SMUČINA
J
ELAN
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVII	JUNIJ—JULIJ 1987	ŠT. 4
od 18. VII. do vključno 9. VIII. 1987
22. julij dan vstaje slovenskega naroda
Praznovali bomo na dopustu
ELf\N
f	\
Tako se je leto ponovno prevesilo
Slovenci smo znani tudi po tem, da se radi držimo doma.
Še bolj pa v tem prednjačimo Gorenjci. Tisti, ki nam očitajo zapečkarstvo, imajo prav. Razlogov je več. Če ne vemo, kaj se dogaja drugod, smo mirni, saj ni razloga za nevoščljivost, to pa daje tudi občutek »popolnosti«.
Žal smo bili in smo taki tudi na poslovnem področju.
Moj letošnji dopust imam že v naprej pokvarjen, saj svojih misli ne bom mogel odvrniti od tistega, kar sem konec junija videl na obisku pri eni od močnih firm iz panoge prostega časa — torej s področja, kjer svoj boj bijemo tudi mi.
Na kratko bi lahko strnil:
— 100 % računalniško vodeno skladišče — brez ene same osebe
— izredno visoka stopnja avtomatizacije v proizvodnji
— 97 % izkoriščanje materiala
— druge vrste ne poznajo
— izreden odnos do dela
— debatnih rinčkov ni mogoče videti
— čistoča na delovnih mestih
— itd.
Prav gotovo ugotovitve, s katerimi bi se morali čim prej spopasti tudi mi, zato da bi se ustrezno pripravili na prihodnost.
Tako visokih ciljev pa ne bomo mogli doseči, če si vsi skupaj ne bomo na jasnem, da je na svojem področju treba gledati naprej.
Tudi tisto, kar je najmodernejše, ni dovolj dobro, če začnemo o tem razmišljati danes, saj je do realizacije še daleč.
Če torej pomislim na to, kako dolgo se na določenih področjih ni nič spremenilo, potem je to zagotovo čas za signal SOS.
Ce smo se lani ob polletju hvalili, potem letos za to ni pravega razloga.
Rezultati so se komaj približali planskim, tako da nas čaka naporna jesen.
S tem nisem hotel, da tudi vam zasluženi dopust ne bi minil v miru, toda vedeti
moramo, da se bomo morali za decembrski »poračun« začeti boriti že v začetku avgusta, sicer tokrat pregovor, da obljuba dela dolg, ne bo mogel obveljati.
Želim vam čim več sonca, prijetnih trenutkov z družino in pravega počitka pri preživljanju letošnjega dopusta.
Uroš Aljančič
Zajadrajmo v boljše čase
Skupščina A & E
še delegata iz Elana, ki bo s pokrivanjem določenega delokroga lahko razbremenil g. Drosslerja, tako da se bo leta lahko v celoti posvetil prodaji.
Glavni namen izredne skupščine lastnikov podjetja A&E pa je bil:
1. analiza pričakovanega rezultata glede na manjša naročila;
2. srednjeročna napoved za naslednjih pet let.
Analiza rezultata za poslovno leto 1987 je seveda pokazala neugoden izid glede na manjšo prodajo.
Kljub naporom poslovodstva dodatnih rezerv na strani stroškov ni bilo mogoče najti, kar naj bi pomenilo tudi negativen finančni rezultat.
S takim predlogom se seveda nismo strinjali in smo zato pred poslovodstvo podjetja postavili zahtevo, da naredijo vse, da bi letošnje leto vendarle uspešno končali.
V	ta namen smo tako mi kot tudi predstavniki ALPINE ponudili določene količine smuči in čevljev, ki bi jih A&E lahko prodal pod ugodnejšimi pogoji že pred začetkom sezone.
Srednjeročni plan daje precej ugodnejšo sliko, saj kaže na dvig prodaje in s tem ugodnejši poslovni rezultat. Poleg tega, da bo podjetje povečalo prodajo na področju zime, bo predvsem pomembno dobiti še dodatni program, tako da bi se ponudba razširila in bi bil tako poslovni riziko manjši.
To bi bil nov korak tudi v zvezi z utrditvijo položaja podjetja A&E v ZRN, in sicer korak med pomembnejše veleprodajne organizacije.
Položaj na trgu ZRN pa se zaostruje tudi zato, ker posamezne nakupne skupine ali prodajne verige v svojih enotah združujejo vedno več nekdaj samostojnih trgovcev in potem v imenu teh nastopajo kot edinstven — velik kupec.
Vse to seveda neugodno vpliva na proizvajalce, ki morajo na ta način precej bolj popuščati pri cenah.
Boj za kupca pa je hud vedno in povsod.
Na nas, Elanovcih je, da delamo bolje, hitreje in pro-duktivneje od konkurence, pa se nam tudi teh spopadov ne bo treba bati.
Uroš Aljančič
S sklepom delavskega sveta in poslovodnega odbora, da skupaj z ALPINO in BE-NECOM povečamo ustanovitveni oz. osnovni kapital v podjetju A&E v ZRN, je naša odgovornost za uspešno poslovanje takoj postala še večja.
V maju smo bili v Isny-ju, kjer je tudi sedež podjetja, soočeni z dokaj neugodno sliko naročil, saj se je situacija na trgu ZRN zelo zaostrila, posebej še zato, ker na valutnih borzah marka zelo dobro stoji.
Slab položaj dolarja je konkurente skoncentriral v Srednji Evropi, kar seveda pomeni večjo ponudbo od povpraševanja — stanje, ki se nujno odraža v politiki cen, ki mora biti vodena zelo natančno.
V podjetju A&E teh informacij niso imeli pravočasno, tako da v boj s kupci in konkurenti niso šli dovolj pripravljeni.
To je pomenilo za sezono 87/88 nižja naročila kot v pretekli sezoni, za Elan pa še dodatno breme, saj smo doživeli določen izpad ravno na trgu, ki je za nas strateško najbolj zanimiv.
Taki spodrsljaji kažejo tudi na pravilnost naše odločitve, da smo poslovodeči strukturi podjetja pridružili
A
Elan — sponsor Univerziade Zagreb ’87
Pisali smo že o relacijah ELAN-UNIVERZIADA 87.
Tokrat malo podrobneje o sponsorstvu. Sponsorstvo je dogovor, ki kaže odnos obeh udeleženih: organizatorja na eni ter opremljevalca na drugi strani. ELAN se je za sponsorstvo odločil predvsem zato, ker kompletno opremlja športno gimnastična prizorišča, ob tem pa še obilo drugih.
Praktično smo sponsorstvo že vnovčili, kar je tudi edino gospodarno, saj so sponsorstva aktualna pred dogodkom, vsi kasnejši poskusi pa so zgolj v pasivni vlogi referenc. Tako nas sponsorstvo stane 2 % od že sklenjenih in plačanih poslov, kar kaže na velik obseg poslov v odnosu na sponsori-ranje, ki smo ga prevzeli le v gimnastiki, ki bo na univer-ziadi (predpostavljamo) najbolj odmevna.
V	času tekem (4 dni) je bilo prisotno 8 Elanovcev s konkretnimi zadolžitvami, 17.7.87 pa bo na tiskovni
konferenci prisotno tudi vodstvo.
Kaj lahko od sponsorstva še pričakujemo?
V	primerjavi s smučmi je oprema za gimnastiko kot tudi za ostale športne igre specifična. Oprema je investicijskega značaja. Sodelovanje na velikih prireditvah je le vstopnica v svet, ki pa ima svoje značilnosti. Namreč: kot proizvajalcu raznolike športne opreme se nam sodelovanje na vseh domačih prireditvah ne sme izmuzniti, hkrati pa to ni nobena garancija, da bomo slično robo tudi izvažali. Pravzaprav je jasno, da v izvozu lahko sodelujemo le s tekmovalnimi programi, tako-imenovani šolski program pa je nacionalnega značaja. Nabiranje referenc na velikih tekmah je tudi korak v mednarodne zveze, ki jim je to vir prihodka.
Torej — kupili smo si dve novi vstopnici — lahko ocenimo, da nista bili dragi, poteza pa je na naši strani.
