudje ne berč radi — in ku pu je jo kakopak še manj.«
»To je vendar vseeno,« ga je Kristijan razdraženo zavrnil. »Poglavitno je vendar, da ljudje o teh važnih,. o teh najvažnejših rečeh kaj izvedo; da dišijo naposled še kaj o teh možeh, ki so jim več koristili, ko vsi pesniki in vojskovodje skupaj, čeprav se z njimi tako radi ponašamo. Kaj je pa Napoleon naposled storil za človeški >rod? Zdecinniral ga je, elotieoče je ugonobil. In kaj so zanj storili Schau-dinn in Ehrlich in VVagner-Jauregg? Milijonom so vrnili življenje.«
»Kakopak, kakopak,« je zabrnil Franc, »Saj sem mislil zgolj zastran praktične plati...«
Kristijan ga še poslušal ni. »Tega Wagner-Jauregga bi rad vsaj enkrat videl,« je vzkliknil.
Pri VVagner-Jaureggovem predavanju
Slučajno je precej drugo jutro bral v časniku, da bo predaval slavni učenjak v zdravniškem društvu. Pri priči je pozvonil pri nekdanjem VVag-ner-Jaureggovem učencu in ga prosil, naj mu na vsak način priskrbi dostop na predavanje.
»Zakaj ne, če vas veseli,« je odgovoril zdravnik, »kar pome pridite k meni na dom ob osmih, pa brez akademskega četrta, bova šla skupaj.«
Fric je porabil priložnost, da si v drugo ogleda revijo »Sladko dunajsko dekle«.
Kristijan je bil nekoliko vznemirjen, ko je stopil s svojim vodnikom v hišo »Zdravniškega društva«. Sleherni trenutek se je bal, da ga bo kdo spoznal za tujca in nepoklicanega in ga bo vprašal, ali je član društva, nemara celč, ali je sploh medicinec. Toda živ krst se ni zmerni! zanj. Po stopnicah in v predsobjih
so stali povsod zdravniki v gručah, vneto se pomenkujoč, in mimogrede si slišal »čudno trdovratno mrzlico img« ali »na široko sem zarezal,« največkrat pa besede »likvidacija« in »honorar«, seveda v spremstvu številk.
Kristijan je bil vesel, da ga ni njegov spremljevalec preveč spred posadil, a vendar je dobil prostor, kjer je dobro videl in slišal. In bil je pošteno razburjen, ko je naposled stopil govornik tistega večera za govorniško mizo.
Julij pl. VVagner-Jauregg je bil suh možak dobrih sedemdesetih let, staromodno oblečen, trdih, koščenih potez, globokih oči, z visečimi in gostimi ščetinastimi lasmi.
Tisti večer ni govoril o malavijskem zdravljenju, še o paralizi ne, sploh ne o sifilidi. Njegova snov je bila baš za Avstrijo toli važno vprašanje, kako se ubraniš golše. Na njegovo pobudo so v vsej državi vpeljali posebno sol, kuhinjsko sol, s primesjo joda, prav majceno primesjo, ki pa baje zadošča, da prepreči nabiranje golše. VVagner-Jauregg je poročal o doseženih velikih uspehih in zahteval, da je treba vsakega državljana — naj hoče ali ne, da celo ne glede na njegovo vednost — prisiliti, da sebe in svojo družino obvaruje te bolezni.
Kristijan je čul, kako mu utripa srce. Na lepem je občutil nekaj, česar ni bil še nikoli občutil.
Kakopak je že zmerom nekam nedoločno vedel, da je medicina poleg drugega tudi še »socialna veda«. Toda v tistem trenutku ee je prvikrat popolnoma plastično, na novo in neposredno zavedel, da ji gre razen njene naloge — skrbi za bolnike — še druga, mnogo večja — skrb za bolezen samo. Lajšanje bolečin je samo etapa na poti do velikega cilja, do cilja, da odstranimo bolezen, da jo korenito iztrebimo s sveta!
Kako ozkosrčno, kako malomeščansko je bil dotlej gledal na ta problem, nekam preveč osebno! Do živega mu je šlo, da je bil neki Nietzsche sifilitičen, pa mu ni mogel nihče pomagati. Še bolj mu je se ved- šlo do živega, da je dobil celo njegov lastni brat sifilido, zato je pa zdaj občutil vso srečo napredka, da je bilo njemu moči pomagati, da mu je bilo poma-gano. Toda da bi se dalo nemara na mah.pomoči vsemu človeštvu, da bi se dalo ves svet odrešita sifilide — ta misel mu do današnjega dne še ni šinila • v glavo. Zdaj šele, medtem ko
stijanovi glavi: saj sploh ne gre za zdravljenje malih in velikih mož, gre samo za to, kako bi se preprečilo, da bi se Nietzschejev in Neitschkejev bolezen 6pIoh lotila. Za to gre!
Ves svet ozdraviti sifilide!
Kristijanu je misel zastala. V kakšno sanjarjenje se je zaletel? AH je mar, vsaj teoretski, sploh mogoče spraviti sifilido s sveta?
A zakaj neki ne?
Če lahko na to misliš, da bi utegnil celo deželo odrešita golše, bolezni torej, ki niti nalezljiva ni — koliko i laže bi se moralo posrečiti korenito uničenje bolezni, ki se pač lahko bohoti samo tako dolgo, dokler žive bolniki, ki jo na zdrave prenašajo. Saj je vendar moči bolnike ozdraviti! Celo neozdravljive kužne bolezni, kuga in kolera, so današnji dan toliko kakor
da jih ni, zakaj bi se ne mogli sifilide do kraja znebiti, ko imamo vendar zoper njo tako uspešno orožje v rokah? Nič drugega ni treba storiti, ko ozdraviti vse, ki se na njih pallida redi, potlej bo pa tudi sama, nosilka pogube, zapisana pogubi. Morala bo izumreti. Zakaj, nikogar ne bo več na svetu, ki bi jo lahko drugemu predal.
Kristijan je skušal ostati miren, da bi se ne dal oslepiti upom, ki so se tako nepričakovano oglasili v njem. Le kako bi se to dalo praktično izvesti, se je vprašal.
Da niso niti medicina niti medicin-ci tako mogočni, da bi vse luetike tudi proti njihovi volji ozdravili, je vendar na dlani. Tako suverena je pač le ena sama organizacija na svetu: država. Tako neomejene oblasti nima nihče drugi. Država, ki more prisiliti vsakega državljana, da uživa neko določeno vrsto soli, zato da se ubrani golše, bi z lahkoto prisilila tudi vsakega sifilitika, da se da cepiti z malarijo in da si da vbrizgati salvarzan.
Država naj ukaže!
O tem še govora ni, da ne bi imela te pravice. Mar ne? Država, ki si
Pravičnež
Francoski napisal Fr6d6ric Mistral
živel je nekoč mož, ki si je želel sina, in ko ga je dobil, mu je hotel poiskati pravičneža za botra. A kje naj ga dobi? šel ga je iskat.
Tedaj ga je srečal sveti Peter, in sveti Peter ga je ogovoril; »česa iščeš, dobri mož?« »Botra iščem za svojega otroka.«
»Prav; če hočeš, mu bom jaz za botra.«
»Veš, stvar je namreč taka,« je odgovoril mož, »da iščem zanj pravičnega moža.«
»Nisi mogel srečati pravičnejšega,« je dejal sveti Peter.
»Kdo si pa ti?«	^
»Sveti Peter sem.«
»Sveti Peter? Tisti, ki ima ključe? Ne, vi že niste pravični. Zaradi ene same urice preveč ali premalo — odprete nebeška vrata ali pa vrata pogubljenja. Ne, ne, vi niste mož, ki ga iščem...«
II
In hodil je dalje in iskal in iskal.
Tedaj je srečal ljubega Boga. »česa iščete, dobri mož?«
lasti pravico, da posamezniku predpisuje, koliko rži mora biti v njegovem kruhu, ali sme piti alkohol ali ne, kakšne zneske sme dvigati iz svojih lastnih bančnih naložb — država naj bi ne imela pravice, da bi zaukazala to ali ono zdravljenje? Zdravljenje, ki ne bo samo posameznika, temveč v doglednem času ves narod, vse narode, ves svet odrešilo bolezni? Pravico? Ne, dolžnost bi imela! Saj je vendar naj višja dolžnost države, da služi eplošnosti. Zakaj, ni je večje dobrote od te, da je zdravje drugih ljudi porok za lastno zdravje in lastno zdravje za zdravje drugih. Ustvariti družbo, ki ne bo poznala bolnikov, temveč same hruste, sproščene telesnih nadlog, in ki bo sleherni izmed njih lahko z nezlomljivo silo pomagal urejati gospodarske, kulturne in politične probleme!
Konec prihodnjič
Tudi Goering je prišel v Garmisch
Bivši drsalni prvak Vollstedt pozdravlja predsednika pruske vlade in njegovo ženo na častni tribuni.
»Botra za svojega sinčka iščem.«
»če ti je prav, ga bom pa jaz držal pri krstu. Prav rad ti ustrežem.«
»Veš, stvar je taka,« je odgovoril mož, »za botra bi rad pravičneža.«
»Pravičnejšega pač ne bi mogel srečati.«
»Kdo si pa ti?«
»Ljubi Bog sem.«
»Ljubi... Bog!... Joj!... Ne, ne! Ti nisi tisti, ki ga iščem.«
»Kaj? Ničvredni grešnik trdiš, da nisem pravičen?«
»Vi pravični, ljubi Bog? Vi, ki delite bogastvo temu, onemu siromaštvo, temu modrost, drugemu zmešnjavo, ki ustvarjate zdrave in hrome, ki temu razsvetljujete um, onemu ga pa omračujete, poklanjate temu srečo, onemu pa bedo... Ne, vi že niste boter, ki si ga želim...«
III
In spet je šel dalje; iskal je in iskal.
Tedaj je srečal Smrt, in Smrt ga je ogovorila:
»česa iščeš, dobri mož?«
»Botra iščem za svojega sinčka.«
»če me maraš, grem pa jaz za botra.«
»To se pravi,« je odgovoril mož, »pravičneža iščem za botra.«
»Potlej sem že prava.«
»Kdo ste pa vi?«
»Smrt sem.«
»Smrt? Pozdravljeni, lepa Smrt! Da, vi ste pravični. Pri vas ni bogatinov ne siromakov, gospodov ne hlapcev, cesarjev ne sužnjev, učenjakov ne bedakov, mladih ne starih... Pozdravljena, živio Smrt!«
IV
In tako se je zgodilo, da je Smrt držala otroka nad sveto
krstno vodo, in lep je bil krst. Toda ko so pri krstitkah prinesli lečo na mizo, je Smrt sleherno zrno posamič nabodla na iglo...
»Zakaj ješ lečo z iglo?« jo je vprašal mož.
