POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
ornjeg rajski planinci osvojili 5.642 metrov visoki Elbrus
STRAN 17
LETO XXXVII, 23. SEPTEMBER 2005, CENA 298,00 SIT
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE HuzejsKi trg 1 a
3000 CELJE
SN00032
\__/l—l____
LILIJANA
Ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad
Pri vodenju šole bomo vsi skupaj na preizkušnji, ko se bodo pojavile resne težave. Osebno nisem zagovornica trdega in avtokratskega vodenja, se pa zavedam, da izhajam iz kolektiva, zato je lahko distanca nekoliko problematična.
Želim si bttLuspešna pri uveljavljanju srednje poti prilagajanja z obeh strani.
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
OSREDWJ*
-KNJIŽNICA
Tretja stran
pri tem za znižanje notarskih tarif, plačevanje davka nadodano vrednost od dejanskih plačil ali pa nižji prispevek za RTV naročnino. Opozicija trdi, da vlada s takšnim banaliziranjem zadev zavaja ljudstvo, državljani pa nihajo od navdušenja do negotove zadržanosti.
Eno je gotovo: država se mora poceniti, če želimo ohraniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Načinov za dosego tega cilja je veliko in vsi niso enako dobri. Kot je mogoče slišati, bo treba do uvedbe radikalnejših sprememb davčnega sistema počakati do 1. januarja 2007, ko bomo v Sloveniji začeli plačevati z evri. Do takrat pa bomo zagotovo priča intenzivnim aktivnostim vladajoče koalicije, ki bo želela na vsak način prepričati volivce, da je boljša od predhodnikov in si zato zasluži zaupanje tudi na lokalnem nivoju.
V nedeljo je razpisan referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Mnogi godrnjajo, češ kaj nam je treba tega, jaz pa pravim: če so nas že vprašali, jim povejmo, kar želijo vedeti. Upam, da ste zmogli toliko energije in iz medijev izvedeli, katere so bistvene spremembe v novem zakonu in kaj pomenijo. Le tako se namreč lahko kolikor toliko razumno odločite. Ali pa boste odločanje prepustili čustvom? V vsakem primeru boste za svoj glas odgovorni sami, tudi če ne boste odšli na volišče.
C'J*
Notarske tarife le začetek sprememb
Notarske tarife so strmoglavile. Vlada je radikalno posegla na področje notarskih storitev in z znižanjem cen državljanom olajšala življenje. Pohvalno. Notarji so seveda zgroženi, saj si niti v sanjah ne morejo predstavljati, kako bodo v prihodnje preživeli s polovičnim izkupičkom. Grozijo z manjšim obsegom svojih dejavnosti oziroma z zapiranjem notarskih pisarn na periferiji. Menda se jim ne bodo splačale, ker so stroški poslovanja visoki...
Bo že držalo, če tako pravijo, sicer pa: kdo jih sploh sili, da še opravljajo notarsko službo? Če ne bodo oni, se bo zagotovo našel kdo drug, ki bo zainteresiran pod novimi pogoji overavljati razne pogodbe, oporoke in podobne listine. Na tem področju absolutno podpiram prizadevanja vlade, da tudi na področje javne uprave in pravosodjauvajaelemente podjetništva oziroma trga. Saj vemo - kjer ni konkurence, je praviloma malo napredka.
Zdi se mi, da nova vlada v celoti skuša (vsaj navzven) delovati čim bolj praktično. Sprejete zakonske spremembe predstavlja na preprost, običajnemu človeku razumljiv način, pa naj si gre
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Zlata doba notarjev se končuje....4
Občinski svet Mozirje:
Rečica kmalu samostojna občina?...5
Občina Nazarje:
Zlati občinski grb v roke Matjaža Lenassija.. 6
Šmartno ob Dreti:
Spomin na častitljivega prednika.10
Galerija Nazarje:
Mogočnost opusov
Gorana in Jožeta Horvata - Jakija.....11
Varpolje:
Razstava fotografij Nuše Fužir.................12
SSK Ljubno BTC:
Jaku Tesovniku
naslov državnega prvaka...............21
Na naslovnici:
Otvoritev prvega semaforiziranega križišča pri tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 38,23. september 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
IB
VLADA SPREJELA PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV NOTARSKE TARIFE
Zlata doba notarjev se končuje
Od 10. oktobra dalje nas bodo notarske storitve stale bistveno manj kot doslej. Cene storitev se bodo v povprečju znižale na polovico dosedanje cene in tako postale bolj dostopne ljudem. V Notarski zbornici Slovenije so zaskrbljeni, da bo poslovanje nekaterih notarjev, predvsem podeželskih, po teh znižanjih ogroženo. Milijonske dobičke nekaterih drugih kolegov, ki so očitno na bolj ugledni lokaciji, pa ne komentirajo.
Cene notarskih storitev se bodo od 10. oktobra dalje v povprečju znižale na polovico dosedanje cene
K NOTARJU ŠELE PO 10. OKTOBRU
Vladaje potrdila spremembe notarskih tarif, seveda pa se notarji s temi spremembami ne strinjajo. Pravosodnega ministra Lovra Šturma protesti notarjev niso posebej ganili. To niti ni presenetljivo, glede na podatek, daje bilo že leta 2003 med sto davčnimi zavezanci z največjim dohodkom kar 22 notarjev.
Celo nasprotno. Šturm ljudem celo svetuje, da z notarskimi obveznostmi počakajo do znižanja cen notarskih storitev, seveda, če je to možno. Torej ni v obzir vzel niti opozorila notarjev, da imajo - odkar so v Sloveniji postale veljavne spremembe zakonov o stavbarskih
zemljiščih, o urejanju prostora, o gospodarskih družbah, ki omogočajo overitev listin kar na
upravnih enotah - kat 80 odstotkov manj prihodka kot poprej. Spet ravno nasprotno. Minister Šturm oziroma pravosodno ministrstvo poudarja, da želi s pocenitvijo notarskih tarif zagotoviti notarjem več
dela. Sploh podeželskim, ki naj bi bili najbolj ogroženi. Notarji se stem ne strinjajo.
Med drugimi tudi Avgust Ribič, ki s svojo notarsko pisarno pokriva tudi območje Upravne enote Mozirje: "Danes nobena resna dejavnost ne prenese 50-odstotnega znižanja cen storitev in vtem se popolnoma strinjam z direktorico Notarske zbornice, ki je sedaj odstopila. Kaj bo to znižanje prineslo naši dejavnosti, ne morem reči. Sem pa vsekakor zaskrbljen in vznemirjen, poleg tega pa tudi nekako razočaran. Namreč, vsi se jezijo le na notarje, a pozabljajo, da je država tista, ki zakonsko določa, kateri dokumenti morajo biti overovljeni pri notarju. Tega si nismo izmislili mi."
CENE NIŽJE, NE PA NIZKE
Če bodo notarske storitve ljudem bolj dostopne, bodo mogoče po njih bolj posegali. Tudi po notarskih storitvah pri tistih poslih, kjer notarjev pečat ni obvezen. Poleg tega Šturm napoveduje tudi oblikovanje solidarnostnega sklada, ki naj bi privedel do
Naša anketa
Gremo k notarju ...
Znano je, da storitve pri notarjih niso bile nikoli pretirano poceni, vendar se je skorajda vsakdo vsaj enkrat v življenju srečal z njimi. In to seveda tudi plačal. V tokratni anketi nas je zanimalo, kako ljudje vidijo znižanje cen storitev notarjev, koliko je višina le-teh utemeljena, in če bi bilo pametno razmišljati o podobnih spremembah tudi pri drugih uradniških storitvah.
Ciril Matek, Bočna
Pocenitev odobravam, saj so bile prej te storitve predrage. Če bi kmet tako zaslužil kot notarji, potem bi bil vsak kmet. Glede na to, da so mnoge uradniške storitve obvezne, bi lahko bile cenejše. Notarji pa bodo še naprej, ne glede na spremembo cen, dobili in zaslužili zadosti.
Fanika Zajc, Mozirje
Zaenkrat nimam opravka z notarskimi storitvami. Zdi se mi povsem prav, da so se pocenile, saj so v primerjavi z navadnim delavcem zaslužili veliko preveč. Po mojem pocenitev ni bila pretirana, še vedno si bodo lahko pokrili stroške dela.
Magda Bitenc, Rečica ob Savinji
Kljub temu da s temi storitvami nisem imela veliko opravka, se mi zdi, da so bile cene kar visoke. Verjetno se bodo sedaj te usluge še vedno koristile po potrebi in ne bo kakšnega porasta, se mi pa
zdi prav, da so se pocenile. Tudi druge usluge, npr. advokatske, so velikokrat previsoke.
Jože Trbovšek, Nazarje
Trenutne cene so v redu, prejšnje so bile absolutno previsoke. Je pa razumljivo, da sedaj notarji tudi nekoliko potožijo, saj to stori vsak, ki ga udari po žepu. Je pa bil ukrep pocenitve povsem upravičen, ljudje bodo sedaj raje poiskali take usluge kot pa prej. Podobne ukrepe reduciranja cen bi lahko uporabili še pri mnogih drugih storitvah, saj so trenutno predrage za delavski razred.
Ivan Goltnik, Šmihel nad Mozirjem
Prejšnje cene niso bile upravičene, tako da je bila sprememba dobrodošla. Ljudje bodo sedaj nekoliko lažje zavili k notarjem, prej so bili predragi. Podobni ukrepi ne bi bili slabi niti na drugih področjih.
Maja Krivec, Luče
Sama še nisem potrebovala teh uslug. Je pa več vidikov na to spremembo. Po eni strani je treba upoštevati tudi plat notarja, saj ima za sabo študij in trud inje potemtakem dobra plača upravičena. S socialnega vidika pa je ta pocenitev za ljudi seveda dobra. Težko seje opredeliti zgolj enostransko.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Marija Sukalo
prelivanja denarja iz bogatejših notarskih pisarn v revnejše.
Da so notarske storitve res cenjene skoraj kot zlato, kažejo tudi vsote, kijih notarji zaračunavajo za svoje, večinoma kratkotrajno delo. Celo po drastičnem znižanju notarskih tarif cene niso nizke. Tako notarski zapis pogodbe o menjavi nepremičnin v vrednosti 20 milijonov danes še stane 148.500 sit, po
znižanju bo stal 68.750 sit. Notarski zapis najemne pogodbe v vrednosti 2,5 milijona bo po novem stal
28.000	tolarjev, prej 41.250 sit.
LJUDJE SE POČUTIJO OGOLJUFANE
Odšteti visoke vsote denarja za obvezen pečat, ki nato po možnih zapletih (npr. Zbiljski gaj), ne velja prav nič, daje ljudem občutek, da jih
država sistematično goljufa. Šturm s sprejetimi spremembami obljublja večjo preglednost pri obračunavanju notarskih pristojbin in tudi lažje izvajanje nadzora nad poslovanjem notarjev. Že sama pocenitev notarskih tarif naj bi notarsko bogastvo vsaj malce razredčila.
Notariat, pri nas ponovno uveden pred 10 leti, naj bi ljudem prinesel večjo pravno varnost. Zmanjšal naj
bi število sodnih sporov. Celotna slovenska javnost pa pozna sodne zaostanke, vsi beremo o t.i. Zbiljskih gajih, ki se dogajajo celo v nadaljevanjih. Večja pravna varnost se ni zgodila, število sodnih sporov se ni zmanjšalo. Notariat je dosegel le eno stvar. Ustvaril je nove bogataše, v ljudeh pa pustil občutek življenja v brezpravnosti.
Tatiana Golob
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Rečica kmalu samostojna občina?
Svetniki mozirskega občinskega sveta so na 20. redni seji 7. septembra soglasno sprejeli sklep, da predlagajo Državnemu zboru RS ustanovitev občine Rečica ob Savinji. Z morebitno ustanovitvijo nove občine bi se sedanja občina Mozirje razdelila na dva dela, kljub temu pa bi oba zadovoljevala pogoje za samostojnost.
Morebitna novoustanovljena občina Rečica ob Savinji bi imela 2.345 prebivalcev, proračun pa naj bi znašal okoli 250 milijonov tolarjev. Proračunska sredstva bi bilo mogoče oplemenititi tudi s prijavo kvalitetno pripravljenih programov na razne razpise. Predsednik odbora za ustanovitev nove občine Jože Kramer smatra, da bi lahko bilo teh sredstev še med 30 in 50 milijoni tolarjev.
Vsaka občina pa seveda skrbi tudi za financiranje delovanja javnih zavodov in drugih ustanov. Po pokritju teh stroškov bi Občini Rečica ob Savinji za investicije ostalo še med 80 do 100 milijonov tolarjev, oziroma še več ob uspešnih prijavah na razpise. Nova občinska uprava bi poleg župana zaposlovala še tri strokovne sodelavce, njen sedež pa bi bil v prostorih stare osnovne šole na Rečici.
Jože Kramer zagotavlja, da bodo lahko krajani ob morebitni ustanovitvi nove občine lažje sodelovali pri odločanju za različne projekte. Med drugim bi lahko Rečičani sami odločali o prostorskem razvoju, ki je osnova za gospodarsko in nadaljnje napredovanje kraja.
Naslednji korak pri ustanavljanju občine je izdelava elaborata o us-tanovilvi, ki ga je potrebno skupaj s sklepom občinskega sveta predložiti v državni zbor do 1. novembra 2005. Po proučitvi na Ministrstvu za lokalno samoupravo in obravnavi vlade bo državni zbor
Predsednik odbora za ustanovitev nove občine Jože Kramer
(foto: Benjamin Kanjir)
odločal o razpisu referenduma. Slednji mora biti v začetku prihodnjega leta. Vsi postopki morajo biti zaključeni do 25. marca prihodnje leto. Ob pozitivnem rezultatu referenduma bodo Rečičani pred koncem leta 2006, ko se izteče mandat sedanjemu županu Ivanu Suhoveršniku in občinskim svetnikom, volili svoje predstavnike že v novo občinsko upravo in občinski svet.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET LJUBNO
Sprejeli delni rebalans
Ljubenski občinski svetniki so na zadnji seji potrdili informacijo o polletnem obračunu, kjer prihodki zaostajajo za proračunskim planom. To pomeni, da bo potrebno pri sprejemanju celotnega rebalansa prerazporediti tudi prihodke, v kolikor se ne bodo povečala sredstva iz finančne izravnave.
Svetniki so sprejeli delni rebalans na postavki sociale, po napovedih županje Anke Rakun pa bodo dokončen rebalans proračuna za * 167
tekoče in osnutek proračuna za prihodnje leto obravnavali na oktobrski seji.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v ljubenski občini in se seznanili z informacijami o investicijah na ljubenskih skakalnicah in o Enžkovi hiši in rezultatih pridobivanja dodatnih virov pitne vode.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Skoraj dve tretjini šolarjev se vozi v šolo
Čeprav po zakonu šolam ni potrebno zagotavljati prevozov otrok, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre, so javni prevozi v občini Ljubno otrokom na voljo praktično iz vseh krajev in zaselkov ne glede na oddaljenost. Po trditvah županje Anke Rakun je kar 63 odstotkov učencev, katerim lokalna skupnost zagotavlja plačilo prevoza v šolo, četudi večinoma niso oddaljeni nad štiri kilometre.
