Z38 števiika.
v LjBliljai!,«sredo. 17. oktobra mi
L. IB1D

.Slovenski Narod*  ve^ja po pOŠU; za Avstro-Ogrsko:                                          za Nemčijo .
ccio !eto skupoj naprej      .    K 30"—      ćelo leto napre,    ,    .    .    .    K 34 — pol ieta       „         „      ...  15 —              A                           .          . . .
četrt leta      „          „      .    .     .    750         zsl Ameriko m vse *uKe d^e:
na mesec     „          „           •     .    2*50      ćelo ieto naprej    -    .    .    .    K 40.—
?       —■■■*—^^——
Vprašanjem glede lnseratov «e naj priloži za  odgovor dopisnica ali znamka. Dpr&vnUtvo (spoda , dvorišče levo). 3na!lov£ ulica tt. 5, teleion ŠL 85.
Izl&aia vs*it dan ivećar iivseiaši aottal;3 la prazailte.
Inserati   se   računaj*   r>o   porablj^nen   prostori   in   sicer:   I   mrn   visok,   ter
63 mm širok prostor:  enkrat   pj 8 viri.,  dvakrat pj 7   vin.,  trikrat   po n   v.
Poslano   (enak   prostor)   Ir5   vin.,   parte   m   zativale   (e.nak   prostor)   10  vin.
Pri večjih insercij^h po dogovoru.
Novi naroćoiki naj posljejo  naročninj veiaa   .^^ jij aakaznici.   "*R1
Na samo pismeae naročite brez poslatve denarja se ne morem;) aikakor ozirati«
„Narodna tiakarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* vel;a v Ljubljani dostavljen na dom ah če se hodt ponj :
ćelo leto ajpre;    .    .    .    .    i< 28'—  I  četrt leLi......     .     7*—
pol leta       „       .....  14-— I na mesec     „                                        „    2*30
Posarsiezna  številka velja 12 vinarjev.
Dopisi naj se trankirajo. l^okopisi se ne vračajo. Uredništva:   tinailova alica ŠL 5 iv pritličju levo, telefon št. 34.
K ipiiii aašili oarodnih zehtev.
Dr.V.Kukove c.
Se vse premalo je izjav soglasja z našimi, veliki dobi odgovarjajočimi na-rodnimi zahtevami. Meni je odvzeta priložnost, pogosteje o njih razprav-Ijati s svojimi bivšimi volilci in z zaup-niki narodne stranke, zato naj velja ta pismena pot.
Ako ima dr. Seidlerjeva vlada, kakor Čitamo, nameii, presenetiti nas z nacrtom narodne samouprave v šolstvu, politični upravi in v pravosodstvu, bi to samo ob sebi ne bilo napačno, toda že naprej, predno qujemo vsebino nacrta, si moramo biti na jasnem. kako mora izgledati ta nacrt, da ne bo za nas le past in malovredna tolažba. Glavno vprašanje je, ali se nam prizna pravica samouprave, recimo v zgoraj omenjenih točkah v zvezi s temeljito spremembo državTie ustave ali v okviru stare ustave. \n še važnejše je, ali naj o vpraša-njih uprave odločuje Dunaj ali naša ju-goslovanska vlada, katero mora dobiti naša samostojna jugoslovanska država. Će bi naše dežele morale prevzeti pla-čilo ogromnega državnega dolga, ki je vsled vojne nastal, ter bi smele le z do-kladami k dotičnim davkom same vzdr-žavati narodno šolstvo, tedaj bi bili n a slabšem nego došle j. 2e ve-rujemo, da bi našim neprijateljem bilo ljubo s sladkorčkom šolske samouprave stroške vzdrževanja sol odvaliti na občine ali okrožja. In če nimamo svoje narodne vlade, nastavi nam Dunaj lah-ko kot šolske nadzornike svoje kreature. Če v pravosodstvu narod ne dobi jamstva, da bodo v vseh instancah sodili sposobni pravični sodnikL kaj pomaga sodna avtonomija. Vlade so na Dunaju minljive, in če naenkrat nesreća posadi na sedež pravosodnega ministra kakega Hochenburgerja. potem že vemo, kje smo. Pri političnih oblastih je naš narod baš ob času vojne imel dovolj prilike, okusiti dobrote uradništva, ki ž njim ne čuti. Zato moramo imeti svoje odmejeno ozemlje z vsemi lastnostmi samostojne države. Moramo imeti za to državno ozemlje svoj parlament, ne tak, ki je glas vpijočega v puščavi, ampak ki odločuje o vsem dejanju in nehanju na naši zemlji. Dobiti moramo narodno vlado, ki je podvržena volji tega ljud-skega zastopstva ter na ta način vodi v imenu našega naroda naš e šolstvo, sodstvo. splošno upravo in vse, kar narod rabi. Če o vsem tem dr. Seidlerjev nacrt ne podaja j a m s t e v, tedaj so njegovi nacrti meso brez krvi in ne preostane nić drugega, nego vztraiati v odločnem odporu zoper to in vsako podobno avstrijsko vlado. Naša država mora razpolagati s svojim parlamentom in s svojo vlado tuđi č e z vse vire gospodarstva naše ze m-I j e, da ne bo vse skupaj hiralo, predno začnemo dihati. Samo ob sebi se razume, da je glavna stvar naša financi jalna samostojnost. Če te nimamo, potem nismo na boljšem nego doslej. Ne srne biti niti najmanj dvoma, da naša neodvisnost od Dunaja ne srne zaostajati za isto Budimpešte. Vsi veliki državniki sa ene misli, da je samo ob sebi neizogibno, da po narav-nem razvoju razmer v državi, ki je monarhija, kakor je naša dosedanja skupna država, hoče eden narod doseći nad-vlado nad drugimi narodnostmi. Za nas torej ni rešitve nemške nadvlade v Av-striji in madžarske v Translitvanski, razun če izvojujemo Jugoslovani za sebe svojo državnost četudi v osebni skupnosti vladarja. Glavni vzrok, zakaj jamstvo v obliki naše samostojnosti zahtevamo, je duh obožavanja nemške nadmoći, katerega so vcepili našim nemškim sodržavljanom Freitschke, Bernhardi in Nietsche in ki je za vse nemške stranke evangelij njih politike proti drugim narodom. Nemcu se zdi tuđi moralično opravičeno. da je on naš gospod, rni pa njegovi hlapci. Da se nam odvzame naša posest. jim je nekaj naravnega. Da ta duh preveva tuđi avstrijsko vlado, je dokazala, ko je zaDlenila ćelo Gregorčičevo pesem v ljudski čitanki, ker je nazival reke Dravo. Savo in Sočo slovanske sestre. S sklepom svetovnega miru se bodo raz~ mere v državotvornem oziru za nedojrledno dobo stalno uredile. Red se mora za nedogledno dobo baš sedaj zahtevati tuđi pri nas in   zato   ne   smemo   biti   polo-
vi č a r j i,     zahtevati    moramo v s e.
Zgodovina je z nestevilnimi vzgledi dokazala,   kako prav so ravnali tlačeni narodi,    č e    so    baš    v    v r oć e ni času, ko  se  kujejo  nove  politične   i n   so ci j a I n c   vrednote,     brezobzirno     proglasili ceioto     svojih     zahtev.    Koga vprašajo Finci ali Poljaki, ali se mu zdi zahteva njih samostojnosti pravočasna! lti pa moramo danes že dalje, nego da citiramo deklaracijo 30. maja. Vsakteri rojak mora se skusiti uživeti v bisuo te zahteve ter razumeti, da kaka kul-turelna  avtonomija    na    stari  ustavni podlagi ni niti senca državnosti, katero rabimo,  da  postanemo  res  samostojni. Zavrniti moramo tuđi ugovore, češ, da dosedanje   razmere   nišo   bile   preslabe, ker smo Slovenci vendar tuđi na go-spodarskem polju mogli napredovati jn da torej nismo bili doslej zatirani.    Če smo kaj dosegli, ni bilo vsled naklonjenosti      merodajnih      einiteljev,      ampak kljub     zapre kam     smo     si    z lastno   pridnostjo   izvojeva-l i,  kar   imamo. Mnogo dalje bi bili, če bi se nas ne bilo oviralo. Kaj je sto-ril Gradec za štajerske Slovence? Dol-ga  vrsta   težkih   bojev  zoper   zatiranje slovenskega meščanstva je zgodovinsko dognan odgovor. Ali je delovala    Siid-marka^ v naših mestih in trgih za pro-cvit    slovenskega    gospodarstva?     Ali morebiti mestne hranilnice v Celju,   v Ptuiu in  Mariboru, ki so obogatele   z obrestnimi  prihranki Slovenskih  kmeč-kih sirot? Pod nobeno Kstno vlado se nam slabše ne bi moglo roditi. Če nas bode vodi! v gospod a rskem   delovanj^ jugoslovanski naš parlament    in    naša narodna vlada, povspel se bode narod do nečuvenega gospodarskega napred-ka. Za ta gospodarski razvoj pa treba narodnega šolstva od  ljudske sole   do univerze, narodnih  upravnih    činiteljev in sodnikov, kaj ti te naše zahteve nišo Ie     jezikovna    nečimernost, ampak     so   tesno     spojene    z vprašanjem boljšega   kruha. Kljub   temu pa naša želja ni boj proti Nemcem  in to tuđi ni naš interes. Če se hočejo v naši jugoslovanski   državi čutiti z nami eno v svojem  dejanju in nehanju, bode to nam in njim v korist. Razkol delati med nami v obliki štajer-cijanstva,   ta   trud je v prihodnje   ne-spamet    in    blaznost.   Posest   morske obali je jugoslovanski   državi   jamstvo sijajne bodočnosti. Če smo člani enotno vladane    centralistične    Avstrije,    smo vsak hip zopet v nevarnosti   svetovne vojne, nas Jugoslovanov pa svet ne so-vraži. Premajhni kot država ne bode-mo, saj imajo mnogo    manjše    države, n. pr. Švica ali  Holandska, v neugod-nejših razmerah dober obstoj. 2al sicer, da  so na Dunaju  sele vsled   te vojne začeli  izpregledati. Žal, da izpregleda-nje počasi napreduje. Naš narod pa ne dvomi več, da je jugoslovanska država le vprašanje časa.    K  nii  pa moramo pripadati tuđi mi.   SI o v e n s k a   K o-roška   in Štajerska  sta ključ Jugoslavije.
Iz državnega zbora.
Zbornica prične razpravljati o bud-getnem provizoriju se le danes. Včeraj-šnja seja je bila odmerjena razpravi o dogodkih v Wagni in pa o nežni skrbi Madžarov za preskrbo avstrijskega prebi valstva z mesom in mastjo. Karakteristično je. da so v debati ravno nem-ški poslanci izražali mnenje, da se du-alizem ni prav nič obnesel. To jim Slo-vani že dolga desetletja pripovedujemo. Značilna je bila tuđi begunska debata. Zbornica se je razdvojila v dva tabora: na eni strani vse nenemške stranke in nemški socijalni demokrati za pravice in zaščito beguncev. na drugi strani nemški nacijonalci in kršćanski socijalcl kot sovražniki neštetih tisočev ubogih ljudi, ki so žrtvovali državi to. kar je po-leg življenja človeku najdražje — ljubi dom. Nemški narod je velik narod, ie dejal poslanec Pittoni, Ie da šteie mnogo, mnogo Einspinnerjev.
Vlada hoče, da bi se proračunska razprava končala že v petek in načelni-ki strank so tej želji ugodili, ker je položaj itak že precej razjašnjen. Le Čehi se še nišo definitivno izjavili, ali se za-dovoljijo z le tridnevno debato.
Jugoslovani so včeraj vitezu Seid-lerju še enkrat povedali, da bodo glaso-
vah proti proračunske ni u provizoriju. Dr. Korošec in dr. La-£inja sta v posebni konferenci vitezu Seidlerju povedala, kako odgovarja vlada na požrtvovalnost jugoslovanske delegacije. V j uniju, po pade u grota Cla-nia, so glasovali Jugoslovani za proračunski provizorij, ker so hoteli pokazati svojo pripravljenost in najboljšo voljo za sodeiovanje v državi. Vitez Seidler je takrat izjavlja!, da hoće biti obiekti-ven državnik in priznaval je krivice, ki se Kode našemu narodu. Pretekli so meseci in pokazalo se je, da Seidler ni nič boljsi, kakor je b|l C'am ali Sturgkh. Na Junosiovanskem je ostalo vse pri starem, in kar se je zgodilo novega, je bilo zopet le krivica. Vitez Seidler je moral našima voditeljema priznati, da je to res in priznati bi moral tuđi, da je stališče, ki ga je zavzel Jugoslovanski klub. popoinoma upravićeno ter strogo doslcdno; Juiroslovanski klub- se ne straši nobenih oćitanj in sumnićenj — ki se bodo vsekakor vsula nanj iz vladine-ga in nemškega tabora — ako trdno ostane pri svojem sklepti: niti vinaria vladi ne za državno upravo, ne za vojno, dokler ni uresničena naša deklaracija.
Nemci ustanavljajo po razbitju »Nationalverbanda« novo organizacijo, ki bi naj bila nekaka koalicija nemškiii nacijonalnih strank s skupnim izvrše-valnim odborom. Novo združenje naj bi se imenovalo »Deutscher Verbancl« (nernška zveza). V gotovih nemških krogih vlada velika riejevolja nad nem-škimi radikalci. V tem oziru je interesan-ten prediog, za katerega agitira poslanec P a n t z, naj bi se namreč napravil »nemški biok«. sestoječ iz naciionalcev, kršćanskih socijalcev in soc. demokra-tov. pa brez r a d i k a I c e v.
