'At

GLAS

»** Yox
Xo. 149 — Stev. 1 — VOLUME Ul. — LJTrNlK 1AL
~ Ust slovenskih d^Uvcerr Ameriki -
Reentered aa Serand Claw Matter September 25th U4* at Um P«* Office at New Yerk, N. Y., under Act ef Congress of March 3rd, 1879.
m&m
m BONOS
NEW YORK, TUESDAY AUGUST 1, 1944 — TOREK, 1. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
RUSI PRED VARŠAVO
V velikih obkol jevalnih lokih se je rdeča armada približala Varšavi na deset milj, berlinski radio pa celo poroča, da armada maršala Konstantina K. Rokosovskega že naskokuje Prago, mestni del Varšave na vzhodnem bregu Visle.
Na 1000 milj dolini fronti tl ... včeraj ruske armade osvobodi-,oWcoljuJe
le 2140 mest, trgov in vasi. Vse armade so včeraj dosegle naslednje velike uspehe.
Tretja flielorusika armada generala Ivana I). Čern i ja bovškega, ki proti i ra v Vzhodno Prusijo, se je približala velikemu železniškemu 'križišču Ins-terburgu v Vzhodni Prusiji na 66 milj in 12 milj do predvojne meje Vzhodne Prusije.
Tanki in artilerije iste Čer-nijahovskijeve armade so vdrli v Kaunas (Kovno), glavno mesto Litve ter so odrezali železniško zvezo z Isternbur-gom. Nemško vrhovno poveljstvo pa je naznanilo, tla je bil Ka unais izpraznjen.
Baltska armada generala Ivana Bagramiana je zavzela železniško križišče Jelgavo v Letski, 23 milj južno od Ri#e in naiglo drvi proti morju, da odreže pot 300,000 Nemcem v (baltskih drža vali. Od reza na je že bila zadnja železnica, po kateri (bi se mogli Nemci umakniti.
Armada maršala Rokosovt*ke-
,. . . t._. . . , krajih zažgali Varšavo, kar po-
ki Hti^a z^nr obroč oko-	^	TzpfaznTTT
"7nnH nadpa Hala	nun	~
1* vzhodnega dela Varšave, je zavzela zadnje tri utrdfbe.pred Varšavo. Te utrdibe so:
Siedice, 50 milj vzhodno od Va ršave;
Lulkov, 17 milj južno otl Siedice, in
Minsk—'Mozovijecki, 20 milj vzihodno od industrij^e Prage, katero loči od Varšave Visla, ki je na tem kraju široka '>47 jardov.
Nemška radio postaja naznanja, da se bijejo vroči i boji okoli Prage in da Rusi mesto silno napadajo.
Vojno poročilo iz Moskve naznanja, da je rdeča armada, ki je zavzela Siedice, osvobodila tudi Volomin, 10 milj severovzhodno od Prage. Z zavzet jem treh silno močnih trdnjav si je arm^dia )ma^šw>la Rokosovskega odprla pot za frontalni napad na Varšavo.
Maršal Stalin je v posebnem dnevnem povelju naznanil, da armada maršala Rokosovskega
ki je bilo prvo zavezniško glavno mesto, ki je padlo Nemcem v roke.
Armada generala Cernija-hovskega, ki prodira v Vzhodno Prusijo, je na 14:5 milj dolgi fronti v treh dneh napredovala 31 milj in je osvobodila nad 1500 obljudenih krajev.
Pri Pilvisiikiai je severno krilo ('ernijahovskijeve armade oddaljeno od Tsterfbunga 56 milj, od meje Vzhodne Prusije pa 15 milj.
Rdeča armada, ki prodira proti trdnjavi Avgustovu, ki (brani južni dohod v Vzhodno Prusijo, je zavzela Kopec, 9 milj južno od mesta in 12 milj t*l meje Vzhodne Prusije.
Berlinski radio naznanja, da se (bije bitka za Varšavo v velikem polkrogu šest milj od središča mesta in priznava, da Rusi stiskajo klešče od juga, vzhoda in severa.
NEMCI ZAŽGALI VARŠAVO
Ruski vladni li*<t * * Lz ves tja *' |>oroča, da so Nemei že na več
mesto, ki je zakrito v oiblake dima.
Obilen pridelek volne
Lz Canberra, v Avstraliji prihaja poročilo, da se je sezona striženja ovac, ravnokar zaključila, in da znaša vrednost letošnjega pridelka volne, lepo svoto v znesku 75,000,000 funtov šteHinga, oziroma v ameriških dolarjih $270,000,000.
Skoraj polovico letošnjega pridelka volne odpade na pokrajino New South Wales.
Lanski pridelek vodne v Avstraliji so penili na 75,500.000 funtov sterlina^v.
Boji za Florenco
V svojem močnem prodiranja proti Florenci je angl. osma armada odbila močan sovražni tančni napad med rekama Peso in Elso južno od Arna.
Na zatpadnem koncu italjan
sike fronte se ibijejo zelo vroči boji za Piso. Z gričev v severnem delu Pise .skoro neprestano grme nemški topovi.
Skozi, celo noč so Nemci razsvetljevali Ar no, ki loči Ame-rikance otl Nemcev, da preprečijo ameriški vpad čez reko.
V hudih bojih v Tuskanskih hrSbWi je ves južni breg Arna očiščen Nemcev otl izliva pa do Montelupo, kjer se Pesa izliva v Amo. Plorenca, proti kateri protlira angleška osma armada, je edino večje mesto preti gotsko črto.
Severno od Montelupo so NerprfftSbrali pet divizij, da drže zadnje hribe južno od Florence in Nemci napatlajo z velikimi Tiger tanki Mark VI.
Ponoči so Nemci s tanki in motorizirano infanterijo pridr-vili v gorsko mestece St.
Prva pastorka anglikanske cerkve
K o t poroča li»st 41 Church Times", so "bile v anglikanski cerkvi odstranjene vse zapreke, ko je neka mlada Kitajka postala s pomočjo 'hongkonškega škofa pastorka v neki prote-stauski cerkvi.
Fttoremce, toda so (bili kmalu po gnani v gore proti severu.
Ob cesti št. 2, ki veže Poggi-bonsi s Florenco, je osma armada uničila nekaj nemških straž in je zavzela va« Santa Lueja, osem milj južno od Florence in je vjela nekaj nemških padalcev.
Takoj južno otl Florence so zavezniki v gorah nad reko G reve foomiba rt 1 i ra 1 i nemške postojanke v Impruneti. Odbili so nemške protinapade ter dobro utrdili svojo črto na Monte Sca-lari, deset mihj jugovzhodno od Florence.
Vzihodno od Figline, 16 milj jugovzhodno od Florence so se Angleži utrdili v Castelfranco in so na več krajih prebili Figline—Castelifranco cesto.
Severno od Arezza zavezniki polagoma čistijo Nemcev Prato Magmo gorsko verigo. En angleški oddelek je vkorakal v mesto 1'Ajpia, kjer ni bilo nosnega Nemca.
Ob Jadranu ni mnogo pre-meiub zadnjih 24 ur. Poljaki še vedno naskokujejo ribiško va« Senigallia ob izlivu Mise v Jadran.
Lahi strižejo dekletom lase
Italjani so zelo nejevoljni, ako se italjanska dekleta shajajo z ameriškimi vojaki in pogosto se ^godi, da pridejo fantje, pograbijo dekleta. jih odpeljejo in jim po režejo lase.
Italjan ski fantje prežijo za voga-li in če zagledajo kako delkle v družbi ameriškega vojaka, jo odpeljejo na kak miren prostor, kjer ji ostrižejo lase.
Kot poroča list "II Tempo" se je sinoči nekaj takega dogodilo v zalbavnem parku Piaz-
viii v gorsko mestece St Mi- ,	. „ .
trul«	niso noteli izpustiti svojih pri-
Iz bojev v Franciji
Zavezniški padalci so se spustili okoli zgodovinskega francoskega mesta Rouena, ki leži 87 —------od Pariza,
jateljic in nastal je prepir. Oddanih je bilo tudi nekaj strelov, toda nikdo ni .bil zadet.
Nove oddelitve sladkorja
Spremenjene oddelitve za sladkor za zavode, ki se pečajo z domačim ukuhavanjein marmelad, in sadnih rnaseJ, so bile oznanjene pri Uradu za; upravo cen.
Novi deleži, tki -so prišli v veljavo 14. julija so sledeči:
iZa marmelade en funt sladkorja za vsak funt pripravljenega sadja, katero uporabljajo.
Za sadna masla : en funt sladkorja za vsak funt pripravljenega sadja aJi en pinit sadnega soka.
Za domače ukuliavanje isa-dja, v druge namene bo delež sladkorja neispremenjen, to se pravi funt sladkorja za štiri kvarte ali osem funtov pripravljenega sadja.
6 nemških divizij razbitih v Normandiji
Včeraj so Amerikanci s tanki zavzeli Avranches na zapadnem koncu fronte v Normandiji. — Z zavzetjem tega srednjeveškega obzidanega mesta so Amerikanci odstranili prvo izmed dveh ovir, ki sta na poti v Brittanijo.
Nemci poročajo, da imajo Aimerikanci na tem mestu 620 tankov in da se razvija največja tančna (bitka ob Obali pri St. iMaehelu.