Vsak dan se s pogodbenimi prevozniki pripelje v šolo in iz nje
167 učencev in učenk, povprečna letna cena šolskega prevoza na enega učenca pa znaša nekaj več kot 138 tisoč tolarjev oziroma skoraj 14 tisoč tolarjev na mesec. »Ob dejstvu, da stane občino vsak šolski dan prevoza približno 110 tisoč tolarjev, je lahko ugotoviti, da mora občina letos v proračunu zagotoviti 22 milijonovtolarjev, karje za okrogle tri milijone več kot v lanskem letu. Stroški naraščajo predvsem
zaradi uvedbe devetletke in povečanega števila vozačev zaradi nivojskega pouka. Občina je dolžna poskrbeti tudi za prevoz naših učencev osnovnošolske ustanove v drugih krajih. Na začetku šolskega leta je primerno, da zaželimo učencem in prevoznikom varno vožnjo, obenem pa se mi zdi primerno, da ljudje vedo, da kar zajeten del proračuna namenjamo za plačilo šolskih prevozov,« je povedala ljubenska županja.
Savinjčan
SLAVNOSTNI PETEK V NAZARJAH
Zlati občinski grb v
_____--------------------------------------------------------L—J
Prejemnika srebrnega grba Tomaž Križnik (levo) in Olga Klemše ter župan Ivan Purnat z Matjažem Lenassijem, prejemnikom zlatega grba občine Nazarje (foto: Jože Miklavc)
Na slavnostni petek, 16. septembra, so v nazorskem Domu kulture podelili letošnja priznanja Občine Nazarje. V pestrem kulturnem programu so sodelovali učenci glasbene šole, ob prisotnosti številnih županov in županje, častnega občana občine
Nazarje Aleksandra Videčnika in mnogih drugih obiskovalcev pa je bil slavnostni govornik nazorski župan Ivan Purnat, kije predstavil zadnje dosežke občine, aktualne gospodarske in družbene razmere in se zahvalil za opravljeno delo vsem, ki so po svojih močeh
Dobitniki priznanj Občine Nazarje za leto 2005:
ZLATI GRB OBČINE NAZARJE:
-	Matjaž Lenassi, direktor podjetja BSH Hišni aparati d.o.o. - za
izjemne zasluge pri uspešnem poslovanju podjetja in vsestransko podporo izobraževanju ter kulturni in športni dejavnosti v občini SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE:
-	Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje - za dolgoletno izjemno uspešno delo na področju glasbenega izobraževanja
-	Tomaž Križnik iz Nazarij - za dolgoletno uspešno delo na kulturnem in športnem področju
BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE:
-	Franc Špende iz Nazarij - za dolgoletno uspešno delo na področju zaščite in reševanja
-	Milan llovšek iz Nazarij - za dolgoletno uspešno delo na področju gasilstva
-	Primož Jeišnik iz Vologa - za zelo uspešno in požrtvovalno delo z mladimi na področju športnih dejavnosti
-	Podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti in Vrtec Šmartno ob Dreti - za uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo in društvi v kraju
ŽUPANOVO PRIZNANJE:
-	Majda Krajner iz Dobletine
-	Katarina in Franc Grudnik iz Nazarij
-	Klub malega nogometa Nazarje
-	Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti
-	Ana Remic iz Spodnjih Kraš -Zdravko Tevž iz Potoka
-	Franc Tratnik iz Pustega Polja
v____________________i_______________________;________________/
aktivno prispevali k razvoju in napredku.
Purnat se je dotaknil tudi perečega stanja na področju nezaposlenosti in izrazil upanje, da se bodo kmalu našle rešitve za nezavidljiv položaj delavcev in občanov, ki težko živijo zaradi zapiranja delovnih mest. Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad poslovanjem podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki uspešno konkurira na zahtevnem evropskem in svetovnem tržišču, hkrati pa še vedno najde posluh za potrebe lokalne skupnosti.
Po podelitvi občinskih priznanj, najimenitnejši, zlati grb Občine Nazarje za leto 2005je prejel direktor podjetja BSH Hišni aparati Matjaž Lenassi, je oder zasedel Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Nazarje, ki pod vodstvom prof. Stefana Garkova tudi v pomlajeni sestavi navdušuje povsod, kjer nastopa. Tudi tokrat je ansambel dokazal svojo kakovost in uigranostfer s tem polepšal slavnostno doživetje vsem prejemnikom priznanj in ostalim obiskovalcem v dvorani.
Jože Miklavc
DRŽAVNA CESTNA INFRASTRUKTURA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Cestarji zamudili sezono
Nad hitrostjo del na posameznih odsekih je razočaran tudi poslanec Jakob Presečnik
(foto: 'Ciril M. Sem)
V primerjavi z statistično Celjsko regijo je Zgornja Savinjska dolina dobila v zadnjih letih iz državnega proračuna sorazmerno precej sredstev za investicijska vlaganja v cestno infrastrukturo. Po sprejetju rebalansa državnega proračuna naj bi bilo letos tega denarja za območje šestih zgornjesavinjskih občin dobrih 873 milijonovtolarjev, po prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa naj bi bil plan uresničen krepko pod polovico.
To seje zgodilo kljub zagotovilom, ki jih je ob spomladanskem obisku prometnega ministra mag. Janeza Božiča dal direktor Direkcije za ceste RS Vili Žavrlan, da se bodo dela na posameznih odsekih nad-
aljevala na podlagi lani podpisanih pogodb. Direkcija je čakala na rebalans državnega proračuna, čeprav bi lahko posamezne postavke realizirali na podlagi proračuna, ki je bil sprejet že leta 2003.
Nad hitrostjo del na posameznih odsekih je razočaran tudi poslanec Jakob Presečnik, saj je bilo z izjemo mosta in preplastitvijo cestišča v Lučah, mozirskega krožišča in v zadnjih dneh semaforja pred nazorskim BSH realiziranih bolj malo načrtovanih del. Gradbena sezona je namreč neizpodbitno zamujena, zato je težko verjeti, da bodo izvajalci uspeli v deževnih jesenskih mesecih nadoknaditi zamujeno.
Iz pregleda investicijskih vlaganj je razvidno, da je v občini Gornji Grad načrtovanih 30 milijonov tolarjev za cesto proti Nazarjam. Za cesto Podlom-Kranjski Rak-Podvo-lovljek v občini Luče je predvidenih 25 milijonov in še 32 milijonov za Zavratniški potok v Igli. Snovalci državnega proračuna so namenili 92 milijonov tolarjev za odcep ceste v Mozirju in 6 milijonov za Prihovo, v nazorski občini pa naj bi se lotili zadrečke ceste v Dobletini v višini 53 milijonovtolarjev. Na nazorski strani državnega proračuna je za Prihovo namenjenih še 24 milijonovtolarjev. Za solčavsko občino je planiranih dobrih 21 milijonov za področje Macesnikovega plazu.
Savinjčan
6
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Odprli vrata tovarne in prižgali luči na semaforju
Prometni minister mag. Janez Božič je v družbi direktorja Hišnih aparatov Matjaža Lenassija in župana občine Nazarje Ivana Purnata predal namenu prvo semaforizirano križišče v Zgornji Savinjski dolini
(foto: Jože Miklavc)
BSH Hišni aparati Nazarje vse bolj postajajo sinonim za uspešno podjetje v tuji lasti v Sloveniji, kije trdno vraščeno v lokalno okolje. Tovarna je postala vzadnjem obdobju prava valilnica inovacij, katerih število ne presega ie meril slovenskega vzorca, ampak sega v sam vrh tudi v okviru koncerna Bosch Siemens. Ob sobotnem dnevu odprtih vrat je prometni minister mag. Janez Božič v družbi direktorja Hišnih aparatov Matjaža Lenassija in župana občine Nazarje Ivana Purnata predal namenu prvo semafor-
izirano križišče v Zgornji Savinjski dolini.
Peto srečanje delavcev kolektiva BSH Hišni aparati Nazarje s svojci, prijatelji, poslovnimi partnerji in občani Zgornje Savinjske doline je minulo soboto izdatno motilo slabo vreme. A to prazničnega vzdušja ni moglo pokvariti, saj so organizatorji poskrbeli za streho nad glavo, zato so lahko kljub dežju izvedli oglede proizvodnje, razvedrilne delavnice za mlade in pogostitev za vse obiskovalce. Številni so izkoristili priložnost in po izdatno znižanih cenah
kupili gospodinjske aparate iz programov BSH.
Ob enajstih so se proizvodni trakovi ustavili in začela seje osrednja slovesnost, otvoritev semaforiziranega križišča pri tovarni. Gostom in sodelavcem je najprej spregovoril direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi, ki seje ob tem
zahvalil vsem zaposlenim za njihova prizadevanja in doprinos k uspešnemu poslovanju podjetja. Zahvalil se je tudi investitorjem za ureditev semaforiziranega križišča in poslancema Mirku Zamerniku ter Jakobu Presečniku, ki sta uspela prepričati pristojne, da so projekt uvrs-
tili v državni proračun.
Minister za promet mag. Janez Božič je v nagovoru dejal, da je v Zgornjo Savinjsko dolino potrebno vložiti še veliko sredstev za izboljšanje cestne infrastrukture in povečanje prometne varnosti ter da je postavitev semaforja pri tovarni hišnih aparatov v Nazarjah
zagotovo pomembna pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Delavcem BSH-ja je čestital za dosežene uspehe, nato pa ob asistenci župana Ivanu Purnatu in direktorja Matjaža Lenassiju simbolično vklopil semafor.
Jože Miklavc
Številni gosti so izkoristili priložnost in po ogledu proizvodnje gospodinjskih aparatov kakšnega tudi kupili (foto: Jože Miklavc)
BO NOVA RAVNATELJICA GORNJEGRAJSKE ŠOLE NAŠLA SKUPNI JEZIK Z OBČINO GORNJI GRAD?
Vodenje sole zahteva celega človeka
Po upokojitvi Franca Vuge je Lilijana Bele zasedla položaj ravnateljice gornjegrajske osnovne šole. Bo pri urejanju odnosov z Občino Gornji Grad uspešnejša od svojega predhodnika, je samo eno od vprašanj, s katerimi se ta čas sooča Beletova. Glede sodelovanja z Občino pove povsem odkrito, da v preteklosti skupnega jezika v resnici niso našli, in kot se v podobnih primerih dogaja, se je dobra praksa medsebojnih odnosov začela in končala pri denarju.
Ravnateljica, kije bila pred imenovanjem devet letsindikalna zaupnica, zagotavlja, da bo sprejete dogovore spoštovala, enako pa pričakuje tudi od Občine, kije formalna ustanoviteljica šole. V nasprotnem, pravi, bo potrebno zelo na glas povedati, da nima nihče pravico po svoje krojiti zakonsko opredeljene dolžnosti Občine do šole in tudi vrtca.
Druga dilema, s katero bo morala Beletova razčistiti, je njen status podžupanje in občinske svetnice v Gornjem Gradu. Svetniška funkcija
zanjo ni sporna, nekoliko drugače je z mestom podžupanje, in v kolikor bo s strani ministrstva za javno upravo dobila tolmačenje, da sta funkciji nezdružljivi, bo kot podžupanja odstopila. V resnici je vprašljiva tudi funkcija občinske svetnice, saj zakon o preprečevanju korupcije, ki je v tem delu dejansko nekoliko nedorečen, pravi, da nepoklicni občinski funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenc-
Ravnateljica gornjegrajske osnovne šole Lilijana Bele
(foto: EMS)
iji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Glede tega so stvari dokaj jasne, saj občinski svet opravlja nadzor nad delom in finančnim poslovanjem šole.
»V celoti bom spoštovala tolmačenje ministrstva, bi pa dejala, da moj primer, kar se občinske svetnice tiče, sploh ni osamljen,« povsem odkrito razlaga Beletova in ne skriva ponosa, da je ravnateljica profesionalnemu kolektivu, ki se uvršča najmanj v srednji rang slovenskih šol.
»Pri vodenju šole je neprecenljiva pomoč pomočnice Minke Grčar in administrativnega osebja. Vsi skupaj bomo na preizkušnji, ko se bodo pojavile resne težave. Osebno nisem zagovornica trdega in avtokratskega vodenja, se pa zavedam, da izhajam iz kolektiva, zato je lahko distanca nekoliko problematična. Želim si biti uspešna pri uveljavljanju srednje poti prilagajanja z obeh strani,« napoveduje Lilijana Bele.
Savinjčan
Iz OBČIN
KOLOVRAT

Asfalt razveselil krajane zaselka v Ljubiji
9.	septembra so delavci CM Celje položili dvoplastno asfaltno prevleko na že utrjeno cestišče v zaselek Kolovrat v Ljubiji. Poldrugi kilometer moderniziranega cestišča je zelo razveselil krajane in jih vzpodbudil, da bodo nadaljevali s prostovoljnim delom pri urejanju bankin in vodnih propustov.
Vrednost celotnih del bo presegla 25 milijonov tolarjev, zagotovili pa sojih krajani, Zavod za gozdove RS in Občina Mozirje. Zadnje gradbeno dejanje v letošnjem letu bo obnova mostu čez Ljubijo, kije zaradi starosti dobesedno uničen.
LJUBIJA
Obnovljena kužna
znamenja
Med Lokami, Preseko in Kolovratom poteka navidezna ravna črta, ki jo označujejo tri kužna znamenja. Izročilo pravi, da so bila postavljena kot bran pred kugo, ki je pred stoletji zdesetkala prebivalstvo. Črta med tremi svetimi znamenji naj bi branila bolnikom s kugo, da bi stopili preko nje. Tako ista legenda govori o množici okuženih, ki pa so umrli nekje v Lokah in bolezni višje v dolino niso ponesli.
Acmanovi so poskrbeli za obnovo zunanjosti kužnega znamenja in novo Streho (foto: Benjamin Kanjir)
Znamenja je čas močno načel. Takoje bilo na pobudo Pavle Trogar prvo znamenje v Lokah obnovljeno že pred leti, obnove znamenja v Kolovratu pa so se domačini in lastniki vikendov lotili pred dvema letoma. Na »nova oblačila«jetako čakalo samo še znamenje v Preseki. Lastniki zemljišča so se obnove lotili letos. Acmanov križ, kakor mu pravijo, stoji povsem poleg regionalne ceste. Tudi zavoljo tega je zelo na udaru vremenskih razmer. Še
posebno pozimi, ko ga redno »zasipajo« vozila, ki plužijo cesto.
Acmanovi so poskrbeli za obnovo zunanjosti in novo streho. Slednja je iz »šiklnov«. Fresk se niso dotikali, saj vedo, da so freske del bogate kulturne dediščine in da jih lahko neuka roka v trenutku razvrednoti. Obnovljeno kužno znamenje sedaj v vsej lepoti pozdravlja mimoidoče, blagoslov pa varuje udeležence v prometu, kije na tem delu precej nevaren.
Benjamin Kanjir
Jolanda Prislan: »Člani gradbenega odbora in večina krajanov Kolovrata so naše skupno delo vzeli zelo resno.«
(foto: Jože Miklavcf
Predsednica gradbenega odbora, prometna inženirka Jolanda Prislan iz Kolovrata je povedala: »K delu so krajani pristopili zelo motivirano, ven-
dar pa žal nekateri niso razumeli kolektivnega denarnega prispevka in potrebe po prostovoljnem delu kot nujnost za prihranitev denarja in pomen ceste za vse krajane. Člani gradbenega odbora so svoje delo vzeli zelo resno in zato mi ni bilo nikoli žal ne časa ne naporov, da smo skupaj zmogli zahtevno nalogo.«
Asfalt v Kolovrat je po dveh letih, ko so tod dobili javni vodovod, zares velika pridobitev za krajane (foto: Jože Miklavc)
BRDO NAD MOZIRJEM
Domov po asfaltni cesti
V okviru mozirskega občinskega praznika bo letos predano svojemu namenu kar 13 cestnih odsekov. Modernizacijo je dočakala tudi makadamska cesta med Brdim in domačijo Brezove, otvoritev pa je bila 17. septembra.
