C, C. Post ale. Esce of>ni mercoledi e venerdi — /6 fcbbraio 1927 Posamezna številka 25 stotink izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stmne za celo leto 15 L. » pol leta 8 » * čefrt leta 4 * Z* inozemstvo celo leto lir 40. <\'h noročila brez dot noslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. V V St 13 V Gorki, v sredo 16. febmarjci 1927 Letox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Op,la?.i se računajo po dogo- voru in .se plxcajo v naprej. —¦ List i'/.daj» konsorcij »Gor. Sti'»> ie«. — Tisk Katoliik» tiskarne v Goner. Ri- va Piazzutts št. IS. Upraua in uredniSivo: uUctt Nameli $tev. 5 (prej Scuole). Teles, int. štev. 308 nan wax. Annwuuim po,s nihap ne / uk je nasiov prepotrebnega članka, ki ga je objavil zadnji »Go* •Wodütski list«. V korist in pouk na- miii Ijudem pcvzam^mo iz njega temvijne misli. Nase Ijudsivo tare jo predvsem gcspodarske nadloge. Zufo se je gospodav po Gorah, VU p&vi, Brdih in Krasu združil v gos sP()darskih organizacijah, du se je rešil propada. Največ zaslug, da so naše krnctije, zadruge in posojilnice wro/7? dežcle napredovale Una Za; družna zveza v Oovici. Tej obče ko- ristni in ljudski usianovi skušajo zrnajati temclje razn'x nasprotniki, n<-' nasprotniki Zadružne zveze, marveč našega kmečkega ljudstva! S prsiom hi luhko pokazali na skw Pino ljudi, ki se. morda iz kakih po* litičnih rtüsproistev zaganjajo v to gospodarsko ustanovo in irosijo ne: resnice o njej celo med ljudstvom. Se več pn je ruznih špekuiantov, ki Jim je zduj Zndružna zveza na poti Pr: njih profitu! Na poti jim je, ker je '/.meraj nesebično stala ob strani našim p}ospodarjem. Ko je vojna vihra utihnila v naši tfežcli, je naša Zadružna zveza zbra: la okrog sebe može, ki so od tedaj neprestano opominjevali ljudstvo k razumnemu gcy.podarjenju, ga po-- učevuli in podzigali k skvajnim nw porom, cir, povzdigne svoje domove in z njimi svoje gospodarslvo iz razvalin. 7 / možje so ljudstvo opozorili že takrat na važne gospodarske spre; membe. Pred vsem so skušali nušim llospcchirjem dopoveduti, da je od- slej najvažnejši vir dohodkov zivu norejs, vsled česar du ji je treba posvečati največ pozornosii. !.,e čU tujte, kuj so pisiili niznl možje v Prvem letniku našega Gospodarske; Öa listu o tem vprašanju. Že takrut S9 skušali dcpoveduti našim živino; rpcem, naj sc orgnnizirajo v za- drugah, posebno v mlekarskih za; drugah. Samo z namenom, da bi pripo: rno&lu k uspešnejšemu razvoju tega Poirelmepia pokreta, je naša gorišku t-aaružmi zvcza sedaj dve leti pre> vzeia organizacijo mlekarstva. Lo; masejetegu vprašanja koj od flU. Pri ni;Jkočljivejši točki, pri oddaji masln. S svojim odločnim nastopom je upodnnilu kmalu razne izkorišče; ^a/ce, dvignilu ceno masla v mlekav. 2l in J° v isti meri znizala na tržaš; K(im trgu, ker se je zadovoljila z malenkostno razliko in hotela nu enj strani korisliti našemu živino; rvjcu, nu drugi strani pu pridobiti mnö^U>m' ZVezu ie bilii ^dina in mogocna zastopnica naše<>a «orske; gazivinorejca in trgovcsksso ho* teh mmorah imeti nuše mas/o, .so se morali pogajati z njo V tej edinstvenosti je naša silu in nasa moč! Kdo skušu zmanjšali to na^() s/-, 'o? Naši lastni Ijiidje. Kdo bo imel škodo od tegti, Ce se Zudružmi zvezu umakne? Naši liudje, ker nikdar več ne bo nihče več zaslopal njih koristi iuko kot nasujiorišku Zadružna zveza. kdo bo imei korist od tega, če nar. sa Zadružna zvcza opusti orgunh zacijo te viižne panoge? Tržaški in drugi trgovci, zasebni in »zadniž; "w »Pekulanti, ki bodo delali z nm sinn mtekarnami, kar bodo hoteli. ker bodo ovce brez pastirja Kaj se godi po sveiu? Pvetekio jc pet let od dneva, ko so častitljivi ^lavarji Cerkve, kar* dinali, kronali sedanjega papcža in ko jc Pij XI. vzel v rokc vlado nad vesoljno Cerkvijo. V teku tc.ua pet* let ja je Pij XI. srcčno vodil Cerkev / skozi tako burnc in nevarne vihar* je, da je prav, če pogledamo naz^j na do.^nano pot. Ko kronajo papeža, gleda veli? eastni hvam svete.üa Petra v Rimu nenavaden prizor. Tisočjjlave mno* žice stoje na trgu in polnijo veli* kansko cerkev. Predno stepi novo- izvoljeni pape/ v cerkev, sežge vodja obredov trikrat pred njim kosmiče prediva in ga spornni nz minljivost vseh zemskih rcči z bv- sedami: »Tako preide slava tci'a I sveta!« Grozno breme od.Ljovorno* sti bo padlo na rame svtseenika, ki je izvoljen za nevega papeža. To breme bo nosil v sh;vo božjo. ne v svojo cast. Po koneanem s\retem opravllu zavlada v cerkvi silna tiši* na. Papežu, ki sedi na prestolu, po* ložijo na glavo trojno krono in za* klieejo: »Sprcjmi tiaro s trojno krono okrašeno in vedi, da si oee knezov in kraljev, vladar sveta, na zemlji namestnik Jezusa Kristusa^!