Prva ameriška armada generala Omarja N. Bradleva ima sedaj svoje oporišče v Avranches ter potiska dalje čez reko See, druga angleška armada generala 'Miles C. Dempseva. ki protlira otl Caumonta, pa je napredovala devet milj proti ju-gozapadu in je prišla v .stik z vzhodnim krilom ameriške armade. Ameriška in angleška armada skupno Obkoljujete nemško armado okoli Tessv-sur-Vire, 10 milj južno otl St. Lo.
Torignv-sur-Vire, G milj jugovzhodno od Tessy-sur-Vire, je l>il zavzet včeraj.
Avranehes je ibil zavzet šesti dan močnih jaaneriskiii naskokov in ameriška armada je
napredovala 38 milj od Les-sava, od (koder je ipričela svojo ofenzivo.
Nemci se na celi fronti v Normandiji umikajo in včeraj je Ibilo vjetili 4500 Nemcev. Odkar se je sedanja ofenziva pričela pred enim tednom, je bilo vjetih 10,500 Nemeev.
Ko ameriški tanki ropotajo proti jugn. stoje Francozi Ob eestah in pozdravljajo Ameri-kance ter jim prinašajo cvetja. En ameriški tank je šel v boj z vrtnicami na stolpičih, na koncu velikega topa pa je ibil obešen venec cvetlic.
Med ujetniki, ki so bili zajeti pri Avranches, -predstavljajo največjo mešanico narodov. — Meti njimi so Mongoli, Tatari, Turkomani, Geoiigiani in Rusi. Stari so od 14 do 40 let. Vse so Nenrei vjeli na vzhodni fron-ii i» so jih prisilili, da so stopili v nemško armado.
Amerikanci v NovS Gvineji
Nemci se bodo kmalu podali
Walter S. White, trgovec v Honey Broolk, Pa., ki je dva tedna} prej napovedal, da bodo zavezniki vpadi i v Francijo 6. junija, pravi, da bodo Nemci v petek 4. 'avgusta položili orožje.
Ameriški vojaki so se izkrca li pri Sansaporu na severnem koncu Holandske Nove Gvineje, od koder so od Filipinov oddaljeni še 600 mlij. (Zasedli so tudi ibližnja otoka Middleftmrg in Aansterdam.
General MaeArthur je sporočil. da v nedeljo Japonci niso opazili ameriškega vpada in nudili so le prav majhen odpor. Vpad je Japonce popolnoma (presenetil. Pri tem je Mac-Artihur premenil svojo taktiko. Mesto, da tbi bojne ladje najprej bomiba rdi ra<l e japonske postojanke, so prišle bojne ladje v ibližino Sansapora in so takoj odposlale vojaštvo v iz-'tkrcevalnih ladjah. Japonci vsled tega izkrcevanja niso takoj opazili.
X^krcevanje so ščitili aero-plani in topovi z bojnih ladij.
Z' izavzetjem Sansapora so končane operacije na Novi Gvineje ter je v popolni posesti Amerikaneev. Z Nove Gvineje so ob začetku vojne Japonci ogrožali Avstralijo. Na otoku je osamljenih 15 tisoč Japoncev okoli ManokwarL To je že .šesto izkrcanje na Novi ■Gvineji od 22. aprila, ko je Mac Arthur zavzel Hollandijo
in A i tape.
Sansapor je zelo pripraven za ameriška oporišča in od tam fhodo aeroplani lahko (bombardirali Filipine.
Kar je še ostalo Japoneev na Tinianu v Marianas otočju, jih pokončujejo bojne ladje.
Ajmerikanci imajo na Maria-nath pet velikih letališč, od koder morejo ibomftmiki poleteti nad Filipine.
Vroči boj v Bosni
Radijska postaja Svobodna Jugoslavija je sporočila, da se bijejo zelo vroči boji v Bosni in Črnigori Okoli Audrijevice, katero so včeraj zavzeli Titovi partizani.
Nennci Obirajo močno armado v Drnisu za svoje operacije v predelu med SpHtom in Ši-"benikom.
En sovražni oddelek je bil razbitma cesti Karlovac-Ogulin.
V Slavoniji so veliki boji z Nemci in ustaši, ki kmetom kradejo žito po polju. Uspešno ofenzivo so partizani pričeli v gorah, 30 milj severno od Beograda.
Poljaki v Moskvi
M inistrski predsednik 'polj-sJke zamejne vlade Stanislav Mikolajczvk in vnanji minister Tadej Homer sta včeraj dospela v Moskvo. Prišla ista, da se z maršalom Stalinom in v na njim komisarjem Molotovom spora-zumijo glede rusko poljske me-
Imela sta že konferenco z ameriškim posfanikom W. Ave-rell Harrimanom in angleškim poslanikom sirom Archibald Clark Kerrom.
Rusko časopisje ni Objavilo ničesar o njunem ofbisku, toda nevtralni opazovalci vidijo v tem dobro znamenje za poravnavo vseh sipornih vprašanj med Rusijo in Poljsko.
Romer je Ibil zadnji poljski poslanuk pri ruski vladi in ko so ibil i diplomatski odnosa ji prekinjeni, je IbUo rečeno, da Rusi proti Romerju osebno nimajo ničesar.
Nov angleški poveljnik na Pacifiku
Angleška admiraliteta je naznanila, da je ibil dosedanji poveljnik domačega brodovja admiral sir Bruce Fraser imenovan za poveljnika vojnega brodovja na Daljnem Iztoku. Angleški informacijski urad pravi. da je angleška vlada s tem jasno pdkazala, kako veliko .važnost polaga na vojno z Japonsko.
ZLATI JUBILEJ KSKJ
Preteklo nedeljo je najstarejša slovenska podtpoma organizacija KSKJ obhajala 50-letnico svojegaj obstanka.
Iz majhnega početnega dre-veečka je vedno rastla in ob svoji petdesetletnici je mogočno drevo. Danes sicer ni najmočnejša slovenska podporna organizacija, pač pa je druga po številu članstva.
Pred petdesetimi leti je bilo sicer le še malo Slovencev v Združenih državah, tod« pridi so do spoznanja, da se je treba zavarovati proti froHrimn nezgodam bodisi pri delu, ali kje
drugje in proti boleznim ter da slednjič db smrti dediči dobe saj toliko, da morejo plačati pogrebne stroške.
Zastopniki iz raznih slovenskih nasellbin so se 1. atprila, leta 1894 zbrali v Jolietu, 111. — bito je osem mož — in vstano-vili so KSKJ. Jednota je pod spretnim vodstvom dobro napredovala, ta-ko da danes šteje 40,000 članov.
Ob zlatem jubileju pozdravljamo najstarejšo slovensko podporno Jednoto in ji želimo, da še dalje uspeva v dobrobit slovenskega naroda.	,,
Delavske vesti
Strajk v Cincinnati končan
Iz Cincinnati ja, O., se javlja, da je bil štrajk službencev, ki so zafposleni pri Wright Aeronautical Corp., in katerih je bilo skoraj 7000, koncem mino-lega tedna končan. Stavka rji so člani organizacije United Auto-moibile Workers (CIO.) Zahtevam štrajkarjev se je ugodilo. *
Kmec štrajka v ladjedelnici mesta Perth Amboy, N. J.
Iz Perth Ambov, N. J., se javlja, da je štrajk delavcev, ki so zaposleni v tamošnji ladjedelnici, ki je last New Jersey Shipbuilding Corp., takorekoč končan, kajti od 2300 štrajkarjev, vrnilo se je včeraj na delo 1500 delavcev.
Imenovani štrajk ni bil odobren po tmiji, h kateri spadajo uslužbenci imenovane družbe in njihova unija jim je celo svetovala, naj ne prično s štraj-kom in tako preprečijo delo za vojno mornarico. Toda kljub temu so delavci ostavili delo, kot protest proti '' postopanjn raznih nadzornikov napram de-
lavoem v ladjedelnici.'' * .
$25,300,000 odškodnine sa odpoved izdelovanja nadalj. nih vojnčh potrebščin
Splošno znano velikansko podjetje International Harves-
ter Co v Cliiocago, 111., je ravnokar dobilo lepo svoto v znesku $25,300,000 od zvezi ne vlade in sicer kot odškodnino za izgubo pri nadalj nem izdelovanju vojnih potrebščin, katerih ne bode treba sedaj izgo-toviti. Imenovana družba je i-meTa z vlado pogodbo za izdela nje vojaških tankov za skupno ceno v znesku $217,000.000. Vsled sedanjega vojnega položaja, je pa vlada razveljavila to pogodbo in sicer predno je bilo omenjeno delo izgotovlje-no.
To pomenja, da bode par tisoč delavcev iskalo delo pri drugih podjetjih.
¥
Delavci, ki so na počitnicah, dobe $1,500,000 plače
General Eletric Co., v Schenectady, N. Y., naznanja, da je sklenila povečati svojim uslužbencem plače, katere dobivajo, ko so na počitnicah, in sicer za akutpno svoto $1,500,000. Vsluž-benci imenovane družbe so člani organizacije United Electrical and Radio Workers Union. Delavci, ki delajo več, kakor 40 ar na teden (bodo dofbivali v nadalje počitniško plačo na podlagi faiktičnih delovnih te, denskih ur, ne pa na podlagi 40-urnega del« na teden
TUESDAY, AUGUST 1, 1944
*GLAS NARODA"
F«
(A
m Maw tlM McpotmtkM tad iilrtwii at abora
tu waai*** btmwt, raw tobk 11, n. x.
