Leto XXXVII Št. 38
Murska Sobota
26.septembra 1985
CENA 40 DIN
Mag. DRAGO VUK:
»POVRATKA NI! GRE ZA PREŽIVETJE!«
Energetika se je znašla na tarči ekologov. Vprašanje je, če sploh je in kakšna sprava je možna med njima. Vsiljuje se misel o tem, da je tudi pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, kar ob grozljivo zamajanem ekološkem ravnotežju niti ne zveni preveč črnogledo. Naš tokratni sogovornik je mag. Drago Vuk, rojak iz Terbegovec pri Vidmu ob Ščavnici, klasičen kemijski tehnolog, zaposlen v komunalnem, obrtnem in gradbenem podjetju v Kranju, med drugim predsednik odbora za sekundarne surovine pri slovenski gospodarski zbornici. Pogovor z njim objavljamo na 4. STRANI.
SOBOSK! KOMUNISTI 0 KADROVSKI POLITIKI
KAR SE JANEZEK NAUČI
NASLOV
Sladka trgatev s priokusom grenkobe
Čeprav grozdje lepo zori, pričakujejo pomurski vinogradniki letošnjo trgatev s priokusom grenkobe. Zima je namreč pustošila tudi v podravskem vinogradniškem rajonu, saj je na izpostavljenih legah pozebla več kot polovica nasadov, ponekod pa ne bodo natrgali niti 10 odstotkov načrtovanih količin grozdja. Kot vse kaže, pa bo kakovost pridelka letos izredno dobra in nekateri celo napovedujejo, da bo letošnja letina po kakovosti ena najboljših v zadnjih letih, morda celo boljša od tiste pred dvema letoma. Vinogradniki v Slovenskih goricah v teh dneh že začenjajo z obiranjem ranih sort grozdja, glavna trgatev pa se bo začela sredi oktobra. Znane so že tudi odkupne cene grozdja, ki se bodo ob povprečni kakovosti gibale med 150 in 200 dinarji za kilogram, strokovnjaki pa svetujejo, da s trgatvijo tokrat ne kaže hiteti. Vreme je namreč izredno ugodno, pa tudi zdravstveno stanje je zadovoljivo, vsak dodatni odstotek sladkorja pa pomeni tudi višjo ceno. Foto: A. Abraham.
[sČEAMNA/ ZOPER RAZSIPNIŠTVO | ALTERNATIVAM NAPROTI
V Pomurju ima samo tri odstotke zaposlenih višjo oziroma visoko izobrazbo. V zadnjih petnajstih letih upada odstotek števila osmošolcev, ki nadaljujejo šolanje. Izobrazbena raven v organizacijah združenega dela je iz leta v leto nižja. Ker sta delo človeških rok in glave še vedno najpomembnejša dela proizvodnega procesa in gospodarjenja sploh, pušča takšno stanje usodne posledice v gospodarstvu celotne regije. Glede na sestavo, ki se z leti ni spreminjala in izboljševala, jih še posebej čutijo v soboški občini. Dosedanji posegi v kadrovsko politiko niso dali pravih učinkov. Nad tem se je resno zamislilo vodstvo občinske organizacije zveze komu istov in se s posebno delovno skupino lotilo temeljite analize razmer. Minuli ponedeljek je svoje ugotovitve obelodanilo na razširjeni seji občinskega komiteja zveze komunistov, kjer so jih po približno triurni razpravi še dorekli.
Enotna je bila ocena, da je kadrovski potencial tisti, ki lahko premakne sklenjeni krog, ko na eni strani za intenzivnejši gospodarski razvoj ni programov in na drugi ne kadrov, ki bi bili avtorji razvojnih zamisli in njihovi uresničevalci v praksi. Trenutne rezerve so minimalne. To kar premoremo, in še to je skromno, v glavnem troši svoje moči za premagovanje težav v sprotnem gospodarjenju. V sozdu ABC Pomurka je na primer polovica od 143 zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo na funkcijah direktorjev in vodij enot, tako da jih za delo neposredno v stroki in razvojnih vprašanjih ostaja malo. Brez osnove tudi ni vprašanje, ali znamo sicer formalno usposobljene ljudi prav izkoristiti, ali ni pri njih samih samozadovoljstva na sorazmerno nezahtevnem in solidno plačanem delovnem mestu!? TŠidi to, da so v soboški občini v zadnjih desetih letih zamenjali dve tretjini najodgovornejših vodilnih delavcev, pozitivnih posledic v gospodarstvu pa ni bilo čutiti, ponuja v razmislek različna vprašanja. Osnovna usmeritev, ki iz tega izhaja, pa je, da je dolgoročno možno graditi le ka
kovostne kadrovske premike od temeljev — torej od izobraževanja in usposabljanja mladega človeka. V razpravi je bilo večkrat slišati, da moramo iz mlade generacije ustvariti kreativne kadre. Stara praksa, da smo iz šol dobivali armado poslušnikov, kader z diplomo brez domišljije in poguma, se danes drago plačuje.
Prva zahteva, ki jo postavlja soboški komite, je vključevanje čim večjega števila osmošolcev v nadaljnje izobraževanje. Posebna skrb mora veljati usmerjanju v zahtevnejše programe, kar je povezano tudi s prizadevanji, da vse zahtevne programe v občini zadržijo in jih nekaj še pridobijo. Šola in organizacija združenega dela morata biti prek svojega učenca živo povezani. Organizacije združenega dela morajo prevzeti skrb za svoje prihodnje kadre že v srednješolskih klopeh in z njo nadaljevati vse do konca šolanja. Pri možnostih za to res ne bi smeli biti v zadregi — ponujajo jih razne seminarske naloge, diplomska dela, delovna praksa, počitniška praksa ...
Veliko kritičnih besed so izrekli o štipendiranju. Nevzdržno je, da v soboški občini 70 odstotkov štipendistov dobiva tako imenovane socialne štipendije in . le 30 kadrovske. V dveh letih se mora to razmerje obrniti. V širšem slovenskem prostoru je že približno takšno. V oči bode tudi podatek, da organizacije združenega dela levji delež štipendij razpišejo za manj zahtevne programe. Nov dokaz torej, da je stara miselnost še vedno krepko zakoreninjena. Marsikje sramotno malo ali pa sploh nič ne štipendirajo. Med temi organizacijami združenega dela je tudi Mura, ki je letos razpisala komaj nekaj čez 20 štipendij. Glede na naravne razmere bi moralo pomursko kmetijstvo postati vodilno v slovenskem prostoru. Vprašanje pa je, kako bo, če ne bodo v svojem razvojnem načrtu za prihodnjih pet let namenili več skrbi izobraževanju ob delu za zaposlene in kmetovalce in če ne bodo štipendirali več študentov na
visokih šolah. Za zdaj so v sozdu ABC Pomurka razpisali le 32 štipendij, od tega le 20 odstotkov za visokošolski študij. Slabo kaže tudi izobraževanju ob delu. Nekako so uspeli spodbuditi 15 ljudi z višjo izobrazbo za nadaljevanje študija, vendar je vprašanje, kako bodo to denarno zmogli. In navsezadnje za takšen študij ob delu ljudje nimajo prave motivacije. Kadrovsko štipendiranje mora nujno postati množično. Več razpisanih štipendij za eno delovno mesto je jamstvo za zdravo konkurenco med mladimi, katere rezultat bodo lahko res dobri, ustvarjalni in ambiciozni kadri.
Pravilo in ne izjema, kot je to danes, morajo postati kreativne razvojne skupine v organizacijah združenega dela. Pri tem ni cilj, da jih imamo za vsakim tozdov-skim plotom, nastajajo naj tam in takšne, da bo družba imela od njih korist.
Ob dolgoročnih ukrepih, ki jih je treba začeti izvajati takoj, pa je tudi nekaj kratkoročnih, ki bi že jutri lahko za korak premaknili kadrovski voz. V ospredje je bilo postavljeno kadrovanje na odgovorna vodilna in vodstvena dela. Potrebno je izboljšati izobrazbeno sestavo poslovodnih in vodstvenih struktur, jo pomladiti, le izjema bi lahko bilo večkratno obnavljanje mandatov najodgovornejšim, dosledno pa
FINALE VAŠKOREKREATIVNIH IGER
Četrtič zmagala KS Lipovci
bi morali uveljaviti tudi zahtevo, da poslovodni kadri ob prevzemu mandata predložijo in utemeljijo razvojni program in usmeritev organizacije. Slednje ne bi smelo biti nič novega, vendar doslej očitno nismo delali ta-' ko.
Organizacije združenega dela se morajo takoj tesneje povezati z znanstvenimi in razvojnimi ustanovami. V kmetijstvu in še nekaterih dejavnostih imajo dobre izkušnje, zato jih kaže posnemati. Nekaj gotovo lahko pripomore tudi moralna in materialna spodbuda za ustvarjalno delo. Pogledati pa je potrebno tudi malo okrog sebe, zunaj občinskih in območnih meja, in verjetno bo tudi kak dober strokovnjak pripravljen sprejeti delo v tem koncu Slovenije.
Soboški komite zveze komunistov je z razpravo o kadrovski politiki začel obsežno akcijo, ki mora svoj konkreten odmev najti tam, kjer so problemi najbolj očitni. Kadrovska politika se je vse preveč vodila od danes na jutri in skrajni čas je, da znanje dobi pravo veljavo in postane temelj prihodnjega razvoja. Bodo mladi v tej usmeritvi našli svojo prihodnost? Komunisti so se obvezali, da bodo storili vse za ustvarjanje družbenega ozračja, v katerem se bodo tako načrtovane poti široko odpirale.
Irma Benko
Kot če bi zažgali gozd, da si prižgemo cigareto, ali kot razbijanje glave o nakupu gradu, ko rabimo in si lahko privoščimo zgolj dvosobno stanovanje — to je dvoje nazornejših podmen o v bistvu zgrešenem pojmu energetske krize. Po zatrjevanjih poznavalcev ni kriza v tem, ker nam manjka energije, ampak je kriza posledica naše porabe, zapravljivosti in načina oskrbe z energijo. Kdo jo rabi? Koliko? Katero vrsto? V kakšen namen? Kako dolgo?
Pomurski energetski scenarij je pravzaprav samo ponavljanje in potrjevanje zgrešenih podmen naše zdajšnje energetske politike in prakse, ki — če se bo nadaljevala — neizbežno vodi do ekološke, ekonomske, gospodarske in socialne katastrofe. Ne le da sloni skoraj izključno na preskrbi,
namesto da bi v ospredje postavljala porabo, pač pa skrajno nesmotrno rabi energijo, neodgovorno zapravlja surovine, uničuje naravno okolje, uporablja kratkoročne »rešitve«, z visokimi cenami grozi obubožati posameznika in potem omajati celotno družbo, navija za porabo neobnovljivih na račun obnovljivih virov energije in tako v nedogled. Kar je pri tem najbolj zaskrbljujoče, je spoznanje, da nimamo alternativnega energetskega scenarija, saj niti podatkov o porabi (in morebitnih prihrankih) ni mogoče dobiti; vsaj ne celovitih, objektivnih, uporabnih. Nimajo jih ne na medobčinski gospodarski zbornici ne po občinskih organih ne po organizacijah združenega dela. Če pa že, si z njimi ni mogoče kaj dosti pomagati. Kot da ne bi že pred leti nastala »rdeča knjižica« z naslovom Program ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, in kot da tovrstnega družbenega dogovora v republiki Sloveniji ne bi nikoli podpisali. Kratkovidnost in ležernost, da kar ne moreš verjeti!
Dolgoletna, večidel jalova priseganja na komparativne prednosti, naravne danosti oziroma bogastvo podzemlja — za besedne skovanke smo res mojstri! — postajajo škodljiva, saj sami sebe slepimo s tem, kaj bi bilo, če bi
PRED JESENSKO SETVUO
Z višjimi pridelki do več tržnih presežkov
Če želimo v Sloveniji do leta 1990 zagotoviti 85-odstotnp samooskrbo s hrano, bi morali do tega leta med drugim doseči odkup 100 tisoč ton tržnih presežkov pšenice in 290 tisoč ton sladkorne pese. Pridelava hrane bi se morala v prihodnjih letih povečevati po povprečni letni stopnji 2,5 odstotka, kar pa ne pomeni, da bi za toliko povečevali površine, pač pa je treba predvsem več pridelovati. Prav pri pridelavi namreč še nismo izkoristili vseh možnosti, saj bi jo z dosledno uporabo vseh agrotehničnih ukrepov lahko še bistveno povečali. Medtem ko v družbenem sektorju pri pšenici že dosegajo pridelke 5 ton na hektar, naj bi tudi pri kmetih do leta 1990 dosegli povprečne hektarske pridelke 4,5 tone, kar ni nedosegljivo.
V samoupravnem sporazumu o pogojih za pridelovanje pšenice in sladkorne pese v letih 1985/86 smo zapisali, da bomo tokrat v Sloveniji tržne presežke pšenice pridelovali na nekaj več kot 25 tisoč hektarjih, s katerih naj bi oddali več kot 90 tisoč ton pridelka. V organizirani zadružni
V Lipovcih so bile v nedeljo, 6 finalne vaškorekreativne igre soboške občine, katerih organizator je bila KS Lipovci. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip iz krajevnih skupnosti, medtem ko ekipa iz KS Grad ni nastopila.
Največ uspeha so imeli tekmovalci KS Lipovci, ki so osvojili prvo mesto s 104 točkami pred KS Tišino 96 in KS Bakovci 90. To je bila že četrta zmaga KS Lipovci. Tekmovanje so vzorno pripravili, ogledalo pa si ga je tudi veliko občanov.
F. M.
bilo. Za trenutek si »pričarajmo«, kaj bi bilo, če bi znali s pridom izkoriščati nafto, zemeljski plin, glino, kremenčev pesek, vodne zmogljivosti Mure, Ščavnice in Ledave, premog, hidro-geotermalno in petrogeotermal-no, a tudi plodno zemljo, odpadne surovine, presežke energije iz industrijskih procesov in še marsikaj. Kaj bi bilo, če bi klasična (trdna, tekoča in plinasta) goriva nadomeščali z dopolnilnimi ali nadomestnimi energetskimi viri? Kaj bi bilo, če bi rabili izključno racionalne izdelke in materiale? Kaj bi bilo, če ... S temi »kaj-i« in »če-ji« se v zadnjih nekaj letih zavzeteje ukvarjajo na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem, kjer pripravljajo serijo študij, naravnanih na posamezna področja energetske problematike. Izkoriščanje geo
termalne energije in proizvodnja bioplina sta seveda na prvem mestu. Tudi v večjih gospodarskih sistemih — sozd ABC Pomurka, Radenska, Mura, Ina-Nafta — si z energetiko dajejo veliko opravkov, medtem ko v manjših ali srednjevelikih gospodarskih enotah »pokorno« sledijo varčevalnim težnjam panoge, v katero sodijo, oziroma organizacije, v katero so vključeni.
S scenarijem zoper razsipni-štvo, ki ga ponujamo, seveda ne »odkrivamo Amerike«, vseeno pa kaže spomniti, da ga moramo opreti najmanj na štiri stebre:
— ukrepi za racionalnejšo porabo energije (prilagoditev kakovosti energije namenu porabe, zmanjšanje porabe na enoto proizvoda, recikliranje, izboljšanje stopnje izkoristka in drugi),
— prilagodljivejša davčna politika, izenačitev cene energije v industriji s ceno, ki jo plačujejo gospodinjstva ter odprava posebnih tarif za dnevni in nočni tok,
— gospodarska politika in raziskovanje, zlasti kar zadeva razvijanje, izdelavo in uporabo tehnike in tehnologije za racionalnejšo porabo energije ter razvija
nje, izdelavo in uporabo altema tivnih, obnovljivih energetskih virov,
— spremljajoči ukrepi v smislu postopnega, demokratičnega spreminjanja prehrambenih, potrošniških in življenjskih navad.
proizvodnji bomo pšenico zasejali na 18 tisoč hektarjih in oddali 51 tisoč ton pridelka, družbeni sektor naj bi z nekaj manj kot 6.300 hektarjev oddal 35 tisoč ton pridelka, na več kot tisoč hektarjih pa bi pridelali še blizu 5.900 ton semenske pšenice, kar pomeni, da so planske obveze v primerjavi z letošnjim letom večje za 10 odstotkov.
Ob letošnji setvi bomo ozimnim žitom v Pomurju namenili okrog 17 tisoč hektarjev njiv, družbeni sektor bo pšenico zasejal na 2.500 hektarjih, kmetje pa naj bi tržne presežke pridelovali na 6.145 hektarjih. Medtem ko bodo družbena posestva oddala ves pridelek, pa bi ga morali pomurski kmetje oddati dobrih 15.800 ton. Po posameznih zadružnih organizacijah so obveznosti naslednje: Kmetijska zadruga Panonka 3.500 hektarjev in 8.500 ton, Kmetijska zadruga Lendava 550 hektarjev in 3.300 ton, Kmetijska zadruga Gornja Radgona 550 hektarjev in 1.510 ton, Kmetijska zadruga Ljuto-mer-Križevci 800 hektarjev in 1.650 ton, TOK Ljutomerčan 150 hektarjev in 500 ton ter VG Kapela 115 hektarjev in 345 ton pridelka.
V teh dneh se bo tudi v Pomurju setev začela, razen cene, ki bo določena ob žetvi, pa so že znani tudi pogoji pridelovanja. ^Jjnjih smo že poročali, zato naj "^pišemo le, da ti ostajajo bolj ali manj enaki lanskim, ne bo pa v prihodnje več možno zamenjati pšenice za koruzo. Priprave na setev so v Pomurju stekle pravočasno, in če bo ugodno predvsem vreme, potem ne bo večjih težav, da načrtovanih površin ne bi pravočasno zasejali. Spravilo koruze je namreč že steklo, zaradi suše pa je otežena priprava zemlje za jesensko setev, zato si kmetijci zdaj želijo predvsem dovolj padavin.	L Kovač
aktualno doma in oo svetu
Po dveh rušilnih potresih pretekli četrtek in petek je glavno mesto Mehike — Ciudad de. Mexico, prizadel v soboto še tretji sunek. Skoraj dvajsetmi-lijonsko mesto pretresajo pravi smrtni krči. Nepojmljiva je prizadevnost ljudi, da bi dosegli skoraj nemogoče: normalen življenjski utrip. Pomoč prihaja iz vseh delov sveta. Na naši sliki je popotresna panorama mestne četrti Tlatelolco.
Med besedami in dejanji
Približno pred dvemi leti so nekateri politiki v Jugoslaviji terjali takšno spremembo političnega sistema, v katerem naj bi okrnili tako imenovane republiške in pokrajinske etatizme ter dosegli večjo enotnost jugoslovanske federacije. V bistvu so s to zahtevo zarezali v središče ustavne ureditve, po kateri so republike in pokrajine dolžne skrbeti za svoj razvoj in za razvoj celotne skupnosti. Ob teh prvih znakih morebitnega sistema smo v Sloveniji izoblikovali mnenje, da je sistem po svojih načelih dober, da pa je potrebno oceniti uresničevanje sistema, oziroma ugotoviti razliko med besedami in dejanji.
Končno je prevladalo razumno stališče, daje resnično najprej potrebno ugotoviti, kje in zakaj škriplje. To so storili v zveznih svetih za družbeno ureditev in v kratkem bo javna razprava o tej zanimivi temi. Najprej seveda vprašanje, zakaj je sploh prišlo do predloga za morebitno spreminjanje sistema? Ustava, pred-
vsem pa Zakon o združenem delu sta sicer dala iztočnice za razvoj samoupravnih odnosov, žal pa je razvoj krenil v smeri republiških etatizmov in seveda tudi zveznega etatizma. Sedaj že ugotavljajo, da vseh nevšečnosti vendar niso krivi le republiški etatizmi, ampak da je prišlo do zastoja v razvoju samoupravljanja, ker so centri obločanja izven samoupravljanja. To je tudi bistvo vsega problema. -
Ne bomo se zatekali k političnim geslom — delavec naj odloča, temveč' se raje vprašajmo, kdo odloča v imenu delavca in kdo onemogoča delavcu odločanje. Kritika na račun republik'je lahko tudi silno enostranska in nam nehote zastavlja vprašanje, ali ne izražajo takšne kritike zagovorniki zveznega etatizma, unitarizma in centralizma.V več nacionalni državi vendar ni mogoče vse poenotiti in težnja po enotnosti je v bistvu lahko tudi težnja po enakosti, seveda pri dohodkih in pri življenjskem standardu. Jugoslavija je s svo-
jim neenakomernim gospodarskim razvojem nehote odprla tudi nepotrebna zaostrevanja med narodi in da bi se temu izognili, obstajajo zagovorniki nekakšnega enotnega jugoslovanstva, ki lahko živo zadeva v interese posameznih narodov.
Sedanje razprave so pokazale, da je tovrstna enostranskost odpravljena in da so osredotočili pozornost med drugim na naslednje probleme: volilni sistem, način izbiranja kandidatov, odprta ali zaprta volilna lista, enoletni mandat, vloga in delovanje družbenopolitičnih organizacij, pristojnosti zveznega zbora v jugoslovanski skupščini, delegatski sistem,, pomen temeljnih organizacij združenega dela in podobno.
Predvsem je v tej zanimivi razpravi važno, da ocenijo delovanje sistema in da potem preko javne razprave izoblikujejo spremembe in dopolnitve, ki pa naj bodo usmerjene predvsem v razvijanje in utrjevanje samoupra-
vljanja.
Mirko Čepič
OGLEDALO TEDNA
GLOBOKO SO KORENINE
Ste že kdaj slišali zgodbo o nekdanjem londonskem trgovcu Kurlenderju, ki je mestu Zrenja-nin blizu jugoslovanko-romun-ske meje zapustil toliko denarja, da bi z njim zgradili lep olimpijski bazen? No, zdaj je zadeva dokončno zapečatena: Zrenja-ninci bi dobili le še drobiž, pa so ga odklonili.
Nekdanji Zrenianinec Anton Kurlender je umrl v Londonu leta 1978. V svoji oporoki je zapisal tisto o gradnji olimpijskega bazena v Zrenjaninu. Zrenjanin-ska občina je prosila naše veleposlaništvo v Londonu (koga ne-
ki drugega le), da jo zastopa v zapuščinski razpravi. Potem se je začelo. Zrenjanici so od veleposlaništva zahtevali, naj natančno poroča o vseh pomembnih zadevah v zvezi z zapuščinsko razpravo. Pa so od veleposlaništva že od vsega začetka dobivali pomanjkljiva in celo nasprotujoča si poročila. Letos so potem Zre-njaninci poslali v London strokovnjaka'za mednarodno zasebno pravo, ki je ugotovil, da so se nakopičili velikanski stroški in da se je advokat, ki ga je najelo veleposlaništvo, pozabil pritožiti na odločitev davčne uprave.
Zrenjaninski občinski izvršni svet namerava (ali pa je medtem že poslal) »protestno noto« tx^l-nemu sekretariatu za zunanje zadeve, v katerem naj bi bilo opozorjeno na malomarno vedenje naših odgovornih ljudi v londonskem veleposlaništvu.
Zapleti okrog denarja
Nekoliko nenavadno se sliši, vendar je tako: jubilejno štirideseto zasedanje generalne skupščine OZN, kateremu prisostvuje izredno veliko število voditeljev držav in vlad (95), se je začelo v senci grožnje ZDA o financiranju te mednarodne organizacije. ZDA namreč zahtevajo uvedbo podobnega sistema, kot je v veljavi v Svetovni banki ali Mednarodnem denarnem skladu, v katerih imajo države toliko volilnih glasov, kot imajo vplačanih kvot. Ugoditi tej ameriški zahtevi bi pomenilo odstopiti od ene od temeljnih načel OZN.
Seveda pa vse to ne more zmanjšati pomena OZN, ki je po letu' 1945 svetu pomagala prebroditi marsikatero hudo krizo in preprečila tretjo svetovno vojno, kot je v svojem poročilu ob 40-letnici zapisal generalni sekretar Perez de Cuellar. Med jesenskim zasedanjem generalne skupščine OZN bo prišlo do cele vrste pogovorov med državniki z vseh koncev sveta. Predvidena so tudi srečanja predstavnikov neuvrščenih držav.
0 Muri na najvišji znanstveni ravni
Prejšnji teden so projekte za predvideno gradnjo hidroelektarn na Savi in Muri obravnavali tudi na razširjeni seji sveta za proučevanje in varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V razpravi o projektu so prišla do izraza nasprotujoča si mnenja.
Ugotovitev večine udeležencev v razpravi je bila, da je pogoj za gradnjo elektrarn oziroma akumulacijskih jezer očiščenje zdaj skoraj mrtve Mure. V nasprotnem primeru bi se namreč v teh jezerih usedale škodljive snovi, kar bi neposredno ogrozilo podtalnico, voda pa ne bi bila primerna niti za namakanje polj.
Predstavniki elektrogospodarstva so obljubili, da bodo pomladi izdali posebno brošuro o projektu elektrarn na Muri in Savi, v kateri bodo vsi potrebni podatki in skice. To naj bi pripomoglo k boljšemu seznanjanju prebivalstva o nameravanih posegih v okolje ter posledicah, ki ne bodo majhne, kot so ugotovili na seji omenjenega sveta.
USTAVNA VLOGA SINDIKATOV
V nedavni razpravi o vlogi sindikatov v političnem sistemu so člani sveta, ki se pri svetu ZSJ ukvarja s temi vprašanji, ob ocenjevanju kritike političnega sistema, ki jo je oblikoval zvezni družbeni svet, obstali ob oceni, da je sindikalna organizacija kot družbenopolitična organizacija petindvajsetkrat omenjena kot kriva za stanje, ki je v analizi kritizirano.
Logično je, da so si postavili vprašanje: ali so sindikati res največ krivi za neuresničevanje političnega sistema na temeljih ustave oziroma samoupravljanja — za ustvarjanje in zadržavanje etatizma ?! Eni so menili, da je kritika preostra, saj sindikati niso glavni nosilci samoupravljanja, temveč sta to socialistična zveza in zveza komunistov, katerih člani so dolžni delovati prek SZDLJ — množično. Drugi so zopet menili, da je sindikalna organizacija po naravi vendarle najbolj odgovorna, kajti v njej se delavci organizirajo za politično aktivnost glede na uresničevanje interesov delavskega razreda, se pravi uresničevanja samoupravljanja.
Če politični sistem v praksi ne funkcionira tako kot je ustavno-zastavljen in ideološko zamišljen, potem je res vprašljivo, kako se kje obnašamo, ne samo kot člani zveze sindikatov, zveze komunistov, SZDL, socialistične mladine, temveč predvsem kot občani, ki smo na vseh delovnih mestih dolžni uresničevati ustavo kot ustavno uzakonjeno idejno podlago družbe.
x Težko je govoriti o tem, da je država nasploh v spopadu s samoupravljanjem, ker samoupravljanje pač ne izključuje države kot take, temvečjo vključuje v svoj sistem, pač toliko, kolikor je še neizbežna, a nujnost bo še dolgo. V medsebojnem spopadu sta etatizem in samoupravljanje, smo slišali v omenjeni razpravi, a to zopet ne pomeni, da je samoupravljanje imuno do etatizma. Tudi v sistemu samoupravljanja so namreč ljudje, ki si lastijo več kot jim dajejo pooblastila, a vsakdo, ki deluje čez pooblastila, deluje etatistično.
Pismo iz Beograda
Morda je premalo reči samo etatistično, kadar je govor o tem, ker je sleherno nespoštovanje zakonitosti samoupravljanja pravzaprav nasprotno delovanje — nasprotno samoupravljanju in je kot takšno v svojem bistvu kontrarevolucionarno!
V razmerah, ko je birokracija v očitni premoči, kar se tiče vplivov na odločanje, je politična aktivnost delavcev, tistih, ki jih birokracija podcenjuje do te mere, da mislimo o delavskem razredu kot o razredu. katerega vloga je samo — delati; za delavce je to že tako občutljivo vprašanje, da so vse glasneje nezadovoljni s konkretno aktivnostjo sindikatov.
To ni toliko (ali samo) kritika najvišjih forumov, temveč prej in najprej nezadovoljstvo z zastarelim delovanjem sindikalnih podružnic — osnovnih organizacij sindikatov, katerih predsedniki se še vedno uvrščajo v kolegialna in poslovodna telesa, kjer soodločajo v imenu članstva, pa na način, ki članstvu ne ustreza.
, Podobno se dogaja tudi na ravni občin in dalje, kjer so stališča sicer bolj prečiščena, vendar so še vedno preveč odraz forumskega načina delovanja, kar samo po sebi ni v skladu z ustavno opredeljeno vlogo sindikalne organizacije oziroma samoupravljanju ustreznejšega organiziranja politične aktivnosti delavcev samih.
Seveda je sindikalna organiziranost zelo odvisna od samoupravne organiziranosti družbe nasploh, zato so bila vsa dosedanja iskanja ustreznejše organiziranosti sindikatov omejevana prav z neizgra-jenostjo samoupravljanja nasploh. Morda je zdajšnji čas pred kongresi sindikalnih organizacij priložnost za poglobljeno proučevanje notranje organiziranosti sindikatov, če naj bodo oni vzvod graditve političnega sistema k njegovi ustavni funkciji.
Pobude, ki smo jih slišali v tem smislu ob ocenjevanju političnega sistema, kažejo željo, da bi od tod, se pravi od samega sebe, reševali vse probleme, ki se tičejo delavskega razreda in njegove odločilne vloge. Se pravi, da naj bi bilo ravnanje enako tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in tudi v zvezi komunistov, kajti to, kar se dogaja, nam dokazuje, da socialistična morala še vedno ni tako močna, da bi lahko zamenjala premnoge zakone in predpise, pa tudi veliko odvečnega v ustavah.
Šele ko bo samoupravljanje samoumevni temelj družbe, nam bodo mnoge napisane norme odveč in takšni popravki političnega sistema so lahko koristni — kot posledica krepitve samoupravljanja.
Viktor Širec.
v žarišču dogodkov
globus
WASHINGTON - Bivšemu zahodnonemškemu kanclerju Willyju Brandtu bodo 13. novembra podelili letošnjo mednarodno nagrado za mir Albert Einstein. Leta 1971 je Brandt prejel Nobelovo nagrado z. mir.
BRUSELJ — V državah Evropske gospodarske skupnosti bodo letos naželi za okoli 7 odstotkov žitaric manj kot v lanskem rekordnem letu.
MANILA - Neki plemenski svečenici na Filipinih se ni posrečilo začarati neko drevo, da bi rodilo denar, zato je zastrupila 69 sovaščanov, sama sebe pa zabodla z nožem.