Janez Urbanc
izmed sponsorjev, zato lahko uporabljamo tudi ime OFFI-CIAL SUPPLIER. Naša firma je v tiskanih materialih predstavljena v zadnjem biltenu pred začetkom tekmovanj in v uradnem biltenu z rezultati, ki bo izšel po koncu tekmovanj in ki ga bodo poslali v 140 držav.
Na športnih objektih smo zastopani s transparenti, predvsem tam, kjer se odvijajo tekmovanja v gimnastiki, atletiki, košarki in tenisu.
Zaradi predpisov Evrovizi-je so nam naše zelo žive barve nekoliko nevtralizirali, vendar smo bili kljub temu še vedno zelo opazni.
Na področju komuniciranja z javnostjo bo osrednja Elanova aktivnost 17. julija, ko bo v glavnem press centru Elanova konferenca skupno z Benecovo podelitvijo trofejnega pokala naj-
boljšemu košarkarju v letu 1986/87 (Petrovič). Press konference se bodo udeležili tudi generalni sekretar OK UNIVERZIADE tov. Mirko Novosel, direktorica Beneca Andreina Tomšič in predsednik PO DO ELAN tov. Uroš Aljančič.
Tudi v samem Zagrebu se je v času pred univerziado precej spremenilo, saj so re-novirali zelo veliko objektov, precej opazen je novi Trg revolucije in nova zgradba Ci-bone. V času univerziade je izredno poostrena tudi varnostna komponenta, tako da so delavci UNZ na vseh križiščih, pred vsemi objekti, skratka povsod. Naj večja prireditev v Jugoslaviji (glede na število udeleženih držav) je torej deležna svetovne pozornosti.
Miran Lakota
»PARTIZAN« ZAGREB 1951 — 1986
VJESNIK SSRNH OK SSRNH Zagreba OK SSRNH Trnja
PRIZNANJE
UMIVf RZUAOAl
r
u akciji izbora NAJ prodavaonice, ugostiteljskog objekta i uslužne radionice na području opčine
Trnje
dodjeljuje se
sportskoj robnoj kučl »Elan«, Proleterskih brigada 72
za vanjski i unutrašnji izgled, izbor i kvalitetu robe i usluga, urednost i uslužnost
U Zagrebu, 17. travnja 1987.
Na univerziadi v Zagrebu je precej novosti in rekordov, kar je bila seveda velika želja organizatorja in cele jugoslovanske skupnosti. Rekordno število udeleženih držav, rekordno število novinarjev, športni rekordi in nekajdnevna svetovna pozornost so atributi, ki utemeljujejo vse napore organizatorjev.
V	sklop tega dogajanja je vpletena tudi naša DO, in to predvsem na dveh področjih: na področju opremljanja športnih in rekreacijskih objektov ter na področju propagandnih aktivnosti. Dejavnost našega inženiringa je bila že opisana, zato bi se omejil na opis naših propagandnih aktivnosti.
Na univerziadi smo eden
Sportska rekreacija je osmišljeno i svrsishodno organiziranje čovjekova slobodnog vremena, koje doprinosi očuvanju njegova zdravlja i radnih sposobnosti, a uljepšava i humani-zira njegov svakodnevni život.
3roslavljajuči 35. obijetnicu osnivanja »Partizana« u Zagrebu, nosioca organizirane rekreacije u našem gradu,
»PARTIZAN « ZAGREB-SAVEZ ZA SPORTSKU REKREACIJI! želi vam izraziti veliko
HVALA
za vašu aktivnost i zalaganje da zajedničkim snagama čov-jekov život učinimo zdravijim i Ijepšim, što je i osnovna ideja vodilja socijalističkog društva.
1 iskanjem vošen imena u ovoj publikaciji ušli ste nezaobi-laznc u povijest razvoja sportske rekreacije u našem gradu.
vastmA
PrŠajedavajuči Sli /3o£idar
XII 1986.
Predsjedništva: ^a^jek
Informacija o projektu DG-500 Elan
Jadralno letalo DG 500 ELAN med poizkusnim poletom
Ravno v času, ko je šla prejšnja številka Smučine z daljšim prispevkom o DG-500 ELAN v tiskarno, smo zvedeli za vest, da je bil prototip v nedeljo, 17. maja, pri pristanku na letališče Karlsruhe — Forchheim uničen. Prve vesti o okoliščinah nesreče niso bile toliko jasne, da bi mogli že takoj v Smučini podati verodostojno informacijo.
Zato jo želimo posredovati ob tej priliki, pa tudi zato, ker je znano, da ustno prenašanje vesti običajno vsebuje toliko verzij (in razlag), kolikor je prenašalcev.
Nesreča se je pripetila na poletu predstavitve letala kupcem. Približno 20 minut po vzletu je na višini ca.
500 m pilot javil okvaro v pogonu smernega krmila. Let je bil kontroliran vse do manevra pristanka, vendar pa le-ta ni bil izveden uspešno, tako da je letalo v zavoju ob drsenju na krilo udarilo v tla prečno glede na smer pristajalne steze.
Pilot na prednjem sedežu (kupec) je dva dni kasneje zaradi možganske krvavitve umrl v bolnišnici, pilot na zadnjem sedežu (sodelavec Glaser-Dirks) je bil poškodovan, vendar je medtem že okreval in zaradi nesreče ne bo imel trajnih posledic.
Preiskavo o vzrokih nesreče je (kot običajno) opravila komisija Nemškega urada za zračni promet — LBA, saj je bilo letalo vpisano v njen
register. Poročilo o nesreči doslej (07. VIL) ni bilo izdano.
Razumljivo je, da nima pomena razlagati vzrokov pred ali brez rezultatov uradne preiskave, vnaprej lahko povemo edino to, kar je gotovo, to pa je, da vzroka ni iskati v konstrukcijski napaki (oz. pomanjkljivosti) niti v izde-lavni napaki ELAN-a.
Posledice te tragične nesreče na projekt v celoti je v tem trenutku težavno napovedovati, število opcij se ni
zmanjšalo. Preizkušanje v zraku s prototipom sicer ni bilo zaključeno, vendar so najbolj bistveni podatki za serijsko letalo vseeno dostopni. Naloga uresničitve čimvečjega statusa serije torej ni nedosegljiva in slej ko prej ostaja, zaključek preizkušanja pa bo seveda moč opraviti z naslednjima dvema letaloma, za kateri je pomembneje, da bosta zares serijski.
Tone Čerin
kriva ca. 75 % tega tržišča s čolni.
Že zdaj lahko trdimo, da je bila ta odločitev pravilna, saj kaže, da bo Elanove čolne uspešno prodajal in da nas bo na švedskem tržišču dostojno zastopal.
Čeprav smo se na sejmih v Goteborgu in v Stockholmu pojavili v zadnjem času, so prognoze za letos ugodne.
V	razgovorih, ki jih bomo v septembru imeli v Elanu, kjer pričakujemo tudi poslovne partnerje iz Italije in Nemčije, lahko računamo na
prodajo od 300—400 naših čolnov letno.
Zaradi tega želimo raziskati celotne možnosti švedskega tržišča in prilagoditi proizvodnjo čolnov tem potrebam.
Po realizaciji tega dela programa želimo okrepiti aktivnost prodaje naših jadrnic na tem tržišču. Sedanje raziskave nam kažejo dobre rezultate in upamo tudi na dober končni uspeh.
Pozdrav iz Ryona
Nikola Sumina-Laufer
Ryon AB v letu 1986 v primerjavi z letom 1987
Razstavni prostor Harry Hanssona na sejmu v Goteborgu januarja 1987. Elanovi čolni v prvem planu
S tem kratkim prispevkom bi vam radi povedali, da smo ne glede na veliko oddaljenost z mislimi vsakodnevno povezani z vami v matični firmi Elan. Želimo, da bi RYON prispeval čim večji delež k uspehu celotnega Elanovega koncerna.
Čeprav ste že seznanjeni s finančnimi uspehi RYON-a ob potrditvi zaključnega računa za leto 1986, bi radi obeležili nekatere osnovne karakteristike:
—	V letu 1986 je prišlo do spremembe vodstva. Po tov. Aljančiču je firmo prevzel tov. Sumina. Ob takih spremembah neizogibno prihaja do nekaterih reakcij, ki so ponavadi vezane na malo drugačne poglede na poslovanje pri nas. Danes lahko ugotavljamo, da po vsakodnevnih dogovorih na relaciji Elan—Ryon zastavljamo take naloge, ki naj bi doprinesle k še boljšemu poslovanju celotnega Elana.