»Zato ker sem poosebljena potrpežljivost, prijatelj. Zmerom svoje dosežem, če še tako počasi grem. Mladeniči, bratci veseli in srečneži me ne vidijo in se rogajo moji senci; jaz pa čakam pred vrati; nihče mi ne uide!«
Ko je bil obed pri kraju, je dejala Smrt:
»Ker sem bila tvojemu sinu za botro, ti bom namesto darila zaupala neko skrivnost, čuj me! Kadar bo kdo bolan in me boš videl pri njegovem zglavju, vedi za gotovo, da bolnik ne bo umrl. Kadar bom pa stala s koso bolniku ob znožju, mu ne bo več pomoči.«
>1»
Tako je naš mož postal zdravnik. In kadarkoli so ga klicali k bolnikom in je videl Smrt ob bolnikovem zglavju, je predpisal namesto zdravila ročko sveže studenčnice, češ:
»Nič se ne boj, prestal boš.«
Kadar je videl pa Smrt s koso ob bolnikovem znožju, je zmajal z glavo in dejal:
»Huda in neozdravljiva je ta bolezen. Stecite po notarja in župnika. Bog z vami!«
Ker se nikoli ni zmotil, so mu ljudje zaupali bolj kakor vsakemu drugemu zdravniku. Denar mu je kar deževal v hišo in postal je bogat ko morje. Včasih se je Smrt ustavila pri njem na obisku in imoviti zdravnik jo je vselej po knežje pogostil in je dejal: »Naj živi pravič-nica!«
Zdravnik je prišel v leta in tedaj je nekega dne potrkala Smrt pri njem in mu rekla: »Premnogokrat sem bila pri tebi v gosteh... Kdaj se boš pa ti kaj oglasil pri meni?«
»Kadar želiš,« je odgovoril. »Nu, prav, pa pojdi kar z menoj, da ti razkažem svojo hišo.«
Odpravila sta se na pot. Hodila sta čez polja in livade. In ko je solnce zašlo, sta prišla do znožja strašne gore, ki je v njej zijala velika črna luknja: vrata v podzemeljsko jamo, v kateri so blestele ko zvezde lučka pri lučki.
»Na cilju sva,« je dejala Smrt.
Mož je stopil v prostrano dvorano in vsepovsod so gorele lučke, nekatere svetlo, nekatere brleče. Iz te dvorane sta prišla v druge, še večje, z nepreglednimi hodniki v okna neskončnosti.
»Moj Bog! Koliko lučk!« je dejal mož začudeno.
»Vaše življenjske lučke so to.«
»Ali vidiš ono, ki polagoma narašča?«
»Novorojenček...«
»Ali vidiš ono, ki tako enakomerno blešči?«
»Luč moža v cvetu mladosti.«
»In tistole tam spodaj, ki samo še pobrleva?...«
»To je lučka na smrt bolnega.«
»še mojo mi pokaži!«
»Pojdi z menoj v drugo dvorano,« je dejala Smrt.
»Joj, ta prekrasna oljnata lučka, kako topla je in svetla! Joj, ko bi ta bila moja!«
»Tvojega sina je.«
»In ona druga, ubožna, ki dogoreva in tako klavrno pome-žikuje, kakor da bo zdaj zdaj umrla?...«
»To je tvoja lučka, in ker sem ti prijateljica, ti svetujem, da urediš svoje račune in zaupaš svoje skrivnost! otrokom: le še tri dni boš živel.«
»O, Smrt! Dobra Smrt! Prilij v mojo lučko nekaj kapljic olja iz polne sinove svetiljke...«
Toda Smrt je odgovorila:
»Ne gre; tvoj sin je moj kr-ščenec in tudi sicer: a,f nič več ne veš, da si iskal za botra pravičneža?...«
In kakor je obljubila, je tri dni nato Smrt prišla ponj. *
i
Zaradi mačehe v svet
Ce se zamislim nazaj v leta, ko sem delala v trgovini, ko sem bila za strojepisko in tajnico, moram že reči, da mi skoraj nikoli ni bilo treba prodajati dolgčas. Vsaka pisarna je središče, kjer se strnejo živci določenega kroga interesov; in kjer so živci, tam čutiš utrip življenja, tam nikoli ne zmanjka vrvenja ne razburjenja.
Ce si mož štiridesetih let, ki je bil poprej šele tedaj res srečen, ko si je doma odpel ovratnik — če si ta mož zdaj mahoma naroči kar dve novi obleki, se zaverovano ustavlja pred zrcalom, se vsak dan obrije in vsak večer odide zdoma — potem nekaj ni v redu. Takrat sem se tako dolgo čudila tej nepričakovani izpremembi v vedenju svojega ovdovelega očeta, dokler me ni lepega dne predstavil neki zelo mladi in zelo zaK dami, tako prečudno plavolasi, da je mogla poslati plavka le čez noč. Ta dama je hodila po našem stanovanju in si nekam samozavestno ogledovala opravo. Mene je pogledala ljubeznivo ko kača. Ostala je kar pri večerji in pomagala mojemu očetu, da sta v neverjetno kratkem času izpraznila kar štiri steklenice vina. Zelo veselo je bilo.
»Nu, kako ti ta dama ugaja?« me je drugi dan vprašal moj oče in napravil obraz kakor zaljubljen maček.
»Mislim, da je v damo samo preoblečena,« sem rekla predrzno in brez hesede spravila klofuto.
Takrat mi še ni bilo čisto sedemnajst let. Toda kakor levinja sem se korila zoper to žensko, ki mi je hotela vzeti očeta. Podlegla sem.
Ko sta se dogovorila zastran poroke, sem pri neki priložnosti resno omenila svojemu očetu, da ne mislim vec ostati doma in da si greni kam drugam kruh služit. Oče je imel namreč veletrgovino za konzerve in jaz sem skupaj s knjigovodjo delala v njegovi pisarni.
>To 6i kar iz glave izbij,« je odgovoril moj oče. »Potrebujem te v trgo-v'ini, a z novo materjo se boš že pogodila. če mi pa misliš kakšne neumnosti uganjati, vem za neki strog Penzionat, kjer ti bodo takšne muhe ze izbili iz glave.«
*
Nova gospodarica se je: vselila. $Q£X; hi ji .morala iti«, zato sem si. izmisli-; la precej ,zi "ižen način ogovarjanja, •*wuo da ,ee.» ognem .'.tikanju. - Čez štirinajst dni je- bil moj. .načrt.:gat<kv; proči pojdem, in sicer skrivaj, ker vem, da me z lepo oče ne bi pustil. Nekaj denarja sem si bila že dela na stran, •noja šolska izpričevala in druge listine so bile tudi že pripravljene, čakala sem le še primernega trenutka.
Nekoč je moral moj oče po kupčijah za dva dni na pot. Priložnost se mi je zdela kakor nalašč. Pod posteljo me je že čakal nabito poln kovčeg: tisto noč sem jo sklenila popihati.
Popoldne sem v svoji sobi pisala pismo svojemu očetu, nisem ga pa utegnila dokončati, ker so me nujno poklicali v pisarno. V naglici sem vrgla nedopisano polo v predal svoje pisalne mize in odšla.
Ko sem pozneje hotela stopiti v svojo sobo, sem se zdrznila: na pra-guf sein trčila, ob mačeho. Kako lahkomiselna sem bila! Zakaj nisem sobe zaklenila!... Da le ni česa opazila...
»O, Kuši,« mi je sladko dejala, »samo okenske zastore sem popravila.«
Pri tem se je tako čudno smehljala, da bi jo bila najrajši ugriznila, že zato, ker nisem prenesla, da bi me kdo klical '»Kuši«; ime ini je namreč Gertruda, »Kuši« me je pa krstila neka moja učiteljica Planila sem k pisalni mizi in hlastno pogledala v predal: pismo je bilo notri. Če je vohunila in pismo prebrala, mora pač ves moj načrt poznati. Toda v tem primeru, sem si dejala, bi gotovo takoj zagnala krik.
»Kuši,« je rekla moja mačeha, 2>po večerji grem na obisk k neki prijateljici. če hočeš iti v kino...«
To je bilo kakor voda na mlin mojemu begu. Ob 22.15 odpelje brzi vlak v Berlin.
*
Pri večerja sem se morala hudo siliti in se delati lačno, da ne bi moja mačeha česa opazila. Prizadevala sem si celo, da sem bila ljubezniva z njo. Naposled je bilo vendar tudi tega konec: odšla je zdoma.
Počakala se:n še toliko, da se je kuharica odpravila spat, potem sem se pa oblekla, vzela kovčeg in se splazila iz hiše. Odprla sem vežna vrata oprezno le za špranjo in s strahom pogledala na vse strani. Ravno pred vrati je stala neka kočija in kočiiaž je s težkimi koraki bodil sein in tja. • V vozu nisem videla nikogar, zalo sem naglo planila ven, zaklenila vrata in
vrgla ključ v poštni nabiralnik na vratih.
»Saj ste vi gospodična Kerberjeva?« sem takrat zaslišala globok moški glas za seboj.
Zdrznila sem se. Obrnila sem se in zagledala kočijaža. Vljudno se je odkril, mi vzel kovčeg iz roke, kakor da bi mu to bilo samo po sebi umljivo, in ga zavihtel na kozla.
»Kdo vas je naročil?« sem vprašala s tresočim se glasom.
»Neka dama. Saj naj vas odpeljem na postajo, ne?«
Končano! Izdana sem in vrhu vsega sem še osramočena pred to osovraženo osebo. Brez volje sem se odzvala vljudnemu kočijaževemu pozivu in stopila v voz. Vedela sem, kaj bo: na postaji me bo čakala mačeha in bo uživala, ko me bo lahko ponižala. Ta kača je torej vendarle vohunila!...
Kočija se je ustavila pred postajo, kočijaž je izstopil in vzel kovčeg. »Voznino je že ona dama plačala,« je še rekel.
Ozrla sem se naokoli, toda mačehe nisem videla nikjer. Morda se je bila zakasnila, ali je pa čakala pri okencu.
hali. Tako tudi to pot. Pisal je, da lahko ostanem, kjer sem, in še dve sto mark mi je poslal kot enkratno podporo — in potem enkrat za vselej konec, je dodal. »Če je dekle že zbežalo zdoma, naj se tudi samo pretolče po svetu. Življenje ni igrača.«
Seveda sem se takoj ogledala po kakšni službi. »Glede na vaš cenjeni oglas...« sem začela najmanj deset pisem vsak dan.
Uspeh ni izostal. Neka velika uvozna tvrdka za kavo in kolonijsko blaga me je pozvala, da naj se predstavim. Voditeljica korespondenčnega oddelka je odločila mojo usodo. Njeno strogo dostojanstvo sem uganila že po trdi bradi in po koničastem nosu. Koničasto kakor njen nos je bilo tudi njeno vedenje. Ker sem precej visoke postave, sem jo gledala zviška. Nekateri ljudje pa ne preneso, da bi jih presegal po velikosti; to utegne biti tudi vzrok, zakaj gospodični Klemmovi že od prvega trenutka nisem bila prav pri srcu.