« In tisoČLjlavc množice v vseh jezi* kih sveta pozdravljajo poglavarja vcsoljne Cerkve. »hlapca hlapccv bozjih'f. Tako ie sprejel tiaro, oblast in breme L,fenijalni Lev XIII., veliki za.qovornik pravic revne^a ljtid« stva in socialni reformator; tako so kronali Pij a X., ki je bil sin krojaea m je z višin Vatikana odprl mi* lijonom pot do oltarja. Tako je ob poeetku velikc vojne stopil na kr* milo Cerkve Benedikt XV., ki je postal knez miru in zaščitnik tlaee* nih narodov. In pred petimi leti je Duh božji izvolil jilobokoumnejja ueeniaka, da vodi vesoljno Cerkev -- in nje^ovo ime je Pij Enajsti. Za obeestvo vseh ljudi. Zijodovina bo u^otovila, kako ve* likansko je bilo delo — ki je danes še tajno in skrito — ki ga je Pij XI. izvršil, da pride do sporazuma med Nemeijo in Francijo. Obenem pa jc papež dal izraza svoji misli, naj vsak narod uživa naravne temeljne praviee. To svoje naeelo je pokazal napram kitajskemu narodu. Posta* vil je na čelo dveh milijonov ki* tajskih katoličanov šest kitajskih škofov. Vladajoei papež je z ostrim pis* mom obsodil politieno stranko »Francosko akcijo«, v kateri se zbi* rajo najhujši franeoski nacijonali* sti, ki oznanjajo, da je treba pre* preeiti vsak sporazum z nemškim narodom, da mora Francija držati Nemee pri tleh s puško in palico. Ta obsodba vclja za vse zatiralce narodov. Pij XI. je v znamenitih okrožni* cah in L'ovorih nastopil za svobodo družine; jasno je povedal, da nima državn prav!ce, sama proti volji staršev in (>crkve doloeati., kakšna bodi šolska vzgoja otrok. Odločno se je postavil za organizacijsko svobodo delavcev; razglasil je, da država nima pravice, prepovedovati delavcem, da se ne smejo združe* vati v svobodnih strokovnih udiu* /enjih. Znova je papeštvo dokaza* lo, da je res pravo zavetje resniene svobode. Iz fjlobočin l.beralne Evropc se dvk'a proti tej vrhovni oblasti pa* peža hrumeee valovje uporä, kakor da bi star vulkan bruhnil iz sebe sovražne plarnene. Iz sovraštva ra? stoči, en sam narod povzdigujoei nacijonfilizem se upira papeštvu, ker objema vse naroda z enako ljii* beznijo. Napuh modernih državo- slovcev, ki menijo, da zan.jc nc vclja nober.a bcžja postava pravice, se dvi^'a proti papežu, ki je poklican, da z vrhunea svoje.qa mesta ten a od obl.astnikov, dp. so pravieni. Vse temnc sue sveta, vsi nasilniki in vse na sovraštvu temelječe struje se zaganjajo ob rk-Ao n:i kateri je sczidana Cerkev. Papež Pi; XI. jc tekom petih let svoje vlade trikrat mo^oeno udaril scvražne sile: obsodil je zatiralni nacijonalizem, obsod.il je državno nasilje. obsodil je vse one struje, ki nriprr.vJiajo nova sovraštva med narodi in nove vojne. V obrarnbo mladine. \T easu, ko so nasilnc eete razbi* vale sedeže katoliških društev, je vstal edinole papež in je slovesno ugovarjal. Daroval je pol miliiona Lir za oškodovana društva katoliške mladine. In komaj mesec dni je, kar je javno povzdignil glas, da Cer* kev in starši imajo prvo in pogla* vitno besedo pri vz,!4oji otrok! Tako nastnpa vladajoei papež za svobo? do družine in za pravo vz?*ojo mla* dcgix rodu. Vesela znamenja. V petletju svoje vlade je Pij XI. doeakal, da so se prikazala v svetu vesela znamenja, ki prieajo, da sc katolieizem utrjujc, da poživlja u* trujena ljudstva in da se novi na* rodi obraeajo k Cerkvi. Francija, ki je dvajset let preganjala katolici* zem, se je približala Svcti stolici. Vatikanom konkordat, to je po* Nemeija se pripravlja ,da napravi z Codbo o pravicah Cerkve v nemški državi. Ravnotako se trudi Ju^osla* vija, da uredi s konkordatom svoje razmerje do vodstva Cerkve. Latin* ske rcpublike Južne Amcrikc imajo svoje poslanike na napeškem dvo* ru. Vsepovsod je uijled papeštva silno narastcl. Kako je katolieizem prešinil tudi Ameriko, je pokazal velikanski ev* haristični kon.ures v Čika.^i v dneh 20.—27. junija 1926. Dva milijona zborovalcev se jc tiste dni posvetilo Kristusu Kralju. Konsiresu je brzo* javil predsednik Zedinjenih držav pozdravno poslanico. Nov duh je zavel tudi med kato* liško mladino. Posebno nemška in franeoska katoliška mladina hoeeta vedno tesneje živeti s Cerkvijo. Iz te.Ua mladinskcf'a .Ljibanja se obet.i* jo Cerkvi nove moči. Vzhodnim Slovanom. Braveem »Straže« ie še v spomi* nu papežev i^ovor o združitvi pra* voslavnih Slovanov s katoliško Cer* kvij(^. V tem govoru jc Pij XL ve* lei, da morajo vsi katolieani loeene slovanske brate Ijubiti, da morajo z ljubeznijo in ne z bojem delati na to, da pride do združitve. Katoliška slovanska ljudstva imajo posebno dolžnost, da cujejo ta oeetovski klic in jšeejo pravega sporazuma s pravoslavnimi brati. Iz bogate^a življenja in dela Cer* kve v dobi Pija XL smo dvi^nili le one dogodke, ki so pravi spomeniki v ztfodovini vse.t,(a eloveštva. Ta d6* ba je bila burna. Doba bojev proti nacijonalizmu, proti državnemu na* silju, proti materijalizmu; bila pa je tudi doba, ko je na ru.