Elanovi čolni
ponovno na Švedskem
Eden od strateških ciljev Ryona AB na Švedskem je, da preko svoje mreže in s svojo angažiranostjo najde možnost za prodajo poleg smuči tudi druge naše izdelke.
Po prvih izgledih in možnostih Ryona ni bilo mogoče plasirati specifičnih vrst Elanovega proizvodnega programa. Zato smo se odločili, da
najdemo takega poslovnega partnerja, ki bo stabilen in na nivoju Elana in s tem Ryona in ki bi v bodoče lahko pomagal pri realizaciji začrtanega programa. Po obsežni raziskavi in konzultaciji je bil izbran »MARIN CEN-TRUM HARRY HANSSON« iz Goteborga. To je generalni zastopnik YAMAHE in ZODIACA za Švedsko, ki po-
Delo vzdrževalcev med kolektivnim dopustom
Kolektivni dopust v Elanu je sestavni element gospodarjenja. Tudi kolektivni dopust je načrtovana aktivnost z določenim ciljem, ki je sestavni del osnovnega cilja, to je dobrega gospodarjenja. Poleg številnih drugih namenov je eden od pomembnejših tudi ta, da se opravijo številna vzdrževalna dela na strojih in napravah. Za vzdrževalce je ta čas, kot radi rečemo za proizvodnjo, višek sezone, v kateri je glavni iztržek vzdrževanja uspešno odpraviti čimveč posegov na strojih in napravah, katerih izpad vsled okvare v času proizvodnje pomeni motenje proizvodnje.
O vzdrževanju kot programu se malo pogovarjamo, zato niso redki tisti, ki o njem malo vedo in ga temu primerno tudi vrednotijo. Kljub takemu razmišljanju, ki temelji na vsakdanjih izkušnjah, si dovoljujem napisati, da je potrebno program vzdrževanja razumeti kot nerazdružljivi sestavni del proizvodnih programov.
Delo v času kolektivnega dopusta v vzdrževanju načrtujemo več mesecev, kar je neobhodno potrebno predvsem zato, da zagotovimo potrebne rezervne dele, ma-
RYON AB (nadaljevanje)
— Ne glede na omenjene težave je Ryon v letu 1986 ustvaril v svoji 46-letni zgodovini največji poslovni uspeh, oz. dobiček.
— Leto 1987 smo začeli z zelo visokimi planskimi nalogami z željo, da z izpopolnjeno organizacijo in politiko asortimana izpolnimo postavljene cilje.
V	prvih štirih mesecih smo plan izpolnili in upamo, da bomo ob vsakodnevnih naporih vseh zaposlenih v Ryonu tudi leto 1987 uspešno zaključili.
Upamo, da bo ta kratka informacija naletela pri vseh delavcih Elana na normalno podporo za naše nadaljnje uspešno premagovanje težav, ki so prisotne ne samo v Ryonu, temveč v vseh Elanovih inozemskih firmah. S skupnimi močmi znotraj in izven Elana bomo našli poti in rešitve za dvig Elanovega ugleda in imagea v svetu.
Želimo vam, da lepo preživite zasluženi letni dopust in vas pozdravljamo. Nikola Sumina-Laufer
terial, zunanje storitve, kadrovske kapacitete itd.
Pretežno naloge odločimo na osnovi dokumentacije preventivnega vzdrževanja, tekočih zabeležk, drugih obsežnih nalog, ki izhajajo iz investicijske aktivnosti ali aktivnosti investicijskega vzdrževanja.
Nekaj nalog dobimo tudi od proizvodnih programov, kar pa nas ne zadovoljuje, saj so te naloge navadno definirane s »pregled, popravilo, nastavitev«, kar nam ne koristi, ker ni definirana okvara ali napaka, ki proizvodnjo žuli.
Tudi za kolektivni dopust 1987 želimo, da bi opravili bistveno več nalog, kot nam to dopuščajo kapacitete. Zato smo morali opraviti selekcijo in dati prednost nalogam, kot so:
— energetske naprave,
— prezračevanje,
— odpraševanje,
— strojne linije,
— priključitev novih postrojenj, novih objektov in podobno.
Naštete pa so prav tiste naprave, za katere delavec na delovnem mestu ne ve, ker se je nanje tako navadil, da niti ne razmišlja, da njihov izpad lahko vpliva tudi na njegovo delovno mesto. Slednje je eden od razlogov, da delavci v proizvodnji razmišljajo, kako malo in kako slabo smo vzdrževalci opravili svoje delo. Niti površno ni v tem sestavku možno našteti vseh predvidenih nalog, zato bom omenil le nekatere obsežnejše:
— Na liniji dimter v strojni delavnici bomo opravili večje popravilo in dodali nekaj sklopov za izboljšanje kvalitete.
— V sušilnici bomo izvedli že standardno večje popravilo. Dodatno bomo poskušali omiliti delovne pogoje v komandnem prostoru.
— V kotlovnici bomo popravili naprave in opravili čimveč priprav za instalira-nje naprav zemeljskega plina in instaliranje dodatnega kotla.
— Večja popravila in dodelave bodo opravljene na stiskalnicah v polizdelku, ki jih je potrebno pripraviti za spremenjeno tehnologijo.
— Številne in obsežne naloge nas čakajo na strojih, napravah in pripomočkih, ki se instalirajo za potrebe nove tehnologije.
— Obsežne so naloge, ki
jih bo potrebno opraviti na instalacijah, tako za priključitev »Plastike 4«, kot tudi za ureditev obstoječega stanja.
— Obsežne naloge nas čakajo pri pregledu in ureditvi naprav za prezračevanje, re-kuperacijo in odpraševanje.
— Številne naloge, ki jih opravljamo v proizvodnji in ki so se jim pridružile še dodatne nove naloge, moramo nadaljevati, kar pomeni, da ta skupina ne bo sodelovala pri nalogah vzdrževanja.
Veliko in obsežne so še naloge, ki jih ne bom navedel, so pa vključene v naloge za kolektivni dopust in bodo morale biti opravljene.
Uporabil bi priložnost, da apeliram na vse zaposlene v
proizvodnih programih, predvsem pa na delovodje, da svoja delovna mesta, ko odhajajo na dopust, zapustijo čimbolj očiščena in urejena. Zanesljivo smo na naloge, ki nas čakajo v kolektivnem dopustu, vzdrževalci vsako leto bolje pripravljeni, kar velja tudi za letos, toda tudi vzdrževalce spremljajo številne ovire.
Na prvem mestu je problem delovne sile, tako po številu, kot po usposobljenosti. Temu problemu sledijo naraščajoče potrebe po vzdrževanju vsled številnejših strojev in naprav, zahtevnejših strojev in naprav, nepredvidenih posegov, za katere ni materiala in rezervnih delov, prostorske razdrobljenosti, itd.
Skupaj z vzdrževalci se bodo za čimbolj ši skupni rezultat trudili tudi v obratu družbene prehrane, gasilci, skladiščniki, zunanji izvajalci del in drugi. Branko Renko
Obisk borcev Kokrškega in Zahodnodolenjskega odreda
V petek, 10. julija 1987 so kot gostje Kokrškega odreda nekdanji borci Zapadnodolenjskega odreda obiskali Gorenjsko. Najprej so si ogledali begunjski muzej ter grobišče talcev in tudi našo tovarno.
Poleg predstavnikov ZK in sindikata jih je pozdravil tudi predsednik poslovodnega odbora tov. Uroš Aljančič. Gostje so Elanu poklonili Plaketo Kokrškega odreda v znak sodelovanja z Elanom.
Po medsebojnih pozdravih so si ogledali tudi proizvodnjo smuči, čolnov in jadralnih letal.	s.	K.
kalisce
18.6.1942 *
Stilles po dveh mesecih proizvodnje tekaških smuči
Končna obdelava tekaških smuči v Stillesu je po majski poskusni proizvodnji stekla. Začetne težave, ki se v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo pri vsakem na novo vpeljanem postopku, so v glavnem mimo. Junijske planske obveznosti so v povprečju presegli za 6 %. Skupaj z upoštevanjem terminskega plana so v zaostanku za cca 1700 parov, kar pomeni slab teden dela. Navedene zaostanke dela vsakodnevno zmanjšujejo, kar pa bo še ostalo, bodo nadoknadili v kolektivnem dopustu (če bomo iz Elana sposobni dobaviti polizdelke).