Danes je v zbornici kritičen dan. imunitetni odsek naj sklepa o veljavno-sti mandatov amnestiranih poslancev. Vlada še je v zadnjem trenutku le obr-nila na stranke s svojim kompromisnim predlogorn. ki zahteva, da naj zbornica opusti razpravo o mandatih pomilošče-nih poslancev. za kar je vlada pripravljena razpisati nadomestne volitve. Čehi pravijo: Razpišite volitve za res iz-praznjene mandate, o ostalih pa naj sklepa zbornica. Zdi se, da vlada s svojim kompromisom ne bo imela sreče. Tuđi Nemci so veeji del proti.
V naslednjem podajemo kratko sej-no poročilo:
Dunaj. 16. oktobra. Predsednik GroB otvaria sejo ter naznanja. da je vlada vlo-žila tri predloge: zakon o ustanovit-v i ministrstva za socijalno skrbstvo, zakon o zvisanju davka na vin o ter zakon o zvišaniu davka na šampaniec.
Kot prva točka je na dnevnem redu poročilo besunskega odseka o dogodkih v W a^nt. Poročevalec posl. Dejtasperi priporoča. da naj zbornica sprejme od odseka sklenicne resolucije.
Posl. Halban (Poljak): Država je ravnala s podaniki sovražnih dežcl dobro, z lastnim prebivalstvom pa naravnost ne-verietno. Pri evakuacij. so se vršile strašne stvari. Izšla je sicer cesarska naredba, ki predpisuje. kako se naj postopa s prebivalstvom oeroženeKa ozemlja. toda uveliav-ljena ni bila nikdar niti ena točka te naredbe. Za vojaške oblasti cesarske naredbe očividno ne eksistiraio. (Čujte, čujte!) Vsled sistema barak je pomrlo na tisoče lojalnih državljanov v prognanstvu. ali pa so se vrnili domovino z nezaupanjem napram državi. Poslanska zbornica je sklenila posebni begunski zakon, toda gosposka zbornica ga ie zavrgla.
Posl. Faidutti (Italijan): Z žandarji in baioneti se begunsko vprašanje ne da resiti.  Slučaj   VVagne  se  ne  srne  ponoviti.
Posl. Einspinner (nem. nacijona-lec): Dogodki v VVagni se pretiravajo. V splošnem se z bepunci v Wagni dobro postopa. jesti imajo bolje in več, nego prebi-valstvo okoliških občin. Nikdo jih ne šika-nira. (Klic: Le streljaio jih! Buka.) Svobod-no lahko hodijo ven in noter. (Rauch: Kakor v fetnišnici! Reizes: To se gospodu Ein-spinnerju dopada?) Nemški uradniki vrše svojo dolžnost. (Bugatto: Pri nas nimamo nemških uradnikov. temveč le avstrijske! 2ivahni medklici.) Posl. rTinspirmer se izreka Droti odsekovim predlogom. Vlada naj poroča zbornici, čim bo preiskava v Wagni končana.
Notranir minister grof Toggen-biirsj smatra, da je smrt dečka Puclija v VVagni boli nesrečen slučaj. Uradništva ne zadene nobena krivda. Krivec pa bo brez-ohzirno kaznovan. Minister hvali nato av-strijsko uradništvo. ki ie v vojni brez razlike narodnosti siiaino vršilo svoje dolžno-sti. Napram beguncem so se storile pogre-
ške, ta je res. toda v Wagni jih ni nikdo zatiral in preganjal. Minister slika nato raz-mere v VVagni ter poudarja, da so v splošnem zadovoljive. V ostalem je, treba, da prebivalstvo uposteva razpoloženje beguncev.     Tuđi   jaz,   pravi   rninister,   bi   se   ćutil
strašno nesrećiiega, če bi bil interniran v Galiciji. (Pritrjevanje in razburjenje.)
Po govoru notranjega ministra se oglasa   neki   obiskovalec   galerije  z   medklici.
Predsednik   pozivlje   reditelje,   da   naj   vrše svoj  posel  ter  prekine  sejo.
V  zopet otvorjeni seji polemizira posl. Rauch (Poljak) proti Einspinnerju, ki govori i) beguncih, ne da bi vedel, kaj je begunska beda.
Grof L a s o c k i (Poljak) navaja strašne lućaje, kako se je postopalo z begunci, poudarja, koliko beguncev je pomrlo ter razpruvlja o razmerah v taboriščih za in-terrrirance.
Posl. T i t o n i (italij. soc. dem.) pravi: Spoštujem nemški narod kot velik narod, akoravno ima žalibog mnogo Einspinnerjev. (Živahno   pritrjevanje.)
Posl. dr. L a g i n j a se kot generalni govornik toplo zavzema za predloge begun-skesa odseka, ki so bili končno proti gla-sovom nemških nacijonalcev in kršćanskih socijalistov   s p r e j e t i.
Zbornica razpravlja nato o interpelaciji posl. Schurifa in tov. glede dobave ogrskega mesa in špeha. Poslanec Schiirff (nemški nacijonalec) se pritožuje. da nas je Ogrska pustila glede prehrane zelo na cedilu. Vlada naj energično nastopi.
Minister za prehrano Hofer izjavlja, da se vlada trudi, doseći zvišanje ogrskesa kontingenta živine in masti. Ogrska živina stane danes 5 do 6 kron kilogram žive teže, isto velja za prašiče. Da pa se dobi dovolj blaga, je treba preplačevati. Vlada je že opetovano intervenirala. St-udj anujc o^rska vlada pesebno centralo, ki bo prevzela dobavo onega kontingenta živine in masti, ki naj ga debi Avstrija. Prašičev doma ne moremo mastiti, ker nam manjka krmil. posebno koruze. Krompirja bo 70 milijotov metrskih stotov. 17 milijonov stotov je do-ločenih za civilno prebivalstvo, v kolikor ni samo producent. Treba bo sistematičnesa dela za enakomerno znižanje cen industrijskih in  agrarnih produktov.
Posl. Liebermann se pritožuje. da nemški vojaki pošiljajo živila iz Galicije do-mov v paketih, ki so dekiarirani kot muni-cijski paketi.
Posl. Frei Bler (nemški nacijonal.) grozi, da bo tuđi nemško prebivalstvo pri-čelo razmišlievati o koristnosti dualizma, ako bodo  Madžari še naprej tako trdosrčni.
Posl. dr. B e n k o v i č je vložil interpelacijo o rekvizicijah sena in slame na Staierskem.
Debata ie bila nato prekiniena. Konec seje ob Vi7.
Davcni  nacrti  posl.  Steinwenderja.
V  finančnem odseku je poročal poslanec dr. Steinvvender o cesar. naredbi glede uvedbe  vojne  naklade  na  direktne    davke. Doklade  na  zemljiški  davek  naj  se  zvišajo od   21*3° o  na  24° o  katastrainega   zneska   z nadaljnio vojno doklado  12°/».  Dohodninski davek naj se ne zviša. Akcijskim družbam naj se zviša vojna doklada od 208/? na 1000/o. Samski  davek naj  se podvoji, enako naj se za mnogokratno poviša davek na tantieme. Finančni  odsek  je  sklenil. da  se posvetuje o teh predlogih sele. ko bodo dotiskani.
Davek na vino.
Finančni minister je predložil nacrt zakona o davku na vino. ki naj bi prinesel za 98 miliionov kron več dohodkov. Davek bi se uredil tako - le: Za hektoliter sadjevca in sadnega mošta 8 K. za vino. vinski mošt. medico itd. 32 kron. Vino za domačo porabo ni  podvrženo  davku.
Vojaški   dopusti   in   oprostitve.
Domobranski minister C z a p p je na-vedel v odgovoru na interpelacijo o perijo-dičnih dopustih in zamenjavah moštva. ki je dolgo služilo na fronti, to - le: Za dopuste moštva so točne določbe, ki jamčijo za hitro menjavo dopustnih turnusov. Ako operativni položaj zahteva. se omeie dopusti ali po-polnoma ustavijo. Dajejo se dopusti kolikor le mogoče mnogokrat. Na bojni fronti se načelno ne uporabijajo manj sposobni. Zame-njava v smislu vprašanja je nemogoča, ker se rabijo vsi za frontno službo sposobni možje za tekoče nadomeščanje bojnih čet. Ako bi se hotela izvesti taka zamenjava, bi se moralo vpoklicati v interesu gospodarstva oproščene može. kar bi brez dvoma škqdovalo skupnemu državnemu interesu. S stalnim pregledovanjem na etapnem prostoru in v zaledju se dodajajo tam še pride-Ijeni, za frontno službo sposobni že tako bojnim crtam in na njihova mesta se po-stavljajo ali manj sposobni ali po možnosti ženske pomožne moči. Sicer pa se je z dopusti letnika 1865. in 1Sf>6. in z odredbo, da se moštvo letnikov 1867. in 1868. brez razlike sposobnosti uporablja samo v zalediu. uooštevala želja prebivalstva, da naj se pri-zanaša starejšim ljudem, v največii meri.
Odpust letnikov 1865., 1866.
V   odgovoru na drugo interpelacijo o odpustu   letnikov   1865.   in   1866.,   je  izjavil minister, da   dopusti   teh  vojaških  oseb
s strani poveljstev so bili izvršeni kolikor mogoče hitro in se je upošteval termin 30. junija 1917.
Anonimne ovadbe.
Na interpelacijo glede anonimnih ovadb pri vojaških oblastih, je odgovoril domobranski minister: Že leta 1916. so dobili sporazumno z vojnim ministrstvorn vsi vo-jaški uradi navodila za postopanje z ano-nimnimi ovadbami z nastopno odločbo: Iz-kušnja uči, da take ovadbe izvirajo iz na-pačne ali nepopolne informacije, ali pa iz hudobije brez vsake podlage, ali iz mašče-vanja. Anonimne ovadbe s splošnim obdol-
ževanjem je kratkomalo položiti na stran, izmed ostalih se imaio obravnavati samo take, iz katerih se da sklepati na dejansko kršenju zakonov in predpisov.
Vojni vjetniki na Spodnjem Štajerskem.
Poslanci Marckhl in tovariši so včeraj tnterpelirali ministra za ljudsko prehrano glede življenjskih razmer na Spodnjera fŠta-jerskem ter zahtevali, da se odstranilo vojni vjetniki.
Eksplozija na Steinfeldu.
Deželnobrambni minister je odgovoril
pismeno na interpelacijo glede eksplozije na Steinfeldu dne 17. junija 1917 ter navaja kot vzrok. da se je od sovražnikov vplenje-na municija sama užgala. Ubitih je bilo 20 mož straže in nadomestnega bataljona za oddelek metalčev min, 360 vojaških oseb je bilo ranjenih, večji del lahko. Precej velika je bila škoda v okolici. Storilo se je vse, da  se kai  podobnega ne ponovi.
Naši begunci.
g Dunaj, 15. oktobra.
Iz dopisov, ki mi prihajajo v ogrom-nem številu od vseh možnih strani, do-bivam čedalje groznejšo sliko o naši begunski bedi. Begunsko vprašanje je treba danes na Slovenskem najprej resiti vsaj v tem smislu, da bodo naši ne-srečni rojaki v redu dobivali to, kar jim tiče in da dobe za ves čas nazaj, kar jim je bilo po krivici pridržano.
Deželni komisiji za odmero vzdr-ževalnih prispevkov v Gradcu in Celov-cu imata na vesti na potoke solza, ki so jih prelili ubogi naši begunci. Čujte njihovo logiko in njihovo tolmačenje zakona.
Na Štajerskem in Koroškem je veliko beguncev, ki so doma dobri pb-sestniki, toda, bežali so iz drage doma-čije večinoma goloroki; danes so v tu-jini reveži.
Ako se torej taki begunci oglase za vzdrževalni prispevek (po očetu, ki je vpoklican), pa dobe tako - le rešitev: Vaša prošnja je v smislu zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237 od-klonjena, ker preživi jenje ni ogroženo vsled vpoklica, ampak vsled — bega (weil Ihr sowie Ihrer Familie Unterhalt nicht durch die Einriickung, sondern durch die Flucht gefahrdert erscheint).
Ker bi torej taki begunci doma ne bili potrebni vojaške podpore za pre-življenje, zato jim je ne priznajo niti v begunstvu, kjer trpe največje pomanjkanje.
Takega ravnanja z našimi begunci ni mogoče mirno prenašati. Begunci od raznih strani nujno prosijo Jugoslovanski klub, naj se odločno postavi proti takemu ravnanju! — Pred seboj imam rešitev graške komisije, ki izreka na koncu, da v smislu § 9 istega zakona nf dopustna nikaka pritožba! — Eden naših goriških beguncev pa je podal pri-tožbo na upravno sodišče, a že 5 mese-cev nima nikake rešitve. Na sploh je v Gradcu napram slovenskim beguncem vsak razlog dober, da podporo odreče-jo. — Naša dekleta so sploh izključena od podpore. Ako se oglase za podporo, jih gonijo v službo in jim ne dajo podpore; ako je katera v službi, jim zopet ne dajo podpore, ker so v službi. — Referent dr. Ploner je nedavno odpodil dve Slovenki tako - le: 1. Vi služite — zato ne potrebujete podpore; ako bi nič ne zaslužila, pa bi podporo dobila. — 2. Kaj, tako zdravo dekle ne gre služit? Nič ne dobite! — Tako ravnanje v Gradcu je — sistem. Predloženi so na merodajnem mestu štirje slucaji! Bejrunka Julijana Ž. iz Trsta v Cirkov-cih ni nikoli dobivala predpisane množine moke. Z otrokom je trpela pogosto glad. — Ob žetvi je dobila dovoljenje, da je pobirala za žarijicami raztreseno — klasje. Pridna je bila in dobila je tako 15 kg moke. Ali orožnistvo je to moko zaplenilo in ženico ovadilo ćelo sodišču. V Ptuju je bila oproščena, ob-sojena pa v Mariboru radi prestopka po § 32 št. 2 naredbe z dne 25. maja u 1917, §t. 235 na 24 ur zapora in trdo le-žišče, češ,   da   je   neopravičeno
otrau 2.