HAVANA — Kuba, ki ima v izobilju sladkornega trsa, je v Braziliji kupila prvo napravo za proizvodnjo avtomobilskega goriva iz sladkornega trsa. V Braziliji takšno gorivo poganja že blizu dva milijona avtomobilov.
PRAGA — Vzhodnoevropske države so v Pragi izrazile pripravljenost za vzpostavitev in širši razvoj gospodarskega sodelovanja z Albanijo.
NEW DELHI — Zaradi velikih poplav v indijskih zveznih državah Utar Pradeš in Bihar je bilo 139 mrtvih. Največje poplave so bile ob reki Ganges.
BAGDAD - V Iraku so predali namenu naftovod, dolg 350 kilometrov, ki preko Saudove Arabije dovaja nafto do pristanišča Jambos ob Rdečem morju. Kmalu bodo zgradili še en naftovod.
ISLAMABAD — Trideset otrok je bilo ob življenje, več kot trideset pa je bilo ranjenih, ko se je prevrnil avtobus kakšnih 330 kilometrov od Lahorea. Večina ponesrečenih otrok je sedelo na strehi prepolnega avtobusa.
BAGDAD — Iraški predsednik Sadam Husein je pred dnevi izjavil, da bo Irak nadaljeval z neposrednimi napadi na »vitalne cilje« v Iranu in da iraško letalstvo ne bo prizaneslo nobenemu kraju v Iranu.
globus
KOMUNIZEM PO PIROTSKO
V Jugoslaviji je okoli 300 tovarn konfekcije, toda ena med njimi je set let delovne dobe in tako bo
nekaj posebnega, to je Tovarna konfekcije Prvi maj Pirot, ki je poleg ostalega postala tudi svojevrstna turistična znamenitost. Lani je tovarno, obiskalo preko 150 tisoč turistov, od tega 3 tisoč tujih.
Nekoč je bil na obisku tudi predsednik ameriških tovarniških sindikatov, ki se ni mogel načuditi, in ko se je prepričal, da ne gre za nikakšno »komunistično propagando«, se je obrnil do gostiteljev z besedami: »Gospodje, v Ameriki imamo tovarn in tovarn, toda tega, kar ste ustvarili pri vas v Pirotu, tega nimamo.«
Delavci se radi pohvalijo tudi z obiskom nekdanjega predsednika zveznega izvršnega sveta Mika Špiljaka, ki se jim
Dragan Nikolič — 37 let direktor »prvomajske«
je takole zahvalil: »hvala vam, tovariši iz Pirota, ker ste mi omogočili, da sem bil za kratek čas v komunizmu.«
Kaj takega je torej v pirot-skem Prvem maju? Dojenčke delavk brezplačno čuvajo v jaslicah, ki so ob tovarniških objektih. Otroci dobivajo šolske knjige zastonj, vsakogar, ki se šola, štipendirajo, negiede na to, kje se bo kasneje zaposlil. Od okoli 2 tisoč delavcev je še samo 80 takih, ki nimajo primernega stanovanja. Stroške ' dopustov s 40 odstotki krije tovarna, prav tako celotne stroške prevoza. Delavci bivajo med dopustom v hotelih visoke B kategorije in za otroke plačajo samo polovico stroškov. Upokojenci prejemajo denar za minulo delo in o vseh pomembnih zadevah enakopravno odločajo z delavci.
' Dvorišče tovarne so spremenili v park v katerem je 30 vodometov, skulptur, slik in mozaikov znanih jugoslovanskih in tujih umetnikov.
In končno, v Prvem maju se ponašajo tudi s svojim direktorjem, Draganom Nikoličem, ki je brez dvoma najbolj pou-larni Piročanec. Maja prihodnje leto bo imel Nikolič petde-
moral po sili zakona v pokoj. Pustil bo direktorsko kariero, ki bi mu jo lahko marsikdo doma in v tujini zavidal. Ko je pred 37 leti postal direktor majhne krojaške zadruge, je bil najmlajši član kolektiva.
Blagoje Jovanovič, eden od upokojencev »prvomajske« je o začetkih tovarne takole povedal: »Dragan je odhajal na gradbišče na čelu svojih delavcev, z zastavo v roki. Mojstri so delali do 14. ure v delavnici, potem pa so zidali. Zaposlenim ženam so otroke nosili na gradbišče, da so jih tam nadojile in potem spet delale.«
Nikolič je potrdil, da je bilo tako in dodal: »Polnih pet let smo delali kot Kitajci. Do danes smo se 55-krat odrekli osebnim dohodkom, ki smo jih vložili v razvoj.
Nikoli ni hotel Nikolič zapustit Pirota, čeprav so mu ponujali privlačne funkcije v Beogradu in v tujini. Tisti, ki ga že dalj časa poznajo trdijo, da se iz partizanskih let ni spremenil »niti za dlako«! Ko so si Piro-čanci tako z lastnim denarjem in žulji zgradili novo tovarno, so v sosednji Bolgariji to ocenili kot »jugoslovansko propagando na bolgarski meji.« Danes so odnosi z Bolgari boljši in uspešno poslovno z njimi so-. deluje tudi Prvi maj, ki svoje izdelke izvaža v Bolgarijo, Libijo, Veliko Britanijo, ZSSR, Alžir, ZR Nemčijo in Francijo.
Ena od skulptur na dvorišču tovarne Prvi maj v Pirotu
Nobena kriza jim doslej ni prišla do živega, je pa tudi tako, da delavci ne poznajo prostih sobot in nedelj, če tako zahteva proizvodnja. Ni čudno, da hranijo v tovarniškem muzeju vrsto pohval in nagrad, med njimi tudi nagrado AVNOJ.
V Pirotu so si edini o tem, da brez Dragana Nikoliča nikoli ne bi imeli takšne tovarne in takšnega kolektiva kot je Prvi maj. Nikolič je krojač, ki pa ima sposobnosti, da vodi kolektiv. Vedno'je trdil, da se šolsko znanje in sposobnost pokaže šele v tovarni, v proizvodnji. . Ne bi bil Nikolič 37 let generalni direktor delovne organizacije, če ne bi bil nekakšna moralna avtoriteta.
STRAN 2
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
od tedna
Kdo bo »boter« območnim cestam?
MURSKA SOBOTA — Potem ko so razpravljali o osnutkih samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste Slovenije ter dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, so člani izvršnega sveta poslušali še informacijo o poslovanju ozdov družbenih dejavnosti v prvem polletju. Rezultati v teh so nekoliko ugodnejši kot v gospodarstvu, saj porabljena sredstva naraščajo bistveno počasneje od celotnega prihodka, izgubo pa je imel le en ozd, in sicer invalidske delavnice Solidarnost — 230 tisoč dinarjev.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Kako se načrtovani razvoj zasebnega kmetijstva v ljutomerski občini uresničuje v tekočem srednjeročnem obdobju ter kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja — to je bila tema razgovora ljutomerskih kmetijcev s predstavniki Zadružne zveze Slovenije sredi minulega tedna na sedežu kmetijske zadruge v Križevcih. Čeprav planskih ciljev zaradi močno poslabšanih gospodarskih razmer ne uresničujejo, v občini smelo načrtujejo nadaljnji razvoj. V osnutkih razvojnih programov za novo srednjeročno obdobje bodo dali poseben poudarek predvsem večji intenzifikaciji proizvodnje in večji tržnosti, saj je na tem področju še največ neizkoriščenih možnosti.
MURSKA SOBOTA — Ob pripravah na 16. sejo CK ZKS, ki je bila v četrtek, so se v sredo sestali tudi komunisti osnovnih organizacij Blisk in Kmetijska mehanizacija soboške Panonije. Namen sestanka je bil, da bi kritično in samokritično spregovorili o težavah v tej delovni organizaciji, predvsem pa opozorili na lastne napake in pomanjkljivosti. Slednje je še toliko bolj nujno, saj se težave v kovinskopredelovalni industriji še zaostrujejo, zato z reševanjem ne kaže več odlašati.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS v Lendavi so ugodno ocenili predlagane smeri družbenega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—90. Gre za dogovor o temeljih družbenega načrta SRS in osnutek družbenega načrta SRS 1986—90, hkrati pa so — podobno kot pred kratkim na izvršnem svetu — dali nekatere pripombe. Tako naj bi planskih dokumentih dali večji poudarek zaposlovanju na manjrazvitih in obmejnih območjih, v družbeni načrt je treba vnesti razvojne načrte Ina—Nafte Lendava, opredeliti razvoj opekarništva, prav tako pa naj bi tudi v republiških planskih aktih našla svoje mesto pomurska infrastruktura (cesta Lendava—M. Sobota—Maribor) in drugo.
LENDAVA V ponedeljek je bila v Lendavi seja občinskega sindikalnega sveta. Med drugim so govorili o zaposlovanju v prvem polletju in prizadevanjih za večjo zaposlenost, člani občinskega sindikalnega sveta pa so se seznanili še o vzrokih in posledicah reorganizacije Tozda Toko Žižki, ki je spet postal navaden obrat. Razpravljali so še o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov.
LENDAVA — V torek se je v Lendavi sestal izvršni svet. Beseda je tekla o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—90, o usmeritvah za načrtovanje v SLO in DS v prihodnjih petih letih, o uresničevanju razvoja teritorialne obrambe v SRS v preteklem obdobju, podano pa je bilo še poročilo o ustanovitvi delavnic za odrasle duševno prizadete. Le-te bodo delovale v okviru osnovne šole Jože Kramar-Juš, v njih pa bo delalo oziroma se usposabljalo okrog 15 mladih.
do tedna
Območne oziroma regionalne ceste v Pomurju so uničene, potrebne popravila, toda kdo bo zagotovil denar? Koliko hudih besed je bilo že izrečenih zaradi cest: Moravci—Martjanci, Gederov-ci—Murska Sobota, mejni prehod Kuzma in mejni prehod Cankova—Murska Sobota, Dolič— Kuzma, glavna cesta skozi Mursko Soboto mimo sodišča ... Te ceste so postale »peto kolo«, nikogaršnje, pa vendar so za vse pomembne. Kdo jih je zgradil, kdo bo skrbel zanje? Pomurske občine (obmejne, manj razvite in nerazvite) komaj zberejo potreben denar za krpanje lokalnih cest.
Zato so se predstavniki občin iz Pomurja upravičeno razjezili, ko so v Osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana »skupnosti za ceste Slovenije za obdobje 1986—1990, ki ga je pripravil odbor za planiranje in normativno dejavnost skupščine Skupnosti za ceste Slovenije v skladu z določili zakona o cestah in zakona o sistemu družbenega planiranja ter družbenim planom SR Slovenije, prebrali, da se osnutek omejuje le na problematiko avtocest in magistralnih cest, ne vključuje pa problematike območnih in lokalnih cest. Pripombe in predlogi pomurskih občinskih skupnosti za ceste glede novega osnutka so bili naslednji: osnutek ni sprejemljiv za občinske skupnosti za ceste, ker ne zagotavlja sredstev za regionalne ceste; sredstva, predvidena za nerazvite, manj razvite in obmejne občine so prenizka; sredtva, načrtovana za vzdrževanje cest, so premajhna; predlog je, naj se v osnutku in kasneje v samoupravnem sporazumu zagotovijo sredstva za območne ceste. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi bilo v SR Sloveniji vzdrževanih 188 kilometrov avtocest s priključki in 1082 kilometrov magistralnih cest in priključkov.
Del sredstev, ki se zberejo od prodajne cene bencina in plinskega olja, s povračilom za domača motorna vozila in za tuja motorna vozila in s cestnino, je
NIZKI KRITERIJI - NIZKA KULTURA ČISTOČE
ŽOLČNA RAZPRAVA NA SEJI SKUPNOSTI ZA CESTE SLOVENIJE V MURSKI SOBOTI
namenjen med drugim tudi za financiranje regionalnih in lokalnih cest. Delijo se na občinske skupnosti za ceste in okvirni odstotki za pomurske občine bodo naslednji: Gornja Radgona 1,08, Lendava 1,01, Ljutomer 1,25 in Murska Sobota 4,30 odstotka od skupnih sredstev za enostavno reprodukcijo. Osnutek samoupravnega sporazuma v prilogah navaja ceste, ki bodo posodobljene, obnovljene ali na novo zgrajene.
Pod naslovom Ojačitev že moderniziranih vozišč so navedene tudi ceste Lenart—Gornja Radgona, Murska Sobota—Bratonci, Gornja Radgona, Murska Sobota—Petanjci, Črenšovci—Lendava, Lendava—Dolga vas in Dolga vas—državna meja. Manjše obnove pa bodo na cestah Radenci—Petanjci in Črenšovci— Lendava. Tako kot že prej ne bo v Pomurju nobenih gradenj avtocest (v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi bile končane: predor Karavanke, južna obvoznica v Ljubljani in Šmarje— Sap—Višnja gora), nobenih priprav tehnične dokumentacije ali pripravljalnih del (te bodo za ceste Arja vas—Ljubljana, odsek Arja vas—Ločica, ceste Pesnica—Šentilj, Hrušica—Žirovnica, Razdrto—Vrtojba in Razdrto— Divača), niti gradenj magistralnih cest (načrtovane so Maribor 111. etapa, priključek Ruda— križišče Valeta in zahodna magistrala v Celju). V pomurski pokrajini naslednjih pet let ne bo nobenih na novo zgrajenih objektov (npr. mostov) niti obnov in obvozov.
Za Pomurce so trenutno največji problem vse tri ceste do mednarodnih mejnih prehodov: Gederovci, Kuzma in Dolga vas. Prav tako so pomembne za vso Slovenijo ter tudi za Jugoslavijo, saj so to glavne gospodarske poti, izrednega pomena za tranzitni in turistični promet. Eden od razpravljalcev je na sestanku v Murski Soboti (prisotni pa so bi
li predstavniki Skupnosti za ceste Slovenije, Cestnega podjetja in občinski predstavniki pomurskih sisov za ceste) dejal:
»Če moramo v Pomurju pridelati toliko in toliko repe, pšenice, vzrediti toliko živine, zakaj potem tudi republika nima kakih obveznsoti do nas ... Skladnejšega regionalnega razvoja ni, to lahko vidimo pri naši pošti, železnicah, prometnih zvezah in seveda sedaj tudi pri cestah ...« Spet drugi ga je dopolnil: »Ne glede na številke je vsem našim ljudem nerazumljivo, kako da imajo lahko ene občine štiri pa-sovnice z deteljicami in pentljami, tu pa nam tuji gostje odklanjajo penzione v Moravskih Toplicah, ker imamo preslabe ceste«. Veliko besed je bilo izrečenih tudi glede kriterijev za določanje gospodarske pomembnosti cest, saj bi (po mnenju mnogih) morali v Pomurju šteti promet med spravilom pridelkov, v jeseni. Prav tako se mnogi ne strinjajo z gradnjo velikih projektov, predora skozi Karavanke (po zadnjih informacijah bo vključen v zvezni načrt) ter ceste do zahodne tromeje — to so namreč vpadnice do tržaške luke in za te objekte so še bolj kakor mi zainteresirane sosednje države ter celotna Evropska gospodarska skupnost.
Vse to je razumljivo, to mora biti. Zakaj pa potem ni sredstev za potrebne naložbe za območne ceste, se sprašujejo mnogi. Na koncu so se sporazumeli za načelo: Vsi manj, ampak vsak nekaj! Sklepi tega srečanja so bili, da naj se območne ceste obravnavajo skupaj z magistralnimi ter se seveda temu ustrezno prilagodijo predipisi in plan. Za nerazvite in obmejne občine naj se odvaja 2 odstotka od skupnih sredstev (ločile naj bi se manj tazvite obmejne od samo obmejnih občin, ker vsaka obmejna občina ni nujno manj razvita); vsi pa so se strinjali, da naj se denar za najnujnejšo pomoč pri nesrečah še naprej združuje skupno in ne po občinah.
B. Peček
RADGONSKI OBČINSKI IZVRŠNI SVET VZTRAJA
Predlog ne zagotavlja skladnejšega razvoja
Kljub poenotenju vseh štirih pomurskih občin in usklajeni akciji s podravskimi občinami, Pomurje ni uspelo s svojimi pripombami pri obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Kako torej ujeti korak z razvitimi, ko ne bomo deležni spodbud, ki smo si jih v regiji želeli pod pogojem, da bi dobili položaj manj razvite regije?
Na to vprašanje zadnja seja radgonskega izvršnega sveta ni mogla dati odgovora, jasno pa je, da zgolj ekonomski ukrepi za spodbujanje pomurskega gospodarstva in še posebej kmetijstva (posebej če bodo takšni kot doslej), niso zagotovilo za hitrejši in odločnejši razvoj regije. Zato člani izvršnega sveta tudi predloga zakona niso podprli.
Med ostalimi vprašanji so bili v ospredju ukrepi za premostitev izgub v TZO Videm—Ivanjci KZ Radgona, kjer so ob polletju prigospodarili 3 milijone dinarjev rdečih številk. Ponujene ukrepe so podprli, za vzroke nastalih poslovnih težav pa menili, da so tipičen odraz težkih razmer v kmetijstvu in še posebej na tem področju glavni veji, v živinoreji.
vp
-----TURIZEM
»Sanitarije so ogledalo gostinskega lokala,«
pravi Majda Lindič, sanitarna inšpektorica iz Murske Sobote
Glavni slabosti naše turistične ponudbe sta še vedno NEČISTOČA in NEPRIJAZNOST. Tokrat bi se ustavili pri čistoči oziroma nečistoči in pogledali na to problematiko z očmi sanitarne inšpekcije, uradne inštitucije, katere dolžnost je med drugim, da preverja čistočo gostinskih lokalov in ob nepravilnostih tudi ustrezno ukrepa.
Kriteriji čistoče so različni, tako od človeka do človeka kakor tudi od gostinca do gostinca. So povsem subjektivnega značaja, prav tako s strani sanitarnih inšpektorjev. Pri določanju kazni oziroma ukrepov se ravnajo po Zakonu o sanitarni inšpekciji in po Pravilniku o posebnih ukrepih pri zastrupitvah s hrano in njihovem preprečevanju. V pripravi je nov zakon, ki obljublja strožje kriterije in višje kazni. Inšpektorji se najpogosteje poslužujejo »mandatnih blokov« (za umazano obleko, opremo, posodo, neprimerno živilo ipd.) za lažje prekrške in so neke vrste opozorilo ali vzgojni ukrep. Med enim pregledom lahko prejme gostinski delavec več takih blokov, vsak pa ga kaznuje s 100 dinarji.
»Odkar delam kot sanitarna inšpektorica (več kot deset let) imamo enake bloke. Sedanje kazni so občutno prenizke, saj če komu odtrgam tak mandatni blok, se mi smeje,« je rekla Majda Lindič.
Poleg mandatnih kazni se gostinskim delavcem izrekajo še ureditvene odločbe (da morajo do določenega roka popraviti napake in slabosti), ustavitvene odločbe (npr. če je komu pretekla veljavnost zdravniškega pregleda) ter prepovedi, ko se prepove obratovanje, ker je higiensko stanje tako slabo, da ogroža zdravje in življenje ljudi. V tem primeru običajno gostinci kaj hitro počistijo, pobelijo in naredijo vse potrebno, da lahko že čez nekaj dni spet odprejo lokal.
V aprilu, maju in juniju (času pred gkavno turistično sezono) je bilo v občini Murska Sobota izrečenih 10 ureditvenih odločb, 4 ustavitvene in 3 prepovedi. Trije občinski sanitarni inšpektorji
morajo pregledovati okrog 130 gostinskih lokalov v zasebni lasti (samo letos so na novo odprti štirje), vse druge obratovalnice živilske stroke (kioske, slaščičarne, pekarne ...) ter gostinske lokale družbenega sektorja razen zdravilišč (ta so pod nadzorstvom republiške inšpekcije). V mnogih primerih so ukrepi sanitarne inšpekcije še vedno nujni, zato je pregledovanje lokalov le enkrat letno premalo. Pred glavno turistično sezono v mescu juniju opravijo po vseh obratih skupaj s sodelavci iz drugih občin ter skupaj s tržnimi inšpektorji tako imenovane leteče preglede, s katerimi želijo vsaj na hitro preveriti higiensko stanje. Med sezono je le malo pregledov, saj so tudi inšpektorji julija in avgusta na dopustih. Včasih prejmejo tudi prijave gostov, ki se pritožujejo predvsem zaradi neprimerne sanitarne opremljenosti, slabe kakovosti hrane in pijače, umazane delovne obleke in podobno (letos so jih prejeli Pet).
Na kaj je torej najbolj pozoren sanitarni inšpektor ob obisku v gostinskem lokalu? Ne zanima ga zunanji videz, torej tisto, kar gost vidi, ker je tukaj vse »po-šlihtano«, kakor je rekla Majda Lindič: »Jaz zavijem najprej v sanitarne prostore, kajti ti so ogledalo gostinskega lokala. Če je tam vse čisto in tako kot mora biti, sem prepričana, da tudi drugje ne bo večjih slabosti. Najbolj kočljivo je v kuhinji, ki bi morala biti ločena na čisti in umazani del (prostor, kjer se kuha in servira hrana, ter prostor, kjer se živila pripravljajo in pomiva umazana posoda). Nato pogledam še skladišča, hladilnike, zamrzovalnike, preverim roke trajanja živil. Pregledati je treba tudi posodo ter delavce, ki so zaposleni v lokalu. Kot napotek nam velikokrat koristijo rezultati brisov in vzorcev, ki jih opravlja Zavod za socialno medicino in higieno, vendar ti preverjajo le lokale v družbeni lasti. Za lastno uporabo (kot dokazno gradivo) moramo sami vzeti brise in vzorce, analizirajo pa nam jih v Zavodu za zdravstveno varstvo v
Mariboru. Po mojem mnenju so obiski sanitarnih inšpektorjev nujni vsaj dvakrat letno; pri nekaterih smo namreč mi edini kriterij čistoče, saj ne vidijo ali nočejo videti, da je umazano — za enega je nemreč nekaj čisto, kar je za drugega umazano.«
Med turistično predsezono obiskujejo predvsem tiste gostinske lokale, v katerih pripravljajo večje količine hrane in kjer je največ gostov. Če ugotovijo kake pomanjkljivosti, se vračajo večkrat.
Torej se sanitarni predpisi
M. SOBOTA-LENDAVA
ti_________________________
V prejšnjem tednu sta bili dve pomembni seji, na katerih je tekla beseda o narodnostnih vprašanjih in sodelovanju s sosedi.
Tako je komisija za narodnosti in obmejne stike pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL v sredo najprej obravnavala vključitev v priprave na volitve zborov občinskih skupščin v Lendavi in Murski Soboti in na volitve delegacij samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Ugotovili so, da pravzaprav posebne aktivnosti v ta namen niso bile potrebne, kajti naloga socialistične zveze, ki je nosilec predvolilnih priprav, je, da v kandidacijskem postopku upošteva samoupravno interesno skupnost pripadnikov madžarske narodnosti kot enakovreden del skupščinskega sistema (4. zbor) in da dobijo pripadniki narodnosti ustrezno zastopstvo tudi v ostalih treh zborih. Občinski narodnostni komisiji pa bosta sproti spremljali, kako se to načelo uresničuje v praksi.
V nadaljevanju razprave so spregovorili o pripravah na skupno sejo s komisijo za narodnosti pri županijskem svetu Železne županije, ki bo ta petek v Szombathelyu. Obravnavali bodo temo Vključevanje mladine v narodnostnih naseljih Železne županije v družbenopolitično aktivnost in javno življenje. Hkrati se bodo dotaknili tudi drugih vprašanj, predvsem tistih.
upoštevajo ali pa ne (o njihovem kriteriju zaenkrat ne bi razpravljali). Če se ne upoštevajo, so tukaj sanitarni inšpektorji, ki opravljajo preglede enkrat letno — ravno tisti dan je lahko gostinski lokal zelo čist ali zelo umazan.
Žalostno je, če res potrebujemo sanitarne inšpektorje še vedno za to, da skrbijo za dvigovanje kulture čistoče! Vsekakor pa bo zanimivo pogledati to problematiko tudi skozi oči gostincev.
B. Peček
NARODNOSTNA VPRAŠANJA
ki se nanašajo na medsebojno sodelovanje.
Spregovorili so tudi o pripravah na javno razpravo o položaju pripadnikov narodnosti v Socialistični republiki Sloveniji. Menili so, da je potrebno pripraviti zares dobro poročilo oziroma analizo, ki naj pokaže, ali je dosedanja narodnostna politika prinesla uspehe in kaj bi bilo treba v prihodnje še storiti za boljši položaj pripadnikov narodnosti. Zato bodo predlagali republiški skupščini, da razpravo o tem preloži z oktobrskega zasedanja na februar ali marec prihodnjega leta. Med tem pa bodo izvedli javne razprave v delegacijah sisa za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti, v socialistični zvezi in sindikatih.
V Trstu bo 8. in 9. novembra 10. srečanje narodnosti sosednjih dežel, za kar je nastala po-
ZA BOLJŠI IZKORISTEK DRAGIH KURIV
Kot ugotavljajo strokovnjaki, bi se lahko z manj olja in trdih goriv v Murski Soboti bolje greli ter seveda tudi manj plačevali za vedno dražjo kurjavo. Primer Lendavske sever še vedno ni pozabljen, pa tudi rešen ne, imamo pa tudi druge take, kjer so zmogljivosti preslabo izkoriščene, izolacija neustrezna in še bi lahko naštevali faktorje, ki vplivajo na to, da stanovalci družbenih najemnih stanovanj in etažni lastniki v nekaterih blokih ne morejo biti zadovoljni. Vedno bolj pa jih tudi skrbi, saj je nova kurilna sezona pred durmi in jih zadnji
Imamo v Pomurju »prave
kmečke turizme«?
V Pomurju naj bi imeli sedem objektov za turizem na kmetih, vendar si le redki zaslužijo to ime. Moderne stavbe, namenjene gostijam in veselicam, niso ustrezne. Zato bo v kratkem sprejet republiški pravilnik o ustreznem označevanju, po katerem bo to »kmetijsko in turistično urejena kmetija«, lastnik pa bo moral imeti srednješolsko izobrazbo kmetijske ali gostinske smeri. Vsaka taka kmetija, ki bo primerna za turizem na kmetih, bo prejela poseben zaščitni znak.
V načrt izboljšanja turistične ponudbe Pomurja spada tudi podeljevanje »zvezdic« gostinskim obratom, kjer se upoštevajo kriteriji iz Pravilnika za ocenjevanje obratov in kakovosti storitev. Komisije (pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje) bodo tudi letos obiskale vse gostinske obrate v zasebni in družbeni lasti in ocenile, ali si zaslužijo »zvezdice« ali ne. Prav gotovo pa lahko to najbolje ugotovi le gost sam!
B. Peček
buda v Pomurju. Jubilejnega srečanja se bosta udeležila dva predstavnika madžarske narodnosti.
V Lendavi pa se je v ponedeljek sestal koordinacijski odbor za mednarodne odnose pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze in obravnaval poročilo o položaju slovenske narodnosti v zamejstvu (objavljeno v Poročevalcu) ter minule stike z občinama Lenti in Monošter na Madžarskem. Ugotavljali so, da so bili med Slovenci v zamejstvu doseženi nekateri pozitivni premiki, žal pa so ponekod tudi poskusi vračanja nazaj, čemur se je treba odločno upreti. Tudi v dogovorih z Madžarsko se je treba pogovarjati o nekaterih vprašanjih, to je predvsem izboljšanju narodnostnega pouka v po-rabju in obvezni menjavi na me-
topli dnevi letošnjega poletja ne uspavajo v skrbi pred bližnjo jesenjo in za njo zimo. Nova kurilna sezona (po obračunu) se začenja že v maju, je pa še veliko kotlovnic, v katerih namesto (iz trimesečja v trimesečje ali pa še češče dražjega) kurilnega olja zeva praznina, zapolniti pa jo bodo morali pozneje in po višjih cenah tudi zato, ker je med stanovalci veliko neplačnikov ali pa takih, ki preprosto s plačo več ne morejo shajati in vezati konec meseca z začetkom.
Kot smo zvedeli na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Mur-
ji, ki zavira zlasti neposredne stike ljudi v obmejnem prostoru. Obvezno menjavo na madžarski strani bi bilo treba po mnenju razpravljalcev na omenjeni seji ukiniti.
Sodelovanje z občinama Lenti in Monošter na Madžarskem pa se sicer uspešno razvija — predvsem na kulturno-prosvetnem in športnem področju. Namen le-tega pa je tudi krepitev položaja pripadnikov narodnosti na obeh straneh meje. Za porabske Slovence so po njihovih trditvah dragocene predvsem naše izkušnje dvojezičnega šolstva, zato je velikega pomena neposredno sodelovanje dvojezičnih osnovnih šol Lendava in Genterovci z mo-noštrsko oziroma števanovsko osemletko.
JOŽE GRAJ
ska Sobota je v pripravi analiza izkoriščenosti komunalnoenergetskih naprav v Murski Soboti. Osnova zanjo je lanskoletna poraba glede na izkoriščenost (točneje neizkoriščenost), zato naj bi novo kurilno sezono začeli na novo z optimalnejšim izkoristkom in namesto dosedanjega občasnega (jutranjega in večernega) kurjenja imeli celodnevno, ki je bojda ustreznejše. Upajmo, da bo analiza, ki jo pripravlja Zavod za ekonomiko in urbanizem pravočasno nared in da bodo njeni izsledki izkoriščeni tudi v praksi.	B. Bavčar
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
STRAN 3
Vse je povezano z vsem. Vse mora nekam iti. Narava zna najbolje. Brezplačnega kosila ni. Zdajšnja kriza svari, da smo že skoraj predolgo odlašali s plačilom, zato je spomniti na štiri ekološke zakone v okviru srečanja z rojakom mag. Dragom Vukom povsem namerna poteza, tem bolj, ker jih (ne)posredno ves čas sooča z razmerami doma in na tujem. Sicer pa sodi med mlajšo gardo pomurskih razumnikov, ki so pred leti nadaljevali s tradicijo selitve v industrijska središča in zlasti univerzitetna centra — Ljubljano in Maribor — tam ostajajo, ustvarjajo, se uveljavljajo. Kot klasičen kemijski tehnolog se vse bolj ogreva za Norberta Wienerja in kibernetiko, vedo o optimalnem upravljanju kompleksnih (sestavljenih) sistemov, ki temelji na načelih samoregulacije. Pripravlja doktorsko tezo o modeliranju in optimiranju elementov za zaščito slovenskega prostora, sicer pa je zaposlen v tozdu Komunala kranjskega komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja. Ves čas ostaja zvest domačemu kraju — starši so iz Terbegovec pri Vidmu ob Ščavnici, bil pa je štipendist Radenske — in njegova strokovnost in znanje sta Pomur-cem že nekajkrat prišla zelo prav.