Smučarji na olimpiadi
'odhajajo na jutmji trening, preden se začne tekmovanje zares.
A tudi tam je ni bilo. Novo upanje me je obšlo, morda mi bo usoda le naklonjena: najbrže je nekaj prišlo vmes, da ni mogla do kraja izvršiti svojega peklenskega načrta.
Kupila sem si vozni listek v Berlin in jadrno odšla na peron, zakaj tam ©e boni laže pomešala med ljudi, da me ne bo videla. Strašno razburjeno in nestrpno sem čakala prihoda vlaka.
Naposled je privozil. Hlastno sem skočila v najbližnji vagon, vrgla kovčeg v mrežo in stopila k oknu, 9 strahom oprezaje, ali ne bom kje zagledala osovraženi obraz. Srdito sem bila odločena, da ne dam nati, tudi če bi me z desetimi konji hoteli potegniti iz vagona.
Toda mačehe ni bilo. Vlak se je zganil, z globokim vzdihom sem se spustila na svoj sedež.
Čez nekaj časa sem snela kovčeg iz mreže, da pregledam vozni red. Ko sem odprla pokrov, se mi je zarežal naproti listič papirja in na njem je bilo z velikimi in strmimi črkami napisano:	»Srečno pot in
mnogo uspeha!«
Takrat me je minilo vse veselje nad uspelostjo bega. Zakaj spoznala sem, da svoji mačehi nisem mogla bolj ustreči, kakor sem ji.
Življenje ni igrača
»Tako, teta Mina,« sem rekla drugo jutro, »zdaj sem pa tu!«
Teta Mina je najprej poiskala svoje naočnike tlej me je pa skoznje ostro premerila in rekla: »Kakšna abotnost naj bo pa spet to?«
Teta Mina je bila namreč na zunaj zmaj, toda imela je zlato srce. Povedala sem ji, kako hudo mi je zdaj doma, in potočila pri tem dve, tri solze. In kmalu sem izza strogih črt na tetineu. obrazu brala tiho veselje osamljene ženske, ki je vendar že pričakala bitje, ki mu bo Uhko materinsko stregla.
»Kdo bi si bil mislil, da bo stari osel počel takšne neumnosti,« je kon-časa najin razgovor — menila je seveda mojega očela. Potem je sedla in mu napisala odkrito in nedvoumno pismo.
Vselej, kadar je nastopila teta Mina, je moral moj stari gospod odne
Vzlic teinu sem službo dobila. Preizkusila me je v stenografiji in stroje pdsju in pri najboljši volji ni našla nikake napake v mojem pravopisu. Stroga šola v pisarni mojega očeta mi je zelo prav prišla. Toda brez zbadljivosti pri gospodični Klemmovi ni šlo.
»Nu, prav, poskusila bomo z vami,« je rekla. »Samo glejte, da ne boste našega korespondenčnega oddelka zamenjali s sanatorijem — pri nas je treba namreč delati!«
Prihodnji dnevi so mi pokazali, da s temi besedami ni pretiravala. Delati je bilo treba res kar se da. Me steuotipistke smo imele svoje sedeže lepo urejene po štiri v vrsti, čisto zadaj za nami je pa na visokem odru prestolovala voditeljica oddelka gospodična Klemmova, Tako ji ni mogla nobena 6tvar uiti. To strogo nadzorstvo ni bilo kaj prijetno, a človek se naposled vsemu privadi.
Drugi ali tretji dan po nastopu svoje službe sem zjutraj stopila v dvigalo, da se potegnem v pisarno. Ravno sein hotela zapreti vratca, ko je nekdo odločno potrkal na steklo.
»Saj dovolite?«
Bil je visok, lep in eleganten gospod.
. »Prosim!« sem rekla. Pritisnila sem na gumb in dvigalo se je začelo vzpenjati. Gospod me je pozorno pogledal in če se ne motim, se je potem nekam porogljivo nasmehnil. Sama ne vem, zakaj me je to tako razdražilo, da sem zbadljivo pripomnila:
»Odkrili bi se pa lahko, če se peljete z damo v dvigalu.«
»Ah, res,« je samo rekel gospod, me presenečeno pogledal in se odkril.
Medtem se je dvigalo že ustavilo. Stopila 6em iz njega in gospod za menoj. Krenila sem k pisarniškim vratom, gospod za menoj. Vstopila sem, gospod za menoj.
»Ah, vi ste tudi odtod?« sem vprašala čisto odveč.
»Da, če dovolite,« je menil gospod. »Jaz sem namreč šef.«
To ima človek, če ne zna jezika držati za zobmi. Še celo uro potem sem bila tako zmešana, da sem morala neko pismo trikrat prepisati, preden je bilo v redu. Seveda sem zato dobila od voditeljice oddelka strog ukor.
3
Prokurist iina smolo
»Gospodična Kerberjeva, h gospodu prokuristu Sedelmeyerju, diktat!« sem kmalu nato zaslišala za seboj rezki glas gospodične Klemmove.
Vstala sem in segla po svojem stenogramskem bloku.
»Povabil vas bo za nedeljo na izlet,« je hihitaje prerokovala moja soseda.
Gospod Sedi'!meyer si je prav go-.tovo domišljal, da je najlepši moški daleč naokoli in se je skušal delati demonskega. Pa mu ni uspelo.
»Torej gospodična... gospodična Kerberjeva,« me je pozdravil, »kako vam pri nas ugaja?«
»Čudovito!« sem se zlagala in odprla stenogramski zvežčič.
Prokurist me je še nekaj časa z do-padajenjem opazoval, potem je pa začel narekovati. Med diktatom me je od časa do časa počastil s kakšnim zasebnim ogovorom. Sicer me ni povabil za nedeljo na izlet, zato se je pa podrobno poinformiral o moji osebi, lie to me je pozabil vprašati, kakšno številko ima moj vrat.
Ob petah popoldne me je voditeljica oddelka peljala k šefu in me predstavila. Šef je vstal, mi ponudil roko in rekel par prijaznih besed. Moj strah je bil torej neutemeljen, mala epizoda iz dvigala je ostala najina skrivnost. Človek se zmerom čuti počaščenega, če deli kakšno skrivnost s svojim šefom.
Teden dni sem hodila vsak dan v sobo gospoda Sedelmeyerja na diktat, potem pa nič več. Prišel je konec... padla sem v nemilost.
Bilo je neke sobote dopoldne. Gospod Sedelmeyer je energično narekoval poslovna pisnia, obzirno in počasi in razločno, da sem mu lahko sledila. Takrat namreč v stenografiji še nisem bila popolnoma doma.
»Ali ste za drevi s kom zmenjeni?« me je potem vprašal čisto iznenada.
»Ne, z nikomer,« sem odgovorila.
»Ljubko majhno gostilnico poznam, z dobro godbo in udobnimi kotički, mislim, da bi 6e tam prav dobro počutili. Ali vas smem povabiti?«
»O prosim, zakaj ne!«
Dogovorila sva se, da se bova dobila pri električni uri blizu one zapeljive gostilnice. In re6 sem točno na minulo prišla, toda še nikdar v življenju nisem videla tako bebastega obraza, kakor ga je napravil gospod Sedelmeyer, ko me je zagledal. Pripeljala sem bila namreč s seboj teto Mino.	Dalje prihodnjič.
MR: BAHOVEC
Za čiščenje in obnovo krvi
je Planinka zdravilni čaj dober regulator. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s Planinka-čajetn Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih Bečne kisline }n hemeroidih (zlati žili), pri obolenju jeter pri nervozi in živčnih boleznih.
PLANINKA la j BAHOVEC
zahtevajte v lekarnah samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din z napisom proizvajalca
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana
ki Vam pošlje vzorec in poučno knjižico brezplačno.
Reg. S. Br. 14212 10. VII. 1954.
Angleži in Nemci v hokeju
Prizor z eno Izmed najbolj napetih tekem v Garmischu: nevarnost pred nemškim golom. Tekma se je vzlic trikratnemu podaljšanju in 2'/2urnemu ogorčenemu boju končala neodločno 1:1.
Anekdote
PESEM NA ROKAVU — IN NOTE NA KRILU
Francoski vojvoda Charles de Or leans je nosil dragocen površnik, k so ga vsi Francozi poznali: na desnen rokavu je bila z zlatimi vlakni uvezena kitica neke pesmi.
Ivana Burgundska je pa nosila krilo ki so bile na njem z zlatom vezene note neke domoljubne pesmi.
VVELLS IN CHAPLIN
Slavni angleški pisatelj H. G. Wells, pisec moderne »Zgodovine človeštva«, se že nekaj časa mudi v Hollywoodu in je v gosteh pri Charlieju Chaplinu. Ondan je veliki komik priredil njemu na čast slavnostno večerjo. Med povabljenci je bil tudi Cecil B. de Mille. Pri kompotu je avtor »Kralja kraljev« vprašal pisca »Nevidnega človeka«:
»Nu, kaj mislite o našem gostitelju?«
»Chaplin se mi smili,« je odgovori! Wells. »Zakaj, na vsem božjem svetu je on edini, ki zanj Charlie ne obstoji.«	(Gr)
20 LET ZA 20 MINUT
V 18. stoletju je neki Anglež prosil enega izmed najslavnejših pariških slikarjev, naj mu za njegovo zbirko nariše konja.
Slikar mu je ustregel.
»Koliko to stane?« ga je vprašal Anglež.
»Dvajset zlatnikov.«
»Ali ste zblazneli?« je zavpil Anglež. »To se pravi, za vsako minuto zlatnik — saj niste imeli dvajset minut kaj dela!«
»Drži! Toda moral sem se dvajset let učiti, da sem mogel naslikati tega konja,« je odgovoril umetnik.
MALESHERBES IN NJEGOV PLESNI UČITELJ
Francoski državnik Guillaume Ma-lesherbes (1721—1794) je imel grdo držo telesa in tudi njegov plesni učitelj, mojster Marcel mu je ni mogel popraviti. Ko je Malesherbes postal minister kralja Ludovika XVI., ga je nekoč obiskal Marcel in mu rekel:
»Gospod minister, neko prošnjo imam do vas.«
»Prosim! če bo le mogoče, vam jo bom izpolnil,« je odgovoril Malesher-
»Obljubite mi, da ne boste nikomui izdali, da sem bil Jaz vaš plesni učitelj.«
DRAGO PRIJATELJSTVO
Odškodnine za neizpolnjene ženitni obljube niso v današnji dobi nič novega. Poznali so jih že v srednjem ir celo v starem veku.