Sl«l Year

>i mmy lay axcapt hMrfin, ud BaUdajt.
AdTtliMWBt on	___
MA OSLO LITO Y1UA UR«A CDBUŽENB DK&AVB IN ZiNADOj' ff.-; gA POL LITI MD{ ZA ČKTKT LETA
PMritaf.
NSW »
II« M. X
Nemčijo je treba streti?
(Nadaljevanje.)
I'o vojni ho sicer Xemrija razorožena, toda kdo moro re-«i, Hm bodo Amerikam*!, Rusi in Ansrleži v pri j« tenkem sporazumu, da držo Nemčijo za v<edno razo rožo no? Nemei l>odo vi dno mislili na to, kaiko se bodo mojpli zopet oborožiti.
XomAki CTonerailiii štalb. ki predstavlja mnenje nemškega i »rodii, se bo kar hitro odločil, da preneha z vojevanjem, 11-vi<k>v^i, da more samo izgubiti, ne pa dobiti.
Toda dokler »bo Hitler vrhovni jrospodar Nemčije, se Veriw'ija ne »bo podala. Hitler We zmagati, ali pa pasti. In ee pade. je pripravljen tudi eelo Nemčijo potegniti s seboj v po-
- fi«* . - mrtlH
Xemnki narod, kakor tudi nemški areneraH *e bodo pričeli tresti strahu in bodo mislili na predajo, kadar bodo severni-. -.<«• armade prieele korakati po nemški zemlji in prva ho Tde-<m armada, ki bo prestopila nemško mejo. In Xemei se Rtikov boje bolj kot Amerikanoev ali Angležev, ker vedo, da Rusi niso pozaJbita na nemffka pi*rtošenja in grozodejstva v Rnsiji. Oni dan, ko bodo Rasi stopili na nemška tla, bo padla morata v nomški armadi in v nemškem narodu.
Nenicijo pa je tndba poraziti eimpreje. Neme.i namreč računajo na to, čim dlje bo trajala vojna, tem več ljudi v so--ednih državah bo pobitih in po vojni bo Nemčija nnvzlia porazu imela še vedno več prebivalstva kot pa njene sosede.
Foslušajmo generala Ottona von Stnelpnagela, ki je, kakor je poročal New York Times 1(2. marea, 1944, govori*:
Kaj nam je »uit začasen pora«, če smo uničili toliko jiioiške sile in materjala v sosednih deželah, da smo pridobili gospodarsko in številno premoč, (ki je večja, kot je 'bila leta IttiO.' Zavzetje sveta bo zahtevalo Se marsikatero stopnjo, poglavitno je, da nam vsaka stopnja prinese večjo gospodarsko in industrijsko moc, kot pa jo imajo naši sovražniki. Ko smo nabrali velike množine vojnega plena, ko smo osdarbili dve ge-neraoiji moSke sile našSh sosed, in ko smo uničili njihovo industrijo, "bomo v froljšem položaju za osvajanje čez 2,> let fcot pa smo flbi'H leta 1939."
lu Stuelpnagiel dalje pravi, da se Nemčiji ni treba nič bati mi rti in če (bo še tako strog in trd, kajti veruje, da bodo zavezniki vedno razdvojeni in needini.
Feldmaršai Gerd von Riundstedt, ki je ibil vrhovni povelj nik v Prcneiji, ki pa je Hitler odstavil, ker ni preprečil zavezniškima vpada v Francijo, je vojaški akademiji v Berlinu nedavno poslal naslednje svoje mnenje:
41 ničen je sosednih naroda in njihovega ibo#a^tva je ne-f»bhodno potrebno za našo zmago. V^lik pogTeček leta 1919 je i.i L, da smo obvarovali življenje civiiftiega /prebivate t va v so-v rasni h deželah, kajti za nas Nemce jo potrebno, da nas je dva krat toliko, kot pa prebivalstva v sosednih deželah. Zato moramo uničiti najmanj eno tretino njihovega prebivalstva. Edi-.k. srwlstvo je podhranjevanje, ki je iboljXe kot pa strojnice.'
In von Bondstedt je dela! talko, kot je rekol. Nemčija je premišljeno iastradovala Evropo, <ko je odpeljevala moške v nemško važnost, jih poslala v prisilno delo, kjer stradajo in i/-ubijajo svoje življenake sile. Steviio tujih delavcev v Nem-i ji znaša po raznih cenitvah okoli 10,000,000. Oni, ki so ostali v svojih deželah, trpe veliko pomanjkanje, (ker so jim Nemei odnetsJ-i ves živež. Posebno tipe otroci, ker ne dobivajo zadosti* hrane. Ljudje umirajo in to je kil namen nemefee pošasti: uničiti najmanj tretino vsakega sosednega naroda.
Vsled tega postopanja Nemcev v podjarmljenih deželah bo zasužnjeno ljudstvo komaj «e moglo prenesti'eno leto. Zato jo neobhodno potrebno, da zaveznfei porazijo Nemčije že fc> leto.
malega « Kapitalizmu
Napisal za "Glas Naroda" - M K.
USTANOVLJEN L. UM
Pod oznacibo kapitala ume-vamo v«e one vrednote, posebno gotovino v denarju, katere potreibuje podjetoiik za začetek razvoj in vzdržavanje -svojega podjetja. Povdasrjamo gotovino, ker indnstrijalee si mone *za denar nabaviti skoraj vsa sredstva.
Namen vsake industrije je seveda dobiček.
Kapitalizem je toraj vpora-
kalpitala in s tem zdrnčenoga dela za dobiček. Vsak gospodarski sistem je kapitalizem. Kapital je namreč potreben vsako industrijo, za Vsako podjetje.
Imamo tri sisteme kapitalizma : Privatni in državni kapitalizem ter nemški kartel.
Privatni kapitalizem je gospodarski sistem, po katerem se država in njene podrejene upravne edin ice izključujejo od vse trgovine in Industrije, pač pa ima po tem sistemu vsak posameznik za se ali v družbi z drugimi pravico vladati svoj denar v vsako po zalkonu dovoljeno podjetje v svrho osebnega ddbi<*ka.
Ta sistem vlada pri nas v Ameriki in širom sveta izven Rusije.
Državni kapitalizem pomeni podržavljen je ali socijailzacijo kapitala in vseli e'konomskrh vrednot, bodisi da so v neposredni ali samo posredni zvezi z državnim gospodarstvom. Ves. dobiček državnega kapitalizma se steka v državno »blagajno za korist cele države. Ta sistem i-mennjemo tudi komunizem, ali, bolje rečeno, državni socijali-zem.
Tretji sistem kapitalizma je kartelfcki sistem, ki je prišel de posebne veljave v Nemčiji že za oa'sa cesarstva, posebno pa se je izkazal za vlade Hitlerja, ker on si je izbral kartefr za svoj kapitalistični sistem. Kapitalizem kartela ima svoje obrise v političnem kartoln za časa železnega kaneelarja. Bipmarcka. Takrat so se bi4e namreč nekatere nemške politične stranke »družite na podlagi -posebnega dogovora v s vrbe medsebojne obrambe proti * Vsemogočnemu kanicelarju. Ta tlogover ao ime-
dnstrijaloi se je karte! hitro vdomačil na tnjih tleh. Javno in tajno je nakupoval delnice v tujih podjetjih; včasi, kjer ni šlo drugače, je podkupoval do-ittaoe državnike ter se tajno vtihotapi jal v dežele. Tako pred-v Južni Ameriki,
Sedaj nam je pač jasno, zakaj je Hitler tako lahko prodiral na Francosko, v Avstrijo, Čefrosflova^ko, Poljsko, Rirmnn-sko. Jugoslavijo in Bolgarsko; zalkaj je našel tako zaslombo v Turčiji. Jasno nam je tndi, zakaj je Argentina tako nežna-čajna. Kamor je prišel, tam je ■našel tvornico in železnice pripravljene zanj.
Bog ve. če 1h> to poglavje nemflke in domače izdaje nad prebivalstvom sploh kdaj podrobno opisano.
S kartelom je seveda prodirala tudi nemška sila, pred vojno z rožljanjem orožja in grožnjo, med vojno s pn-ško in ka-nonom.
Tipalke nemškega kartela so se pred vojno že steza le na o-zenrlje ZedLrrjenih Držav, in ni prav Očitno, če so te vezi od takrat popolnoma popustile. Nekateri pravijo, da ne.
Poedine nemške industrije in tuje, ki so se mu pozneje pri -Mjučile, so še zanaprej ohranile svojo istovetnost, dasi je kar-M povsod kazal enotnost organizacije. Kdor se mu ni hotel pridružiti, je bil vničen, kdor se mu je pridružil, je že! bogate prof i te. Kartel oifcrtaja še vedno naprej. Nevarnost je, da >>o ostal tudi po ra>0kosanju Nemčije. V kartehi je skoraj vsa nem-
čiji imajo privatni kapitalizem vsaj na papirju, gospodarji pa so privatnim in javnim premoženjem (kartel, Hitler in njegovi pajdaiši, in to ne za državni, pač pa za oseibni profit.
I>ruga nevarnost s strani kartela je (ako ga bodo zavezniki še nadalje pustili obstajati), da Ih» s podkupovanjem korumpiral ves svet. Kako se bodo mogli otresti njegovega vpliva mladi, revnni, novi demokratični državniki Evrope, ki je postala tako siromašna !