Modernizacija ceste v Brezove je
stala preko 10 milijonov tolarjev. Tudi zaradi sodelovanja krajanov zalogaj ni bil prevelik ali neuresničljiv. Novo asfaltno prevleko je v deževnem sobotnem popoldnevu blagoslovil solčavski župnik Silvo Molan.
Benjamin Kanjir
Zupan Ivan Suhoveršnik je otvorll nov cestni odsek domačijo Brezove (foto: Benjamin
DOMAČE KOLO Z MOTORJEM IZ VELENJSKEGA BLUESA
Slon, pes, golobček in žrebec zn ljubitelje vožnje na dveh kolesih
Družinsko podjetje Blues iz Velenja je prejšnji teden svojim potencialnim kupcem, poslovnim partnerjem in javnosti predstavilo svoj nov izdelek - kolo z motorjem. Proizvod je plod skupnega dela znanega konstruktorja in nekdanjega podjetnika Tonija Riflja iz Gornjega Grada in velenjske invalidske družbe, ki se iz proizvajalca komponent za gospodinjske aparate vse bolj razvija v proizvajalca visoko zahtevnih končnih proizvodov.
Zgodaj pomladi prihodnje leto se bodo na trgu pojavili štirje modeli kolesa z motorjem Blues, in sicer chief, master, flyer in stallion. Gre za specializirana delovna kolesa z motorjem, kijih odlikuje močan okvir in štiritaktni zračno hlajen bencinski
Model stallion odlikujejo udobje, varnost, okretnost in atraktivni videz s pridihom nostalgije (foto: Blues)
agregat s polavtomatskim menjaln- prožnosti, tihem delovanju in eko-ikom, ki ga na Kitajskem proizvajajo loški ustreznosti. Izvedenka flyer po Hondini licenci inje znan po svoji	(golobček) je namenjena poštar-
jem, osnovni izvedenki chief (slon) in master (pes)je možno dograjevati in nadgrajevati za različne namene, športna izvedenka stallion (žrebec) pa nudi ljubiteljem vožnje na dveh kolesih tudi obilico kromiranih dodatkov, disk zavore in električni vžig.
Tržne raziskave so pokazale, da bi lahko v treh letih na trg poslali med pet in deset tisoč koles z motorjem letno. Cena naj bi se gibala od 1.000 do 1.500 evrov, za distribucijo v Sloveniji pa bo skrbela družba Velo. V Bluesu se seveda ne zanašajo le na trenutno tržno ustreznost sedanjih modelov, zato bodo že v kratkem začeli z razvojem novih, še sodobnejših koles z motorjem.
Franci Kotnik
Toni Rifelj (foto: EMS)
Toni Rifelj, avtor novega slovenskega kolesa z motorjem:
»Projekt novega kolesa z motorjem sem zastavil pred dvema letoma, ko sem po 35 letih prekinil sodelovanje z dolgoletnim partnerjem Tomosom. Pri tem sem upošteval sugestijo Pošte Slovenije, ki išče kolo z motorjem, s katerim bo postopoma zamenjala sedanje
»poštarske mopede« z zastarelo tehnologijo.
Projekt sem razvijal eno leto in nato začel iskati možnosti za proiz-vodnjo v Sloveniji. Najprej sem poskušal v Zgornji Savinjski dolini, vendar žal nisem našel pravega interesa. Nato sem nadaljeval z iskanjem v okviru Sa-Ša regije ter se v Velenju sprva pogovarjal z neko drugo firmo, potem pa sem predstavil projekt podjetju Blues, kjer so hitro ugotovili, da je zanje zanimiv. V Blues sem pripeljal tehnično dokumentacijo, prototipe in kupce.
Pred pol leta smo začeli s pripravo proizvodnje, naredili tako imenovano nulto serijo, sedaj pripravljamo slovensko homologacijo, ki bo gotova vtreh tednih, nakar bodo šla kolesa z motorjem na testiranje v Pošto Slovenije. Vzorčni primerki bodo šli tudi na Madžarsko, Nizozemsko in v Bosno in Hercegovino. Prihodnji mesec začnemo z urejanjem evropske homologac-ije, ki naj bi bila izdelana do konca letošnjega leta. Medtem v Velenju že oblikujemo razvojno ekipo, ki bo vsako leto, kot je to trend na razvitih trgih, pripravila nove modele.
Koncept novega kolesa z motorjem je zasnovan na štiritaktnih motorjih s polavtomatskim in avtomat-
skim menjalnikom. Motorje kupujemo na azijskem trgu, vsi ostali sestavni deli pa se proizvajajo v Evropi. Razmerje slovenskega deleža v izdelku v primerjavi z uvoženimi deli je 40 proti 60, se pravi, da je 40 odstotkov sestavnih delov slovenskih, ključni del le-teh pa se bo izdeloval v Zgornji Savinjski dolini oziroma v Bočni.
Naša prednost na trgih zahodne Evrope, sploh v skandinavskih državah, bo poleg konkurenčne cene tudi davčna olajšava, ki sojo deležni vsi izdelki, ki se proizvajajo v invalidskih podjetjih. Dogovorili smo se tudi za konkretno podporo države pri tem projektu v prihodn-
je, saj z njim odpiramo 60 do 80 novih delovnim mest, pri čemer bo delež invalidov okrog 40 odstotkov. Nova delovna mesta bodo tudi v Bočni.
Moja vloga pri tem projektu v nadaljevanju je izobraževanje, prenos znanja in izkušenj na ljudi, ki bodo operativno delali v različnih fazah izdelave kolesa z motorjem. Bish/enoje, da uslvarimo dobertim oblikovalcev in konstruktorjev, ki bodo neprestano delali na novih programih, saj moramo vsako leto plasirati na trg nove modele, kot to počnejo Japonci, ki znajo z omejen-imi serijami dosegati tudi višje cene.«
ERA VELENJE
Ločitev od projekta Eurospin
V velenjski Eri so ugotovili, da projekt Eurospin ne bo izpolnil njihovih pričakovanj, zato so prodali 35-odstotni solastniški delež v družbi Eurospin Eko. Kot je znano, je Era nameravala skupaj z Italijani po Sloveniji odpirati diskonte Eurospin, z novim strateškim partnerstvom z Mercatorjem pa je postal omenjeni projekt zanjo neracionalen. Eurospin mora Eri vtreh letih vrniti pet lokacij, ki sojih najeli za diskonte, in sicer v Novi Gorici, Slovenskih Konjicah, Velenju, na Prevaljah in Ruju.
KF
V__________________________________________—)
ZGODOVINSKA SREDA V ŠMARTNEM OB DRETI
Spomin na častitljivega prednika
Dogodek je polepšal otroški pevski zbor OŠ Nazarje - podružnice Šmartno z zborovodkinjo Katjo Gruber (foto: Jože Miklavc)
V Šmartnem ob Dreti so 14. septembra v tamkajšnjem gasilskem domu počastili spomin na rojaka, častitljivega prednika Tomaža Žeh-Ija. Aleksander Videčnik je v Savinjskih novicah in prazničnem Informatorju Občine Nazarje že natančno predstavil zgodovinska ozadja in nekatere dokumentirane dokaze, povezane s tem izjemnim človekom, ki je živel pred stoletji, tudi tokrat pa je poudaril, da je imel domačin iz osrčja Zadrečke doline izjemen ugled, bogastvo in visok položaj v takratni plemiški družbi avstroogrske monarhije.
Videčnikje nanizal vrsto podatkov in znanih dokumentov, ki potrjujejo navedbe v zapisih Ignaca Orožna o plemenitašu iz Šmartnega. Kako aktualno je raziskovanje porekla, zgodovine in kore-
nin zanimivih in pomembnih rojakov, pove tudi dejstvo, da seje na osnovi zdaj že znanega lotil poglobljene študije o Tomažu Žeh-
Aleksander Videčnik je predstavil častitljivega rojaka Tomaža Žeblja
(foto: Jože Miklavc)
lju profesor Tone Ravnikar iz Velenja.
Zanimanje so pokazali tudi krajani Šmartnega, ki so Videčniku na zgodovinsko sredo zastavljali številna vprašanja. Zagreti raziskovalec Aleksander Videčnik pa je obiskovalcem ob tej priložnosti tudizaupal, da mu v tem starostnem obdobju
veliko pomeni odkrivanje neznanih dokumentov o ljudeh, ki so bili naše gore listin so pustili doma in v svetu pomembne sledi in velika dela. Prijeten krajevni dogodek so s pesmijo in besedo polepšali učenci podružnične osnovne šole v Šmartnem ob Dreti.
Jože Miklavc
PREDSTAVITEV KNJIGE RABLJEV ZAMAH DOC. DR. ANDREJA STUDNA
Teater groze skozi oči zgodovinarja
Občina Nazarje je vokviru svojega občinskega praznika pripravila predavanje o zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. stoletja pa do danes. Predavanje je skozi predstavitev svoje knjige Rabljev zamah izvedel doc. dr. Andrej Studen, višji znanstveni sodelavec Muzeja Vrbovec, po rodu Celjan, ki pa že nekaj let biva v Nazarjah. Predstavitvi zgodovine
Doc. dr. Andrej Studen v knjigi Rabljev zamah predstavlja tehnike mučenja in usmrčevanja na Slovenskem ter v evropskih deželah
Knjiga Rabljev zamah je nastajala petletinje produkt Sfudnovih udeležb na raznih mednarodnih zgodovinskih konferencah, ki so razkrivale zgodovino torture. Knjiga je izšla konec lanskega leta pri Slovenski matici. Kot je na predstavitvi svoje knjige poudaril Studen, gre sicer za zgodovinsko temo, ki pa je znova moderna, saj ukvarjanje z marginalnimi skupinami
prihaja v ospredje. Vseeno pa je bilo takšno knjigo, ki dokumentira kaznovanje in kriminal na slovenskem ozemlju, po besedah avtorja zelo težko napisati, saj v primerjavi z drugimi evropskimi deželami, v Sloveniji obstaja le malo zgodovinskih dokumentov o torturah.
Rabljev zamah bralcu ponuja vpogled v izolirano zgodovinsko
področje, občutljivo temo načrtnega mučenja, ki pa po zahtevnosti ni namenjena le stroki, ampak tudi širšemu krogu ljubiteljev zgodovine. V prvem delu knjige avtor predstavlja celotne poteke torture, od zakonov do podrobnih tehnik mučenja in usmrčevanja tako na Slovenskem kot v drugih evropskih deželah. Avtor opisuje in razlaga za današnji čas osupljiv odnos
takratne javnosti do teh spektaklov groze terjih navezuje v današnji čas in današnje pojmovanje mučenja. Za konec bralcu ponudi v branje tudi konkretne zgodbe nekaterih največjih hudodelcev 19. stoletja, a se od njih distancira tako, da njihove zgodbe spremlja skozi takratne medijske odzive in jim tako da status zgodovinske raziskave.
Tatiana Golob
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič). tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09. e-pošta: diiana.bestiianicrgmra.si. http://eic.mra.si
EIC-sept-45: Švedsko svetovalno podjetje nudi partnerjem podporo pri vstopu na švedski trg.
EIC-sept-46: Češko trgovsko podjetje išče partnerja za komercialno sodelovanje in podporo pri distribuciji njihovih proizvodov ob vstopu na češki ali evropski trg.
EIC-sept-49: Poljski trgovec z živili in oddajanjem poslovnih prostorov išče partnerja za proizvodno sodelovanje.
EIC-sept-51: Madžarsko svetovalno podjetje išče partnerja za komercialno in finančno sodelovanje.
EIC-sept-53: Poljsko podjetje, dejavno na področju transporta išče partnerja za komercialno, finančno in tehnično-proizvodno sodelovanje.
EIC-sept-55: Grško podjetje, dejavno na področju rokodelstva in ročnega dela, išče agenta ali predstavnika oziroma zastopnika.
GALERIJA NAZARJE
Mogočnost opusov Gorana in Jožeta Horvata - Jakija
V nazorski galeriji v Jakijevi hiši so minuli četrtek ob življenjskem jubileju, 50-letnici, slikarja Gorana Horvata odprli priložnostno razstavo njegovih slik in stalno razstavo likovnih del častnega občana občine Nazarje Jožeta Horvata - Jakija. Izjemen kulturni dogodek z originalnim glasbenim programom, ki ga je izvedel Lado Jakša, sicer umetnostni zgodovinar, je bil nekaj posebnega tudi zaradi čustvenega naboja, saj sta Horvata pomemben del svojega življenja preživela prav v tej hiši, zato je bila to tudi lepa priložnost za obujanje spominov.
Izjemen kulturni dogodek je popestril Lado Jakša z originalnim glasbenim programom
(foto: Ciril M. Sem)
Likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn je Gorana Horvata označila kot klasičnega slikarja, ki ostaja zvest oljni tehniki in črti ter barvi kot temeljnima izraznima sredstvoma: »Njegova črta je premišljena vez s konkretnostjo in razkriva slikarjevo eksaktnost. Povezana v risarski konstrukt premore dovršenost
pripovedi in izraznost slikam lastne moči in enakovredne intenzitete. V slikarstvu pa seji pridružijo še barve. Z njimi se je avtor na široko odprl svetu zunanjega in njegovim naravnim danostim, a tudi notranjega, osebnega, zato se v njih poleg motivnega razpoloženja zrcali tudi avtorjevo osebno. Horvatove barve so pogosto trde in krepke, včasih pa se mehko raznežijo v bogat spekter tonskega poigravanja.«
Stibilj Šajnova je opozorila tudi na figuralne like Gorana Horvata, ki so včasih ljudje, včasih pol ljudje pol živali, včasih pa mitološka bitja in zgodovinsko izpričani junaki. Svoje mesto imajo tudi fantazijski stvori, ki živijo zgolj in samo v slikarjevi domišljiji. Goranovo slikarstvo je pripoved o življenju, tako o preteklem kot o današnjem in jutrišnjem, zato ga je mogoče sprejemati kot nekakšnega vizionarja,stvaritelja in učitelja, kijev petih desetletjih življenja ustvaril občudovanja vreden likovni opus.
Jakijev opus je seveda še mogočnejši, predvsem pa je drugačen in bolj raznolik. Njegova enormna ustvarjalna energija je našla številne poti in tehnike za izražanje, med katerimi je Anamarija Stibilj Šajn posebej izpostavila grebenko, ki jo umetnik ustvarja z voskom na papir: »Zdi se, da mu je prav ta tehnika pisana na kožo, da z njo izrazi največ. In pričara tudi tisto prefinjeno površinsko razgibanost, ki stvaritvam daje halucinaci-jski učinek.«
na ogled obiskovalcem. Zaradi finančne zahtevnosti prenove objekta je občini na pomoč priskočilo podjetje BSH Hišni aparati in z denarno donacijo omogočilo realizacijo v predvideni izvedbi. Nazarje je s stalno zbirko Jakijevih del tako dobilo še eno kulturno in turistično znamenitost, na katero je lahko upravičeno ponosno.
Obe razstavi je ob asistenci direktorja BSH Hišnih aparatov Matjaža Lenassija svečano odpri nazorski župan Ivan Purnat, ki se je ob tej
Goran Horvat (levo) in Jože Horvat - Jaki s soprogo na otvoritvi razstave v Jakijevi hiši (foto: Ciril M. Sem)
Jože Horvat - Jaki se je letos odločil za plemenito gesto: nekatera svoja likovna dela, med katerimi prevladujejo slike, je podaril Občini Nazarje, le-ta pa je v njegovi bivši hiši uredila galerijski prostor, v katerem bodo omenjena dela stalno
priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu obnove, še posebej pa donatorju in izvajalcem, ki jih je uspešno koordinirala direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje Vera Pečnik.
