Kulturni obzornik Ob razstavi del Moše Pijada v soboto so v foyeru SLG v Celju odprli razstavo del jugo- slovanskega politika, državnika in umetnika Moše Pijada. Ob tej priliki je bila svečanost, na ka- teri sta govorila Štefka Cobelj iz Beograda in sekretar Obč. komi- teja ZKS v Celju Cveto Pelko. Razstava slik Moše Pijada, ki je že drugič v kratkem razdobju našla pot na slovenska tla, naj bi posredovala občinstvu Slovenje- ga Gradca, Maribora, Celja, Tr- bovelj, Murske Sobote in Ptuja umetniška dela velikega jugoslo- vanskega politika, diplomata — umetnika Moše Pijada. Razstava, ki so jo hkrati s tem priredili še v jubilejnem 40. letu ustanovitve KPJ, bo lahko tako še tembolj obogatila poglede in osvežila spo- min na osebnost revolucionarja, čigar življenjska pot je bila v ce- loti posvečena domovini, njenim narodom in ljudem. Stiriinštirideset olj in risb zgo- vorno priča, da se je Moša Pi- jade, čaprav občasno, venmal ta- ko za umetnost kakor za proble- me, ki so stali pred njim kot dr- žavnikom. Dolgotrajna robija v Sremski Mitrovici in Lepoglavi ga ni strla, marveč je celo poglobila njegov življenjski optimizem, za katerega je našel tudi močan umetniški izraz, z drugimi bese- dami, resnična umetniška poten- ca, ki je vodila njegov čopič, pri- ča o resničnem umetniku, ki je prisoten v slehernem svojem delu. Moša Pijade se je rodil v Beo- gradu 4. januarja 1890. Z risa- njem se je ukvarjal že v osnovni šoli; s petnajstim letom, ko je za- pustil peti razred gimnazije, se je odločil za slikarski poklic z vpisom na Umetno-obrtno šolo v Beogradu. Leta 1906 je odšel na Bavarsko, kjer je v Miinchnu obiskoval šolo Heinricha Knirra. Naslednje leto so ga sprejeli na- Akademijo likovnih umetnosti, kjer je študiral pri prof. Angelu Janku. Leta 1909 ga najdemo v Parizu, kjer vseh trinajst mese- cev preživlja težjco življenje. Vr- ne se v Beograd, kjer se prične ukvarjati s slikarstvom in novi- narstvom; leta 1913 sprejme ho- norarno mesto učitelja risanja na gimnaziji v Ohridu, leto dni ka- sneje pa se zopet posveti'publi- cistiki. Leta 1920 so anonimno izšle njegove ilustracije Kraljeviča Marka. Istega leta je prvikrat razstavljal v beograjskem »Obli- kut. V času od 1924 do 1939, ko je bil v ječi, je intenzivno slikal. Po vojni so ga zavzeli državniški posli in je slikal le od časa do časa. Ves čas svoje umetniške ka- riere je imel eno samo samostoj- no razstavo leta 1952 v svojem ateljeju v Beogradu. Osrednji problem slikarskega dela Moše Pijada je človek, ki ga najpogosteje slika v portretu in aktu, priljubljena motiva pa sta mu tudi krajina in tihožitje. Ohranilo se je okoli 70 slik v olju in pastelu ter preko 200 risb. Umrl je 16. marca 1957 v Pa- rizu. Leta 1957 so priredili posmrtno razstavo v Narodnem muzeju v Beogradu, pozneje pa še v zmanj- šanem obsegu drugod po Jugo- slaviji in februarja 1958 v Ljub- ljani. Že mladostne slike Moše Pijada kažejo svežino. V njih je sicer čutiti monakovski dih, vendar ohranjajo izvirnost, vedrino in moč, poudarjeno osebno noto, z eno besedo, osebnost, ki ima svo- je umetniško tlo. Štirinajstletna zaporniška do- ba nam pripoveduje o mračnih celicah, jetniških tovariših in o neizprosni resnici kaznilnice. Re- alizem je poglobljen, portretiran- ci izmučeni, sestradani. Toda glo- boka tragika je tem potrtretom vdihnila življenjsko vero in opti- mizem. Krajine, ki so nastale v tej do- bi, izražajo najpogosteje jesensko vzdušje — vso otožnost in hrepe- nenje, ki ga je umetnik toliko silneje čutil ob pogledu skozi za- mreženo okno celice. Umetnikova doba