.SLOVENSKI NAKOD-,   one   17. oktobra   1917.
238   stev
dala mlet v korist države zaseženo žito. V nekem drugem kraju na Štajerskem se je pripetil ta-le slučaj:
Begunci dobivajo karte za mast, a masti nišo mogli dobiti. Pritožili so se in zahtevali, naj glavarstvo ukaže pro-dajalki, ki zbira mast od kmetov, da jim proda določeno množino. Glavarstvo je zato prodajalki izrecno prepo-v e d a 1 o, oddati mast beguncem, ćeš, da se mast zbira za druge kraje. Za to so priče! Stvar priđe v razgovor na primernem mestu.
Naši begunci so skoro vsi plajali voznino za rešeno blago. Begunski zakon določa, da za prevoz ni treba nič plaćati, a pri tem ne dela nikukega razločka v množini ali velikosti takih tovornin. — V znani zadevi Marije Vid-mar iz Rihenberga sem izzval pravilno rešitev. ki mi je došia potom e. kr. niž-jeavstrijskega namestništva, namreč: popolnoma revnim beguncem prevaža-jo železnice brezplačno do iOO kg in za ćelo rodbino največ 500 kg blaga. Več torej nikdo ne srne resiti nego 100 kg! Ako več resi, mora sam plaćati.
01 M WM'M 0SV0JS9.
NAŠE   URADNO   POROČILO. Duiiaj,      16. oktobra.      (Kor. urad.) VzhDjno    in    albansko bojišče.      Z naše strani ničesar poroča ti.
Italiiansko bojišče. Na Banjski visoki pianoti so se ponesrečili italijanski posamr.i šunki. Na gori Sv. fiabrijela smo v boju z ročni mi granatami pre-preeili prodiranje sovražnih oddelkov. —  šci  genoralnega   štaba.
NEMŠKO URADNO POROĆ1LO.
Berofin, 16. oktobra.      (Kor. urad.)
Zapadno bojišce. S ku p i n a grm. Ruprehta Bavarskega. Veeruj-šnje boijo ćelovanje artiljerij na Fian-drskem je bilo enako delovanju v prej-šnjih tinevin. Večjih infanteniskih bojev ni bilo. \a več točkah. tuđi v Artoisu, smo zavniil: angteške iz vidne šunke. — Skupina nemškega prestolo-n a s lc d n i k a. Zopet Je bii čez dan artiljerijski boj severo - vzhodno od Soissonsa živahen. Tuđi zapadno od Craonna se je stopnjeval j>ri dveh novih brezuspešnih napadih Francczov proti jarkom, ki smo jih bili nedavno severno od mlina pri Vauclercu zav želi. Več iz-vidnih bojev je potekio za nas ugodno. Zapadno od rcke Suippes so saksonskl grenadiri!, zapaano cd Mose pa bavarske napadalne čete đvigniie vecje sie-vi!o vietih in strojnih pušk iz francoskih postoiank. Streljauje na severni fronti pred Verćunom je bilo živalinčfše, kakor zadnji čas.
Vzhodno bojišče. Pod poveljnist-vom generala pehote Kath-ia na Oesiu se boreče čete so se včeraj popolnoms po!asti!e otoka. Na polotoku Svorbe, ki moli proti jugu, so se tam odrezane ruske čete se trdovraino upirale. Težke baterije ob obaii so morale vsled ognja naših ladij molkniti. Proti vzhodui obali smo sovražnika tako trdo pritis-niii, da so se mogli samo de'i resiti preko nasipa na Moon. V bojili za mo-stišče Orrissar na vzhodnem koncu Ocste «o s severa se ni uspošno sedoic-vaie naše pomorske bojne sile. Do sedaj smo naš£e!» nad 2400 vjstih. Razpršenl bodo to štc\»fo še povećali. Do sedaj snio vplsnili 30 topov, 21 stroTnih pušk, neka] letal In mr.o?;o vozit. Defo so Izvršile naše izkrcarre čete. ki r*o pod izbornim soticlovanj«im pod pGvsliništ-vom viceadmlrala Schrniedta stojećih deiov brodovja končale bistveni del svoje naloge v štirih dnefc. V Riškem zalivu iro zasedli otoka Runo in Abro. Na fronti na kopnem na vzhodu nikakib posebnih dogodkov.
M a k c d o n s k o bojiš ć e. V dolini St rume so prepustili Bolgari Aii-gleženi nekaj krajev. — v. L u d j n -d o r i i.__________
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
13. oktobra. Makedonska fronta. Več ognjenih vrtincev v loku Crne, nekaj živahnejše artiljerijsko delovanje t dolini Strume. Južno od mesta Doj-ran in ob izlivu Strume smo pregnali s svojim ognjem močne patrulje, ki so prodirale proti našim pozicijam. — Fronta v Dobruđži. Pri Tulči in vzhodno od Galaca slaboten artiljerijski ogenj. Moćna izvidna skupina, ki se je poskusila s pod-poro artiljerije približati đesnemu bregu Donave, severno od vaši Samovo, je bila z našim ognjem odbita.
Berolin, 15. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča se to-le zlasti z ozi-rom na pomorske bojne sile: Da se izkrca del armade na Oesiu so dne 12. oktobra pod poveljništvom podadmirala Erharda Schmi-dta ladje obstreljevale ruske utrdbe v zali-vu Tagga in v Solasundu ter jih hitro pre-magale. Obenem so torpedne flotilje in motorni čolni iznenadno vrgle čete na otok. Kmalu so dospele večje čete na transportnih parnikih, ki so v kratkem izgradile utrdbo, podobno mostišču. V podporo izkr-canja v zalivu Tagga so drugi deli brodovja obstreljevali utrdbe na Zerelu in pri Kil-kondu. Ob 7. zjutraj so bile pri Pomerortu izkrcane prve čete. Ko so padle obrežne baterije Hundsort in Ninnast so ladijski topovi premagali tuđi obrežne baterije na rtu Taffri na otoku Dago ter so si ladje iz-silile prehod skozi Solasund med Dagojem in Oeslom. Deli nemskega brodovja so prodrli v vocie pri Kasan Vjeku ter pognali ruske rutilce proti Monnsundu. Da se je hitro uvedel uspeh je posebna zasluga sku-pin iskalcev in ruiilcev min poleg podmorskih čolnov in letalcev.    Njim se je   zahva-
liti, da se je v kratkem 6asu napravila pot skozi rusko minsko polje. Dne 14. oktobra se je razvi! v Kassau Vjeku zopet za nas uApešen boj, v ka ter em smo ruske ladje zopet potisnil, nazaj. V tem boju smo vzeh veliki ruski torpedni ruiilec »Grom« ter vjeh 8 mož posacike. —  Sef adm. St.
Nemška p o d v z e t j a na otoku Oesel so po većini končana, treba je le so zasesti otoka Moon in Dago, da obvlaia-jo  Nfmci   Moonsund.
S e v e r o v z h o d n o od T o p o r o y-c a in v odst-ku pri Taruopolu je bil artiljerijski dvoboj iivahen. Večje delovanje letalcev.
Italijansko  bojišče.   Iz  vojno
poroćevaiskega »tuna lt>. oktobra: Na t>e-vernem delu baujškega masiva oo izvršili iLaiijani posamezne šunke, katere so vae zavrnilo nu.se i-uait-. i'uui na liriou r>v. Gh brijeia j*- poskusil so vratnik znova, da bi se priboril do naših pozicij, bil pa jt* vedno krvavo odbit v boju z roćnimi granatami. Iz vujaškega raziuotrivanja 16. oktobra: Itaiijani so zopet začeli suvati na naše pozicije na banjski visoki pianoti; tako ua-daljujfjo truovratno svoje poskuse, da bi lio^t-gli ćepovansko dolino. Na južnem Ti-rolsK**ni in Koroškem zbirajo ltalijani velike množine čet v napadalne svrhe, v giavnem, da bi odstranili iz svojega mesa trn aaiažko - arsierski; razpolagajo s žtt*-vi!nimi angleškimi bat^rijami. Na mnogih krajih italijanske fronte je nastupilo zimsko vreme. Sneg leži po višinah in poboč-jih. Po dolinah je južno vreme, po vrbovih divja »nežni vihar. Mraza je na južnem Tirolskim mestoma 18 stopinj  pod niĆlo.
Ententna ofenziva na soški fronti? Korespondenčni urad poroća: 2e nekaj čat>a sovražni listi temno napovedu-jt jo blilnje skupne napore »ntentnih armad na italijanski fronti. Kar se ni posrećilo na vzhodni fronti in tuđi ne v Flandriji in Makedoniji, to se ima poskusiti sedaj ob Suči in na tirolski fronti. Ententa je zopet bo^aUg^a za ceo nado. ki naj bi spodbudila omraćeno ljudstvo tega roparskega zdru-ženja. k novi zimski vojni. Ententno časo-pisje zagotavlja vsak dan, da drdrajo na jug številni vlaki, tla pridejo na pomoć demoralizirani Cadornovi armadi. Odveć bi bilo naglašati, da tuđi pod je t je zagrožene vrste, ako je hočejo res poskusiti. zadene na pripravljeno monarhijo. Stokrat že na-povedano uresničenje enotne fronte nas ne straši, in ako ententa misli, da dobi na naši jugozapadni fronti kako slabo točko, bo doživela istotako krvavo razočaranje kakor na vseh drugih frontah.
Berolinski Tageblatt« poroča iz voj-noporočevalskega stana: Znatna ojačenja t^ntente so odšla na alpsko fronto. Odposla-na je tuđi angleška artiljerija in angleški vozovi za etapno službo. Ameriške čete, ki stoje pod Rooseveltovim poveljstvom. se se ne ude leže velike ga boja.
P a d e 1 je v zračnih boj ih italijanski ietalec Olivari. katerega italijanski listi slavijo za najboljšega med italijanskimi bojniini letaici.
ITALIJANSKO    URADNO    POROČILO.
15.  oktobra.  Na  trentinski   in  kar-niški fronti znatno delovanje    in    uspešna podjetja    naših  lzvidnih     patrulj.    Poskusi sovražnih   oddelkov,   prodirati   proti     Dosso Alto v Lagarinski dolini, v Assi in na hribu Granudi  v Beli, so ostali   brezuspešni.    Na fronti julijskih AIp živahne krajevne infan-terijske akcije.  Na južnih  pobočjih  Rom bona  smo  s  posrečenim  nenadnim     napadom vjeii   nekaj   mož-   Med   Kostanjevico   in   Selom nam je dal vpad naših drznih vojakov v  neko sovražnikovo jamo tuđi  nekaj  vjet-nikov. V brestoviški  dolini so bile  pognane v beg moćne sovražne  patrulje.  ki    so    se bliža le  našim  crtam,  krite  z  močnim   artiljerijskim ognjem. Pri Lokavcu je bil z artiljerijo   pripravljeni   napad   zapadno   Flon-darja  do  morja  giadko  zavrnjen.  Sovražnik je pustil v naših rokah nekaj vjetnikov.
16.  oktobra.    Na trentinski     fronti zmorno  bojno delovanje.  Severno  Lenzuma ob j*fzvni Li^dro ?o bil^ v boju  s sprednjimi stražami  sovražne patrulje  pognane  v  beg. Na karniški in julijski fronti med  Paralbo in  Rombonom  navadne  artiljerijske  akcije. Moćni ognjeni boji na banjski visoki  pianoti na prve vrste  in  zaledje.  Na Krasu  obi-f'ajiii  uničevalni  in  motilni  ogenj.
ANGLESKO URADNO POROČILO.
"4. oktobra z v e ć e r. Ražen na-vadnega obo^estranskega delovanja artilje-r\ sf čez dan na bojni fronti ni pri patilo iič omembe vrednega. Mokro, viharno vre-me traja. Stevilo včeraj od nas vjetih zna-ša ix) dosedanjih poročilih 741 mož. med njimi   41  častrJkov.
14. oktobra zveče r. Danes popol-dne so izvršile naše čete uspešen sunek v Fovražne strelske jarke jugovzhodno od Monchvja le Preui ter vjele nekaj mož. Na bojni fronti je bila Čez dan artiljerija zelo delavna. Infanterijskih bojev ni bilo. Skupno štavilo Cne 12. t. m. vjetih znaša seđaj 94i> mož, med njirai 4T častnikov.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
13. oktobra z v e ć e r. Delovanje artiljerij v okolici Craonna in Laffauxa. v Champagni, na desnem bregu Mose, v okolici Samogr.euxa. ob visini 344 in v gozdu Chaume. Nikakega infanterijskega delovanja.
12. oktobra. Precej živahen arti-Ijeriski boj v loku crne, manj živahen na ostalih  del ih  fronte.
POMORSKA   BITKA   V   SOLASUNDU. (Rusko uradno poročilo.)
Petrograd. 16. oktobra. fKor. 'ir«id.) Admiralski štab poroča: Dne 14. oktobra ob 4. popoldne je neka nemika velika bojna ladja obstreljevala nai oddelek, obstoječ iz stirih torpedovk in dveh topničark. ki je križaril v Solasundu. Nafta torpedovka »Grom« je bila moćno poškodovana. Neposredno nato je vdrlo 12 nemikih torpedovk nove konstrukcije, spremljanih od druge torpedovke, v Solasund. Nafti »t raž ni oddel-ki so sprejeli boj. Torpedovka »Grom^ in topnićarka Neord^ sta se potopili. Nafta oklopna topnićarka »Hrabij« je potopila neko so vratno torpedovko. Kmalu nato «o prispele na pomoć druge torpedovke in so-vražne ladje *o odplule nazaj. Nafte izgube na drugih ladjah so brezpomembne. plasom izpovedi navzočih sta se dve sovraini torpedovk i potopili, dve drugi sta resno po-ftkodovani. Na otoku Oesel s« sovražnik neprestano ojaćuje. Vznotnirljiv« vesti priboja jo o stanju naftih batertj pri Z*reJuf ki za-p i rajo don od v Riftki za liv.