Franci Kotnik
f
GLASBENI PONEDELJEK V NAZARJAH
Obilno prgišče pesmi in glasbe
Osrednji program praznovanja nazorskega občinskega praznika se je pričel prejšnji ponedeljek v dvorani Doma kulture v Nazarjah. Ne prav mnogoštevilnim obiskovalcem so se predstavili učenci osnovne in glasbene šole ter pevci in pevke mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Nazarje.
Prvi je nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje, ki ga od lanskega šolskega leta vodi prof. Katja Gruber. Kljub temu da omenjeni zbor pred tem nekaj časa ni deloval, je zborovodkinja uspela hitro formirati jedro pevcev in pevk, katerim se bodo v novem šolskem letu gotovo pridružili novi člani.
Nazarčani so z glasbo pričeli praznovanje občinskega praznika
(foto: Jože Miklavc)
Mojca Bitenc s flavto, Tjaša Boršnak s kitaro, Sabina Jevšnik in Bernarda Štiglic na klavirju štiriročno, Monika Tostovršnik s citrami, Barbara Premužič in Špela Parašuh s kitarama ter Matija Veninšek s harmoniko so v nadaljevanju programa dokazali, zakaj se Glasbena šola Nazarje uvršča med najboljše v Sloveniji, za zares prijeten zaključek prireditve pa so poskrbeli pevke in pevci mešanega pevskega zbora KD Nazarje pod vodstvom Tonija Acmana. Zbor deluje sedem let, poleg vokalnih kvalitet pa ga krasita družabnost in povezanost njegovih članov, Ker načrtno skrbi za svoj podmladek, se zboru ni potrebno bati za svojo prihodnost.
Jože Miklavc
Očesu prijetni trenutki ujeti v objektiv
ogledu trenutkov, kijih je zabeležil Nušin fotoaparat. Prvi Nušini kritiki so bili obiskovalci fotografskega studia, kjer si je nabirala znanje in izkušnje. »Material« seji je potem kopičil doma, a se je pred tremi meseci odločila, da ga pokaže tudi Zgornjesavinjčanom. Za mlado aranžerko, ki bo na ljubljanski likovni akademiji študirala oblikovanje vizualnih komunikacij, je bil to velik izziv, saj so z organizacijo in postavitvijo nastali precejšnji stroški, prošnje za finančno pomoč podjetjem pa so pogosto ostale brez odgovora. A je vztrajala in uspela. Pri tem staji na pomoč priskočila tudi starša.
Z razstavljenimi fotografijami, kijih je tudi sama razvila, bi rada opomnila ljudi, da smo preveč ukleščeni in vsrkani v svoj delovni vsakdan in hiter življenjski ritem. Pri tem pa zanemarjamo naravo, kije edina, ki nas lahko sprosti, saj sta vsa njena lepota in mir namenjena izključno nam. In to je po odzivu obiskovalcev sodeč uspela.
Marija Šukalo
Pri Fideju na Lepi Njivi se je zbralo 170 sestričen in bratrancev, potomcev Mazejeve rodbine s svojimi družinskimi člani (foto: M. Šukalo)
170 potomcev Mazejevih
Kaj je lepšega, kot si vzeti čas za klepet s človekom, ki ti nekaj pomeni, posebno še, če ga nisi dolgo časa videl? In prav tak klepet in druženje je bilo v soboto pri Fideju na Lepi Njivi, kjer so se zbrali sestrične in bratranci, potomci Mazeje rodbine s svojimi družinskimi člani. Danes jih je že 170. Prišli so iz treh hiš. Pri vsaki od teh je bil eden od staršev iz rodbine Mazej. Na Franciji na Gneču kot najstarejša Antonija, pri Spodnjem Fideju Franc in pri Prislanu v Mozirju Terezija.
Najstarejši bratranec danes šteje 78 let in najmlajši 62, najsfarejša sestrična 79 in najmlajša 57. Vse povezuje velika zavednost, marljivost in navezanost na rodno grudo. Skoraj vsi so pognali korenine v svoji domovini, le dva sta odšla v tujino »s trebuhom za kruhom«, kjer sta ostala in si ustvarila družine.
Srečanje je ob pomoči ostalih bratrancev in
sestričnah pripravil Jože Prislan, ki je ob instrumentalistih, pevcih in recitatorjih oblikoval prijeten kulturni program ter predstavil rodbinsko drevo, s katerim se je ukvarjal več kot tri mesece, in bilten.
V njem so v prvem delu zbrani številni podatki o Mazejevih potomcih in njihovih življenjskih poteh. V drugem delu brošure, opremljene s številnimi fotografijami, ki bodo ostale kot dokaz dogodkov iz življenja ljudi na Gneču, pa je raziskava najstarejšega bratranca Ivana Mazeja Sledi prednikov rodbine Mazej. Z njo odkriva zgodovino in življenjske poti ljudi na Franciji in Spodnjem Fideju. S petletnim delom, ki gaje posvetil študiji,je odkril, da se priimek Mazej pojavi leta 1860. Programu je sledilo sproščeno druženje in pomenkovanje, ki ga ni moglo pokvariti niti mrzlo deževno vreme.
Marija Šukalo
V rodbinskem drevesu, ki ga je pripravil Jože Prislan, so zbrani številni podatki o Mazejevih potomcih in njihovih življenjskih poteh (foto: Marija Šukalo)
je bil tudi razstavni prostor, kjer so se od stojala do stojala sprehajali obiskovalci od poznega popoldneva do večera, ko so zasvetile bakle. To je bilo druženje različnih generacij, ki ga je popestrila glasba.
Obiskovalci so ob ritmih gonga, kitare, bobnov in didgeridoo - piščali podobnega instrumenta, na katere sta zaigrala Marija Plej in Žiga Boisa, uživali ob
Obiskovalci so si ogledovali za oko prijetne trenutke v naravi ujete skozi leče Nušinega fotoaparata (foto: Marija Šukalo)
V kampu Menina v Varpoljah seje pretekli petek s svojimi fotografijami predstavila Mozirjan-ka Nuša Fužir. Mlada dvajsetletna fotografinja se ukvarja z analogno fotografijo, motive pa išče v naravi. In prav naravno okolje ob jezeru ji
Nuša Fužir je ponudila fotografije na ogled tudi na večer ob soju
bakel floto;. Marija Šukalo)
RODBINSKO SREČANJE PRI FIDEJU NA GNEČU
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ NUŠE FUŽIR
taire
Piše: Aleksander Videčnik
Zelo na kratko obnovimo nekaj zgodovine v zvezi z nazorskim frančiškanskim samostanom. To je potrebno, ker bomo tokrat pisali o nadvse zanimivi in za samostan pomembni listini, kije bila vrnjena iz Gradca in jo sedaj hrani Zgodovinski arhiv v Celju.
Koje ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1615 odkupil grad Vrbovec, je sklenil kar najhitreje sezidati ioretansko kapelo na Gradišču nad Dreto. To naj bi bilo dejanje zahvale za uspešno protireformacijo, ki jo je pri nas vodil prav on. Ob tem naj omenimo, da je v Vrbovcu bilo protestantsko župnišče, okolica pa je bila razmeroma precej protestantska. Na ta način, da je odkupil grad Vrbovec, je pregnal tudi protestantske agitatorje iz teh krajev.
Na Gradišču so torej pričeli z gradnjo kapele, temelje je škof Hren posvetil 26. junija 1624. Že leto kasneje je bila kapela dograjena, kar priča tudi spominski kamen, kije vzidan nad vhodom v kapelo.
Leta 1631 so v naše kraje pribežali frančiškani iz Bosne, tam je namreč postalo zaradi nasilja Turkov delovanje katoliškega reda nemogoče. Turki so dosledno rušili vsa krščanska svetišča in seveda tudi samostane.
Zaprosili so ljubljanskega škofa Reinalda za pomoč, da bi se kje v njegovi škofiji naselili in pričeli delovati. Ta jim je ustregel, že 3. oktobra 1632 so prevzeli kapelo na Gradišču, o tem smo že pisali v prejšnji številki našega časopisa. Na Gradišču so nameravali postaviti tudi cerkev in samostan. Med tem so bivali v gradu Vrbovec.
Ko so se lotili gradnje cerkve na Gradišču, so najprej imeli težave z Žovneškimi zaradi zemljišča, bilo je namreč v njihovi lasti. Znano je, da so tedaj na Žovneku bili graščaki protestanti, zato so pač nagajali frančiškanom. Svoje soglasje k darilni listini ljubljanskega škofa Reinalda, je dne 3. maja 1635 pisno sporočil tudi cesar.
Ker so frančiškani naleteli pri zbiranju denarja za cerkev in samostan na težave (protestantski vpliv), je cesar v navedeni listini prevzel zaščito nad nastajajočim frančiškanskim samostanom in cerkvijo. Hkrati opozarja vse fevdalne gosposke, da pripomorejo k uspešni gradnji oziroma zbiranju denarja za njo. Izrecno je namreč frančiškanom dovolil zbiranje denarja in darov v naravi na širšem območju. Zaukazal je, da ne sme nihče ovirati frančiškanov pri gradnji samostana in cerkve na Gradišču. Kot je razvidno iz vsebine
Cesarska zaščita nazorskega samostana
cesarjeve listine, je pritožbo nanj naredil ljubljanski škof Reinald in ga prosil za "milostno" pomoč. Omenjeno listino je podpisal rimsko-nemški cesar Ferdinand II., ki je vladal v času od 1619 do 1637.
Opisano listinoje dal samostan preslikati v izvir-
ni velikosti in je sedaj na ogled v samostanski knjižnici frančiškanskega samostana. Naš samostan v Nazarjah slavi visoki jubilej, 380-letni-co loretske kapele, zato je smotrno spomniti na težave, ki so nastale ob gradnji samostanskega poslopja in cerkve na Gradišču.
3z zapisov Frana Bribernika
ROPARSKI GRAD
Na mestu, kjer stoji sedaj cerkev svete Radegunde, je pred tem stal grad, v katerem je bival hud roparski vitez. Ljudje so se z bojaznijo ozirali na mogočno graščino. Toda nekoč je prišlo maščevanje za vsa zločinska dejanja roparskega viteza - grad se je lepega dne zrušil in pod seboj pokopal zločinskega viteza in njegove pajdaše, Ljudje so nato iz ruševin v zahvalo, da ni • več roparskega viteza, pozidali cerkvico svete Radegunde.
KAPELA PRI RADEGUNDI
Pred cerkvijo svete Radegunde stoji kapela, v kateri je na severovzhodnemu oglu odprtina v zidu. Ljudsko izročilo pravi, da ima odprtina zdravilno moč za gluhe in naglušne ljudi. Če v odpdino namestijo glavo in ob tem molijo, kmalu zaslišijo prelepo glasbo iz jame pod kapelo. Pred leti so ljudje še množično prihajali po zdravje v to kapelo.
O JOŠTOVEM IZVIRU NA BREZJAH
V prejšnji številki smo prepisali zgodbo, kotjoje opisal Hribernik. V resnici in prav pa je, daje kmeta Breznika srečal sveti Jošt in ne sveti Rok. Zato se imenuje vodni izvir Joštov studenec. Ta popravek je bil potreben, ker so nas bralci na to opozorili. Dodajmo še, da so ljudje smatrali ta studenec kot zdravilen, predvsem za oči.
MOZIRNICA
Izvira v Suhi. Ker je Hribernik pisal zapiske, o katerih je govor v nemščini, imenuje Suho Trockendorf, kar bi v prevodu pomenilo Suha vas. Omenja, da izvira Mozirnica iz močvirnega predela v Suhi in teče potem v Savinjo. Kar nas posebej zanima, je ljudsko izročilo o izredni zdravilni moči tega potoka. Na sploh so iskale v tej vodi pomoč na rodilih obolele ženske.
DAVČNE OBČINE
Uvedla jih je cesarica Marija Terezija. Mozirje je obsegalo 7 davčnih občin in sicer Mozirje, Loke-Dobrovlje, Ljubija, Lepa Njiva, Šmihel, Ra-degunda in Brezje. Hribernik navaja podatke o prebivalstvu iz Leksikona Dravske banovine (1937), žal pa ne starejše. Zanimivi bi bili tisti, ki bi veljali v času uveljavitve davčnih občin. Podatke iz leta 1937 smo že v celoti objavili v našem časopisu.
GRAD NA ŠTRUCUEVEM
Hribernik omenja grad na Šfrucljevem. Seveda v ljudskem izročilo naj bi tam res stal grad. Toda arheološka izkopavanja v 50 letih prejšnjega stoletja so pokazala, da je šlo za manjšo naselbino starih Slovanov. Raziskave je vodil profesor Bolta iz Pokrajinskega muzeja v Celju in je o vsem napisal strokovno razpravo.
3ščcmo stare fotografije
Prvoobhajanci leta 1950 v Mozirju. V sredini sedi župnik Franc Grošelj. Sliko nam je poslal
Franc Poprask iz Gave.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Donosi vzajemnih skladov v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih
Pretekli teden smo na tem mestu predstavili različne oblike vzajemnih skladov, danes pa bomo pogledali, kateri skladi, ki so pri nas registrirani in zato (vsaj z davčnega vidika) najbolj ugodni, so v zadnjem obdobju prinašali najvišje in najnižje donose, V obdobju zadnjega pol leta po donosnosti prednjačijo skladi avstrijskih bank Raiffeisen in Bank Austria. Najvišji donos v šestih mesecih je prinesel sklad Raiffeisen vzhodnoevropske delnice, katerega točka je porasla kar za 29 odstotkov, na drugem mestu pa mu sledi Raiffeisnov sklad, ki vlaga v delnice širše Evrope in Azije. Le-ta je vlagateljem prinesel skoraj 27 odstotkov donosa. Kot kaže, seje Raiffeisen banka dobro zasidrala v srednji, vzhodni in
HELENA PREPADNIK,
specialistka za živinorejo,
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
MLEČNE KVOTE
Že od junija 2005, ko so bile proizvajalcem mleka dodeljene individualne kvote, je možno te individualne kvote med proizvajalci mleka prenašati. Prenos kvot je lahko z zemljo ali brez zemlje.
Pri prenosu Individualne kvote brez zemlje za tekoče leto se na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) poda vloga na obrazcu MK - 9 »Prenos individualne kvote brez zemlje«, najkasneje do 31. januarja. Pri tem prenosu se del individualne kvote odvede v nacionalno rezervo.
Pri prenosu individualne kvote z zemljo za tekoče leto se na ARSK-
jugovzhodni Evropi.
Sledita dva sklada Capital Investa, ki deluje pod okriljem Bank Austria Creditanstalt. Tudi tuje vlagatelje najbolj obogatil sklad, ki vlaga v vzhodnoevropske delnice, in sicer za 26,4
odstotka, zelo lep donos pa je z 25,6 odstotka prinesel tudi sklad, ki vlaga v avstrijske delnice. Ostali skladi v pol leta niso presegli 20-odstotne donosnosti.
Med vzajemnimi skladi, kijih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, je najbolj porasla točka sklada KD DeLux, ki prav tako vlaga v delnice
TRP poda vloga na obrazcu MK - 8 »Prenos individualne kvote z zemljo«, najkasneje do 31. januarja.