Tako je na primer Napoleon IIJ imel velike težave z neko damo, ki j je obljubil zakon, preden je stopil nr prestol. Kot cesar je na to obljube seveda pozabil. Miss Howardova je p; le predobro pomnila njegove besede Zagrozila mu je s tožbo in z javnin škandalom. Da bi jo potolažil, ji j< cesar podelil naslov grofice de Beaure gard in ji izplačal pet milijonov 44' tisoč frankov odškodnine. Miss Ko wardova se pa tudi s tem ni zadovo ljila in je med solzami še zmerou grozila, ker se svoji veliki ljubezni d' cesarja nikakor ni mogla odreči.
Državnik mora imeti trce v glavi.
Napoleon.
'njena m£ika ljubezen
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
19. nadaljevanje Prestregel me je v naročje in čutila sem, kako me je stisnil k sebi. Nežno je popravil mojo glavo, ki kar ni marala stati pokonci, in mi jo je naslonil na svoje rame, da se je dotikala njegovega lica. In zazdelo se mi je, kakor da bi bil zašepetal: »Ne boj se, Renata, saj sem jaz pri tebi...«
Potem se je vse okoli mene izgubilo v tem6. Zavest me je minila in pogreznila sem se v sen, težak ko smrt...
Nezaslišan sum
Ko sem se prebudila, je bil že velik dan.
Prvo, kar mi je prišlo do zavesti, je bil solnčni žarek, ki je plesal po arabeskah rezljanega stropa. Mežikaj e z očmi sem mehansko skušala slediti temu žarku po njegovi zveriženi, prepletajoči se poti.
V polsnu se mi je zdelo, kakor da zavzemajo te skrivenčene črte fantastične oblike — tako čudne in neznane mi, da sem že iz njih presodila, da ne ležim v svoji sobi.
Ta slutnja me je vrgla pokonci. Oprla sem se na zglavje.
Nepričakovani napor mi je izvabil krik bolečine. Vse kosti so me bolele, kakor da bi me bil kdo pretepel.
Zdaj sem bila že docela zdramljena. Začudeno sem se ozrla na okoli.
Videla sem, da nisem v svoji sobi. Slutnja me torej ni varala.
Ležala sem v tuji postelji... v veliki mahagonasti postelji z odejami iz rdečega atlasa.
Druge krati sem bila vajena ob prebujenju zagledati svojo snežno belo odejo s čipkami. Vsa ta rdečina, tuja postelja in odeje — vse to se mi je pa zdelo. da mora biti... da je...
Takrat me je kakor strela prešinilo grozljivo spoznanje:
»Spalnica mojega moža!...«
Ne, pomota je bila izključena: bila sem že nekoč v tej sobi in sem se še spomnila njene nekam mračne a okusne oprave.
Ležala sem v spalnici Arturja Wintertona!
Groze, ki me je obšla ob tem spoznanju, ne morem popisati.
Z nedopovedljivim strahom sem omahnila na zglavje.
Le kako sem prišla v to posteljo? Zakaj, zakaj sem se prebudila v sobi svojega moža?
Tisoč takih vprašanj je zletelo po mojih trpinčenih možganih.
Ne morem vam popisati svoje duševne stiske. Tolikšen obup me je prevzel, da se mi je obupna tožba utrgala iz ust, tožba, ki je ni hotelo biti konec.
Mračna slutnja mi je rekla, da je nekaj nepopravljivega stopilo v moje življenje.
Takrat sem se spomnila Arturjevih groženj.
»Izlepa ali izgrda boste moji, kadar bom le hotel.«
Prejšnji večer me je rotil, da naj postanem njegova žena... izlepa!
In ko sem ga zavrnila, je divje zavpil, da mi še zdaj zveni njegov srditi krik v ušesih:
»Tem slabše za vas — sami ste to hoteli!«
Nisem ga razumela — niti slutila nisem prostaštva njegove grožnje.
Tega sl zdrav človeSkl razum pač ni mogel predstavljati... koliko manj šele domišljija spodobne, nepokvarjene ženske!
Tako torej:	brezvestni	tat
ženske časti me je bil vzel s silo, ker se mu nisem marala sama vdati!
O, zavrženi, nesramni, pro-1 staški laži-kavalir!
In jaz? Ali mu mar ničesar; ne morem? Ničesar, da izbri-1 šem to ostudno dejanje? Niče- j sar! Nepopravljivo je! Njegova j sem bila! Njegova žena!...
Vse v meni je kričalo in sej upiralo tej nepopravljivosti.' Premetavala sem se po tuji po-! stelji in se zvijala v krčih, kakor da bi zgolj s svojo voljo mogla popraviti, kar se nič več popraviti ne da.
Niti trenutek mi ni prišlo na um, da je Winterton nemara drugače ravnal, kakor mi je pravila moja trpinčena domišljija. Predobro sem se spomnila neštetih okoliščin, ki jih prej še za mar nisem imela, zdaj so se mi pa zdele tem po-membnej še.
Spomnila sem se ne samo njegovih besed, v duhu sem videla tudi, kako se je držal, kakšne so bile njegove kretnje... Ko mi je ponudil skodelico s kavo, se mu je roka tresla... Prav gotovo je bilo v tej kavi neko uspavalo, drugače me ne bi bila prevzela tolikšna in toli skrivnostna utrujenost.
Kakor navaden morilec mi je bil moj mož nalil strupa v kavo, da bo mogel izvršiti svoje nizkotno dejanje.
In potem ko je zbral toliko žalostnega poguma, da mi je ponudil uspavalno pijačo — potem so ga zdajci zapustile moči: po prvem zločinu človek pač še ni zakrknjen hudodelec! Videla sem, da ni vedel kaj bi Od zme-šanosti, otrl si je znoj tesnobnosti in strahu, ki mu je bil stopil na čelo.
»O, nesramnež! Ne najdem besed, da bi ožigosala takšno početje!«
In potem, ko se je že začel kazati, učinek strupa in sem se še poslednjič skušala otresti mamila, ki mi je drevenilo moči, je bil še tako hinavski, da je priskočil k meni — kakor da bi mi hotel pomagati.
»Ne boj se, Renata, saj sem jaz pri tebi!«
Tolik cinizem! V času, ko mi je zamirala volja, ga ni bilo sram rabiti nežne ljubezenske besede — zato da mi pove, da naj se ničesar ne bojim, ha, ha!...
Moji možgani niso več našli besed, da po zaslugi ocenijo pro-staštvo moža, ki sem ga do tistega dne imela za poštenjaka... za gentlemana...
Razburjenju in duševni zmedi se je tedaj pridružil še gnus.
Fe j — takšen človek je torej moj mož?
Tisti trenutek sem se jaz, njegova žrtev, začutila tako visoko nad njim, tako daleč od njega, da mi je skoraj odleglo.
Njegova sem bila? še daleč ne! Ne zadošča njegova volja, da bi me ponižal in potegnil v blato k sebi. Ali mar zveza, spočeta v takšnih okoliščinah, sploh kaj velja?
Artur Winterton me je bil zlorabil, ko sem mu bila izročena na milost in nemilost — toda tisti, ki se je oblatil in poteptal svojo čast, nisem bila jaz nego on.
Vzravnala sem se v postelji. Bila sem že dosti mirnejša ko prej, zato sem bistre j e videla v duhu pred seboj vse možne posledice nocojšnjega pripetljaja.
»če gospod misli, da me bo s takimi vezmi priklenil nase, se temeljito moti!«
Včeraj sem imela še obzir do njega; danes sem bila vseh ob-zirov rešena.
Do tod sem prišla v svojem razmišljanju, ko so se mi oči ustavile na postelji, kjer sem ležala.
Na zglavju poleg mojega se je še poznal odtis glave in rjuha pod odejo je izdajala, da je nekdo na njej ležal.
Ta neizpodbitni dokaz, da je Winterton ponoči spal zraven mene, mi je prvi mah oledenil kri v žilah. Potem sem pa z grozo planila pokonci, kakor da bi bila zagledala gnusno golazen zraven sebe.
V enem skoku sem bila iz postelje sramote na tleh. Ogrnila sem se v šal, ki sem ga našla na naslanjaču, pograbila svoje reči in zbežala kakor iz uma, bosonoga in z zmršenimi lasmi ven, stekla čez hodnike in planila kakor preganjana zver v svojo sobo in jo zaklenila.
Moj mož mi vrne svobodo
Tisto jutro sem morala trikrat vprašati po Arturju Win-tertonu, preden sem ga dobila.
Ko sem se oblekla, sem se takoj prijavila pri njem, trdno odločena, da izsilim od svojega moža pojasnilo in priznanje.
»Gospod je odšel,« mi je odgovoril služabnik.
Zadovoljila sem se s tem odgovorom in nisem silila vanj. Toda ko je bilo že enajst, Win-tertona pa še zmerom od nikoder, se mi je stvar vendarle zazdela čudna.
»Kdaj je gospod odšel?« sem vprašala služabnika.
»Takoj po zajtrku... okoli devetih.«
»To se pravi, takoj ko je vstal?«
»Ne, mylady. Gospod je bil davi prvi na nogah. Ko sem prišel ob zori pospravljat njegov kabinet, je že sedel tam, zatopljen v svoje pisanje.«
Videč da se mi tolikšna ju-trnja vnema nekam čudna zdi, je služabnik povzel:
»Gospod je bil videti v skrbeh... Naj mi mylady ne zameri te pripombe. Zajtrkoval je kar med pisanjem, potem je pa telefoniral gospodu Bennetu...«
»Svojemu pravnemu zastopniku?«
Kini prinaSajo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 nreilvnja v petek ‘2t. t. in. ob 20. url in v nedeljo ob 11. uri ilop. »SINOVI NEBA«
Vstopnina l>in 3*
Od 22. do 24. t. m. »RIVIERA EXPRESS«
V gl. 'logi Charlotte Sussa in Karl
I.udviek Diehl. od 25. do 27	1.	ni.
»PRAVA LJUBEZEN -SLAB DENAR«
V gl. vlogi Luci e Engljseh in Theo
Lingen.
KINO MOSTE
V soboto 22. t. m. ob 20. uri, v nedeljo 23. t. m. ob 16. in 20. url in v ponedeljek 24. 1. ni, ob 20. uri Silvia 8idney v idealno lepem filmu
»INDIANK A« in
»PRIPOVEDKE IZ SPALNICE«
v gl. vlogi Maurice Chev*lier Cene in dodatki običajni.
Pride .lan Kiepura »ljubljenec vseh žena«
KINO TALIJA KRANJ
V soboto 22 t. ni. ob 20.30 in v nedeljo 23. t. ni. ob 16., 18. in 20.30
uri se predvaja vesela opereta »MAČEK V VREČI«
S priljubljeno Magdo Sclmelder In \Volf Albacli Retty.