Razne vojne vesti.
PRESTOLNI GOVOR BOLGARSKEGA CARJA.
Sofija, 15. oktobra. Sobranje se je se-stalo danes na izredno zasodanje. Mlnistr-ski predsednik Radoslavov je otvori I zajedanje s prebranjem carskega prestolnega govora, ki se najprej spo min ja preminule carice ter omenja nato v daljftih izvajanjih obisk nemškega cesarja Viljema II., ki da je dokaz nerazdruznosti zveze. Prestolni govor omenja nadalje mirovno inicijativo papeža Benedikta XV. ter zavraća krivdo na neuspehu ten namenov na entento, ki to mirovno akcijo odkianja. Končno naglaša, da bo vlada predložila zakonske nacrte o izboijšanju materijalnega položaja uradni-Kcv, o najetju vojnih posojil, o obdačenju vojnih dobićKov in o ustanovitvi meaicinske fakultete r.a vseučilišču.
NOVA   IZJAVA   NEMŠKE   VLADE    GLEDE ALZACUE   IN   LOTARINSKE.
Berolin, 14. oktobra. Na vprašanje VVolffovega urada je izjavil državni podtajnik von dem Bussche: Trditev franco-skega ministra Ribota z dne 12. t. m., da je dala nemška vlada franeoski vladi ražu meti, da lahko pnćne s posredovanjenr* nekega polit ka pogajanja o povrnitvi Alzacije in Lotarinške, je brez vsake podlage. Cesar-ska vtada ni pustila niKjer, kjerkoli se je nudila prilika sondirati mirovne možnosti, dvoma, da nemška tla ne morejo tvoriti r.ikdar predmet pogajanj s kako tujo državo.
Amerika  v vojni.
VVashington, 15. oktobra. Vojni trgov-ski urad dobi kontrolo o uvozu in izvozu in nad sovražnimi družbami, razt»n zavaroval-nih tiružb, ki t^tojt* pod nadzorstvom zaklad-p.fta urada. Za cenzuro se ustanovi pose-ben urad. Zakladni urad urejuje inozemski kurs ter nad žira izvoz zlata in srebra ter lienarne pošiljatve.
VVashington, 15. oktobra. Predsednik \Vilson je progiasil 24. oktobra za dan hvo-bode, da naj se zbero ta dan prebivalci mest in vaši ter se obvežejo med seboj in napram vladi, da bodo po moćeh podpirall i-osojiio ^vobode. Fredsednikova proklamacija pravi med drugim: Skrt>ite, da t>o uspt h sijajen in «ia : o v. Hkh zemlja na^e^a sovražnika odmevala naše volje spraviti skupaj one vsote, ki morajo dovesti vojno do zniagovitega konca.
Ameriške   ladje.
Amsterdam, 15. oktobra. (Kor. urad.) Tinies^ poročajo iz New Yorka, da se po-stavijo vse ameriške ladje z 2500 tonaiui in već. okupaj 468 ladij z 2.878.000 tonami pod kontrolo vlade. Porabili bodo ladje po njin velikosti kot trgovske ali transportne par-nike. Najbrže se bo znižala tovornina. Najbrže bodo prišle po tem na vrsto ladje s TdOO do 2000 ton in bodo pozneje izdane še tftrožje naredbe. V Washingtonu se zatrju-je, da bo vlada prevzela za čas vojne tudl železnice.
Nernške   ladje  v   Braziliji.
London, 13. oktobra. Brazilska vlada je sklenila porabiti del interniranih nem-ških parni kov za vožnje med Zedinjenimi rlržavaini in Evropo. ostale Iađje pa za vožnje med Brazilijo in Evropo ali za druge vožnje, kakor bi to zavezniki potrebovali. Vse Iađje se -bodo vozile pod brazilsko zastavo,
Kerenskij  zbolet.
Petrograd. 1~j. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. Ministrski predsednik Kerenskij je zbolel za influenco ter leži v giavnem stanu.
Rusko  zlato.
Stockholm, 15. oktobra. Finski listi poročajo, da je nameravala ruska provizo-rićna vlada poslati 6 milijonov rubljev v zlatu na Angleško. Sovjet je to zlato na finski meji zaplenil, ćeš, da vlada nima pravice pošiljati zlata v inozemstvo.
=   Izza  kulis vsenemške  stranke.
Konce naše včerajsnje notice u vsenem-skili denarnih operacijah nam je cenzor konfiscirah Zakaj, ne vemo. Ali so gotove vrste inserati tuđi že pod zaščito cenzure? Ko bi cenzor čital »Arbeiter Zeitun^'«, bi se bil lahko preprićal, da so na Dunaju drugoga mnenja. »A. Z.« je namreč pred par dnevi v poseb-nem dopisu iz Budimpešte opozorila na vsenemško propagando potom insera-t(;v v madžarskih listih. Kar se je smelo na Dunaju povedati — se v Ljubljani ne sme?
= V znamenju enakopravnosti so se izvršila nedavno imenovanja v državni železniški svet. Minister Banhans je poklical v to važno korporacijo, ki sicer že ves čas vojne ni zasedala. \2 novih članov in 12 namestnikov. Med njimi so vsi Nemci ražen 2 Polja-kov! Niti ene^a Jugoslovana, niti enega Cehaf Ko je te dni neki jugoslovanski politik očital ministrskemu predsedniku, da njegova vlada napram Jugoslova-nom ni nič boljša, kakor Clamova ali Stugkhova, je vitez Seidler odgovoril: In objektiver Hinsicht haben Sie ja recht. Tako je!
= Kresani nemški poslanci. Nem-ški Volksrat za sudetske dežele je po-slal posl. Pacherju, kot načelniku združenih nemških sudetskih poslancev sle-deči telegram: Za odobritev provizor-nega proračuna so dobili poljski poslanci od vlade velike politične in gospodarske koncesije. Prosimo Vas, da nam sporočite, kaj je dala vlada n e m-š k i m poslancem za isto pomoč. Prepričani smo, da Nemcem že ne prisoja več naloga se nadalje žrtvovati za državo, ne da bi se približali uresniče-nju svojih živlienjskih zahtev. — K temu bi bilo pripomniti le sledeee: V vladi se nahajajo po veliki večini sami Nemci, vsa državna uprava je nemška, vsa vodilna uradniška mesta so zase-dena z Nemci, kjerkoli je kakšna nemška manjšina, je ves državni aparat na razpolago — skratka, nemški sistem je gospod povsodi. Za to, da nemški poslanci podpirajo svojo vlado, svoj sistem, naj dobe po želji nemskega Volksrata  še  posebno  nagrado!
= O nemSkih četah v Galiciji. V zadnji seji poštanske zbornice so stavili
poslanci Gali, dr. Glombinski in tova-riši interpelacijo, ki pravi med drugim: V delu vzhodne Galicije, ki smo ga od konca julija L 1. zopet zavzeli, zlasti v okraju Tarnopol in okolici so se nemške čete brez sporazuma s političnimi okrajnimi oblastmi deloma polastili državnih suverenskih pravic, ne da bi bilo videti za to vojaške potrebe. Tako so nemški krajevni poveljniki v števil-nih občinah prepovedali svobodno po-tovanje prebivalcev, izvoz živil in dru-gega blaga, uvedli potne liste, določili kazni, izvrševali rekvizicije po lastnem sistemu (eno tretji-no žetve) brezvsakeodškod-n ine ter proglasili mobilno imetje prebivalstva za vojni p 1 e n. Sicer dobe prebivalci tarno-polskega okrožja od avstrijskih političnih oblasti in orožništva vsako mogočo pomoč, v večini siučajev pa so napram resnično premoćni sili nemških povelj-nikov brez moči, kar je brezdvomno razvidno iz njihovih poročil višjim oblastim.
—^ l>r. Kramar v Pragi. Dr. Kramar je dospel v Prago, kjer ^a je pričakovaia tisoč^lava množica. Predsednik mlado-Ceškega akcijskega odbora ga je po-zdravil, nakar mu je dr. Kramar odgovori!. Ko je dr. Kramar sedel v voz, mu je množica izpregla konje ter ga odpe-liala v njegovo vilo. Po vsej poti mu je ljudstvo prirejalo ovacije. Zvečer je prišlo do manjših manifestacij. pri katerih so bili trije mladi liudje aretirani. V vče-rajšnii glavni skupšćini akcijske družbe Narodnih Listov« je odstopil upravni odbor ter so bili izvoljeni v upravni odbor dr. Kramar, dr. RaŠin in drugi.
■-= B&] Cehov za njihovo čast. Poslu nec dr. Tobolka zaćne izdajati v nekaj dueti obsežuo zbirko pod naslovom: »Pramenv současnych dejin českych.<. Prvi del zbirke v šestih obširr;ih zvez-kih slika proces poslanca dr. Kramara, dr. Rašina in urednika V. Cervir.ke. Prvi zvezek poda v ćeškem prevodu po-poltio obtožnico; drugi zvezek ćelo ob-ravnavo od 6. decembra 1915 do 3. julija i 916; enako na podiagi točnih zaznam-kov, pisanih v garnizonski jetnišnici od Cervinke in po stenografskih zapiskih; trctti zvezek in ćetrti prinese obširne zagovore dr. Kramara in dr. Ražina; peti zvezek zagovor branitelja dr. Eu. Koernerja. Iz vseh ten spisov bo jasno, zakaj so si obsojenci priđržali pravico do revizije celega procesa. Šesti zvezek jj narnenjen razsodbi prve *n pr'" živne stopnje. Ko bo dokončana ta zbirku, bodo enako nadaljevali z vsemi procesi tekom te vojne. — Tako zbirajo Ceh i materijal o vsem svojem trpljenju za svoje prepričanje. za bođoćnost svoje domovine, za svojo narodno čast. - In ini Slovenci, Hrvatie in Srbi? Kie je materijal o vseh žalostnih poglavjih našega vojnega trpljenja? Ali naj mine ta velika doba in potem vse lepo po-zubimo? Ne in ne! Zato napišite vsi vi, ki ste trpeli, svoje spomine: kronologič-no, točno, podprto po inočnosti z dokazi.
= Proti združenju Slovakov s Čehi, čemur se pravi v madžarskem političnem žargonu >odtrganje Slovra-ške od Ogrske«, prirejajo sedaj Madžari »plebiscite«. Na županjskih zborih v slovaških komitatih se namreč spreje-majo resolucije, ki protestirajo proti češkim aspiracijam na sveto ogrsko zemljo. Te resolucije so seveda nameti jene pred vsem za inozemstvo. Češki listi poudarjajo, da gre tu za velik švindel. Županijski zbori v slovaških komitatih so namreč s pomočjo znane madžarske volilne umetnosti sestavljeni tako, da v njih slovaški element sploh ne priđe do besede. Tako šteje n. pr. županij. zbor slovaškega komitata Lip-tova 160 članov, 80 je izvoljenih, 80 pa je virilistov. Med virilisti je 42 Židov, 21 (seveda madžarskih) uradnikov, 6 reprezentantov od vlade odvisnih orga-nizacij in le 11 Slovakov. Med izvolje-nimi člani pa je 46 madžarskih uradnikov, 19 raznih madžaronov, 3 Židi in le 12 Slovakov I Povrh ima glasovalno pravico 12 višjih županijskih uradnikov, tako da je razmerje meJ Slovaki in nji-hovimi narodnimi nasprotniki 23 : 149! Potem je seveda laliko sprejemati reso-hicije proti združenju Poljakov s Cehi.
-— Občinske nadomestne volhve v Zagrebu se vrsijo ob živahni udeležbi. frankovci podlegajo popolnoma. V prvem razredu je bila v ponedeljek iz-voljena z veliko većino narodna lista, včeraj so v II. razredu zmagali narodni kandidati s 643 proti 296 frankovskim gl a sovom.
= Ogrska zbornica. Ogrska vlada je predložila zbornici štirimesečni proračunski provizorij.
= Kriza v ogrski vladi. V ogrski vladi je izbruhnila mučna kriza. Minister Vaszonvi je prevzel svoječasno referat za volilno reformo pod pogojem, da bo po dokončanem delu definitivno imenovan za justičnega ministra. Dose-danji justični minister Grecsak pa naj bi postal predsednik najvišjega sodne-ga dvora. Elaborat volilne reforme je gotov — toda Vaszonvi ne more postati justični minister. ker Grecsak ne demi-sijonira. Konservativni krogi so povrh dvignili prav veliko gonjo proti temu, da bi Zid Vaszonyi trajno ostal v kabinetu. Vaszonyi zopet vztraja na tem, da mora postati justični minister. V veliki zadregi je bil Wekerle te dni na Dunaju v avdijenci, da izprosi odločitev cesarja. Pravi jo, da bo Vaszonyi zrna-gal. V kritični situaciji se nahaja tuđi minister Batthyany. Napravili so zanj poseben resort »za socijalno skrbstvo«, toda sedaj mu ne izročijo nobenega de-
lokroga. Grof Batthyany grozi z demisijo. O osebnih aferah ministrov Me-zossya in Ugrona smo že poročali. Včeraj se je zopet sestal ogrski državni zbor in položaj se bo pač kmalu raz-bistrii.
= Ćirilica se zopet pojavlia. Kakor znano, so oblasti v monarhiji med vojno popolnoma zatrie ćirilico. Sedaj je priredilo sarajevsko soc. dem. glasilo »Glas Slobode« med svojimi abonenti anketo, ali naj uvede zopet tuđi ćirilico. Većina se je izrekla za. »Glas Slobode« bo tore] od prihođnjega tedna tiskan v latinici in ćirilici.