ševinah Ev* rope visoko zaplapolala zastava ka* toliške resnice, veeno nova, močna in rcšilna. Za to zastavo gre tudi slovensko ljudstvo! Pod tem praporom bo ohranilo notranjo moe, da pride do svojih naravnih pravic. Okno v svet. Razoroževanje. Amcriški predsednik Coolidj4e je idealen elovek. Poslal je vsem ve* lesilam poslanico, kjer pravi, naj bi se v sorazmerju s svojo velikostjo razorožile na morju. Velesile so se pa odzvale, kakor oni svetopisemski povabljenci na ženitnino, vsaka s svojim iz^ovprorn. Francoz hi rad o tem prašanju razpravljal v Ženc* vi'; An^lež pravi, da bo videl, kaj drugi poreeejo. Coolid<4e je poslal zdaj v svet dru^'o spomenico in vabi k razoroževanji! samo Ameriko, An^lijo in Japonce. ȧ bo imel zdaj kaj več uspeha, dvomimo. Portugalska revolucija. Pravijo, da jo je zdaj pa prav za* res konec. Le tarn na severu se šc nekaj lovijo. Vlada je vstaše po* razila. Kaki 300 ljudi je dalo živ* ljenje za to predpustno burko, ko* liko ji bo pa vlada še1 r.kazala po* strcliti, ni všteto. Predsednik re* publike je izdalukaz, kjer prepovc* dine vse štrajke in razpušča vsa tajna dmštva. Nove politične zveze. Zadnje dneve se v belL!rajskem zunanjem ministerstvu živahno ijib* ljejo. Išeejo novih potov, odkar se je zasnova Nineieeve zunanje po* litike zrušila. V easopisje je prišla vest, da gre dr. Korošec v Berlin na razgovore z drjem Marxom. Glavno ^lasilo centruma »Germa* nia« je že objavilo pozdravni ela* nek ju.Ljoslovanskcmu odposlancu drju Korošcu. Znova v Berlin poslani jugoslov. spretni poslanik Balu^džie pa da ima nalo^o navezati stike z ruskim poslanikom. Koliko je na tem toene resnice, ne vemo, ker politieni ljudje naj prej nekaj povedo, potem spet preklicujejo. kakor jim potre* ba kaže. Gotovo pa je, da se v sred« nji Evropi snuic nova zveza držav. Ta bi bila mo.uočen kontincntalni sklop. ki bi obse^al Rusijo, Nem* čijo, Francijo, Ju^oslavijo in brž* konc tudi Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo. Ta zveza bi bila ena najmoenejših vclesil sveta. Angleži so zmeraj na vrhu. Zc park rat so zastala pogajanja med An^leži in kantonsko vlado. Te dni so jih pa upali Anglezc spra* viti do konca. Kar naenkrat so se pa Kantonei skcsali. Zate.uadel.j so angleški1 bataljoni že vkorakali v Šanjjaj. Udarili se pa ne bodo, ker Antflež opravi svoje posle raje s premetenostjo kot s krvjo. Stran 2. GOKISKA STRATA« DNEVNE VE5TI Osebna vest. Iz Ajdovščinc v Lanciano (v Abrucih) jc prcmeščen g. sodnijski ofxjal Petrič Anton. G. Pctrič je služboval v Ajdovščini in v Pod* gradu v Istri nad 27 službenih let. Dvomimo, da bo njegov naslednik znal slovensko. In kako bo opravljal svojo službo, če ne bo vešč ljudskega jezika? Odlok o odpustitvi iz službe je dobil g. Rudolf Kolavčič, bivši obč. tajnik v Ajdovščini, kjer je službo* val skoro 8 let. Smrt. Danes teden je umrl v Gorici g. Leopold Bolko iz Črnič. Pokojnik je bil več časa črniški župan. Kot uglednega in razumnega moža ga je poslala Slovenska 1 judska stranka v deželni zbor. N. p. v m.! Natečaj. Prcfektura nam piše, da ie z mis nistrskim odlokom razpisan natečaj za 260 mest policijskih uradnikov. Prošnje je treba vložiti do 15. apri* la t. 1. Kdor hoče več vedeti, naj se obrne Via prefekturo. Iz službe odpuščeni. Poštno ravnatcljstvo v Vidmu je po nalogu ministerstva odpovcdalo v zadnjem času službo pismonošom Kravanja Matiji v Bovcu, Bevku Francetu v Cerknem in Fcrjančič Frančiški v Črncm vrhu nad Idrijo. Položaj odpuščenih pismonoš je ža* losten. Za pošteno blago. Kr. odlok * zakon od 15. oktobra 1925 št. 2033, urejuje (razglašen v Gazzetta Ufficiale od 3. dcccmbra 1925 št. 281) trgovino z umetnimi gnojili, scmeni, živinsko krmo, vi* nomr jesikom, oljem. Odlok ima namcn, prcprečiti sleparstvo pri pri* pravljanju in prodajanju razncga blaga. Odlok je posebno važen za trgovce in zadruge, ki imajo bla* govni promet. Ministerski odlok od 22. novem« bra 1926 (razglašen v Gazz. Uff. od 29. I. 27.) je izroeil nadzorstvo nai pridelovanjcm in trgovino zgoraj imcnovanega blaga za goriško in tržaško pokrajino kemičncmu po* izkuševalncmu kmctijskemu ura* du v Gorici. Jetnfšničarjem. Po izplačilu zastankov so mc ob* vestili nekateri jetnišničarji, da jim oblastvo ni odštelo svote, kakor sem jim bil javil, temvec nekaj manj. Včcraj scm poizvedoval na ministrstvu po vzroku, in izkazalo se je, da jim je vlada izplačala za* stankov le za dve leti in pol mesto za tri. Pritičejo jim še zastanki od 1. Januar ja do 30. junija 1924., kar scm prosil, naj jim čim prej izpla* čajo. Cbljubili so, da se to v krat* kern zgodi. Rim 10. februarja 1927. Dr. Besednjak. Domači smučarji. 6. t. m. so smučarji iz Čedada pri* rcdili smuške tekme na Livku. Tek* movala sta tudi dva domaea smu* čarja, ki sta odnesla prvo in drugo nagrado. Prvo je dobil Stanko Mi* klavič iz Livka, ki je 6 kilometrov dolgo pot prevozil v 21 minutah, drugo pa Simon Hrast, tudi iz Liv* ka, ki je isto pot prevozil v 24 mi* nutah. Ostale nagradc so dobili raz* ni gospodje iz Cedada. — Kot zani* mivost omcnjam, da imajo na Livku tudi dekleta svoj smučarski odsek. Smuk. Potres v Jugoslaviji. V pondeljek zjutra) je močan potres stresel Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in južno Srnijo. Posebno hudi so bili potrcsni sunki v Herec- govini. Skoro vse hise so več ali manj poškodovane. Tudi par stotin ljudi jc najbržc pokopanib pud raz- valinami. V tujini živi 10 milijonov Italijanov. 