Gotovo se ga najbolj spominjajo strokovnjaki radgonskega Gorenja Elrad in soboške Panonije, saj sta jim s profesorjem dr. Bogomirjem Koželjem z višje šole za organizacijo dela v Kranju na sorazmerno enostaven, poceni in učinkovit način pomagala pri odstranitvi oziroma ravnanju z odpadki v galvanskih procesih. Gre za posebne odpadke, ki nastanejo po razstrupljanju izrabljenih galvanskih kopeli in postopek, imenovan termična imobilizacija galvanskih muljev. Izvedba postopka je zahtevala množičnost in visoke temperature, kar je tehnološko mogoče izpeljati v opekarski proizvodnji in pri pridobivanju cementa. S prof. dr. Koželjem sta uspela najti skupni jezik z opekarji, Gorenje iz Titovega Velenja, Veriga iz Lesc, Iskra iz Kranja, Tomos in Lama iz Kopra so za raziskave, razvoj in aplikacije združile sredstva in rezultati niso mogli izostati. Tako imata Elrad in Panonija z Elementovo opekarno v Gornji Radgoni že nekaj časa sklenjen sporazum o predelavi galvanskih muljev v opeko, ki je higiensko neoporečna in mehansko enake kakovosti kot navadna.
Za rešitev, ki sta jo avtorja 1. marca lani prijavila Zveznemu zavodu za patente v Beogradu, je v slovenskem združenem delu veliko zanimanje, tako v malih galvanikah kot večjih galvanskih obratih. Članek o termični imobilizaciji galvanskih muljev je izšel v reviji Nova proizvodnja, ki jo izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov Slovenije (v številki 3—6, letnik 35, leto 1984) in se zanj ogrevajo tudi na tujem. Žal pa prijavljenega patenta doslej še niso objavili« Zato pa je pri nas tako bedno in žalostno z inovativnostjo, ki se meri po prijavljenih patentih in inovacijah. Vse skupaj je zelo fiktivno, saj, če je recimo za lani zbrano določeno število patentov, to pomeni, da gre v resnici za patente, ki so bili prijavljeni pred dvema letoma. Znano pa je, da na Zahodu patent zastara že v dobrih treh letih. Torej prijavljamo in objavljamo zastarele patente. To je hiba tega sistema, če pustimo ob strani vsa ostala področja, in to nas vleče nazaj,« je kar naravnost >udaril< mag. Vuk, ki ob vsem drugem vodi odbor za sekundarne surovine pri slovenski gospodarski zbornici.
Sekundarne surovine podvržene
»mafijskim« načelom
Ali sploh vemo, kakšne in koliko koristnih industrijskih od
V POMURJU JE VODA OMEJUJOČ FAKTOR - Na zadnjih Vodnih dnevih je dr. Žlebnik naglasil: leta 2000 bomo imeli v Sloveniji dve območji, ki bosta kritični, kar zadeva oskrbo z vodo. To sta Panonska nižina s Pomurjem in Slovenskimi goricami ter Primorje s Krasom.
ODPADEK JE POJAV RAZVOJA CIVILIZACIJE - Prva najbolj urejena odlagališča so bila — naj se sliši še tako kruto — pokopališča. Imamo točen kataster in natanko vemo, kje je kdo shranjen — tega nimamo za nobene druge odpadke.
POMURJE JE POTRESNO OBMOČJE - To je dokazano, saj teče čezenj ena od zemeljskih prelomnic, ki se nadaljuje proti jugu in naprej do reke Jordan. Potresni geologi to dobro poznajo. Pravzaprav sodi vsa Slovenija med potresna območja.
PODJETNI FRANCOZI — Omislili so si akcijo: menjaj olje na črpalki, ker ti ga po količini ovrednotimo in priznamo tričetrt cene originalnega novega olja. S tem so dosegli troje: vračajo ga v reciklažo, varčujejo z baznimi olji, za kar je treba uvažati surovo nafto in odpadno olje ne konča v kanalizaciji, kar bi sicer povzročilo hude preglavice čistilnim napravam, komunalnim podjetjem in morda še ogrozilo podtalnico.
OBČUTLJIVO POMURJE - Tu bi bilo najbolje tisto, kar imamo »v red postaviti« in razvijati samo kmetijstvo in turizem.
KAJ PA STROKOVNA LITERATURA? - Če gledamo kibernetsko: kibernetika uvaja v proizvodni proces poleg dveh elementov — energija in surovine — še tretjega: informacije. Ce teh nimam, mi prva dva danes zelo malo pomenita. Vzeti nekomu vir informacije, pomeni manipulirati z njim! V Jugoslaviji smo se preveč zaprli do pretoka tujega znanja in informacij k nam in posledice bodo dolgotrajne.
(Povzetki in priredbe iz pogovora z mag. Dragom Vukom).
padkov imamo in kako daleč smo z borzo odpadkov, ki je v Pomurju relativno neznana, smo vprašali sogovornika.
»Dela pri gospodarski zbornici Slovenije. Odkar je postavljena profesionalno, je ponudb in povpraševanja kar veliko. Obstaja pa dilema, kaj sploh je sekundarna surovina. So to industrijski ostanki ali »škrat roba« ali odpisana »roba«, ki je ostala v skladiščih? Vsega tega v Sloveniji nimamo dobro opredeljeno. Na Hrvaškem je borza odpadkov pri republiški gospodarski zbornici organizirana kot posredniška firma. Podatek o razpoložljivih odpadkih dobiš, če plačaš. Pri nas je to brezplačno in je mogoče poslati zahtevek tudi po telefonu na odbor za sekundarne surovine. Obstajajo bilance o tem, kakšne industrijske odpadke imamo in koliko jih je, vendar so določene težave. Nekaj zberemo v Sloveniji, nekaj zbranega pripeljejo iz drugih republik, nekaj odpadkov zberejo na našem območju zbiralne organizacije od drugod. Njihove deleže bi težko ocenil, so pa relativno majhni. Vprašanje je, koliko je vse to vezano s konceptom enotnega jugoslovanskega trga oziroma zaprtostjo republik in pokrajin. V glavnem ni pravega razumevanja med njimi. Sicer pa zbiralne organizacije podatke redno pošiljajo, predvsem za železo, steklo in papir. O slednjem tem bolj, ker je ustanovljeno združenje papirne industrije Slovenije.«
Smo se morda že dogovorili, kje je meja, prek katere se tudi za širšo družbeno skupnost zbiranje, predelava in uporaba več ne splača?
Pri sekundarnih surovinah je nekaj omejitev. Nemci so iz tega naredili tako imenovan Abfall-wirtschaft, se pravi gospodarjenje z odpadki. Tudi Francozi, ki imajo to področje opredeljeno kot posebno gospodarsko panogo. Mi temu pravimo reciklaža. Tukaj so omejitve. Eno je kako-' vost izdelka, ki ga trg še sprejme. Če nadomeščamo primarno surovino s skundarno, mora izdelek, v katerega je vgrajena, povsem ustrezati kakovosti, ki jo trg še prenese. Drugo so količine, ki morajo biti za neki proizvodni proces stalne. Tretja vrsta omejitev je kakovost vložkov,'ki mora biti bolj ali manj stalna. Vzemimo jeklen vložek za železarstvo, ki ga moramo uvažati. Podobno je pri tekstilu. Nekaj posebnega je steklo. Steklene črepinje so dober nadomestek za sodo in kremenčev pesek. Tega imamo na območju Puconec pri Murski Soboti — tisti iz Novega mesta se ni najbolj obnesel —
Sprava med energetiko in ekologijo — boj za preživetje
vendar je dejavnik ki narekuje odvzem in uporabo steklenega odpadka od črepinj svetovna cena sode. Ta narekuje uporabo steklenih črepinj kot sekundarnega materiala. Pri steklu je treba upoštevati še vračljivo embalažo. Pri standardni — recimo steklenice za pijačo — ni problemov. So pa v nekaterih vejah živilske industrije. Saj poznate: zakaj Eta v Kamniku ne bi sprejemala rabljenih kozarcev? Preračunali so, da ne bi bilo gospodarno.
V kolikšni meri nam je že uspelo usmeriti raziskave in njihov prenos v industrijo za tiste odpadke, ki po količini in uporabnosti najbolj ustrezajo in se za zdaj še ne predelujejo? Spričo različnih raziskovalnih skupnosti — občinskih, republiških in posebnih — je drobljenje denarja več kot očitno.
Sfera razvojno-raziskovalnega dela je pri nas, kjer smo teritorialno tako majhni, sila nefunkcionalno razdrobljena. Republiška raziskovalna skupnost je kot firma, ki ji občinske raziskovalne skupnosti dajejo denar za skupne programe. Vemo pa, da so izvajalci visokošolske ustanove in morebiti takšen inštitut pri naših največjih podjetjih. Ker imamo sistem svobodne menjave dela uveden tudi tukaj, gre v procesu odločanja pravzaprav v glavnem za lovljenje denarja za vzdrževanje infrastrukture. Saj so izdelana merila, ne rečem, toda celoten postopek in organizacijski aparat nas staneta skoraj polovico raziskovalnega denarja, ki ga zberemo v Sloveniji. Posebne raziskovalne skupnosti — porsi imenovane — pa so kot tozdi. Vsak pors ima svojega tajnika in administracijo — vseh porsov je menda 11 — in vse skupaj imamo organizirano kot firmo.
Torej nam v bistvu pošteno shiran raziskovalni dinar narekuje usmerjanje raziskav?
Mislim, daje to narobe. Morali bi priti z raziskovalnim programom pred združeno delo, saj je le-to »davkoplačevalec«,. . Sicer pa si je treba postaviti pred- ■ nostne naloge v tem srednjeročnem obdobju bomo raziskovali energetiko, v naslednjem sekundarne surovine in tako naprej. Raziskovalna dejavnost v zvezi z okoljem seje šele začela. Komercialna tržna vrednost 'pa je tista, ki določi mejo med odpadkom in sekundarno surovino. To sodi k prej omenjenim pogojem oziroma omejitvam. Pri nas je to tem bolj važno, saj moramo upoštevati ne samo podjetniško, ampak družbeno korist. Trdim pa, da so sekundarne surovine podvržene »mafijskim« načelom. Vedno se najdejo kakšni »hand-larji«, kjer je že vse organizirano. V odboru za sekundarne surovine smo imeli maratonske razprave o tem, ali naj zasebni sektor zbira sekundarne surovine ali ne. Torej, kdo naj ima status zbiralca. Vedno so se tam, kjer je bil organiziran odjem jeklenih, medeninastih, aluminijastih ali podobnih ostružkov našli posamezniki, ki so potem v delovnih organizacijah ponujali: če daste meni, vam dam za kilogram več kot Dinos Ali Surovina! Imeli so zveze s podjetjem ali nekom, ki je talil ali vlival kakšne odlitke. V posameznih primerih je šlo tako daleč, da je celo postavil pogoj za dobavo odlitkov medeninastih vodovodnih pip za toliko in toliko ton jeklenega odpadka. Razvilo se je povsem »mafijsko« načelo. Da bi to preprečili, smo predlagali, da ostane to področje pod družbenim nadzorom.
Kako pa je z zakonsko urejenostjo?
Ta seje ustavila že pri tem, ali je zbiranje sekundarnih surovin industrijska ali trgovska dejavnost. (Mag. Drago Vuk je podrobneje razčlenil standardizacijo in klasifikacijo odpadkov in sekundarnih surovin ter s tem povezane izjemno dolgotrajne postopke, vendar prostor ne dopušča kaj več od ugotovitve, da se standardizacija splača samo tam in takrat, kjer in kadar gre za recimo standard zidaka ali kaj podobnega. Ker za vse vrste odpadkov tudi ni klasifikacije, posamezne skupine pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu uporabljajo predloge, ponavadi tiste, ki pridejo iz Slovenije, je dodal sogovornik, misleč pri tem
na odbor za sekundarne surovine pri slovenski gospodarski zbornici.)
V Pomurju so med največje onesnaževalce okolja uvrščene prašičje farme, zlasti v Podgradu pri Gornji Radgoni in v Nemšča-ku pri Murski Soboti. Prevladuje mnenje, da gre za ekološke napake, ki jih skoraj ni mogoče popraviti ali pa le z velikimi vlaganji. Ali je ta čas v Sloveniji še mogoče graditi ekološko nesprejemljive objekte? Se bo škodljiva praksa tako imenovanega poskusnega obratovanja še nadaljevala?
Svet pozna ta problem že več desetletij. Gre za to, daje na zelo majhnem prostoru izjemno velika populacija živali, ki smo ji priskrbeli vse, kar rabi za reprodukcijo, nismo pa poskrbeli za ostanke reprodukcije: gnojevko, trdne ostanke, plinaste emisije. V tujini velja normativ deset ali
največ dvajset tisoč živali na enem, vendar posebno opremljenem mestu. Pri tem so številke močno odvisne od zemljepisne lege. Če so severnejši predeli, kjer je ozračje v povprečju hladnejše, so številke lahko višje, če južnejši, kjer je ozračje toplejše, so številke nižje. Pri nas pri načrtovanju teh objektov ne računamo na varstvo okolja, zato se znajdemo pred hudimi problemi, kam z veiikimi količinami odpadnih snovi.
0 ekoloških bombah in usodni prelomnici
Kako vse to reševati? Eno je decentralizacija in zmanjšanje velikih objektov na večje število manjših. Tako je lažje skupaj s krajem, ki je v bližini, poskrbeti za gradnjo čistilnih naprav. Drugo je proizvodnja bioplina kot dodatnega izvora energije. Razviti svet je vse to že preračunal in se očitno splača. Zahod se tudi močno upira uporabi umetnih gnojil, ki so pridobljena na industrijski način, pri čemer niso pozorni na miligram cinka ali bakra več od dovoljene količine. Delali smo poskuse, analize in primerjave ter ugotovili, da so vplivi v reprodukcijski verigi naperjeni zoper človeka, povzročil pa jih je sam. To pa je ravno najbolj zaskrbljujoče. Ni nam treba izdelovati IKS raket ali nevtronskih bomb, dovolj imamo teh problemov.
Ostaniva še v kmetijstvu! Tu je veliko odpadkov, večidel uporabljivih za reprodukcijo: hlevski gnoj, gnojevka, klavnični odpadki, za sladkor neuporabni deli sladkorne pese in podobno. V Vojvodini baje že obratujejo tovarne, ki iz raznih kmetijskih odpadkov izdelujejo brikete kot nadomestilo za premog in tekoča goriva. Bogatih izkušenj tujine bolje da ne naštevamo. Kakšne možnosti so za njihovo recikliranje in katere od teh smo pri nas že uspeli uveljaviti?
V agrokompleksu se bo pokazala potreba po biotehnoloških postopkih, kjer gre za snovno presnovo s pomočjo mikroorganizmov ali njihovega metabolizma, medtem ko gre pri klasičnih tehnoloških postopkih predvsem za čiste kemične reakcije. Ko sem prej govoril o uporabi umetnih gnojil, sem spustil uporabo pesticidov. Raziskave razvitega sveta se vse bolj obračajo in opredeljujejo zoper množično uporabo teh pesticidov kot agrotehničnih pripomočkov. Človeštvo bo v kratkem stalo pred prelomnico: ali naravno čista in
neoporečna hrana in lakota ali malo manj zdravja in dovolj hrane. Toje velika dilema. Pri vsem tem bo prav gotovo odigral svojo vlogo tudi genetski inženiring.
Ravno o tem v zadnjem času v Pomurju precej razmišljajo. Pa je za to osnova?
Mislim da je, čeprav moramo spet računati z dejavnikom časovne zakasnitve. Genetski inženiring postaja alternativa fungicidom in drugim agrotehničnim pripomočkom v svetu, ki so v določenih koncentracijah strupeni za človeka in živali. Znajo se vtihotapiti v reprodukcijsko verigo.
Cink v gnojnici — in na »črni listi«
Vprašanje je tudi, kam z odpadno embalažo. Kuriti je ne bi
»Kar zadeva Pomurje postavljam na prvo mesto naravne danosti. Pa nisem tiste vrste ekolog, ki bi bil pristaš politike zelenih,« nam je ob srečanju v Kranju zagotovil rojak, mag. Drago Vuk.
priporočal, ker se lahko pri nekontroliranem gorenju razvijajo strupeni ali korozivni plini. Ni se sicer bati eksplozije, lahko pa pride do drugih reakcij. Tako se je recimo v gnojnici iz farme Ihan pojavil cink kot izrazit element, ki gre v želene dele rastline. Kako je to mogoče? Prišel je lahko že iz umetnih gnojil prek rastlinja v izločke, najverjetneje pa — dokazano je — iz pocinkane opreme v farmi. Sveža gnojnica je agresivna, nažira cink in ga raztaplja. Industrija, ki proizvaja opremo za hleve, tako svinjske kot govedorejske, naj bi začela proizvajati opremo, ki bo drugače korozijsko zaščitena, sicer si bomo nagrmadili cinka na tone. To je podobno kot pri kadmiju, ki je na Zahodu na »črni listi«. Mislim, da gre za nesporazum ali pa za preveliko distanco nepoznavanja posameznih delov in njihovih medsebojnih vplivov. Tu bo prav gotovo morala priti do izraza kibernetika, ki je sorazmerno mlada veda o odločanju. Kot klasičen kemijski tehnolog se močno usmerjam v kibernetiko, ki pomeni bistveno širše gledanje na probleme in njihovo reševanje ter medsebojne vplive posameznih elementov v sistemih. Prav zdaj se v tem smislu trudim z doktorsko disertacijo o modeliranju in optimiranju elementov za ekološko zaščito slovenskega prostora. Gre za to, da začnemo kompleksneje obravnavati Slovenijo. Zdaj pripravljamo srednjeročne načrte in načrtujemo to tovarno, eno tovarno, nove ceste, naselja in podobno. Nimamo pa podatkov o tem, ali bo recimo ozračje na območju Trbovelj preneslo dodatne količine žveplovega dioksida, ki ga bo izbruhal načrtovan četrti blok termoelektrarne. Ali lahko v Beli krajini, kjer primanjkuje vode in je nimamo kje prečistiti, postavimo tovarno papirja, ko pa sta celulozna tovarna s papirnico izključno mokri industriji? Ali je smotrno, da sta v Ilirski Bistrici tovarni lesonita in organskih kislin, obe veliki onesnaževalki reke Reke? Ali je bolje zgraditi savsko verigo hidroelektrarn ali sovlagati v bosanske rudnike in par sto kilometrov dovažati premog?
Se lahko opredelite do gradnje murske verige hidroelektrarn?
Mura premore izjemno malo samočistilne sposobnosti in priteče iz Avstrije močno onesnažena. Poleg reke Reke je ena najbolj obremenjenih slovenskih rek. (Mag. Drago Vuk je v odgovoru med drugim opozoril na to, da bi morali pri gradnji hidroelektrarn, paziti na sistem mineral
nih vrelcev in voda na območju Radenec, saj ga lahko s tem docela porušimo. Zazvel se je za zmerne odnose med okoljem, energetiko in življenjskimi razmerami ob Muri, hkrati pa poudaril, da bi morali načrtovalci verige murskih hidroelektrarn uporabljati metodo večkriterij-ske analize in odločitev podpreti z računalniškimi sistemi. »Z energetskega vidika je gradnja zanimiva, vendar bi morali vedeti, ne kot politiki, ampak razumniki, kaj bo to dolgoročno pomenilo. Ce bodo kasnejši rodovi prišli do spoznanj, da smo zgrešili, zazidane in zabetonirane Mure ne bomo šli podirat. To so strateške odločitve,« je pribil mag. Vuk, »zato bi morali vse skupaj temeljito preračunati.«)
Roparsko, egoistično nastavljena ekonomija
Sogovornika smo med drugim izzvali z vprašanjem, če je morda slišal, naj bi bilo eno od odlagališč jedrskih odpadkov v Pomurju. »O tem nisem ničesar slišal. Po tem ko je prišlo do ekoloških katastrof — ena se je pripravljala v Podgorici pa so se krajani skregali, druga pa je izbruhnila v Semiču, kjer so bifenili zastrupili reko Krupo — sta evforija in panika močno prisotni. Krupa je po navedbah bruseljskega laboratorija za bifenile za Mehiškim zalivom drugi največji svetovni primer onesnažitve. Sliši se čudno, dejansko pa je res: po tem, ko je mariborski zavod analiziral vodo iz Krupe in odkril enormne količine bifenilov, je vse skupaj poslal na kontrolno analizo v Bruselj. Tu so dvignili alarm po vsej Evropi. Če bi ga v Mariboru, bi morebiti dobili po glavi in bili tiho. Ko pa je to v republiške organe sporočila Evropska gospodarska skupnost, je republiški izvršni svet takoj ukrepal. Pri nas smo še vedno sposobni — kar zadeva ekološke probleme — čez noč zamižati, iti mimo njih, samo da preteče mandat in nas potem nič več ne briga. Ekologija takega ravnanja ne prenese. Če bo preveč grdo ravnal z njo, se bo narava prej ali slej maščevala človeku. In zakaj pravzaprav prihaja do tega? Svetovna ekonomija je roparsko, egoistično nastrojena. Vse, kar rabimo za reprodukcijo, življenje in obstoj, jemljemo iz narave. Vračamo ji — ali ji sploh ne vračamo — najslabše. To je sistem, ki se ne more neomejeno razvijati v omejenem prostoru.
Priti bi torej moralo do nekakšnega sožitja med ekonomijo in ekologijo?
O tem je veliko razmišljanj. Švicarska študija o strategiji razvoja človeštva govori o tem, da čez 20 ali 30 let ne bodo uspavale tiste družbe in aglomeracije ali populacije, ki bodo visoko tehnološko razvite, ampak tiste, ki bodo imele možnost za preživetje. Sliši se resda osupljivo, vendar tudi dr. Trstenjak v zadnjem poglavju študije Ekološka psio-logija govori o tem, da je ekologija pravzaprav veda o preživetju. Vsi ekološki sistemi so adaptivni sistemi, le da se včasih adaptirajo tako, da človeku kot vrsti niso v prid. V zadnjem času sem slišal od zdravnikov, da se konvencionalne bolezni danes pojavljajo v takih nekonvencionalnih oblikah, da jih je zelo težko ali nemogoče odkriti oziroma takrat, ko je že prepozno. Vse to je posledica obremenjevanja okolja, kar je povzročilo rušenje ekosistemov. Nekateri mehanizmi so se spremenili, nekateri mikroorganizmi so se prilagodili.
Verjetno pa je čisti anahronizem govoriti z Rousseaujem: nazaj k naravi!
Takrat je bila to moda, danes pa vemo, da so potrebni kompromisi. Nismo odgovorni samo sebi, ampak smo dolžni nekaj pustiti zanamcem. Samo ne vsega, kar ne bo rabno ali česar ne bodo mogli obnoviti. Nekateri to — nazaj k naravi! — izrabljajo za politične namene. »Zeleni val« se pojavlja tudi pri nas, vendar sem do tega skeptičen, ker se uporablja v ekstremne namene. Kot če bi trdili, da bi moral dinozaver še danes živeti... Sicer pa nekatere spremembe uvidimo šele čez daljša, večstoletna obdobja. Gre za pojav histerezne zanke: iz nekega stanja »štartaš«, se giblješ po določeni trajektoriji, vendar nisi nikoli več sposoben priti na začetno točko. To je logično. Povratka ni, čeprav možnost moramo dopustiti.
BRANKO ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
kulturna obzorja
O POMURSKI GRAFIKI V MURI
V zadnji številki Vestnika smo vam na Kulturnih obzorjih predstavili Murin park slovenske skulpture v sliki in besedi, tudi fotografijo iz fotomape Jožeta Kološe-Kološe: ob Muri ste si lahko ogledali kot naslovno s pripisom v predzadnji številki Vestnika. V današnji pa še beseda o pomurski grafiki ob Murinem jubileju. Ker v prodajnem oddelku Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec ni naprodaj in si je tako nismo mogli poskrbeti ali vsaj ogledati, se poslužujemo tistega, kar je o grafični mapi pomurskih likovnih umetnikov v Naše delo zapisal vodja galerijske dejavnosti pri soboškem Kulturnem centru Franc Obal. »Akcija delovne organizacije Mura iz Murske Sobote, da v jubilejnem letu 1985, ko praznuje 60-letnico obstoja, založi in izda grafično mapo pomurskih likovnih umetnikov, zasluži pozornost in pohvalo iz več razlogov.
Eden izmed njih se odkriva v sami zamisli in ideji, da nadomestijo klasična spominska obeležja (običajno se za počastitev obletnic izdajajo plakete, zastavice, značke ali kaj podobnega) ter z njimi povezana spominska darila iz »standardne potrošniške ponudbe« s pravim umetniškim delom.
Z drugega zornega kota lahko imamo tudi to izdajo za priložnost uveljavitve umetnika in njegovega dela, če se pri tem spomnimo, da ima Mura svoje poslovne partnerje in prijatelje domala po vsem svetu.
Z grafično mapo se predstavlja deset likovnih ustvarjalcev. Pri samem izboru avtorjev sem med drugim upošteval tudi željo založnika, da pritegnem k akciji tudi mlade, obetavne umetnike, ki so šele na začetku ustvarjalne poti, posebej na grafičnem področju.
Tokrat so dobili svojo priložnost Sandi Červek, Zlatko Gnezda in Ivo Bošnjakovič. Za prva dva je značilna agresivna figuralika, z razliko, da se ta odkriva pri Červeku v močnem, globoko doživetem čustvenem stresu, pri Gnezdi pa v smislu ekspresije »nove podobe« in z njo povezane ikonografije 20. stoletja. Arhitekt Ivo Bošnjakovič se že precej časa (od ustanovitve Grupe 676 leta 1976) aktivno ukvarja z likovno umetnostjo. Tema njegovih razmišljanj so »razmerja v prostoru«, ki jih skuša podati na likovni način.
K mladi obetajoči generaciji štejemo tudi Boruta Vilda, ki je končal beograjsko Fakulteto za
Ob jubileju kmetijskega šolstva v Pomurju
Rakičanska kmetijska šola ima za sabo bogato tradicijo. Nemalo strokovno usposobljenih kadrov, ki delajo na kmetijah, v kmetijskih ali drugih organizacijah, si je tu pridobilo znanje. Le-to, skupaj s tradicionalno marljivostjo naših ljudi, je veliko prispevalo k preobrazbi in napredku, ki ga je v povojnih letih doživelo kmetijstvo. Samo ozreti se je potrebno po poljih in pogledati v hleve rejcev. Tam, kjer raste najlepša pšenica, kjer je posejana najlepša pesa, kjer redijo najboljše plemensko govedo, je skoraj vedno zraven tudi znanje, ki je bilo pridobljeno na raki-čanski kmetijski šoli.
Sola razume svoje poslanstvo tudi mnogo širše od običajnega izobraževanja. Skupaj z znanstvenimi ustanovami in ob podpori pomurskih kmetijskih organizacij ureja ogledna polja in dela poskuse, da bi določili vse tiste selekcije poljščin, ki najbolj ustrezajo okolju severovzhodne Slovenije. Zato prihajajo na šolo selekcionarji, pa tudi širok krog praktikov, da bi si ogledali polja, poslušali mnenja strokovnjakov in prenesli v prakso vse, kar je najboljše...
Tako je zapisal v uvodni besedi IZVESTJA Srednje kmetijskevšo-le Rakičan inž. agr. Edvard Perhavec, podpredsednik IS OS M. Sobota. Publikacija je izšla ob 40. obletnici osvoboditve in 40-letnici povojnega kmetijskega šolstva v Rakičanu.
Lep jubilej, toda zamisel in aktivnost o ustanovitvi kmetijske šole sega v 1919., ko so na drugem zasedanju narodnega sosveta za Prekmurje obravnavali željo po ustanovitvi kmetijske šole. Poverjeništvo za kmetijsko deželne vlade za Slovenijo je 1921. poslalo v Prfekmurje Antona Šego z naročilom, da najde primerno veleposestvo in prouči razlastitveni postopek po uredbah agrarne reforme. Po pregledih in proučitvi se je odločil za Rakičan in njegov predlog je od 1922. leta odobril tudi ministrski svet v Beogradu. Lastnike veleposestev, družino St. Julien Walsse, so 1925 razlastili in 31. maja 1926 je kralj Aleksander izdal odlok: »V Rakičanu (Prekmurje) se ustanovi posebna kmetijska šola za poljedelstvo in živinorejo z enoletnim poukom.« S tem je bila ustanovitev šole zagotovljena, vendar ne v veselje, ampak jezo nekaterih prekmurskih krogov, na čelu z narodnim poslancem Kleklom.
Šola je zaradi dolgotrajnega postopka za pridobitev zemljišč ter gradnje šolskega poslopja, začela z rednim poukom šele v šolskem letu 1938/39. Delovala je do začetka vojne kot enoletna kmetijska šola. Tudi v obdobju 1941 — 1945 je delovala. Takoj po osvoboditvi v šolskem letu 1945/46 je enoletno kmetijsko gospodinjsko šolo v Rakičanu obiskovalo 30 učenk, naslednje leto pa že 36 učencev, med njimi 6 Albancev. In tako iz leta v leto Izvestje navaja povojno zgodovino šole. S statistično natančnostjo so navedene številke za štiri desetletja: v tem obdobju je v 10 vzgojno—izobraževalnih programih — od enoletne šole pa so kmetijca, smer kmetijski tehnik, V. zahtevnostna stopnja — končalo šolanje v Rakičanu 1715 učencev. Na šoli je poučevalo 60 stalnih in 102 zunanja predavatelja.
Šola vsa leta tesno sodeluje s KG Rakičan, z zadrugami, z usmerjenimi kmetijami, opravlja raziskovalne naloge, dolga leta prireja tečaje za usposabljanje traktoristov, tovarna Zmaj je šoli zaupala 10-dnevni seminar za kombajniste, izobražujejo kmečke žene in še bi lahko naštevali. Vse to pa je zapisano tudi v drobni zeleni knjižici, ki je izšla v nakladi 1700 izvodov, pripravili pa so jo Marija Skledar, Franc Kuzmič, Alojz Pivar, Milan Vincetič, Geza Kišfalvi.
Izvestje Srednje kmetijske šole Rakičan je kamenček v mozaiku zgodovinopisja srednjega šolstva v Pomurju in prepričani smo, da bodo tudi drugi, ne samo nekdanji učenci te šole, radi posegli po tej knjižici.
Ella Pivar
uporabno umetnost. Njegova grafika, v kateri je poudarjen odnos med ploskvijo in linijo z izstopajočimi poudarjenimi pasovi, predstavlja prijetno in originalno likovno zamisel.