= Razširjenje angieške volilne pravice. Nacrt novega angleškega volilne-ga zakona določa na vsakih 70.000 prebivalcev enega poslanca. Poslanska zbornica bi potem štela 521 poslancev namesto dosedanjih 490. Irski zastop-niki bi bili izločeni. če priđe do Home rule.
= Profesor Masaryk v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo: Tu se že dalj časa mudi profesor Masaryk, ki konfe-rira z voditelji vsepoljske stranke, zlasti s profesorjem Grabskim o skupnem postopanju Poljakov in Cehov.
~ Urugvaj in Nemčija. Švicarska vlada je prevzela zastopstvo nemških interesov v Urugvraju.
Mi iz priuštili M.
Begunska obleka. Begunci, ki želijo zase aii za svojce obleke, naj se zglasijo pri mestnem magistratu v dvorani v spouaj oznaćenem redu in sicer le oni, ki so v razvidnostnih listih vpisani na prvem mestu (družinski glavarji, oziro-ma pri samcih, oni sami). V soboto dne 20. oktobra pridejo na vrsto stranke z začetniki ćrkami A—D, v ponedeljek, dne 22. oktobra stranke z zaćetnimi čr-kami r!—K; v torek, dne 23. oktobra, stranke začetnimi črkami L—N; v sre-do dne 24. oktobra stranke z začetnimi črkami O—S; v četrtek dne 25. oktobra stranke z začetnimi črkami Š—2 in v petek dne 26. oktobra zamudniki. Urad-ne ure so vsak dan od 8. do 1. Vsak družinski glavar mora priti o se b n o ter prineti s seboj istovetnostne razkaznice vseh družinskih članov in. ker so te obleke namenjene 1 e naj-potrebnejšim beguncem. tuđi še potrdilo hišnega posestnika, da imajo osebe. ki pridejo vpoštev, le po eno zzornio in spodnjo obleko. Sedaj dobijo oblačilo le one stranke, ki so prišle v Ljubljana že pred 1. avgustom in prosile za begunsko podporo že pred 1. oktobrom t. I. Ostali pridejo na vrsto pozneje. — Čevljev za begunce sedaj še ni v zalogi.
Beguncem z juga! Pomožni odbor za begunce z juga, oziroma njegov po-oblaščenec Karei Zirkounig v VVelsu na Gor. Avstrijskem, Avgust Gollerichstr. 3/1., nam sporoča: Begunci se napro-šajo, da naj se v svrho nabave za brezplačno železniško vožnjo in pristojbin prosto odpravo svojih stvari (kot to-vorno blago) potrebnih izkazil pravo-časno, to se pravi, pred nastopom poto-vanja v domovino ali preselitve, obra-čajo na pomožni odbor za begunce z juga v VVelsu (Gor. - Avstrijsko), Avgust Golierichstrasse št. 3/1. Predno ne dobe popolnih in povsem pravilnih izkazil, naj se begunci sploh ne odpravijo na pot. Naknadne reklamacije za po-vračilo izdanih zneskov za potovanje in prevoz stvari ostajajo kljub velikemu delu, ki ga povzročajo, večkrat brez uspeha. Begunci imajo poleg brezplačne vožnje in brezplačne odprave svojih stvari kot tovornega blaga tuđi pravico do brezplačne odprave potne prtljage, oziroma jo smejo vzeti s seboj, in sicer do 25 kg za vsako odraslo osebo in do 12 kg za vsakega otroka pod 10. leti. Begunci, ki so popolnoma brez sred-stev, imajo pravico do brezplačne že-lezniške vožnje in odprave svojih stvari .pa naj se vračajo domov s posebnim ri, pa naj se vračajo domov v splošno dovoljena ozemlja, ali če se vračajo domov s posebnim oblast, dovolj. v kraje, ki nišo splošno dovoljeni za vrnitev, ali če se sploh po oblastven. ukazu (dovo-lienju, privoljenju) preseljujejo kamor-koli. Priporočila (potrdila) za prosto vožnjo — in sicer posebej za vsako v poštev prihajajočo železniško upravo — ter priporočilo za odpravo begunskih stvari so dolžne izdajati politične oblasti prvega reda (c. kr. okrajna glavar-stva, mestni magistrati) in c. kr. barač-ne uprave.
Begunci iz občine Bate se poziv-ljajo, naj takoj naznanijo natančen naslov svojega sedanjega bivališča podpi-sanemu. Takoj za tem naj vsak sestavi natančen in vesten popis vsega prernak-ljivega blaga, ki ga je ob begu pustil na svojem domu. Inventar mora biti pod-pisan od gospodarja, oziroma gospodi-nje in dveh prič. Izvirnik naj vsak ob-drži za Iastno rabo, natančen prepis naj pa posije na naslov: Zubna 3, pošta Št. Vid pri Zatični, Dolenjsko. Alfred Wink-ler, občinski tajnik.
Umri je v umobolnici v Kromerižu Alojzij Košuta iz Sv. Križa.
Kdo ve kaj? Preč. g. Ivan Franke, Internato civile di guerra, Nule, provin-cia Sassari, Sardegna, Italia, želi izve-deti naslov leta 1872. rojenega Štefana Stanica iz vaši Kamenca št. 105, ob-čina Anhovo pri Kanalu, glavarstvo Gorica, ki je odšel k vojakom dne 23. maja 1915. Njegova žena in družina, ki se nahajajo kot »profughi« v Didno Marina, provincia Porto Maurizio, so vsi ža-
238. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 17. oktobri 1917.
Stran 3.
lostni in obupani, ker ne vedo že eno leto več za njega^ Lani je imel Stanić ta - le naslov: Stefan Stanič, k. k. Eskortmann, Kirchenbach bei Stuđen-cen Steiermark. Ako kdo vć kaj, naj sporoči nam, ali naravnost g. Franketu, oziroma se naznanja Stanicu naslov g. vikarja Franketa, do katerega naj se obrne  radi  svoje  družine.
Poziv. Lueija Golob, doma iz Sol-kana hiš. št. 161, se pozivlja, da naznani sedanji svoj naslov uradniku Juine že-leznice sosp. Josipu Gutmahcrju v Zalogu pri Ljubljani, ker se nahaja na on-dotni postaji zaboj z jestvinami in oble-ko na ime Lueija Golub. Ako lastnica tega zaboja ne naznani naslova, tedaj se bo moral zaboj vsled narašeajočih stroškov Drndati.
Izgubljeni dokumenti. Josip Bucik, doma iz Banjšic št. &2, ^v. Djh pri Ct> povanu, je izgubil pri evakuaciji vrećico z vsemi dokumenti, med njimi tuđi listino petega vojnega posojiia za 4000 kron. Pošten najditeli se naproša, da jih vrne lastniku na sledeei naslov: Jožef Bucik, Raka, za cerkvijo.
Dnevne vesti.
—  Pri pogrebu dr. Kreka je bilo za-stopano  tuđi  akad.   tehn.  društvo   »Triglav« v Gradcu.
—  Liudskošolske vesti.     Učiteljska kjndidatinju   Marija   J a n e ž i č   je   na-mcsćena za provizorićno učiteljico      v Sostrcm. Ivana Prosenc za supk-nti-njo v Smartnem. Gabrijcla B al a n Ć za provizorićno učiteljico v Ložicah,      Ida Slokar    za    suplentinjo v Budanjah, Albina Možina v Semiću,      Josipina Vv e b e r  za  provizorično  učiteljico    v Poljanah, Angela Crnologar v 2ab-nici.  Ruuoifma Rasteiger na osem-razredni slovenski tiekliški soli v Ljubljani, Josipina Ž u m e r na esemrazred-ni  privatni  dekiiški  soli  v  Ljubljani.
—   Izredni   občni   zbor   »Tiskovne zadruge« v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 25. oktobra ob 8. zvečer v restav-raciji pri Mraku na Rimski cesti.    Na dnevnem redu je sprememba zadružnih pravil (pomnožitev odbora) ter slučajnosti. Zadružnike vabi k obilni udcležbi
n a Č e 1 s t v o.
—  Včerajšnje detonacije,  radi  ka-terih je bilo mnogo spraševanja po me-stu, so prihajale s Posavja. kjer so se vršila neka razstrtijevanja.
—   VIII.  c. kr. avstrijska  razredna loterija. Žrebanje 5. razreda traja od 10. oktobra do 7. novembra t. L Srećke za ta razred priporoea poslovnica      c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska Kredima banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Cclovcu, Trstu. Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani).     Cena srt-:k: l/,  K 200. ' '., K lfX). 74 K 50, ! \ K 25.
—    Operna pevka profesorici J?r-mifa Litz - Gerbićeva prične s privatnim  podukom v  soiopetju,  klavirjii    in deklamaciji dne to. oktobra. Tozadevna pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure do-poldne  in  od  3.  do 4.  ure.  popoldne   v Čevljarski  ulici  št.   1   nad^tropje  II.
—  Pritožbe  zoper  vojne   dajatve.   Opo zarja se, da se take pritožbe    {§ 33 vojno liajarvcDega zakona►   vlaga lahko že sedaj, ne  pa  tamo   tekom   6   mesecev   po   končani vojski.   Pristojne   komisije   bodo  o  vloženin pritožbah  tuđi  sproti  ođiočale,  kakor  hitro s-o  vse   poizvedbe  o  podatkih   pritožbe   zvr-.šene. ce je biia vojna dajatev izvedena pod urađiiim vodstvom  glavarstva ali  magi.stra-ta ia se je predmet dajatve  tedaj  cenil  in se je  oenitev   vpisala   v   zapisnik,   sploh   ne !>o treba dosti  poizvedovati,  marveč  rt ranka stori  naboljse, će    svoji    p r i t o ž bi priloži  cenilni   zapisnik,   katervsja ji je oblast  v   prepisu   pać   morala  dati   ra raz:x>Iago, ako je količkaj vestno in o^iraje se na prizadeti  interes  postopala.  V mestu Ljubljani  ima  vsaka stranka,    će je  magistrat tedaj, ko se je vojna dajatev izvršila, bil o tem obveščen  in  je  interveniral,     tak zapisnik v rokah.  Pritožbe  se  pa srne   vla-gati  izključno le  na    predpisani     ti skovini,  katero  se  brezplaćno  dobi   pri glavarstvih, v Ljubljani pri magistratu  (pisama  mag.   ravnatelja).     Predmet  pritožbe more biti  seveda le     zahteva     po višji     od-škodnini, nego je bila stranki prvotno prisoj en a.
—  Varstvo   najemnikov.    Vsled     mini-strske naredbe z dne 12. t. m. se raztegnejo določbe  naredbe  z  dne    26.  januar ja     t.  1. glede varstva najemnikov  tuđi  na    Kranj, Jesenko in Savo.
Tatvine. Mlinarju Franu Ambrožiču ▼ šmartnem je izginila vreča s 30 kg moke. — Iz župnišća pri Fari, občina Britof. je aeznan tat odnesel 60 jajec, svinjske masti, gnjati ia drugih živil v vrednosti 188 K. —
Trgovcu A. Lovrenčiću na Gorenjem polju je   izginilo   in   kleti   20   kg   salamov.   20   kg
masti in masla, 50 litrov žganja, 180 kg krompirja in nekto vina, vrednosti nad 2000
kron. — V Doleh nad Idrijo so ukradli neznani tatovi iz hleva okoli 400 K vrednega prašiča. — Antonu Dobravcu v Jesenjem pri Litiji so odpeljali tatovi prašiča, vrednega 400 K. — Neznan tat se je priklatil v stanovanje Josipa Cerneta v Podgradu pri uevic Mariji v polju in ukradel 180 K de-narja. — Te dni sta izginili ipzred dveh prodajaln t Ljubljani dve kolesi.
Požar. V Repnjah je napravit požar Jožef i Kadunčevi na poslopju in senu škode 3000 K.
Begunke nam plšejo iz Braslovč v Sa-vinski dolini. Celjsko okrajno glavarstvo je odredilo, da se v Savinjski dolini rekvirira mleko. Le Braslovče in Dobrovije sta prosta. Posledica tega je, da begunci ne more-mo sedaj dobiti nikjer mleka, ker se kmetje izgovarjajo, da morajo mieko oddajati. Ho-dite. prosite, plačujte, delajte kar hoćete, ne pomaga nič. V Celju se dobi mleko, na de-želi pa ga človek časih še četrt litra ne more dobiti. Na občini nam pravijo, naj gremo na Dobrovlje ponj. Toda kako naj me uboge begunke, ki smo same, popolnoma same, z enim, dvema do pet, časih še več otroci, hodimo vsak dan 2—3 ure daleč po mieko? Že itak živimo skrajno slabo, od aproviza-cije ne dobimo ničesar kakor    tisto    malo
moke in časih nekaj sladkorja, ki ga že tuđi dol no, dolgo ni nič. Kie dobiti krompir, drva, premog, jajca, zabelo itd.? Zdi se nam, da smo popolnoma zapuščene in pozabljene in prosimo nujne odpomoči. Tako kakor sedaj ne moremo dalje životariti. — Več b e -gunk in drugih, ki žive od gole v o j a U e   podpore.
Maribor. (Čudna so pota pravice. > Minolo sredo je bila pred prizivnim sodiščem obsojena begunka J. Z., ker je b privoljenjem gospodarjev v Cirkovcah po njivah pobirala zaostalo klasje, na 24 ur zapora. J. z. je vdova in ima inalega otro-ka. Aflož jt- padt-1 in jo zapustil v »krajni be-di. Nabran* ^a. žita je bilo do 15 kg. Moko iz tega žita ji je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju zaplenilo! Sodnik v Ptuju je obdol-žt-nko oprosti! in sicer radi pomanjkanja, v katvrem je to storila. Stvar bi bila vred-aa. da se jo pokaže potom držat uega zbora celemu svetu!