'V\ od teh jih je v Ameriki. V Franciji pa čcz 1 milijon. Socialna skrb. Jugoslovanski minister za social* no politiko dr. Gosar je dal Ljub* ljani in Mariboru posojilo za grad* njo uradniških stanovanj. Samomor. Prcdsinoenjim se je usmrtil v Gorici trgovec Del Piero, ki je imel trgovino z manufakturnim blagom na Travniku. Nočni stražnik ga jc našel s prcstreljenim sencem za pi* salno mizo. Tudi plinska ccv je bila bajc odprta. Potni listi. Nekateri listi so netočno poroča* li, da bo odslei naprej izdajalo pot* ne liste 1c notranjc ministrstvo. Ljudje so to tako razumeli, da je treba tudi prosnje tja naslavljati, to pa ni res! Prošnje gredo ravno tako ko dozdaj na zupanstvo, oziroma na kvesturo. To so zakonski pari! Tekom treh mesccev so Sovo* denjci praznovali nie manj ko tri zlate poroke. Dne 22. novembra 1926 sta obhajala zlato poroko spo= štovani posestnik Josip Vižintin in njegova zakonska tovarišica Fran* čiška roj. Frandolič. Dne 10. febr. t. 1. stf. bili pa kar dve zlati poroki naenkrat. Obhajala sta jo posestnik in svoj čas župan g. Josip Kodrmac in soproga Mari ja roj. Batistič ter Franc Tomšie in soproga Ana roj. Kocijančič. Razume se, da so se udc* ležili teh slovesnosti v obilncm štc* vilu slavljcncev otroci in otrok o* troci ccio do četrtcga rodu. Bog jim daj stara leta v mini in zadovolj* nosti preživeti! Trgovska dovoljenja (licence). Finančno ministrstvo je sklenilo, da je treba prošnjo za trgovske li* cence kolkovati s petimi lirami. Prošnji je treba priložiti kolkovan papir za 2 liri za licenco. Prošnja se lahko spiše na navaden papir in se potem prilcpi nanj kolek za 5 Hr. Zadružnim posojilnicam. Naše posojilnice naj takoj sesta* vijo računske zaključkc in naj jih posljejo Zadružni zvczi v Gorici! To ic nujno potrebno radi prijave ministrstvu za narodno siospodar* stvo. Iz nabrežinskih kamnolomov. Po vojni se je v Nabrcžini odprlo delo v takem obsegu, da je primanj* kovalo dclavccv. Zlasti rimski kam* nolom se je razvil. Sezidali so po* drte dclavnice, nabavili najmoder* nejše stroje in vzeli so na delo vsa* kega, da je le imel roke in mogel z njimi gibati. Samo za ureditev delavnic in kamnoloma so bajc po* rabili do 7 milijonov lir. Natančne svote seveda pa nikdo ne ve. Sedaj so pa polagoma začeli delavce od* puščati. Najprej samo starejše, po* tem domačine, ki so bili pri strojih in končno pa tudi domače klesarje. Nadomestili so jih z delavci iz sta* rega kraljestva. V zadnjem času se pa tudi tu opazuje kriza. Delavci s strahem gledajo v bodočnost. Pretekli pondeljek se je v rim* skem kamnolomu zopet zgodila pretresljiva nesreča. Ravnotako ka* kor pred dvemi meseci. Šestnajst* leten fantič je hotel pas napeti, ki goni drugo kolo in brus. Pa sc je po neprevidnosti zaplel v pasove. Dvignilo ga je in zdrobilo v tre* nutku. Okoli stojcči so ravno hoteli malo počiti — bilo je poldne — in niso niti opazili nesreče. Malo je manjkalo, da mati ni umrla od za? losti ko je zvedela za strašno ne* srečo. Pogreb nesrečncga fant.ča jc bil v sredo popoldnc ob 4 uri. Ude* ležilo sc ga jc mnogo dclavstva in vsa nabrežinska mladina. Nabre* žinski fantje in dekleta so pokojni* ku v zadnji pozdrav poklonili pre* krasen venec. Nesrečni ubogi matcri naše sožal:c! Ubogemu fantiču pa bodi Bog usmiljen! Mlekarne in trgovska kaveija. Minister za narodno gospodar* i stvo jc izdal pojasnjcvalno okrož* ! nico glede novih odredb za trgovee. Iz pojasnil, ki sc tičejo mlckarn po* snemamo: Prošnje ni treba vlagati mlekarnam, ki prodajajo svoje iz* dclke samo na debelo, to je "rekup« čcvalccm ali trgoveem. Zadrugc, ki bi prodajalc mleko, mask), sir, sku* to, ali kak drugi izdelek tudi na drobno naravnost konsumentu, ki to blago rabi zasc), moiajo vložiti prošnjo za trgovsko licenco. Pros* njo morajo vložiti tudi tistc zadru* gc, ki prodajajo svoje izdelke cla> nom, čeprav po znižani ceni. »Gospodarski list«. Izšla je februarska številka »Go* spodarskega lista« s slcdečo vsebi* no: Zidajmo, a nikar ne rušimo! (D. Doktorič), Kužni katar nožnicc (Dr. Ravnik), Preizkuševanje mlc-^ ka (A. Pevc), O zimskem škroplje* nju sadnega drevja (J. Ušaj), Raz* deljevanje murvinih drevesc, Do* mača gnojila za sadno drevje, Ko* dravost na breskvah (inž. Pcgan), Gojitc sviloprejke, Modra galica in /veplo, Vino in njegova hranilna vrednost, Čuvajte se visokega ob* rcstovanja, Novi zakoni za posoiil* nice, Po obenem zboru, Trgovska licenca za naše zadruge, Amerika in njeno kmctijstvo, To in ono o maticah, Vpliv starosti satja na barvo medu, Kako ozdravimo smet* ljive krave, Zakaj krava liže, Kak* sen naj bo prostor za pripravo slad? ke krme, Kako odstranim iz njive plcvel ocet (mleč), Kako naj cepim bilfe predno jih vsadim, Kdaj je najboljsi čas za sekanje borov. Razen tcga je v »Gospodarskcm listu« mnogo zanimivega drobiža. Yso to bogato vscbino lahko kupiš za eno samo liro. Gospodarji, ne odlašaitc! Naročitc sc takoj in po* šljite 12 lir na naslov: Uprava »Go* spodarskega lista«, Gorica, Corso Verdi 37. Junak iz puščave. Letos ste brali prekrasno Mohor* jevo knjigo »Luč v temini«. Prvi, ki je v knjigi popisan je Karel de Fuko, nckdanji častnik in znan* stvenik. Naveličan svcta in njego* vih prevar je našel Kristusa in nje* govo ponižnost. Postal je redovnik in šcl med divje rodove v Sahari, za katere jc dclal in umrl. Pred nedavnim časom ste v »Straži« brali, da je bivši francoski admiral Malcor pel novo mašo. No in ta mož — bo naslednik Fukojev v Sahari, daleč proc od civilizira* nega svcta. Cerkvena glasba. 1. St. Premrl, 10 mašnih pesmi za mešani zbor (II. zbirka). Lansko ^ to jc izšla prvič ta zbirka, a jc bila v najkrajšcm času razprodana, kar dokazujc, da so cerkveni zbori vzljubili te nove mašne napeve. Skladatelj nam je prcd kratkim po* skrbcl II. izdajo zbirke, ki jo bolj* šim, pa tudi srednje izvežbanim zborom prav toplo pripročamo. Cuva.j se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust $enoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. »Na kosce parola d' onore! Jaz sem trezen, zelo trezen, parola d' o* nore! Kaj mislitc vi, da niscm tre* zen?« V tem trenutku je opazil An* tonio bcdulsko barko, katcra je bila ravno pristala h kraju. Oči so mu vzplamtele namršil jc obrvi in re* kel dolgočasncmu junaku: »Addio, signor Olcingcr.« »Mio rispetto!« se je poklonil mušketir ko je sncl šlem in se tri* krat poklonil: »Mio rispetto!« Za tem je odšel proti morju. Iz bodrbke barke jc izstopil bra^ dat cerkven dostojanstven k. Ko je b.\ dal brodiirji1 beneški tolar, se je s povešeno glavo brzo prcril skozi ljudstvo in krcnfl proti mestnim vratom. »Dobro došli, reverendissime!« ga je pozdravil Antonio. ^ »Da si mi, zdrav junak!« je od* vrnil prišlec — škof de Dominis. »Gospod cesarski povcrjenik me jc poslal, da Vas dočakam. Kako je z našimi posli? Ste li našli gencrala Paskvaliga?« »Baš idem h komisarju,« je od* vrnil škof. »Naši posli? Nikdar bo* lje. Paskvaligo dovoljuje, da se voj* ska provedc po morju v Senj.« »Bcnissimo!« »Ali dclati moramo brzo. Senjani so nekaj slišali o naših namerah. Nekdo nas je moral izdati.« »A vraga? Kdo bi bil tak malo* pridnež?« »Ne vein! Vittorio Barbaro, po* bočnik Paskvaligov mi je govoril o tem v Omišlju. Pravi, da se Senja* ni pripravljajo na odpor. da je tu kakšna zarota.« »Je li mogoče?« Glava vsemu da jc knez Pose* darič a z njim je tudi Daničč, raz* bojnik Juriša in celo gvardijan Vik* tor. Niti Barba ni čist človek.« »To mislim tudi jaz,« je odgovo* ril oglcduh. »O tem ne govori nie Rabati. Piši slobodno svetu desetorice. Da, reci, da jc Rabata nckaj mehkejši. Kaj pa, denarjev potrcbuje. »Bene!« Obojica je prišla, tako razgovar* jaje se, do patricijeve hiše, blizu cerkvc sv. Vida, v katero sta brzo vstopila. V sobi prvega nadstropja je le* žal, oblečen na postclji Josip Raba* ta. Bil je nekoliko bled, mračen, a oči so mu bile nenavadno mqtne. Ko je opazil škofa, se je nekoliko pri* dvignil in mu podal roko. »Ah revcrcndissimc: Dobro r'o sli! Brzo ste se vrnill!« »Da ste mi zdrav, illustris^ime.« je pozdravil škof. »Zdrav, zdrav! Vraga sem zdrav! Vdite, zopet mc trcse mrzlica, ki mc je grabila v Gorici.« »Vi torej ne boste mogli v Scnj?« »Hočem, moram!« Ali povejte mi, ste li našli PaskvaLga?« »Da, čujte. poročnik Capogros* so!« »Na Vašo zapoved, illustrisime!« sc je vzravnal častnik. »Je li prispel kapitan Lokatello s svojo četo?« »Ni še, ali nadejamo se ga vsaki čas.« »Pišite povelja vsem vodjem čet. Naj bodo vse čete pripravljene na odhod. Prvi naj bodo nemški mu* šketiri. Zastavonosec Holcnger naj manj pije, ali ga potiram. Za tem naj —« »Kapitän Gallo?« »Nikakor ne!« Gallo ima v svoji kompaniji mnogo Hrvatov, a ravno g. Vid Klekov.č. Možje so jim nc* zancsljivi, ne gredo radi na Uskoke, strcljali bodo v zrak — a Klekov č je človck mehkega srea. Ti naj gre* do zadnji. Drugi naj gredo goriški arkebuziri, krani ski in tržaški pod Lokatellijcm in Grasclom. To so ljudje. Na nje se lahko zanašam. Za niimi naj gredo štajersk! dra* gonci in čički beli konj'k.. Precej naj se jim razdellta hrana in stre* livo da j.rn bo dr vol.'. V Sen;u ne najdemo ničesar. Idite Capogrosso. Čez dve uri mi prinesete povelja. cp iih pedp scm. Da pojdite h ka* pitanu mušketirov na Trsat, naj rride š: dancs k meni.« malic prih.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. Pevovodji in pcvccm se bo treba nekoliko potruditi, a kakor hitro bo premagano prvo citanje not, jih bostc prepevali z najvcčjim ognjem in vcscljem. Pesmi so mno* go lažje od »Obhajilnili« istega skladatclja. Prodaja jih Katoliška knjigarna v Gorici (partitura 4 L). 