Zdenko Huzjan sodi med najboljše slovenske ekspresivne figuralike v slikarstvu. Tokrat smo ga takšnega spoznali tudi v njegovi grafiki. Izmed že potrjenih in priznanih slikarjev grafikov izražata v svojih delih največ značilnosti svojega slikarskega izraza Štefan Hauko in Franc Mesarič. Prvi je že leta 1983 na retrospektivni razstavi v Murski Soboti nakazal svojo novo stilsko usmeritev, ki se razvija v smeri čistega slikarstva. Franc Mesariji pa je doživel po obdobju »zaprtega radikalnega realizma« ponoven razcvet v barvni eksploziji, ki se v zadnjem času odraža v močnem čustvenem doživetju sveta, brezmejnega kozmosa, v katerem se postavlja človek.
V delih Jožeta Horvata-Jakija, Lojzeta Logarja in Štefana Galiča, torej specialistih grafikih, z lahkoto prepoznavamo vse značilne elemente njihovega likovnega izraza, ki jim že danes zagotavlja vidno mesto v slovenski grafiki.« bb
Stara župna cerkev v Turnišču
Za stik s pravim srednjeveškim spomenikom ni treba poromati h kaki znameniti evropski katedrali, dovolj bo, če bo ljubitelj srednjeveške umetnosti obiskal čudovit spomenik, ki nam je takorekoč na dlani — to je stara župna cerkev v Turnišču. Ko obiskovalec stopi skozi podnožje zvonika, se pred njegovimi očmi odpira pogled v velik in mračen prostor, katerega skoraj vse stene so poslikane z obsežnimi cikli svetopisemske vsebine ter s svetniškimi legendami. In ko se oziramo po prostoru, bogatem s poslikavo, se za trenutek zazdi, da bo vsak čas slišati mistične zvoke srednjeveških ko-ralov — pravi »theatrum sacrum«, ki mu težko najdemo primere med srednjeveškimi spomeniki pri nas.
Da bi predstavili pomen stare tumiške cerkve — kot pomembnega cerkvenoupravnega sedeža — bo nujno risati zgodovinski tok cerkvenoupravne razdelitve v srednjem veku, pač zaradi vloge turniške pražupnije, ki jo je imela le-ta v dolnjem Prekmurju.
Za župnije, ki so bile severno od Mure vključene v zagrebško škofijo (ustanovil jo je leta 1094 madžarski kralj, legendarni sveti Ladislav), je bil ustanovljen poseben arhidiakonat s sedežem v današnjem madžarskem kraju Becsehely (severozahodno od Letenya, ob cesti v smeri Nagy Kanisze), znanem z zgodovinskim imenov Bekchyn, Bekchin in Bexin. Beksinski arhidiakonat se je — kakor poročajo statuti zagreške škofije — leta 1334 združil z do tedaj posebnim medžimurskim arhidiakonatom. Čeprav združena, sta se v listinah imenovala še po starem, prekmurski del — s sedežem v Turnišču — pa je imel neke vrste avtonomijo, seveda v cerkvenoupravnem smislu.
Nas zanima — v okviru prej povedanega — »prekmurski del« beksinskega arhidiakonata, v tem primeru t. i. »prekmurski distrikt«, še posebej zaradi vloge, ki jo je imela pri tem turniška pražupnija. Naj ob tem odgovorimo še na eno vprašanje — v tej zvezi sicer obrobnega pomena — zakaj prekmurski? Tako poimenovanje ima svoje korenine v tem, da so dolnje Prekmurje v zagrebški administrativni terminologiji (vizitacijski zapisniki) poimenovali »districtus Tra-nsmuranus«. Pokrajinski termin »Prekmurje« je torej v začetku uporabljen v cerkvenoupravnem oziru kot samostojna enota, poleg tega, da je bilo dolnje Prekmurje v beksinskem arhidiako-natu.
Ozemlje celotne turniške pražupnije se v listinah prvič imenuje kot »Chernech iuxta Lindu-am« (leta 1265); tega leta je rodbina Jura, ki je imela zemljišče v lasti, zamenjala z dolnjelendav-skim Haholdom svoje posesti na tem območju za sedem vasi na Goričkem.
Pražupnijska cerkev se prvič omenja leta 1267, ko sta se tu spravili sprti rodbini Jura in Ha-holdi: »in ecclesia beate Virginis sita in Churnuch«. Podatek nam pove, da je že takrat stala cerkev, posvečena Mariji, kar dokazuje še danes ohranjena romanska apsida. Romansko fazo, oziroma prvotni sakralni prostor, je upravičeno postaviti v prvo polovico XIII. stoletja in jo povezovati s staroslovansko rodbino Jura.
Po zamenjavi zemljišč leta 1265 je patronat nad cerkvijo imela dolnjelendavska rodbina Haholdov; ta ga je imela vse do leta 1644, ko je v moškem kolenu — po zadnjem potomcu Krištofu Banfiju — leta 1644 izumrla. V XIV. stoletju se cerkev v Črncu (Turnišču) omenja v listini, ki jo ohranijo v zagrebškem škofijskem arhivu: »item sancte Marie de Churnuch«. Listinske dokumentacije o prezidavi prvotne romanske prostornine v gotski prezbiterij ni ohranjene. Za datacijo nam tako ostane edina opora v stilno-stavbnem izrazu arhitekture ter stenske slikarije na oboku in podločjih oboka, ki so — kakor domnevamo — nastale kmalu po prezidavi, tam okrog leta 1380, najbrž pa še nekaj let prej. Za tretjo plast stenskih slikarij v prezbiteriju je dovolj pomenljiv napis pod sklepnikom na severni steni, ki sporoča, da je bila poslikava opravljena leta 1383. V zvezi s tem napisom je pomembna tudi leta 1928 uniče-
na »suplikacijska slika«, ki je pokrivala pritlični pas iste stene.
Leta 1389, kar lahko razberemo iz napisa na desni strani slavoloka (južno ostenje), je bila poslikana vsa ladja. Zadnji napis, ki govori o tem, da so bila dela v turniški cerkvi gotova, če se pri tem omejimo samo na XIV. stoletje, je iz leta 1393, ko je Janez Aquila preslikal kaloto apside.
Čeprav ni ohranjenih listinskih zapisov o prezidavi, poslikavi prezbiterija in sten ladje, je za naročnike del v turniški cerkvi najbolj zgovorna že omenjena »suplikacijska slika« (v danes žal uničenem,, vendar po dokumentarnem posnetku znanem prizoru so bili upodobljeni člani rodbine Banfi), poleg tega sta na obeh straneh slavoloka ohranjeni heraldični znamenji (grba s podobo bivolske glave) dolnje-lendavske rodbine Banfi.
Turniška cerkev je izreden umetnostnozgodovinski spomenik. Najstarejši sakralni prostor je bil zgrajen — kot smo zgoraj omenili — že v prvi polovici XI-II. stoletja. O tem priča še danes ohranjena polkrožna — iz opeke zidana — apsida, katere romanske forme (arhitekturni členi), slepe, stopničasto poglobljene arkade ter zobčasti dekorativni zidec, so analogne fasadi selske rotunde.
Gotizacija prvotnega romanskega svetišča je potekala v osemdesetih letih XIV. stoletja, ko so prvothi romanski prostor obokali z dvema polama križno-rebrastega oboka. Pozneje — najverjetneje pred letom 1389 — so prezbiteriju prizidali veliko ladjo. V zadnji fazi gotizacije, leta 1393, so nekdanjo romansko polkupolo apside znotraj gotsko šilasto zasekali, na zunanjščini pa poligonalno obsekali. Stavbna dela, ki so potekala v drugi polovici XIV. stoletja pomenijo v turniškem primeru gotske arhitekture važen člen v verigi prekmurskih gotskih cerkva, zgrajenih v tem obdobju. Če smo v zvezi z murskosoboškim prezbiterijem že nekazali zvezo z ostalimi, naj to tu'podkrepimo in razčlenimo. Vsi arhitekturni členi, ki jih srečamo v soboškem primeru (profil reber, sklepniki,, konzole in biforni okenski zaključek vzhodne stranice kora) so skorajda enaki kot v Turnišču. Vendar lahko v razvoju stavbnih členov znotraj stavbarnice opazimo določen napredek. Namreč, stavbni členi v soboškem prezbiteriju so obdelani v geometrijskih formah, so torej še ne dovolj razviti, medtem ko so arhitekturni členi v Turnišču že bolj dekorativno obdelani (stilizirano kro-govičje v konzolah).
Če je turniška cerkev važna kot spomenik gotske arhitekture v Prekmurju, pa je gotovo še večjega pomena njen slikarski okras; eden najbogatejših in najobsežnejših spomenikov gotskega stenskega slikarstva v Sloveniji. Po svoji kakovosti pa brez dvoma sodijo v širši srednjeevropski umetnosti v vsak pregled gotskega slikarstva.
Zaradi komplicirane razdelitve posameznih faz poslikave omenimo le- tiste najvažnejše. Najstarejša plast stenskih slikarij je iz prve polovice XIV. stoletja. Formalni likovni videz te plasti slikarij kaže na stilno usmeritev t. i. »gotskega risarskega sloga«. Med ohranjenimi prizori opozorimo samo na dva: to sta prizora rojstva Kristusa in angela v pol-kupoli apside.
Drugo plast poslikave predstavljajo prizori, naslikani v poljih križnorebrastega oboka prezbiterija. V zahodni poli so upodobljeni angeli z inštrumenti ter s
teksti hvalnic; druga — vzhodna pola pa je poslikana s simboli štirih evangelistov. V podločjih oboka severne stene prezbiterija pa je videti prizore Oznanjenja, Rojstva in Poklona treh kraljev. Ta plast stenskih slikarij je nastala pred letom 1380. Kdo je napravil te slikarije je zelo kočljivo vprašanje, čeprav nekateri dekorativni elementi kažejo na zvezo z delavnico Janeza Aquile. Glede vplivov pa bi opozorili tu predvsem na češke, kajti kompozicijske rešitve so dokaj blizu slikarijam v praškem samostanu Emaus (1. 1350); mojstra pa bi morali iskati v tej smeri.
Tretja plast slikarij, najlepših in najboljših, je ohranjena na severni steni prezbiterija in je iz leta 1383, kot to sporoča napis pod konzolo na isti steni. Danes je ohranjenih deset likov apostolov (dva sta uničena zaradi pozneje prizidane prižnice); iz istega obdobja pa je bila tudi »suplikacijska slika« patronov cerkve, rodbine Banfi. Lirični izraz v obrazih apostolov, mehka in bogato modelirana draperija ter bogat kolorit predstavlja najvišjo umetniško in umetnostno vrednost, kar imamo pri nas ohranjenega. Skorajda da tako kakovostnih stenskih slikarij v tistem času ne najdemo v vsem srednjeevropskem prostoru. Zadovoljive rešitve o avtorstvu teh fresk ne moremo najti, logična rešitev pa se nam zdi, da bi predlagali za mojstra te poslikave Janeza Aquilo, kajti stilna komparacija in podrobna analiza kaže prav na njega — in je ta poslikava le produkt lastnega razvoja Aquilove-ga likovnega izraza, če poznamo njegovo prvo znano delo v Vele-merju (o. 1378). Seveda pa tu ni mesto za tovrstne razprave, povemo pa naj, da je mojstra turni-ških apostolov nesmiselno iskati zunaj Aquilovega kroga, marveč znotraj njegove delavnice.
Naslednja faza, če gremo po časovnem zaporedju, je poslikava sten ladje leta 1389.
Med množico prizorov, naslikanih na stenah ladje, je najzanimivejši cikel enajstih prizorov iz legende madžarskega kralja Ladislava. V Turnišču ohranjena le,-genda je najobsežnejši narativni cikel te vrste v Evropi. Elementi poslikave, tako vsebinski kot likovni, kažejo na zveze s todobni-mi umetnostnimi centri, predvsem češkimi in madžarskimi. Tudi tu se pojavlja vprašanje avtorstva. Mnenja smo, da je delo opravila delavnica Janeza Aquile, kajpada pa so pri delu mojstru pomagali njegovi pomočniki.
Zadnje delo Janeza Aquile — in edino signirano — v Turnišču je preslikava kalote opside leta 1393. Tega leta je namreč mojster na novo naslikal na svež, večkratni belež motiv »Maestas Domini«. Ker pa je apnenčast belež vpil barvo tudi v spodnje plasti, je kontura upodobljenega neizrazita. Zaradi tehnično slabo izvedene poslikave tudi ni mogoče presojati umetniške vrednosti mojstra, kakor se je to večkrat pojavljalo v literaturi. Mnenja smo, da je večino stenskih slikarij izvršil Janez Aquila, pri tem pa lahko dopustimo edino to možnost, da so mu pri delu pomagali pomočniki.
Tako smo v pričujočem sestavku skušali, v resnično skrajšani obliki, predstaviti ta naš čudoviti kulturni spomenik, njegozgodo-vinske in umetnostne vrednote, ki pa jih lahko najlepše doživimo v neposrednem stiku z njim, in če smo s sestavkom zbudili pri bralcu vsaj majhno zanimanje zanj, je njegov namen popolnoma opravičen.
Janez Balažič
kulturni koledar
PETEK, 27. SEPTEMBRA
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin se bo ob 20. uri začel festival Komorna glasba XX. stoletja — Radenci 85. Nastopili bodo Godalni kvartet Klima v zasedbi: Josip Klima, violina, Mladen Sedak, violina, Daniel Thune, viola in Bojan Lhotka, violončelo. Izvajali bodo dela Lebiča, Kantušerja, Weberna in Bartoka.
SOBOTA, 28. SEPTEMBRA
RADENCI — Ob 10. uri se bo začel in popoldne nadaljeval kolokvij na temo Glasba v medicini. Pod vodstvom profesorja dr. Hansa Petra Reinecka bodo udeleženci poskušali odgovoriti na vprašanje, ali gre za stranski tir ali resnično priložnost nove terapevtske usmeritve.
Zvečer ob 20. uri bo nastopila pianistka Srboslava Vuksan-Lo-pušanski z Barberovo sonato za klavir opus 26, Osterčevimi Pravljicami in Štatkičevimi Reminiscencami. Ob 22. uri pa bo Janko Jezovšek prvič izvedel bioopero za eno osebo v izvedbi avtorja.
NEDELJA, 29. SEPTEMBRA
RADENCI - Ob 11. uri bo v kongresni dvorani nastopila pianistka Kate Wittlich z Dunaja, pričakovani baritonist Paul Wolfrum iz Berlina pa zaradi obveznosti v operi ne more nastopiti.
Razstave
RADENCI — Pred prvim koi-certom v petek zvečer med 19. in 20. uro bo v razstavnem salonu hotela Radin otvoritveni ogled razstave del akademskega slikarja Dušana Muca iz Ljubljane.
Dušan Muc
je bil rojen 1952. leta v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji primerjalnih umetnosti v Beogradu 1975. leta. Področja njegove dejavnosti so: kostumografija, oblikovanje, risba. Samostojne razstave: Galerija Ars v Ljubljani, 1976: Galerija Ateljeja 212 v Beogradu, 1981; Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani, 1985. Sodeloval je na: Zlatnem peru Beograda leta 1978, 79, 81 in 83 ter 7. zagrebački izložbi jugo-slovanskog crteža. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in samostojni kulturni delavec.
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 7. republiška razstava Združenja likovnih skupin Slovenije pod naslovom
LJUDSKA ARHITEKTURA.
V prodajnem oddelku soboške galerije pa lahko poleg del pomurskih in drugih likovnih umetnikov kupite tudi fotomapo Jožeta Kološe—Kološa: OB MURI, ki je izšla ob 60-letnici Mure.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak so razstavljena dela likovnih ljubiteljev iz treh pomurskih in lenarške občine, ki so bila v poletnih dneh na ogled v Galeriji Domačija Lojzeta Veberiča v Seliških.
LENDAVA - V Galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter razstava Zgodovina mesta ob meji, kot jo je upodobil akademski slikar Zoltan Gabor.
USPŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: priročnik V SADNEM VRTU avtorjev Jazbeca, Vrabla, Juvanca in Honzaka (Kmečki glas), ZAKLENJENI DOM Ferda Godine (Pomurska založba) in MOJ ARO Karla Leskovca (Partizanska knjiga).
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985 STRAN 5
MIRKO ŠKALlC, SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE ZSMS LENDAVA:
»Lendavska mladina se prebuja«
Pred časom smo objavili pripombo na račun mladine iz Lendave, češ da ni aktivna, zato nas je tokrat zanimalo, ali se je kaj izboljšalo. Tudi na občinski konferenci ZSMS v Lendavi so si namreč zadali nalogo poživiti aktivnost mladih v mestu. Sekre-
Mirko Škalič, sekretar občinske konference ZSMS Lendava: »Poživili bomo delo v osnovnih organizacijah.« Foto: Š. S.
tar občinske konference nam je povedal:
»Res, ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja z mladimi v občinskem središču, zato smo se s tem problemom nekoliko več ukvarjali. Uspeh ni izostal. Lendavska osnovna organizacija ZSMS je dobila novo vodstvo, ki mu predseduje Arpi Berke, in vse kaže, da bo tudi ta organizacija aktivna. Mladino so pritegnili s kulturnim večerom, na katerem se je zbralo okrog 60 mladih. Poleg programa je stekel tudi pogovor o nadaljnjem delu. Seveda na začetku ni mogoče pričakovati veli
kih uspehov, je pa pomembno, da je mladina organizirana. Tako si bo lahko sestavila ustrezen program dela, pri tem pa ji bo seveda še naprej pomagala občinska konferenca. V mestu Lendava in bližnji okolici je okrog 500 mladih.«
— Kako pa je v drugih osnovnih organizacijah ZSMS?
»Vsekakor kaže pohvaliti mlade v Čentibi. Ti so v teh poletnih mesecih, ko je marsikje vladalo mrtvilo, organizirali več kulturnih prireditev, katerih organizatorji so bili v glavnem dijaki in študentje. Torej se niso odtujili svojemu kraju, kot se to večkrat zgodi drugod.«
— In kaj je novega v vodstvu občinske konference ZSMS?
»Brigada Ljudske pravice seje vrnila z mladinske delovne akcije v Bihaču. Ne glede na to, da so bile razmere za delo in bivanje težke, so naši birgadirji, ki jih je bilo 38, osvojili 11 udarniških značk, dobili so 11 pohval in osvojili so trak akcije.
Mladi lendavske občine se aktivno vključujemo tudi v evidentiranje možnih kandidatov za delegacije družbenopolitične skupnosti in v samoupravne interesne skupnosti. Prizadevamo si, da bi bilo med kandidati čimveč mladih. V kratkem pa bo treba tudi opraviti nadomestne volitve v predsedstvo občinske konference ZSMS Lendava. Menjali bomo 5 članov. Naglo pa se bliža tudi čas kongresa ZSMS in ZSMJ. V naslednjih tednih bomo obiskali vse osnovne organizacije in se pogovorili o nadaljnjih aktivnostih, kajti glas mladih naj bi se v prihodnje bolje slišal.
Š. SOBOČAN
JANEZ PREJAC
Bolj kot drugi lastniki vinogradov so obnavljali svoje vinograde gosposki. Tako je bilo za viničarje delo tudi v zimskih mesecih, sicer pa so morali v tem času znositi iz spodnjega dela vinograda v zgornjega precej zemlje. Tak je bil namreč takrat način obdelave vinogradov: ob dvojni kopi so »vlekli« zemljo navzdol, zato je je zgoraj primanjkovalo. V koših in na hrbtih so to zemljo viničarjt-rrosifi iz spodnjih gra-bic na sep, kot se je reklo zgornjemu robu vinograda.
Oskrbniki svojih viničarjev niso smeli seznanjati s politiko. Velika redkost je bila, ko je viničar dal v uk svojega sina ali hčerko. To je bilo nekako proti pravilom iz pogodbe. Nobenega kulturnega življenja niso bili deležni ti ljudje. Tako večina viničarjev ni vedela, kakšni časi se bližajo z drugo svetovno vojno.
Nekoliko drugače so živeli viničarji, ki bi jim lahko rekli srednje gosposki viničarji. Mnogi lastniki takšnih vinogradov gospodarsko niso bili bog-ve kako močni in tudi za svoje vinograde se niso preveč zanimali, zato so ti dajali bolj klavrn videz. Viničarji v teh vinogradih niso imeli rednih plač. Tudi pogodbe so bile bolj redke. Takšne vinograde so imeli ormoška, negovska, dor-navska graščina, minoritski samostan, banovina, domači veleposestniki, trgovci in drugi. Med obema vojnama ni bilo malo takšnih vinogradov. Ta gospoda ni imela oskrbnikov. Ce je bilo več viničarij, je lastnik enega od viničarjev postavil za nadviničarja, ki je nadziral delo in ob koncu tedna izplačeval plače.
Viničarji so se pri tej vrsti gospode pogosto menjavali. Bili so tudi primeri, da je ostal vi
nograd čez poletje brez viničarja. Tudi krave marsikatera vini-čarija ni premogla. Socialni položaj teh ljudi je bil veliko slabši. Tudi viničarije so bile skromnejše. Slaba prehrana se je odražala na zdravju otrok.
Najmanjše vinograde, ki pogosto niso dosegli hektarja površine, so imel kmetje. To so bile-gorice, stisnjene med tiste velike, navadno ne na najbolj sončnih legah. Na vrhu vinograda se je stiskala kočica, bajta, s slamo krita, večkrat bolj podobna živinski staji. Tu so živeli kmečki viničarji, ki so jim lastniki pravili vojncarji. Družine teh viničarjev so bile praviloma številne: veliko otrok, starejši, za delo nezmožni ljudje, ki se niso mogli ogledovati za boljšimi viničari-jami. Kakor se tiste čase med obema vojnama tudi kmetu ni najbolje godilo, tako se je to poznalo tudi pri viničarjih. Redke so bile pogodbe med njimi in lastniki vinogradov. Nekateri kmetje so svojim viničarjem nudili delo na kmetiji, kajti tistega y vinogradu je bilo za preživetje premalo. Vsak vinogradnik je imel pod viničari-jo klet, v kateri je hranil svoj vinski pridelek. Stanovanje viničarja je bilo običajno v nekoliko večjem prostoru, kjer se je kuhalo in spalo. Na tleh je bila zbita ilovica.
Posamezni kmetje so vendarle imeli s svojim viničarjem pogodbo. Nekako takole je bilo zapisano v pogodbi: za pletje in vezanje vinograda uživa viničar gospodarjevo viničarijo. Na oral vinograda dobi v uživanje 15 arov orne zemlje. Viničar mora rediti kravo, za to dobi steljo, mora pa gospodarju odstopiti polovico gnoja za gnojenje. Če v vinogradu ni dela, mora delati na gospodarjevem posestvu, če ta to zahteva.
NEKOČ SO BILI
VINIČARJI
Ena od mnogih mogočnih zidanic so Železne dveri ali »haptov zid«, ki je bil nekoč lastnina samostana v avstrijskem Admontu, med drugo svetovno vojno pa »reprezentanca« za nacističnega državnega maršala Goringa. (Foto: A. Abraham)
Oba, gospodar in viničar, si vsa opravila med letom beležita. Ce viničar svojega dela ni opravljal vestno, mu je gospodar s 15. avgustom lahko odpovedal stanovanje.
Viničarji iz teh viničarij so poleti hodili na Mursko polje mlatit, kosit in opravljat druga dela. Revščina je bila kriva, da se je med temi ljudmi vse pogosteje pojavljal kriminal, pa tudi pijančevanje ni bilo redkost. Ostareli člani viničarskih družin so bili prisiljeni beračiti.
Med vojnama so se začeli predvem viničarji iz kmečkih vinogradov organizirati. Ustanovili so viničarsko zvezo, ki je viničarjem pomagala tudi pri sodnih sporih. Vodje zveze so
bili napreden viničarski sin Peter Rozman, Jože Košnik in Janez Košič. Uspešno so vodili viničarsko organizacijo, v kateri pa ni bilo viničarjev iz gosposkih goric. Ti se niso smeli včlaniti; bili bi takoj ob kruh. V Ljutomeru, na Ormoški cesti, so si zgradili Viničarski dom — sedaj Dom sindikatov.
Ljudje so zaupali svoji organizaciji, ki je štela 500 članov. Mesečna članarina je znašala dinar. Tako se je ta mali človek začel prebujati. Ker ni bi! dovolj poučen o razmerah doma in v svetu, ga okupacija leta 1941 ni prizadela. »Nemški narod je bogat in slabše kot doslej ne bomo živeli«, so menili mnogi.
(DALJE)
Cez nekaj tednov telefoni
V Markišavcih so se, skupaj z vojaki iz Murske Sobote, lotili napeljave vaškega telefona. Za 35 priključkov bodo — skupaj z vojaki — opravili precej prostovoljnega dela in odšteli okrog štiri milijone 230 tisoč dinarjev. Organizirali so se dobro, zato upajo, da bodo telefoni zazvonili čez nekaj tednov.	_js_
Ne »ZA« ali »PROTI« ampak koliko in kakšne hidroelektrarne
Energetski »salto mortale« na porečju Mure
Nekdanjim prepirom pa seveda ni bilo krivo ljudstvo, temveč sa-mopašni velikaši, ki so imeli vso oblast v rokah. (Fran Kovačič: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Maribor, 1926)
Praske in razprtije zavoljo Mure iz časov samopašnega madžarskega velikaša iz Gornje Lendave Tomaža Szechyja in Marije Terezije se nadaljujejo. Pa ne toliko zavoljo posledic rušilne vodne stihije ali mejnikov na obrežju reke, kolikor zaradi »projekta stoletja« — gradnje niza hidroelektrarn od Apač do Murskega Središča. Glasu ljudstva kajpak (za zdaj) še ni slišati; je raje ubogljivo in državljansko disciplinirano. Tem glasnejši pa so vsi tisti, ki bi radi — ker pač že leta in leta napovedujejo, prepričujejo in »izsiljujejo« — plavajoče milijone kilovatov zajezili in zabetonirali. Kljub dejstvom, da gre za enega najbolj čistih energetskih virov, da vsaka kilovatna ura iz hidroelektrarne nadomesti 1,2 kilograma premoga oziroma četrt kilograma mazuta in da se bo dalo letno pridobiti od 600 do 700 milijonov kilovatnih ur, soglasja o gradnji osemstopenjske verige hidroelektrarn na Muri ni. Preveč je neznank in dilem, povezanih z energetskim «saltom mor-tale« na porečju pomurske reke, ki nosi zavoljo onesnaženosti in skromne samočistilne sposobno
„jz razpoložljivih elaboratov oziroma študij o pripravljalnih delih na izgradnjo hidroelektrarn na Muri ugotavljamo, da interesi kmetijcev, gozdarjev in drugih niso enakovredno obravnavani, zato bi morali pred gradnjo prve v Hrastju točno opredeliti pogoje za življenje in delo dejavnosti. Predvsem smo zainteresirani, da bi bilo zajetega čim manj kmetijskega zemljišča in da bomo točno vedeli, kako bo s podtalnico in mikroklimo, kakšne bodo možnosti za izvajanje melioracij in namakanje. Voda iz Mure je sicer za namakanje neustrezna, vendar moramo zagotoviti potrebne količine vsaj za 15 do 20 tisoč hektarjev. Če teh zagotovil ne bomo imeli, našega pristanka k izdelavi lokacijsko—tehnično dokumentacije za hidroelektrarne ne bo. Ne moremo pristati na to, da bi lahko določena odprta vprašanja, kijih s projekti ne bo mogoče razrešiti predhodno, reševali pozneje, ker bo takrat že nastala določena škoda. Seveda pa na vsa odprta vprašanja ne bo mogoče dati odgovorov. Zato bo treba materialni interes kmetijcev že ob gradnji prve hidroelektrarne zaščititi, in sicer tako, da se bo investitor pogodbeno zavezal, da bo morebitno škodo in neugodno posledice »ustrezno pokril«. Nismo proti hidroelektrarnam | in želimo imeti konstruktiven pristop. Želimo pa, da ne bi bili zaščite-i ni predvsem interesi Elektrogospodarstva, vsi ostali pa bi bili v podre-i jenem položaju,« je izjavil Stefan Hajdinjak iz/sozda ABC Pomurka.
sti sramotni vzdevek evropski Rio Negro.
KOMU VERJETI?
Pravzaprav je bistveno vprašanje, kako se postaviti in komu verjeti, kajti smo v zadnjih petih letih je bilo glede gradnje hidroelektrarn na Muri opravljenih toliko simpozijev, posvetovanj in zasedanj, izdelanih toliko študij, raziskav in elaboratov, napisanih toliko razprav, člankdv in komentarjev, da se navadnemu smrtniku, zlasti če je neposredno prizadet, torej iz Pomurja, malone zvrti v glavi. Zdi se, da gre pri vsem tem za nekaj pretiravanja, namernega zavlačevanja in celo — kot smo slišali te dni — koristolovstva in zaslužkarstva. Vsakdo hoče pristaviti svoj piskrček, da bi, če ne takoj pa kdaj kasneje, kaj iztržil.
V mariborski organizaciji Elektrogospodarstva Slovenije zatrjujejo, da so kot projektant in investitor storili vse, samo da bi »z optimalnim projektom kar se da zmanjšali vplive na okolje«. Vodja strokovne skupine za pripravo graditve obeh nizov hidroelektrarn na Muri in Savi Pe
ter Skok nam je pred kratkim podrobneje pojasnil doslej izdelane različice verige murskih hidroelektrarn. Ce smo ga prav razumeli, je zadnja, deveta po vrsti, tista, ki bi morala prevesiti jeziček na tehtnici na stran, kjer bi bilo med Pomurci manj nezaupanja in vnaprejšnjega zavračanja ponujenih rešitev. Priznal pa je, da vsi vplivi (meteorološki, klimato-loški, hidrološki, geološki, geo-mehanični, seizmološki, pedološki, biološke-ekološki, hidrogeo-loški, sociološki in ostali) še niso raziskani in proučeni in prav tako, da bo treba gibanje podtalnice še naprej spremljati. Vzročno-posledični splet problemov, ki zadeva vrsto sprememb — v ekosistemu, naseljenosti in koncentraciji prebivalstva, komunalni infrastrukturi, kakovosti zraka, vode in tal, mikroklimatske pogoje, namembnost in koriščenje površin in številne druge — terja interdisciplinaren pristop, ki bi ga morali že zdavnaj ubrati. Tako bi se dokopali do večplastne razčlembe, ki bi dala dovolj celovite in objektivne odgovore na zastavljena vprašanja. Ker tega niso storili, še vedno prihaja do enostranskih razlag, domnev, nepotrebnih zamer in »zavajanja« javnosti.