S stališča produktivnosti je pomembno, da na vseh delovnih operacijah po dveh mesecih dela dosegajo normativne čase, ki smo jih imeli v Elanu.
Kljub temu, da izpolnjujejo dnevno planske obveznosti, pa se pojavlja sorazmerno veliko problemov. Močno je prisotno dejstvo, da je proizvodnja pretežno zasedena z novimi delavci, da delovne navade šele pridobivajo. To področje rešujejo sami, za reševanje tehnične problematike pa jim v maksimalni možni meri nudimo pomoč iz Elana. Pri reševanju problematike, ki se pojavlja v Ela-
nu v zvezi s proizvodnjo v Stillesu pa moram poudariti, da se v Elanu to odvija velikokrat z veliko nejevolje. Resnica je tudi v tem, da se pojavljajo stvari, ki niso predvidene, so pa prisotne.
To področje je predvsem prostorska problematika, ki bo s prenosom druge faze v celoti rešena.
Trenutno tečejo priprave za prenos druge faze, to je od lepljenja dalje. Po terminskem planu naj bi ta faza poskusno stekla s 1. 9. 1987. Pri tem so glede na roke izvedbe kritični posegi zunanjih izvajalcev. Ti posegi so potrebni predvsem v lakirnici in sušilnici smuči, delno pa tudi v ostalih prostorih. Trenutno še vse kaže tako, da bo predvideni rok dosežen, močno pa je prisoten problem, da smo v času dopustov in so pri vseh izvajalcih kapacitete močno zmanjšane. V Elanu bistveno zamujamo z izdelavo ekonomskega elaborata, upam pa, da bo v najkrajšem času narejen.
Celoten prenos proizvodnje bo zaključen spomladi leta 1988. Obsegal naj bi proizvodnjo tekaških smuči od blokov dalje in skakalnih smuči od lepljenja dalje.
Vinko Jerala
Kooperacija
Kooperacija postaja vse pomembnejši člen v domači nabavi. Obseg dobav iz kooperacije se je posebno povečal z izdelavo velikih plovil.
Povprečno sodelujemo s približno 40 kooperanti, tako iz družbenega kot iz zasebnega sektorja.
S povečanjem dobav iz kooperacije pri velikih plovilih v veliki meri nadomeščamo dobavo delov, ki smo jih včasih uvažali. Zaradi pomanjkanja osnovnih surovin na domačem trgu moramo sicer nekatere materiale najprej uvoziti in jih potem dati v predelavo, kar pa je še vedno ceneje, kot da bi uvažali kompletne dele.
Iz kooperacije dobavljamo razne dele iz nerjavečega jekla, jadra, dele iz plastike,
Del končne obdelave tekaških smuči v Stillesu, Sevnica
lana kobilica je pripravljena za montažo.
Zaradi zelo slabo razvitega malega gospodarstva zelo težko pridobivamo nove kooperante, saj je večina zainteresirana za izdelavo delov v velikih serijah in za izdelke, za katere jim je tehnologija poznana. Mnogi naši deli pa so tehnološko specifični in v majhnih serijah.
Poleg problemov pri pridobivanju novih kooperantov pa imamo probleme tudi pri dobavah od obstoječih kooperantov, saj kljub podpisani kooperacijski pogodbi in kljub urgencam zamujajo z dobavami.
Da je kooperacija še manj zanimiva, pa je vzrok tudi v zakonodaji, ki določa poslovanje med družbenim in zasebnim sektorjem. Kooperant mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je obrtnik in da vodi poslovne knjige,
— da dobljeni reprodukcijski material uporablja izključno za proizvodnjo pogodbenih delov,
— da organizacija in kooperant v knjigovodstvu vodita točno evidenco o stanju, gibanju in porabi repromate-riala, tako količinsko kot vrednostno,
— da je trimesečno usklajena evidenca o uporabi in dobavah,
— da kooperant organizaciji fakturira samo uslugo za opravljeno delo.
Ne glede na vse navedene probleme pa v Elanu ne moremo vsega sami izdelati, zato bomo morali tudi v bodoče zagotavljati kvalitetne izdelke od zanesljivih kooperantov.
Rihard Markič
lesene dele, pletene mreže, razne blazine za jadrnice, sedeže za čolne. Zelo veliko delov vozimo na cinkanje, kro-manje, peskanje, barvanje, kaljenje, žarjenje itd.
Naj navedem samo za primer, kakšna je pot, da v Elan dobavimo kobilico za ELAN 31.
Kobilico odlijejo v livarni Dobova in jo dobavijo v Elan, kjer jo naša vhodna kontrola pregleda. Potem jo pošljemo v Kovinsko delavnico Bled, na vrtanje in vrezovanje navojev. Nato jo peljemo v »IMKO« Črnuče, kjer jo opeskajo. V dveh urah po peskanju mora biti kobilica spet v Kovinski delavnici Bled, kjer jo najprej premažejo z osnovnim premazom, potem pa še pokita-jo in prebarvajo. Tako obde-
Tim Jamieson — ZDA prejema Elanovo priznanje
Andreas Larsson — Švedska prejema Elanovo priznanje — GRAFIKO BLOŠKI SMUČAR
f .-------------^
Organizacija in delo vhodne kontrole
Množična inventivna dejavnost v Elanu v bodoče
Vhodna kontrola spada v sektor kontrole kvalitete. Njena glavna naloga je prevzem oz. preverjanje kvalitete vsega materiala, polizdelkov in izdelkov, ki se nabavljajo in kupujejo za ELAN.
Dnevno pregledamo in opravimo kontrolo kvalitete povprečno 35 do 45 različnih materialov in izdelkov.
Trenutno pokrivamo:
— skladišče lesa,
— skladišče surovin, kjer se prevzema in pregleduje večji del vseh materialov in izdelkov,
— skladišče telovadnega orodja, izdelke iz kooperacije,
— skladišče plastike — plovila, izdelke iz kooperacije,
— skladišče plastike — letala, prevzem materiala po posebnih zahtevah,
— skladišče gotovih izdelkov, izdelke iz kooperacije.
Vsa kontrola kvalitete teče po vnaprej predpisanem postopku za pregled, ki je odvisen od zahtevnosti in količine dobavljenega materiala.
Način in vrsta pregleda:
— vzorčni pregled
— 100 % pregled
— laboratorijski pregled vzorca.
Držimo se načela, da je dober material tudi pogoj za dober izdelek.
Problemi odstopanja od dogovorjene in zahtevane kvalitete se največkrat kažejo pri materialih oz. polizdelkih iz kooperacije, čeprav tako z naše kot s strani nabavne službe redno v vsakem primeru posebej zahtevamo, da vsak dobavitelj odgovarja za kvaliteto svojega dela in materiala.
Večkrat slišim tudi pripombe, da je material slab, da je vhodna kontrola slabo opravila svoje delo, da nabavljamo in kupujemo blago nižje kvalitete in podobno. Moram reči, da to ni tako, saj se pri nabavi materiala vedno držimo najprej kvalitete in potem cene. Ne smemo pozabiti tudi tega, da z istimi materiali dobro dela tudi naša konkurenca.
Izredno pomembno je tu-
di, kako znamo z materialom ravnati. Drugi pomembni faktor je prav gotovo, kakšni so osebni kontakti z glavnimi dobavitelji naših materialov in kooperanti. Vsaj delno je treba poznati njihovo tehnologijo in biti točno seznanjen, kakšne možnosti za zagotavljanje kvalitete ima vsak posameznik.
Temu primerno pa moramo biti organizirani tudi mi sami, če hočemo, da bomo svoje delo lahko zadovoljivo opravljali. Prav gotovo pa tudi število reklamacij ni kažipot uspešnosti našega dela, ampak nakazovanje problemov, ki jih moramo pravilno reševati, da se stanje obrne na bolje.