Možno je tudi pretvarjati individualno kvoto. Gre za pretvorbo med kvoto za oddajo in kvoto za neposredno prodajo. Pretvarja se lahko del ali celotna individualna kvota tako, da se na račun povečanja ene vrste kvote druga zmanjša v enakem obsegu. Vloga za pretvorbo se odda na obrazcu MK - 7 »Pretvorba individualne kvote«. Pretvorba je lahko začasna, v tem primeru je potrebno oddati vlogo najkasneje do 31. januarja, pri dokončni pretvorbi pa je rok za oddajo vloge 30. november. Dokončna pretvorba začne veljati v naslednjem kvotnem letu. O vseh teh vlogah odloča Agencija z odločbo.
PRENOSI IN ZAKUPI PRAVIC ZA DROBNICO
Od 9. avgusta 2005 pa do 31. marca 2006 je možno vlagati zahtevke za prenose in zakupe pravic
podjetij centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V zadnjih šestih mesecih je točka tega sklada porasla za 15,4 odstotke, s 15,3 odstotki pa mu sledi sklad Delniški, ki ga upravlja Probanka DZU. Zanimivosttega
sklada je, da ima kar 25 odstotkov premoženja v delnicah, ki kotirajo na frankfurtski borzi.
Poglejmo še na drugo stran premice donosnosti, kateri skladi so vlagateljem prinesli najmanj oziroma so njihovo premoženje celo zmanjšali. Največ, pet odstotkov je zdrsnila vrednost sklada slovenskih delnic, ki
za ovce in koze. Zahtevki se vlagajo na Agencijo na obrazcu »Zahtevek o spremembi individualne zgornje meje premijski pravic«. Na ta način pridobljene pravice se bodo upoštevale pri obračunu premij za leto 2006. Pri trajnem prenosu pravic brez zemlje, se 10 % pravic prenese v nacionalno rezervo.
PRENOSI IN ZAKUPI PRAVIC ZA KRAVE DOJIUE
Med 2. oktobrom 2005 in 31. marcem 2006 (konec obdobja obvezne reje in začetek vlaganja zahtevkov za krave dojilje v naslednjem letu) bo možno vlagati zahtevke za prenose in zakupe pravic za krove dojilje. Zahtevki se vlaga-
ga upravljajo NLB Skladi, negativne donose pa je pridelalo še šest vzajemnih skladov, ki vlagajo pretežno v slovenske delnice.
Iz rezultatov izhaja, da je donosnost skladov odvisna tako od kakovosti upravljavca kot od naložbene politike, ki ga omejuje. Skladi, ki imajo vnaložbeni politiki zapisano, da smejo vlagati le v slovenske delnice, niso mogli doseči visokih donosov v obdobju, ko so cene delnic na ljubljanski borzi v povprečju drsele. Na drugi strani so cene vzhodnoevropskih delnic v povprečju rasle, pa vendar so donosi med skladi, ki vlagajo na tem območju, zelo različni.
Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih;
borut.repse@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.vzajemci.com
jo na Agencijo na obrazcu »Zahtevek o prenosih (trajni/začasni) premijski pravic za krave dojilje«. Na ta način pridobljene pravice se bodo upoštevale pri obračunu premij za leto 2006. Pri trajnem prenosu pravic brez zemlje se 15 % pravic prenese v nacionalno rezervo.
Razpisa za razdelitev premijskih pravic za drobnico in dojilje iz nacionalne rezerve letos ne bo več. Zahtevke za dodelitev teh pravic iz nacionalne rezerve bo možno vlagati v letu 2006, v času vlaganj zahtevkov za subvencije. Tudi tako pridobljene pravice se bodo upoštevale za obračun premij za leto 2006.
OBVESTILO O PRENEHANJU DEJAVNOSTI
Janez Bind s.p., Spodnja Rečica 9,3332 Rečica ob Savinji, s 23.12.2005 preneha z dejavnostjo.
¥€ $
Vaš partner pri nakupu in prodaji domačih in tujih delnic.
ILIRIKA
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D.
I ILIRIKA borzno posredniška hiša, d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 16 700
Mlečne kvote, prenosi in zakupi pravic za drobnico in za krave dojilje
ALES PETEK, PETKRATNI DRŽAVNI PRVAK V MEŠANJU COCKTAILOV
Hobi, ki je prerasel v resno delo
Številni obiskovalci gostišča pri Igli so bili 11. avgusta priča številnim akrobatskim sposobnostim barmana Aleša Petka, ki jim je popestril večer z mešanjem različnih cocktailov. Ti so tako z okusom kot videzom navduševali vse, ki so jih poskusili. Aleš pa je dokazal s svojim suverenimi točkami, da so njegovi petkratni nazivi državnega prvaka še kako upravičeni.
Blejec Aleš, katerega korenine segajo v Podvolovljek, je z mešanjem cocktailov začel pred osmimi leti, ko mu je to sprva predstavljalo hobi, nato pa preraslo v resno delo. »Če otroštvo preživljaš v enem od blejskih lokalov in opazuješ starše pri njihovem delu, te to toliko zasvoji, da enostavno postane del tvojega vsakdanjika,« mi je ob pripravi na nastop v Igli zaupal mladi barman, ki seje udeležil tudi številnih prestižnih tekmovanj tako v Sloveniji kot v tujini. Bil je v Pragi, Brnu, Milanu, Trstu, Zagrebu, Londonu ...
»Poleg klasičnega je tudi atraktivno mešanje. V prvem se ocenjuje videz, okus in vonj, medtem ko je pri atraktivnem to le dvajset odstotkov ocene, osemdeset pa jih predstavlja koreografija, glasba in predstavitev zgodbe, ki jo moraš končati v petih minutah,« je o svojih nastopil razlagal Aleš in dodal, da mu je šesti naziv državnega prvaka
Aleš Petek je s »šejkerjem« in steklenicami pripravil atraktivno predstavo
(foto: Marija Sukalo)
letos za las odnesel njegov učenec, sam pa seje moral zadovoljiti z drugim mestom.
Aleš je zastopal barve Slovenije že na svetovnih prvenstvih: v brazilskem Rio de Janeiro, doma na Bledu, v španski Sevilli in ameriškem Las Vegasu,
kjer seje vedno uvrščal med prvo deseterico. Sprva seje z mešanjem pijač ukvarjal sam, danes pa je ktemu pritegnil še pet prijateljev, ki pogosto nastopajo skupaj na različnih prireditvah ali pa so prisotni na sprejemih tako državnikov kot znanih osebnosti iz sveta glasbe, gledališča filma. Aleš je skromen fant, zato mije podatek, daje mešal cockfaile celo nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu in ob podelitvi letošnjih prestižnih nagrad viktor, zaupal njegov stric Martin Petek, ki mu Aleš priskoči na pomoč tudi v Domu planincev v Logarski dolini.
Seveda pa Aleš tudi ob drugih priložnostih rad pride v našo dolino, saj sije v otroštvu tu pridobil številne prijatelje, s katerimi se v prostem času poda v planine ali kolesari. Ob natrpanem urniku in številnih nastopih pa najde tudi čas za svoje dekle in »polnjenje baterij«. Ob zaključku pogovora mi je predstavil tudi »tropske sanje« in »zlati sonček«. Prve dobite, če zmešate kokosov liker in liker amarula ter jim dodate ananasov sok, medtem koje drugi namenjen otrokom, saj se mešata mangovsirupterhruškovin breskov sok.
Atraktivni nastop državnega prvaka v mešanju cocktailov Aleša Petka bo mogoče spet videti na koncertu Glasba naše mladosti na Ljubnem 30. septembra.
Marija Šukalo
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Refifani nepremagljivi na dveh tekmovanjih
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je s pomočjo članov Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji 10. in 11. septembra na poligonu v Spodnji Rečici organizirala kar dve tekmovanji. V soboto je potekalo pokalno regijsko tekmovanje za mladino, v nedeljo pa člansko in veteransko tekmovanje GZ Zgornje Savinjske doline.
Pokalno tekmovanje mladine Sav-injsko-šaleške regijeje bilo letos organizirano prvič. Na njem so tekmovale desetine društev iz vseh štirih gasilskih zvez regije. Med sabo so se tako na štirih tekmovanjih pomerili člani zgornjesavinjske, preboldske, žalske in velenjske gasilske zveze.
Tekma v Spodnji Rečici je bila zadnja v nizu, rezultati pa so bili razveseljujoči predvsem za društva iz Zgornje Savinjske doline. Med mladinkami je namreč zmagala desetina iz Rečice ob Savinji, med mladinci pa desetina s Pobrežij.
Nedelja je bila namenjena malce starejšim gasilcem. Gasilska zveza organizira vsako leto tekmovanje za člane in za starejše gasilce, Tekmovanja oziroma priprava na le-ta, je preverba psihofizičnih lastnosti
vencijah.
Posebnost letošnjega tekmovanja je bila nova mokra vaja, kije bila letos izvedena prvič. Mnogo gasilskih zvez je vajo bojkotiralo, Zgornjesavinjčani pa so vajo kljub
Tudi mladi gasilci jemljejo tekmovanja nadvse resno
(foto: Benjamin Kanjir)
vsakega posameznika. Dobro pripravljen gasilec ni le dober tekmovalec, ampak tudi sposoben operativni član ob morebitnih inter-
temu sprejeli. Med veterani so najboljšo pripravljenost pokazali Mozirjani, sledili pasojim Pobrežani in Rečičani. Popolnoma drugačna
slika pa seje pokazala pri tekmovanju članov in članic. V vseh štirih kategorijah, člani A, članice A, člani B in članice B, so zmagali člani rečiških desetin, ki so bili za korak hitrejši kot Radmirci. Slednji so bili prav tako v vseh kategorijah drugi.
Rečičani so že več let standardni zmagovalci domala vseh tekmovanj. Ob številu pokalov, kijih prejemajo in jih je iz leta v leto več, se kaže dobro sodelovanje med mentorji, tekmovalci, starši in vsemi krajani. Vsekakor gre za skupno dihanje kraja z gasilskim društvom.
Benjamin Kanjir
RINEK
Moja mati ni bila nikoli zadovoljna s tem, kar delam. Rada bi, da bi delal kaj bolj lepega, na primer, bil zidar.
Mick Jagger
OBČINA MOZIRJE
OBČINSKA UPRAVA
Savinjska cesta 7,3330 MOZIRJE
VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO
Vabimo vas, da se udeležite prve prostorske konference predvidenega urejanje območja » Mozirske Trate «, ki bo v sredo, 28.9.2005, ob 13.00 uri, v sejni sobi Občine Mozirje.
Seznanili vas bomo z načrtovanjem lokacijskega načrta ureditve območja »Mozirske Trate«.
Predvideno območje urejanja so proste površine nad Strugo med Mozirnico in Trnavo do zgrajenih stanovanjskih objektov v Mozirju. Površine predvidene ureditve bodo namenjene izgradnji za uresničevanje socialnega programa, programa varovanih in oskrbovanih stanovanj.
Vabljeni !
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE IvanSUHOVERŠNIK
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 2 3330 Mozirje
Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
Na podlagi 23. člena in 1. alinee I. odst. 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 42/02)
OBJAVLJAMO
za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca prosto delovno mesto NATAKAR
POGOJI IN ZAHTEVE DELOVNEGA MESTA:
-	Zahtevani poklic: natakar
-	Stopnja izobrazbe: IV. stopnja
-	Delovne izkušnje: 6 mesecev
-	Zahtevana dodatna znanja: pasivno znanje enega tujega jezika
-	Poskusno delo: 2 meseca
-	Možnost zaposlitve za NEDOLOČEN ČAS
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela dostavijo v roku 8 dni po objavi v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 8 dni po preteku roka objave.
Zadruga mozirje
Pri izvedbi odprave na Elbrus so gornjegraj'
skim planincem priskočili na pomoč:
PD Gornji Grad, Klub Zgornjesavinjskih študentov, PE Gozdarstvo Črmoš-njice, Banka Celje d.d„ Kovinska galanterija Jerše Jože s.p., Občina Gornji Grad, Časles d.o.o., Ase 2000 d.o.o., Triol d.o.o., Jazon d.o.o., Jakob Žvipelj, Gostilna pri Urški - Poplas Urška s.p., Bar Petra - Bojkan Marinkovič s.p., Ivan Hren, Avtoprevozništvo Kolenc Mitja s.p., Optika Mateja Likeb Ternik s.p., Spix-Tiples d.o.o., Makroles d.o.o., Rihter montažne gradnje d.o.o., Žito Gorenjka d.d„ Davidov hram d.o.o., Zasebna ambulanta Irena Blažič Lipnik, Iglu šport d.o.o., Savinjske novice, Pizzerija 902, Matevž Zavolovšek s.p., Rup d.o.o., Ivo Šinkovec, Marija Petek, Pekarna Kramer, UrošŽerovnik, Mizarstvo Kovač d.o.o., Liburnia d.o.o., Gostilna pri Jošku - Tiršek, Irena s.p., Dolman d.o.o., BSH Hišni aparati, Čretnik Franc s.p. in Jure Kolenc.
Vsem skupaj iskrena hvala, hvala pa tudi vsem, ki ste bili z nami v mislih in za nas stiskali pesti. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste kupili majice.
Člani odprave
Zaradi preprečitve množičnega motoriziranega obiska na področju Pleškega vrha (Mozirska planina) sta nazorska območna enota Zavoda za gozdove in Občina Mozirje postavili rampo, s katero so zaprli gozdno cesto. Takšna rešitev je bila sprejemljiva tudi za lastnike tamkajšnjih gozdov, torej bi morala zadeva funkcionirati brez problemov.
Še posebej, ker je bila rampa odprta celo poletje in zaradi tega cesta prevozna za vse, ne samo za lastnike gozdov, ki so tako ali tako imeli vsak svoj ključ in so se lahko brez problemov vozili do svojih gozdov. Ugotovimo lahko, da so gozdarji, »Občinarji« in lastniki gozdov storili vse potrebno, pa vendar je bila rampa nekomu napoti dote mere, daje končala v obcestnem jarku. Kdo bo kril stroške popravila, še ni znano, je pa očitno, da objestnežem tudi v planinah ni ničesar več sveto.
Savinjčan
Pred dnevi seje iz Rusije vrnila osemčlanska odprava gornjegrajskega planinskega drušlva, kije osvojila 5.642 metrov visoki Elbrus, ki neuradno velja za najvišjo goro stare celine. Dvoglavi velikan leži v osrednjem Kavkazu, na meji med Evropo in Azijo. Je pravi orjak, saj je kar za
1.000	višinskih metrov višji od ostalih vrhov v okolici. Potovanje na Kavkaz in vzpon na goro je že prav velika odprava, zato je uspeh Gorn-jegrajcev po lanskoletnem neuspešnem osvajanju 4.807 metrov visokega Mont Blanca vreden vsega spoštovanja.
Gornjegrajski planinci so doslej osvajali predvsem centralne Alpe, zato je bil oddaljen Elbrus poseben izziv. Pot do »relativno visokega hriba«, kot sta goro imenovala vodja odprave Klemen Petek in član Andrej Pahovnik, je seveda bila vse kaj drugega kot mačji kašelj, saj na kav-kaškem delu Rusije vladajo povsem druge, predvsem kavbojske razmere. Celotna zadeva je dobila značaj avanture, saj je finančna realnost prisilila člane odprave, da so
GORNJEGRAJSKI PLANINCI OSVOJILI 5.642 METROV VISOKI ELBRUS
Razgled velik za deset ozemelj Slovenije
se opravili na pot z najetim kombijem.
Sedem fantov in dekle je imelo osem dni časa za aklimatizacijo in vzpon na goro, ki poleg razgleda nudi odlične pogoje za turno smučanje. Spanja je bilo bolj malo, celotno dogajanje je razumljivo bilo podrejeno osvojitvi vrha. Na vrh gore je prvi stopil
je občasno mejil na pravi vihar.