po vojni pa nam osvetljuje paleto še z druge plati, razširja motiviko — por- tretu se pridružuje akt, olju pa- stel, barvi nova barva. Moša Pi- jade tu ni mogel zatajiti svoje davne želje: slikati, ustvarjati. Njegove risbe, osnutki, skice, ide- je, zamisli se žal niso vse reali- zirale, a te, ki so se, kažejo vso umetnikovo inventivno širokopo- teznost. Celje na Jugoslovanskem festivalu borbenih pesmi Od 16. do 18. oktobra je CK LM Srbije priredil Jiigoslovanski fe- stival borbenih pesmi in recitacij v proslavo 40-letmce KPJ in SKOJ. Festival se je vršil v Ti- tovem Užicu, sredižču srbskega ustanka leta 1941. Nanj so bili povabljeni le najboljši inladinski zbori iz vseh republik. Slovenijo je častno zastopal gimnazijski pevski zbor, ki je zapel šest bor- benih pesmi pod vodstvom diri- genta prof. E. Kimaj a in to tretji dan festivalskih slovesnosti. Ta dan sta na večernem koncertu borbenih pesmi poleg Celjanov nastopila še SKUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba in SKUD Branko Krsmanovič iz Beograda, torej najboljša akademska pev- ska kluba v državi. Nastop na tej vsedržavni mla- dinski prireditvi je doslej naj- večje javno priznanje našemu mladinskemu zboru, ki že 15 let vztrajno in požrtvovalno goji na- šo pevsko kulturo in to vsa leta na kvalitetni višini. Na seji dirigentov, ki se je vrši- la po nedeljskem koncertu, sta dala svoje strokovne vtise univ. prof. Skovran z beograjske glasbe- ne akademije in komponist Voji- slav Ilič. Na tej seji sta oba stro- kovnjaka najbolj pohvalila gim- nazijski pevski zbor iz Celja in mladinski pevski zbor iz Prizre- na, ki je pel v Užicu v soboto zve- čer. Ta strokovna pohvala in na- stop sam sta nedvomno lepo za- doščenje dirigentu Kuneju za njegovo vztrajno pedagoško in umetniško delo pri zboru, za zbor sam pa spodbuda, kakršne doslej še ni doživel. Tudi deklamacija Matjaža Bertonclja (Kosovelov »Rdeči atom«) je bila dobro spre- jeta. Mladi pevci so na reviji naj- boljših mladinskih zborov v Ti- tovem Užicu potrdili svoj sloves, udeležba na festivalu pa je zanje pomenila tudi veliko doživetje. Posebno jim bo ostala v spominu veličastna komemoracija ob spo- meniku padlemu užiškemu delav- skemu bataljonu na Kadinjači, 16 km od Užic v smeri proti Ba- jini bašti. Problem celjske gledališke kritike Tisti, ki zasledujejo naš list in jim je posebej pri srcu gleda- lišče, so gotovo opazili, da so vse tri letošnje premiere odšle mimo brez gledališke kritike. Sodimo, da postavlja tak izpad v slabo luč tako gledališče kakor naš list, češ gledališče ni vredno, da bi se o njem pisalo. Celjski tednik ga ignorira... Resnica pa je prav nasprotna: gledališče je vredno kritike, dolžnost članov redakcije pa ni, da bi jo pisalo, ko že ne najdo koga drugega. Od kod in zakaj tedaj ta nenadna kriza? Gledališka kritika (zlasti na Slovenskem) dma svojo nespre- menljivo fiziognomijo: je bolj ali manj strokovna, kar se termino- logije tiče, in upošteva, kar se kritikov tiče, nekake olajševalne okoliščine, ob katerih lahko o tem ali onem gledališkem delu izvemo celo dosti več kakor bi navsezadnje zadostovalo, da bi vedeli. Gledališka kritika ni to, kar bi po zatrjevanju literarnih teoretikov morala biti, namreč umetniška stvaritev zase. Običaj- na modna in zaradi nujnosti ne- izogibna stereotipnost, filozofira- nje ex cathedra je nemara lažje. Vendar ne gre tu za podrobno razčlenjevanje in dokazovanje na kratko formuliranega in bolj ali manj točnega dejstva, saj se gra- divo za obrambo ponuja kar sa- mo, pač pa za mnogo važnejši in tudi resnejši (čeprav lokalni) pro- blem, za vprašanje: je gledališče potrebno kritiki ali je kritika po- trebna gledališču? In če je že kri- tika potrebna gledališču, v kar menda nihče ne dvomi, še za vprašanje: zakaj Celje ne premo- re vsaj standardnega gledališke- ga kritika? Celjski radio ga sicer ima, Celjski tednik ga je imel — toda kako zavidanja vredno: dva v eni osebi! Spričo tega, da je Celje tretje kulturno žarišče naše ožje domo- vine — upajmo, da res je! — se pač ne moremo s.prijazniti z u-go- tovitvijo, da je ena njegovih naj- pomembnejših kulturnih ustanov prepuščena tako rekoč aplavzom publike in brez tistega, kar vodi in giblje vse druge gledališke ustanove po svetu. Torej brez svobodne, javne in poštene kriti- ke! Ni namreč verjetno, da bi bi- la možna taka vrzel v razumni- štvu mesta z več ko trideset tisoč ljudmi; narobe, vemo celo, da je resnica povsem drugačna. Vpra- šanje izhaja torej od drugod in zadeva drugam. Ce je namreč povsod drugod odnos gledaliških ljudi do kritika, ki hoče biti, zato ker je kritik (ne glede na moč izrazoslovja, pač pa po svoji etični strukturi, pošten, tudi po- 'šten, tedaj desetletni obstoj celj- skega poklicnega gledališča ta- kega zrelega odnosa na žalost ni pokazal. Kakor na marsikakšnem kulturnem področju, tičimo tudi tu še v provincializmu, ki ozko in z ljubosumjem zagovarja po- zicije, na katerih je, ne glede na to, da bi se jih lahko brez bo- jazni pred propadom rešil. Iz te- ga razloga so morali tisti redki kritiki kakor priložnostni recen- zisti krmariti med Scilo in Ka- ribdo najrazličnejših škodljivih osebnih interesov, med zamero, kadar so, četudi upravičeno in pošteno grajali, in med pK)hvalo, če so, po-av tako upravičeno i« pošteno hvalili. Mislim in celo prepričan pa sem, da na svetu ni gledališča, v katerem bi bili vsi igralci enako dobri in odlični, i» da so nemara najboljši igralci tisti, ki velikopotezno prenesejo svojo hibo, ki jo je kritik, potem ko jo je občinstvo spregledalo, akceptiral. O namenu kritike bt bilo sicer smešno govoriti, ven- dar ni brez pomena ugotovitev, da si brez nje iimetniške rasti ka- terekoli gledališke ustanove sploh ni mogoče zamisliti. Brez svobodne, javne in poštene kriti- ke, torej take, ki neposredno ia nepristransko seže v to, o čemer piše! Ce je bU koncept celjskih gledaliških kritikov od vsega po- četka tak, ali pa če so vendarle ubirali pota prizanesljivosti, bo- disi iz taktike bodisi iz ljubezni do osebnega miru, o vsem term kakor o marsičem drugem bi lah- ko govorili še na dolgo in na ši- roko, tema še ni izčrpana. Celjsko ix>klicno gledališče je T dobi desetih let res napravilo kratko pot navzgor, čeprav pisec nima pri roki merila, s katerim bi lahko ta vzpon izmeril, vendar je to pač predvsem, čeprav niti ne zavestna zasluga gledališkega ansambla. In zdaj, ko je bila vsa slovenska javnost obveščena o mnogo obetajočih spremembah T notranji strukturi SLG v Celju, kakor v strukturi navzven — • repertoarju, bi bilo prav, da bi pričeli reševati tudi vprašanje, ali se lahko ob nespremenjeni duhovni fiziognomiji gledališke- ga jaza taki obeti tudi uresničijo! Od rešitve je odvisna nadaljnja avantgardna pot, saj je nap>osled tudi res, da umetnost ne more bi- ti privilegij peščice i>osameznd- kov, marveč je last vse družbe. DRAGO HRIBAR VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE Ljudska univerza v Celju sporoča, da bo vpisovanje v jezikovne tečaje v torek 27. in v četrtek 29. oktobra od 18. do 19. ure v zbornici učiteljišča v Celju. Poleg začetnega iri nadalje- valnega tečaja nemščine