Maribor. (Naše narodno in dru-žabno živi jeo je.) Tuđi po naših naj-manjših provincijalnih mestih iu trgih opažamo prićetek narodnega in družahnega gibanja. V prvi vrsti opažamo to pri naših narodnih nasprotnikih, ki že prav pri dno prirejajo vsakovrstna narodna posvetova-nja in zborovanja v većjem ali ma nj som obsegu. Opažamo to v Mariboru, Celju in Ptuju, pa tuđi drugodi *>e marljivo gibajo. K narodn< mu pa prihaja tuđi še njih dru-žal>no življenje: itnajo svoja gledališća, svoje koncerte, predavanja in za bodoćo zimo pripravljajo dotirodelne prireditve v vtćjem obsegu, skratka, poskušajo, da se otresejo triletne odrevenelosti. In zakaj delajo vse to? Ker sspoznavajo nujno potrebo časa v vsakem oziru: V narodno - poli-tićnem, kakor tuđi v družabnem. Tu kot tam treba zbrati raztresene ude in uredift vsaj za silo razmajane vrste. Kar tr.*ba njim, treba nam v i>ocivojeni meri. Prvič potrebujemo nujno. obnovitve našega narodnega, poiitičnega življenja. Potrebujemo to v oni meri. kot čutijo potrebo k temu oni drugi. Moramo prešteti one naše ljudi, ki so i.am vsled vojne že ostali, da zacnt-mo ž njihovo pomočjo pripravlati delo, ki iam je bode treba opraviti v bližnji bodoenosti-Za to trebamo oživljenja naših družabnih pri pomoć kov. V ta natnen moramo s»iveda imeti na razpolago naš Narodni dom in njegov oder. Zv opetovano smo se pecali s Tem vprašanjem. Kazina je že dve leti iz-pruznjeua vojaštva. Narodni dom služi da-nes postranskim vojaškim svrham. Za pi-sarne pa je primernih prostorov v mestu dovolj. 2e enkrat smo prosili našo »Poso-jiinico,T, da stori potrebne korake. Podpore pri tt ni ji gotovo tutli od druge strani ne bode manjkalo, saj smo danes v tem oziru prizadeti vsi Slovenci mesta. Ugovor, da ni moči za vprizarjanje tega ali onega. tuđi ne drži. Treba le dobre volje. Da je temu res tako, je pokazala zadnja eesarska slavnost. V marsićem bi bilo delo morda za bodove še ložje, kot je bilo takrat. Upamo, da ta naša želja, ki hvalo bogu ne izvira iz posamnikov. najde vsestranski odmev In tuđi vsestrantko dobrovoljno podporo. Ne izgubljajmo časa, saj nam ga je bolj treba kot komursibodi drugemu.
Iz Wagne. Nesrečno gospodarstvo ▼ Legunsk* m tabori^ću v ^Vagni je sicer za-iite.ala svoj'o krvavo žrtev, a ni zamogio oblažujoće vplivati na hujskajoče graško 'jasopisje. V Tagespošti«, v »Tagblattu« in v »VolRsuiattu« gre bujskanje dalje in iz-vestni ijudje akušajo storjen korak še čelo ■ ;/rar.i. Klor je bii te dni v Wagni, ta je Mi^al pod težo trenotka naravnost nečuvene stvari, kako se dela tam z begunci, naj so potem katerekoli narodnosti. Boci i samo to za enkrat omenjeno, da služijo izvestnim samopasnežem kot objekti izkoriščanja. Več o tem prepužčamo javnosti povedati komisiji, ki je bila došla na lice mesta; saj priđe vse v begunski odsek državnega zbora. Nemško časopisje skuša ćelo stvar tol-aiačiti kot izbriih pokvarjene mladine. Recimo, da je res par pobalinov med njimi. Kje jih ni?! Toda — ali so morda bili samo pou&iini. nezreli mladici, ki so pozdravili pri pogrebu gotovo funkcijonarje begunske-ga tabor ja, v navzoćnosti vladnega zastop-nika, pcssiancev in sprif-o rakve — s >fuj! -klici in še z dosti hujšimi označbami.« In, ali so doslej zahtevali morda nezreli [anta-lini, da naj dopusti taboriško skrbništvo tuđi begnnce, da bodo soodločevali pri upravi taborišća?! Ne! To so bili v obeh slućajih odrasli begunci, starci, ki jim ni treba ine1 vojaka, fn. z«'•:-.; .-*• ;" ravno k poslednjemu odlomila viafla in skrbništvo konćno ustanovila, sedaj, ko je bil ustreljen otrok, a ne že davno? So begunci, ki odkri-to dolže posamnike — da so si z berlinsko bedo polnili žepe! Tuđi o tem bodemo sli-Taii iz beg^jnskega odbora. Hetlaj čitamo v Kraških listih, da so se pojavili si'icaji. da je begunska mladež se navalila na polje, na njivo krompirja in jo oropala ter K.izm-nala posestnike, ki so hoteli braniti, kir je uji-hovega! Je to žalostno, gotovo, in vse ob-sodbe vredno, toda je — tuđi iimlj!v;>: Od-ra^el c>ovek pozabi na vse, kadar je tako daleč, da se mu prične od lakot.e ijU'&ti, kaj sele mladina? V ttijem kraju In stradajoča že dve poletji ter dve trOi zimi. kii rudo, te so bili mogo^i taki slućaji nasilja. A tuđi to je zelo pretirano. In še to naj po-vemo ljubeznjivim graškim dnevnikom: nemško prebivalstvo po lipniškem okraju je marsikako težko žrtev zahtevalo od be-guDcev in begunk, predno se je dalo pre-prositi prve čaše k oddaji najpotrebnejših reci in letos je napravilo naravnost never-jetne dobičke, saj je baje kmet ravno v    onih    Rrajih    zahteval    često    za    me-
rioo krompirja 10 do 12 K t. j. za 1 kg 1   K   80  v  do  2  K!   In   kako  se  je  sele   poče-
njalo potem za druge pridelke! Vse. kar vemo o oderuštvu od preje, prekaša ođeru-štvo lipniškega kmeta storjeno nad begunci v Wagni.
O smrti podjetnika drja Samohrda, solastnika tvrdke Dalmaspoj poročajo iz Brna: Dr. Samobrd se je mudil zadnje dni v Lublinu v trgovskih poslih. Na povratku je zbole! ter so ga morali iz Pferova prepe-Ijati domov v Brno. Tu je umri v torek ter je bil pokopan v petek. Stavbni svetnik dr. Samohrd je bil v češki javnosti jako znan
in   spoštovan   železniški   strokovnjak.
Izgubljeno. V soboto, dne 13. oktobra je nekemu oficirju s tramvaja padla ročna palica, ki jo je pobral neki mimo-idoči gospod, kar so opazili vsi sovo-zeči se pasaiirji. Ker palica dosedaj še ni vrnjena, prosi se dotič. gospod, da io odda proti nagradi v upravništvu »Slo-venskega naroda«.
Nemška vojaška godba priredi danes, dne 17. oktobra v veliki dvorani hotela »Union« koncert pri pogrnjenih mizah. Za-četek ob */*8. zvečer. Vstopnina 2 kroni za osebo. Čisti dohodek je namenjen »Rdeče-mu križu.
Aprovizacila.
-h Speli za IX, okraj. Stranka IX. okraja prdinejo špeh dne 18. t. m. popoldne, na Folianski cesti št. 15. Od 2. do 3. pridejo na vrto št. 1 do 200, od 3. do 4. št. JOl do konca. Vsaka oseba dooi l   4 kg, kilogram stane 8 K 80 v,
-f Meso na rumene izltaznice B. Mestna aprovizacija bo ddilu v četrtek dre 1». t. m. popoldne v cerkvi sv. Jo-žefa meso med stranke z rumenimi iz-kaznicami B. Doloćen je tale red: od pol 2. do 2. št. i do 21M.I, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do nOO, od 3. do pol 4. št. 601 do 8(M). od pol A. do 4. ;>t. 801 do KKR), od 4. do pol 5. UHtl do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 141M>, od 5. do pol 6. 1401 do 1600, od pol 6. do 6. št. 1601 do konca. Ena oseba dobi ! 4 kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe Jy 4 kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb I1/4. več oseb ll/2 kg. Kilogram stane 2 kroni.
-f Zelje za IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami IV. uradniške skupine prejmejo zelje v četrtek dne 18. oktobra v cerkvi sv. Jožefa od 8. do 9. ure dopoldne. Vsaka oseba dobi I kg; kilogram stane 80 v.
-j- Zelje za Moste. Občani Most, ki irnajo rumene izkuznice, zaznamovane s ćrko B, prejemjo zelje v četrtek dne 18. t, m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Od 9. do 10. pridejo na vrsto št. 1 do 200, od 10. dalje št. 201 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg; kilogram stane SO v. Občani z rumenimi izkaznicami C dobe zelje kasneje.
-- Oddaja in razdelkev otrobov. Deželnemu mestu za krmila se nakazu-iejo otrobi v tako malih množinah, da je nemogoČe ustreči vsem raznim proš-niam in naroćilom, ki prihajajo dan za dnevom na imenovani urad, ker je veliko premalo blaga. Po par vagonov je otrobov na razpolago, naročila od strani nekaterih občin se pa glase na 3000 do 4000 kg otrobov in tuđi na ćele va-sone. V deželi je nad 300 občiiu razen te.^a pa mnogo velikih porabnikov, ki imajo Uosti uprežnih koni, pa nobenega lustnega pridelka, je mnogo rudokopov, industrijskih podjetij. poštovoznih pod-ietij itd., ki so vsi navezani na otrobi, ki jih deli Deželno mesto za krmila. Da v tak ih razmerah ni mogoče ustrezati vsestranskim potrebam dežele, je jasno. Zato naj se pa občine zadovolje s tem, kar dobe. Najlažje potrpe še posestniki, ki imajo tuđi nekaj lastnega pridelka.
Ksrontpir in njegovo konssrvi-ranje.
To važno živilo, ki je že enkrat resilo Evropo lakote, je letos slabo obrodilo. Vzroki so različni. Kriva je veliko suša, naj već pa mogoče seme zlasti v krajih, kjer so ga imponirali. Danes so take prilike, da vsakdo, kdor prodaja, odrine najprije slabo robo. V sili pa sadi in seje mar-sikdo, kar mu priđe pod roko. Ravno v teh časih je treba posebno paziti na seme. Naj-boljše seme da najboljši sad.
Kemifna analiza krompirja kaže po dr. H. Lahmannu 75.48% vode. 1.95^ belja-kovin, 0.15% maščobe. 20.70% ogljikovih hidratov in 0.iJofr red. soli. Jeseni ima krompir največ redilnih snovi, ki se do pomladi precej skrčijo. Porabijo se za energijo dihanja. Razne bolezni, ki napadajo ta pridelfk tuđi resno skrčijo množino se-»iaj pićio odtner.i« nega živoža. Zato naj bi Ijudje gledali, da si ohranijo to živilo z vsemi redilnimi snovmi. Kakor se čuje, pripada tx> letošnjem računu na osebo 70 kg krompirja. Ta količina se prav lahko na lahek način konzervira v 14 dneh. Priporo-čati je zlasti onim, ki nimajo kokoši ali kaj slićnega in torej odpadke lahko pogre-šajo. Delo ni veliko z ozirom na ohranjeno vsebino vseh redilnib snovi in pa praktično  uporabo  krompirjeve   konzerve.
Sušenje sočivja je postala pri nas v vojnem času potreba. Zdi se nam torej popolnoma umestno, seznaniti naše gospodi-nje tuđi s konzerviranjem krompirja. Izde-lovanje krompirjeve mokp tuđi ni nič do vega, vsaj jo najdemo že v neki nemški kuharski  knjigi  od I.  1830.
Krompir posušimo na sledeči način: Kuhan in olupljen se pretlači skozi sito, ali pripravo za pasiranje ali se pa kratkomalo nastrže na strgalniku. Na sušilne mrežice položimo čist papir in nanj zdrobljen krompir in postavimo vse v ne prevročo pečlco, ki pa ostane odprta. Paziti je pri tem, da se suši in ne peče. Trdo posušen produkt spravimo v vrečicah ali škatljah na suhem TopUm prostoru. Razume se. da je treba večkrat pogledati, da se ne bi začela delati škoda s plesnitvijo. Ce bi se čutila kon3er-va vlažna, je treba zopet sušiti. Uporablja-mo jo za juho. prikuho in krompirjevo te-sto.   za   kar  jo   je   pa   treba   preje   namočiti
v mlačni vođi. Drobno stolčeno rabimo l&h-
l;o mesto kruhovih  drobtin.
Za fine močnate jedi so uporabljali preje krompirjevo moko, ki je bila z ozirom na to. da je iz krompirja zelo draga. Jedi so zelo rahle in ostanejo preroj časa sveže. Mesa se pa tuđi lahko s krušno moko. Tak kruh je ne le zelo okusen, ampak ostane tuđi dalje časa svež. Kot pridatek h trusni moki jemljejo namoćeno moko v obliki ređ-ke ■. kaše.-*. Moko poparimo z vrelo vodo in to ^kašo« primešamo potem krušni moki. I\a 1 kg krušne moke jemljemo 30 dkg krompirjeve kaše.