»Vzpon poteka tako, da se povzpneš na 5.000 metrov, potem se začne dolga prečka, ki se vleče v nedogled. Černjavič, Slatinšek in Drčar so se na višini 5.200 obrnili in odšli nazaj proti dolini. Zanjeje to velik uspeh in izkušnja, saj nihče od njih
Andrej Pahovnik, nekaj za njim še Blaž Krznar into mimo dogovora, za kar sta bila s strani vodje odprave deležna najprej čestitk in malo negodovanja.
Naslednji dan seje okoli enajste ure dopoldne podal proti vrhu Janko Černjavič, sledila sta mu Meta Šketa in Klemen Petek. Za vsemi so se na pot podali še Blaž Slatinšek, Andraž Drčar in Klemen Avšič. Vreme je bilo lepo, odpravo je motil samo veter, ki
doslej še ni bil nad 4.000 metri nadmorske višine. Na samem vrhu sem bil vesel, da je konec vzpenjanja. Gledal sem Kavkaz in zdelo se mije, kot bi imel pod samo razgled velik za deset ozemelj Slovenije,« pripoveduje Petek, zadovoljen, da je kar pet članov odprave premagalo dvoglavega velikana.
Osmerica si je na poti domov privoščila dvodnevni oddih na Blatnem jezeru. Bivanje na Madžarskem jim je pomenilo nekakšno ponovno snidenje s civilizacijo. Po prihodu domov, so jim prijatelji v Gornjem Gradu pripravili sprejem, katerega se je udeležil tudi župan Toni Rifelj. Oči in misli pa so že uprte v južnoameriški Peru, kamor naj bi se odpravili prihodnje leto. »Ideje so in največ dosežeš, če jih uresničiš. Vseskozi si postavljamo cilje in vidimo, da nas žene naprej. Ko vse skupaj prespiš, veš, da si nekaj dosegel,« je dejal Pahovnik.
Savinjčan
Ob povratku domov jih je na avtobusni postaji pričakala množica planinskih prijateljev (foto: Janko Černjavič)
NARAVOSLOVNI DAN V MOZIRSKEM GAJU
Drugačen in zanimiv način podajanja snovi
Z začetkom novega šolskega leta je Mozirski gaj postal dnevni učni center za osnovnošolce iz vseh krajev Slovenije. Tu bodo v prihodnje otroci preživljali naravoslovne dneve. S spoznavanjem narave in življenja v parku ob Savinji so pričeli že pretekli teden. V ponedeljek so znanje pridobivali Postojnčani, v sredo Lučani in v petek Gornjegra-jci. Do konca šolskega leta pa so udeležbo v učnem centru v Mozirskem gaju razen ljubenske potrdile tudi vse osnovne šole v dolini.
Petošolci iz Luč so pod naslovom Parkovna ureditev ter živa in neživa narava v prvem delu spoznali park in njegove bistvene značilnosti na-
Petošolci iz Luč so pod naslovom Parkovna ureditev ter živa in neživa narava spoznaval) park (foto: Marija Šukalo)
sojenih kot avtohtonih rastlin ter arhitekturo. V drugem delu pa so v učilnici, ki sojo »gajevci« opremili s sodobnimi pripomočki za pouk, temu pa je klopi in stole dodala mozirska osnovna šola, ob praktičnih primerih spoznavali živo in neživo naravo.
Spremljevalki lučkih petošolcev Ida Bergant in Meta Mlačnik sta mnenja, da so bile šolske ure, ki so jih učenci preživeli ob Tinkari Ver-buč in Blažu Podrižniku, dobro organizirane in vodene. Otroci soju pozitivno sprejeli, saj je delo v naravi drugačno od tistih v prostoru, in polno novih doživetij.
Marija Šukalo
URESNIČUJEMO VAŠE SANJE
Ugodni bančni gotovinski in stanovanjski krediti
IKRA <1.0.0., Škapinova ul. 5, 3000 CELJE
e-mail: bostjan.straus@triera.net
Tel: 03/5 417 099, gsm: 041/326 031
DELOVNI ČAS: Pon. - pet. 8.00 - 20.00, sob. 9.00 - 14.00
NUDIMO VAM:
•	gotovinske bančne kredite na odplačilno dobo do 7 let
•	vezane na CHF, EUR ali SIT pod posebno ugodnimi pogoji
•	stanovanjske bančne kredite na odplačilno dobo do 25 let prav tako vezane na CHE, EUR ali SIT in sicer za:
-	nakup
-	obnovo
-	novogradnjo
-	izplačilo deležev itd.
•	ponujamo Vam tudi poplačilo starih kreditov
•	ter možnost ugodnih bančnih gotovinskih hipotekarnih kreditov do 20 let
VSAKA STRANKA IN KREDIT SE OBRAVNAVA INDIVIDUALNO IN NA PODLAGI TEGA SO MOŽNE RAZNE SPREMEMBE POSLOVNIH POGOJEV IN DOGOVORI.
ZAGOTAVIJAMO VAM KONKURENČNO NIZKO OBRESTNO MERO, STROŠKE ODOBRITVE KREDITA, ITD
Za podrobnejše informacije pokličite kontaktno osebo: Boštjan ŠTRAUS, gsm: 041/326 031
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE

Tove Jansson: Poletna knjiga
Čeprav seje poletje že skoraj čisto poslovilo oziroma gaje bilo letos bore malo, vam vseeno ponujamo v branje knjigo švedske pisateljice Tove Jansson. V svetu in pri nas je znana predvsem po svojih otroških knjigah, izdala pa je tudi nekaj romanov za odrasle.
Njena Poletna knjiga, ki jo tokrat priporočamo, velja za eno klasičnih del skandinavske književnosti. V njej je s pretanjeno mešanico modrosti in blagega humorja opisan odnos med babico in vnučko, ki poletja preživljata skupaj na otoku v Finskem zalivu. Med njima se splete čudovito prijateljstvo, ki temelji na dolgih pogovorih o bistvu življenja. Njuni skupni mali podvigi v naravi so tisti, skozi katere se vnučka uči preživetja, babica pa črpa energijo
za svojo že malo opešano življenjsko moč. Vsekakor knjiga za vse generacije, ki se za vedno vtisne v srce.
GOBARSKA SEZONA SE NADALJUJE
Tudi Luna na strani gobarjev
Teoretično in praktično je mogoče nekatere gobe celo gojiti. Seveda ne kjerkoli. Pogoji za rast gobana so mogoči na ustreznem rastišču v
gozdu ali na nekaterih jasah ob gozdu. Ajdnekje goban skupine prostotrosnic: iz raznospolnih trosov se pod zemljo razvije podgobje, iz katerega v ugodnih razmerah zraste goba. Raste od
avgusta do pozne jeseni. Verjetno je tako ime dobil po zorenju ajde, ima pa tudi strokovno, latinsko ime: boletus aereus bull.
Gobe lahko imenujemo tudi »meso iz gozda«. Čeprav imajo sveže gobe 70 - 90% vode, ima suhi ostanek še vedno mnogo ogljikovih hidratov, beljakovin (proteinov), nekaj masti, rudninskih snovi, farmentov in vitaminov. Najvažnejše so beljakovine in teh imajo gobe za mesom največ. V mesu je 17 - 44% beljakovin, v suhih gobah pa jih je 10 - 36%. V klobuku gobe je več beljakovin kot pa v kocenu. Bolj kot po svoji hranilni vrednosti so gobe znane po svojem dobrem okusu.
Gobe najbolj rastejo v septembru in sicer v kvatrnem tednu. Letos so se kvatre začele 17. septembra. Tudi Luna, ki ima močan vpliv na rast gobje bila vtem tednu v zelo ugodnem položaju. Kljub nenavadni gobji rasti v avgustu gobarji tudi septembra niso prikrajšani zanje.
Feliks Ugovšek
Zraščeni trojčki potrjujejo, da kljub avgustovskemu pogromu nad gobami jurčki uspevajo tudi mesec kasneje
(foto: Feliks Ugovšek)
Franc Tkavc iz Nazarij gob ni nabral v kvatrnem tednu, je imel še posebno gobarsko srečo (foto: Rozka Tkavc)
KLEPET PRI VAS DOMA
Karmen Fürst, dr. med., zdravnica za splošno mediano in akupunkturo
-	Kje in kdaj ste bili rojeni?
Rodila sem se na dokaj običajen petek, 14. marca 1958, in na dokaj običajen način v celjski porodnišnici, mami učiteljici in očetu zdravniku.
-	Spomini na mladost?
Bila sem prvorojenka in kot takšna sem posedovala očeta in uživala v njegovi pozornosti. Višek sodelovanja so bile najine kratke skupne vožnje z mopedom, ko sem smela držati krmilo in privijati plin. Ko sem dobila brata, je ta postal moja igrača. Predstavljajte si deklico, ki ima namesto punčke doma živega dojenčka... Joj, kakšna skrbna mama sem bila! Še dobro, da je bil tako izjemno potrpežljiv otrok. Bila sem polna domislic, ki sem jih znala tudi uresničiti, in največja želja mije bila, da pridem čim hitreje v šolo in postanem baletka. V šolo sem res šla leto pred vrstniki, baletno kariero pa sem po drugem razredu opustila. Nato sem se počasi pričela resnih in si postavljati realne cilje.
-	Najljubša skupina, pevec, pevka v mladosti in zdaj?
V gimnazijskih letih sem v zasebnosti svoje sobe najbolj občudovala skupino Pink Floyd. Definitivno pa je največji vtis name naredil muzikal Jesus Christ Superstar in plošča, ki sem jo takrat prinesla iz Amerike. Zaradi poslušanja je bila potem povsem obrabljena. Še danes jo hranim, poslušam pa je ne več. Zadnjih nekaj let doma skoraj ne poslušam glasbe. Raje imam mir in tišino. Včasih si za razpoloženje zavrtim stare »klasike« v novi izvedbi, kot je na primer Joe Cocker, Leonard Cohen ali pa mojster Piazzolla.
-	Najljubši igralec in igralka v mladosti in zdaj?
Moja soba je bila prekrita s posterji »hollywoodskih svetnikov«, enkrat je bil v ospredju eden, potem drugi, odvisno od trenutne aktualnosti, ki pa je v mozirskem kinu zamujala povprečno po tri leta. Kljub temu sem redno in strašno rada hodila obiskovat kino predstave. Trenutno se spomnim Ryana O'Neilla v njegovi Love Story.
- Najljubši film v mladosti in zdaj?
Bilo jih je več in tudi videla sem jih po večkrat: Moje pesmi, moje sanje, Vvrtincu, kasneje Letnad kukavičjim gnezdom, Ko to tamo pjeva ... Zdaj
najraje pogledam kakšnega oskarjevca in pričakujem kvaliteto, kot je na primer brezhiben in odličen Chicago. Pri srcu pa so mi tudi evropski filmi s kontroverznim režiserjem Al-modovarjem na čelu,
-	Najljubša televizijska oddaja?
Nimam najljubše televizijske oddaje.
-	Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica?
Nemogoča, gromozansko široke hlače in debeli podplati na čevljih.
-	Prva ljubezen? Kdaj, kako?
Prva ljubezen je bila zelo vznemirljiva in zelo nedolžna.
-	Družina? Otroci?
Ponosna sem na svoja tri dekleta, fanta in moža. Našo družinsko podobo zaokrožajo še maltežanka, tri muce, štirje zajčki, dve činčili in želva.
-	Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo?
Še vedno bi delala kot zdravnica, le da bi si delo verjetno malo drugače organizirala. Osvobodila bi se zahtev, ki jih pred nas kar naprej postavljajo zavarovalnica, ministrstvo ... Tako bi mi ostalo več časa za moja alternativna izobraževanja.
-	Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja?
Moj jeep zadostuje mojim željam in potrebam. Če bi imela neomejeno denarja, bi si gotovo privoščila še kakšen lep, manjši, športni kabriolet rdeče barve.
- Vaša sanjska hiša?
Tisti del želja po podeželskem, kmečkem tipu hiše sem si deloma izpolnila. In ker so sanje dovoljene, vidim kamnito in belo opleskano
hiško, z veliko teraso skrito v zelenju na belih skalah, v katere butajo valovi globoke modrine.
-	Najlepše doživetje v življenju?
Definitivno rojstvo mojih otrok.
-	Najlepši dopust?
Verjetno tisti, ki smo ga z družino preživeli na manjšem otoku, v ma-
jhni kamniti hiški na beli skali, ob kateri so se penili modri valovi.
-	Kaj najraje pojeste?
Vse rada jem in nimam svoje najljubše jedi. Včasih se nisem mogla odreči slaščicam, zadnja leta dajem prednost zelenjavi.
-	Kdaj ste se najbolj znoreli?
V mladosti smo noreli v diskotekah in na študentskih zabavah v Pajzlu . Tudi sedaj se najbolj zabavam v družbi dobrih, starih, mladostnih prijateljev.
-	Vaši hobiji?
Zelo rada sem v gibanju tako in drugače. Rada imam pestrost življenja in rada si omislim vsakodnevne opravke, ki posrkajo moj prosti čas. Nimam določenega hobija, kateremu bi se predajala, zelo rada pa grem v naravo, preberem dobro knjigo, obiščem kakšen koncert, razstavo ali kino in redno hodim na taiči.
-	Načrti za naprej?
Ostati zdrava.
Klepetala je Nastasja Kotnik
VELENJE
16. Pikin festival v znamenju pravljic
Pojutrišnjem se v Velenju pričenja 16. Pikin festival, ki velja za največjo tovrstno prireditev v Sloveniji. Glavno prizorišče festivala bo tudi letos v turistično-rekreacijskem centru pri velenjskem jezeru, poleg stotih Pikinih delavnic v Beli dvorani pa bodo lahko otroci obiskali še Pikino pošto, banko in trgovino, Pikin tabor, Pikino kavarno in Pikino zabavišče.
Tudi letos bo Pika mlade planince Princeska Krinolina, Kakor napravi
popeljala na planinski pohod, vsak večer pa se bodo na odru predstavljali priljubljeni glasbeni izvajalci. Živahno bo tudi v središču mesta, kjer si bodo lahko obiskovalci v hotelu Paka ogledali gledališke predstave Kraljična na zrnu graha, Zajec zdravnik, Pesmi za otroke, Taca-muca in Trije prašički. V dvorani glasbene šole bodo na ogled plesne predstave Lovec Jago, Kralj Urban, Vila Čira Čara, Gremo skupaj in Vmesni čas, na odru v Mladinskem centru Velenje pa se bodo zvrstile igrice Poklic coprnice Mice,
starije zmerom prav in Razbojniški živžav. Celotno dogajanje bo vse dni festivala spremljal Pikin radio.
V sklopu Pikinega festivala bo tudi srečanje otroških plesnih skupin iz vse Slovenije, na večih razstaviščih v mestu pa bodo postavljene Pikine razstave. Na eni izmed njih se bo predstavila letošnja častna pokroviteljica festivala Lilijana Praprotnik - Lila Prap. Slavnostni zaključek festivala s koncertom bo v soboto, 1. oktobra, ob 17. uri pri TRC Jezero.
KF
PREDSTAVLJAMO VAM:
GPS navigacija - zemljevid prihodnosti
Piše: Igor Pečnik
Časi, ko smo se po svetu vozili z zemljevidom v rokah, se poslavljajo. Vsi vemo, kako je takšno iskanje približno izgledalo. Voznik je moral ustaviti, da je lahko pogledal na zemljevid, če pa je imel sopotnika, je bil le-ta kriv za vsako zgrešeno ulico. Posebej zanimiva so bila iskanja v večjih mestih. Časi, ki prihajajo, pa s pomočjo GPS (Global Position Sistem) takšen način iskanja potiskajo daleč nazaj v preteklost.