Na področju vhodne kontrole nas dela od skupnega števila zaposlenih 0,26 %, oziroma 10 % od števila zaposlenih v sektorju kontrole kvalitete.
Čeprav smo v letošnjem letu glede organizacije dela v vhodni kontroli na prevzemih kvalitete materialov naredili bistveni korak naprej, nas vseeno čaka še veliko dela. Večni problem je prav gotovo še neurejena dokumentacija, s katero konstrukcija določa kvaliteto materiala ali izdelka in ki je osnova za izdelavo kontrolne dokumentacije z naše strani. Posebni problem je prostor, kjer vhodna kontrola dela, za katerega trdim, da je absolutno premajhen.
Vse to tudi otežuje delo vhodne kontrole.
Trenutno pa še ne pokrivamo naslednjih področij:
— skladišče rezervnih delov
— skladišče orodij in rezil.
Ti področji sta povsem
specifični in strokovni, zato ju pokrivajo posamezni kon-strukterji in tehnologi.
Ostane nam še trgovina ELAN in vse, kar se v njej prodaja.
Posebno pozornost naj bi posvetili izdelkom, ki nosijo napis ELAN, saj naj bi se z geslom »S kvaliteto v svetovni vrh« potrjevali na vseh področjih, z vsemi izdelki.
Avgust Šlibar
Letos je bilo v Elanu spet zelo malo prijavljenih inovacij (do 10. 6. 1987 samo 6). Zakaj tako malo v primerjavi z obdobjem 1980—85? Nekatere vzroke sicer poznamo (predolg postopek obravnave nekaterih pomembnih inovacij, deloma nepravilna raba določil pravilnika o inovacijah, manjše zanimanje zaposlenih v neposredni proizvodnji, inventivna dejavnost je slabo propagirana ...
Odprava nerealnih in tudi drugih ovir za razmah inventivne dejavnosti je ena izmed aktivnosti, ki bodo izvedene v prihodnje. In katere so še druge aktivnosti? Predvsem se bo delno vsebinsko spremenil sam pravilnik o inovacijah. Aktivnosti v zvezi s tem v Elanovih strokovnih krogih že dalj časa potekajo. Mogoče bo čas pokazal, da se moramo odločiti za posebno akcijo za povečevanje
števila inovacij, kot so to storile nekatere druge tovarne. Vsekakor bomo še naprej sodelovali na razpisih in razstavah z najuspešnejšimi inovacijami. Že do sedaj so nekateri naši inovatorji na podlagi tega prejeli priznanja in nagrade. Tudi nadrejeni delavci naj bi do inovacij zavzeli aktivnejšo (pozitivno) stališče (pri obravnavi prijavljenih inovacij, pri propagiranju inventivne dejavnosti v neposredni proizvodnji in podobno).
Seveda se bodo še naprej tudi opravljala vsa administrativna dela v zvezi z obravnavo prijavljenih in uporabljenih inovacij; postopki za pridobitev pravic industrijske lastnine (prijave patentov in modelov ...) in zasledovanje razvoja na področju industrijske lastnine ter inventivne dejavnosti.
Tone Stare
Brez komentarja
Zgradba VSK Elan v Mostah še kar sameva
Elan tour 87
Za smučarsko karavano na kolesih je vladalo povsod veliko zanimanje, še posebej zato, ker znanih smučarskih obrazov nismo vajeni videvati na kolesih in ker je tudi kolesarjenje vrhunski šport, v katerem se lahko tudi vsak sam preizkusi. Prav zato je bilo to srečanje zelo zanimivo tudi za tekmovalce same.
Največ težav na poti nam je delalo nestabilno vreme in kolesarska oprema, predvsem sedež kolesa. Najtežje je bilo prva dva dni, še posebno vzpon na Ljubelj, kjer so nam avtomobili, ki so nas
spremljali, prišli še kako prav.
Počutje in razpoloženje vseh udeležencev je bilo enkratno, čeprav smo se vsako popoldne pripeljali na cilj etape popolnoma prepoteni.
Sponsorji ELAN TOUR 87 so nas na ciljih lepo sprejeli, tako da nam tudi zvečer ni bilo dolgčas.
ELAN TOUR 87 je uspel, tekmovalci so spoznali in uživali tudi v kolesarskem športu, mi pa smo dosegli tudi velik reklamni učinek doma in v tujini.
Boštjan Gaser
Smučarji — tekmovalci pri ogledu proizvodnje
Camilla Nilsson
ELfKN
Naši najboljši tekmovalci alpskega smučanja delijo delavcem v proizvodnji avtograme. Od leve: Bojan Križaj, Armin Bittner iz Nemčije in Camilla Nilsson iz Švedske
Zadnja navodila
8 SMUČINA
TOUR ELAN — 87. Pred startom v Elanu
Pred startom
Le dež je motil vozače
Prvi počitek v Brnci
Padec Fidjestela — nič hudega
In Bojanovo koleno
Na meji v Ratečah — brez kontrole
Križaj na Baškem jezeru na Koroškem
Vzpon na Ljubelj
Končni cilj pred Postojnsko jamo
Drugi cilj: Hotel KOMPAS Ljubljana
ELfKN
Dežurni novinar »TOF« za val 202
Elanova torta za rojstni dan Martina Hangla, Ljubljana	Varšavski	TV	snemalci	in	novinarji	v	Elanu
10 SMUČINA
SEJP-87. Evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo v dviganju uteži, ki je bilo od 25.—31. V. 1987 v Beogradu
SEJP-87
Zakaj so potrebne preiskave ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih
Sodelavec Žaja Anton pri vsakdanjem delu
Kaj pišejo drugi o nas
Delovni človek je na svojem delovnem mestu izpostavljen različnim vplivom okolja in delovnega procesa. Vedo, ki proučuje vplive okolja na človeka, imenujemo ekologija.
Objektivno ugotavljanje in oceno ekoloških faktorjev lahko izvedemo samo s pomočjo meritev ekoloških količin. Izmerjene ekološke količine nato primerjamo z veljavnimi normativi in tako ugotovimo, ali je delovno mesto zdravju škodljivo ali neškodljivo.
S periodičnimi preiskavami ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih, v katerih tečejo delovni procesi, ugotovimo:
1. ali so koncentracije plinov, par in aerosolov v skladu z maksimalno dovoljenimi koncentracijami (MDK) po predpisih o varstvu pri delu in jugoslovanskih standardih.
2. ali v toplotno okolje na delovnih mestih, oziroma v delovnih prostorih ustreza normativom za temperaturo, toplotno sevanje, vlago, čistost in gibanje zraka;
3. ali stopnja hrupa in vibracij v delovnih procesih in na delovnem mestu ne presega dovoljene meje po predpisih o varstvu pri delu, oz. določijo se varstveni ukrepi, s katerimi je mogoče hrup in vibracije spraviti v dovoljene meje;
4. ali so osvetlitvene razmere v skladu s predpisi o varstvu pri delu in z jugoslovanskimi standardi.
Konkretno v naši DO opravlja ekološke meritve pooblaščeni zavod za varstvo pri delu, ali sama služba varstva pri delu z instrumenti in pripomočki, ki jih ima na razpolago.
Podatki, ki jih dobimo s pomočjo ekoloških preiskav, nam služijo za različne namene kot na primer:
1. pri zdravniških pregledih so ekološke meritve delovnega okolja nepogrešljive, ker s pomočjo teh meritev lahko spoznamo in ugotovimo potencialne nevarnosti delovnega mesta;
2. pri projektiranju ali rekonstrukciji proizvodnih prostorov ali tehnoloških
procesov so nam rezultati ekoloških meritev neobhod-no potrebni, da bomo lahko projektirali zdravju neškodljiva delovna mesta;
3. službi varstva pri delu so sistemske ekološke meritve nujno potrebne, ker le tako lahko spoznamo vse potencialne nevarnosti in saniramo neprimerne delovne pogoje ali skupaj z zdravstveno službo skrbimo za boljše delovne pogoje.
4. za analitično oceno delovnega mesta, da lahko pravilno ovrednotimo delovne pogoje.
