Vera starih narodov.
Stari nirodi, Grki in Iiiniljini, nis« verorali kakor nn kristjani na jednega pravega Bugd, nego imeli 30 veliko Stevilo raznih bogov in bi5ginj, katere >o čestili kakor najvišjc bogovc nebes, ki nam dajejo blagodejno solnčno svit-lobo ter nani poSilj&jo krepilnpga dežja. Vse to bogove in b6ginje >0 si mislili v svojej domišljiji kot človeku poilobna bitja. ki so podužena vsem človeškim krepistim in strastem, z jedinim raz-ločkom. ila se človek z aajl«pžimi last-nostmi dobrim bogovom niti priraerjati ne more, v tem ko hudobui bogovi s srojimi hudobijami presegajo najbolj greSnega ijloveka na zemlji. Zna se, d& je bila 3pa&nost ia zmotujava ? tej dolii nevoratva zel'i velika. Vsi od kraja, tiidi najbolj olikani narodi, kakor n. pr. Grki in Kiiuljani. služili so ma-likoin ter so živcli v nebrojnlh smotah in napakah. Tiidi stari Nemci in Slovaoi so bili raalikovalci tcr so iiueli ¦vo.jc bogove. Vera starib Slovanor ni bila ni6 boijša od vere drugih iulrodot. "'lnvanom najvikSi bog je bil Periin: Živa ali Lada pa njih Mginjo.
Po uauku grSkih pesaikov je bilo v začetku vse pusto in prazno; v tej 'djnpj praznini pa je plavala neka zmes,  ki so jo kaos imenovali.    1/, tc imijsi jn čaaoma postala Geja (t. j. naSa  zemlja).  veliia okrogla  plOča,  ki j- lneili nrana. (t. j. nebesa) od poicmeljskaga sveta, Tartara.
NajvikSi bog starim Grkoin je bil Zevs (Jupiter); on je bil oie bogilv in Ijudi, najve^ji gospodar in vladar sveta. Skoraj porsod $0 ga oaatili kot lniM-a nebes, ki daje dež, dela grom iu poSilja slrelc V roci drži atrelo ali jiit ?,ezlo, znaraeuji svoje oblasti.    Posvečeu mu je <jm\.
Med   bjgiojanii   naj  oineuiru   l'1 Ailemido (Diaiio),  ki   so jo   imeli
.1  za  deviSko  l>6giujo   meseca ali  lune:   njim  brat Apolon je bil   bog
.iic«.   Mesečni žarki so jcj bili ilate psice.   Arteuiida je bila tadi bog-inja
1 in v tem zraisla  so  jo   vpodiibljali 3 podpasano obleko,  s tulora s pai-
ui na hrbtii ali pa s kopjem v roci.    Ob stiani js imeia lovskega psa ali
!¦¦• košuto.    Kot Itoginjo  meaeca so jo vpodabl.iali s piMumesecem ua glavi.
^a lov, ki jej je bil uajuiilejsa zabava, spremljevalo jo je dvajset aimf. Nimfe
<V*ile) so bile  biiginje  gozdov   iu hvihov.    Pravijo, da je Artemida vjela v
oekem gozda žtiri jelene z zlatimi rogovi, s katerimi se je potem na zlatem
vozn v Olirup peljala.
Tak6 je bilo v 6uej starej ddlii, ko so Ijudjo se malikovali. Žalostno j« bilo na syetu ^akpi jo zimi> k?dar j? SCS^.*6?14 m ?Hn?e ^'g0 ue f°"
sije. Narodi so tiSali v sužnosti greha ter si niso pomagati znali niti mogli. Obnpati bi jim bilo, ako l)i jim ne bil dobri Bog pomagal in jim poslal od-rešenika, svojega jeainega sina Jezn Kriata, da se nobeden ? njega verujo« ne pognbi, nego večno življenje doseže.                                                 -ć.