2. Postne pesmi. Za resno postno dobo nimamo, žalibog, prevcč zbirk na izbiro. V zadnjem času nam ni noben slov. skladatclj postregel z izvirnimi postnimi pesmimi. Morda se bo šelc srcdi posta spomnil kak skladatclj, da nam primanjkujejo novc postne, in tedaj šele bo začcl zlagati za svoj zbor, a po veliki no^ či jih bo dal na svetlo. Da se tak slueaj zna zgoditi, nam jc priea Prav pred kratkim izišla M. Želez* nikova zbirka adventnih pesmi »Pridi Rešenik sveta«, ki jo jc oce* nil v prvi letošnji štev. »Cerkve* nega glasbenika« dr. Kimovec. Da ja zbirka obstoja, smo zvedcli šele koncem božične dobe. Na tern me? stu prosimo gg. skladatelje, da ob* javijo gotove zbirke vsaj 1 mesec Pred časom, ko sc pojo dotične pe* SI^i, da jih zbori pravočasno in te* n^eljito naštudirajo. Ravnotako naj jzide o pravcm času kritika v stro* kovnem listu in vsaj kratka bclcžka v časopisju. Novih postnih pesmi tore] ni; za? dovoljimo se tudi ta post s starimi. I oleg Hribarjevih in Grudnikovih Postnih priporočamo Vodopivčevo krasno »Pod oljkami« (v njegovi zbirki Evharističnih pesmi) in po A. Foersterju za meš. zbor prireje* ne koralne »Lamentacije« in nje* gov prelep zbor »Očitanja«. Tudi te zbirke dobitc v Katoliški knji- garni v Gorici. J. B. Nesreča v tolminskih hrebih. Dne 7. t. m. sta šla iz naše vasi dva fanta in sicer Ivan Kavčič hšt 11. star 33 let (vulgo Rutarjev) ter Anton Kavčič list. 35, star 24 let, (vulgo Graparjev), ki jih je vas iz* brala iz svoje srede, da poglcdata, ce jc v domači planini Lorn (odda* Jjena 2V-> uri) vse v redu, ee so staje kaj poškodovane ter da popravita, kar je poškodovanega. Burja in sneg sta namreč ravnoiste Case Preccj močno gospodarila po hri* ™h. Imela sta se vrniti še isti večer d!)mov. Ker ju ni bilo niti drugi dan ^Jutraj, so ljudje domnevali, da sta bl'a morda ustavljena od finančnih stražnikov, ker je omenjena plani* na Lom blizu mcje. Ko pa jih ni bilo nitl.dopoldan, so se odpravili 4 do* S?^!1» in šli po sledu za njima. reden pa Ho cjoSji d() p]anine so vjs acu, da sc je od poti navzdol utrgal y f: Ustavili so se ter prcqledali, C.e bl m°rda fanta ne izginila na ti* stem mestu. Kakih 200—300 m pod seboj. pa so zagledali, da je molela iz snega človeška noga ter dognali s tern, da so našli ponesrečenca. Toda plezanje do njih je bilo zdru* ženo s nevarnostjo, zato so morali domov po pomoč. Ncsreča pa je bila javljena karabinjerjem v Tol* min. Ncmudoma še isti večer se je odpravil iz Tolmina oddelek orož* nikov, vojakov in milicc, da porno* rejo domaeinom. In tako so šli v sredo zjutraj ob 5. uri iz Ljubinja na rešcvanje ponesrečencev. Po I težavni dveurni hoji so prišli do* ; mačini s tolminsko ekspcdicijo do poncsrcčcnccv. Na to so jih po tru* dapolnih dveh urah spravili do poti, ki vodi na Ljubinj. Ponesrcčenca sta ležala v razdalji dve metrov drug od drugega. Najprej so dobili Antona Kavčiča, ki je lc/al v snegu vznak z glavo navzdol ter mold levo nogo iz snega. Drugi pa je bil 2 m pod snegom, ves zvit, imel je zlomljeno cno nogo, pobit na levi strani obraza. z glavo na prsih ter vdiko rano zadaj na glavi. Težka je bila pot nazaj domov; še hujši pa udarec ubogima družinama ob ! tako nenadni izgubi sinov. Isti dan I to je v sredo popoldan sta bila po* ložena ponesrečenca doma na mrt* vaškem odru ob velikem žalovanju vseh vaščanov. Drugi dan, se je sprevod ob 8. uri, po končani maši zadušnici, pod vodstvom g. kaplana Šorlija, pomikal ob številni množici udeležencev v Tolmin. Krasni dan je delal sprevod še veličastnejši. Štirje krasni venci so dokazovali, j kako težka nam je ločitev. Bila sta dva družinska venca; enega je kti* pilo domače društvo Ivanu Kavči* ču, kateri je bil 7 let neumorni de* lavec kot predsednik društva ter častni član. Udeležili so se vsi člani društva tega pogreba. Za en venec Antonu Kavčieu pa so zbrali fantje in dckleta. Poljubinjski društveni* ki pa so prišli na Ljubinj, da jih od tu spremijo na zadnji poti. V Poljubinju so se priklopile spre* vodu članiee dekl. krožka, ter vsi vaščani, da se poslovijo od pone* srečenccv. Pred Tolminom se je pridruži* la še ostala čč. duhovščina, oblast* va kakor: g. komisar dr. Marsan, g. povcljnik milice, g. tajnik fašja, nekaj eastnikov ter mnogo Tol* mincev, da počaste ponesrečenca ker sta umrla v izvrševanju svojih dolžnosti. V tolminski cerkvi je bila slovcsna maša zadušnica in na* govor g. monsinjorja dekana Rojca. Na koncu maše pa so jima za slovo zapeli: poljubinjski fantje »Blagor mu« ... V Tolminu so se pridru* žila pogrebu še ostala okolieanska* društva in tako sc je počasi spre* vod pomikal proti pokopališču. Na pokopališču pa je ginljivo govoril gosp. Kodermac, župnik iz Volč v imenu društva in okrožja. S solza* mi v očeh vseh se je končal žalostni pogreb. Kaj je novega na deželi? Sovodnje. tn?Vde burie, ki je divjala pretekli SnCf,.P" nas; so se poslužili tatovi. loncci so udrli v hišo Ivana Tom* Berli Vi/intin obleke in perila za par tisoc lir Oroynil-; f ,f -i iščejo. ' llkl tsltovc pndno St. Maver. Zopet se moramo v listu oglasiti radi nedcljske