ODLOČITEV ZA HRASTJE JE ODLOČITEV ZA VSO VERIGO
Osem hidroelektrarn na Muri (Apače, Radgona, Radenci, Hrastje, Veržej, Mota, Gibina in Mursko Središče) bo dajalo letno okrog 736 milijonov kilovatnih ur električne energije. Vse bodo izkoriščale enak osemmetrski padec vode in ker bo vsaka imela moč 22 megavatov, bo to v seštevku naneslo 176 megavatov. Na osnovi oosežne hidrološke študije, izdelane v vodnogospodarskem inštitutu v Ljubljani za 50-Ietno obdobje (od 1926 do 1975) ter študije iz leta 1982 o določitvi višin inštaliranih pretokov murskih hidroelektrarn — izdelal jo je elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani — so v Elektrogospodarstvu Maribor prepričani, da hidroelektrarne na Muri pridobijo na pomenu samo z inštalacijo čelne in zaključne akumulacije. Le če celotna veriga dela v taktu, je njeno delovanje
najbolj učinkovito in energetsko utemeljeno. Ob tem bi lahko prihranili zaključno akumulacijo pri zadnji slovenski stopnji (v Murskem Središču), ki bi bila hkrati začetna akumulacija za hrvaško verigo v okviru 11 jugoslovanskih hidroelektrarn na celotnem odseku od Apač do Kotori-be oziroma Legrada. Omenjena študija elektroinštituta Milan Vidmar jasno kaže, da je treba upoštevati stvarne podatke o iz-koristljivosti v pretočnem ali akumulacijskem obratovanju.
Tako recimo zadnja stopnja na avstrijskem delu Mure, inštalirana povsem pretočno, proizvede letno okrog 80 milijonov kilovatnih ur električne energije. Hidroelektrarne, ki bi pa lahko izrabile tudi pretočne količine, dospele v nočnem času, ko je obremenitev najmanjša, in bi se zbirale v apaški akumulaciji, bi letno proizvedle poprečno 92 milijonov kilovatnih ur. Ce seštejemo celotno bilanco na odse.ku od Apač do Legrada, pridemo do številke 132 do 135 milijonov kilovatnih ur, kar je danes istovetno proizvodnji električne energije v hidroelektrarni Solkan. Do tega pridemo samo z inštalacijo čelne akumulacije, ki mora imeti vsebnost vsaj 2,5 milijona kubičnih metrov vode, če naj murska veriga hidroelektrarn pridobi na pomenu v okviru ce
lotnega slovenskega elektroenergetskega sistema.
Tako so pojasnila Elektrogospodarstva v Mariboru, kjer se pospešeno pripravljajo na grd-njo prve stopnje v Hrastju. Po-
»Dokumenti IBE nikjer ne govorijo o usedi naših osmih objektov — globoke vrtine in vodnjaki za mineralno vodo — ki bodo zasuti z zemljo oziroma materiali za bočne nasipe hidroelektrarn. Ob tem pa omenjajo neko hišo, ki bo porušena z gradnjo jezov in nadomeščena, pa je njena osnovna vrednost zelo majhna. Vrednost naših objektov je 97,956.000 dinarjev po cenah iz junija letos, gre pa za vrtine, ki so globoke skupaj 1088 metrov; od teh je najplitvejša globoka 100 metrov in najgloblja 196 metrov, »nam je povedal Dušan Žižek iz Radenske.
murcem je jasno: čim bo padla odločitev o tem, bo padla odločitev za vso verigo.
DVOMI OSTAJAJO
»V zaključni fazi je izdelava tipskega projekta za glavne po-/gonske objekte — to je strojnica in jezovna zgradba — ter obdelava bazenskega dela hidroelektrarne Hrastje. Oktobra bo izdelan investicijski program in računamo, da bi ob koncu leta lahko zaprosili za ustrezna dovoljenja. Prizadevamo si, da bi lokacijski načrt, ki je v izdelavi, konec oktobra oziroma v začetku novembra, šel v javno razpravo,« je bil
optimistično razpoložen Peter Skok. Da si prizadeva na vso moč pospešiti priprave na gradnjo, ne preseneča, saj gre med drugim za izdaten naloženi zalogaj, ki je iz dneva v dan dražji in mu zgolj slovensko narodno gospodarstvo ne bo kos.
Dvomi v Pomurju ostajajo. To so potrdili zadnji sestanki in razprave, predvsem na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti, kjer je v začetku septembra začela z delom komisija za spremljanje aktivnosti pri gradnji hidroelektrarn na Muri — vodijo Edvard Metličar Iz Gorenje Radgone — s podkomisijami za posamezna področja (urbanizem, gradbeništvo in komunalo, naravna bogastva, varstvo okolja ter kmetijstvo in vodno gospodarstvo). Zadevajo zlasti usodo mineralnih vrelcev in voda na območju Radenec, nahajališča nafte, zemeljskega plina in premoga na območju Lendave, najbolj pa dejstvo, da bo šlo po zlu več sto hektarjev kmetijskih zemljišč in da bo bistveno omajano ekološko ravnotežje v pokrajini ob Muri. Hkrati je slišati razpra
ve o pogumnejšem in smotrnejšem izkoriščanju drugih razpoložljivih energetskih virov — na primer pridobivanja bioplina, geotermalna energija, predelava sekundarnih surovin in še kaj — kar daje problematiki gradnje osemstopenjske verige hidroelektrarn na Muri nova razsežja. Predvsem pa Pomurci poudarjajo: ni pravo vprašanje »za« ali »proti«,ampak kakšne in koliko hidroelektrarn. Ob tem se bodo očitno mnenja še kresala.
Branko ŽUNEC
.LTRAN 6
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
kmetijska panorama
Razvoj živinoreje na domači krmi
Kljub nekaterim sklepom, ukrepom in priporočilom, ki jih je sprejela republiška skupščina za odpravljanje težav v kmetijstvu, se razmere bistveno ne spreminjajo. Težave čutijo tako v kmetijskih organizacijah združenega dela kot tudi kmetje. O tem, kako se težave odražajo prizadružnikih, smo se pogovajali s Francem Vrataričem, direktorjem Kmetijske zadruge Panonka.
FRANC VRATARIC: Resje, da so težave v kmetijstvu prisotne že dalj časa, problem pa je še toliko večji, ker se položaj ne spreminja. Težave so se začele zaostrovati v drugi polovici leta 1984, ko se je začel razkorak med cenami materiala za kmetijstvo in cenami kmetijskih proizvodov povečevati, nesorazmerja pa so zdaj že takšna, da bodo imele dolgoročne posledice v celotni reprodukcijski verigi. Prelivanje sredstev oz. dohodkovno povezovanje znotraj kmetijstva takorekoč več ni možno, saj vse dejavnosti poslujejo na meji rentabilnosti, nekatere pa celo z izgubo. Poseben problem pa tudi v kmetijstvu predstavljajo obresti, predvsem za sredstva tekoče proizvodnje. Te so že tako visoke, da ne morejo biti kal-kulativni element prodajne cene, saj jih tržišče enostavno ne sprejema. Poleg tega je tržišče z osnovnimi kmetijskimi pridelki relativno dobro založeno in na večjo prodajo zaradi zmanjšane kupne moči ni možno računati.
Vse te težave seveda najbolj čuti živinoreja. Mnogi rejci so se zato že odločili za zmanjšan obseg reje. Kakšen je položaj v vaši zadrugi?
FRANC VRATARIC: Situacija pri nas ostaja že nekaj časa nespremenjena, težave pa še ^posebej čutimo v organizirani
proizvodnji, kjer je že prišlo do zmanjšanja obsega reje. Ta je namreč še vedno v pretežni meri vezana na dokup vhodnih surovin, zato imajo cenovna nesorazmerja še toliko večji vpliv na to proizvodnjo. V tej proizvodnji pa se prav tako močno odraža tudi vpliv obrestne mere, saj gre takorekoč vsak tretji bekon za obresti, takšne obremenitve pa ta proizvodnja ne prenese. Mislim pa, da so v prašičereji že prisotne težnje po prestrukturiranju in da naš predlog Mesni industriji, da začne stimulirati široko rejo, že daje določene rezultate v proizvodnji. Medtem ko se je v organizirani reji obseg pitanja močno skrčil, podatki kažejo, da se je pri ostalih kmetih celo povečal. Pri teh namreč reja prašičev temelji pretežno na domači krmi, ki je relativno cenejša, to pa zagotavlja rentabil-nejšo proizvodnjo za rejca ter dolgoročno surovino za Mesno industrijo. Tudi pri govedu je položaj podoben, zato smo se lotili novih prijemov, takoime-novanega uslužnostnega pitanja, pri katerem kmetje obrestne mere ne čutijo kot strošek. Pri mleku so rezultati veliko ugodnejši, saj je odkup porasel, vendar so v zadnjem času tudi tu cene že tako stisnjene, da bo treba ukrepati in jih prilagoditi stroškom proizvodnje. Sicer pa je v živinoreji naša usmeritev v prihodnje na tak-
šni proizvodnji, za katero bomo lahko zagotovili čim več domače krme.
V Pomurju je še vedno okrog 80 odstotkov kmetijskih površin v zasebni proizvodnji. Zaradi izredno močnega porasta cen mineralnih gnojil marsikje ugotavljajo, da njihova poraba pri kmetih pada. Ali je takšna težnja prisotna tudi na vašem območju?
FRANC VRATARIC: Žal tudi v naši kmetijski zadrugi ugotavljamo, da kmetje sejejo vse manj mineralnih gnojil. To potrjujejo tudi podatki iz letošnjega prvega polletja, ko se je prodaja le-teh zmanjšala za okrog 30 odstotkov. Vzrokov za to je več, osnovni pa je gotovo v tem, da cene mineralnih gnojil naraščajo mnogo hitreje kot cene pridelkov. Menim pa, da takšna odločitev ni sprejemljiva, niti ekonomsko upravičena, saj z manjšimi vlaganji v proizvodnjo ne moremo pričakovati večjih pridelkov. S tem proizvodnjo kvečjemu le po-dražujemo, saj so pridelki nižji, vsi fiksni stroški pa ostajajo nespremenjeni. Bomo pa samemu gnojenju morali v prihodnje posvetiti več strokovnega dela, saj je res, da nekatera kompleksna gnojila velikokrat trošimo neracionalno. Mnoga zemljišča so z nekaterimi minerali že preveč zagnojena, z?‘o z analizami zemlje moramo ugotoviti, kako gnojiti. Seveda bi tem potrebam morali tudi proizvajalci gnojil prilagoditi svoj proizvodni program in izdelovati takšne mešanice, kot jih porabniki zahtevajo.
Ludvik Kovač
Izvajanje strokovnih navodil za pridelovanje pšenice
Nimam namena nadaljevati polemike o tem, kdo je kriv za letošnji »izpad« v pridelovanju pšenice, ali o tem, kako kdo izpolnjuje tehnološka navodila za pridelovanje pšenice. Sestavek naj bo kot dodatek ali kvečjemu komentar k članku tovariša Franka v sobotni prilogi Dela.
Na splošno mislim, da članek ni nič slabega, sploh pa je verjetno osnovni namen, kritična ocenitev nekaterih stališč in spoštovanja tehnologij, dober. Kljub temu pa se mi zdi potrebno, prav tako krogu strokovnih kolegov, da dodam nekaj pojasnil.
Ko ocenjujemo pridelek pri določenih poljščinah, moramo že od začetka ločeno obravnavati sektorje lastništva v Pomurju: družbeni in zasebni; gospodarstva v različnih razmerah (družbeni 75 % urejenih ravninskih zemljišč, zasebni 20 % — vseh mogočih, podatki so približni; družbeni: 4 tehnologi — 15 izvajalcev tehnologije; zasebni 40
tehnologov
izvajalcev
12000—15000, itd). Resnica pa je, da so veliko večje rezerve v zasebnem lastništvu kot v družbenem. Diskusije o tem še dolgo ne bomo končali.
Običajno se začno problemi s setvijo in semenom, naj tudi jaz tukaj nadaljujem. V zadnjih letih smo imeli mnogo resnih težav s kakovostjo semena v večji meri pri koruzi, tudi pri sladkorni pesi, manj pri žitih. V letošnjem letu so problemi na tem področju manj pereči, bojim pa se, da bo spet nekaj. Mislim na nesolid-nost in neodgovornost nekaterih jugoslovanskih proizvajalcev in dodelavcev semena. Lahko rečemo, da je seme pšenice za jesensko setev 1985 zelo dobro pb analizah, deklaracijah, atestih ali
po poznavanju pridelovalca in dodelavca (KG Rakičan — pretežni del količin). Prepričan sem, da strokovnjaki niso brezbrižni, vsaj tisti ne, ki lahko vplivajo na zagotovitev dobrega semena. Vprašanje je samo, na kakšen način reagirajo? Ali reševati stvari na pravem mestu ali zagnati vik in krik povsod tam, kjer ni in ne bo odmeva!
Način izbora sort posameznih poljščin je že vrsto let vpeljana praksa za Pomurje. Izbor sort temelji ne na simpatiji do selekcio-nerja ali pridelovalca sorte, pač pa na vsaj 3-letni (izjemoma 2-le-tnih) rezultatih v ekoloških razmerah (zemlja, podnebje in še kaj). Rezultati morajo biti merjeni — tehtani pridelki iz mikropo-skusov, makroposkusov in delno rezultati proizvodnje družbenega sektorja. Prvi so tudi statistično obdelani. Vsaka nova sorta, ki se vključuje v izbor Pomurja, mora biti precej rodovitnejša od dosedanjih. Kakovost zrna je pomembna, toda manj upoštevana. Izbor Pomurja je del republiškega izbora, ki ga določi posebna komisija pri Splošnem združenju kmetijstva živilske industrije in prehrane Slovenije. Res je, da je v letošnjem pomurskem izboru morda za površnega poznavalca sort pšenice teh preveč (5 glavnih + 4 poskusne ali v uvajanju), a število bo za naslednje leto zagotovo zmanjšano. Pomurci
V občini zavarovanih več kot tisoč kmetov
V skladu z določili novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki vključuje tudi zavarovanje kmetov, se je v ljutomerski občini zavarovalo nekaj več kot tisoč kmetov. Aktivnosti o seznanjanju kmetov z novim zakonom so v vseh zadružnih organizacijah, TZO Klas Križevci, TZO Kmetovalec Ljutomer in TOK Ljutomerčan, potekale že pred sprejemom zakona, še v večji meri pa po sprejemu novega zakona, tako da so vsem kmetom omogočili vključitev v ustrezni zavarovalni razred.
Žal pa je tudi v ljutomerski občini ugotavljajo, da so se ob tem pojavljale nekatere težave, pa tudi odprta vprašanja, ki še vedno niso rešena. Večina kmetov je sicer zavarovana v 4. zavarovalnem razredu, ker pa so bili prispevki za posamezni zavarovalni razred znani šele po 31. marcu, kmetje pa se za spremembo zavarovalnega razreda morajo odločiti do 31. marca, je prišlo med kmeti do precejšnjega nezadovoljstva. Letos so se namreč prispevki v primerjavi z letom prej močno povečali, zato je prišlo do masovnega odjavljanja iz zavarovanja. Kmetje v ljutomerski občini prav tako opozarjajo na nesprejemljivost tistih določil
zakona, ki pravijo, da imajo pravico do priznavanja pokojninske dobe za čas starostnega zavarovanja kmetov le prevzemniki kmetije, ne pa tudi njihovi zakonci. V občini je namreč veliko primerov, da so le-ti ves čas delali na kmetiji, tega pa jim zakon zdaj ne priznava. Prav tako pa tudi ni rešen status žene-kmetice združenih kmetov, ki so bili do uveljavitve novega zakona zavarovani kot kooperanti.
Precej pripomb pa je tudi na sam postopek ža pridobitev pokojnine. Številni združeni kmetje namreč že od lanskega julija izpolnjujejo pogoje, vendar še do zdaj nimajo rešenih vlog za pri dobitev pokojnine. L. Kovač
Zakaj nižji pridelki?
Letošnji pridelek krušnih žit je bil v Pomurju manjši, kot so načrtovali. Strokovnjaki pravijo, da je bila jesenska setev opravljena v ugodnih pogojih in pravočasno, posevki so dobro prezimili in spomladi je vse kazalo, da bodo pridelki dobri. Rezultati ob žetvi pa so pokazali, da je pridelek precej nižji, tudi do 30 odstotkov, zato se zastavlja vprašanje, kje so razlogi za to. To še toliko bolj, ker je bil pridelek v družbenem sektorju dober, marsikje v povprečju celo boljši kot predlani in da so slabši pridelek imeli predvsem kmetje.
Kmetijci pravijo, da so vzroki za nižji pridelek v neugodnih vre-
menskih razmerah spomladi in poleti, pri čemer je zatajila predvsem zaščita pred pleveli in boleznimi. In kdo je kriv za to? V največji meri pridelovalci sami, ki zaščite niso opravili ali pa le-ta ni bila napravljena pravočasno. Nekaj krivde pa gre gotovo pripisati tudi strokovni službi v kmetijskih zadrugah, ki bi morala pri tem odigrati večjo vlogo. Naj bo kakorkoli že, iskati krivca je zdaj že prepozno, saj se zamujeno ne da nadoknaditi. Naj nam bo pa to dobra šola (čeprav draga) za naprej, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
OPEKARNA MARIBOR RADVANJE
Maribor, Streliška 16 a
Silaža in njeno mesto v živinoreji
Silaža je živinska krma, ki jo dobimo s fermentacijo brez prisotnosti zraka. Pravilno pospravljena silaža je okusna hrana za vse vrste domačih živali. Včasih je bilo mišljenje, da se silaža uporablja predvsem za zimsko prehrano živali, ko ni druge sočne krme. V zadnjem času pa se je močno razvilo krmljenje silaže vse leto. Poleg sestavin, ki jih vsebuje dobra silaža, ima še posebne odlike, ki jih nima suha krma. Zaradi okusnosti živali požrejo večje količine silaže in tako zaužijejo večjo količino sušine in hranilnih snovi ter je poraba drage koncentrirane krme manjša. Organske kisline, ki nastajajo v silaži so podobne normalnim kislinam v prebavnem traku živali, zato je silaža lahko prebavljiva.
Pri nas najstarejši in najbolj razširjen način je siliranje kompletne koruzne rastline. Čeprav silirajo koruzo že v vsakem kmečkem gospodarstvu, delamo s prezgodnjim siliranjem ogrom no škode, ko zgubimo zaradi predčasnega siliranja koruze tudi do 40 % hranilnih snovi, ki jih pa po drugi strani zelo drago plačujemo. Najslabše je, če silažo pospravljamo v mlečni zrelosti, ko zgubimo tudi čez 50 % hranilnih snovi. Taka silaža je slabše kakovosti in živali požrejo manj suhih snovi. Kljub večkratnim opozorilom računamo, daje v letošnjem letu pospravljena najmanj tretjina silaže prezgodaj. Posebno v peščenih tleh je nastopilo zaradi suše predčasno sušenje spodnjih listov. Zrno koruze je bilo na površini trdo, vendar je bilo ob lomljenju storža ob storžu še mlečno. Potrebno bi bilo počakati še 5 do 7 dni, ko bi pridobili pri kakovosti silaže. V zahodnih državah namenjajo posebno pozornost izbiri sort za silažno koruzo. Izbirajo sorte, ki imajo ob
siliranju zrno v voščeni zrelosti, rastlina pa je še popolnoma zelena. V tem primeru dobimo veliko energetsko vrednost in zelo dobro silažo.
Vedno večie pomanjkanje beljakovinskih komponent nas sili k siliranju koruze z različnimi beljakovinskimi dodatki, ki zboljšujejo silažo in povečajo količino beljakovin. Pri nas se je močno razširilo dodajanje uree koruzni silaži ob siliranju. V ta namen je bil sklican strokovni posvet na Živinorejsko-veterinar-skem zavodu v Murski Soboti, ki so se ga udeležili pospeševalci in strokovnjaki vseh organizacij severovzhodne Slovenije. Na razgovoru je bil poudarjen način in pomen rabe uree ob siliranju. Obenem so bili prikazi s posebnim dozatorjem za dodajanje uree ob siliranju. Dozatorjev je v Pomurju dovolj, vendar je bodisi zaradi neznanja kmetov oziroma drugega vzroka montiranih na si-lažnih kombajnih le polovica. Računamo, da z dodatkom uree povečamo v koruzni silaži najmanj 50 % beljakovin. Skoraj nerazumljivo je, zakaj ne uporabljamo tega načina, ko vemo, da je pomanjkanje beljakovin predvsem v zimskem času izrazito.
Deteljno-travne mešanice oziroma trave, ki jih imamo v jesenskem času dovolj, je še kako pomembno, če jih dodajamo koruzni silaži. V tem primeru pospravljamo koruzo pozneje, posebno če mešamo svežo travo med koruzno silažo. Ne smemo pa dajati sveže trave med koruzno silažo v plasteh, ker je fermentacija nepravilna in je silaža slabše kakovosti ter neokusna. Ob siliranju večjih količin trave je boljše, da travo uvenemo do 30 % suhe snovi, v tem primeru jo lahko siliramo na dno koritastega silosa ali v plasteh med koruzno silažo. Ovenela travna silaža, posebno
imamo v slovenskem merilu še najmanj sort!
Na povsem isti ali opisani način je prišla v izbor vprašljiva sorta mačvanka. Naj omenim nekaj lastnosti sorte mačvanka:
— Novosadska sorta, potrjena leta 1979 in v L kakovostnem razredu — izrazito trda pšenica. V preizkušanju v Sloveniji je v 3-do 8-letnih rezultatih dosegla od standardne sorte v mikro poskusih na lokaciji Jablje 3 %, Starše 12% in Rakičan 6% višji pridelek oziroma v makroposkusu Rakičan v zadnjih 3 letih (do 1984) 23 % višji pridelek.
— Res je, da je občutljiva na nekatere bolezni, med njimi tudi na pepelasto plesen. Če jo primerjamo z nekaterimi drugimi, imajo isto občutljivost na pepelasto plesen (podatki Jablje 1983/84) tudi balkan, partizanka, nova zlana in libelula. Libe-luli nikdar nismo očitali pepela-ste plesni, toda zakaj? Ker smo sejali 300—400 zrn/m2 in redko kdaj gnojili z več kot 100 kg du-šika/ha. Pri slabšem dognojevanju z dušikom je tudi razrast slabša.
— Nova skupina rodovitnejših sort ozimne pšenice bo na osnovi omenjenih načel izpodrinila mačvanko 2 in tudi nekatere druge, do sedaj odlične sorte. Nobena sorta ni in ne sme biti večna!
Količina semena na hektar je širok pojem in bi zahteval več prostora kot ga imam. Pri določanju iste moramo upoštevati: težo 1000 zrn, rok setve, pridelovalne razmere, čistoto, kalivost in možnost doslednosti izvajanja tehnologije. V naših razmerah sejemo dodelano seme pšenice različnih sort, ki imajo težo 1000 zrn od približno 25 do 40 g. Rok setve je v optimumu od 10. do 20. oktobra, v poznejših rokih povečujemo količino zrn/m2 ali količino semena za vsak teden kasnitve po 10 kg, po nekaterih avtorjih celo 10% (pribl. 25 kg). Po semenskem standardu za II. semensko množitev se zahteva minimalna čistota 99 % in kalivost 93 %. Že nekaj let velja v kmečkih razmerah (tudi družbenih) normativ 600 kalivih zrn/ m2, v zadnjem času korajžni štar-tajo na 700 kalivih zm/m2. Kaj zahteva 700 zrn/m2? Absolutno prehrano z vsemi hranili, škropljenje s sredstvi proti poleganju in dvakratno škropljenje proti boleznim! Kaj od tega izvedemo? 5 do 10% površin škropimo proti boleznim, z nekoliko več proti poleganju, da o prehrani ne govorimo! Pričakujemo 30 do 40 % manjšo uporabo gnojil v drugi polovici leta 1985 proti istemu obdobju 1984. Želel bi, da se pri napovedi zmotim!!! Na osnovi vsega tega lahko porabimo v normalnem roku setve 250—320 kg semena/ha ali ob jesenski setvi pšenice (z zamudnim rokom) tudi 350 kg ali še nekaj več. Formule in izračun na drugem mestu! Spomladansko dognojevanje z dušikom in uporaba herbicidov ima tukaj tudi pomembno vfogo. Če poznamo plevele, lahko ugotovimo, da je teh mnogo in na nekaterih po-, sevkih v škodljivi množini (sre-koperec, smolenec, osat itd). V navodilih za gnojenje navajamo zmeraj potrebne količine čistih hranil v optimalnih razmerah in za tiste, katerim so čista hranila manj razumljiva, primere s posameznimi vrstami NPK gnojil. Gnojenje na osnovi kemične preiskave tal je zahtevnejše in brez strokovnjaka izvedljivo pri posameznikih. V Pomurju se letno opravi 2000—3000 kemijskih analiz, pretežno za gnojenje sladkorne pese. Na podobnem območju v Avstriji 20.000 do 30.000 na leto.
O urei je znano mnogo, dandanes morda pri uporabnikih premalo, nikoli dovolj! V letošnjem letu, ko smo imeli v spomladanskih mesecih pogoste in relativno močne padavine, je nastopilo tudi izpiranje dušika, tako da ga je zmanjkalo za koruzo, nič pa ni ostalo za naslednjo poljščino.
Na koncu moram dodati še nekaj splošnih misli; povsem gotovo je, da bo še dolga leta potrebno sodelovanje strokovnih služb in kmetov. Dobro bi bilo, ko bi rezultate strokovnega in kmetovega dela ocenjevali strokovnjaki s tega področja, saj poznamo izrek: Le čevlje sodi naj kopitar!
Geza DŽUBAN, kmet, inž
otavič, ki vsebuje dosti beljakovin, je ob venenju okusnejša, zato je živali požrejo več in dobijo več hranilnih snovi, predvsem beljakovin, ki jih v koruzni silaži primanjkuje.
Koruzni rastlini oziramo koruznemu storžu ali zrnu lahko dodajamo tudi glave in listje sladkorne pese. Kjer je bilo letos dvakrat škropljeno proti cerko-spori, je listje pese bujno, zato dobimo ob spravilu pese še kakovostno krmo za živino. Osnovni pogoj za siliranje glav in listja sladkorne pese je, da listje ni zablateno. Pesno listje ob spravilu pese vsebuje 15 do 16% vode in je silaža iz svežega listja slabše kakovosti. Boljšo silažo dobimo, če svežemu listju dodajamo koruzno silažo, koruznico ali pšenično slamo. Koruzni silaži dodajamo le do 30 % svežega listja, ker v nasprotnem primeru nastopi nepravilna fermentacija in je silaža manj okusna. Če imamo koruznico, mešamo listje in glave sladkorne pese do 70 %, enako količino mešamo slame. Vendar je koruznico in slamo boljše pred mešanjem zrezati, da vpije več soka iz pesnega listja.
Koruznemu zrnu oziroma storžu mešamo listje in glave sladkorne pese največ 20 %, ob pre-zrelosti koruze, ko vsebuje koruza nad 70 % suhe snovi, lahko mešamo do 30 % pesnega listja. Koruzna silaža, mešana z listjem in glavami sladkorne pese, je zelo okusna krma za vse živali.
Na tono pridelanega korena sladkorne pese ostane za živinsko krmo poleg 200 do 300 kg listja in glav sladkorne pese še 500 do 600 kg svežih pesnih rezancev. Sveži pesni rezanci pa vsebujejo 88 do 92 % vode, zato jih stiskajo in dobimo stisnjene pesne rezance, ki vsebujejo 18 do 22 % suhih snovi. Rezanci s to suho snovjo se uspešno silirajo in je njihova hranilna vrednost v suhi snovi večja od vrednosti koruzne silaže. Pesne rezance lahko siliramo v vse vrste silosov, lahko jih mešamo s koruzno rastlino, koruznim storžem oziroma zrnom. Najboljši način siliranja je, da damo pesne rezance na vrh koruzne silaže v koritastem silosu. V tem primeru silos odkrijemo, dopolnimo s stisnjenimi pes-nimi rezanci in ponovno pokrijemo. Tako imamo ob krmljenju kombinirano koruzno silažo s pesnimi ezanci, ki ji dodajamo seno, beljakovinske dodatke in minerale.
L. Kovač
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota.
Telefon (062) 39-911
mag. Ernest Omar ŽVZ za Pomurje
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
STRAN 7
»Baška je postala naš drugi dom«
REPORTAŽNI ZAPIS
. Mineva leto, odkar smo v Vestniku predstavili življenje in delovni utrip v otroškem domu Dane Šumenjak v Baški na otoku Krku. Takrat smo nekoliko spoznali zgodovinsko preteklost Baške in njene kulturnozgodovinske znamenitosti. Letos pa smo se odpravili med učence in njihove učitelje, da bi se pobliže seznanili z rezultati, občutki in vsem, kar je ob tem vredno zabeležiti.
V vsaki izmeni ima šola v naravi pedagoškega vodjo, ki je nekakšen organizator in usklajevalec pedagoškega, kulturnega in rekreativnega dela. Ob našem obisku, ko so bili v domu učenci s Tišine, iz Gornjih Petrovec, s Cankove, z Grada in iz Puconec, je bil pedagoški vodja izmene tovariš Janez Štajer z OŠ Cankova. Kramljati z njim je bilo pravo zadovoljstvo. Povzemamo najbolj zanimiv del pogovora:
»V tem času je v domu t. i. gorička skupina. Sole so zbrane v to izmeno po teritorialnem načelu. Tako je prav, kajti domačijska bližina, povezanost med sosednjimi šolami, vezi med učenci — vse to so dejavniki, ki jih ne
kaže zanemariti. Nekateri tako lažje prebolijo 10-dnevno odsotnost z doma, pa tudi prevoze je na tak način laže organizirati.
Glavna naloga šole v naravi je odpraviti plavalno nepismenost, spoznanje novega okolja, podnebja, navad in običajev in drugo. Kot sem že omenil, je dan glavni poudarek pouku plavanja, poleg tega, pa je približno 20 ur teoretičnega pouka namenjenih predvsem pouku iz slovenskega jezika, spoznavanja narave in družbe ter likovnega pouka. V Baški smo obiskali narodni muzej, ki je znan predvsem po etnografski zbirki in znameniti Baš-čanski plošči — prvem zapisu v hrvatskem jeziku. V večernih urah so potekale rekreativne dejavnosti, vendar so možnosti skromne, ker dom nima nobenega rekreativnega objekta. Tako smo v glavnem gostovali na krajevnem igrišču, kjer pa seveda nismo bili sami. Priredili smo tudi izlet z ladjo.
Kakšna bo usoda termalnega kopališča v Petišovcih, ta trenutek še nihče ne ve. Pravijo, da je čedalje manj vode (tople) in, da je vzdrževanje predrago. Letos je manj kopalcev kot v lanskem enakem obdobju, vendar pa tudi ti s čistočo vode niso zadovoljni. Ob sobotah in nedeljah je več kopalcev, žal pa niti osebje niti kopalci ne upoštevajo kopališkega reda, zlasti mlajši, kar povzroča negodovanje med starejšimi, ki se v termalni vodi zdravijo.