in an- gleščine bo letos tudi začetni tečaj iz poljskega jezika, ki ga vodstvo univerze toplo pripo- roča tako odraslim, kakor mla- dini. Andrej Beg: Zimska impresija z belim snegom smo obdani in tihoto praznih njiv; v misli svoje zakopani. Dan je kratek in ves siv. Noč je dolga in brez kraja — cigareta greje zrak. Tisoč misli se poraja in izgublja v mraz in mrak. Tisoč misli, noč brezdanja — dan je pust, medel in siv in nad trudne veke sklanja se obraz tvoj ljubezniv. Večerna politična šola v Konjicah v Slovenskih Konjicah je pre- tekli teden pričela z delom večer- na politična šola, ki jo je usta- novil komite ZKS. Obiskovalo jo bo okoli 30 mladih članov ZKS in drugih političnih funkcionar- jev, ki si bodo na ta način pri- dobili teoretično osnovo za svoje delo v političnih in drugih orga- nizacijah. Trajala bo do konca maja prihodnjega leta. V okviru programa, ki ga je pripravila ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS, pa bo vsak teden po eno predavanje K razpravo. Sistematično izobraževanje za vse Ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS v Slovenskih Konji- cah se je te dni nekajkrat sestala in se dogovorila o delu politične šole in delavske univerze. Politična šola, ki je organizirana v okviru delav- ske univerze, bo začela s predavanji že v začetku oktobra. Vanjo bodo poslala podjetja delavce-komuniste, ki sodelujejo v delavskem samo- upravljanju, političnih in sindikal- nih organizacijah. Mimo teh se bodo v šolo vključili tudi zastopniki osnovnih organizacij Zveze komuni- stov s terena. Delavska univerza sama pa ima v programu še več drugih tečajev in predavanj. Njen upravnik je postal Jure Pirnovar, ki je z veliko priza- devnostjo ob pomoči občinskega ko- miteja — posebej ideološke komisi- je — začrtal osnovni program dela po splošnih smernicah delavskega izobraževanja. Delavska univerza bo delovala predvsem v treh smereh. Vsako teh smeri bodo vodile komi- sije, ki bodo sestavljale podrobne programe. Družbeno-politična ko- misija bo mimo samostojnega delo- vanja sodelovala tudi v vseh drugih komisijah, tako da bo družbeno po- litična vzgoja odtehtala dobršen de- lež pri vseh predavanjih, ki jih bo pripravila delavska univerza. Druž- beno-ekonomska komisija bo pripra- vila načrt za delo, ki ga bodo izva- jali predvsem v podjetjih. Ta bo ntkakšno nadomestilo za vse tiste, ki se doslej niso mogli udeležiti šo- le za družbeno samoupravljanje na Teharju. Pretežno si bo komisija pri- zadevala z vzgojo delavskih vrst glede samoupravljanja, hkrati pa bo delovala s komisijami za kadrovska vprašanja in vzgajala delavce tudi strokovno, predvsem bodo začeli skrbeti za mlade delavce, ki priha- jajo na novo v podjetja. Poljudno znanstvena komisija, ki se bo delila v podkomisije: šola za starše, dom in gospodinjstvo, zdrav- stvo, kmetijstvo in splošno izobra- ževanje, bo poskrbela za vrsto pre- davanj. Vsa predavanja bodo prire- dili pretežno v obliki tečajev, tako na bodo udeleženci zares pridobili, kolikor bo le mogoče več znanja. Predavanja bodo tudi v okoliških krajih, v Ločah, Zrečah, Vitanju in Spiialiču. Trenutno je delavska uni- verza še vedno pred velikimi težava- mi, predvsem glede sredstev, toda v piihodnjem letu bo laže, ker bo občinski ljudski odbor določil sred- stva za univerzo v proračunu. De- lavsko prosvetno društvo »Svoboda« pa bo v prihodnje precej razbre- menjeno, saj bo univerza prevzela pretežni del vzgojnega delovanja, prosvetno društvo pa se bo bolj po- svetilo kulturni dejavnosti. V prihodnjih dneh bo v Sloven- skih Konjicah prvo