Dodatki običajni.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int 10 predvaja v petek 21. t. m. ob 20. url, v soboto 22. t. m. oh 20. uri in v nedeljo 23. t. m. ob 15. iil 20. url Šaljivi velefllm »PAVLIHA V AMERIKI« s Stanlijem In Olijem v gl. vlogah. Nastopajo tudi barvane Walt Dis-neyeve Micki miike.
Dodatki: domač kult. film in Para-mountov zvočni tednik.
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v soboto 22. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 23. t. m, ob 18. in 20. url veliko opereto »VALČEK ZA TEBE«
V g1. vlogi: Luis Graveur, Camilla Uoru, Heins Ruliman iu Maria Sazarina.
Dodatek: nov zvočni tednik.
»Da... Mylord se je dogovoril za sestanek z njim. ,Takoj pridem!' je dejal, če želite mylady kaj več izvedeti, bi morda klicali v Bennettovo pisarno.«
»Nemara bi bilo to res še najboljše,« sem zamrmrala sama pri sebi.
Toda ganila se nisem.
Telefon je bil komaj par korakov od mene, treba bi mi bilo le iztegniti roko po njem — pa je nisem iztegnila.
Kaj naj tSo vzrok tej nepričakovani radovednosti? Ali se mi mar tako hudo mudi na razgovor s svojim možem — na razgovor, ki sem vedela, da bo silno viharen? Da niti ne omenim tega, v kakšno čudno luč me utegne spraviti moje poizvedovanje pri notarju.
Toda ko je odbilo pol dvanajstih, me vsi pomisleki niso več zadržali.
»Zakaj ne bi smela vprašati? ... Mogoče je Artur še tam? Saj bom njega klicala. Vprašala ga bom, kdaj pride na kosilo.«
Toda nisem se še dobro predstavila, ko me je že pozdravil nosljajoči glas gospoda Ben-netta:
»Vi, lady VVinterton? Verjemite mi, vesel sem, da vas slišim.«
»Res? In zakaj, če smem vprašati?... Halo!«
»Halo!... Pravkar sem vam hotel telefonirati.«
»Artur VVinterton —?«
»... je bil pri meni in je odšel.«
»že dolgo?«
»To minuto. Ali ste sami, my-lady?«
»Da, zakaj?... Halo!«
»Halo!... Vprašam vas, ali ste sami v sobi, kjer telefonirate?« »Da... popolnoma sama.«
»če je tako... Halo, halo!« »Halo! Poslušam.«
»Recite mi, mylady, da niste pozabili svoje obljube.«
»Svoje obljube?«
»Da! Izpolniti jo morate do konca! Pošteno!«
»A vendar...«
»Halo, halo!«
»Slišim...«
»Rotim vas, mylady!«
»Poslušajte, gospod notar: razmere mi ne dovolijo, da bi izpolnila to obljubo.«
»Pardon! Morate jo izpolniti... Verjemite mi, mylady, da je samo v vašo korist: bodite lojalni v ljubezni, kakor ste obljubili.«
»A zakaj mi prav danes to prigovarjate?«
»Ker...«
»... ste pravkar govorili z Win-tertonom!«
»Da.«
»In on vam je...«
»Ne, ne! On ne.«
»Aha, zdaj vse razumem.«
»Pardon, mylady, če vam povem, da ni ničesar rekel, prav ničesar zastran vajinega medsebojnega razmerja — samo...«
»Halo, halo!«
»Halo?«
»Pravite, da ni ničesar rekel?«
»Ničesar, le jaz sem čutil potrebo spomniti se, da imam vašo besedo. Prosim vas, ne pozabite, kaj ste mi obljubili, velevažno je to! Rotim vas, mylady!«
Tišina. Čakal je, ali bom odgovorila, toda ničesar pametnega se nisem domislila. Kako naj mu dopovem, da človek včasih pri najboljši volji ne more držati besede?
»Nu, premislite si... In če utegnete, pridite kdaj k meni, da malo pokramljava.«
»To je druga. Oglasila se bom o priložnosti. Do svidenja, gospod notar.«
»Do skorajšnjega svidenja, mylady.«
Vsa zamišljena sem odložila slušalko.
Zakaj je hotelo naključje, da sem baš danes telefonirala mi-stru Bennettu in da mi je baš danes govoril o tej stvari?
Vsa sem bila še zaverovana v te misli, ko so se vrata tiho zavrtela v tečajih in se je na pragu prikazal moj mož.
Osupel je obstal; ni bil pripravljen, da me bo našel v svoji sobi.
Tako bled je bil njegov obraz in tako mračne njegove oči, da me je nehote obšel strah.
Nemo sva se spogledala. V mojih očeh je bral neizprosen
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
izziv, v njegovih sem videla samo ledeno začudenost. Kakor dvobojevalca, ki pretehtata drug drugega, preden se udarita, sta se tudi najini duši premerili v enem samem pogledu.
»Ali me že dolgo čakate, gospa?« je vprašal popolnoma mirno.
Njegov glas me je zdramil iz trenutne odrevenelosti.
»Trikrat sem že želela z vami govoriti,« sem samo odvrnila.
»šele ta trenutek sem se vrnil.«
Z vljudno kretnjo mi je ponudil stol.
»Poslušam vas,« je dodal, ne da bi bil sam sedel.
»Prišla sem. da vas vprašam, kako to da sem se davi prebudila v vaši spalnici.«
»Najbrže zato, ker ste v njej legli spat.«
Njegov glas mi je zvenel nekam porogljivo. Prav tega je še manjkalo: v meni je vse vzkipelo.
»Nikar, gospod VVinterton — če vas smem česa prositi, ne norčujte se! že to je dovolj, da ste na toli podel način zlorabili mojo snočnjo telesno slabost.«
;Vidim, da ste prišli zastran mojega značaja hitro na čisto,« je grenko odgovoril. »Prvo, kar ste si rekli, je bilo, da sem zlorabil.«
»Ničesar drugega si ne želim kakor slišati iz vaših ust, da to ni res. Pa ne: saj ste mi še snoči grozili, da hočete izlepa ali izgrda...«
»In priložnost je bila res preveč lepa, da je ne bi izrabil!«
»O, nizkotnež! Niti ne ta;ite!«
»Ali bi mi sploh verjeli, če bi hotel tajiti?«
»Ne, ne bi vam verjela, zakaj zdaj šele vidim, da ste sposobni tudi za naj nizkotne j še podlosti.«
Obraz se mu je spačil v krčevitem drgetu.
»Krute so vaše besede, gospa!«
»Ali morem druge izbirati, po vsem kar ste mi prizadejali? če pomislim samo. da ste to noč... brez sramu... oh, strahotno je to!«
Ihtljaj me je stresel v krču. Pokrila sem si obraz z rokami, da skrijem svojo sramoto.
On je pa stal nepremično zraven mene, ne da bi bil rekel le besedico. Strmel je predse, mračen in nedoumljiv.
»Povejte vsaj, kako ste se mogli tako izpozabiti?« sem vzkliknila. »Mar v vas sploh ni nravnostnega čuta? Mar niste pomislili na to, da se ponižate na stopnjo najbolj prostaškega predmestnika?... Tak res nimate čuta poštenosti?«
Winterton je še bolj prebledel, toda odgovoril ni. In v tem molku, ki j$ v njem vztrajal ves čas, ko sem mu metala v obraz toli strašne očitke — v tem molku je bila velika tragičnost.
»Svoje početje ste dobro premislili... Moj spanec ni bil naraven. Nekaj ste mi nalili v kavo, o kar priznajte! Kakor izdajalec ste vsuli strup in še toliko bednega poguma ste imeli, da ste mi sami ponudili skodelico!«
»Oh, molčite!... Molčite!« je zajecljal.
Na njegovem spačenem obrazu sem videla, da strahovito trpi.
»A zakaj? Zakaj?« sem zdajci zaprosila, vsa majhna. »Zakaj ste to storili?«
»V obup ste me pognali,« je hripavo odgovoril. »Nisem mogel več prenašati vašega prezira. Poslužil sem se svojih pravic, ko ste mi jih pa vi odrekli.«
»O kakšnih pravicah govorite?«
»O moževih pravicah do žene,«
Nič več ni bil hladen njegov obraz, ne miren njegov glas: v te besede je bil položil ves svoj prejšnji gnev.
Lepota, zdravje, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Pa be l»3j ots-oV zcJirav
»fale po JuMfaite snel«
Nekaj dobrih nasvetov za matere
Najmanj do sedmega leta mora biti otrokom to in ono prizaneseno, kar utegne biti njihovim mamicam v zabavo in korist.
Ne dovoli nikoli, da ti otroka poljubljajo! Ljudje, ki si hodijo ogledovat novorojenčka, morajo biti toliko taktni, da mu ne pridejo preblizu.
Kako boš preprečila, da ne bodo preveč ljubeznivi sorodniki s svojo bližino presadili bacilov na otroka?
Mlado mater poznam, ki je svojemu malčku položila v zibelko listek z besedami:	»Ne poljubljajte me!... Se
celo mama me poljubi samo na vrat...«
Nikoli ne dovoli, da bi se otrok igral z umazanimi igračami.
Daj mu sladkarije le v prav majhnih obrokih in še to samo po jedi.
Kadar otroka ščiplje v trebuhu, mu nikdar ne daj alkoholne pijače!
Pripravi otroka do tega, da bo miren vsaj pol ure po vsakokratni jedi.
Izogibaj se vseh vrst pomirjevalnih sredstev, posebno dozdevno »nedolžnih« sirupov, ki naj bi ponoči utešili otrokov jok.
Ne rabi kavčukastih cucljev — pod nobenim pogojem!
Ali se danes še katera mati prepriča o pravšni temperaturi mleka, namenjenega otroku, tako da sama vzame cucelj v usta? Na žalost še danes srečujem take matere. In sicer v tako imenovanih boljših, prosvetljenih slojih. Ali je mleko dovolj toplo, ne preveč ne premalo, se najbolje prepričaš, če ga kaneš nekaj kapljic na hrbet dlani.
Nikoli ne kašljaj otroku v obraz! Bodi absolutno neizprosna, kadar je treba še tako ljubečo babico odvrniti od tega, da bi prišla k vnučku, če si je nakopala nahod!
Kadar ti otrok zaspi po dojenju ali Po nasičenju iz steklenice, ga ne drži V rokah! Res ti ga je takrat hudo dati iz rok, toda zdravje je prvo: in zdravje terja, da ga takoj položiš v zibelko.
Kino, lepotna tekmovanja in podobne razburljive reči niso. za otroke izpod 7 let.
Vedi, da otrok ni ne lutka ne predmet za zabavo. Rodila ga nisi za sebe, nego zato, da bo srečen in zdrav. Njegovo ugodje ni tvoje ugodje...
Irene Conseillere.