Belo krompirjevo moko naredimo iz presnega krompirja in sicer tako-le: Krompir operemo, otupimo in ga polagamo v vodo. Jemljemo pa v to svrho gomolje, ki so močnati, ne špehati. Nato ga nastrga-mo v vodo. Zmes dobro premešamo in pre-tlačimo skozi tanko sito tako, da pada zopet v vodo, ali pa polivamo zgoraj kjer tlačimo in to zato, da iztisnemo vso skro-bovino, ki je po nitkah. Lonec s pretlačeno tvari no stoji čez noč Drngl dan odlijemo previdno rjavo vodo in jo nadomestimo s čisto in premežamoT nato vse prav dobro. Ko se je gošća sesedla, zopet odlijemo motno vodo in jo nadomeetimo s cisto. Ta postopek ponavljamo toliko Časa, đa ostane sledn^ič čist« voda nađ belo godčo. Nato
jo zadnjič odlijemo in pustimo gošćo, da se malo osuši. Potem poberemo to iz Icn-ca, položimo na lese (papir podložiti!) in sušimo na štedilniku na ne prehudi vroči-ni.Suši se naj previđao in počasi (ne na solneu), ker sicer dobi moka umazano &ivo barvo. Ko je dosti suho, stolčemo v mož-narju in drobno presejemo. Vlaknino pa, ki ostane na situ od presnega krompirja posušimo posebej in jo pridenemo krom-pirjevi konzervi iz kuhanega krompirja- Iz tega se da napraviti okusna krompirjeva juha. Lahko jo naredimo posebej in sicer tako-le: Zmleti konzervi prideni še nekaj zmletega posušenega sočivja: paradižnik, petršilj, zelena in zmleti grah ter nekaj kimla. Iz te zmesi smo kuhali postno juho, ki smo jo imeli raje kot prežganko.
Iz 5 k£ krompirja dobimo 1 kg moke, kuhani krompir da pa iz 4 kg pretlačenega 1 kg posušenega. Moka od presnega krompirja je bela, od kuhanega svetloruaiena. Na Ogrskem delajo iz krompirjeve konzerve in kislega mleka prav dober sir, ki bi ugajal tuđi pri nas. Tuđi kvargeljne bi lahko delali, če bi bilo mleka. Tega pa pri-manjkuje ćelo dojencem in zato se ne spu-ščamo   v   podrobnosti   teh   »delikates«.
Naše gospodinje so poskusile že vse in naj bi poskusile še to. Stvar je res dobra in vredna da se razširi, zlasti ker je letoš-nja  letina  bolj   slaba.          .. Račić   Bozo.
Književnost.
— Vojrovićeve pesni in nekatere intimne povesti ter kritične šestavke tega ve-likega hrvatskega poeta so izšle k pesni-kovi šestdesetletnici pod naslovom »Akordi«. Izdal jih je »Nakladni zavod Jug, Zagreb, Ilica 7.« Knjiga stane broširana 3 K, vezana 4 K. Opremljena je s pesnikovim portretom, ki ga je narisal prof. T. Krizman.
*  Zrakoplovec med  grobovi. Vsled hu-dega vetra je  bil prisiljen  v  Hebu neki le-talec   tamkajšnje  letalske  postaje    spustiti se na tla.  Padel je na pokopališče.    Letalo je   razbito,   več*   grobnih   spomenikov   poško-dovanih, letalec je ostal nepoškodovan.
*  Itaiijanski parnik z grškimi uradniki potopljen. Keuterjev urad  poroća  iz  Aten: itaiijanski  parnik   »Bari«   z  grškimi  konzuli iz Turčije  na  krovu  je  bil  potopljen  po ne-kem   nemškem   torpednem   čolnu.   50  preži-velih se je izkrcalo na Krfu, 120 y Italiji. I5oje se, da so grški uradniki poginili.
*   2elezniška   nesreća.   V   Schonhausnu ob Labi je zapeljal ob 5. zjutraj vlak s šol-skimi oiroci, najbrže ker je strojevodia pre-zrl signal, v tam stojeći tovorni vlak. Solski vlak je bil  deloma  razbit. Do  sedaj  so po-tetinili izpod vlaka 25 mrtvih  šoiskih  otrok. En zavirač je tuđi mrtev. Štirinajst ranjenih so  prepeliali   v  bolnisnico.
*   Poplave  na  Kitajskem.*   Iz  šangaja poročajo 9. t. m. o velikanskih poplavah na severnem  Kitajskem.     Tam  stoji  pokrajina nad   30.000   štirjaških   kilometrov   pod   vodo ter tvori voda velikansko jezero.    Zveze s Pekingom so pretrgane. Reke odnašajo že-leznico v Peking in obrežni nasipi Rumene reke so se ponekod vdrli. Reka je poplavila pokrajino kakih  20.000 milj  ter stoji voda do  10    čevljev    visoko.    Tuđi    Peking    je ogrožen.
*  Berolinsko  občinstvo.  V  Berolinu  so se začeli  mali kupčevalci ustavljati nadležnosti občinstva.  Načelnik    državne    zveze trgovcev s sadjem in sočivjem je oojavil izjavo, v kateri  piše:   V Berolinu  imamo naj-zoprnejše,   najnestrpnejše   in    najbrezobraz-nejše občinstvo:   največji cepci    in    zarob-ljenci pa ne pripadajo nižjim, nego    srednjim   in  višjim  slojem.   Ti   nečejo  prav  nič vpoštevati   vojnih     razmer.     nego     ostudno
mnogo zahtevajo in mislijo, da smejo ob vsakem malem trgovcu brisati svoje čev-Ije. Se že poznajo!
*  Zračni  promet  na  Ogrskem.   Ogrsfcl trgovski  minister  je   v  pogovoru  z     nekim sotrudnikom   Deli   Hirlapa   o   zračnem   prometu  izvajal:   Gotovo je,  da v kratkem  času,   najkasneje   po   končani   vojni,   se   uredi mednarodni     zračni     promet.     Ogrska     bo vsled   svoje   centralne   lege   v   tem   prometu igrala važno    vlogo na veliki    letalni    crti Hamburg - Carigrad, ker    Budimpešta    bo eden   najvažnejših   letalskih   prlstanov.     Pa tuđi v notranjščini se razvije zračni promet zlasti  z  Reko. V  glavnem  bo  služil  zračni promet  poštnim  svrham,   za osebni   promet bo treba novih velikih aparatov.
*   Ameriška   vojska.     »Times«   prinaša tele karakteristične  sličice:   Na  vežb-Uišču pri Long Islandu je vprašal častnik vojaka: Koliko imate dohodkov? Vojak:   3600 K na teden. V kakih razmerah žive ameriški "vo-jaki   in   kakim   slojem   pripadajo,   kaže   ta slučaj:   Neki častnik je  iskal  zase  in  svojo obitelj   stanovanje   v   hotelu   blizu     vežbali-šča. Gostilničar je zahteval za eno sobo na teden 168 K. Na vpračanje, koliko zahteva za sobo s  kopalnico, je  odgovoril     gostilničar:   Poslednjo sobo  s  kopalnico  sem  oddal ženi  nekega    vašega  pešca  za    480  K    na teden.
*  Kaj se pridela  iz kosti, V nemškem kenaično   -   tehničnem   tednikru   poroča   sani-tetni svetnik dr. Vohsen. da    neka   severo-nemška  tovarna konserv  pridela  vsak  dan iz t>00  stotov  svežih  kosti  vsaj  100 stotov jedilne masti,  dalje dajo ti  kosti  15  stotov mesnega  ^kstratka  in   300  stotov  nadomest-ne krme s 45 odstotki beljakovine. Množine
čiste jedilne masti, ki jih je mogoče dobiti v Nemčiji s primerno organizacijo, znašajo
po proračunu dr. Vohsna 1800 ton na me-sec. V frankobrodski lazaretni klavnici ao dobili tekom enega meseca iz 20.791 kg svežih in 769 kg kuhanih kosti skupno 2542 kilograma masti  in 31.000 litrov juhe.
*  Zakotni   trgovci  v   Zagrebu.    Velika je draginja tuđi  v Zagrebu, zlasti nekatere reci so se dražile dan na dan tako,    da  je občinstvo s strahom kupovalo    in se    balo Tedno večje draginje. Sleđnjič se je začelo kazati   na  ljudi,   ki   imajo  svojo   »borzo«   v neki kavarni,  kjer določajo  cene.     Policija je iskala in iskala,   sleđnjič pa se po   dol-gem času odločila za energičen korak. Pre-tekli četrtek je obkolila Veliko in Narodno kavarno, okoli 11. dopoldne, in za jela veliko stevilo ljudi, ki so bili na sumu, da se bavi-jo z zakotno trgovino. Bili so vsi odpeljani na redarstvo in od tam v preiskovalne za-pore. Tuđi ženske so vmes.    Pri njih se je našlo mnogo trgovske korespondence in be-ležke, ki izdaj ajo še nove oderuhe    in   za-kotne trgovce. Med prijetimi 40 so:  trgovci, uradniki, juristi, agentje itđ.
*  Dama, ki se je    vse dl a na    mizo.   V sobi neke krušne komisije se je vsedla neka čakajoča dama na mizo, ker je bila trudna in še rekonvalescentinja po težki opera* čiji. Neki trgovec, ki je tuđi čakal, se je
zgražal nad tem, opozoril poslujočo urađni-co in na to sam pomagal dami z miže, re-koč, da dostojna dama ne sede na mizo. Gospa mu je rekla: »grober Flegel«. Prišlo je do tožbe in gospa je bila obsojena na 10 mark globe. Na vsklieni razpravi pa je njen zastopnik, ko sta se dve priči tega slučaja na povabilo predsednika vsedli na mizo, dokazoval, da ni nedostojno, ako se ženska vsede na mizo, tuđi ne, ako se noge nekoliko vidijo, kar je slučaj pri kolesarenju, pri kratki krilni modi in pri železniških urad-nicah, ne da bi se kdo spodtikal med tem. Sodnija je priznala globo 10 mark za žali-tev »Flegel«, tožitelj pa je bil s svojo proti-tožbo tuđi obsojen na enako globo.
•   Nemška  učenost. Ti-le nemški pro-fesorji  so nad vse  učeni.  Našel  se  je  ćelo modrijan med njimi, ki dokazuje,  da je bil franeoski  cesar Napoleon I.  — pravzaprav nemškega rodu. Napoleon Bonaparte je bil doma s Korsike in ime kaže, kakega pokoljenja je bil. A vendar pravi nemški profesor, da je Napoleonovo ime    nemško,   češ, enkrat se je glasilo Chnappoleo (Knappe in L.owe)  in se sele sčasoma popačilo. Lavori-ke   tega  kvadratnega   nemškega   profesorja nišo dale pokoja nekemu njegovemu tovarl-šu. Iztaknil je, da izhaja Napoleonovo ime od  Nappos     (dolina)     in leon     (Ia)     torej Thal in Lowe in zdaj dokazuje, da je bilo Napoleonu  pravzaprav  ime    Lowenthal    in da je bil Jud, ki je svoje ime pogrčal. Zaradi   boljega   spoznanja   bodi   omenjeno,   da se je že prej    oglasil    neki tretji    nemški profesor, ki je dokazoval, da je tuđi Gari* baldijevo ime nemško in da je bil Garibaldi nemške  krvi.
*   Vohunstvo  v  švici.    Wolffov    urađ prinaša o neki nedavno   razkriti   vohunski aferi v Zenevi. Osebe, ki so bile tam areti-rane kot sumljive vohunstva, je izdal itaiijanski  dezerter Francesso Perzi  s  prevaro in  silo  franeoskemu  orožništvu.   Med   dru-gimi je izdal tuđi Nemca Ottna.    Izpočetka je deloval  Perzi  skupaj   z   drugimi,   a  se  je dal podkupiti in    je svoje    tovariše    izdal. Posredoval je franeoski odvetnik Bernard, ki  se  je  nastanil  pri  generalnem  konzulu. Perzi je preskrboval ljudem, ki jih je hotel izročiti  franeoskemu  orožništvu,   franeoske potne liste, nakar so    jih na meji    prijeli. Zadnji   čas si je napravil ženevskega poli« cijskega  šefa  Magnina   za   sovražnika,   ker ga je javno  dolžil,   da  je  vohun     v     prilog Franeoske.    Ko je  hotel  Perzi  izvablti  ro-munskega vohuna Hamovieta na mejo,    je Magnin Romunu svetoval, da naj    navidez sprejme Perzijevo ponudbo ter naj pomaga potem   pri   Perzijevi   aretaciji.     Toda   Perzi ni  sam  spremil  Hamovieta,  marveč je po-slal ž njim odvetnika Bernarda. Magnin je
dal vse aretirati in postaviti pred sodišče. Zaradi   te  afere  je   tuđi   franeoski   generalni
Pri napetosti in težkočah v telesu,
bolečinah v hrbtu, križu, v ledjih, pri nevralgiji, ki imajo svoj vzrok v zaga-tenju, pozivi naravna »Franz - Josef« grenčica delovanje trebušnih mišić ter obtok krvi ter povzroči dobro prebavo, dober tek in mirno spanje.
Dariia.
Za invalide je podaril društvu »Do brodelnost^ g. Krejči Anton 40 K, namesto venca na krsto blagega prijatelja Žužka Karla.
Darovi za begunce. V veseli družbi se je nabralo v Svinem v hiši veleposestnika g. Josipa Blagonja, 52 K. za goriške begunce. Vsem velikodušnim darovalcem iskrena hvala!
Iz St. Petra na Krasu. Gospod restav-rater ju2ne železnice Matija Dolničar ter njegova soproga Katinka blagovolila sta podariti tukajšnji podružnici Rdečega križa znesek 40 K, namesto venca na grob prerano umrli nećakinji rMiču«, hčerke Franjo Dolničar  v   Trbovljah.   Izkrena  hvala!
Dijaška kuhinja v Kranju: Darovali so g. Kokalj Rudolf, posestnik itd. v Kranju 50 K; slavna okrajna hranilnica in po-sojiluica v škofji I.oki 100 K; gg. Niko L,en-ček, notar v škofji Loki 10 K; g. Kociatar A., mesar istotam 20 K; g. Logar Josip, trgovec in posestnik v Kranju, namesto ven-oa na krsto prijatelju A. Rozmanu \& Ljubljane 20 K; slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 150 K: g. Viljem Požgaj, knjigovez v Kranju 5 K; Iz poravnave pri posredovalnem ara I u v Pod-nartu posije g. župan na Primskovem 20 K; g. Jos. Puppo, posestnica v Kranju, namesto venca na krsto finančnega svetnika Val. Levičnika 20 K; najdenine 20 K, plačal Za-plotnik ml. iz Letenic; slavna Mestna hranilnica v Radovljici kot darilo 217 K 57 v; c. kr. sodnija v Kranju izročila znesek od poravnine 50 K; častita duhovščina v Cer-kljah 60 K; č. g. Meršolj Janez, župnik ▼ Ratečah 5 K; č. g. Rajčevič Franc, župnik v Lučinah 5 K; č. g. Lavrič, župnik na Breznici 10 K; dr. Dolar Simon v spomin svečane deklaracije 10 K. V vsem vztrajno plemenitim darovalcem izreka odbor naj-iskrenejšo zahvalo v imenu srednješolske mladeži.