Po Zakonu o varstvu pri delu je potrebno ekološke meritve opravljati vsaka 3 leta, oz. takrat, ko gre za spremembo tehnološkega procesa ali vpeljavo novih materialov v tehnološki proces. Prav v letošnjem letu te meritve opravljamo in je zato namen tega članka, da zaposleni dobijo informacijo o pomembnosti teh meritev.
Bojan Zajc
Za vsako področje poslovanja imamo v tovarni skrbnika poslovnih podatkov (materialni knjigovodja, finančni knjigovodja, referent za osebne dohodke, planer proizvodnje, konstruktor, itd.), ki skrbi, da so podatki iz njegovega področja čim bolj učinkoviti pri podpiranju uspešnosti poslovanja.
Poslovni podatki so lahko shranjeni v računalniku, ali v pisni obliki na kartotekah, fasciklih, mikrofilmu, itd.
Skrbnik podatkov je nosilec kvalitetnega zbiranja podatkov s svojega področja, načina shranjevanja in obdelave podatkov, odkrivanja in odpravljanja napak v podatkih, posredovanja podatkov drugim službam, opredeljuje zaščito podatkov, tajnost podatkov itd.
Skrbniki podatkov imajo trenutno v splošnem premajhen vpogled, kako se podatki z njihovega področja na računalniku obdelujejo, kakšna je struktura podatkov na
DNEVNIK — Ljubljana 8. VI.
Primerjava vrednosti izvoza v ZDA Crvena Zastava (jugo) in Elan (smuči) TELEX — Ljubljana 11. VI.
Za 30 milijard TOZD-ov-skih grehov — 1986. Bogataj in Koder govorita o prednostih enovite delovne organizacije.
VEČER — Maribor 13. VI.
Kako biti uspešen v denarni Meki. Dr. Vlado Sodin, preds. LBS banke v New Yorku daje primerjavo Ela-
računalniku, kako je te podatke možno obdelovati (prepis podatkov na trak na določen dan, primerjava podatkov na trakovih po različnih obdobjih, izpis podatkov iz datoteke po različnih kriterijih, redne obdelave podatkov).
Posledica pomanjkanja računalniškega znanja pri skrbnikih podatkov je nekontroliran prenos dela skrbništva nad podatki od skrbnikov na razvijalce programske opreme.
V računskem centru ni zadostnega vsebinskega poznavanja podatkov, zato skrbništvo podatkov v računskem centru ne more biti uspešno.
V prihodnjih mesecih bo ena od osnovnih nalog razvoja informatike v Elanu jasna opredelitev strukture poslovnih podatkov ter kvalitetno podprtje skrbništva podatkov po posameznih poslovnih funkcijah.
Franc Rozman
na o njegovi uveljavitvi pri uvozu v ZDA.
DNEVNIK -	Ljubljana
16. VI.
Športno — razvedrilni teden Elanovih smučarjev TO-UR — Elan 87.
DELO — Ljubljana 16. VI.
Srečanje tekmovalcev Elana
DNEVNIK	—	Ljubljana
17. VI.
Kolesarska karavana smučarjev
VEČER — Maribor 17. VI.
Armin Bittner na Elanovih smučeh
SPORTSKE NOVOSTI -
Zagreb 16. VI.
Bittner hvali elanke GLAS — Kranj 17. VI.
Elan tudi poleti sodeluje s »svojimi« smučarji
POLITIKA	— Beograd
16. VI.
Elanova poslovnost
Zveza društev upokojencev Slovenije
daje
ob 40-letnici organizacije upokojencev
PRIZNANJE
hLAHli
ALOU^JE. za zgleden odnos do upokojencev in njihovih organizacij.
Ljublpiu. 1486	..	Mtl-I..
Skrbništvo podatkov
Ali srednja in manjša podjetja potrebujejo sistem CAD/CAM
Članek je pripravil PIRIH Marjan in je prevod iz WERKSTATT UND BETRI-EB — MAJ 87
Avtor članka je GUNTER SPUR
Če bi sodili samo po številu popisanih strani, bi se nam zazdela praktična uporaba sistemov CAD CAM sama po sebi umevna. To velja za nekatera podjetja, vendar pa ni pravilo. Mnogo izmed teh tovarn ima velike težave, če želijo definirati lastne potrebe in kadar iščejo prime-
V	zadnji številki SMUČINE smo vas seznanili s pričetkom stanovanjske gradnje v Poddobravi, kjer je naša delovna organizacija kupila 33 stanovanj in 17 individualnih parcel. Celotna investicija je znašala 848.592.767 din.
Vsa dela na gradbišču potekajo brez večjih zamud, kljub temu da so imeli izvajalci veliko težav s postavitvijo temeljev. Naleteli so na podtalne studence, ki so zahtevali veliko dodatnih naporov. Občasne težave imajo z dovozno potjo, ki še vedno ni povsem urejena.
Poleg gradnje dveh blokov so pričeli komunalno urejati
ren sistem v obsežni in nepregledni ponudbi. Dolgoročno investicijsko planiranje otežkoča tudi hitro spreminjanje softvvare in hardware produktov. Dinamika razširjanja elektronske obdelave podatkov povzroča pri klasičnih in pri previdno delujočih manjših in srednjih podjetjih za strojegradnjo precej nesigurnosti. Zaradi hitrega nadaljnjega razvoja lahko čas prehiti v dveh ali treh letih investicijskega odločanja. Manjša podjetja
tudi individualne parcele. Po zagotovilih strokovnih služb ALPDOM-a ne zamujajo rokov in bo do 1. septembra pripravljena vsa gradbena dokumentacija, do 15. septembra pa bodo graditelji lahko prevzeli parcele.
Družbeno najemna stanovanja bodo zgrajena še v letošnjem letu. Tehnični prevzem stanovanj bo izvršen v januarju, uporabniki stanovanj pa jih bodo prevzeli v uporabo najkasneje do 20. februarja 1988.
S to investicijo bo naša delovna organizacija uspela rešiti več kot polovico prošenj za najemna stanovanja.
Danica Legat
tudi često niso pripravljena, pa tudi ne sposobna, da bi nosila velike investicijske ri-zike.
Podobno kot pri uvajanju tehnike NC in CNC je tudi pri sistemu CAD potrebna organizacijska in tehnološka sprememba, ki pa tudi ni brez posledic za tehnološke pristojnosti podjetja.
Zastoj pomeni tudi v tem primeru zaostanek. Kvalifikacijski in organizacijski razvoj zahteva učenje, ki terja čas in je lahko zelo drago, ko je vlak enkrat že odpeljal.
S	tega stališča gledano se zdi pravilno, da sprejmemo najprej rešitev, ki jo je možno še popraviti. CAD/CAM sistem lahko uporabimo za točno definirano delno nalogo, da si tako pridobimo izkušnje za kasnejšo uporabo za celotno podjetje.
Odločitev za uporabo sistema CAD/CAM je glede na informacijsko tehnično omrežje nujna. Z uvedbo CIM na vsa področja v podjetju postane uporaba računalnika resničnost, to se pravi, da problemi uvajanja in razvojne dinamike pri elektronski obdelavi podatkov ne prizadeneta konzervativnega investitorja le na enem področju, ampak na vseh.
Kdor ne pripravlja dolgoročno novih poti in jih ne preskusi, mora seči v pra-
Stanovanjska gradnja v Poddobravi
zno. Vsa podjetja si ne morejo privoščiti svetovalne službe ali kake druge pomoči. Izobraževanje sodelavcev in sestava novih informacijskih struktur pa sta zelo dolgotrajna in stroškovno intenzivna.
Uporaba sistema CAD/ CAM je del poti k bodoči računalniško integrirani tovarniški strukturi. Integracija informativne tehnike bo prav tako obsežno delovala tudi na majhna in srednje velika podjetja, kot je bil to primer pri tehniki NC. Ne bo omejena le na proizvodnjo, ampak bo povezovala tudi administrativne in proizvod-no-tehnične	funkcije	in
ustvarjala izven podjetja informacijsko mrežo.
Smer razvoja predstavlja informacijsko-tehnična povezava med proizvajalci avtomobilov in kooperanti s pomočjo naročniških sistemov. Uvajanje takih sistemov ni omejeno le na inštali-ranje komunikacijskega sistema, ampak zahteva tudi fleksibilnost in prilagajanje proizvodnega krmiljenja, pretoka materiala, odpreme in drugih organizacijskih ukrepov.