Poceni ledenica
Neizogibno je, celo pozimi, da je otrokova steklenica z mlekom spravljena na ledu. če imaš ledenico, tem bolje, če je nimaš, si jo pa zelo poceni in zelo lahko sama napraviš.
Prosi špecerista, ki pri njem kupuješ, naj ti priskrbi lesen zabojček, kakšnih 40—50 cm visok, dolg in širok. V ta zabojček nasuj 8—9 cm na debelo žaganja, na to pa položi dve Ponvi, drugo v drugo. Biti morata zadosti visoki, da lahko vanju pokonci postaviš steklenico z mlekom. Med zaboj in večjo ponev nasuj žaganja in ga dobro potolci in sphaj. Med zunanjo ponev in notranjo — to je tisto, v kateri bo stala steklenica z mlekom — pa nasuj zdrobljenega ledu: ledenica je gotova.
Seveda mora zaboj imeti pokrov, lesen kajpada. Da se ti led prehitro ne stali, obloži pokrov z več plastmi časopisnega papirja.
če boš najmanj enkrat na dan pre-menila led, boš videla, da ti bo ta preprosta in poceni ledenica prav dobro služila. t	C.
Da bo izbira na n-in
lfeš€«m$1»i£ kuhinša
Jedilni list za skromnejše razmere
Nedelja:	Ocvrta	cvetača,	telečje
stegno s smetano in pečenim krompirjem, mandljeva pogača*.
Ponedeljek: Žemljeva juha*, sirovi rezanci".
Torek: Sesekljani zrezki s krompirjevo kašo, dunajska torta".
Sreda: Zelenjavna juha z narezano klobaso, zdrobovi cmoki s češpljevim kompotom0.
..četrtek: Goveja juha z rezanci, govedina s praženim krompirjem in ku-marična omaka s smetano*.
Petek: Pečen ohrovt z majonezo*.
Sobota: Svinjina z dušenim zeljem, fini rižev narastek?.
Jedilni list za premožnejše
Nedelja:	Frankfurtska	pečenka',
francoska solata, dušen riž, jabolčni kompot.
Ponedeljek: Goveja juha z vraničnim rižem, govedina z rezanci, vinska omaka.
Torek:	Pečeni svinjski kotleti,
krompir in motovilčeva solata, sirov zavitek.
Sreda: Juha iz črnega korena*, pečenice s krompirjevo kašo in kislim zeljem.
Četrtek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, ocvrti ohrovtovi vršički, jajca s smetano*.
Petek: Krompirjeva juha s suhimi gobami, jajčni cmoki, rdeča pesa, kruhov narastek.
Sobota: Riževa juha, prekajeno meso s kruhovimi cmoki in čebulno omako, sadna jed*.
JUHE
(Recepti za jedi, označene v jedilnih listih z *)
Žemljeva juha
V 1 liter zelenjavne juhe denemo 25 dkg žemljeve sredice in kuhamo večkrat mešaje. Ko se žemlje razkuhajo, dodamo košček masla, na koncu pa vžvrkljamo stepeno jajce. Pred serviranjem potresemo juho s popraženimi aemljevimi rezinami.
Juha iz črnega korena
>/< kilograma črnega korena ostrgamo in namočimo v mlečno vodo. Medtem zavremo slano vodo, jo zalijemo s 'Ul mleka in kuhamo v tej juhi črni koren, ki smo ga narezali na
pamo omako nad soparo, dokler se ne zgosti. Na koncu primešamo še 4 žlice olja.
Sirovi rezanci
Rezance skuhamo kakor po navadi, jih zabelimo z maslom, potresemo z zdrobljenim sirom, posebej pa popražimo majhne kocke slanine in jih vmešamo med rezance.
MOČNATE JEDI Dunajska torta
6 dkg masla spenimo z 2 jajcema, pridenemo 20 dkg sladkorja, 6 žlic mleka in 20 dkg moke, v katero smo stresli zavitek pecilnega praška. Na koncu dodamo še nekoliko vanilije-vega sladkorja. Testo damo v oma-ščeno in pomokano pekačo in ga lepo spečemo. Ko se ohladi, ga čez polovico prerežemo, namažemo prerez z mezgo, pokrijemo z drugim delom, nato pa vso torto pomažemo z mezgo in potresemo z debelim kristalnim sladkorjem.
Zdrobovi cmoki
'h kg grobega zdroba zakuhamo v ‘/sl vrele in malo slane vode. Takoj nato primešamo 1 žlico masla in pu-
Takt in strategija v ljubezni
Kako pišeš ljubezenska pisma
©Nikoli sama prva ne omenjaj v pismu besede »ljubezen.« Če z ,njim‘ prija-
teljsko dopisuješ, ti pač ne bo težko pokazati mu na fin način, ne da bi se kompromitirala, da je tvoje čustvo globlje od navadnega, plehkega prijateljstva.
Pri ljubezenskih pismih ni P } opreznosti nikoli preveč. Koliko usod, koliko sreče so že strla neprevidna in nepremišljena pisma! Ko pišeš, imej vedno pred očmi, kako bi se bralo tvoje pismo čez nekaj let, ali pa v očeh katere druge, neprizadete osebe. Kar se d& se izogibaj priseg o večni zvestobi, zagotavljanja, da ne boš nikoli drugega ljubila in da še nikdar nisi imela ljubimca. Prava, glo-i boka ljubezen ne potrebuje pretira-nega zatrjevanja.
®V svojih ljubezenskih izjavah bodi zmerom zelo sramežljiva. Pomni, da se še tako ciničen moški zdrzne nad ženskami, ki se pokažejo v ljubezni preveč drzne in preveč materialistične
Glej, da mine vsaj H ur, ■eden pišeš odločilno pi-kadar ti ga narekuje ljubosumnost, bolest ali pa želja, da bi razmerje končala. Zakaj človek se le prevečkrat kesa nepremišljenega, v prvem navalu čustva napisanega pisma.
®Glej,
prede
smo,
0Tvi
bod s Im
Ne piši prevečkrat, tudi če prekipevaš od blaženosti in
  sreče. Tvoja pisma mora
človek, ki te ljubi, vselej pričakovati s koprnenjem in tesnobnostjo.
Ne piši predolgih pisem! Takšna pisma zdolgočasijo še tako zvesto srce: kratka pisma puščajo človeka neutešenega in ga malce vznemirijo, in to je ljubezni v korist, zakaj tesnobnost je hrana ljubezni.
Tvoja pisma naj nikoli ne bodo solzava, melodramat-fcffl ali preveč romantična. Primes vedrosti, humora in duhovitosti ne more škoditi, ker naslovljenca razvedri in mu pokaže, da si ljubko in zabavno dekle. Ogibaj se zmedenih in nejasnih besed, tudi tedaj, kadar obupuješ; take besede pričajo o slabem okusu. Koliko ljubezenskih razmerij se je razdrlo ali pa izprevrglo v pekel, ker je ženski manjkalo vedrosti, ker je bila prevečkrat žalostna in se ni mogla obvladati — baš takrat, ko bi se bila m o r a l a.
®V ljubezenskih pismih ne uganjaj literature: prevelika izbranost besed jemlje pisanju iskrenost. Tudi če še tako preprosto popisuješ dogodke iz svojega življenja, boš našla pota in načine, da pokažeš vsaj med vrstami plemenitost in iskrenost svojih čustev in svoje duše.	Nemo.
majhne koščke. Posebej pripravimo v kozici svetlo prežganje, ga zalijemo s korenovo juho, dobro prekuhamo, potem pa zalijemo z ostankom juhe in s kuhanim črnim korenom. Ko smo juho osolili, jo vlijemo na drobno narezane klobasice ali pa na prekajeno meso.
MESNE JEDI Frankfurtska pečenka
1 ■/•» kg telečjega pleča zrežemo s kosti, ga operemo in posušimo. Meso večkrat prebodemo z nožem v smeri vlaken. V te odprtine porinemo frankfurtske klobasice. To ponovimo tri do štirikrat. Potlej pečenko povežemo, da se ne razvleče, jo solimo in jo pečemo na maslu. Pečenko moramo večkrat polivati z dobro govejo juho, ki pa ne sme biti mastna. Paziti je treba, da se pečenka lepo zapeče in se prevef ne osuši. Pečenkin sok lahko podme-temo, ali pa zalijemo s kislo smetano, ki smo vanjo vžvrkljali malo moke.-
OMAKE Kumarična omaka s smetano
‘/s litra smetane (ali pa kislega mleka) zmešamo z eno žlico krompirjeve moke, 2 rumenjakoma, malo limonovega soka, z eno žlico olja, malo soli, malo sladkorja, potem pa vse skupaj v sopari žvrkljamo, dokler se ne speni. Na koncu pridenemo 3 na drobno sesekljane kisle kumarice in nekaj nasekljanega peteršilja.
PRIKUHE
Pečen ohrovt z majonezo
Ohrovt razčetverimo, ga hitro prevremo v slani vodi, odcedimo, paniramo v moki, jajcu in drobtinicah, potem ga pa spečemo v vroči masti.
Majonezo pripravimo takole: 2 celi jajci stepemo v globokem krožniku, dodamo 4 žlice olja v stepena jajca, kisamo s 4 žlicami kisa ali pa z razredčenim limonovim sokom, dodamo nekoliko soli. malo sladkorja in ste-
stimo zdrob ohladiti. Potem stepamo tri cela jajca, dodamo 3 na kocke zrezane žemlje in 3 velike kuhane in nastrgane krompirje. Iz tega testa oblikujemo cmoke, jih zakuhamo v slano vodo, kuhane pa potresemo s cimetom, sladkorjem in zabelimo s porumenelim presnim maslom.
Fini rižev narastek
10 dkg riža kuhamo v ‘/sl malo slanega mleka. Med kuho vmešamo 4 dkg masla. Med tem pa spenimo 3 rumenjake in 5 dkg sladkorja, potem pa primešamo rižu. Na koncu vmešamo
še rozine in sneg iz 3 beljakov. Testo denemo v pekačo za narastek in pečemo kakšnih 40 minut.
Mandljeva pogača
Iz '/2 kg moke, 12 dkg raztopljenega masla (ali pa 18 dkg presnega masla), 18 dkg sladkorja, 2 celih jajc, 3 dkg v mleku namočenega kvasa.-zgnetemo testo, potem ga pa dobro stolčemo. Stolčeno testo pustimo eno uro na toplem vzhajati. Potem denemo testo v omaščeno pomokano pekačo, in ga potresemo še surovo s tole mešanico: 15 dkg moke, 6 dkg nastrganih mandljev, 10 dkg sladkorja in malo cimeta zmešamo, potem pa pokapamo to mešanico z 11 dkg stopljenega masla. Pogačo pečemo v srednje vroči pečnici.