predavanje poli- tične šole. Za to je učni načrt že sestavljen. Predavali bodo predava- telji Okrajne delavske univerze iz Celja in ideološke komisije OK ZKS Celje, približno polovica predavate- ljev pa bo kar iz Slov. Konjic. Ena- ko bo v prihodnjih dneh začel de- lati tečaj za delavce podjetja KO- STROJ. Ti bodo odšli v Sudan, kjer bodo v neki tovarni montirali stroje, ki jih izdeluje podjetje. Učili se bo- do angleščine, mimo tega pa še o kulturni, politični in gospodarski preteklosti in sedanjosti doma in na Bližnjem vzhodu. -sh Z občnega zbora Svobode v Velenju Na občnem zboru DPD Svobo- de v Velenju so v nedeljo kritič- no pregledali svoje delo. Ugoto- vili so, da je bila zelo uspešna izobraževalna sekcija, ki je orga- nizirala vrsto predavanj. V nje- nem okviru je recitacijski krožek poleg gostovanj pripravil tudi samostojni večer pesmi in glasbe. Kvalitetao je bilo dalje delo mo- škega pevskega zbora, med naj- bolj ddavne pa je šteti baletno sekcijo, ki deluje že sedem let Ko so govorili o nalogah za naprej, so sklenili, da bi folklor- no sekcijo ponovno oživeli. Usta- novili bodo tudi literarni krožek, predvsem pa bodo skrbeli za kul- turno zabavno življenje Velenj- čanov. Delo velenjske Svobode je bilo plodno in razgibano. Nove oblike dela pa bodo dejavnost še bolj približale Velenjčanom. V širšo fronto izobraževanja V delavskem in družbenem upravljanju Ker je problem zlasti v tem času močno aktualen, saj mu na- še politične in družbene organi- zacije posvečajo vso skrb, ob- javljamo prispevek prof. Vlada LENARDICA z Zavoda za iz- obraževanje v delavskem in družbenem upravljanju v Ljub- ljani, ki v marsičem, zlasti pa tehtno osvetljuje nekatere pro- bleme s tega področja. Kmalu bo poteklo deset let, odkar je tovariš Tito izrekel zgodovinske besede: »Tovarne delavcem«. V tem plodnem boju za razvijanje nepo- sredne socialistične demokracije smo že dosegli tako vidne uspehe, ki po pomenu daleč presegajo okvire naše jugoslovanske socialistične skupnosti in postajajo splošno bo- gastvo naprednega človeštva, pro- letariata vsega sveta, ki se danes v različnih oblikah prebija v sociali- zem. Mehanizem delavskega in druž- benega upravljanja se je po desetih letih razvil, je pester in poln bogate vsebine. Težko je danes reči, da bi bilo kje kakšno področje družbe- nega življenja, kjer ne bi sodeloval in odločal naš državljan. V tem pro- cesu je val delavskega in družbene- ga upravljanja zajel vse delovno ljudstvo — od delavca do intelek- tualca, od kmeta do uslužbenca, od starejših do najmlajših državlja- nov. Življenje je postalo polno, tudi polno problemov, a katerimi se ukvarjajo in jih tudi uspešno re- šujejo neposredni proizvajalci — upravljavci in drugi državljani. Ni čudno, če torej ugotavlja da- nes neka občina v Mariboru, da je vključenih v neposredno odločanje v občini kar 26.000 ljudi! V tem procesu se stalno bije sta- ro z novim in novo nezadržano prodira in nam prinaša nove uspe- he. Se so pojavi birokratizma, malo- meščanstva, mezdne miselnosti, vendar nam nesporna vodilna vlo- ga delavskega razreda, ogromen zalet v sistemu delitve dohodka, v socialističnem nagrajevanju, v bor- bi za stalno večjo proizvodnjo in produktivnost dela, za utrjevanje in razširjanje materialne osnove, za hitrejši in uspešnejši razvoj vseh organov delavskega in družbenega upravljanja ter ogromni doseženi uspehi dajejo vsak dan bolj trdno vero v jutrišnji dan. Ni čudno tedaj, da je danes pred- met široke razprave in odločanja samih proizvajalcev vrsta proble- mov, vprašanj in področij, ki jih včasih