Zakaj smo dodali dvema glavnima sistema kapitalizma šo tretji. Hitlerjev kartel, jo ?edaj raz\*idno;
n.
Kapitalizem v eni ali drngi mbliiki je neobhodno potreben za človeško družbo, ker ga potrebuje trgovina in industrija; trgovino in industrijo pa potrebuje narod širom sveta.
Brez železnic bi ne mogli prevažati živeža in drugih potrebščin v kraje, tjor ni teh stvari. -Mnogi pridelki se morajo predmeti, žito zmleti, sadeži konzervirati v velikanskih množinah. Govejcrejec* ne more jest i le meso in ribič ne more samo od rib živeti, da ne govorimo o obleki, odeji in obutvi. Kaj pa pohištvo, avtomobili, -stroji, igle, žeblji, žica, žlice itd.? Za vse so potrebne tvor nice, industrija, kapital, kapitalizem. Ne, kapitalizmu se nikakor ne moremo izogniti.
Seveda so s kapitalizmom zdrtržene težasve, ki so posledica človeške nepopofoiesti, da, da. človeških strasti. Toda človeška razumenost. uvidevnost,
▼	irmi jr TtKiiinj vsn iictii-	---------» — • •,,
flka finančna in industrijska j ZI?°slJros<- ^ ^re^, sila pra-moč. Dokler bo ta ostala nedo- v^'.nosti movo take ovire izgla-
dki,kapitailizem omejiti, uredi
moč. Dokler bo ta ostala nedotaknjen«, bodo Nemni nosili glave pokonci, in Nemčija bo v sorazmerno kratkem čoku zopet vstala obnovljena, in sorazmerno z drugimi narodi, ki so še več trpeli vsled vojne, politično in vojaško enako nadkri-Jjujoča druge, »kakor pred vojno.
Noibene nevarnosti bi ne bilo v tem pogledn, ako bi se računi glede kartela ob-sklenitvi miru delali javno, da bi videl, vedel in rafeamel ves svet. Toda te račune bodo delali finančni iz-
ti in vsmeriti tako, da bo vsaj večini prebivalstva služil za vir bla gostanja in sreče.
(V jutrišnji številki bomo prioln ili tretje poglavje te razprav: *4 Privatni kapitali-zem,f — Op. ured.)
{razglednih
VAEŠAVA
Vsa pota starodavnih zavojevalcev so vodila od zapada proti iztoku in na obratno, vedno preko Varšave, — in tnko je tudi bi'lo tekom sedanjo svetovne vojne. Varšava je bila tdkom minulih stoletij nekako središče vseh vojnih pohodov, toda kljub temu, rla je hilačesto krat razdejana, jo vedno postala obnovi jena in vedno bolj krasna. V sedanji vojni so nem ški barbari Varšavo tako ra-dejali. da je le malo ostalo od pred vojno prekrasnega mosta. Ko to pršem o, je Varšava zopet središče vojne v iztočni Evropi.
Zadnja bitka za Varšavo se je pričela z 27 dni trajajočim oblogo va njem mesta, ko -o na-oiji prekoračili poljsko mejo lota 10:?9. Xaciji so tedaj takoj pričeli z bombardovanjem mesta, in dno fl. septembra v imenovanem lotu, je poljska vlada ostavka glavno mesto republiko, in bežala v zamejstvo. Toda poljska posadka jo ostala v mestu in tndi meščanstvo, katero Je vojaštvo potom radija pozvalo. naj skopi je varnostne jarke. Dne 9. septembra so Nemoi pričeli mesto obstrol jo-vati z velikimi topovi, in mesto je bilo popolnoma obkoljeno dno 1'{. septembra. Tri dni kasneje so Nemci poslali v mesto svoj ultimatum, toda mo-ščani in vojaštvo so niso hotoli podati, in šolo dne 27. septein bra je Varšava kapitulirala.
Tekom obleganja so Nemci pobili fX),000 civilistov, in ranili 100,000 nadaljnili pn^l»ival-cev. Polovica hiš, katerih jo bilo tedaj v Varšavi, je bilo najmanj popolnoma a!i pa saj de loma razdejanih.
stali tamkaj le od aprila do junija imenovanega leta, na kar jo postala Varšava zopet neodvisna.
Lota 1913 so Riv>i zopet osvojili mesto in so ostali tamkaj do leta 1915, ko so mesto zavzeli Xemei.
Po razsul n nemško vojske v letu 1918, vstanovili so Poljaki svojo lastno vlado in tako jo Varšava postala glavno meslo Poljsko in ostala kot tako, do sedanjo svotovnoga vojne, po-čotkom katore je zamojna "vlada" Poljske pobegnila v inozemstvo, Kakor znano, >o Poljaki, oziroma zastopniki poljskega naroda, ki so ostali doma, < pomočjo svojih rn-kih Sratov ustanovili pravo vlado, ki zastofia narod kot tak. ne pa lo prosiule poljske "žlahčičo", oziroma znane izkoriščevalce preprostega naroda.
no^i kartel Enako »o se,^^ ^ iM ^ „ prožile netotere n«m.-ke *ere.|kartel(mi.	sp J ^ ma.
lirtA mH«cti>na nnlnm «AOAWM»>. .	. 7
I o tega pnslo v javnost,
dne industrijo potom posebnega dogovora v «vrtio medsebojne pomoči v skmpno organzaei jo pod imenom kartel. Medsebojna pomoč, je «1»tajala v tem, da «o odstranile konkurenco ter -s skupno močjo zavzele ne same domača, ampafk tndi mnogo tuja tržišča. Nabavljale so *4 kb-revino Skupno. Potom do^ovo-( rov z e«wlk nmrualeeimi t njimi in-
NOVA WEMkJA i HmniBOBdoT 8 ▼ B T O V H I ATLAS
V njem najdete zemljevid® vsega greta, H «6 tako potrebni, da umite iledi ti današnjim porodom.
ŽomljeTidi oo r barvah. Cena, HO tmtm
SmrtMU pri- "O L 4 8 O
MABODsA'V 2M Mtk etMi*NMP Tkft ii, ai^ifL
J-^ - ' _2Lil
j J	\ f i	t; \ ll s
	/ A;	•"(-T-Cf/SŠ
i "''	It i h	
f ^	/X	
1 ■	i v	A i, M .
j	■ . * (7	-
		....' i #Š ■ * - A
Z I V I IZVIRI
»Pisal IVAJT MMlOie
Knjiga je. svojevrsten. po* jav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega narodd od -davnih ^oSetfeov v starem ^ovansfvn do 'dscflš-njega dne. f i '
U pocl&Tl j — m »tnurf t fifitim Trnu
■'M	..v.-n,
KNJIGARUA
ker
■mM
'C O UPi K T
S
javnost se ne briga za številke •m račune, Angleži in ameriški finaweirji bodo hoteli imeti po vojni gospodarski rod v Evropi. Tak red bo najlaglje in najprej vspowtavjjen, ce bodo pustili kartel na krmilni evroptfkegn gospodarstva, kakor je bil pred vojfio. Osebje bo seveda malo zamenjano, novi obrazi ee bodo pokazali, zver pa bo ostala ista fcafcer prej. Največji rfočinei nad bodočnostjo sveta bodo tisti diplomati, ki bodo kaj takega dovoHli. <Če se bo to zgodilo, bo kmalu za tem prišel po top.
Hitlerjevi pajdaši so si baje pridobili vse polno delnic pri kaifafa, saj jim je sam Hitler rdcelr Postanite bogati!
ICarte* je v Nemčiji v pogleda •svojega gospodarstva isto, kar je dr&avni kapitalizem v ^»iji. Kartel htta pohriomož, prosto robo, dela kar koče. Raz-I Kka je samo ta; 4a se dela v tf^nttšji po obstoječem 'zakon«, KwttKji pnoti«4romto, Kartel TJft^polfflga ^ vmsn ^rfvaftnim in |St«KMi imetjem nemScega na wda, vVa«kor je potrdbno za vojno. Dohodki m vedflti, drfia
ptačoje dobro. Profit gTe karteterve blagajno in v žep nje ***** delničarjev v Rneiji V*vdržam*btegajno..
^u v«*** naeijSko ^ii_^
»*ad laetuim marodam: v Nem4
m Tidjtrfcoe
alovenske pesmi: SLOVENSKA URA'* 'AMERIŠKA
**
V PESMARICI
1. Podoknlea — molki zbor ■ bariton itnoapnom S. POcdrav — molld s bor S. Lkfako no« — fnolkl xhor 4- Otoški (von — maflant sbor 1. Pomladnska — moteni zbor. s
bariton waMpwoin ••	1. — «a solo »P6TB. molki
In m stani »bor T. Lira. TI. — s« mnflanl zbor «. Al tan taki odmer! — za molki In Seazkl zbor. z button an-mofpevain t. Kan tata It paalma IM — molki nbor
16. 8o« — za aamoapeve, maiaal zber in ■pramljaranjam glasovi ra M- rzzlm 29 — aa aamoapave, aio-•anl zbor ln apraailj«vanjo daaonra aU org«
GENA SAMO
00 centov
KOMAD
bfl la r WBMaUU lfial MA* TEJ L. HOLMAR.	bi
pri ar. VMo, Om> I»I. Obla. IMS.