sv. maše Kakor je žc Straža svoj čas pisala, jc bil monsignorju Koršieu iz Solkana prchod čez žclezniški most začasno zabranjen. Narastla Soča je pa bar* ko odnesla in smo ostali brez maše. hedaj so spustili v vodo druuo bar* ko in gospod lahko spet hodi k nam masevat. V ncdeljo 20. t. m. bo pri nas snod sv. Valentina, prvega spomla* enna. imeii bomo peto mašo ob de* se" uri in popoldne litanije Na ta dan bodo gotoyo prihiteli k nam meščani in okoličani. Imeli bodo lep nedcljski sprehod. Prvačina. Dnc 9. t. m. so tatovi udrli k g. Vincencu Tušarju, mesarju in mu odncsli 15.000 lir v gotovini in raz* ne dragocenosti v vrednosti več ti* soč lir. G. Tušar jc ob času vloma ravno vcčcrjal pri bratu kot obi* čajno Orožniki so brž začcli stikati za zločinci.. Čudno pa je, da je bil osumljcn tudi Albert Mozetič. zct okradencga Mozetič jc znan kot poštenjak in je sin uglcdne druži* ne. Sum jc padel nanj, ker sta s tas* torn v nesoglasju. Vipava. Dne 7. februarja ob 11. uri zvečcr je zacelo goreti pri Stocinu s:eno, a so ljudje takoj prihiteli na pomoč in so ogenj še prayoeasno pogasili. .^kode ni bilo vclikc. Javna zahvala. Podpisani se prav prisreno zahvaljujcmo vsem onim dobrim dušam, ki so našima prcdragima sinovoma Ivanu in Antonu Kavčiču, ki sta se ponesrečila dne 7. t. m. na Lom-planini, izkazaii zadnjo Cast. Zahvaljujemo se preč. duhovščini, msg- Rojec-u, g. župniku volčan- skemu AI. Kodermacu in g. kaplanoma Sorli-ju in Premrlu za spremstvo, za g nljive govore v cerkvi in na grobu ter za skrb, da se je pogreb tako slovesno izvršil. Naso zahvalo naj sprejme g. dr. Marsan, pref. komisar, g. tajnik fašija, gg. Castniki in uradniki tolminskih oblasti. Posebno zahvalo smo dolžni redarjem, miličnikom in vojakom, ki so požrtvovalno delovali pri reševalni akciji. Dalje izražamo svojo prisrčno zahvalo vsem domaČinom, katol. bral- nemu društvu na Ljubinju in v Poljubinju za obilo vdeležbo pri pogrebu in za ginljivo petje, darovateljem vencev in splošno vsem, ki so nam v leh žalostnih dneh izkazovali svoje sočutje radi velike ncsreče. ki nas je zadela. Bodi dobri Bog vsem najboljši plačnik! Ljubinj, dnc 12. februarja 1927. Žalujoče družine: Kavčič - Rutarjeva in KavČič - Graparjeva. Na svečnico je imelo Gasilno društvo pies. Udclcžba jc bila vc* lika. Staro in mlado je plcsalo; možje so šc otroke in žene pustili doma. Potem pa tarnamo o slabi letini. Saj nam ne bo nihče verjcl. Očividec. Idrija pri Bači. Dne 9. t. m. se je poročila članica našcga društva gospodična Francis* ka Kaear z gospodom Alojzijem Gorjupom. Ob tej priliki sta se no* voporočcnca spomnila na društvo z blagodušnim darom. Društvo se jima tem potom najprisrčncjc za* hvaljujc ter jima želi obilo srcče in božjega blagoslova na novi poti življenja. Bog ju živi šc mnogo let! »Prosvetno drušfvo«. Ravno na ta dan sc je ponesrečil. 70 lctni mlinar Franc Kragelj. Ko je šel nckaj popravljat mcd kolcsa svojega mlina, ga kolo zgrabilo in mu zclo poškodovalo roko. Možu žclimo skorajšnjega okrcvanja. Ledine. Na dan sv. Blaža sta praznovala slovcsnost srebrne porokc Ignacij Mohorie in Ivana roj. Kopač. Oba obhajata letos tudi petdeset* letnico življenja. S ponosom lahko zreta ob taki dvojni obletnici na pct hčera in tri sinove, ki so vsi zdravi in evrsti. G. Mohoriču, ki uspcšno dclujc v zadružni mlekarni in njegovi družini iskreno čestita* mo. Da bi učakala tudi ztato po* roko! Trnovo pri Kobaridu. Dnc 10. t. m. je Bog poklical k sebi 27 letnega mladeniea Jožefa Fon. Bolehal je že dalje časa. Bil je resnega znaeaja .lcpcga obnašanja do vseh, edina pomoč matcre vdo* ve. Dan pred smrtjo je rekel svo* jemu bratrancu, naj nie ne vcriijc tistim, ki pravijo c)a ni Boga, naj lepo živi in naj moli v življenju. Dragi Pepi! zapustJ si nam lepo oporoko in živo vero v Boga. Spa* vaj spanje pravičnih! Ovčja vas. Kcr se malo sliši o nas, boste morda menili, da se nam dobro go* di. Pa poslušaHe!: v leseni smo imeli povodnji, ki so nam vnieile polja in pašnikc. Pri nas imamo le krompir in zelje. Koruza ne dr.zori. Snega je obilo. Zaslužka ni zdaj nobenega. Odškodnine še ni, pae pa so veliki davki. Tolmin. Letošnji pust smo še dokaj resni. Edino kar bi nam mogli oeitati so nedcljski plcsi v kinu, ki na niso naš domači izum. V trsiu samem in v okolici tožijo, da je za prosvctno dclo prcmalo zanimanja in da je zlasti mladina zanemarja. V koli* kor merijo ti oč.tki na kršeansko rrosvctno dc lo odaovarjamo, da smo vedno na razpolago tistim, ki so dobre volje. \' Glasniku smo brali o srr j( mu Slovcnccv, ki so romali na grob sv. Alojzija. rFudi v Tolminu smo podpisali tistc pole. Kje so podpisi in kdo jih je nesel ker doslej nie ne beremo, kako je sv. oče naše ljudi sprejel? Baška dolina. Kakor idrijsko tako je tudi ba* ško dolino zadela prctečcno jesen ncsrcčna povodcnj. V poletnem ča* su jc pa toča poklcstila, da od ?.ita je ostala le pomandrana slama. 