Jajca z smetano
Skodelico smetane zmešamo s presnim maslom, sesekljanim peteršiljem in z drobnjakom, dodamo nekoliko popra in malo nastrganega muškato-vega oreščka. To mešanico kratko prevremo. Posebej skukamo jajca v trdo, jih narežemo na lističe in jih v pripravljeni omaki pogrejemo, ne da bi še enkrat prevreli.
Sadna jed
Banane zrežemo na lističe, dodamo nekoliko narezanih fig, malo citro-nata, narezanih pomaranč, zmletih orehov, potem pa polijemo vse sadje s kakršnimkoli sadnim sokom. Ko se sadje do dobrega napije sadnega soka, lahko jed serviramo s stolčeno smetano.
Zdra
Tie
Česen. Ljudstvo trdi, da se z uživanjem česna prepreči poapnenje žil in da se podaljša življenje. Medicina tega sicer ne uči, vendar utegne biti uživanje česna zdravju samo koristno. Kdor se s česnom zdravi, naj tega ne dela več ko tri dni, saj lahko takšno zdravljenje večkrat ponovi.
Zjutraj popijemo četrt litra vročega mleka, v katerem smo prej prekuhali 7 strokov česna. Opoldne pojemo dva koščka prepečenca, ki smo vanju udrgnili tri stroke česna; razen tega jemo še nekoliko zelene solate, pripravljene 6 kisom ali limonovim sokom in oljem. Kdor je prav zagrizen pripadnik česna, si še solato potrese s česnom. Za večerjo popijemo spet četrt litra česnovega mleka kakor zjutraj in pojemo dva koščka česnovega prepečenca kakor opoldne.
Seveda ne kaže ob takih dneh zahajati v družbo, zakaj česen ima prav zoprn in oster vonj.
Duha po česnu se znebimo, če Gcmulimo nekaj sladkorčkov iz poprove mete ali pa zgrizemo par prepraženih kavnih zrn.
Zmrznenje. Kdor se ukvarja z zimskim športom, mora skrbeti za noge in roke. Dr. Marloth roti v nekem strokovnem medicinskem listu zimske športnike, naj za božjo voljo ne oblačijo tesnih rokavic in ne obuvajo pretesnih čevljev. Med čevljem in kožo naj bo dovolj zraka. Kdor na to ne misli, lahko tudi v blažjem mrazu ozebe v prste na rokah in nogah, zlasti če postane koža vlažna. Kupujte si torej prostornejše čevlje! Nikar pretesno ne zadrgnite vezalk! Rokavica naj se ne prilega pretesno! Bolje je, če imate prevelike, še bolje pa je če kupite rokavice brez prstov, torej samo z žakljičem za štiri prste! Kadar se vam čevlji premočijo, stecite v kočo in jih sezujte! Ubogajte, ne bo vam žal!
Nasveti za gospodinje
Ovčjo volno in bombaž je prav lahko razlikovati. Iz tkanine potegnemo nitko in jo držimo nad gorečo vžigalico; bombaž se s plamenom užge in
.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAN ČAJ” mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN lAJfl" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Heisan čaj” se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1
Reg. S. St. 14001 z dne 6. VI. 1934.
zgori brez smradu, ostane pa le krhek pepel. Ovčja volna pa sploh ne gori, temveč se scvre v krogličasto bunko, razen tega pa nam udari v nos neprijeten smrad po osmojenih laseh. Svila ima iste lastnosti kakor ovčja volna, umetna svila pa iste kakor bombaž.
Kvaliteto ovčje volne lahko presodimo po nitkah: nitko razvijemo in izvlečemo posamezna vlakenca. če so vlakenca kratka, smo lahko prepričani, da blago nt kaj prida. Blago, ki je tkano iz mešane volne, torej iz dolgih in kratkih vlaken, ne sme biti drago. Kadar pa najdemo v blagu dolga in skodrana vlakenca, lahko brez s\crbi plačamo tudi nekaj več za takšno blago. Bombaž ima zmerom gladka in grobo skodrana vlakenca.
Mlinčkov za meso in za drobtinice ne smemo priviti na golo mizo, ker se miza pokvari. Vsaka gospodinja naj ima zato v kuhinji kos debelega usnja, da z njim obloži rob mize na tistem kraju, kjer privija mlinček.
Če čevelj tišči, si pomagamo tako: na bolečih mestih nadrgnemo nogavice s suhim milom. Kmalu nas na teh mestih čevelj ne bo več žulil.
Z zimske olimpiade v Garmischu
Nemški drsalni prvak Ernst Baier izvaja obvezno vajo.
ir
gaspa, sapcoga
Tri različne besede za en. sam pojem; za en sam pojem — tako se vsaj na zunaj zdi. Pa ne bo tako, saj so nekoč učeni gospodje povedali, leako je.
Dva, ki se iz ljubezni vzameta, postaneta mož in žena, če se poročita zaradi udobja, sta, gospod in gospa, kadar je pa denar posredovalec, ne moreta biti nič drugega ko soprog in soproga.
Žena moža ljubi, gospa mu prizanaša, soproga ga pa »prenašat. Za gospodinjstvo skrbi žena, za hišo gospa, za lepe običaje soproga. Bolnemu možu streže žena, obiskuje ga gospa, po njegovem zdravju povprašuje soproga. Na sprehod greš s svojo ženo, voziš se s svojo gospo, s soprogo pa hodiš na izlete. Kadar boš umrl, te bo objokovala žena. gospe se bo tožilo za teboj, soproga bo pa oblekla žalno obleko.
Mnogo je resnice na tem. Skoraj vsakemu možu že iz oči bereš, ali mu je zakonska žena — žena, gospa ali soproga. Prisluhni, kadar te bo seznanil z njo, kuko ti jo bo predstavil ...	Porez
Banka Banich
11, Rue Auber, PARIŠ <9e|
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Po"tni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št.	3064-64.	Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
HUMOR
Na ženskem shodu
Fanatična prvoboriteljica za ženske pravice je imela ognjevit govor. Ob sklepu je izzivalno vzkliknila:
»Vprašam vas: kje bi bil danes mož, če ne bi bilo ženske?«
Moški glas iz občinstva: »V raju!« (»Passing Show«, London)
Dobro mu želi...
»Mama, kje si pa spoznala očka?«
»Ob morju. Rešil mi je življenje.«
»Zakaj pa potem očka ne mara, da bi se tudi jaz naučil plavanja?«
(»Humoristicke Listy«, Praga) Samec
Nana in Boris se zelo rada ukvarjata z zajčki. Zadnjič pride teta na obisk. Boris'jo ko j povpraša:
»Tetka, ali imaš kaj otrok?«
»Ne!«
Drugo vprašanje:
»Tetka, ali boš kdaj imela
otroke?«
»Ne, Boris, nikoli!«
Boris se spogleda s sestrico. In ji reče tiho na uho:
»Nana — teta je pa samec!«
Opomin
Nande Rogač ima nekega dolžnika, ki ga že mesece in mesece zaman terja za plačilo. Pred prazniki mu je ves srdit poslal tale opomin:
»Zelo spoštovani gospod!
Kdo je kupil pri meni toliko zabojev blaga, ne da bi ga plačal v gotovini, kakor je bilo dogovorjeno? Vi! Kdo je potem obljubil, da bo zadevo uredil najpozneje v treh mesecih? Vi! Kdo vzlic temu ni poravnal svojega dolga niti v osmih mesecih? Vi! Kdo je tedaj lopov, lažnivec in slepar?
Vaš vdani
Nande Rogač.«
Živa igračka
Štiriletni Petrček, zelo vnet »popravljalec« igrač, je dobil bratca, čez tri dni je smel prvič k njegovi posteljici, čisto tiho je ležal
MALI OGLASI
Male oglase socialnega inacaja računamo po 26 par ra besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba le posohej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če Ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Prodam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
CLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK,
dobro- ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«.
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko a sliko preČudežne Marije z Brezi]. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in Učna, da bi te zato ne smela, taka ura manjkati v prav nobeni hiši Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno Iz delane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 98'— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Polijem takoj po povzetju. Se priporoča
 Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, tricikljl Itd. solidno izdelano In poceni pri t. Rebolj ti drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13, Kolizej.
Heguite
Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite Jim, vsaj toliko pažnjo kot ostalim delom telesa.
OUiuU naša pedikuca
V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge.
Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo.
Postrižemo Vam zarastle nohte.
Pedikiranje stane Din 6'—
Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4‘—.
Posetite nas, prepričajte se sami!
drobni črviček v njej, Petrček je pa napeto čakal, kaj bo. Zdajci se je otročiček zganil. Da ste videli Petrčka, kako veselo je stekel k očetu!
»Očka, očka!« je navdušeno zavpil. »2e funkcionira!«
V šoli
Učitelj si je s šolarji ogledoval fotografijo učencev svojega razreda.
»Predstavljajte si, otroci,« jim je razlagal, »da boste nekoč odrasli in boste kdaj pogledali, kako je bilo, ko ste bili še majhni. Takrat si boste rekli sami pri sebi: ,Glej, glej, saj tole je Janez, ta je že profesor: in onile je Milan, tisti, ki je postal tovarnar; in —‘«
»In tole je naš učitelj, tisti, ki je lani umrl,« je vzkliknil neki glas iz zadnjih klopi.
Mož, ki je sam več vreden ko marsikatera državna reprezentanca,
je Norvežan Ballangrud. Na zimski olimpiadi si je pridobil nič manj ko tri zlate in eno srebrno kolajno — to je več kakor večina državnih reprezentanc, ki so se udeležile tekem v Garmischu.
Kolajno za zmagovalno moštvo
v vojaškem patruljnem smučanju je določil nemški vojni minister. Tekma se je vršila v okviru olimpiade'; zmagali so Italijani. Kolajna kaže nemškega alpskega lovca, v ozadju pa masiv Zugspitze.
Pomota, ki Je srečo prinesla
(Xže) čikago, febr.
V čikagu si je neka miss Nadina Snow hotela svoje rjave lase črno barvati. Brivec se je pa zmotil in miss Snow je namesto črnih las dobila.... plave!
Ogorčena gospodična je sklenila brivca tožiti za odškodnino. Toda na poti v odvetniško pisarno je srečala nekega mladeniča, ki se je na prvi pogled zaljubil v lepo »plavko« in ji pri priči ponudil zakon. Srečna miss Snow je na to pristala, ker mladenič ni bil samo lep, nego tudi petičen.
Iz tožbe ni seveda potem nič bilo...
UTRINKI
Žid gre med kristjane, ne da bi se dal krstiti. Kristjan pa nikoli ne pride med Žide, ne da bi se dal obrezati.
*
V pristanišču zakona pristajajo tele ladje:
Trgovska ladja: zena. — Vojna fregata: tašča. — T o r-p e do v k a :	domači prijatelj. —
Razbitina: mož.