NaroČite to aMrfco pri:
KNJIGAKNI SLOVKNIC PtJBL.
COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
v
Rojake pošljejo ako Je de ee
pposiflkOy ko n naročnino,
OAVABIAR
i
A'arsava je postala glavno mosto Poljsko leta 1550. Ivota lf»55 so mosto zavzeli Šved je. ki so ostali na Poljskem <io leta 165t>, oziroma lelo dni, ko so Poljaiki mesto zopet osvojili.
Leta 17(12 <0 Sveclje mesto zopet zasedli, toda naslednjega leta je prišlo med Poljsko in Švedsko do -klenitve mini. "
Leta 17f>4- so Vai-šavo osvojili Rusi, kateri so se pa oh prvi delitvi Poljske morali umakniti; mesto so potoni Rusi leta 1794 zopet os-vojili, in leta 1704, oziroma pri zopetui delitvi Poljske, je Varšava postafa priliko mesto.
Napoleon je osvojil Varšavo leta IffOfi in naslednjega leta je Varšava postala neodvisna vojvod i na. Leta 1£00 so zavzeli mesto "avstrijaneiki ?o o-
Note
za
KLAVIR
ali ,
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Bloeaom (Cvetni tea)
*	Po Jezera Kolo
¥ Si« vaj 3d ilka MoJa ' Orphan Walla
*	Dekle na rrtn
Oj, M »i rii'ta. p«>nl jji j •i* r>"i« ;i
Mla«ll kap^r*^e
*	Čirom o na fitajerako Slajeri.5
*	Hnppj Polka Če na tujpm
*	Slovenian liane« Vanda Polka
V Židana marala Ve»«eH hratfi
*	Ohio Vnlle? Sylvia Polica
*	Zvetlel »em nekaj Ko ptl/Hea ta mala
*	Kadar bo* ti vanrirat Ael
*	ITch n:! Polka Slovcii-ka 1'olka
*	Pojili 7. menoj I»t»l s planine
E^-ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-žiarmoniko za $L
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naroflte prt:
Knjigami Slovenic Publishing Co.
21« W. 1Kb Street New York 11. N.

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV "Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
. flo napiti TH v acfleikem judkn; ponakod ml bo lodi ▼ JtsUcn naroda, ki ma je kaka jad potvlmo ▼ navadi
Tlakniiga j# nakaj posahnefa ta ona, ki aa zanimajo za
SSSSJf" " httfcJo T nim	isra&ati in
upapooutu
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
SM.]"^ mh fltroaft # _Haw York 1L H. Y*

-__
......-.....— • -
534853535323234823485353485323534853234848535348534823482353
70RK
TUESDAY, AUGUST 1, J944
USTANOVLJEN L. 119«
XgtiacMuAcih:
JE VOJSKA
V vel Ski mori ima vojska res velik učineflc na produktivnost in v gotovih ozirih tudi na kvaliteto blaga. Toda šc v večji meri se ji pa rse pripisuje in elementi, ki so z nami tudi v mirnem času, imajo na široko odprte vrata, da skrobijo in goljufajo v imenu vojne, ter si trpajožepe s krvavimi groši. ki jih trgajo iz žepov ljudi, katerih sinovi se bore po zemeljski obli za *>oljsi svet.
Za vsakega goljufa in za vsalkegaprefriganea pride prav izgovor: "zdaj je vojska, si lahko zadovoljen, da to dobiš!" In ee pojamras, da je drago, t«* spravi v tako stanje, d .m bi te bilo kmalu sram. k»*r si odprl usta.
Ko kupiš ("'revijo za otroke, jih plavaš z dobrim denarjem in daš zanje več, kot pred vojno; rez en teden je pa otrok l)os. Podplati so bili i/, papirja, ko se pritožiš, pa dobiš odgovor da je vojna. Ali se vragom ne zdi greh, ko tako skn-hBjo!
Videl !seim pralni stroj, za katerega je gospodinja plavala sto dolarjev, stroj ni deloval; pritožila se je; prišel je popravljat; ravnn okrog štirideset dolarjev. Stroj je bil srarautiran za eno leto. tZakaj potem ravun, ker del stroja ni zmožen P delovat i praviJno. In to so vedeti, p redno je bil stroj postavljen na tr«:. Kljub temu so ir« pa postavli na trir in vrgli ničvredno ibbrgo v nanovjo kon-zumenta, za mnogo višjo oeno. kot je bilo mogoče gnrpiti dobro t>lago pred vojno. Vsemu temu je kriva vojna: seveda po njih mnenju.
K
Amerika je navajena na za-estne ure. Vojaki in otroci, ko ifc-topijo iz šole, ljubi jo darila ta!ii» vrste. Pro na šlo jo, da so prodajali stare uro. nvo,"i-4rVno in zaprašone. da i/vlečejo denar i/. žepov. hi v<*< mu temu j<i kriva vojn«.
< V ti na 1 i jo štiri in pol ga Ione )>etroloja, vpet gn!on posodo in ti to iznajdeŠ, je vsemu temu kriva vojna. Takoj po prvi svetovni vojni jo bila moda, da xo moški nosili svilene sraj-L ee; menda zato, da «o je japonska iznebi I a velikih zalog svi-Takrat je svilena srajca stala okrog šest dolarjev. Da-
nes pa. taka iz bombaževine skoro toliko stane. Slamnik je stal okrog tri dolarje, docim jih danes prodajajo za too mogoče eene, ne glede na kvaliteto.
/^eii'fiko obleke, ki so so prodajale od sit i rib do osmih dolarjev; iste so sedaj po cenah, ki se merijo po tem, kako daleč hočeš slediti v trgovino. Vsaka skupina oblek ima malenkostno višjo ceno; in malenkostno vU sja ceno pomeni, par dolarjev pri kosu. Vojna je kriva vsega tega in če bi jo no bilo, bi pa. morali kaj iznajti.
In če danes, ko prodajajo ta-koimenovano "viktori" robo, »\*ihko računajo skoro dvojno cono, kaj bodo pa potem storili, ko pride pravo blago. Ali bo potom podvig zopet na mestu! In č< bo;'kakšen podvig?
Tolikokrat slišimo, kadar se gre za stavke, da delavci niso patrijotični. V vojni, stavk no moro nikdo z radostjo gledati. P ošabno ne onih v obrambni industriji, ker fantje, ki >o odšli na moje mnogih dežel, ne smejo biti ,prepuščeni sami sebi, urez orožja, dokler orožje odloča. o usodi nas vseh. Toda pri vsem tem, bi se moralo poglo-dati za kulise, kjer se dogaja drama domače fronto. Ta drama so dogaja med nami in v največji meri na koži tistih, katerih svojci se bore za nas in ob onem za tisto sodrgo, ki sikubi iu muli, kot krava na sosedovem zelniku, kjer je rastlina vedno boljša kot doma.
Ko pridejo fantje in možje domov, ne 1»odimo nič preveč presenečeni, če bodo hoteli odgovor na marsikatero vprašanje. Slišali bodo na svoja lastna ušesa in videli na svoje lastne oči, kako koljufiva jo bila pro-jntaganda, tki jo hotela služiti razdvajanju. Dobili bodo izpraznjene denarniee pri svojih družinah. In na vprašanje, kam je šlo / — 1k> marsikateri prst jwikazal kam. Danes so na široko odprta vrata izkorišT-eval-oem, dobičkarjem in drugi taki golazni, toda prišla Ih> ura, ko bodo hoteli odgovore na gotova vprašanja.
In zna biti, da bodo prišli do prepričanja, da delavstvo-ni štrajkalo iz ljubezni do štrajka, ampak iz potrebe, da so ohdr-žo pri življenju.
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, UL
OSMA OBLETNICA DEKRETA
TRGOVSKE MORNARICE
Graditev ene največjih sveto vri i h mo ma rnic, t rgo vski h mornarie, za invazijo Francije so jo začelo pred osmimi Je ti, 29. junija,	ko jo bil odo-
bren dekret tr?»<ovsko mornarice, jo dejal vice-admiral Emorv S. I .and, predsednik Pomorsko [komisijo na osmo obletnico tc-?a zakona.
Ameriška trgovska mornarica je bila po tem zakonu zmožna odgovoriti izzivu Osišenih napadaleev. Xa to tretjo vojno obk 4nieo dekreta, nadaljuje a-meriška trgovska mornarica s svojo (I o Ivi vo m o/., tankov, pušk, municijj* in opremo na bojišea — jo dejal admiral Land.
Pomorsfki komisiji pripisujejo, da jo" razvila flotok ki lahko
Mr. Crowley. "Velike množine so šle tudi na Daljni Vzhod in na pacifiška požorisea za vojno iproti .Ijtpon^ci, .ho v jet om za vzhodno fronto in pa v Sredozemska .pozori*oa.
Xemotaroee bi bilo pripeljati to tako življen^ko važne stva ri, ki pomenijo življenje in smrt. zavcs?ni«3kiin silam, in ker ladja ne more jadrati brez popolno posadko, lahko en sam mornar zadrži ladjo, in tako tudi važni tovor za vojno fronto.