Že nekaj časa so v sodobnih avtomobilih za doplačilo na voljo GPS sistemi, ki poskrbijo za vodenje vozila do želene točke. Cene takšnih sistemov hitro presežejo dobrega pol milijona
slovenskih tolarjev. Za vodenje kot pri vseh sistemih GPS skrbijo sateliti v zemeljski krožnici in programska oprema. Pogoj so tudi digitalizirane
karte držav, kjer morajo biti vrisane vse ceste in tudi poljske poti. Le natančna karta namreč lahko zagotavlja dobro vodenje.
Vodenje poteka preko povezave GPS naprave v avtomobilu s sateliti
v zemeljski krožnici. Za dobro vodenje je potrebna povezava z najmanj tremi sateliti. Načeloma so GPS antene v avtomobilu ali zunaj, je pa pri novih steklih avtomobilov, ki imajo posebno zaščito, pri tem veliko problemov, saj signal ne more skozi steklo. Rešitev je v namestitvi antene na streho.
V zadnjem letu smo priča pravemu navalu mobilnih GPS sistemov. Pri tem prednjači Garmin, ki je dobro zastopan tudi na slovenskem trgu. Zelo znan je tudi TOM TOM, ostali pa so usmerjeni v proizvodnjo opreme in programov za dlančnike, kjer lahko sistem temelji na operacijskem sistemu Palm OS ali Windows CE. Ponavadi kupec dobi zraven potreben kabel in GPS anteno, ki lahko deluje tudi preko bluethoota. In že se dlančnik spremeni v navigacijsko napravo, ki jo lahko uporabljate na kolesu, motociklu ali peš po ulicah Londona. Le pogled v nebo mora biti odprt.
Programska oprema ali aparat
ponavadi že vsebuje karto države, kjer je prodan. Ostale karte so za doplačilo. Cene se gibljejo od stotih evrov dalje. Adria Route, ki zajema Slovenijo in Hrvaško, je na voljo za okoli 40 tisoč tolarjev.
Upravljanje je preprosto. V navigacijsko napravo vnesemo želeni cilj in programska oprema izračuna potter vodenje do cilja. Vodenje poteka glasovno in preko puščic z razdaljami pred vsakim zavijanjem. GPS je natančen na približno pet metrov, kar v resnici pomeni, da pridemo natančno do vrat želenega cilja. Programska oprema običajno vsebuje tudi hotele in znamenitosti, tako da izleti postanejo pravo razvedrilo.
V zadnjem času se dobijo celo navigacije, ki delujejo s pomočjo mobilnega telefona. Odločitev je zgolj vaša, vsaka naprava pa vas bo pripeljala do želenega cilja. Gre zgolj za razlike v hitrosti delovanja (ko v predoru izgubimo signal) inje potreben ponoven izračun poti.
r
Popularna R&B pevka Toni Braxton
bo v kratkem predstavila nov album z naslovom Libra. To bo njen prvi studijski izdelek po letu 2002 in albumu More Than a Woman, ki je bil samo v Ameriki prodan v več kot 434.000 primerkih in dosegel 5. mesto na Billboardovi lestvici najboljših R&B/hip-hop albumov.
Prvi singel s plošče Please, ki ga že lahko slišite na slovenskih radijskih postajah, pa se že nahaja med 40 najboljšimi R&B singli.
Celine Dion
se po enem letu in projektu Miracle vrača s prvo kompilacijsko ploščo v francoskem jeziku z naslovom On Ne Change Pas, na katerem bosta poleg uspešnic tudi dve novi pesmi. Dvojni CD bo izšel v dveh različnih verzijah, prvi namenjeni ameriškemu in drugi evropskemu trgu. Poleg tega bosta obe izšli tudi v omejenem kartonastem pakiranju s 30-minutnim DVD-jem ekskluzivnih fotografij ter videospotom za novo pesem.
Skupina Laibach
seje vrnila še z enega uspešnega gostovanja v tujini, kjer je nastopala v preteklih dneh. Po skoraj osmih letih je 9. in 11. septembra nastopila na razprodanih koncertih v St. Petersburgu in v Moskvi, oba koncerta pa sta bila v Rusiji medijsko izjemno odmevna. Samo ruska izdaja Rolling Stone, najbolj znamenita rock revija na svetu, jim je v septembrski številki posvetila kar 6 strani. Moskovski koncert so obiskali tudi ambasadorji vseh bivših jugoslovanskih republik ter bolgarski ambasador.
V organizaciji televizije TV
Paprika
se je zaključil izbor za Pesem
poletja 2005, ki bo v naslednjih letih zagotovo postal tradicionalen, saj se je že v prvem poizkusu odlično prijel. V hudi konkurenci najpopularnejših glasbenikov, kot so Nuša Derenda,
Anžej Dežan, Rok Kosmač, Alenka Godec, Domen Kumer, Yuhubanda,
Tanja Žagar, Victory, Rok'n'band, BBT,
Game Over, Karma in drugih, je s pesmijo Luna, z izdelano koreografijo plesnega mojstra Gene in v družbi odličnih plesalcev plesne šole Bolero, prvo mesto osvojila Saša Lendero.
Alenka
ŽENSKI MALI NOGOMET
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Jaku Tesovniku naslov državnega prvaka
Dekleta za pokal Ribiča
V Mozirju je 9. septembra potekal turnir v malem nogometu za ženske. Športne prireditve se je udeležilo šest ekip iz Zgornje Savinjske doline.
Dekleta so na športnih bojih pokazala, da reklo, da nogometna žoga ni za njih, ne velja. Razburljive tekme, polne požrtvovalnosti in borbenosti, so dvigovale občinslvo na noge. Največ športne sreče se je nasmehnilo dekletom iz ekipe Rečica ob Savinji, za njimi so se uvrstile mozirske Ribice, priznanje za tretje mesto pa so si prislužila dekleta ekipe Solčava. Za njimi so se uvrstile še ekipe Lepe Njive, Igle in Luč. Dekleta in navijači so bili kljub slabšim vremenskim pogojem s tekmovanjem zelo zadovoljni.
Benjamin Kanjir
V malem nogometu za pokal Ribiča se je pomerilo šest ženskih ekip iz Zgornje Savinjske doline
Nadaljevanje poletnega ciklusa tekmovanj in državnih prvenstev je prineslo največji uspeh mlademu Jaku Tesovniku iz smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ki je v Mislinji prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dečkov do 14 let. Dobro in strokovno delo v edinem zgornjesavinjskem skakalnem klubu pa se pozna tudi pri ostalih, saj je bilo doseženih kar nekaj vrhunskih rezultatov.
Trinajstletnik iz Ljubnega, Jaka Tesovnik, je nedvomno odkritje sezone in nesporen skakalni talent, ki se je že na samem začetku svoje kariere zavihtel na najvišjo stopničko državnega prvenstva. Na presenečenje vseh, predvsem njegovih gorenjskih vrstnikov in njihovih mentorjev, je dokazal, da se z marljivim delom da marsikaj nadoknaditi, saj skače šele dobro leto in bomo zanj zagotovo še slišali.
Veliki metje uspel še mlajšemu Nejcu Cajnerju, ki je na tekmi letnega pokala Cockta v kategoriji do tl let suvereno opravil z vrstniki in se uvrstil tik pod vrh tudi v kategoriji starejših dečkov. In če dodamo osvojitev prvih točk svetovnega poletnega pokala Primoža Pikla inskakanjevtočke Alpskega pokala Saše Tadiča, ki pridno študira v skakalnem razredu ekonomske gimnazije v Kranju, lahko res govorimo o vrhunskih tekmovalnih dosežkih ljubenskih orlov. Po besedah glavnega trenerja Janeza Debeljaka bodo ti uspehi še dodatno vplivali na optimistično razpoloženje v klubu pred nastopi v zimski sezoni.
Jaka Tesovnik je v Mislinji prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dečkov do 14 let
(foto: Franjo Atelšek)
Seveda pa v klubu potekajo še ostale aktivnosti, med katerimi je trenutno v ospredju pospešena priprava zemeljskih del, popravilo mostu in obnova zaletne steze na veliki skakalni napravi. To v zimski sezoni čaka kar nekaj zahtevnih organizacijskih projektov: od svetovnega pokala za ženske, vsaj enega državnega prvenstva, kombinacije skokov in tekov mladih iz vse Evrope,
obenem pa naj bi bila ta rekonstrukcija skakalnice že tudi priprava za plastično podlago, ki se načrtuje za prihodnje leto. S tem
bo postalo Ljubno gotovo eden najbolj urejenih skakalnih centrov v Sloveniji.
Franjo Pukart
Vpis v šolo malega nogometa
Tudi v tej sezoni Klub malega nogometa Nazarje organizira svojo šolo za vse generacije osnovnošolcev in mladince. Sistematsko delo z mladimi poteka štirikrat
ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK
Začenja se evropska s<ena
Mednarodna rokometna sodnika sta minuli vikend v Ljubljani sodila na enem od najmočnejših turnirjev v Evropi, Memorialu Vinka Kandije, ki gaje organiziral rokometni klub Krim Mercator. V hudi konkurenci RK Hypo Niederöstereich (Avstrija), RK Podravka Koprivnica (Hrvaška), DRŠ Inna Dolgun (SLO), RK Budućnost Monet Podgorica (Srbija in Črna Gora) in RK Kometal D.R Skopje (Makedonija) je slavil domači RK Krim Mercator.
Za Repenška in Požežnika se mednarodna scena nadaljuje že v soboto, 1. oktobra ko vGrčiji sodita tekmo 1. kola pokala EHF med domačim AC Filippos Verias in ABC Braga (Portugalska). Teden za tem naša sodnika sodita v Belorusiji tekmo 2. kola moške lige prvakov med ekipama Brest HC Meshkov in KIF Kolding (Danska). Slovenski prvak Celje Pivovarna Laško se bo v prvem kolu pomeril s švedskim prvakom IKSävehof.
KF
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
Na pragu nove sezone
S tekmo vTolminu bodo nazorski »graščaki« odprli novo sezono 1. slovenske lige malega nogometa, ki se po novem imenuje »Futsai Slovenija«. Deset najboljših slovenskih ekip se bo tako pomerilo po dvokrožnem sistemu s končnico, ki bo letos nekoliko drugačna in sicer se bo prvih šest ekip pomerilo za prvaka, zadnja avtomatsko izpade, izpade pa tudi najslabša iz troboja od sedmega do devetega mesta.
Za Nazarčaneje pomembno, da je okostje ekipe ostalo isto, prišlo je nekaj novih obrazov, veseli pa predvsem vključevanje mladih,
domačih igralcev. Treningi so potekali po načrtu, vzdušje je na vrhuncu, kako visoke cilje lahko pričakujemo v tej sezoni pa bo najboljši pokazatelj prav današnja prva tekma, kjer se lahko v kotlu tolminske dvorane zgodi tudi kakšno presenečenje.
Razpored tekem 1. kroga - 23. / 24. september:
Puntar Tolmin : Nazarje, Svea Lesna Litija : Nova Gorica, Dobovec : Tomaž Ormož, Tomi Press Bronx : Oplast Kobarid, Extreme Ribnica : Gip Beton Zagorje.
Franjo Pukart
NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK
Nepričakovan poraz
Po dobri igri preteklo sredo in minimalnemu porazu v pokalni tekmi s tretjeli-gašem iz Šmarja pri Jelšah (rezultat 1:2 za Šmarje) tokrat ljubenski nogometaši niso ponovili dobre predstave. Borbena in žilava ekipa Kozjega je bila boljši nasprotnik ter zasluženo zmagala na Ljubnem.
V drugi tekmi četrtega kroga je Rogaška zmagala v Laškem z 6:1 in bo v naslednjem krogu gostila Ljubence. Ljubenske mladince, v tem krogu proste, čaka lokalni obračun z Šmartnim.
Jože Grčar
Ljubno Podkrižnik : Kozje 1:2 (0:1)
Ljubno, gledalcev 100, sodnik: Iztok Gornjak (Celje).
Strelci: 0:1 Darko Valek (7), 0:2 Uroš Štefanič (61), 1:2 Jernej Retko (83).
Ljubno Podkrižnik: Podkrižnik, Preskar (Keršič), Pisanec, Suhoveršnik, Skale, Naraločnik, Retko, Matej Plesnik (Hriberšek), Kos, Atelšek, Dejan Plesnik (Vajngerl).
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 2. KROG
Kakovosten začetek
Uvod v najmočnejšo rekreativno ligo v dolini je zelo vzpodbuden, saj smo tudi v drugem krogu spremljali štiri izredno zanimiva srečanja. Izkušeni »Rančerji« so s strpno igro dokazali novincem iz Varpolja, kako enostavno in učinkovito se lahko igra mali nogomet, za razliko od njih pa podobna igra ni uspela Solča-vanom in Zalugnca je osvojila svoj
prvi komplettočk vzgornjesavinjski ligi.
Toča golov in razburljiv zaključek tretje tekme je prinesel zmago »Gostincem« iz Žekovca, ASC-jevci pa so po vodstvu dveh golov nerazumljivo popustili in omogočili Čer-nivškovim podjetnikom, da še naprej ostanejo neporaženi.
Franjo Pukart
Rezultati 2. kroga: Ranč Burger : ŠD Gmajna 4:1, Zalugnca : Solčava 2:1, ŠD Mladost : Žekovec-Gostilna Vid 6:8, ASC 2000 : Černivšek s.p. 2:3, prosta ekipa: Razborje.
Lestvica po 2. krogih: 1. Ranč Burger 6,2. Černivšek s.p. 6, 3. Razborje 3,4. Žekovec-Gostilna Vid 3,5. Zalugnca 3,6. ŠD Gmajna 3, 7. ASC 2000 0,8. ŠD Mladost 0,9. Solčava 0.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Vaša pošta
Kotvsako leto ste nas tudi to poletje zasuli z dopustniškimi pozdravi. Po pregledu prispelih razglednic smo izbrali to, ki jo ponovno objavljamo kot najbolj humorno. Pošiljatelj zmagovalne razglednice naj se oglasi v uredništvo po nagrado. Dobil bo dve karti za kopanje v termah Snovik.
Uredništvo
PUN-8
M
SA\ZwJsi^~ ..... SAWJSJcA C If .3331 /IazapJE-.
ČRNA KRONIKA
• KRADLI SO OPILKE
Ljubno ob Savinji: V noči na 19. september so neznani storilci izpred podjetja na Ljubnem hoteli iz kontejnerja ukrasti medeninaste opilke. Vse skupaj je zabeležila kamera. Neznanci so to opazili, opustili svoje namere in zbežali. Za policiste stvar kljub temu še ni zaključena, saj morajo neznance še izslediti.
• VOZIL Z ALKOHOLOM POD KAPO
Mozirje: Policisti Policijske postaje Mozirje so 14. septembra ob 13.00 uri na Savinjski cesti v Mozirju med kontrolo prometa ustavili voznika osebnega avtomobila. Med postopkom so ugotovili, da 31-letni voznik, doma iz Celjskega, nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da kaže znake močne alkoholiziranosti. To je potrdil tudi preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Policisti sovozniku seveda prepovedali nadaljnjo vožnjo, a kot seje pokazalo kasneje, prepovedi ni upošteval. Ob 14.00 uri so ga policisti namreč ponovno zalotili za volanom. Zaradi neupoštevanja izrečene prepovedi vožnje, predvsem pa zaradi njegove varnosti in varnosti drugih udeležencev, so ga policisti odpeljali v pridržanje do streznitve.
f?