Jani D.
avtotehna
Predstavništvo VARAŽDIN Brače Radiča 16. telefon 49-466 i 49-423
—korting TV COLOR
POSEBEJ UGODNA CENA
1.100 DM PLUS 68.187 DIN velikost ekrana 67 cm — daljinsko upravljanje — dva zvočnika — avtomatsko reguliranje slike in tona — vrhunska tehnika in dizajn
DOBAVA TAKOJ - SERVIS ZAGOTOVLJEN — MOŽNOST NAKUPA IN IZBIRE V PREDSTAVNIŠTVU AVTOTEHNE, B. RADIČA 16, VARAŽDIN, TELEFON (042) 49-466 in 49-423, ter v Kučnom servisu Centroproma, Preradovičeva 10, telefon (042) 40-624
S hrano in namestitvijo smo bili v glavnem zadovoljni. Za denar, ki ga prispevajo starši in OIS, si ne moremo in ne smemo želeti kaj več. Sodelovanje z upravnikom doma je bilo dobro, še posebej moram pohvaliti skrb za varnost otrok. Letos je bilo prvič uvedeno nočno dežurstvo učiteljev. Na zaključni prireditvi so se vse šole predstavile s priložnostnim programom. Posebej moram pohvaliti COŠ Gornji Petrovci za izvrstno predstavitev ritmike, kar gre posebna zasluga tovarišici Anici Dordevič. Česa pogrešamo? Predvsem večje prostorske zmogljivosti, kajti ob slabem vremenu je težko uresničiti program.
Tudi garderobe bi bilo treba posodobiti.
Ker je bilo vreme v naši izmeni zelo lepo, se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati. Več kot 80 odstotkov učencev lahko sedaj uvrščamo med plavalce, nekaj je polplavalcev, samo 10 odstotkov jih ni splavalo. Plavalci so osvojili bronaste srebrne, zlate in znake. Še več pa pomeni to, da so dobili zaupanje vase.«
Toliko o delu in življenju šole v naravi pedagoški vodja izmene. Šli pa smo tudi med učence, ki so nam zaupali svoje občutke, želje in doživetja.
MELITA FICKO - OŠ GRAD:
»Na morju sem prvič. V začetku je bilo nekoliko težko, vendar šem se hitro privadila. Šplavala sem, kar mi je v posebno zadovoljstvo, in rada se bom vračala na morje, ko bom za to imela priložnost.«
PETRA ŠKAPER — OŠ CANKOVA:
»Dosedaj sem bila že večkrat
na morju, vendar se sedaj, ko sem tu s svojimi vrstniki, bolje počutim. Ker sem plavati že znala, sem to znanje še utrdila. Posebno sem zadovoljna z okusno pripravljeno hrano.«
ANITA VOGRINČIČ - OŠ TIŠINA:
»Tudi jaz sem bila že večkrat na morju. Letos smo bili v Rovinju. Plaža je tu mnogo boljša kot tam — ni meduz in ježkov. V začetku sem imela nekoliko domotožja, sedaj pa dnevi hitro minevajo in kmalu se bo treba posloviti. Baška je postala naš drugi dom.«
SIMONA HORVAT - COŠ GORNJI PETROVCI:
»Plavati sem znala že prej. Zame so bili najbolj zanimivi sprehodi v okolico. Veliko smo se pogovarjali in spoznali nove prijateljice in prijatelje. Nekoliko pogrešam kakšen film, ki bi ga lahko gledali, če bi imeli za to možnost. Drugače pa mi ni bilo dolgčas v teh desetih dneh.« DUŠAN HORVAT - OŠ PUCONCI:
»Z bivanjem v domu sem zadovoljen. Bilo je dovolj časa za plavanje in razne igre. Občudoval sem tudi okolico Baške: Senj, Velebit in otoke. Seveda pa sta me najbolj navdušila voda in sonce. Kmalu bomo v mrzlih jesenskih dneh oboje zelo pogrešali.«
Bili smo med četrtošolci (sedaj sedijo že v petem razredu) in njihovimi vzgojitelji. Ti so morali v teh dneh včasih nadomeščati očeta ali mater. Kaj bi še dodali k temu bežnemu srečanju? Morda to, da bi nastala neprecenljiva škoda, če bi dom, ki daje zavetje in domačnost tisočim pomurskim otrokom, prepustili na milost in nemilost zobu časa. Nekatere šole se namreč zaradi varčnosti odločajo za tečajne oblike plavanja.
Želeli bi pripomniti, da to potem ni več šola v naravi. Bazen, pa naj bo še tako lep in velik, ali celo olimpijski, ne more nadomestiti rahlega maestrala, okusa po soli in sončnega zahoda v blagodejnem podnebju otoka Krka.
Ob koncu pa še to: Otroški dom Dane Šumenjak ni hotel, zato bi bilo zmotno iskati napake in napakice. V tem trenutku pa daje — ob skrbnem vodenju upravnika Ivana Nemca in delu vsega osebja — največ, kar lahko da.
Zgornji zapis ni reklama za delo doma, pač pa priznanje tudi vsem tistim, ki se vse leto trudijo zagotoviti sredstva za nemoteno delo.
JANEZ KONKOLIČ
Supradyn
Radgonski GUSAR-SOKOL štiri ure na valovih Mure
Gasilstvo je prostovoljna, humana, vendar zelo pomembna dejavnost. Koliko prostega časa morajo gasilci žrtvovati pri najrazličnejših reševalnih akcijah, požarih in drugih nesrečah, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Še težjo nalogo imajo potapljači, katerih dejavnost terja poleg znanja tudi
Radgonski Gusar-Sokol na valovih reke Mure.	Foto: F. M.
veliko poguma. Z namenom, da bi se tudi drugi pobliže seznanili z njihovo dejavnostjo, obenem pa spoznali lepote in nevarnosti reke Mure, se je gasilsko društvo Gornja Radgona, v okviru katerega uspešno deluje potapljaška ekipa, že lani odločilo, da organizira spust s čolnom po reki Muri od Gornje Radgone do Bakovec. Prvi spust, katerega pobudniki in nosilci so bili potapljači, poleg članov gasilskega društva pa so se ga udeležili vsi, s katerimi pri reševalnih in varnostnih akcijah uspešno sodelujejo, je uspel in dobil širšo podporo. Zato so' se letos odločili, da organizirajo daljši spust od Gornje Radgone do mostu Bistrica— Razkrižje.
Bila je septembrska sobota, enaka drugim, le da je jutranje razpoloženje nekoliko pokvarila neprijazna megla, ki se nekaj časa ni hoteli dvigniti. Udeleženci spusta — bilo jih je nad
Hrvaška Poljoopskrba, ki ima svoji trgovini v Mariboru in Murski Soboti in se je letos predstavila v novem razstavnop-pro-dajnem centru na Kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni, je napovedovala — to je bilo mogoče zaslediti tudi v sredstvih javnega obveščanja — da bo njen razstavno-prodajni center na prostoru Pomurskega sejma odprt tudi po končanem sejmu. To bi bila pomembna pridobitev za okoliške kmete, saj so trgovine Poljoopskrbe znane po dobri založenosti z najrazličnejšimi stroji in rezervnimi deli. Vendar pa od te napovedi ni nič. 430 kvadratnih metrov velik sodoben
GORNJA RADGONA
Potrebna je razširitev nakupnega centra
Nakupni center za kupce iz Avstrije je tudi Gornja Radgona. Sedanje kapacitete so premajhne za obmejno tranzitno mesto in krajane. Trgovska hiša Merca-tor-Sloga s samopostrežnicami, Merkur, Market, Koloniale in butik Tina nikakor ne morejo posebno ob konicah in za vikend zadovoljiti s hitro postrežbo brez gneče. Razmišljati bodo morali o gradnji prizidka ali nove trgovske hiše, saj je takšen objekt nujno potreben. Katera trgovska organizacija bi imela prednost ni pomembno. Jože Kaučič
petdeset, prvič med njimi pa so bili tudi gasilci iz sosednje avstrijske Radgone, s katerimi dobro sodelujejo — so se v jutranjih urah zbrali pred gasilskim domom v Gornji Radgoni, kjer jih je predsednik društva Peter Cvetkovič seznanil s programom in namenom spusta. Nato je kolona krenila po
bližnjici do reke Mure, kjer je že čakal čoln VGP Gornja Radgona, potrebno ga je bilo le potisniti v reko, prej pa seveda naložiti hrano in pijačo. Z majhno zamudo, na kar pa je vplivala predvsem megla, je čoln splul po Muri. Kljub nizki gladini je plul varno, za kar ima največ zaslug vodja rad-tonskih potapljačev, Bogdan ajnovič, ki je uspešno usmerjal pot od štarta do cilja. Dobro razpoloženje, ki se je stopnjevalo, seveda ob ražnju in dobri kapljici, in pa transparent, ki ga je pripravil in neprestano držal v rokah eden najstarejših radgonskih gasilcev, veseljak Pepi Sabotin, je zbujalo pozornost opazovalcev ob bregorih Mure. Na transparentu, ki je bil opremljen z moškimi spodnjimi hlačami in napihnjenimi balončki je pisalo GUSAR-SOKOL. V ozadju pa je bil še transparent 14. oktober, to je delovne organizacije, ki je
Ostalo le pri obljubah?
Marlesov objekt, ki je bil zgrajen letos in je stal nekaj nad 30 milijonov dinarjev, sameva prazen. Kupci, ki prihajajo iskat kmetijske stroje in rezervne dele v raz
r PUŠČA PRI MURSKI SOBOTI
Bo Ivan postal umetnik?
Ivan Horvat je star 23 let, živi pa v Pušči pri Murski Soboti. Ivan je odraščal med svojimi vrstniki in v Murski Soboti končal osnovno šolo. Ves čas pa ga je zelo veselilo risanje in upodabljanje svojega okolja in življenja romskih otrok. Tako je nastalo nekaj Čez sto njegovih del. »Do sedaj se še nisem nikjer uveljavil, le v šoli sem pokazal svoja dela. Rekli so mi, da so zelo dobra.« Ivan pa bi rad postal umetnik, vendar sta za to potrebna šola in denar. Povedal je, da bi rad ostal med svojimi domačimi, če bi dobil službo kje v Murski Soboti, če pa do tega ne bo prišlo, se bo moral odpraviti v sosednjo Avstrijo.	Štefan Prša
bila pokrovitelj spusta. Kmalu smo se znebili tudi neprijazne megle, zasijalo je toplo sonce in glasovi harmonikarjev, Mire Korošec in Milana Kežmana, so močneje odmevali na obe strani tokrat mirne reke Mure. Po štirih urah prijetne vožnje, le enkrat smo morali zaradi človeških potreb pristati na
»otoku«, je posadka prispela na cilj. Prijetno razpoloženje se je še nekaj časa nadaljevalo na »suhem«. Drugi spust po reki Muri je tako lepo uspel. Udeleženci so bili nadvse zadovoljni. Podpredsednik potapljaške zveze Slovenije Vojko Lah nam je po končanem spustu povedal: »Prijetno sem presenečen nad to akcijo, ki sem se je prvič udeležil. Menim, da je v celoti uspela. Namen te akcije ni bilo športno tekmovanje, temveč predvsem spoznavanje reke Mure, hkrati pa je to nagrada za celoletno vestno in odgovorno delo radgonskih potapljačev. Takšnih akcij si še želimo, ne samo na reki Muri, temveč tudi drugod po Sloveniji.« Radgonski Gusar-Sokol je tako srečno končal svojo pot na valovih Mure, Pepi pa bo imel dovolj časa za razmišljanje, pod kakšnim imenom bodo Radgončani pluli prihodnje leto.	c • ». *
Fen Maučec
stavno-prodajni center Poljoopskrbe v Gornjo Radgono, se tako vračajo razočarani in praznih rok.
Franc Bratkovič
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
STRAN 8
naši kraji in ljudje
LEPI IZDELKI
IZ UTRUJENIH ROK
DOPOLDNE V NUNSKI GRABI
Tisti dan je bilo vroče, da se je vse vleklo v senco. Toda Janez Novak iz Segovec pri Apačah je sončni dan izkoristil za sušenje svojih prečudovito pletenih izdelkov.
»Rojen sem v Melincih pred
70. leti. Še rodil se nisem, ko sem izgubil očeta; padel je na fronti, ko mi je bilo 11 let, je umrla še mati. Kot sirota sem šel od hiše do hiše. Tako sem prišel tudi do strica, ki je znal plesti košare. Pri njem sem dobil prve napotke za izdelavo pletenih izdelkov. Toda naneslo je, da sem se kot mladenič znašel v Budimpešti, kjer sem opravil izpit za buldožerista in traktorista. V prostem času sem se posvetil pletarstvu.
Tako me je ob priliki s ceste opazil neki avstrijski pletar iz Le-obna in me odpeljal v svojo delavnico, kjer sem ostal celih devet let Ko mi je bilo dovoli
DELALI SO ZASE
V Šulincih na Goričkem so vaščani s sorazmerno skromnimi sredstvi temeljito preuredili in obnovili prostore stare osnovne šole, kjer je zdaj dovolj prostora za delo vaških organizacij in društev. Najnujnejši denar so zagotovili s prireditve, vse ostalo pa s solidarnostjo.
V obsežni dvorani je zdaj prostora tudi za preko dvesto ljudi.
-js-
zdomstva, sem se vrnil v Segovce in se upokojil. Tako sedaj na stara leta izdelujem razne izdelke iz šibja, ki si jih ljudje vse bolj želijo. Moji izdelki potujejo po vsej Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Švici in celo v Franciji. Ljudje
imajo radi izdelke v katerih je vgrajeno veliko ročnega dela,« je zaključil svojo pripoved mojster za pletenje sedemdesetletni Janez Novak.
Zanimalo nas je, kje dobiva material. Do nedavnega je največ vrbovih šib dobil iz nasada vrbe pri Benediktu, katerega pa so z regulacijo uničili. Pravi, da je dober tudi domači »pinto-vec«, ki pa ni tako primeren za upogibanje. Čeprav ima sina in pet hčera, se je te spretnosti izučila pri njem le hčerka, ki pa je zdaj v Nemčiji.
Ludvik Kramberger
Že dalj časa sem imel v zveščiču zapisano, da moram obiskati Nunsko grabo! Vselej, kadar sem vzel v roke beležnico, sem se »prepričeval«, da je skrajni čas za pot, pa je spet prišlo kaj vmes in »nune« so morale čakati. V glavo sem si namreč zabil, da v Nunski grabi morajo živeti ta skrivnostna bitja ...
Zdaj sem na poti. V Stročji vasi sem zavil po asfaltirani cesti in že se peljem skozi Nunsko grabo. Oprezam sem ter tja, se za dalj časa zazrem v večjo hišo, upam, da bodo prav tod šle mimo nune. Pa jih ni. Ko že prevozim grabo nekajkrat gor in dol, mi ne ostane drugega, kot da zavijem na vzpetino, na kateri zagledam lepo žensko. Da ni ona nuna? Ni! Katarina Golob, kakor se predstavi, seje v Nunsko grabo omožila iz Buče-čovec, sicer pa je zaposlena v Muri v Murski Soboti. O nunah v Nunski grabi ne ve povedati nič spodbudnega za radovednega gosta, pa me napoti k 85-letnemu dedku Matiji OPAKU. Star človek je, vendar se še dobro drži; uživa svojo penzijo in se spominja starih časov. Nun v Nunski grabi ni videl živeti, pač pa sta dve prišli, ko je umrl mežnar. . .
»Pustiva nune, rajši vam povem nekaj o svojem življenju!« predlaga. Seveda se strinjam. Vse bolj namreč spoznavam, da tudi v
Katarina je dedku nalila rujno vince, o nunah pa ni nič vedela.
Nunski grabi ni teh bitij. Matija bo to še potrdil. In res!
»Delal sem v dominikanskih goricah. Bil sem viničar. Obdeloval sem 4 hektarje vinogradov: kopal, škropil, stiskal... Hudič je bil z vodo, saj ni bilo vodovoda, pa sem jo nosil v »piiti«. Povprečno sem dnevno zaslužil po 8 dinarjev, za kar sem tedaj lahko kupil eno slabo srajco. Ker mi je nova Jugoslavija priznala delovno dobo kot viničarskemu in pozneje pravemu vinogradniškemu delavcu, sem se 1962. leta upokojil.«
Ker snaha Katarina pravkar naliva kupico vina dedku, še sam zvrnem kozarec.
Ali naj zdaj zapustim Nunsko grabo? Kaj pa, če o nunskem »kloštru« kaj ve najstarejša ženska v tem kraju 89-letna Matilda Lesjak?
»Nune v Nunski grabi? Pravijo, da so nekoč tod živele, ampak jaz
Johan Lesjak, sin najstarejše prebivalke Nunske grabe (89-letne Matilde), je kot gradbeni delavec delal na raznih deloviščih v Pomurju in izven njega, zdaj, ko je v pokoju, pa goji »šefe« za jemanje vina.
se jih ne spominjam, pa tudi nobeno naše dekle ni šla med nune. Me smo delale kot hčerke viničarjev v goricah. Tudi škropila sem, še prej pa sem morala nanositi vodo iz grabe. To sem storila ponavadi v nedeljo zvečer, da sem potem v ponedeljek hitreje končala. V gorice, čeprav smo viničarji poskrbeli za pridelek, od 25. julija do trgatve nismo smeli. Lastnik se je bal za grozdje. Malo čudno: delaš, potem pa si še grozda ne smeš utrgati. Jaz sem delala v škofovskih goricah.«
Pri Matildi ne izvem ničesar več. Kaj pa, če se še zapeljem tja dol, kjer 76-letni Franc Sovič pripravlja sod za bližnjo trgatev? Že sem tu, obseden od misli, da bom končno odkril bivališče nun.
»Ni jih. Slišal sem praviti, da so sicer nekoč živele v tej grabi, o čemer bi morda lahko kaj »povedala« tudi tale stavba.«
Franc pokaže na večjo zgradbo, katere del je stanovanje njegove in sinove družine, del pa je last ljutomerskega vinogradniškega gospo
darstva. V stavbo me sicer ne povabi, sam pa se tudi ne bom ponujal, mi pa pravi, da je hiša grajena dokaj nenavadno: mnogo je hodnikov, stopnic... So bile v njej celice za nune? Bogsigavedi! Da je na tem mestu zares stara stavba, pove tudi letnica na stiskalnici za grozdje: 1765. Preden je hiša dobila sedanjega lastnika, jo je imela grofica Kodaličeva, pred njo pa verjetno nune.
V Nunski grabi ni nun, pa tudi ni deklet, ki bi jih to mikalo. Mladi so se zaposlili v Ljutomeru, Murski Soboti in drugod. Že res, da je naselje v »grabi«, ki pa zdaj to ni več: med bregovoma se vije asfaltirana cesta, ni več tako kot nekoč, ko so v viničarijah brlele petrolejke; imajo elektriko. Tudi po vodo ni treba več v grabo, ampak teče iz pipe. V Nunski grabi je tudi precej novih hiš. Skratka: Nunska graba ni prav nič »nunska«, ampak povsem posvetna. S tem se moram tudi sam sprijazniti.
Š. SOBOČAN
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1 985
STRAN 9
Lendava
Večje naložbe v trgovino
Trgovska mreža v lendavski občini je doslej zadovoljevala le del potreb občanov. V večjih občinskih središčih, Črensovcih, Turnišču in Dobrovniku, je primanjkovalo nekaterih izdelkov iz železa ter gradbenih izdelkov. Občani so morali ponje v Lendavo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi temu naredili konec, to pa bodo dosegli z večjim vlaganjem. Najprej naj bi posodobili nekatere prodajalne, dogradili trgovino v Veliki Polani in obnovili tehnično trgovino v Dobrovniku. V programu razvoja trgovine so še obnova in razširitev trgovine v Odrancih ter gradnja objektov v Turnišču in Hotizi.
Trgovci v Lendavi razmišljajo tudi o trgovini na debelo. Ce bo združeno delo za to pokazalo zanimanje bodo trgovci navezali stike z ustrezno delovno organizacijo, da bi le-ta ustanovila svojo enoto v Lendavi. Tako bi izboljšali preskrbljenost predvsem industrije s potrebnim reprodukcijskim ma-terijalom.
Jani D.
Nove naložbe
V letošnjem prvem polletju so investitorji soboške očine predložili Službi družbenega knjigovodstva 36 prijav o začetku gradnje objektov. V tem obdobju je za investicijska vlaganja namenjenih 1,45 milijarde dinarjev ali 98,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V prvem polletju letos sodijo med večje objekte gradnja prostorov za pripravo blaga za prikrojevanje v tozdu Oblačila Mura, katerih predračunska vrednost znaša 839,639 milijona dinarjev, gradnja skladišča in nakup opreme za izvoz v Pomurskem tisku tozd Tiskarna, melioracije v Topolovcih, Strukovcih in Zenkovcih ter modernizacija proizvodnih mas za gradbeništvo v Proizvodnji kremenčevega peska v Puconcih.
-še
RADIO FINK LEIBNITZ - LIPNICA Hauptplatz 35 telefon 9943 3452 2751
Prva mala hidroelektrarna v Pomurju
25 000 KILOVATOV LETNO IZ OBALOVEGA MLINA
Lastnik, 27-letni Jože Obal, je prepričan, da bi jih lahko bilo na Ledavi še več.
Propadajoč mlin in turbina, zlasti pa vse dražji kilovati električne energije, so podjetnega in stvariteljsko zagretega mladega konstrukterja, zaposlenega v tozdu postonjskega Liva v Rogašov-cih, krajevnem središču nedaleč od avstrijske meje, pripeljali k zamisli, da bi s pridom izkoristil vodne zmogljivosti potoka Leda-va in še uporabne naprave v več desetletij starem mlinu. Ker je pravi lastnik objekta Intesova temeljna organizacija Mlinopek v Murski Soboti, je Jože zaprosil, naj mu dajo turbino v najem, s tem pa se je izognil izredno zapletenemu postopku pridobivanja menda najmanj 30 dovoljenj, soglasij, priglasitev. Potreboval je vsega tri dovoljenja. Turbina je terjala večje popravilo, saj je zob časa opravil svoje. Ker se po strokovni usposobljenosti razume na strojništvo, je pri turbini in raznih mehanskih delih vse potrebno postoril kar sam, medtem ko so mu elektrikarske probleme pomagali reševati prijatelji. Uspelo jim je in lani decembra so prvič pognali prvo malo hidroelektrarno v Pomurju.
KAKO DELUJE, IN ČE SE JE SPLAČALO?
»Za pogon generatorja služi Francisova >šah< turbina, ki je bila izdelana v Avstriji 1924. in vgrajena 1926. leta. Pogon na generator je izveden s klinastimi jermeni, za generator pa je trifazni asinhronski elektromotor, ki ga poganja z višjim številom vrtljajev, kot je potrebno pri motor-skemu načinu obratovanja. Dobljena moč iz elektromotorja oziroma generatorja je približno enaka moči, ki jo daje v motor-skem načinu obratovanja, torej za pogon raznih strojev,« nam je ob nedavnem obisku skušal kar se da preprosto pojasniti naš sogovornik. »Računam, da se mi bo naložba poplačala v treh ali štirih letih in odtlej bom imel celotno ogrevanje in osvetlitev sta-
Bolj po sreči kot zares nam je uspelo posneti avtorja pri »opredmeteni energetski zamisli« v tesnem in temnem prostoru Obalovega mlina v Pertoči na Goričkem.
novanja takorekoč zastonj. Dobra stran asinhronskega generatorja je v tem, da sem stalno priključen na omrežje, zato ni potrebna uravnava vrtljajev turbine, in električno energijo, ki je ne rabim, oddajam v omrežje,« je dodal. Moč hidroelektrarne, prve te vrste na območju, ki ga »pokriva« delovna organizacija Elektro Maribor, znaša 7,5 kilovata, letno pa naj bi proizvedla 25 tisoč kilovatnih ur električne energije; od tega bo šlo za potrebe Obalovih okrog 15 tisoč kilovatnih ur. Če ne štejemo živega dela, je bilo v usposobitev objekta — po cenah iz leta 1984 —• vloženih kakih 150 tisoč dinarjev. Seveda bodo potrebne še nekatere izboljšave, določeni kondenzatorji, če naj bo hidroelektrarna sposobna maksimalnega obratovanja.
SAMOSTOJNA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE - DA ALI NE?
Na mestu, kjer je pretok Leda-ve od 200 do 340 litrov vode na sekundo in padec 3,80 metra, je znašala dnevna proizvodnja električne energije tudi 140 kilovatnih ur; takrat, ko je bila poraba energije manjša, vode pa dovolj za pogon generatorja. Na gornje vprašanje je Jože Obal odvrnil: »Če bi hotel samostojno pridobivati električno energijo, bi moral regulirati turbino in namestiti dodatne kondenzatorje na generatorju ali pa imeti sin-hronski generator. Potem bi stroški znašali najmanj 400 tisoč dinarjev,« smo izvedeli v Pertoči na Goričkem, kjer poskusno obratuje ena redkih zasebnih malih hidroelektrarn v naši republiki.	Branko Zunec
SUPER PONUDBA
PHILIPS SOUND MACHINE 8438
Kasetofon vrhunske kakovosti s servo prenosnim mehanizmom. Oba zvočnika sta prenosljiva. Boxa sta opremljena z 13 cm bas in visokotonskim zvočnikom.
PRIKLJUČKI:
2 mikrofona, posebna antena, stereo slušalke, 2 zvočnika in
12 V avtomobilska baterija. Največja moč je16W. Valovna
področja: UKW, SV, DV, KV.
CENA 2270,— Asch
+ 32% MwSt 720.- Asch
2990.- Asch
(davek povrnjen ob naslednjem obisku)

GENERALVERTRETUNG
NUTZFAHRZEUGE
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR
Šentiljska 116,
tel. 062/21-018
izdelana iz materiala z mikroporami.

GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču -izolacijska opeka
IZOSKOK omogoča:
•	dobro toplotno in zvočno izolacijo
•	toplotno stabilnost
•	prihranek energije do 21%
•	ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.
Vedn® prisotni
Obiščite KASTNER & OHLER na jesenskem graškem velesejmu!
Hala 12, 1. nadstropje: Vse za vaše prijetno bivanje: kopalnice, sedežne garniture, kuhinje, sobe za mlade.
Hala 1, severni priključek: Bodybuilding in oprema za telovadbo s predstavitvami. Aktualna moda za vsak šport. Velika izbira čevljev.
Ponudba v blagovni hiši v mestu:
Od 27. 9. do 19. 10. najnovejše na CD področju! Zanimiva razstava v 4. nadstropju.
Od 28. 9. do 5. 10. Billerbeck. Reklamni dnevi s svetovanjem v 3. nadstropju.
Od 28. 9. do 12. 10. Jockey — reklamni dnevi na oddelku za moško perilo v 2. nadstropju.
Od 30. 9. do 5. 10. Wolford reklamni dnevi s svetovanjem o nogavicah na oddelku z nogavicami v 1. nadstropju.
Od 30. 9. do 5. 10. Piere Robert promocija na oddelku parfumerije v pritličju.
2. oktobra je gost oddelka z otroškimi igračami v 4. nadstropju Playmobil — robot, ki zna govoriti, igrati, pa tudi za šale je vedno razpoložen.
Od 3. do 5.oktobra Kunert svetovalno-reklamni dnevi v pritličju ... in še veliko ugodnih sejemskih ponudb.
Športna hiša: Začetek zimske sezone z veliko novostmi! Konfekcijski oddelek: Tukaj vas pričakujejo najnovejše kolekcije!
KASTNER "KOHLER
wownnMiwaMBssi
Servis in skladišče za rezervne dele
tel.: 9943 316 51 591,6020 GRAZ, Asperngasse 18
Rabljena vozila vseh vrst, prekucniki, vlačilci, tovornjaki.
Rabljeni rezervni deli vseh vrst.
Pojasnila in informacije dobite po telefonu ali osebno pri gospodu REXEISU.
STRAN 10
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
NA GRAŠKEM SEJMU
Električno orodje za vse potre'
informacijski center
Umetno kovaštvo Štajerske
ZANUSSI
Podstrešna okna
VOEST-ALP1NE STAHLHANDEL
FACHMARKT FUR HANDEL GEWERBE INDUSTRIE
8020 GRAZ Waagner BirostraBe 47 kl.0316/53180 DW 255 317
GESCHENKEHAUS BASTLERZENTRUM 8020GBIZ GrieskalO/Griesgassell Tel.0316/913110
-----FAMILIEN-------
EINKAUFSZENTRUM
8020 GR AZ Starhemberggasse 4
Waagner BirostraBe 47
Td.0316/53180 DW311
... Ob tem naše oblike poslovanja in naše poslovalnice
Električno orodje — stroji
S&tsa ?.*?“• g/^g»^ nCBog
Kuhinjski stroji — mali gospodinjski brAud[
Sesalo! za prah - elek- .,^.,__ctABKXramTmi r
trični stroji __________HOOVER^^^^^ L
1409»
]21O<
Štedilnik-peči, peči, za ogre-	io SUPRA riTTlilA^i I
vanje _	_____________TIROUA theimerJ ____________1I
Gastronomski stroji
Vrtno pohištvo valni bazeni
Kompletne kuhinje individualno na- v črt o vanje Zabavna elektronika Video-TV-Stereo-DisC' Radio-Avtoradio_____________________
sportnVtehnjka	lamag-LAMAstar-Megastar | 1] 1418-517
U^nakopalnici. individualno načr-
RHEINZINK r ^ j TOS | eberhaad^*' | 11 222 '
AKTUALNI PREGLED OB VASEM OBISKU SEJMA
Rowenta





REDSTAVLJAMO VAM
Rekorder
sedaj
trener
Petkrat je bil državni prvak med posamezniki, trikrat v parih, dvakrat ekipno, trikrat republiški prvak, dvakrat je vozil v polfinalu svetovnega prvenstva. Kdo ne bi poznal
tega vrlega športnika spidvejista Stefana Kekca, sedaj učitelja mlade generacije spidvejistov avto-moto društva Gorenje Varstroj. V Lendavo je prišel 1979. leta, ko se je ustanovil klub. Z njegovim imenom so povezani tudi vsi uspehi kluba. Trenutno se njegovi izbranci pripravljajo na državno prvenstvo in tradicionalno Zlato čelado, ki bo oktobra.