Da so se mornarji zavedali svoje odgovornosti jo poka za lo velikansko število prijav v tednu invazije za vrnitev na morje. Nekateri mornarji so bili tako željni, da bi bili pri začetku invazijo, da so, kakor pra-
služi kot morska in vojaška po- vijo, se izogniti vožnji domov
moo v si »čaju vojno ali narodni skrajni potrebi, in "da isostoji iz najboljše opremljeni h, najvarnejših in najbolj pripravnih vrst ladij, zgrajenih v Združenih državah, ki jih upravlja iz-vežbano in izurjeno oseb jo. *'
Izjava, ki jo jo dal prod krat kim T^eo T. Crowley, Zunanji ekonomski upravitelj, kaže kako ogromno dolo je morala trgovska mornarica opraviti tiste mesece prod otvoritvijo O-svoibodilne borbe.
Od 1. januarja do 1. aprila te~a leta jo bilo prepeljano 230 tankov in 6,000 drugih motor nib vozil na teden iz Združenih držav k zavezniškim silam. V on in devetdeset ill dnoh jo bilo s*kn-pno prepeljano .1,000 tankov in f>0.000 dr mri h vozil v št e vsi tančne rnšilee, kamjone in jeo-| >o.
11 Preoejšon dol teh prepeljav jo <ln v Ansiijo," kakor pravi
iz Anarlijc in so vpi-sali na tr-ifovsko ladje, ki so bile aktivno udeležene pri invaziji.
V svoji izjavi jo Odbor sporočil industriji, da bodo nadaljevali z prilagojen jem bonnsov v soglasju s spremembami v vojnem ri*ku dokler bo sedanji spopad trajal.
Predstavniki operatorjev in zvez. ki so prisostvovali sestanku (». jnnfja 1044, so podpisali sporaztrm. ki je znan kot "Osno-vna i sprava." ki jo bi' izvršen 10. deeombra, 1041.
"Tspravna Osnova" zagotavlja, da bo odbor ustanovil ho-nuso za vo jni risk v splošno in v vojno zavarovalnino za vse mojstre, častnike, in mornar-1 je. ki so zaposleni na ladjah Združenih držav. Možje, ki bi so radi lrpisali v Trgovsko mor-narioo naj se obrnejo na najbližji "I'nitod State*. Employment Offiee."
, ^JT - i/
• v . J	:. ig£| jj J.
Veličastna Povest velikega moža in velikega bojevnika!
Srffftriu) zanimiva powft, ljubezen i it doživljaji! 300 prizorov, ki nr bodo nikdar pozabljeni . . . nnrtopn H.llttA igralrev . . . in zvrni s 87 priljubljenimi pesmimi!
a*


Igrajo •- >•> ■ , AI.RXAN.DRR KNOX «iRI£AM»INR FITX«:P.f{.\M» RI 'TH N KI.SON VlNTl-NT 1'KICK
CHAULKS roI'.fRN THOMAS MIT«TIKLI. SIR t*KI»RI«' H AR1>W K "K K WILLIAM KVTIIK MARY A NI »RUSI )N
' I\M| \(NI4vaiii 11 K N li Y K I Ml Spisal z:i film I .A M AR TRn'lTl
S\T:TOVN \ I'KL.MLIKRA
71h Avft»U<» in *J4t. eruta, Netv York
DANES ZVEČER OB 8.
Nepretrgano predstavo se pri-r-nejo jutri. Vstop ot>0. zveeer. Notion sedež rezerviran.
hi., h t^i
FOTIČ BO ROGOVILIL
Bivši jugoslovanski poslanik Konstantin Potic, ki so je >ioor izselil iz poslaništva, pa jo še vedno v Washingtonu, je izjavil, da je bil v Srbiji postavljen Osrednji narodni svet, ki sestoji iz pristašev generala l)raže Mihjaloviea in jo nasproten vladi, ki jo jo nedavno sestavil dr. Ivan Šitibašio. Fo-tie jo rekel, da bo v Jugoslaviji nastala državljanska vojna, a-ko bo dr. Nuhašiceva vlada kaj časa ostala na krmilu.
Narodni svet, ki trdi, tla zastopa voeino (srbskega in slo-vonskoGra ( i) naroda, je zboroval od 20. do 23. julija v srbskih *?ora»h. da postavi svoje stališče z ozirom na ^nbaši<Vvo vJado. Na zlborovanju v januarju je Narodni svet imenoval generala Mihajloviea za poveljnika, vseh oboroženih sil.
Narodni svet je ponovno zatrdil svojo zvestobo do kralja, toda je dodal, da si pridrži svobodo, da ukrene vse, kar jo najbolj potrebnega za obrambo narodnih in državnih pravic, ako /bo kralj obdrža.1 vlado dr -Suiba-šiea. Potic jo rekel, da-bo prav gotovo prišlo do državljansko vojne, *ako so nasprotje mod olboma strankama še poveča.
Fotič pravi, da išufbašiceva vlada nima pravega zastop-st va v s o h jugoslovanskih strank, temveč so samo opira na partizansko gibanje maršala Tita, lei ne predstavlja ve-oino jugoslovanskega naroda.
Izjava osrednjega narodne-
"veta pravi, da Šubašireva vla-vanekoga naroda, temveč moro samo še povečati notranji razdor in spor. < >dl»or daljo izjavlja, da jo pripravljen nadaljevati vojno otb strani zaveznikov do končne zmage. Nato zagotavlja kralju Petru 11. in Karadžordževi kraljevski hiši svojo zvestobo in udanost.
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA
Mjiogi izmed nemške mladino mod 12. in 15. letom kažejo proti-družalbne ■znake, za kar -o poslani v gestapovska tatborišča, da jih tam "vzgojijo" ali pa če potrebno "likvidirajo", — poroča britanski radi jo iz Stockholma, kar so slišali v Uradu za vojna obvestila v Washingtonu.
Britansko obvestilo pravi, da so do sedaj ustanovili pot ta-f>orišča za '' proti-družabne " mladeniče in mladenke. Ti so dobili pooblastila z odlokom, ki £ra je podpisalo več nacijskih mimstrov kakor tudi HimmVr. Pravijo, da so taborišča pri Moringenn blizu Hildesheima. Tri so zft dečko, in dva za dekleta.
Nek članek iz gostapovskoga lista "Deutsche Polizei" jo bil citiran od dopisnika BBC:
"Ena posledica vojne je na* gibanje mlad ne tvoriti skupij-ne, katerih čltani zelo kmalu po« stanejo anti-hitle.rjovi nrlader niči, hi v neftaterfti slučajih postanejo colo sovražni narodni
teATILJEM je roano, KatoM J* im podtalno, tn zmvmoUko todi tiskorni papir in dmga tidnr-ake potrebščine'. Da «l rojakf sasifnrajo redno dopotftjanje Usta, labko gredo upratotišftn na roke m tem, da ima je Tedne, de Je mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OdNOVTLI SVOJO NAROČNINO dE DANES in n« čakaj, te »t opomin, kar s rtem prihranite upraVniitvu nepotrebne-strelke? - -
Fred Waring
HIS «NMSnVAN.AMS
V^ V K	W.»h ougrr^tedc^y
,„ o Stirring Mo«col So»u

so«Midističi»i filozofiji, in na-vsrzadnjo še poskušajo izvrševati kaznjiva dejanja.**
('laiifk v I>outsolw Polizei jo flodal, da so proti-družahni o-trooi navadno v večjih me-tih. Ko so enkrat ol»soj«»ni v i»nega teh tai>ori-r-. starši teh otrok mivadno it<> morojo <l<»l>iti teh otrok ven.
"Njihovim očetom ne povedo. če njihovi otroci zapadejo,"' je dojal dopisnik BBC. "Njihovo matere protestirajo zastonj proti mogočemu mučenju ali pa celo likvidaciji od .gestapo/*
Na rastek zločinstva m e d nemško mladino, ki jo bila pi'cj zelo priljubljena pri Gostapu, pripisuje dopisnik BBC dejstvu, da morajo otroci delati preko svojih moči, in so fizično izrabljani do skrajnosti.
— ONA.
Vse opravilo je bilo tako gi njivo, da je prav vsakdo jokal, ali pa eaj imel rosno o«m.
Vsakdo je čutil globoko >o-čutje za užaloščena stariša.
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako v Ameriki kot po dragih deželah je mnogo Slovencev, ki so prisiljeno služili v italijanski ali nemiški armadi in so bili njoti ali na .italijanski ali na ruski fronti. Vsi bi radi brali slovenske knjige, povesti, romane, itd. Vojnšk.i k ura t jo tu
d i. naprosil za molitvonike, ker ujetniki žele tudi te imeti.
Kdo*- ima te<ln j kak že rabljen molitvenitk, ali kako knji-iro, ki jo jo prebral, pa jo no potrebuje vrč. naj pošlje na naslov: Rov Pij Potric, t*'2 St. Marki Place. Xow York. Knji-cro. četudi obrabljene, pa ne smejo biti raztrgane, temveč cele.
Mislite na te reveže, ki ži*-" po vojaških taboriščih in bi it-di imeli knjige v slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate in teč no rabite!
GINLJIVO CERKVENO i OPRAVILO
V pondeljek, 31. Julija, je bila v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku ]w>-grebna sv. maša za slovenskega voja'ka Valentina Kobilca, ki je 21. junija v boju za demokracijo in svobodo človeštva dal Kvoje mlado življenje na bojni poljani v Franciji.