nismo mogli zajeti. Hiter gospodarski vzpon, širina in stalna rast oblik in organov de- lavskega in družbenega upravljanja nam narekuje potrebo po občinskih delavskih univerzah in po utrjeva- nju izobraževalnih centrov v gospo- darskih organizacijah. V ta celotni tok dogajanja je nujno moral po- seči tudi republiški Zavod za iz- obraževanje v delavskem in druž- benem upravljanju. Svoj program je moral zasnovati v skladu s temi ra- stočimi potrebami in ga postaviti v širok okvir. Upošteval je velike potrebe občinskih delavskih univerz in izobraževalnih centrov, hotel je pripomoči k hitrejšemu uveljavlja- nju organov družbenega upravlja- nja v družbenih službah, predvsem pa je hotel bistveno prispevati in pomagati proizvajalcu-upravljavcu pri izvajanju družbeno pomembnih nalog. Zavod je v pripravi na jubi- lejno leto že s programom, še bolj pa s svojo dejavnostjo posegel v vsa področja, iskal in našel nove oblike dela, da bi čim širše in čim bolj uspešno zajel in vplival na rast celotnega delavskega in družbenega upravljanja. Začnimo s proizvajalcem. Leto 1958 je postavilo predenj ogromne naloge. Borba za nove tarifne pra- vilnike, za nov sistem nagrajeva- nja po učinku, boj za povečanje družbenega standarda itd. je vrgel proizvajalca upravljavca in vse de- lovno ljudstvo v široko akcijo, ki ni trenutna. Tako sistem delitve do- hodka kot sistem nagrajevanja in rast delavskega in družbenega upravljanja so proces. V ta proces se je že od ustanovitve povsem vključil republiški Zavod. Bitka bo tembolj zmagovita in vsestranska in široka, čimbolj bo proizvajalec spoznal probleme, stremljenja, po- ta in tudi izkrivljanja, ki na tej po- ti nastajajo. Zavod bo skozi vse koledarsko leto spremljal proizvajalca-uprav- Ijavca — od plana tja do zaključ- nega računa in do problemov raz- širjene reprodukcije v podjetju, ko- muni in širši družbeni skupnosti, mu pokazal vlogo upravljavca v tem dogajanju in odločanju, posre- doval pridobljene izkušnje drugih kolektivov in ga bogatil z znanjem. Kako? Problemski, eno ali dvo- dnevni seminarji o konkretni pro- blematiki s široko razpravo o njej. posvetovanje o določenih vpraša- njih, zelo poljudne brošure »Razgo- vori«, ki bodo dejansko razgovor z upravljavcem o posameznih go- spodarskih vprašanjih in o vlogi upravljavca v njih, skripta s preda- vanji in ponazorili in bilten »Tribu- na samoupravljanja« — to bodo razne oblike izobraževanja. Ne sa- mo to. Spremljal bo upravljavca, proučeval težave ter skušal nakazo- vati pota njihovega reševanja. Lan- skoletne pozitivne izkušnje v pro- učevanju prakse, vsebine in metode dela delavskih svetov Zavod letos izkoristil in v sodelovanju s posa- meznimi političnimi in družbenimi organizacijami in ustanovami bo nadaljeval in razvil ter posredoval analize. Zavod teži za tem, da bi družbe- no ekonomska vzgoja dosegla po- slednjega upravljavca. Skrb za ka- dre, ki jo je pokazal rudnik Velenje, naj bi bila zgled za druge gospo- darske organizacije. Tam so skoraj vsi člani delavskega sveta in upravnega odbora obiskovali tečaj za delavsko samoupravljanje na Teharju. Mladinci, člani delavskega sveta so bili na tečaju v Bohinju. Petmesečno partijsko šolo pri CKv Ljubljani je dokončalo 32 tovari- šev, od katerih je nad polovica čla- nov DS. V industrijsko rudarski šoli so tako usmerili sistem dela in vzgoje, da bodo slušatelji seznanje- ni s problemi in nalogami članov kolektiva kot samoupravljavca. Vo- dilni člani delavskega samouprav- ljanja so uspešno dokončali semi- nar na republiškem Zavodu. (Nadaljevanje prihodnjič)