Stefan Kekec, našli smo ga na stadionu v Petišovcih, je tudi »frizer« za motorje, s katerimi dirkajo. Pogovor z njim je nanesel tudi na vprašanje, kako je s spidvejem v Lendavi, ali se razvija ali zastaja. Štefan meni, da je za ta privlačen šport premalo zanimanja in denarja. Slednje seveda velja za celoten šport. Denarna pomoč, ki jo predvsem dobijo iz delovnega kolektiva, je premajhna, klub si mora sredstva zagotavljati sam, zato prireja tudi tombole. Čudno se zdi, da edini klub, ki zastopa občino v državnem merilu, ne dobi od občinske zveze za telesno kulturo ničesar. Problemov pa je seveda veliko, od pomanjkanja rezervnih delov za motorje do drugih, predvsem materialnih. Vse to se odraža tudi tako, da je spidvej v Lendavi v zadnjih letih zastajal. Trenutno ima Štefan le štiri mlade voznike, ki pa bodo morali še veliko vaditi, da bi postali pravi mojstri, takšni, kot je bil njihov trener.	jani j).
Stanislaus
SCHMID KG
VELIKA ZALOGA IN IZBIRA NADOMESTNIH DELOV
STIHL, HOMELITE in SOLO žage, Stihi in Solo nahrbtne škropilnice, kmetijski stroji, centrala za nadomestne dele.
VOGAU 14-16, 8472 STRASS TEL.: 9943 3453 2511.
Naša trgovina je oddaljena 5 km od državne meje v smeri Maribor—Šentilj—Gradec na levi strani ceste. Našli nas boste ob zadnji bencinski črpalki pred avtocesto MOBIL.
Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! OBIŠČITE NAS TUDI NA GRAŠKEM VELESEJMU ZRAVEN HALE 16, KJER BOSTE DOBILI TUDI KOLEDAR ZA LETO 1986!
JESENSKI GRAŠKI VELESEJEM
S SEJMOM ANTIKVITET OD 28.9. DO 6.10.1985 _
TEŽIŠČA SEJMA:
Zdravstvena in življenjska pomoč (hala 10) Ni življenja brez gozda (hala 16) Biomineralogija — življenje s kristali Ekskluzivno stanovanje (hala 3) Bit — pisarna prihodnosti (hala 12) Sejem antikvitet (hala 8)
Jugoslovanski dan — torek, 1. 10.
Dan otroka — sreda, 2. 10.
Dah mizarjev — petek, 4. 1O.
Vsakodnevne modne revije v
Kongresni dvorani (hala 12)
9 Vstopnice dobite pri Kompasu Maribor in v vseh drugih turističnih agencijah, pa tudi na mejnih prehodih Gederovci, Gornja Radgona in Šentilj.
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1 ©85
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Dim in seks
Najnovejše raziskave so pokazale, da je mogoče ugotoviti dokaj tesne povezave med kajenjem in spolnostjo. Znanstveniki iz medicinskega središča v Washingtonu so prepričali 60 prostovoljcev, ki so imeli težave v spolnem življenju in so bili hkrati tudi hudi kadilci (pokadili so 20 do 40 cigaret na dan), da so za šest tednov prenehali kaditi. V tem času je kar 23 prostovoljcev ponovno zaživelo zdravo in običajno spolno življenje.
Zdravniki na podlagi izkušenj iz tega poskusa in že iz prejšnjih podobnih zapa-žanj svetujejo svem tistim, ki imajo težave s spolnostjo, naj najprej prenehajo s prekomernim kajenjem in naj šele potem iščejo pomoči pri kirurgih in drugih specialistih.
Medicinci sicer pravijo, da na osnovi enega poskusa ni mogoče postavljati zanesljivih ugotovitev, vendar dopuščajo možnost, da je eden od vzrokov za impotenco lahko tudi kajenje cigaret.
Med dragim je dokazano, da kajenje povzroča motnje v dotoku krvi v noge, torej škodljivo vpliva na tisti del krvotoka, ki pošilja življenjsko tekočino tudi v spolovila.
rB MB HMMB ■■■■ ■■■ ■■■ ■
Naprava opozarja
Premagan strah pred bolečinami
na napake
Ko je nedolgo tega popustil jez pri italijanskem mestu Stava in je v poplavljenih naseljih izgubilo življenje preko 200 ljudi, se je pred strokovnjaki in nestrokovnjaki pojavilo pereče vprašanje, kako je z varnostjo jezov in nasipov. Dejstvo je namreč, da je nevarne poškodbe, če niso vidne, težko odkriti, dokler pa zanje ne vedo, jih tudi odpraviti ne morejo. Večji del jezove in nasipe nadzorujejo vizualno in le malo je velikih jezov, ki imajo vgrajene sisteme za ugotavljanje strukturalnih poškodb in sprememb. Takšni sistemi so zelo dragi, zato se jim najraje kar odpovedo. In kot občasno pokažejo velike nesreče, je to varčevanje na nepravem mestu.
Poslej bo nadzor nad jezovi in nasipi boljši. Dvoje ameriških podjetij je izdelalo prenosni elektronski sistem, s pomočjo katerega lahko »prisluhnejo«, kaj se dogaja v notranjosti jezu, in tako odkrijejo možne napake, ki slabe trdnost jezu. Najpomembnejše pa je seveda to, da je naprava v primerjavi z vgrajenimi zelo poceni.
Naprava je zasnovana na fizikalnem pojavu, da snovi pod pritiskom in natezanjem oddajo neslišen visokofrekvenčni zvok, ki ga lahko zaznajo zelo občutljive naprave. Jez lahko torej »poslušajo« na najrazličnejših mestih, po ujetih signalih pa ugotove, kje je prišlo do nevarne skrite deformacije ali notranje razpoke. Elektronski prisluškovalec ima vgrajene filtre, ki odpravijo druge zvoke in vibracije (denimo od turbin). Ustrezne signale spreminja v krivulje in jih izpisuje na papirni trak. Tako je mogoče dokumentirati dogajanje tudi na takih jezovih, kjer ni stalne človeške posadke. In če napravi priključijo še računalnik, je mogoče takojšnje primerjanje najrazličnejših prejšnjih stanj in obremenitev s trenutno. Na nevarne nepravilnosti pa naprava opozori preko radijskih ali telefonskih zvez.
Graditelji jezov imajo tako bolj vezane roke, saj poslej ne bo mogoče prikriti napak pri delu. Z visokofrekvenčno napravo bodo lahko novozgrajene jezove natanko pregledali in morebitne napake odpravili prej, preden bi utegnile ogroziti človeška življenja in povzročiti veliko gmotno škodo. Drobni izum pa omogoča seveda tudi stalno in redno nadzorovanje, kar bo najverjetneje močno omejilo tovrstne nesreče v svetu.
Švedinja Hildegud Granlund (31) je pred nedavnim kot prva ženska na svetu nastopila kot nogometni sodnik na meddržavni tekmi med moštvoma Norveške in Švedske.
drugje smo prebrali
Vse do leta 1911 je na Kitjaskem med obvezno opremo vojaka spadal tudi lok s puščicami.
Ljudi ni groza pred rakom le zaradi tega, ker je bolezen smrtna, marveč tudi zaradi tega, ker jo v mnogih primerih spremljajo hude bolečine. Tumorji začno med rastjo pritiskati na živce in občutljivi organe, metastaze pa lahko dosežejo tudi najbolj občutljive dele telesa. Tako kar 90 odstotkov za rakom obolelih pred smrtjo trpi za hudimi bolečinami. Zato medicinski raziskovalci skoraj enako vneto, kot iščejo zdravilo za raka, iščejo tudi učinkovite načine lajšanja telesnih in duševnih bolečin.
Predvsem zdravniki dandanes več vedo o nevroloških mehanizmih, po katerih bolečine nastajajo, v rokah imajo močna zdravila, razvili pa so tudi povsem nove načine lajšanja bolečin.
Aspirin in podobne lahke droge so učinkoviti lajšalci zmernih bolečin, medtem ko hujše bolečine lahko lajšajo le močne droge, kot sta morfin in metadon. Dandanes jih dajejo na nov način. Izdelali so jih v obliki tabletk, s čimer so odpravili vbode injekcijskih igel, ki so dovolj boleči in po daljšem dajanju zares neprijetna stvar. Zadnja novost je tabletka morfina, ki deluje 12 ur, kar je dovolj za dolgo, mimo in krepčilno spanje. Morfin se iz tabletke izloča počasi in prav to omogoča popolno odstranitev bolečine za polovico dneva.
Novost je tudi nov narkotik, dilaudid HP, ki naj bi zamenjal heroin. V majhnih dozah je izredno učinkovit pri odpravljanju bolečin, hkrati pa zaenkrat nič ne kaže, da bi lahko povzročil odvisnost, kar je pri heorinu precejšnja nevarnost. Zaradi tega je heroin kot lajšalec bolečin v nekaterih državah sveta sploh prepovedan, čeprav je zelo učinko-
vit. Kaže, da ga bo nova droga uspešno nadomestila.
Za tiste bolnike, ki imajo poškodovane prebavne organe in ne morejo jemati morfinskih tablet, so izdelali plastične tubice, ki jih nosijo ves čas s seboj in iz njih teče narkotik pod kožo preko igle, ki jo kirurgi vsadijo bolniku. Tako bolnik zmaguje hude bolečine in se ne muči.
Najnovejši način lajšanja bolečin pa je dajanje narkotika v hrbtenično tekočino, kjer kemično blokira molekule — »sprejemnike« bolečine v hrbtnem mozgu, s čimer se prepreči občutek bolečine, ker signali o bolečini ne pridejo do možganov. Ker narkotik na ta način deluje neposredno na centre za bolečino, ga*ahko dajejo v zelo majhnih količinah a z velikim učinkom.
Kako »sejejo« oblake
Neki Svjatoslav Čebukov, »čudežni otrok s Krima« se je s trinajstimi leti vpisal na visoko šolo za fiziko in tehniko v Moskvi.
ELEMENTI ZA STANOVANJSKO GRADNJO
ELEMENTI ZA ŽIVINOREJO
BETONSKE KANALIZACIJE CEVI DOLŽINE 2,5 m
cm cm cm cm
stane stane stane stane
e o 0 0 0 0
400 mm
500 mm
600 mm
800 mm
1.730,00 din
1.800,00 din
1.850,00 din
2.000,00 din
1000 mm stane 21.700,00 din
1200 mm stane 32.000,00 din
stane stane stare stane
7:200,00 din 8.700,00 din 10.400,00 din 15.000,00 din
dolžine 7 kom)
— PB talni nosilec dolžine 220
— PB talni nosilec dolžine 245
— PB talni nosilec dolžine 265
— PB talni nosilec dolžine 285
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 155 cm stane 1.050,00 din (na m
Uh
»MEDIMURJE«
GRADEVNI KOMBINAT
TOZD BETON IN SEPARACIJA GRAMOZA
Prodaja betonskih izdelkov po naslednjih ugodnih cenah
— betonski zidak 39/24/19 cm stane kos 120,00 din
— betonski zidak 39/19/19 cm stane 91,00 din
— stropni prednapeti betonski nosilec dolžine do 4,2 m stane meter 460,00 din
— stropni prednapeti betonski nosilec dolžine od 4,2 do 6,2 m stane meter 546,00 din
— betonski stropni polnilec 40,5/25/14/ (8 na m!) stane kos 81,00 din
—	talna prana plošča 40/40/4 stane 300,00 din
—	talna prana plošča 40/40/6 stane 350,00 din
— talna prana plošča 50/50/6 stane 470,00 din
— ograja za živinske bokse 225/9/35 stane 3.300,00 din
— ograja za živinske bokse 245/9/35 stane 3.500,00 din
— jasli	širine 50 cm,	dolžine	50 cm, zaprte stanejo 2.100,00 din
— jasli	širine 50 cm,	dolžine	100 cm,	zaprte stanejo 4.000,00 din
— jasli	širine 50 cm,	dolžine	100 cm,	odprte stanejo 3.250,00 din
— jasli	širine 80 cm,	dolžine	200 cm,	odprte stanejo 12.200,00 din
Zasebnikom se zaračunava na zgornje cene 29,4 odstotka prometnega davka. Kupci z naročilnicami in izjavami so oproščeni plačila prometnega davka.
IZDELKE LAHKO KUPITE V ČAKOVCU, ALEJA SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE bb (GLOBETKA), ČEZ CESTO PREKO BENCINSKE ČRPALKE. Vsa pojasnila dobite po telefonu (042) 812 170 in 812 676. Lahko vam organiziramo tudi prevoz!
Letos so pri nas, v sosednji Italiji in Grčiji ter v Franciji zagoreli številni gozdni požari, ki so pogoltnili na hektare gozdov in povzročili veliko škodo, katere posledice bo čutiti poldrugo stoletje. Gorelo je na otokih, ob obali, na celini, ponekod na izredno težko dostopnih krajih, kar je dodatno oviralo gašenje in omejevanje gozdnega požara. V takih razmerah se je pokazalo, kako koristna naprava je posebno gasilsko letalo, ki učinkovito-pomaga gasilcem na tleh.
Požare smo pri nas dokaj uspešno gasili in omejevali. V svetu pa prihaja tudi do gozdnih
požarov velikanskih razsežnosti, pred katerimi so gasilci brez moči in jim tudi z letali niso kos. Predvsem gre za velikanske gozdne požare v prostranstvih sibirske tajge in kanadskega severa. To so neobljudeni in težko dostopni kraji. Ko požar izbruhne in bi ga bilo še lahko pogasiti, nihče ne ve zanj. Opazijo ga običajno šele, ko zavzame take obsežnosti, da ga ni mogoče več pogasiti.
V Sovjetski zvezi so strokovnjaki začeli razvijati poseben način gašenja velikanskih gozdnih požarov. Ugotovili so namreč, da se nad območjem požarov tvori-
jo oblaki, v katerih je nekaj tisoč ton vode. Vode je za gašenje torej dovolj, treba jo je le izliti na goreči gozd. In prav to se da narediti tako, da oblak »posejejo«, kot temu pravijo, s posebnimi kemičnimi snovmi, ki spodbujajo tvorbo dežnih kapelj.
V zadnjih letih so v Sovjetski zvezi opravili nekaj poskusov. Zasejali so oblake v bližini požara in čez 10 do 12 minut se je iz njih izlil obilen dež, ki je pogasil požar. Pri sejanju oblakov je važno predvsem to, da oblake zasejejo pravi čas, da dež pade tja, kjer opravi največ koristnega dela.
ZGOŠČEVANJE GOVORJENJA
Hitro branje je metoda, ki jo uporabljajo že milijoni ljudi, da skrajšajo čas, ki ga porabijo pri branju. Izdelali pa so posebno napravo, ki omogoči, da se govorjenje zgosti zato, da človek hitreje posluša in se uči.
Napravo za skrajšanje govorjenja imenujejo VOCOM. To je škatla, ki uporablja radijske kasete. Govor sprejema preko mikrofona, vendar krajša besedilo tako, da izpušča presledke, nekatere samoglasnike in nebistvene zvoke. Ohranja pa kakovost naravnega glasu.
Hitrost govora in hitrost, s katero govorjene besede razumemo, se precej razločujeta. Povprečen človek spregovori 100 do 180 besed v minuti. Možgani pa so zmožni predelati informacijo približno 400 besed v minuti. Posledica je nenavadna: kadar poslušamo človeka, ki govori počasi, naši možgani zaidejo, pri tem pa nekaj govorjenega spregledamo. Zgostitev govora pa nam pomaga, da približamo hitrost govora hitrosti našega razumevanja. Preizkusi na študentih so pokazali, da kasete z zgoščenim govorom učijo študente mnogo bolj učinkovito kot sama predavanja. Pravijo, da se osnovnošolski otroci najbolje učijo pri 250 besedah v minuti.
Napravo VOCOM lahko uporabimo v različne namene. Človeku lahko veliko prihrani. Omogoči skrajšanje govorjenja za 30 do 40 odstotkov in pri tem ne povzroči napak v razumevanju.
Človek lahko z napravo VOCOM v 40 minutah sliši toliko, kot bi normalno poslušal 2 uri. Tako si bo v prihodnosti človek lahko prihranil čas, denar, prostor in gradivo.
Prebrisani ptič
V Afriki imajo zanimiv način, kako priti do strdi. Paziti morajo na ptiča, ki se imenuje »me-dosledec«. Kot kos veliki ptič z neznatnim perjem opozarja ljudi in živali nase ter jih popelje h gnezdu divjih čebel.
Leti malce naprej in počaka, da mu lahko sledijo, dokler ne pridejo do gnezda. Tam obsedi. Ko vzamejo med iz panja, mu dajo kos satovja z ličinkami, na te pa je naravnost udarjen.
V Afriki pravijo, da na to nikakor ne smete pozabiti, sicer vas bo ptič prihodnjič zapeljal pred leoparda ali podobno nevšečnost.
»Življenje ni praznik« — vec ne vala, svetek, ves, občina vsakša že ma.
Cezar je pravo: Iger pa kriija, naša držela pri ton ne zamuja.
Nega ni petka, ni svetka, nedele, ka nebi ftice fkiip priletele.
Ta gye se kšenki gyej največkrat —-živijo, idemo pa če stoukrat.
Ajaj, če bi nas delat zvali;
nemarno časa bi dejali.
Funkcije naše so bole za jelo, tak nas bar nede nika skrbelo. ,
Pogledni, dragi moj pajdaš, ki piti, jesti dobro znaš, či bar bi včasik te bolelo, škoudilo ti nede delo.
STRAN 12
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
za vsakogar nekaj
! RADIO MURSKA SOBOTA
Lahko si jih želite:
1.	19 — Paul Hardcastle
2.	Osmi dan — Pankrti
3.	We are the world — USA for America
4.	Za milijon godina — Yu rock misija
5.	Life is life — Opus
6.	'AH I need — Jack Wagner
7.	Soba 23 — Denis in Denis
8.	My Too Too — Denise Lassale
9.	Suada — Plavi orkestar
10.	Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar
11.	Easy Lover — Phill Collins
12.	Modre oči — F + in B. Volfand
13.	Aj lav ju — Čudežna polja
14.	Ja sam lažljiva — Denis in Denis
15.	Let’s dance tonight — Pia Zadora
16.	Rock me Amadeus — Falco
17.	Navali narod na gostilne — Janez Bončina Benč
18.	Paradni tango — Agropop
19.	One mnor night — Phill Collins
20.	Youre the inspiration — Chicago
21.	You spin me around Dead or Alive
22.	Nightshift — Comodores
23.	By, by Barbara — Čudežna polja
24.	Vanja — Marijan Smode
25.	Poišči me — Bazar
Oddaja bo na sporedu v sredo, 2. oktobra, od 18. — 19., na Radiu Murska Sobota.
Nič nas ne sme presenetiti
Traktor nenadomestljiv stroj v kmetijstvu
Družabne
igre
Družabne igre je treba predvsem razumeti kot zabavo in rekreacijo ter kot enega izmed načinov, da bi človek zadovoljil svojo potrebo po družabnosti. Lepo vedenje je prvi pogoj vsake zabave pri katerikoli družabni igri. Ni lepo, če igralec kriči na svojega soigralca, ki se je kje zmotil, ali da razburjen trešči od sebe karte ali šahovske figure, ko je izgubil partijo. Razen tega ne sme nobena družabna igra biti namenjena temu, da bi kdo z njo na lahek način lovil denar.
Tokrat vam predstavljamo družabno igro, ki se imenuje šahovska požrtija.
Igralca igrata na šahovski plošči in z istimi figurami kot šah. Gre za to, da »šahista« drug drugemu nastavljata figure za »žretje«, nasprotnik pa jih po pravilu mora jemati. Zmagovalec je tisti, ki se prvi znebi figur.
KLJUB VSEMU OPTIMIST
— Bratec, pravkar končujem roman z naslovom »Sorodniče so mi povedale«.
— Česa ne poveš! Sem tudi jaz vpleten?
— Pa še kako, vendar žalostno končaš — s samomorom.
— Nič hudega, vendar ti skoraj zagotavljam, da bom prav mirno, naravne smrti umrl pred rojstvom tvoje knjige. Poznam za-
PREHLAD
Prehlad je med ljudstvom najbolj razširjena poljudno-medicinska beseda. Kljub temu pa veliki večini ljudi ni jasno, ali je prehlad samo bolezenski simptom ali ime same bolezni. V zdravniških ordinacijah je še zmeraj mogoče slišati dan za dnem takšne »diagnoze« bolnikov: »Prehladil sem si jetra, želodec, možgane ...« Izraz izvira iz davnine, ko so za mnoge bolezni pojasnjevali, da jih je povzročil hiter nastop mraza. Beseda prehlad je dandanes izgubila svojo nedoločnost, nejasnost. Za zdravnika je nahod bolezen, ki jo povzroča vrsta virusa (nosni virus). Okužba zajame zgornje dihalne poti, najpogosteje nosno sluznico in grlo. Raziskovali so zvezi med mrazom in nastopom prehlada. Zveza
NAJ NAS NE PRESENETI
Lahko se zgodi, da bomo kmalu videli tudi takole reklamo: »Prodajamo meso iz lanskoletnega zakola. Pohitite! 30 % popusta!«
KUHINJSKI SLOVARČEK
Če ste na potovanju ali v boljših gostiščih, pa tudi če prebirate recepte za pripravo jedi, vas čestokrat zmotijo izrazi, ki jih ne poznate. Da vam bo lažje, bomo v nekaj naslednjih številkah razložili nekaj takih izrazov:
Aspik — hladetina, žolica
Biftek — hitro pečen goveji zrezek
Blanširati — politi živilo z vrelo vodo
Bešamel — bela omaka s smetano
Agrumi — kiselkasto južno sadje, limone, pomaranče, mandari-
ne
Blini — mlinci iz ajdove moke
Bovla — hladna ali topla pijača iz vina, sladkorja in sadja Fidelini — vrsta tankih rezancev za jušno zakuho Flambirati — preliti jed z alkoholom in jo zažgati Fond — osnova za omake
FLIP, čajni — čaj z mlekom in jajcem.
Recepti, ki popestrijo jedilnik
V naši vsakodnevni prehrani uživamo premalo rib. Ribje meso je bogato z živalskimi beljakovinami, ki so za rast telesa in obnavljanje v njem stalno propadajočih celic neogibno potrebne. Tokrat vam predlagamo sardine v solati.
Sardine v solati: Za to jed uporabimo konzervo sardin in konzervo kuhanega fižola. Sardinam primešamo kuhan fižol in na rezance narezano vloženo papriko. Vse skupaj prelijemo s prelivom, pripravljenim iz kisa, soli, gorčice, popra, sesekljanih kaper in peteršilja, ter rahlo premešamo. V skodelici okrasimo solato s kuhanim jajcem in zelenim peteršiljem.
obstoji in je tudi s poskusi dokazana. Ce je telo na hitro izpostavljeno mrazu, se kot refleks na mraz stisnejo krvne žile v nosnici in grlu. Zaradi tega se lahko zniža temperatura v nosnici za nekaj stopinj Celzija, kar zmanjša odpornost sluznice proti virusom.
Sodijo, da se vsak človek prehladi povprečno vsaj po dvakrat na leto. Bolezen nastopi hitro, in sicer z občutkom, kakor da je grlo polno in da rahlo boli. Kmalu začnemo kihati in iz nosu se začne cediti. Med najpogostejšimi zdravili so tablete in kapljice za nos, ki delujejo tako, da se skrčijo krvne žile v nosno sluznici. Strokovnjaki so že pred desetimi leti ugotovili, da so boljša tista sred

stva, ki širijo krvne žile v nosno sluznici. Na tem temelji tudi ugoden učinek toplega čaja in inhalacija nad kamilicami. Raba antibiotikov, ne da bi se posvetovali z zdravnikom, je ne le nespametna, marveč tudi škodljiva.
Otrok in televizija
||X DAMIR
- TOPLEK
Televizija je pri nas že zelo razširjeno množično javno občilo, ob katerem otroci preživijo velik del prostega časa. Zaradi svoje značilnosti lahko televizija pomembno vpliva na vzgojo in izobraževanje mladega rodu. Nazorno, kakor more otrok hitro, dojeti in razumeti, mu lahko posreduje znanje s številnih področij na lahek in nevsiljiv način. Televizija močno vpliva tudi na oblikovanje otrokove osebnosti, zato ni vseeno, kaj otroci gledajo na televiziji, oziroma kakšni junaki se jim predstavljajo.
Pomoč staršev je pomembna, saj morajo pomagati otrokom pri izbiri in odločanju, kakšen naj bo program, kaj naj otroci gledajo in kaj naj opuščajo. Naloga staršev je tudi, da skrbijo za pravo mero, tako da otroci ne bodo presedeli preveč časa pred televizijskimi zasloni. Dolgotrajno gledanje televizije utegne neugodno vplivati na otrokov duševni razvoj. Gle-
V zadnjih nekaj letih je traktor povsem izpodrinil vprego in postal nenadomestljiv delovni stroj v kmetijstvu. Tako ga ima danes tudi v Pomurju že vsaka malo večja kmetija. Terja pa dobro izurjenega upravljalca, kajti vožnja s traktorjem je lahko tudi zelo nevarna. To tembolj, ker se z njim vozi v glavnem izven urejenih vozišč in čestokrat v slabih vremenskih razmerah, po mokri travi, blatu in snegu. V takih razmerah je traktor tudi težje obvladati, zato so poleg usposobljenosti za vožnjo potrebne tudi druge vrline, zlasti pa izkušenost. Zlasti je nevarna vožnja v takih razmerah po klancu navzgor ali navzdol. Na to nas vse bolj opozarjajo številne nesreče s traktorji, ki so doslej že terjale veliko človeških življenj. Vzroki za nesreče so več ali manj isti: neizkušenost voznika, neprevidnost in malomarnost, tehnično neustrezen
traktor ali prikolica, nepravilno naložen tovor, neprevidnost pri prevažanju ljudi, alkohol, neupoštevanje prometnih predpisov in drugo. Zaradi naraščanja števila nesreč, v katerih so udeleženi traktoristi, je pred dvema letoma zakon o varnosti v cestnem prometu uvedel vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem. Vozniško dovoljenje je veljavno deset let in ga je potrebno podaljšati, medtem ko morajo osebe, starejše od 65 let, podaljšati vozniško dovoljenje vsaka tri le-
danje napetih in grozljivih filmov, zlasti ob večernih urah, povzroča pri otrocih živčno napetost, povečan krvni pritisk, motnje spanja in tudi nočne strahove. Skrbno vodstvo odraslih lahko otroka obvaruje pred škodljivimi vplivi.
Iz knjige Za vsak dom
sestavil Marko Napast	navplč-nost	luka na otoku Luzonu v Filipinih	okljuk, zavoj	karta Pri taroku	reka v Kolumbiji	stoletje	oče
glavno mesto Poljske							
antični stoični filozof							
gumica zt brisanje							
zakoličen črta za gradnjo železnice						starogrški novčič	domovanje čebel
avtomobilska oznaka Irana			gnus	kanon			
				okostje glave			
kislost							
amper		Torino			osebni zaimek		
		luksuzne turistične ladje					
					Nova Gvineja		
preval v Karavankah							
plačilo na račun, predujem						ameriška filmska igralka McGraw	sadna pijača
Ohrid			otok pri Sumatri				
			gora v Švici				
podstave za kaj							
tetanični bolnik							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: embargo, tro-toar, Baranja, Imola, NOV, DA, krnitev, R, Irena, Irci, Al, Stagira, Ti, on, Antonij, navtika.
ta po predhodnem zdravniškem pregledu. Zakon o varnosti cestnega prometa tudi določa, da se sme poleg voznika voziti še druga oseba, če ima v ta namen vgrajen sedež za prevoz ljudi, ki je tudi vpisan v prometnem dovoljenju. V cestnem prometu pa se lahko na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, vozi največ pet oseb, ki pa morajo med prevozom sedeti. Kadar prevaža ljudi,, ne sme voziti hitreje kot 25 kilometrov na uro.
Večina nesreč s traktorji se zgodi izven urejenih vozišč, kjer obstaja vrsta nevarnosti, o katerih smo že pisali. K temu veliko pripomore sama konstrukcija vozila, ki je takšna, da se lahko hitro prevrhe. Največ telesnih poškodb in smrtnih nesreč s traktorji se zgodi, kadar se le-ta prevrne in pod seboj pokoplje voznika. Da bi se takim nesrečam izognili, je bil sprejet predpis, da
bodo morala biti ta vozila najkasneje do 1. januarja 1986 opremljena z varnostnimi kabinami ali varnostnimi loki, ki ob nesreči preprečijo prevračanje. Za vsako kabino ali varnostni lok mora biti izdano strokovno mnenje republiškega zavoda za varnost pri delu. Večina traktorjev že ima vgrajeno varnostno kabino ali varnostni lok, tistim, ki tega nimajo, pa bodo morali to storiti, sicer ne bodo smeli na cesto.
Feri Maučec

inštalacija aten in antenskih ojačevalcev ter antenskih v strelovodnih ozemljitev.
Specialna nastavitev z merilnimi inštrumenti.
ČAKOVEC, SURE SALAJA 3 (ISTARSKO NASELJE) -TELEFON (042) 813-017
NASA RISBA
Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do četrtka, 10. oktobra na naslov VESTNIK, Titova 29/1,	69000
MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
VAS PRIPIS
— Brezglavo dviganje rok. (Franc P.)
— Kdo trdi, da za neposrednega proizvajalca ni ovir? (P. P.)
— Kdor ne zna plezati, dviga roko. (Barbara P.)
— Ne bo dobil besede, ker ga poznamo. V svojih govorih vedno samo prazno slamo mlati. (D. Hari)
— Mnogi prisegajo na izpolnitev obljub, v skriti levici paSlržijo figo. (Alojzija R. Žnuderl)
— Nekateri stalno dvigajo dva prsta, mi pa potem obe roki!(Pera S.)
— Odločati je najlepše, ko te nihče ne vidi. (Štefan P.)
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
STRAN 13
■
križem kražem po naših šolah
Počitniški utripi
Bili smo na morju, in sicer v Povljani na otoku Pagu. Tam je bilo še veliko drugih ljudi. Plavali smo, se škropili, žogali, iskali školjke, nabirali ježe in skakali s čolna v vodo. Bilo je zares lepo.