Naš župnik Rev. Pij Petric je celo opravilo uredil tako, da jo bilo 'kar najbolj ganljivo. Prod obhajil no mizo je iz mahu napravil grob, na gorenjem koncu je stal navaden lesen krž, na katerem je visela vojaška Čelada, za križem pa so je boeila velika veja, da jo zgle dalo, 'kot da je grob poleg grma ; na grohn jo bil položen velik venec s trobojnico, čezenj pa je bila položena pu^ka.
Ko sta prišla#Qce in mati pa-dlega vojaka, je mati glasno zajokala, kot je zagledala grob. Sv. maše «e je vdeležilo mnogo ljodi in celo več kot ob nedeljah. S tem so pokazali, da so-eaaivtijejo z žalostnimi starim* da ne more zastopati j-n-goslo-ki »ta izognil >ila svojec edijvca.
Sv. mašo aadiišnico je slažil Bev. Petric z asistfcneo, dva du hovnika pa sta pri stranskih oltarjih feral* črno mašo. •


SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2.
50
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbadila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, ■o prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njibo-vega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz arngle&ine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakem«, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"6tavefiki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . .
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
američki dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSHjam Mosey Order.sa f.....................ca lastnoročno
po4MaaBo(i)* knjigo (t):
MoJe Ime ....................................................
6t., nllea aH Box Mt. .....»..<«•••«............
'	i . T . .	f
Mesto in dtSava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11 N. Y.


TTTESPAY, ATTGTTST 1,1944
TVURomm n.
PRORLETfl
:: Spisal F.MTT.R BICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L
- m
"Ali bodete delali!" "Obljolbujem vam."
"Daii miibosteevoj naslov, če bi vam imel kaj.naznaniti.*' Mladenič zapise svoj naslov na list svoje boležnice, Ma indocile pa ga vtakne v žep. M0 tem času, ko boste v Parizu, hodom delal za vas in za BJanche-o!" 44O 'hvala, Mardoebe, hvala!'' 44Kdaj odpotujete?"
4 4 Jutri. Moj rednik, Jerome Goš, me je obiskal. On me lji*>i kakor svojega otroka. Povedal sem mu vse r o Blanche-i, o vas, o svojih starših.*'
Mardocbe prikima. 4 4 Dobro ste storili. Ne pozabite Blanche!"
44Njo da bi pozabil, njo, ki je cilj mojega življenja, da! celo moje življenje?"
In vaša olbleka, ki je ostala pri ovčarju?" "Pojdem po njo, kakor hitro me vaše pismo zopet pozove le sem. Imam, hvala Bogu, druga oiblačila, sicer bi moral hoditi v ovčarski opravi; a*i bi bil čuden v njej! Ovčarjevo obleko sem prinesel s seboj v tej oulLci. Saj ste tako ddbri, Mar-doche, ter ovčarju vrnete oblačilo? Recite mu. da ga zahvaljujem."
"Ddbro; vzamem culieo s seboj, ko pojdem na pristavo." '4In če se na seuillonski pristavi kaj prigodi; kaj ne Mar doehe, potem mi . . ."
4 4 Potem vam bom pisal.1' 4 4 In gospodični porečete ..."
"Da jo ljubite, da zmerom nanjo mislite, in da se povrnete."
"2 Bogom torej, Mardoche! Na svidenje! Kajne?" "Da, na skorajšnje svidenje!"
Prijatelja se objameta ter razideta. Leon jo udari proti Saint I runu, a Mardoche se spusti na svoj kamen. Pričel je jokati.
Leon mu ni bili nič povedal o pismu stare Marijane. Njegov rednik mu je bil nasvetoval, naj .beraču za zdaj to važno skrivnost še zamolči.
Ko pride Leon domov, najde Goša, ko je čistil oblačila ovojih "malih umetnikov." Rigolo in Pavliha sta slonela pri kamin« ter se ,ljubko nasmehljevajla drug drugemu.
"Teh moja navzočnost ne moti!" iapregovori Leon. "Nu, kdjy odpotujeva?" povpraša Gož. 44 Jutri."
"Prav! In pojutranjem bova že v d"Artefeuille-u." 41 ln potem v Parizu."
Pismo je tukaj zate. Kmalu bi bil na to pozabil!" "Pismo!" vzklikne Leon izneriaden. "Saj razen Mardoche ne ve nihče, da tu stanujem!" Vzame pis-mo ter ga brzo odpre. Pogleda na podpis. "Blanche!" zakriči.
In samega veselja je skakal po selbi kakor norec! "Ona mi Pise! ona mi piše! ..." je ukal! Njegovo «rce nm je živahno Mo. sreča ea je omamljala! Naposled se toliko umiri da lahko pv^o bere. Glasilo se je tako:
"Častit gospod!	i
4 Obljubila sem Vam odgovor, in dolžna sem Vam ga le zaradi čutov, ki jih gojite zame!
"Da sem srečna in bogata in da imam pravico koga ljubiti: hotela bi posvetiti svoje življenje Vam, čegar blago srce sem spoznala, Vam, kojemu zaupa moje srce!
"Toda jajz nisem niti sr^črta, niti bogata; nimam pravice, da bi koga Jjufbila.
14Vedite resnico: častiti gospod, Vi sami izvedite resnico: jaz nis«n hči Jacques Mellierova! Moj oče se zove Jean Renaud, in to ime, katero morda poznate, me loči od Vas ... za vedno! —
"Z Bogom! z Bogom! Pozabite |
# > »
Pismo pade iz mladeničev rok. Nesrečnik precedi ko zid, krč ga zvije ter zadušno hro-peS se zgrudi na tla. Goš mu skoči na pomoč ter ga vzdigne na stoheo. Leon ni bil v onesvesti, le krč ga je strašno tresel; ko pa je napad minil, «e je razjokal mladenič bridko Goš poklekne pred njega, boža ga liki otroka ter poizfruša na vse načine da bi ga tolažil. Nesrečnik je še zmerom drgetal, kakor da je v smrtni borbi.
Goš vzame pismo ter ga prebere. Bfl je sedaj sam kakor uničen.
"Blanche!" kliče mladenič kakor iz sebe. "Blanche! ona najbibila hciJean Renaodova! . . . Njegova hči... njegova Mu O Bog! hei morilca mojega očeta! Gorje meni, gorje meni! Izgubljena je zame, izgubljena na vekov veke!!!
Ha pom a pa skoči pokoncu kričeč, blagutajoč se. Njegove oči so se preobračale kakor divjaku.
"Kaj sera H storil Življenju!" zahrope. "Kaj sem H ste-
«1TIVJ 1 B6m U 8t0ril	• • • Som U proklet? Sem U
prokletT!" zavpije ves besen.
Go5 ga objame z obema rokama ter jokajoč pravi • "Otrok moj, otrok moj, tx>di miren! Saj jaz sem tukaj, tolažil te bottom! Otrok moj, otrok inoj! ..."
(Konec H. delal.)	1
(Nadaljevanje aladUj.
Izšla je nova knjižica koristnih pojasnil za vojake in njihove družine
Dobrodelna ustanova Odbor za Javne Zadeve v New Yorku, je ravnokar natisnil knjižico od 32 strani z naslovom "Podatki in pojasnita za može in žene v vojski." Iz te knjižice vojak lahko izve kaj mora narediti ako njegova žena pričakuje otroka, ako mu posojilnica preti da fbodo njegovi družini odvzeli ledenico, kako napraviti te>s<tameiit talko da bodo oni, ki so ositali doma oskrbljeni, -kako prebiti dopust in kam iti na počitnice, in še mnogo druigib takih raznih »podrobnosti in pojasnil, katere vojak tolikokrat išče in ne more najti.
Ta knjižnica, katero je pre-pravil Dallas Johnson, je na tisnjena zarto. da bi se možem in ženam naše vojske pomagalo odstraniti skrbi, ki bi jih imeli raidi svojih domačih problemov, tako da bi se lahko popolnoma posvetili svojemu, važnemu delu za vojno zma^o. Vojak in njegova družina na ta način izvedo ne samo katere so njihove pravice in dolžnosti, temveč tudi kako jih morejo izkoristiti.
Vojakom se svetuje ako, kako in kedaj naj si poskrbijo pravniškega nasveta; kako naj uredijo svoje posle tako, da jih bo lahko tudi njegova dru žina opravljala dokler je on od šoten, kaj mora znati o takih stvareh kot so dolgovi, pogodbe. takse, zavarovalnina, ter pisanje testamenta.
MJnogo je »stvari, katere možje in žene v vojski bi imeli pravico dobiti, ako bi le znali vprašati za njih. Posebno se po-vdarja, da vojaki morejo dobiti mnogo stvari mnogo ceneje kot drugi navadni državljani. Lah-
Mnenje o dogodkih v Nemčiji
ko dobijo zavarovalnino za manjšo ceno, ter plačajo na železnicah za krožno potovanje samo za pot v eni smeri. Celo kurze na vseučiliščih lahko vzamejo dokler so v vojski, in celo plačajo tsamo polovico šolnine kot drngače.
V	tej knjižnici je tudi vse poJno nasvetov o tem kako se vojakova družina vzdržuje z denarjom, ki ga dobi, v teh dneh visokih een. Navaja se kako je treba kupovati hrano, oblačila, domače potrebščine, ter kako iskati stanovanje.