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Franca TOSTOVRŠNIKA
Postočkega ata iz Tera pri Ljubnem (1.7.1918 - 17.9.2005 )
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej še župljanom župnije Hrastnik. Hvala sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala osebju bolnišnice Topolšica za njihov trud, dekanu Jožetu Pribožiču iz Šoštanja in domačemu župniku in dekanu za duhovno oskrbo ter pomoč ob pogrebu. Iskrena hvala pom. škofu dr. Jožetu Smeju za pogrebno mašo in pogreb, msgr. in kanoniku Jožetu Goličniku za pridigo in številnim duhovnikom za somaševanje in sodelovanje pri pogrebni slovesnosti. Zahvaljujemo se ge. Ani Kamp-lin za poslovilne besede, pevskemu zboru, zgornjesavinjski godbi na pihala, pogrebcem, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste pomagali pri organizaciji pogreba.
Žalujoči: sinovi Marko, Ciril in Dani z družino
^oOREBÄTO****
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zsornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Trpljenje zdaj je vse za tabo, tvoja skromnost in dobrota nam nikoli ne bosta v pozabo.
V SPOMIN
Mariji SRCNIK
roj. Mavrič iz Krope pri Bočni (25.8.1914 - 13.9.2005)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku, govorniku, pevcem in pogrebni službi.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče v slovo in darovali za svete maše.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin večne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, domje prazen in otožen, ker te draga mama več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice
Jere MOLIČNIK
iz Luč
(IO.3.I919 - 8.9.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ji v njeni dolgotrajni bolezni pomagali in ji izkazali kakršnokoli pozornost. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za vsa ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Gračnerju za lepo opravljen mašni obred, pevcem, govornici Valči Robnik za lepe besede slovesa in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Afnorizmi
Politiki so nam dvignili standard tako visoko, da si ga ne moremo več privoščiti.
Presneta lenoba! Spet bomo v Bodici tedna v Savinjskih novicah zaradi tebe!
Prva simpatija
"Si me kaj pogrešal?" vpraša Mojca Miho.
Miha razloži: "Prvi trenutek, ko te nisem več videl, sem pomislim -Kje si?, drugi trenutek - Kaj delaš?, tretji - Zakaj te ni? No, vmes med temi trenutki, ko ne mislim nate, te pa pogrešam!"
V
Ce je vojna.
Kdor gre z boksarjem igrat šah, se lahko boji, da ga bo v vsakem primeru "namahal".
Odkar je odprla cvetličarno, staji poročna in pogrebna koračnica najljubša glasba.
Narobe prav
"Vsa družina je bila proti temu, dajo poročim," Jože obelodani težave, v katerih seje znašel.
"In kaj si storil?" ga vprašajo.
"Vse sem obrnil sebi v prid."
"Kako?"
"Pustil sem jo in se je poročila s še večjim butcem."
Njena varianta
"Meta," reče njen novi fant boječe, "rad bi šel s tabovposteljo..."
"Ni šans!" ga dekle grobo zavrne. "Na kuhinjski mizi ta teden sploh še nisva bila!"
je vojna za vse
Partizan Frane sredi vojne vihre obuja spomine: "Od vsega, na kar pomislim, ko se spomnim na dni brez vojne, si zaželim, da bi bila tu poleg mene zdaj moja žena ..." in izstreli rafal proti prodirajočemu sovražniku.
"Želiš si jo tu na fronti, ko nam gre ravno najslabše?!" se Stane ne more dovolj načuditi.
"Če se je bojim jaz, ne vem zakaj se je ne bi bali tudi Nemci?!'1
Hugo Mušnik
KUPIM avtoradio ali poštenega lopova naprošam, da mi proda mojega po zmerni ceni.
Pri žongliranju obvlada samo dve buči na enkrat.
Zdaj pa se sprostite, doktor, vrnila se bom jutri.
Sedi - ena!
"Si razumel, kar sem ti razložil o digitalnem fotoaparatu?" vpraša Bočan brata.
"Jasno, saj nisem neumen! Zdaj pa mi daj še film za fotografije. Rad bi čimprej naredil kakšen posnetek."
Blenda Tavrl

Cvetke in koprive
NAJBLIZJI SOSED
Direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje Vera Pečnik (desno): »Vsi vedo, da si glavni dobrotnik in da doslej nisi stiskal denarja, zato bodi dober in odpri pest.«
Direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi (levo): »Težko bo, drobiž namreč rabim za kavni avtomat v fabriki.«
(VEČ SREČE PRIHODNJIČ PRESS)
MINISTRSKO USKLAJEVANJE
Bivši prometni minister Jakob Presečnik (levo): »Za dober kilometer ceste mimo Prihove sem porabil ves svoj ministrski mandat, potem pa prideš ti in mi zapreš cesto z nekakšnim semaforjem!«
Prometni minister Janez Božič (desno): »Ne bodi hud. Poskrbel sem, da bo ves čas gorela zelena luč, ti samo pazi, da se pred lokalnimi volitvami ne sprevrže v rdečo.«
(LETO STRAHOV IN OBETOV PRESS)
DOMAČE JE NAJBOLJŠE
Predsednica uprave nazorskega Elkroja Marija Vrtačnik (povsem levo): »Ne razumi me napačno, Jože, vendar mislim, da bi moral za občinski praznik obleči naš rekle.«
Tajnik občine Nazarje Jože Štiglic (desno): »Saj sem tudi sam mislil, da bi bila takšna investicija opravičljiva, vendar je denarja od regresa zmanjkalo, za božičnico pa se župan še ni odločil.«
(POTENCIALNI POSLOVNI PARTNER PRESS)
Križanka, Oglasi
SESTAVIL
PEPS
GOLENICE,
DOKOLENKE
SLOVENSKA
ATLETINJA
(BIKAR)
OMEJENO
TRAJANJE,
OBDOBJE
OBLAČILNI-
CA
IGRALCEV
V
GLEDALIŠČU
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
ŠKOTSKO
NARODNO
GLASBILO,
DUDE
PROGRAM
OBNOVE
EVROPE
GRŠKI
MITOLOŠKI
VELIKAN
SIDRO,
KOTVA,
MAČEK
OSEBNI
ZAIMEK
MESTO V MALI AZIJI, TROJA
VREČKA
(NAR.,
PRIMORS.)
LEGENDARNI
ŠERIF
DIVJEGA
ZAHODA-
WYATT
VOZILO Z DVEMA KOLESOMA
DEL
OBRAZA
GIMNASTIČ-
NA
PRVINA
AMERIŠKI
IGRALEC
(PACINO)
GOJITELJ
PSOV
KELIH
ZA
POSVEČENE
HOSTIJE
(RELIG.)
OKRASNO
DREVO
Z
BODICAMI
SREDNJEVEŠKI GRAD V SRBIJI
APNENA
VODA
RECIPROČNA
VREDNOST
KOSINUSA
ŠPANSKI
PESNIK-
JUAN
(1805-1849)
PRIPADNIK
STOIČNE
ŠOLE
DEL
KROŽNICE

RIBIŠKA
VRVICA
SRBSKI PIŠATE LJ-ĐURO
AMERIŠKA
PROFESIONALNA
KOŠARKA
SAMOSTANA
DEL
ROKE
SOZVOČJE
TONOV,
SOZVOK
OBČASNA
REKA
V
SUDANU
OROSLAV
CAF
PODOBA
GOLEGA
TELESA
VZDEVEK
OLIVERJA
MLAKARJA
GLAVNO
MESTO
ZAHODNE
SAMOE
ALMA
KARLIN
ČOPASTI
PAPAGAJ
ANDREJ
ULE
KRISTIJAN
UKMAR
HITER
FRANCOSKI
PLES
ALKALIJSKA
KOVINA,
PODOBNA
NATRIJU
(K)
POLOŽAJ,
STANJE,
RAZMERA
ZVEZA,
ZDRUŽENJE,
UNION
Portal Savinjska dolina

MINI SLOVARČEK:
CIBORIJ- kelih za posvečene hostije GAVELA- Srbski pisatelj- Đuro ŠKARTOC- vrečka (nar., Primorsko) AROLAS- Španski pesnik Juan APIA- glavno mesto zahodne Samoe
89,1 MHz
^«vlvvfakrt voL '
Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00.
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
Napovednik
•	Petek (23. september), ob 16.30. Mozirje
Otvoritev stalne razstave Mozirje in Mozirjani II. del in zbirke Aleksandra Videčnika_______________________________
•	Petek (23. september), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka komedija Hotel Babilon_________________________
•	Sobota (24. september), ob 8.00. Mozirje
Tradicionalni družinski pohod krajanov Mozirja in Rečice ob Savinji______________________________
•	Sobota (24. september), ob 9.30. Mozirski gaj
10. tradicionalno ribiško tekmovanje za memorial Milana Kojca_________________________________
•	Sobota (24. september), ob 16.00. Gasilski dom Mozirje
Svečana predaja novega gasilskega avtomobila______________
•	Sobota (24. september), ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Otvoritev rastave XI. Ex tempora 2005_____________________
•	Nedelja (25. september), ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert godalnega kvarteta Fiasco_________________________
•	Ponedeljek (26. september), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Mozirje s podelitvijo občinskih priznanj ______________
•	Sreda (28. september), ob 9.00. Mozirje
Dan odprtih vrat stalne razstave Mozirje in Mozirjani II. del in zbirke Aleksandra Videčnika________________________
•	Petek (30. september), ob 19,00. Ljubno ob Savinji (Vrbje)
Koncert Glasba naše mladosti
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico sivo-rjavo, a kontrola, brejo 8 mesecev; tel.584-50-67. Prodam ovce - solčavsko jezersko pasmo; gsm 051/240-159.
Prodam teličko, teden staro; tel. 838-50-54.
Prašiče za zakol in nadaljnjo rejo prodam, možna dostava; gsm 031/612-918.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za rejo; gsm 031 /533-745.
ŽIVALI - PODARIM
Podarimo mlade psičke mešančke (nemško in belgijsko bernski ovčarji); gsm 031/674-331.
Podarimo psičko mešanko; gsm 041/278-921.
DRUGO - PRODAM
Prodam jedilni krompir karlinfort in dezire; gsm 041/783-615.
Prodam suha metrska drva; gsm 031/698-055.
Prodam silažno koruzo; tel. 584-54-
46 (dopoldan) in 584-13-93 (ves dan).
Prodam seno v kockah; gsm 041/ 405-621 ali 041/494-535.
Prodam 1500 kom nove strešne opeke - dvojni zareznik, po polovični ceni, gsm 041/691-937.
Prodam spalnico, lepo ohranjeno, turnirv barvi češnje. (Cena 40.000 sit); gsm 041/574-921, po 15. uri.
Zelo ugodno prodam 4 brezhibne zimske gume fires tone 85/60 Rl 4, few 930; tel. 583-52-81.
Prodam zidake porolit za prezide 250 kom, ugodno! Gsm 041/941-892.
DRUGO - KUPIM
Kupim 2 zaboja domačih neškro-pljenih jabolk ali hrušk in teletino (3 kg). Gsm 041/354-693.
Kupim projektor za 8 mm filme; gsm 041/708-183.
VOZILA - PRODAM
Golf JXD, letnik 1987, 5 vrat, lepo ohranjen - prodam; gsm 041/454-626.
Golf IV TDI4 motion, letnik 2000, vleč-
na kljuka, serv. knj., 4 x airbag; gsm 031/348-641.
Prodam polo 1,0, letnik 2000, metalno modre barve; gsm 041/421-776. Prodam opel vectra, letnik 90, zelo dobro ohranjen; gsm 041/635-715. Prodam opel vectra 1,6, klima, opravljen veliki servis, letnik 96, ugodno; gsm 041/323-965.
NEPREMIČNINE
Enosobno stanovanje, velikosti 30 m2, centralna, delno opremljeno, prodam za 3 mio sit; gsm 031/423-357.
IŠČEM
Pomoč pri likanju iščem; gsm 041/ 282-971, po 20. uri.
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
P. p. 2726, 1001 Ljubljana
Tel.: + 386 1 / 544 35 13, 544 35 14
Faks:+ 386 1 /524 19 93
E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si
Društvo SOS telefon vabi ženske od 18. leta starosti naprej na osnovno usposabljanje za prostovoljno svetovalno delo na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja.
Usposabljanje bo potekalo v Celju, svetovanje na SOS telefonu pa se izvaja v Celju ali v Ljubljani. Usposabljanje se bo začelo v soboto, 1. oktobra 2005, ob 9.00 in bo potekalo ves mesec oktober ob petkih in sobotah, na naslovu: Mestna četrt Lava, Iršičeva ulica 2 a, 3000 Celje. Usposabljanje je brezplačno.
Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št. 01 544 35 13 ali 01 544 35 14, vsak delavnik od 9.00 do 15.00.
Prijazno vabljene!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s,p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brieo Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o.. Loke 33,3330 Mozirje.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke ... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
V mesecu septembru praznujeta
Našemu zunanjemu sodelavcu
Borutu Repšetu
ob rojstvu
sina Gašperja
iskreno čestitamo in želimo veliko družinske sreče!
Damjan (18*9.) in Miha (28.90
Sprejmita iskreno voščilo, da dobri srci bi vama dolgo bili in se z nami veselili, ter da bi še mnogo let se vsi skupaj veselili!
Vajini najdražji
Uredništvo Savinjskih novic
0	Odprto:
M	pon. * Pet-od 8-do 12-
f J	in od 14. do 19. ure
_	__	sob: od 8. do 12. ure
i lZs~J ////T Ob gotovinskem ^	m	nakupu vas
_______________________________ bomo nagradili!
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO
v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55
Žigu Pozniču
za 1. rojstni dan a
mamici
Bernardi
za 27. rojstni dan
Obema želimo mnoso zdravja in sreče!
Dedi, babi, stric Toni in teta Nina
VABLJENI TUDI V NAŠO PICERIJO IZOLES, tel. št. 031 892 685 od ponedeljka do petka pečemo pice že od 9.oo ure dalje
ljubr\o ob /ovinji CVrbjeD, petelj 30. /cpbcrr\bcr ob I9.00
Pfteälfew ¥ nalitem istem Sn im p@tefete
Ha@d@Ffe®ä® p@n@¥iì® ©tepi®
Predprodaja vstopnic:
# MVM servis, Na trgu 28, Mozirje, # Savinjske novice, Savinjska cesta 4, Nazarje, # Gostilna Pri Kumru, Ljubno ob Savinji, # Gostilna Pri Jožu, Luče.
Medijska
sponzorja
i pastirji; debba ^gemja Savinjska dpiin®; krvna kanaanska skupina Latada fiata ™
H Posebna presenečenja za obiskovalce!
	«ili figi uXé- j i r i		—j j y			IM	
	Upr šk C						
H y va			U V' m ,	,*			
Celie - skladišče
wmmuanm
Želite tudi vi resnično uživati v spanji
Za vas iz najkvalitetnejših materialov izdelujemo:
ODEJE, VZGLAVNIKE IN POSTELJNINO.
NOVO V PONUDBI:
posteljnina iz flanele« posebej primerna za zimski čas!
Naši izdelki vas bodo navdušili s kakovostjo, dolgo življenjsko dobo in obstojnostjo barv. Izpolnili bomo vse vaše želje glede dimenzij.
POKLIČITE NAS ALI NAS OBIŠČITE!
VF$733 A?mTV3,7 s.p. IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH - DEKORATIVNIH IZDELKOV 3332 Rečica ob Savinji 97, tel.: 03 838 80 45, faks: 03 838 80 46
www.weiss-sp.si andrej.weiss@siol.net
OSREDNJA KNJ. CELJE