Dodatek CAD/CAM vam bo spodbuda, da boste iz izkušenj drugih podjetij zbirali informacije za lastne razvojne cilje.
Skladišče smučarskih palic
Štart moške gasilske desetine na tekmovanju
12 SMUČINA
Že drugič I. uvrščene gasilke Elana
NOVICE
Elan — občinski prvak v malem nogometu za leto 1987
Tekmovanje je bilo 16. in 18. junija 1987 na igriščih v okolici Radovljice. Kot po navadi, nam vreme ni bilo naklonjeno, mraz in dež sta motila prvenstvo.
Elan je sodeloval z dvema ekipama: ELAN I., ki je igral v Begunjah, ELAN II. pa v Mošnjah. Druga ekipa je po odlični igri in borbenosti zasluženo osvojila naslov občinskega prvaka za leto 1987. Vodja ekipe je bil POTOČNIK Zvone, ostali igralci so bili še: Golmajer M., Mijatovič P., Potočnik M., Ferkolj E., Praprotnik F., Domitrovič Ž„ Mohorič Z Fartek J., Škufca B., Koželj V.
Vse tekme so odigrali resno, saj je njihova gol razlika kar 22:2 v njihtvo korist. V finalu so večnega našega tekmeca Verigo premagali s 3:1 in po odlični igri vseh nastopajočih, posebej pa Eda l 'rkolja.
REZULTATI:
ELAN I.: LIP Bled I.
ELAN I.: HTP Bled I. ELAN I.:Veriga II.
ELAN II.: Knjigoveznica
ELAN II.: LIP Bled II. ELAN II.: Obrtniki
ELAN II.: Veriga II. Čestitamo!
6:1
3:0
1:3
9:0
Do-
(Brce 2, Švab 2, Mavrič, Ce rar)
(brez boja)
(Švab)
(Ferkolj 3, Praprotnik 2, mitrovič 2, Mohorič 2)
5.1 (Praprotnik 2, Domitrovič)
5:1 (Ferkolj 2, Praprotnik, Domitrovič, Mohorič)
3:1 (Škufca 2, Mohorič)
Vodja nogometne sekcije Jani CERAR
To je Elan
Jadrilica bela se v višave povzpela in v modrini neba se z vetrom igra
Jadrnica bela vsa jadra razpela. Po gladini morja se v vetru pelja.
Na bradlji
mladenič se v belem proslavlja —
dvorana skandira!
On pa rekorde postavlja.
Tisoči
v bele poljane hitijo, na smučeh se po snežnih strminah podijo.
To je šport in narava, bela in plava.
Povsod je prisotna ELAN-a zastava.
Peter JERAM
— Max Julen je po švicarskem državnem prvenstvu izjavil, da zaradi bolezni zapušča mednarodno tekmovalno areno. Kljub temu pa želi z Elanom še naprej sodelovati.
— Avstrijska tovarna smuči Fischer planira za sezono 1986/87 905.000 parov smuči, od tega kar 445.000 tekaških.
— Na vidiku je 100. zmaga na Elan smučeh v Alpskem svetovnem pokalu v moški in ženski konkurenci. Zato je dobro vedeti, kdo vse je dosedaj zmagoval in koliko zmag je dosegel. Največ zmag je dosegel Stenmark in sicer 85, Križaj 8, Svetova
2,	po eno pa Strel, Wallner, Kernen in Nilssonova.
Po »Siiddeutsche Zeitung«
—	Fischerjeva tovarna smuči za Moskvo
Avstrijski proizvajalec športne opreme Fischer Ski
&	Tennis GmbH, Ried/Inn-kreis je v Moskvi podpisal pogodbo za postavitev tovarne tekaških in alpskih smuči v Sovjetski zvezi. Tovarno bodo zgradili v Mukačevem (Ukrajina) in naj bi v prvi fazi imela letno kapaciteto
NOVICE
260.000 parov smuči. Proizvode, ki jih bodo izdelovali po Fischerjevi licenci, bodo dobavljali sovjetskim vrhunskim športnikom in domačemu trgu. V okviru široko zastavljenih ukrepov za pospeševanje športa v SZ posveča sovjetska stran temu načrtu veliko pozornost. Za ta projekt so se potegovali tudi drugi domači in inozemski proizvajalci smuči. Fischer pravi, da bosta za načrtovanje in opremljanje tovarne potrebni približno dve leti.
Tone Stare
POMORSKO SPORTSKO DRUŠTVO
ARBUN”
JEDRILICARSKA SEKCIJA-SUPETAR
Dodjeljuje
e
arauMmH
. ;
U Siipetrn 28.02. »qtt? Broj: 55/87	Preds
Pred odhodom na dopust
(v naše počitniške enote)
Preden boste odšli na zasluženi dopust v naše počitniške enote, bi vam radi posredovali še nekaj podatkov oziroma informacij. Sicer je v glavnem vsem Elanovcem to že poznano, vendar nikoli ni odveč, če kakšno stvar slišimo dvakrat, marsikaj pa se tudi pozabi. V tem članku bomo na kratko poskušali predstaviti posamezne kraje, njihove značilnosti ter možnosti prevoza.
Začnimo z Istro.
•	••
Lanterna — kontejnerji: Lasten WC, tuš, tekoča voda, mini kuhinja, oprema za kuhanje. Pred kontejnerjem baldahin. V kampu vsa preskrba (trgovina, plin), grill. Veliko možnosti za šport. Najboljši je seveda prevoz z lastnim prevoznim sredstvom (kar velja za vse kraje), so pa dobre tudi avtobusne zveze.
•	••
Červar — apartmaji: Kompletno opremljeni za kuhanje (to velja za vse naše enote razen za Selce). Červar je moderno turistično naselje z vso preskrbo, marino, duty-free shopom, trgovinami, restavracijami. Dobre avtobusne zveze.
•	••
Ulika — nudistični kamp:
Kot vsi te vrste izredno lepo urejen. Trgovina, trafika, šport, samopostrežna restavracija, slaščičarna, otroško igrišče. Na žalost so v letošnjem letu za delovne organizacije določili novo (slabšo) lokacijo na soncu. Oddaljeno od samega centra kampa. Kljub pregovarjanju nam boljše lokacije ni uspelo dobiti. Sta pa prikolici v bližini novih sanitarij in v neposredni bližini morja.
•	••
Vrsar - prikolice: V letošnjem letu so bile v Vrsarju stare prikolice zamenjane z novimi. Narejen pa je še en dodaten tuš s pomivalnim koritom. Tuša sta za skupno uporabo (za 4 prikolice). Nad prikolicami so postavljeni senčniki, v senco pa je možno parkirati tudi osebne avtomobile. Market, suvenirji, plin, ambulanta, restavracija s plesno teraso in športni center.
•	••
Stoja pri Puli — prikolice:
Restavracija, trgovina, plesna terasa, kino, disco, šport.
Avtobusni prevoz. Do Pule možnost tudi z vlakom.
• ••
Selce — hišice: Lansko leto postavljene nove hišice s tušem in WC-jem. Prehrana obvezna v restavraciji letovišča po ugodnih cenah. Urejena plaža. Neposredna bližina Crikvenice. Tisti, ki boste prišli z lastnimi osebnimi avtomobili, parkirajte izven kampa (parkirnina, oziroma pristojbina za avto je namreč precejšnja. Avtobusni prevoz do Crikvenice.
• ••
Ježevac na Krku — prikolice: Vsa preskrba v mestu Krk, ki je v neposredni bližini. Avtobusni prevoz do Reke — zveza za Krk. Do Reke tudi z vlakom.
•	••
Baška na Krku — prikolice: Izredno lepa plaža, vendar že več let v ureditev kampa niso vložili večjih sredstev. Mesto Baška v neposredni bližini. Možnost izletov na bližnje »gore«. Veliko sonca.
•	••
Bunculuka pri Baški na Krku — prikolica: Nudistični kamp, zelo lepo urejen, trgovina, restavracija.
•	•• Martinščica na Cresu — apartmaji: Turistično naselje. Trgovina, restavracija. Prevoz možen tudi z vlakom, oziroma avtobusom do Reke in z ladjo do Martinščice.