1'e nesrečc so dale povod za številno iz* scljevanje. V jescnskem času je prevzel do* maei podjctnik popravo ceste z grahovskc postaje na Bukovo. Ta? koj se je vdinjalo pri njcm precej visoko štcvilo dclavccv. Ali pri prvi plači se je uvidclo. da bode zaslužek le za delavčevo prehrano, za druži* no naj gre žena oprešnikov pobi* rat. Ali žal, da so ti le ob vseh sve* tih. Večina delavcev jc ncvoljna od.sk. Ob tem času pa je iz notranjosti države došlo podjetje sprejelo v popravilo cesto od Grahovega do mcje. Pri sprcjcmanju so bile ob* ljubljene širokogrudnc zaščite de* laveev. Vsak dan so prihajali s hri* bov in od svetolueijske strani dc* lavei na dclo. Zato so se mczde znižale. Tu pripominjam, da za na* tolčcn cestni gramoz daje podjetje sramotno ceno 6 lir za m:!. Dvomi* mo pa ali se bode izvršilo delo po visokosti državnega izplačila ali bodeta oškodovana država in dc* lavec. Z vsakdanjimi grožnjami, kdor ne dela naj pobero svoj kramp in naj gre, glcdajo nastavljenci nad* delavci, da izrabijo poslcdnjo moč delavca, ne da bi bil njegov trud pošteno plačan. Še celo tukaj uslužbena müica se protivi temu izkor.šeanju delavccv. Pozlvljam in uroestno bi bilo, da bi taki. ki bridko jadikujejo s svo* jim sodelavcem, raje napisal kaj za javnost. Svet naj spozna, kako se dclavstvo sramotno izkorišča. Delavec. Sedlo. Podpisani načclnik občinc Sedlo si štejem v dolžnost podati na čla* ! nek objavljen v Goriški Straži št. I 7 z dne 26. januarja t. 1. naslednje i pojasnilo. j Dopisnik. katcri jc žc itak znan se je hotel naravnost norčevati iz občinske uprave. Občani so takoj ' obsodili dopis. kcr odgovarja le i bujni fantaziji dopismka. ! V začetku pötrjujcm, da sem v ' rcsn'ci cbč prcdstojnik in moj taj* nik pa g. Rudolf Goriup. Prč pa zan kam. da bi bila obe. ; vetovalca g. Menič in g. Lazar Anton. Dopisniku bi moralo pač bit; znano, da v sedanji upravi ni Fvetovalcev. Dopisnik se norčuje iz rbelnskcga doma; katerega občina n'ma, kcr nočc naložiti ubogim davkoplačcvalccm neizmerno bre* mc dolgotrajnega plačevanja na ra* St ran 4. »GORISKA STRATA« mena. imamo pa za občinski urad lepo. vcliko sobo. Kar se tiče vodo* voda, pripominjam, da je moida ravno dopisr.ik vzrok, da se ta ni izpeljal. Kadi sebicnosti nekatcrih, ki zna* jo vncmati samo sovraštvo in pro* pir, sc je opustila misel na vodo= vod. En del vasi je sam na svojo roko izpeljal vodovod, sicer pa n'u mamo tu v Sedlu pomanjkanja vo? de in s easom bodemo tudi tu spe= ijüii šc en vedovod, kar naj bo do? pisniku v tolažbo. Kar se tiee si* rarne na Miji pripominjam, da je prošnja v teku in ako obeina ni prejela še tozadevne^a dovoljenja, ni to krivda podpisanega, pač pa mcrodajnih urudov. Kar sc tiee cest Z'^.} - Oorica Velfka zalöga üM$z ^w.h ti ?mu \mm Mmrtetf L Hsptnsnn, mfa* »fstrsß blasQ ?a purač^ mim Ml n\M Izbirs mUi%& En Utäm %mm. niačam najvišje cene za kože lisic, podia- 1^ -^ j| ^^ <^y ¦ sic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev in JWfc. M. 9. %^ß v^ • Delavnlca za strojenje in barvanje WALTER WINDSPACB - Gorica, Via Carfluccs 6 Na željo daja pojasnila in preskrbuje pasfi. Gospodarska zadruga na Reki v. z. z o. j. vabi svoie elane na IV. REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 6. mare a 1927 ob 2. uri popoldne v hiši lj. Jakoba 1\iuša na Rcki St. 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika III. obe. zbora. 2. Poroeilo o poslovanju v 1. 1926. 3. Citanje revizijske.Ua poroeila. 4. Odobritev raeunske<4a zakljueka za leto 1926. 5. Volitev naeelstva in nadzorstva. 6. Kaznoterosti. V slueaju nesklepenosti, se vrši 1'jol ure kasneje dru.ui obeni zbor v smislu § 16 zadružnih pravil. Ker je ta obeni zbor izredne važnosti, vabi odbor k polnoštcvilni udcležbi. Načelstvo. Novi gramofoni, prenosljivi, v obliki koveeka, velika izbira. Plo* see vseh vrst poskoenih popevk: Valencia, Creola, Sevilla itd. I.ule in dru^e potrebšeine. Knjigarna E. Wokulat & Co, Gorica, Corso V. E. III. * 4. tel. 3—47. Naznanjam slavnemu obeinstvu, da sem se presclila s svojo tr.Ljovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO St. 10. Trgovino sem izpopolnila z vsakovrstnimi predmeti. Ccna rakev za odrasle je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. I Josip Birsa. Naznanjam cenjenim j mešeanom in okolieanom, da sem otvoril L^ostilno na Stolnem tr<4u 10 (pri veliki cerkvi). Toeim pristna vi* pavska vina. Postrežba toena z do* mačo kuhinjo. Priporočam se za ' obilno udeležbo. i Harmonij nemškcga sistema za • rm cerkev in umerikanskega za doma- : W eo rabo iščemo. Pismene ponudbe j ^ z oznaebo posameznih re$*istrov in > zadnje cene na upravo »Straže«. WA&tf^ftiZ^iu^m&^^^ Monf elcclja - Krojačnica ilUSTO VU6R 8 C^p. P^*0 Gorizia - Corso Verdi 38 ^^S% Ob priliki razdruženja tvrdke se otvori od IS. do 3®. I. in. vsc honfehcijB Ne zamudite te izredne priložnosti nakupa moških in ženskih oblek, plaščev, otroške konfekcije, pletenin, klobukov, it. itd. pod lastno ceno. Oglejte si jzložbe.