Upravništvu naših listov so poslali: Za j Ctril - Metodovo družbo«: Janko Golob, nadučitelj na Raki 16 K, nabral na ženitovanju njegovega brata Fr. Goloha, učitelja v Zagorju in Josip Hren, železniški uradnik, Rosenthal pri Koflachu na štajer-skem 5 K, prispevka za september in okto-
ber. Skupaj 21 K.
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«;
Narednik Krže 13 K, nabral povodom smrti dr Kreka v gostilni pri ^čefidelnu« v Preč-ni pri Novem mestu ob priliki na kolu pe-čenega janca v gozdu nad »Luknjo«; Avg. Jenko v Ljubljani 20 K; pek. dr. v Ljubljani pa 50 K, mesto venca umrlemu društve-nemu predsedniku g. Karlu Žužku: Rudolf Tenente v Ljubljani 15 K, mesto venca umrlemu prijatelju Karlu 2užku in osobje tvrđke Fr. Stupica v Ljubljani 58 K 40 v, kot prebitek zbirke za venec na krsto umrlej gospej vđovi Mariji Stupica iz Vira Skupaj 156 K 40 v.
Za »dr. Krekov spomenik«: Omizje zavednib. slovenskih trgovcev daruje po vzgledu bivšega župana Ivana Hribarja 100 kron za bodoči spomenik prvoboritelju za jugoslovansko idejo dr. Janezu Kreku.
Za »hudo prizadeto Koroikobelo«: Mesto venca na prerani grob g. Karla žužka darujejo: rodbina I Tavčar in go-spica Herma Kokalj 60 K ter rodbina J. Korenčan 20 K. Skupaj 80 K.
Srčna hvala?
l?.tjđi}diei| \u nd^ovorri t,re'Jal!t:
VaJeotln  Kopitu. Lastnloa in tiik »Narodne Uskarne«.
Stian 4
.SLOVENSKI NAROD-, dne 17. oktobra  tyi7.
238. stev.
Dve  prodaj alki
izurjeni v modni   trgovini, ne   premladi,   S6 spreimete v trgovini Pavel Magdić.
Nova trinadstropna hlSa
na prometnem kraju v sredini mesta, S6 proda. Resni refit.kt.int e na i vi >žijo svoie r-Miudbe pod „Središće 3548" na upravništvo »Slovonskega Naroda*         3548
Miša z malim posestvom
y kaUes trgu na Dolenjskem ali Spod.
Šta-.srsketn, se kupi Prnazne ponudbe naj se pošljejo pod ,.Htša 3507** na uprav-
ništv":  »SJovtnsKega Naroda«.               3570
Proda se izborna kromattčna
harmonika
(ročno  delo).             3551
Naslov pove   upravn.   »Slov. Naroda«.
■a prodaj )e enonađstropna
hiša z trgovino
v sredini   Trbovelj,  20   arov   zemlje, tik
rovov  piemosokopa,  z vodovodom v  hiši.
Proda  se   po   ugodn*   ceni.   —  Več:   se  izve
Loke st 19, posla Trbovlie.   3555
S LUGA
zmozen    slovenšćme   in   nemščme,   80
spreime pri tvrdhi Ruđ. Soden-mflller, Ljubljana, Stari trg 6t. 8.
Uradnik   išće   za  1.    ali   15.   november prilazno, meblovano, solnćno
sobo s hrano in postrežbo
Pripravljen  je evemuelno  tuđi  prisrevati z
živili in kuriavo. Ponudbe pod ,J. H. 3494'
na upravništvo   »Siovenskega   Naroda«.
Pltsčilna nntukaiica
dobro izvežbana, se sprejme lakoj ▼ kavarni l(Centrai'\ Šielsn Miho-Uč, Ljubljana.                          3517
= Sprcjaie se             — j
učence in učenko
iz dobrr h ;<% tvroka Lud. Đoienc, Ljubljana, St. Petra cesta štv. 8.
Iz  boijše   hiše,   se   išće   za   trgovino
mešane stroke N. Friedrich v Središču
Štajersko.                   34 >7
BUKOV GOZD
mm isd*ftovan|« drv, kakor tuđi gotova drva se kupi po visoki ceni, na Kranjskem ne daleč od   Železniške postaje   — Vzame te tuđi večja njiva v najem v okolici Ljubljane. — Ponudbe: Ljubljana Poitni predal St. 151.           3505
UUEJc jUlLKtf brozovke Sr druge suhs oobe
knoi v vsafci mnoiiaii Sever & U r b a n i č, Ljubljana, ____________Wolfova u«ca štv. 12.____________
. tatenđanca poveljstva c. in kr. I. šaške armađe poljska pošta stv. 465, kupi večje množine kislega zel|a, kisle repe, vlo-ieuih itcmarc, ter nasekanih drv za ka rivo.
Tozadevne   pisn:ene    kolekovane   ponudbf z navedbo   blaga,   množine, cene in oddajnega  kraja so čim  prt?j  ino^oče  na   invnovano  intendanco vpoi'ati.
i
\ Dva brivska pomoćnika
SO tako* sprejmeta, z v-,o oskrbo in dobro ,  pia^o. Vprasa -c pri f. BI. Netić, Sos joslui
:                mile« *tv. 3, Lj«bliaxuu         3447
j  ________________._________________________,______________________
100 kron nagrade
kdor priskrbi s*ranki brez otrok stino-vmnio v LiBbljani, i-n < ali uvc -obi in kub.njo,  takoj aa zaćetkom   novembra.
j  Kdo, pove upravništvo »Siov. Naroda«. 3552
Uće se v naiem,   eventnclno  tuđi knpi
posestvo s gostilno
: trgovino ali brez nje v blizini Ljubl|aa« i                             ali Celja.                    J55«
I     Naslov pove   upravništvo »Slov. Naroda«.
Diuji koštan] inželod
kapute po dnevnih cenan tvrdka
I    Viktorija PanhoJzer,
' Prašakotfa   ulica   stav.  4,   Ljubljana.
;  Knpi se rsska, \nd\ naim^niša,  množina dobro posnsenlk
! olupkov od hrušek in jaboik
v^>ko  posebei  po  2 kroni  kg in   dobro posasene prešenine od nrnseti In iabolk i po 80 v. kilogram. f-\»nudi?e in  ro-^!tatev ! se pr, m na na tvrdko Fran 5ost Liublfana.
!----------   Kupimo   —^—
prešanice od sadja
: od iab >ik in  tepu-,   eve .tlielaO  S!3IO
tad! pripravljeni v zameao zanj e dati cikorijo, lonui^er.a Kolinsko tovarno kavni primesi v Liabljani.
Prodam takoj
popoInoTia  nov,  elefjanteo,   dvOVpre-
žen voz, ter 7   dobroohranjenih
SOdOV 1 500 — 600 i, od na.finrjAc-^a jed i   oi;a.  Vprašan'a n , tvrdlco Vin*SO
Vabič, Žalec pri Celja« Sp. Štaj.
Srećko Potočnik
Ljubljana, Gradišće št. 7,
se priporoča za izđelavarzje obiek za gospode in dame, speciiaino za
jesenske kotame *n piriŠč^ zn doma, bluze francor*kih modtiov. O.ene.n se priporca za obraćanje oblek in kostu-mov za gospode in dame, moderniziranje d^m-kih kostumcv,piaščev zimskih su'cen^ :n povrsn;kov za gospode. — Splasne   garderobe   za  gosp.  in  dame !
Hmeljske vreće
stare Še vporabne,  ka\pl v celem  500 komadov    po    ugodnih    cenah,    Pt¥9
; ftUfenko  sUatliite za hmelj v
|  talCB.   Ponudhe najdalte te 1./ZL tt.
i-------------------—-—      ■                                                                —  i                                         --------——----------------------------------------------------—
; Zatajiš gratis in franko cenlk
o   boiićnib,   novoletnih    In   dnnaiskih umetniskib    raz^lednicab,    po   en   groš  :
ceuah Zd   p-eproJajaicc    kut   roskusni   *-or-  : timent poSljemo 300 boiitnih, novoletnib, j ljubavn.h, godovnih, cvetličnth ni umetniških   ' kart v barvotisku, v blesku in zlatem blesku, sortirane sa 18 K.   Pošilja se  po   povzetju. Tovarna lnksnspapirja ADLER, Zeisel *
Co., 3unai U, Praierstrasse 66, 10.
, . .  .                              . ^
^^^^^^n^^^BB^BaaaaaaaOB^^aa^B^aaaaaaaaaaaaaaaaai   1
Specijalna ponudi.
Novi  refoško,    sladek,     ćist, i do vi mnšliatell8G9 bol,   sladek ! novi muškateljec, roza, sladek Točna   pošUjatev  v   sadčkih   po 60,   80,   100,   300  in  već   litrov .
po najnižjih cenah.     !
Na željo pošljem ludi vzorce. ; Stabilimenio  Vlalcolo
Benussi & Ko., Trst
Piazza Lipsia.           i
__________________________________________^_____________________________________________________________________________________________________________________________I
i
Veliko denarja zaslužite!
Trgovci,   drogisti,   krčmar]i   itd. z prodaje,  najfinejšerja,   zdraviu : neškodlfivega:                :
nfa^OkaV^ *^ Ka? af*av alaa^ *^**
ww                                                                           i
Najboljša primes tobaku.     { Puši se lahko ludi sam.       |
140 pakatov (prodajna cena 50 v) .    .    .    K    53'— i 140      .             «                  1 K .    .    .    „   100-—  |
140      „             „         „      2 K .    ,    .    „   200—  I
Vse franko iz Prage proti povzetju.          j
V. Jaa, tovarnar, Praga. \
Naročita sprejeaia:
Rudolf Coiič, zastopnik,, Vrbnika.         o.mi i
Zahtevajte cenik drugih predmetov.         ■
Tvrdka F.Čuden v Ljubljani,
Prešernova ulica štv. 1.
Priporoča §e svojo veliko  zalogo ur, zlatnine in  srebrnine.
Kupuje staro zlato in srebro in. vzame  po  visokih cenah v zameno.
Naznanja, da cenikov za leto 1918 ne more razpošiljati ko istega blaga po vzorcih ni, hočete se osebno oglasiti in potrebno pieskrbeti  kolikor časa zaloga traja.
Ker se je nekdo dovolil, raztrositi   na deželi   neiesnično vest, da sem   opustil svojo trgovino z vegetabiiijam!, naznanjam, da slej kakor prej, že 37. leto nepretrgoma kupujem
i                        Bj^^      J|    ^B      B^^«i8     B^^^              flB     8E^     laiTaaV     »8     ^a!       on. ^b     R^^^            š^^^^     ^bb^^^bm      bmB       Pv^L
j  in sem — ker so gospod'e   Leuz,  Kordin   in   Perdan   umrli — sedaj   najstarejši trgovec z .  gobami na Kraijs <em. Piačuiem gobe vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi. ■            Obenem naznanjam, da  imam že U let  v najemu   prejemanje   sadeža vseh kostan-
j jevih dreves, rastočih ob .avnih p uih, drevoredih, na sejmišču in drugih mestnih nasadih j v okrožiu mestne obćine ljubljanske in sem vsled objavijenega raz^lasa mestnega magi-| strata ljubljanskoga z dne 9. oktobra 1917, šr.   14 290 edini pooblašćenec za prevzemanje
i   divjega koštanja in žeSoda
j  v okrožju mestne občine ljubljanske.
|            Kupim vsake, tuđi največje, če tuđi nad 100 vagonov znašajoče množine in plaćam
j  za prvovrstno suho   blago   in   sicer  divji   koštani   pj   K   30 — in želod   po K 70'— za
|  100 kg, postavljeno v vagon na železnični postaji.
i            Kdor bi se branil   kostanj in   želod   oddati,   zapade   prisilni   oddaji   tega sadeža za
'  znatnj   nižio   ceno.   Vrhu tega   se kaznujejo   prestopki   vsled   ministrske   odreabe z dne
j  12. sept 1917, št. 378 drž. zak. z denarno globo do K 20 000—, ozir. zaporom do 6 mesecev.
!                V. I. ROHRMANN,
; trgovec i gobami, koftanjem, žirom, želodom, raznimi medicinskimi zelišči, j                                      cvetjem, lubjem, koreninami i. t. d.                              3533
:           v LJUBLJANI, sv. Petra cesta Stev. 23.
Zahvala.
Vrnili smo materi zemlji truplo
=JdlieZd CVdligBIISIa IliGKa.
Na zadnji poti gaje s hvaležno molitvijo spremljal \ esjugoslovanski narod.
Zahvaljujemo se zastopnikom češkega, hrvatskega, srbskega in siovenskega naroda, vsemu slovenskemu ljudstvu, ki je ob pogrebu veličastno pokazalo svojo Ijubezen do velikega pokojnika, raznim o!>las(im, korporacijam, stran kam in stanovam, posebno pa prevzvišenemu ljubljanskemu vladiki dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki je vodil pokojnika k večnemu počitku v domaći slovenski zemlji.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1917,
na 6. dan smrti.
Slovenska kršćanska sodalna zveza,
Zadružna zveza v Ljubljani,
Jugoslovanska Strokovna zveza.
3554