•	••
Lopari na Lošinju — apartmaji: Novozgrajeno turistično naselje s trgovino in restavracijo. Zaenkrat s še neurejeno plažo. Do Malega Lošinja cca 20 km.
•	••
Mali Lošinj — Cikat — prikolice:	Lepo urejen
kamp, trgovina, restavracija. Klimatsko podnebje. Neposredna bližina Malega Loši-
Rab — prikolice: Primerno predvsem za majhne otroke — mivkasta plaža, trgovina, restavracija, izleti. Priporočamo prevoz z osebnim avtomobilom (trajekt).
•	••
Pag — prikolice: Trgovina, restavracija, pizzerija,
športni center, v neposredni bližini nudistični kamp. Priporočamo prevoz z osebnim vozilom.
•	••
Pakoštane — prikolice: V
letošnjem letu izredno veliko sprememb, restavracija, samopostrežna trgovina, »ka-fič« (vse v neposredni bližini naših prikolic). Edina »napaka« — zelo daleč — cca 430 km, sicer pa izredno stalno vreme. Izleti z ladjo (Kornati).
•	••
Cateške toplice — brunarice in prikolice: Verjetno vsem poznano zdravilišče s termalno vodo (do 39 stopinj C). Letos nova samopostrežna trgovina. Samopostrežna restavracija, šport. Dobre avtobusne zveze.
Bohinjska Bistrica — apartmaji: Lanskega novembra prevzeti novi počitniški objekti. Primerno za prijeten konec tedna z možnostjo izletov — sprehodov, v kolikor pa bo poletje zelo vroče, tudi možnost kopanja v Boh. jezeru. Še vedno dovolj prostih terminov.
To je čisto na kratko nekaj osnovnih podatkov, v kolikor pa kdo želi podrobnejše informacije, naj se obrne na strokovno službo.
Vsem želimo prijeten dopust in veliko sonca ter obilo zabave.
Z. V.
•	••
Kadri v prvih šestih mesecih
1987
Stanje zaposlenih 1. 1.1987 in 30. 6.1987 je bilo nasled-
nje:
Področje	1. 1. 1987	30. 6. 1987
Splošno področje	93 delavcev	103 delavci
Področje gospodarjenja	38 delavcev	41 delavcev
Področje proizvodnje	970 delavcev	984 delavcev
Področje trženja	217 delavcev	223 delavcev
DO ELAN	1318 delavcev	1351 delavcev
V tem času smo sprejeli v delovno razmerje 101 delavca, iz delovne organizacije pa je odšlo 65 delavcev.
Fluktuacija po izobrazbi je bila naslednja:
Upokojili so se
LEGAT JANEZ, delovodja v strojni smučarije, zaposlen v Elanu od leta 1955, skupno 32 let. Vseskozi je bil na tem položaju. Upokojen je bil 29.
VI.	1987.
JUSTIN STANKO, delovodja v lakirnici smučarije, zaposlen v Elanu od leta 1951, skupaj 36 let, ves čas v lakirnici kot mojster. Upokojen je bil 15. VII. 1987.
KOSMAČ MARIJA, delavka na ročnem brušenju v smučariji. V Elanu je bila od leta 1956, skupno 31 let. Upokojena 3. VII. 1987.
ŠCANCAR TEREZIJA, de-■lavka v eluksirnici v kovinski — ŠO. V Elanu je bila od leta 1956 ali skupno 31 let. Upokojena bo 1. VIII. 1987.
ČUDEN ROZALIJA, delavka v plastiki od leta 1966 ali skupno 21 let. Upokojena 31.
VII.	1987.
BILlC DARINKA, delavka
v	obratu družbene prehrane.
V	Elanu od leta 1961, skupno 26 let. Upokojena 1. VII. 1987.
OBLAK CIRIL, delavec na desažiranju smuči. V Elanu od leta 1970, skupno 17 let. Upokojen 22. VI. 1987.
VSI UPOKOJENCI SO BILI DOLGOLETNI ELANOVI
delavci. Želimo jim
ZDRAVJE IN ŠE DOLGO ŽIVLJENJE.
Stopnja strokovne izobrazbe	Prihod	Odhod
VS	16 delavcev	2 delavca
VŠ	4 delavci	4 delavci
SS	9 delavcev	8 delavcev
KV	34 delavcev	19 delavcev
NS	9 delavcev	1 delavec
PK	3 delavci	13 delavcev
NK	26 delavcev	18 delavcev
ZAHVALE
Skupaj 101 delavcev	65 delavcev
Vzroki odhodov iz delovne organizacije so bili naslednji:	
— sporazumno prenehanje	14 delavcev
— izključitve iz DO	8 delavcev
— izjava delavca, da ne želi več delati v DO	6 delavcev
— potek dela za določen čas	6 delavcev
— prenehanje v času poskusnega dela	11 delavcev
— negativna ocena poskusnega dela	1 delavec
—• upokojitve in inval. upokojitve	7 delavcev
— samovoljno prenehanje del. razmerja	2 delavca
— odhod v JLA	7 delavcev
— smrt delavca	1 delavec
— prestajanje zaporne kazni	1 delavec
— odhod v tujino	1 delavec
Skupaj	65 delavcev
V	drugi polovici leta oz. po kolektivnem dopustu bomo za področje proizvodnje ponovno sprejemali v delovno razmerje nove delavce:
program smuči — približno 14 delavcev program športnega orodja — približno 6 delavcev (KV mizarji in priučeni delavci)
program plastike — približno 5 delavcev (KV mizarji in priučeni delavci)
program vzdrževanja — Elanove štipendiste.
Prav tako bomo v drugi polovici leta še zaposlovali pretežno delavce za neposredno proizvodnjo, in sicer na račun fluktuacije oz. odhoda iz delovne organizacije.
Cokan Zala
ELFKN
Ob boleči, nenadni smrti dragega moža
JANEZA LEGATA
(upokojenca Elana)
se lepo zahvaljujem vsem članom kolektiva za njihov obisk in spremstvo na njego-
vi	zadnji poti.
Posebej hvala sindikatu za venec in poslovilne besede. Žalujoča žena Metka in svojci
Ob težki izgubi drage mame
MARIJE PETERMAN
se zahvaljujeva vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, za obisk na domu in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala pa za denarno pomoč od sodelavcev službe kakovosti in plastike.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča sinova Franci in Janko z družinama
Ob nenadni smrti dragega očeta
ALOJZA BLAŽIČA
se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja in obisk na domu.
Posebno pa se zahvaljujeva sodelavcem sedlarske in vzdrževanja za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči — sin Alojz in Franci ter svojci
Ob nenadni smrti najinega brata
NIKA BERAVSA
se zahvaljujeva sodelavcem vzdrževanja za izrečeno sožalje, denar namesto venca in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča brata Iztok in Rado
Ob smrti dragega očeta
IBRAHIMA KUKAVICE
se sodelavcem strojne delavnice zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč Žalujoča hči Vasvija Avdič z družino
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Šmit Vito, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žirovnik Marjana.
Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk:	Gorenjski
tisk, Kranj.
Janko Resman, ključavničar — republiški prvak v svojem poklicu
klic kot sam pravi »bolj ležal«.
Tako je v tem času imel več novitet, posebno vrednost pa predstavlja pred leti njegova inovacija — transportni trak pri mokrem postopku. Zanjo je kot »inovator leta« takrat prejel tudi občinsko priznanje.
Doma je v neposredni bližini Elana v številni Čufan-kovi družini, živi pa v novi hiši v Novi vasi.
V	Elanu delajo kar štirje Cufankovi, še dva brata in sestra. Tretji brat, ki je tudi delal v Elanu, je pred leti na službenem potovanju v prometni nesreči izgubil življenje.
Janko je postal v hudi konkurenci republiški prvak in se bo pomeril jeseni v Banja Luki na državnem prvenstvu.
Čestitamo!
S.K.	Trgovina Elan v znamenju poletja
Janko Resman je začel v Elanu kot vajenec že leta 1961. Po vrnitvi iz JLA je poprijel za ključavničarska dela v remontu, kjer dela še zdaj. Takrat za struženje še ni bilo zadreg. Zelo dobro se je znašel pri ključavničarskih delih, saj mu je ta po-
Janko RESMAN