Epizode iz mesta ob Seini
(X Pe) Pariz, febr. I »Ker me tako mojstrsko oponašaš, da te kar ne morem več posnemati.«
Pariški kabaretist, ki vsaj malo pazi na svoj umetniški ugled, se trudi, da spravi v svoj repertoar vsaj eno parodijo Mauricea Chevalierja, oboževanega pevca in priljubljenega filmskega igralca. Chevalierju kabaretisti ne plačajo avtorskih pravic, a slavni igralec ima svoje osebno zadoščenje v tem, da sam oponaša svoje posnemalce.
Ondan je Chevalier srečal na ulici igralca Saint-Granierja, svojega najuspešnejšega posnemovalca.
»Hud sem nate,« ga je kratko ogovoril.
»Zakaj?«
Tehtanje »bobov«
Pred sankaškimi tekmami na olimpiadi je bilo treba vsake sanke (bob) stehtati. Na naši sliki vidimo na desni (z naočniki) bivšega ameriškega prvaka Stevensa, ki se je tudi letošnjih tekem z uspehom udeležil.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA
Kupujte pri nas
Otomane od.......................Din	410*—
Couch aofe od....................Din	1200*—
spalni couch oJ..................Din	1700]—
afrik modrocj od.................Din	210“—
TAPETNIŠTVO 7AKRA l*»FK Liuhljana. Poljanska ces»a 17.
Službe
Vsaka boseda 26 par. Oavek 1*60 Din. Za ftlfro ah dajanju naslovov 3 Din. Najmanj 10 besod.
ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z no več kot 20 leti, lftčcmo za težak trgovski posel. Bitt mora skromnih startov, poln volje in poguma — skratka človek, ki si zna v vsaki priliki pomagati in ki si je že sain služil denar. Neanonimne ponudbe, pisane z roko. Je poslati na oglasni oddelek »D. t.« pod Šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo.
ABSOLVENTKA IV. razreda me£č. Bole se želi izučiti v trgovini, najrajši v mestu. Ponudbe na upravo tednika pod ftifro »Pridna«.
ADVOKATSKA URADNICA, samostojna moč, z llletno prakso, izborna stenografinja In strojepiska, zmožna slovenske in trbohrvatske korespondence, knjigovodstva In vseh drugih plsarniftkib del, iftče primerne službe. Gre tudi v Zagreb ali Beograd. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Veatna«.
17 LETNO DEKLE s 3 razredi meščanske tole gre k otrokom kamorkoli. Nastop! takoj. NasJov pore uprava.
Ljubljana, Selenburgova 7
isietna deklica poltenih starše? te želi iz učiti lizanja. Gre tudi na deželo. Našlo? se izve v upravi »Družinskega tednika«. PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi želez nine. pridna In poltena, tiče službo. Gre kamorkoli tudi ? pomoč gospodinji. Dopise pro sim naupravo pod iifro »Resnost 220«
Jnfevmucije
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za ilfro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, po možnosti s kopalnico in majhno poselsko sobo, ifiče za 1. marec točno plačujoča stranka. Ponudbe pod »Sest sto«.
Dopiscvanje
Vsaka beseda 26 par. Davek 1*60 Din. Za ftlfro al> dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
DAMA, SREDNJIH LET, samostojna, ifiče primerne boljše družbe za izprehodo, izlete, posečanje kavam itd. Ponudbe na ogla.oii oddelek »Družinskega tednika« pod »Neanonimno«.
»ONIMA« vsestranski odmev. Izvolite dvigniti naslov v upravi.
»MLADOSTNI SEN« Želel bi resno spoznanje. Imam tudi prijatelja z isto željo. Odgovor prosim pod ftlfro »Lufttna fanta«.___
KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ čedne zunanjosti z eksistenco želi resnega znanja z vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno in dobrosrčno. Dopise pod značko »Želim blage dufte«.	______________________________
KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE
želi prijateljstva Inteligentnega fanta7 Cenj. dopise piosim na upravo pod »Lepftl dnevi«.
LJUBITELJ	NARAVE In	domačega	ognjišča
iiče Iskreno	prijateljico,	gospodično,	gospo
ali ločenko.	Dopise pod	»Ljubezen	In_____prijateljstvo« na	upravo lista.		
MLAD DRŽAVNI URADNIK II. KATEGORIJE
žeH poznanstva. Ponudbe s sliko — strogo diskretno; ftifra »30 letni Gorenjec«._____
DOPISOVATI ŽELIM s inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Iifro »Razvedrilo«.
DntilnilA	tn	nlllrn	Pomislite, ali se Vam ne bi zdelo
■ lifllPIIP	III	\llafll	čudno, če bi se znašli v neki druž-
I UljluJtU	IIP	dllltU	bi, kjer bi Vam zavezali oči; vi bi
morali ugibati, katera dama vas je poljubila. Mar ni to smešno? Ali ni smešno, da človek z zavezanimi očmi mora ugibati, katera žena ga je poljubila? Res je smešno to ugibanje.
No, ali bo tudi izbera Vaše bodoče sreče odvisna od ugibanja? Ne, nikakor ne! Svojo bodočo ženo ali bodočega moža si morate izbrati po svoji pameti, a ne po sreči ali ugibanju. Treba jih je izbrati iz okolja, kjer je velika izbera, kjer je mnogo dobrih, ki bi odgovarjali Vam in Vašim zahtevam.
Skrbi Vas odreši »Družinski tednik«. Obrnite se z malim oglasom na čltatelje in naročnike »Družinskega tednika«. To je istotako, kot bi se obrnili na mnogoštevilno družino, kjer boste našli mnogo ljudi, morda ravno takšnih kot jih iščete. Visoke, nizke, zale, mlade, _ dobrosrčne in bogate — predvsem .«^3 pa dobre gospodinje.
Odločite se torej in nikar predolgo ne čakajte!
Odločite se hitro, zakaj čas in leta minevajo!
»Družinski tednik« se tiska v veliki nakladi. Dobite ga skoraj v vsaki hiši; zanj ve skoraj vsak Slovenec. List, ki je tako zelo razširjen in ki ga ljudje tako radi čitajo, ima tudi dobre uspehe s svojimi oglasi. Zelo veliko ljudi bo te oglase prečitalo. In med njimi bo gotovo tudi tisti, ki bo za Vas. Zato si dobro zapomnite: če želite kaj kupiti, če želite kaj prodati, če se hočete s kom seznaniti ali celo poročiti —
tedaj oglašujte v malem oglasniku »Družinskega tednika«!
Naročite še danes mali oglas v »Družinskem tedniku«! Naročite dve ali tri objave! Cene oglasov na zadnji strani.
NAŠE CENE SO ZMERNE IN CASU PRIMERNE! 'me
Cecil Sorel, najznamenitejša francoska gledališka igralka, igra že dalje časa z velikim uspehom v »Alhambri«.
Po pariškem običaju sprejema Cecil Sorel svoje prijatelje in častilce kar v garderobi. Zadnjič jo je neki častilec posebno dolgo mučil s svojim laskanjem. Ko je odšel, je iz igralke udaril ves zadržani gnev na dan:
»Ni je zoprnejše stvari na svetu od nespretnega in puhlega laskanja.«
•
Znameniti pisatelj in igralec Sacha Guitry nima nikoli časa preveč. Nekoč ga je ustavila na cesti neka njegova častUka in ga kar meni nič tebi nič nagovorila:
»Pridite v ponedeljek k meni na kosilo!«
»Hvala za vabilo, madame. V ponedeljek ne utegnem; k zdravniku moram.«
»A v torek?«
»Sem že obljubil drugam na kosilo.« .
»Torej — v sredo?«
»V sredo priredim izlet v Versailles.«
»Kaj pa v četrtek?«
»Pojdem na lov!«
»Petek?«
»Imam generalno vajo v gledališču.«
»Sobota?« vpraša dama neutrudljivo dalje.
»V soboto? čakajte no... Aha! V soboto se poročim!«
»No, potem bo pa šlo. Torej se lahko zanesem, da boste v nedeljo kosili pri meni!« vzklikne vsiljivka navdušeno.
*
Najoriginalnejša anekdota o Sachi Guitryju je pa tale:
Neka ugledna dama je Guitryja že v sredo povabila na kosilo za nedeljo. Temu povabilu se je Sacha Guitry na vsak način hotel izogniti. Raztresen je v naglici odvrnil:
»Oprostite, gospa! V nedeljo bom prav gotovo bolan.«
Otroška
Perica: »Tonček, zakaj pa mažeš vrata?«
Tonček: »Da ne bodo škripala!« Perica: »Tonček, ali ne bi mogel tudi naše male punčke namazati?«
POZOR
GOSPOOINJE1
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 270«
Prvi poskus
„ stalni odjemi
*
Poravnajte naročnino!
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za ftifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker si Jih i Oro-bnrvo za lase, ki Jo dobite v črni, rjavi, teuinorjavl. svetlo-rjavl in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek telo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pofitl razpofillja parfume-rija Nobilior. Zagreb, lllcn 84
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda li kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se Jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica i navodilom stane Din 30’—. — Po poftti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Ilira 34
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejfie sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar Jeni lasje dobe v najkrajftera času mladostno bujnost in lesk. 8teklenica t navodilom Din 30’—	— Naroča se pri: Nobilior parfumeriji,
Zagreb. Ilira 34
Ženitve
Vsaka beseda so par. Davek f50 Din. Za iifre ah dajanje naslovov s Oin. Najmanj 10 besed.
COSPODIČNA STARA JO LET t «0.000 Din gotovine reli resnega znanja t uradnikom II kategorije ali pa t dobro situiranim trgovcem, po možnosti Is Maribora. Le resne dopise poslati na upravo pod Iifro »Pomlad«
ŽELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Star sera 30 let. simpatičen. dobro situiran, telo podjeten, trezen, sin obrtnika In gostilničarja Resne ponudbe na upravo pod »Želim sreč«* v bodočnosti«
Kupim
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za ftifro ali dajanje naslovov 3 Oin. Najman| 10 besed.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen in zložljiv. dobro ohranjen, kupim za gotovino ali pa dam v zameno zanj globok udoben otroški voziček. Ponudbo na upravo pod »Fantiček«.
HRANILNO KNJIŽICO Prve Hrvntske Ste-
dionice, originalno, v znesku Din 1.000*— do 2.000*—. kupiin. Ponudbe na upravo »Samo originalna knjižica«. _____________
HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim, Potrebni znesek 10 000—20.000 Ponudbe na upravo tednika Pod ftifro »Denar takoj«.
Poceni!! Redka prilika!!
Zimski	damsk
najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki
Drago Gorup & Co
Ljubljanaf Tyr£eva (Dunajska) c. 14
Izdaja ui konzorcij »Družinskega tednika< K. Bratuša, novinar. Odgovarja Uugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.