Del te knjižnice nos«i naslov "Ako se vam kaj zgodi". Tu je povedano, kaj bo storjeno za j vojaka ali njegovo družino v j slučaju nesreče, ako je ranjen, zasužnjen, ali umrje. Vojakom in njihovim družinam se navaja, kako je treba vlagati zahteve. tako da dajo čim manj o-pravka in da ne delajo nepotrebnih težkoč.
V	zadnjem delu knjige, ki se imenuje 44Ko zapustite vojsko" se govori o podpori za veterane, o mogočih povojnih priložnostih za nadaljno izobrazilo, in o važni nalogi iskanja dela, ter ponovno uvrstitvijo v civilno življenje.
Pojasnla v tej knjižnici na žene in može iz naše vojske so bila podvržena natančnem pregledu, tako, da je vse kar je tam povedano zares točno. Ta pamflet je 92 po vrsti v seriji knjižic za širšo javnost, in se dobe za deset centov. Izdal jih je Odbor za Javne Zadeve h New York, 30 Rockefeller Plaza, New York 20, N. Y.
<FLIS — Common Council.)
Stockholm, 24. julija. (ONA) Piše Karl Fralim. — Mogoče mi je podati s varjenje od nevojaških podtalnih krogov v Berlinu kar se tiče tekočih dogodkov v Nemčiji:
ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE
t *
malo Blanche."
Še nikoli ni jugoslovanski narod pretrpel tako težkih izgub in dolžnost Jugoslovanov v Zdr. državah je priskočiti na pomoč svojim bratom v domo vini.
To pot želimo obrniti paž-njo posebno na jugoslovanske otroke. Stotisoči so zgubili svoje starše, zgubili so streho in domače ognjišče, so izposta-Ijeni gladu in zanemarjen ju, nezgodam in nevarnosti Ti o-troci že četrto leto, posebno v krajih težkih borb, živijo kakor gonjena zverjad, tavajoč po gozdovih iiseoč zatočišča in zašči tja. Četudi so ti otroci pogosto primer hrabrosti, požrtvovanja in nacionalne zavesti, so njihove duše preplašene, zmešane, strahovane in zgrožene. Po o-svofbojenju bo treba posebne nege, da si bodo irfečili rane, ki jih jim je zadala surova sovražnikova okupacija, in se bodo pripravili za normalno živlije-nje v svobodni in srečnejši o-četnjavi.
Kaj bi mogli amerikanski Jugoslovani storiti za te mlade mucenikef — Kaj ne bi mogli že sedaj poduzeti korake in začeti zbirati obleko, čevlje, SoL ako opremo, manjše muzikalne instrumente, opremo za razne športe?
Za sedaj se ustavimo pri zbiranju šolske opreme, godbenih instrumentov in opreme za raz ne športe. Sedaj je konec šol skega leta in naši otroci v tej srečni napredni deželi mečejo proč mnogo stvari, ki jih prihodnje šolsko leto ne bodo več potrebovali. ZJbira jmo varčno sledteče stvari: papir, peresa, svinčnike, ravnila, sestila, zemljevide, risadne potrebščine in drugo in pripravi jajmo* * šol ske pakete" — school kits — za jugoslovanske otroke. Naj naše pridne in podvzetne žene, v katerih živo gori zavest, da pripadajo jugoslovanskim dom, ki so zadivili svet s svojim junaštvom in eamozatajeva-gjem, nag si one stavijo za na-
logo, da sestavijo zavitke iz stvari, ki jih njihovi otroci nič več ne potrebujejo, za otroke v Jugoslaviji. Kolikim potrebam bi bilo zadoščeno, kolikim o-trokom koristilo in kodiko veselja narejenega.
Važno in zelo nujno je, DA ZAČNEMO TO AKCIJO TA-KOJ, ŽE TE DNI. Na tisoče jugoslovanskih otrok je že sedaj v begunstvu, v tujini, po taboriščih v Egiptu in Italiji. Zanje so takoj bili ustanovljeni šolski tečaji, toda. pri prvih korakih se je pokaralo pomanjkanje in najnujnejših in najosnovnejših šolskih potrebščin. POHITIMO IN POŠLJIMO »HM VSE OIMPREJE. Srečni smo, da moremo izvršiti svojo dolžnost do svojega naroda.
Upamo, da se bodo odbori naših žen, v vsakem kraju, vsi naši krajevni odbori kakor tndi "vse naše organizacije udeležili tega dela in začeli z nabiranjem takoj. Vse nabrane predmete je poslati na Združeni odbor jožno-Slovanskih Ameri-kancev, (United Committee of South-Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y.), ki bo poskrbel, da jih pošlje na pravi naslov.
Združeni odbor južno-slo-vanskih Amerikancev.
HARMONIKE NAPRODAJ
Kromatične 120 besov in ene 12 basov Lubasove, 3—i vrstne nemške novega in starega izdelka. — JOHN KIRIN, ' 6723 St. Clair Ave., R>R, Cleveland, 3, Ohio.	(8—1, 2, 3)
DELO DOBE:
STVALKE NA STRIP PELT Vprašajte pri:
LBGIS HAT CO.* 28 West 38th Str., (3rd floor) NEW YORK CITY
7—31, g__if 2
ELO DOBE .
KB zb aSBenje^pfmm. lahko delo. Tedenska plača $20.25. Vpraftajte na: 515 Ifadlson Ave., New Torte City. Soba 700, vhod iz 33. ceste.
(7—21 do 8—8)
"Ne res, da je to revolucija generalov, to je novi 30. junij. Večina umorjenih generalov in častnikov je bilo zajetih v spanju, nevedoč kaj se dogaja. Veliko povesti, ki se tičejo delovanja generalov in, ki sedaj krožijo naokoli v tujem časopisju. prihaja od OoeHbelsa."
Vest tudi pravi, da so berlinski podtalni pristani pričakova li "hitro razpustitve'* sledeč Himmlerjeve preventivnim ek sekivijam.
Berne, SvLea, 24. julija (O. N. A.) — Opisal Bert Wvler.— Diplomatski krogi poročajo, da zahteva zunanji minister Joachim von Rihbentrop nove vda-nostne izjave Hitlerju od vseh nemških zastopnikov v inozemstvu.
Von Ribi »ei 11 rop tudi izsiljuje čestitke od satelitičnih držav, ki še niso izrazile svoje sreče ker je Hitler ušel nevarnosti.
Tukaj se je izvedelo, da so imeli skrivne sestanke preko konca tedna v Bukarešti in Sofiji. V obeh prestolnicah so i-meli javne mirovne svečanosti, in nobena vlada se še ni odzvala Ribentropovemu pozivu za ofbnovljenje vdanostne obljube osišču.
Medtem ko prevladuje prepričanje, da ima Himniler položaj trdno v rokah v Berlinu, se pa širijo novice o poročilih, ki pripovedujejo o mirovnih sestankih v Karhlsruhe, Mannheim, Freiburg, Constance in več manjših krajih, večinoma v zelo bombardiranih krajih. Poročila pravijo, da so bili sestanki sklicanj od mnnicijskih in o-krožnih delavcev.
Poročila govore o Muenichu, nekoč središče naeijskega giba-
nja, sedaj kot o središču "pro-ti-gibanja". Tajna radijo postaja je delovala včeraj na valovni dolžini Miuunicha, a glas je bil zadušen z motnjami.
Vlaki prihajajo v Basel tri do šest ur prepozno in skoro prazni. Vlakovodje se sklienjejo na zračne napade.
DAROVI ZA SANS IN JPOSS.
Uprava "Glasa Naroda" je včeraj odposlala na Urad Sarisa v Chicago, 111., znesek $12.50, ki ga je prejela in sicer od:
Mr. Fred Sartory, Welfare Island, N. Y., $10.,
Mr. Joe Kaluža, Rixford, Pa., $2.50.
Na JPO-sloven»ka sekcija v Chicago, 111., pa znesek $9.50, katerega .je prejela od:
Mr. Jacob Le?4kovitz, Bessemer, Pa., $5.—$
Mr. Jos. Kaluža, Rixfrod, Pa., $2.50, in
'Mrs. H Skerjanc, Republic, Pa., $2.00.
Vsem darovalcem krena hvala.
prav
15-
Uprava "G. X.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
i«
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjlile celo omejena, je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko oingoče. K naročilu priložite v dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združeutti drŽav). — Naročite labko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 Wert 18th Street	New Yor* II, N. ¥.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West i8th Street
Company
New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgel
Kreutierjeva sonata
Spisal I* N. Tolsto)
Andrej Ternovo
Spisal Ivan Albrsbt
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllnas
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih Tirih naplaal GJnnf PandnriČ
15
Suneški invalid
8plaal Sllv-ster KoAutnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Splaal Josip Ogrinec
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Bemec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Ooiln
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Uerbart Haaptmann
18
Mladim srcem
Dragi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spini K saver Meftko
i9
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Isdala družba sv. Mohorja) L. Sknpoll
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr Albin Ogrls
18
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedk« sa ^Minft
Sgfeal Silvester Zo^lh
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga nistf kupili 1
85 "
Praški Judek
Spillmannova povest —^ Pre-vel Josip Vole
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj Vsslljevtf
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
33
Orne maske -
(Igra) — u Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Oolar
38
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronlo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Brbežnlkla F. Boje
Kupite en "extra" bond ta teden I
_ je »sloga teh knjig aelo omejena, je pri naročila pctporoOjlvo
IB^altt več shirk, dm nam bo na ta n*On mogoft* vsakega «4oveUttL