Jože Zemljič, 3. a
OŠ Karel D.-Kajuh, Apače
Počitnice sem preživela pri babici v Policah. Tja sta prišli tudi Klavdija in Žeklina iz Berlina. Bilo je zelo lepo. Vsak dan smo se igrale, lovile po gozdu in skrivale na podstrešju. Včasih smo se tudi skregale. Tiste dni, ko je sonce močno pripekalo, pa smo se hodile kopat v Radence. Včasih pa nas je teta Beba peljala na sladoled. Karolina Krempl OŠ Jože Kerenčič, Gornja Radgona
Tudi jaz sem bila med počitnicami na morju. Največje presenečenje zame je bil izlet na Komate, kjer smo si ogledali nacionalni park in se kopali v jezeru; videli smo tudi velike vojaške ladje in podmornico.	Tatjana Kustec, 4. b
OŠ France Prešeren, Črenšovci
Bili smo v
IMaja, Saška, dve Mateji, Boštjan, Drago, Valerija, Alenka, Milena in Tina, ali točneje 10 pionirjev iz OŠ Branko Ber-I not-Aljaž Križevci pri Ljutome-I ru smo se udeležili pionirskega ■ tabora Sutjeska, kjer smo v jugoslovanskem pionirskem odre-■ du »Bratstvo i jedinstvo« preži-I veli 14 prelepih dni, polnih doži-I vetij.
■ Ko so nas na naši šoli izbrali, I da bomo predstavljali našo republiko v taboru Sutjeska v Sr-— biji, smo se razveselili in pono-
I sni prevzeli nalogo, vendar so
pionirskem taboru Sutjeska
nas obenem navdajali tesnobni občutki, da nas čakajo naporna pot in zahtevne naloge. Kako se bomo znašli v novi sredini? Bomo pripravili dober program? Se bomo razumeli z vrstniki iz drugih republik? Pa novi vzgojitelji? Naši tovarišici bosta sicer potovali z nami v Divljano, toda tam bomo ostali sami.
Kmalu se je izkazalo, da je bil ves strah odveč. Priznamo, da se nam je še malo tožilo po domu, toda za domotožje ni bilo veliko časa, saj smo bili zaposleni z raznimi dejavnostmi.
Dobili smo nove prijatelje. Vsaka soba je bila Jugoslavija v malem. Bili smo različnih narodnosti, govorili smo vsak svoj jezik, a v 14 dneh se je med nami stkala vez iskrenega prijateljstva, ki ga ne bomo nikoli pozabili. To so potrdile tudi solze ob slovesu, ki so tekle in tekle, čeprav je komandant rekel, da pravi pionirji pač ne smejo jokati.
Mateja Likar OŠ Branko Bernot-Aljaž, Križevci
Nekega vročega dne sta prišli k meni Katja in Nataša. Hotele smo se osvežiti, zato smo si naredile bazen. Bile smo zelo radovedne, kako se bomo kopale. Katja se ni upala vsesti, ker je bila voda do kolen. Končno sva jo z Natašo pregovorile. Vendar, ko je dala nogo v bazen, je padla in se potunkala. Midve pa sva se zelo smejali. Štefka Stanko 4. b OŠ France Prešeren, Črenšovci
Morje je rahlo valovilo. Rada sem imela jutra na morju, ko je bila plaža še samotna. Opazovala sem galebe v njihovem strmem letu in stare barkače, ki so se vračale z ribolova. Njihovo enakomerno, umirjeno ropotanje se je zlivalo z morjem kot pesem, jezili pa so me brneči čolni, ki so za seboj puščali bele brazde in divje razpenjeno vodo. Na srečo teh brenčačev ob zgodnjih jutrih še ni bilo na morju.
Tisto jutro se je obetal nenavaden lep dan s sinje modrim nebom in povsem mirnim ozračjem. To so bili samo moji trenutki. Sedla sem na skalo, si objela kolena z rokama in strmela kot začarana v večno valovanje vode, tja proti Krku, ki je bil še ovit v rahlo modrikasto meglico. Sonce me je nadvse prijetno grelo po golem hrbtu, zaprla sem oči od ugodja ter nekaj časa razmišljala. Moje misli so utonile v svet domišljije.
Ta jutra so si bila vsa podobna in rada sem jih preživljala ob obali.
Bila sem sama, razmišljala sem po mili volji, nihče me ni motil. To so bila samo moja jutra sreče in zadovoljstva! Anica Lutar
OŠ Drago Lugarič, Lendava
Kajenje škoduje zdravju
Nekega dne je prišel k nam sosed. Iz žepa si je vzel cigarete in začel kaditi. Pri nas je bil eno uro in medtem je pokadil sedem cigaret. Ko je odšel domov, sem morala dolgo zračiti.
Ne vem, zakaj ljudje sploh kadijo. Znano je namreč, da kajenje škodi zdravju in da si tako kadilci krajšajo življenje. V cigaretah je nikotin, ki razjeda pljuča in povzroča rakasta obolenja. Kajenje je še posebej škodljivo nosečnicam.
Kadilci pa ogrožajo tudi zdravje drugih.
Štefka Stanko, 4. b OŠ France Prešeren, Črenšovci
SPET V ŠOLI
Prvega šolskega dne sem se zelo veselila. Ko sem se odpravila zdoma, sem bila že vsa nestrpna.
Pred šolo je bilo zbranih že veliko učencev. Zbrali smo se v skupnem prostoru. Pozdravil nas je tovariš ravnatelj. Zaželel nam je, da bi se pridno učili, da bi radi prihajali v šolo in da bi nam šolsko leto hitro minilo.
Potem smo se razvrstili po razredih. Mi smo šli v 3. razred. Pridružila sta se nam dva nova učenca. Zvedeli smo za potrebščine, ki jih bomo potrebovali v 3. razredu. Meni manjka samo še zemljevid Slovenije.
Tako je prvi šolski dan hitro minil. Potem smo hiteli domov, da si še uredimo stvari za naslednji šolski dan.
Dekovski Diana, 3. b OŠ Apače
V počitnicah sem veliko premišljevala o novem šolskem letu.
Spraševala sem se, kdo nam bo razrednik. Večkrat sem se ustrašila kupa zvezkov, ki mi jih je kupila mama. Ugibala sem, zraven koga bom sedela in v kateri vrsti. Ko sem prišla z morja, so preostali le še trije dnevi do začetka pouka.
Končno je prišel za nekatere bolj in za druge manj vesel prvi šolski dan. Zvedela sem, da nam je razrednik tovariš Pergar in da je moj prostor zraven Mojce v prvi vrsti, le pri matematiki v tretji vrsti. Dobili smo tudi nekaj novih predmetov, in to: srbohrvaščino, tehnični pouk in tuj jezik — nemščino. Nalog je kar veliko. Pri vseh predmetih smo že vzeli novo snov. Poučuje nas veliko novih učiteljev. Zdi se mi zabavno, ko se selimo iz ene učilnice v drugo. Učitelji so z nami zelo potrpežljivi in niso tako strogi, kot sem si mislila.
Upam, da bom premagala težave v novem razredu in ga uspešno končala.	Mateja Pavličič, 5. b
OŠ Stročja vas
Pogovor z junakom knjige Halo, halo, kliče Prekmurje
Nekega dne sem sklenil, da se ob prvem srečanju s stricem Ferdom pogovorim o njegovem pisateljskem delu. Lepa priložnost se mi je ponudila, ko je izšla njegova knjiga Halo, halo, kliče Prekmurje. Za pogovor sem izrabil čas, ko je stric pil čaj.
Vprašal sem ga, ali je res on tisti junak, ki je s svojo četico potoval peš od Kočevskega Roga vse do Prekmurja. Stric je samo pokimal. Nato me je zanimalo, zakaj je napisal knjigo. Odgovoril je: »Knjiga, ki sem jo napisal, je namenjena mladini. V njej sem hotel mladim povedati, kakšno je bilo naše partizansko življenje in naša borba za vaše in naše srečno življenje.« Nato sem premišljeval, katero vprašanje naj mu še zastavim. Vprašal sem ga: »Ali ti je bilo težko v trenutkih, ko ste šli čez železniško progo ali ko ste šli čez žico s poskakujočimi bombami?« Nekaj časa je razmišljal, nato pa je začel pripovedovati: »Veš, ko smo v partizanih prestali že nekaj težkih bojev, smo se navadili nevarnosti in nam ni bilo težko. Kot si sam razbral v knjigi, v Prekmurje ni bilo lahko priti. Ko smo šli čez progo, mi je srce, če verjameš ali ne, mirovalo.
Bilo me je tako strah, da se me je lotevala omedlevica, čeprav sem bil vodja. Napet sem bil kot tetiva na loku. No, pri poskakujočih bombah je bilo lažje. Žica ni bila tako zastražena in. tudi vodič je bil star in izkušen.« Ko je nehal pripovedovati, sem spet začel premišljevati, kako naj sestavim vprašanje. »Stric, kako pa je bilo z grofičinim upravnikom in z bivanjem v hlevih?« »No, veš, tam pa ni bilo težko, kajti upravnika sem poznal in sem se nanj zanesel. Le s tistim izdajalcem in žandarji je bilo nekoliko težje, a smo jim vseeno dali, kar so zaslužili.« Stricu sem se po pogovoru zahvalil in ga pustil, da je pokramljal s starši.
Iz knjige sem se naučil, da se je za domovino treba boriti in zanjo tvegati tudi življenje.
Matjaž Gonza, 8. raz. OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
OBISK NA SEJMU OBRTI V CELJU
drobno gospodarstvo sestavni del
celjske kovinotehne
Družbena usmeritev, da se maksimalno podpre razvoj drobnega gospodarstva, je dala pobudo številnim delovnim organizacijam, predvsem s področja trgovine, da se v večji meri in ustreznejše organizirajo za opravljanje nalog na tem področju.
V Kovinotehni je bil s tem namenom tudi ustanovljen poslovni center drobnega gopodarstva. V kratkem času obstoja je uspel potrditi upravičenost delovanja, čeprav v organizacijskem pogledu še ni dobil v celoti tiste vsebine, da bi bile storitve, ki jih nudimo kooperantu, celovite.
Prav gotovo so izkušnje, pridobljene v tem obdobju, takšne, da lahko na njihovi osnovi izdelamo model, ki bo v celoti zadovoljil potrebe drobnega gospodarstva.
V današnjih gospodarskih razmerah in zaradi vse večje zasičenosti tržišča prihaja konkurenčna sposobnost ekonomskih subjektov do vse večje veljave. Tako se je tudi drobno gospodarstvo znašlo v povsem novem položaju, saj predstavlja nujno dopolnitev srednjih in velikih sistemov na vseh področjih našega gospodarstva.
Na drobno gospodarstvo ne smemo gledati kot na ostanek preteklosti, temveč kot na dopolnitev, s katero je možno izboljšati rentabilnost celotnega gospodarstva.
Ena od bistvenih prednosti drobnega gospodarstva je sposobnost prilagajanja trenutnim tržnim razmeram, ki pride v celoti do izraza, če so za to dane vse možnosti.
Današnje razmere zahtevajo od drobnega gospodarstva povsem nove prijeme, na katere pa največkrat ni pripravljeno. Vzrok je v tem, da nekatera dela za posamezne enote drobnega gospodarstva ni možno racionalno organizirati, največkrat pa tudi nima ustreznih kadrov.
Povezovanje drobnega gospodarstva v večji zaokrožen sistem, v okviru katerega je možno zagotoviti celovitost delovanja, pri tem pa ohraniti vse prednosti drobnega gospodarstva, je tudi osnovni cilj, ki si ga je postavil poslovni center drobnega gospodarstva Kovinotehne.
Pri organiziranju drobnega gospodarstva so se pokazale naslednje pomanjkljivosti in potrebe:
— postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja,
— izbira najustreznejšega proizvodnega programa,
— nudenje tehnološke pomoči pri razvoju izdelkov in izboru ustrezne opreme,
—	pomoč pri financiranju nove obratovalnice in zagotavljanju tekoče finančne likvidnosti,
— tržne raziskave ter komercialna obdelava poslov v nabavni in prodajni funkciji,
—	vključevanje drobnega 'gospodarstva v zunanjetrgovinske tokove s poudarkom na dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju,
—	organizirano spodbujanje in pospeševanje inventivne dejavnosti,
—	zagotavljanje socialne varnosti kooperanta.
Iz prikazanih področij, kjer se pojavlja največ odprtih problemov na poti k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva, si je Kovinotehna pri organiziranju poslovnega centra drobnega gospodarstva zastavila cilje za delovanje, med katere je zajet celotni poslovni sistem Kovinotehne.
Izbor najatraktivnejših proizvodnih programov za kooperante je prvi pogoj za uspešno poslovanje. Možnosti Kovinotehne z razvejanim poslovnim sistemom, ki pokriva celotno jugoslovansko tržišče, so neprimerno večje, kot jih ima drobno gospodarstvo samo.
Zagotavljanje surovin in materiala ter prodajo končnih izdelkov v okviru kooperacij bolj ali manj stalno spremljajo problemi, katerih težišče je enkrat na nabavni, drugič pa na prodajni strani. Možnosti reševanja takšnih problemov so bistveno večje pod okriljem trgovske organizacije z močno razvejano mrežo predstavništev in trgovskih zastopnikov. Lahko trdimo, da je kakovost kooperacije tolikšna, kot je uspešna in prodorna OZD, v okviru katere je kooperacija organizirana.
Področje dela pa ni omejeno samo na tržišče Jugoslavije, nasprotno, težišče mora biti na organiziranju izvozne kooperacije z dolgoročno politiko, zasnovano na poslovno-tehničnem sodelovanju. ,
Da bi Kovinotehna izpolnila pričakovanja vseh svojih poslovnih partnerjev, stalno povečuje delež na jugoslovanskem in mednarodnem tržišču, s čimer zagotavlja celovitost reševanja tržnega segmenta, kot enega od bistvenih dejavnikov za uspešni razvoj drobnega gospodarstva.
Eno od ključnih področij angažiranja poslovnega centra drobnega gospodarstva Kovinotehne so tudi vprašanja, s področja financiranja obrtne dejavnosti. Njihov vpliv je najbolj neposreden pri doseganju rezultatov, posebej še pri visoki inflaciji, kakršna je danes. Kovinotehna nudi vso potrebno strokovno pomoč in je pripravljena z lastnimi sredstvi podpreti odpiranje novih obratovalnic z deficitarnimi programi, kakor tudi razširitev že obstoječih zmogljivosti, če gre za obojestranski interes.
Organiziranje financiranja se nanaša na priprave finančnih konstrukcij za vlaganje v osnovna sredstva, predvsem pa zagotavljanje tekoče finančne likvidnosti, ki se je danes pokazala kot ključno vprašanje uspešnega odvijanja celotnega poslovnega ciklusa.
Z razvejano obliko finančnega poslovanja sodeluje poslovni center drobnega gospodarstva pri financiranju materialnih zalog kooperanta, pri nabavi potrebnega reprodukcijskega materiala, hkrati pa zagotavlja hitro poravnavo faktur za gotove izdelke V okviru kooperacij.
Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva se moramo posebej organizirati na področju inovacij in jih spodbujati in pospeševati. V to akcijo je potrebno vključiti čim širši krog ljudi, z materialnimi stimulacijami pa spodbujati dosego čim boljših rezultatov. Pri tem ne gre samo za postopek organiziranega zbiranja inovacij, temveč tudi za strokovno obdelavo in realizacijo v kooperaciji.
Iz takšnega angažiranja si obetamo, da bodo nastali številni novi izdelki, zanimivi za proizvodnjo v okviru drobnega gospo-
Kovinotehnin poslovni center drobnega gospodarstva je razstavil na sejmu obrti številne izdelke svojih kooperantov
---------kovinotehna~>
63001 celje mariborska 7, pob 157
darstva. Prav tako naj bi bila s tem dana osnova za pripravo kompletnih projektov na ključ, na osnovi katerih se bodo formirale povsem nove obratovalnice.
Za uresničitev vsega tega je Kovinotehna že naredila potrebne korake, in sicer tako v organizacijskem pogledu, ko gre za oblikovanje vsebine dela PCDG, kakor tudi pri oblikovanju sredstev razvojnega sklada za te namene.
Medobčinska gospodarska zbornica Celje in poslovni center drobnega gospodarstva Kovinotehne bosta v smislu tega do konca
BANKA PODATKOV 0 OBRTNIKIH
Kovinotehna Celje je v povezavi z medobčinsko gospodarsko zbornico Celje in gospodarsko zbornico Slovenije, prikazala na sejmu obrti v Celju računalniški sistem za zbiranje podatkov o obrtnikih. GZ Slovenije bo kmalu kupila večji računalnik v katerega bodo vnesli vse podatke o obrtnikih. Te sedaj zbirajo s pomočjo obrtnih združenj. Tako bodo v bodoče imela vsa slovenska območja banko podatkov o obrtnikih. Zajemali bodo njihovo tehnično opremljenost, vrsto izdelkov, število zaposlenih, pregled ponudbe in povpraševanja ipd.
letošnjega leta pripravila javni natečaj za zbiranje, inovacijskih predlogov, s katerim želimo konkretno pospešiti razvoj drobnega gospodarstva in ne nazadnje izkoristiti znanje in ideje najširšega kroga zainteresiranih.
Natečaj bo objavljen v ustreznih sredstvih javnega obveščanja.
Medobčinska gospodarska zbornica Celje je za realizacijo informacijskega sistema drobnega gospodarstva celjske regije zadolžila poslovni center drobnega gospodarstva Kovinotehne. Informacijski sistem bo posredoval podatke o drobnem gospodarstvu, ki bodo na razpolago v vsaki delovni organizaciji, ki išče povezavo z njim, kjer pa bo možno tudi izvedeti, kakšne izdelke lahko izdelujejo, oziroma katere zmogljivosti so proste. Informacijski sistem bo prišel do baze podatkov, ki pomenijo vsebino dela enot drobnega gospodarstva, oziroma bo omogočil pregled nad obstoječim in novim sodelovanjem z drobnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sektorja.
Številne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, bomo morali skupno kontinuirano odpravljati. Tu gre tudi za večkrat prisoten negativen odnos do zasebnega sektorja, ki se kaže med ostalim v dogmatskem stališču, da takšen način proizvodnje obnavlja kapitalistične odnose in s tem ogroža socializem.
Najučinkoviteje se bomo zoperstavili takšnemu gledanju na zasebni del drobnega gospodarstva, če bodo prevzele vlogo nosilcev kooperacijske proizvodnje družbene organizacije združenega dela.
Največ možnosti za uspešno organiziranje drobnega gospodarstva imajo prav gotovo trgovske organizacije združenega dela, seveda samo v primeru, če sprejmejo kooperante kot enakopravnega partnerja in vzpostavijo tako odnos do proizvodne kooperacije kot ga imajo proizvodne organizacije do lastne proizvodnje.
Program dela PCDG KOVINOTEHNA vsebuje vse navedene pozitivne komponente sodelovanja, zato smatramo, da bomo pomembno prispevali k prestrukturiranju gospodarstva, kar je tudi eden od osnovnih ciljev stabilizacije, ne nazadnje pa tudi k industrializaciji Kovinotehne.	Poslovni center
Drobnega gospodarstva
Kovinotehna, Celje
STRAN 14
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
šport
| Skupščina ZTKO občine Murska Sobota
■ Za razvejeno dejavnost ■ 1 premalo denarja	1
IV soboški občini, kjer deluje 130 osnovnih telesnokulturnih ■ organizacij, redno ali občasno pa se s telesno kulturo ukvarja bli- I zu 24.000 občanov, imajo letos nekaj manj kot 25 milijonov di- " narjev. Sredstev je torej očitno premalo, da bi lahko zadostili po-
■ trebam šolskega športa, rekreacije in tekmovalnega športa. To 1 I tembolj, ker še realna vrednost sredstev za telesno kulturo iz leta I ■ v leto zmanjšuje, število telesnokulturnih organizacij pa povečuje. ■ Poleg tega pa športniki iz soboške občine dosegajo odlične rezul-Itate na republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. To a potrjuje tudi število državnih prvakov in reprezentantov, pa tudi I število kategoriziranih in perspektivnih športnikov. V soboški ob- I čini imajo letos 6 športnikov zveznega razreda in kar 23 športni- “ kov in športnic obetajočega razreda.
Na zadnji seji skupščine ZTKO občine Murska Sobota so H I delegati zato največ razprave namenili denarnemu načrtu za le- B ■ tošnje leto. Nekaj pripomb je bilo na račun delitve sredstev, češ da I nekatere prednostne panoge dobivajo preveč sredstev in da tega Ine upravičijo s svojim delom in rezultati. V soboški občini so ta- ■ čas prednostne panoge atletike, košarka, nogomet in namizni te- B nis. Zato so delegati podprli predlog, da se do konca leta izdela p analiza delovanja prednostnih panog, o kateri bodo razpravljali ■ delegati na seji skupščine TKS in odločili, katere so tiste panoge, ■ ■ ki naj imajo v prihodnje prednost. Sprejet je bil tudi dogovor, da I I naj v prihodnje na osnovi sprejetih kriterijev razdeljuje sredstva | skupna komisija TKS in ZTKO. Delegati so tudi menili, da naj bi
Ibile telesnokulturne organizacije v soboški občini deležne olajšav — pri plačevanju dajatev za nagrajevanje honorarnih strokovnih de- B lavcev, tako kot so to storile že nekatere sosednje občine. Sicer pa | bi se pri reševanju denarnih težav morale telesnokulturne organi-
— zacije bolj naslanjati na delovne organizacije, ki naj bi prevzele | I pokroviteljstva.	Feri Maučec B
HOKEJ NA TRAVI
Hokejisti v zvezni ligi
Prihodnjo soboto se bo začelo tekmovanje v zvezni ligi—zahod v hokeju na travi, kjer bo sodelovala tudi soboška ekipa Pomurja, lanskoletni republiški prvak. Pravkar potekajo razgovori z ABC Pomurko o preimenovanju ekipe. Prvi nasprotnik soboških hokejistov bo Partizan Zelina, lanskoletni prvak te lige in drugouvrščena ekipa finalnega turnirja za prvenstvo SFRJ. Soboške hokejiste čaka torej težka preizkušnja, čeprav so se za nastop vneto pripravljali. Že v drugem kolu čaka Pomurje prvo gostovanje proti Mladosti v Zagrebu, nato doma Jedinstvo iz Začretja, gostovanje v Zagrebu proti Concordiji, dve tekmi doma proti zagrebškemu Jedinstvu in Trešnjevki in kot zadnje gostovjanje pri zagrebškem Maratonu. V tem kakovostnem tekmovanju je kajpak težko pričakovati vidnejše uvrstitve. Uspeh bi bilo že 5. ali 6. mesto, kajti ligo zapušča le eno moštvo, nadomesti pa jo zmagovalec kvalifikacij med prvakoma slovenske in hrvaške lige. Za soboško ekipo bodo nastopali: Š. Mesarič, Fujs, Kuhar, Gostonj, Lenarčič, Kerman, Forjan, V. Zelko, Bukvič, M. Mesarič, J. Časar, Črnko, Bedek, L. Časar.
TVD PARTIZAN MURSKA SOBOTA
Z vadbo začnejo v oktobru
TVD Partizan Murska Sobota bo v mesecu oktobru začelo z redno vadbo. Vpis bo 30. 9. ob 17.30 za pionirje; 1. 10. ob 15.30 za cicibane; ob 19.00 za mladinke ter 2. 10. ob 17.30 za pionirke. Ustanovili bodo tudi nov oddelek športno-ritmične gimnastike za deklice, ki ga bo vodila strokovno usposobljena tovarišica. Razpored vadbe bo objavljen od 7. 10. Letna članarina je 300 dinarjev in jo potrebno vplačati ob vpisu za vadbo.
--NAMIZNI TENIS-------
Zadovoljil le Benkovič
V okviru priprav pred začetkom tekmovanj v zveznih in republiških ligah so Sobočani nastopili na troboju v Mariboru, kjer sta sodelovala še zvezni ligaš Maribor in medrepubliški ligaš Fužinar. Sobočanom se pozna, da še niso v najboljši formi, edini, ki je zadovoljil, je bil Benkovič.
Rezultata—	MARIBOR—SO-
BOTA 10:4
SOBOTA-FUŽINAR 8:8
M. U.
— ŠAH----------------
TURNIR
V RADENCIH
V soboto in nedeljo bo v kavami Park v Radencih jesenski mednarodni turnir v šahu, ki ga prireja ŠRD TPO Radenska. Nagradni sklad je 80.000 dinarjev.
---KONJSKI ŠPORT----------------------------------------
Novi uspeh ljutomerskih kasačev
— Dorica MS (Marko Slavič starejši) zmagala na dodatnem jugoslovanskem kasaškem derbiju; Rebeka zopet zmagala v Avstriji; V Ljutomeru zmagala Lima II.
Ljutomerski kasači so razveselili z novimi letošnji dosežki. Zmagovalka letošnjega jugoslovanskega kasaškega derbija Dorica MS (Marko Slavič starejši, Ključarovci) je zmagala tudi na dodatnem jugoslovanskem kasaškem derbiju v Somborju. Ani MS (Marko Slavič mlajši, Ključarovci) je bila sicer drugo, vendar diskvalificirana.
Na mednarodni kasaški dirki v Wildonu v Avstriji je dosegla svojo tretjo zmago Rebeka (Branko Puhar, Veržej). Tokrat je zmagala na 2.100 metrov dolgi progi s kilometrskim časom 1:22,0.
Na nedeljski kasaški prireditvi v Ljutomeru — ogledalo si jo je okrog 3.000 gledalcev — je v najhitrejši dirki v odsotnosti Rebeke, Dorice MS, Ani MS in Arno MS, zmagala Lima II (Dušan Jureš, Ljutomer). To je prva letošnja zmaga Dušana Jureša. Zmagovalci v ostalih dirkah so bili — 1. dirka: Depo (Cvetko, Maribor); 2. dirka: Fireta (Seršen, Veržej); 3. dirka: Prizma (Novak, Krapje); 5. dirka: Adrija (Crnkovič, Zagreb).
V nedeljo bo v Ljubljani jugoslovanski kasaški maraton. Udeležili se ga bodo: Dorica MS, Ani MS, Lero 11 in Lima II. V Karadžord-ževu pa bo velika kasaška prireditev, na kateri bo nastopila Rebeka.
F. Maučec
PNL					
Rezultati — 4. kolo Veržej . Hotiza Beltinka:Bakovci Turnišče:Renkovci Odranci: Rakičan Lipa:Dobrovnik Čarda:Črenšovc Veržej	4 3		1	0	0:6 5:1 3:0 5:3 0:1 0:1 10:2 7	
Beltinka	4 3	0	1	17:5	6
Turnišče	4 3	0	1	11:3	6
Odranci ’	4 3	0	1	9:4	6
Črenšovci	4 2‘1		1	3:3	5
Hotiza	4 1	2	1	5:5	4
Dobrovnik	4 2	0	2	6:7	4
Rakičan	4 2	0	2	8:12	4
Lipa	4 1	1	2	4:6	3
Bakovci	4 0	2	2	6:15	2
Renkovci	4 0	1	3	5:16	1
Čarda	4 0	0	4	2:8	0
I. MNL MS Rezultati — 4. kolo Radgona—Tešanovci 2:2 Ižakovci—Tišina 0:2 Apače—Pušča l :l Ljutomer—Filovci 3:2 Dokležovje—Tromejnik 5:1 Dokležovje 4 4 0 0 25:2					8
Tišina	3*3	0	0	7:2	6
Tešanovci	4 2	1	1	8:5	5
Apače	4 2	1	1	6:12	5
Ižakovci	4 1	2	1	5:4	4
Ljutomer	4 1	2	1	7:14	4
Pušča	3 0	2	1	3:6	2
Tromejnik	4 0	2	2	5:10	2
Radgona	4 0	2	2	4:9	2
Filovci	4 0	0	4	4:10	0
1. ONL Lendava Rezultati — 4. kolo Mladost—Mostje 1:3 Kobilje—Nafta 3:1 Polana—Bistrica 5:1 Lakoš—Kapca 1:1 Nedelica—Petišovci 1:2 Polana	4 3 0 1 11:6					6
Mostje	4 3	0	1	10:5	6
Kapca	4 2	2	0	9:4	6
Petišovci	4 3	0	1	9:6	6
Bistrica	4 2	0	2	8:8	4
Nedelica	4 2	0	2	4:5	4
Kobilje	4 1	1	2	6:10	3
Mladost	4 0	2	2	5:8	2
Lakoš	4 0	2	2	4:7	2
Nafta	4 0	1	3	5:12	1
OLIVER ROGAN iz Sotine, sin'znanega tekmovalca in trenerja motokrosistov AMD Murska Sobota Jožeta Rogana, namerava po očetovih stopinjah, čeprav že ni star niti pet let, s svojim jeklenim konjičkom drvi po goričkih strminah kot pravi dirkač. S svojim nastopom pa je doslej že navdušil tudi ljubitelje motokrosa v Tržiču, Lenartu in Črnomlju — seveda ni tekmoval za točke.
Foto: Feri Maučec
II. MNL MS—zahod
Rezultati — 3. kolo
Cankova—Rogašovci 3:1
Hodoš—Grad 1:0
Puconci—Šalovci 2:3
ATLETIKA
Balek dvanajsti v Varšavi
V glavnem mestu Poljske Varšavi je bil mednarodni turnir v hitri hoji za trofejo ZLATI ČEVELJ. Sodelovalo je 25 tekmovalcev iz Španije, ČSSR, ZSSR, Poljske in Jugoslavije. Našo državo je zastopal član AK Pomurje iz Murske Sobote, državni rekorder in reprezentant v hoji, Milan Balek. V močni konkurenci je osvojil solidno 12. mesto. Njegova uvrstitev bi bila bržkone boljša, če ne bi nastopil utrujen po dolgi vožnji z vlakom.
| KOLESARSTVO - DRŽAVNO PRVENSTVO
Cigiit sedmi, Škraban osmi
V soboto in nedeljo je bilo v Kobaridu državno prvenstvo v gorski vožnji in na kronometer, na katerem je sodelovalo nad sto kolesarjev iz celotne države. Po nekajletnem premoru so se dirk udeležili tudi mladinci KK Pomurje iz Beltinec in dosegli nekaj dobrih rezultatov. To še posebej velja za Cigiita, ki je na gorskem prvenstvu, kjer je bilo potrebno premagati višinsko razliko 650 metrov s 14-odstotnim vzponom, zasedel solidno osmo mesto. Njegova uvrstitev pa bi lahko bila še boljša, če bi vozil nekoliko bolj napadalno. Škraban je bil 21, Kapun pa 42. V tekmovanju na kronometer pa je Cigiit s povprečno hitrostjo 43,2 km na uro zasedel sedmo mesto. Škraban je bil osmi, Kopun pa 21. Škoda, da Cigiit, ki je bil dva kilometra pred ciljem še drugi, ni zdržal do konca. Sicer pa smo z uvrstitvami pomurskih kolesarjev lahko zadovoljni.
~ROKOBORBA
ŠEST ZMAG
VOGRINCA
V Majdanpeku je bilo tradicionalno rokoborsko tekmovanje v grško-rimskem slogu republik in pokrajin za mladince do 18 let. V reprezentanci SRS je nastopilo kar 7 tekmovalcev iz Pomurja. Najuspešnejši med njimi je bil Edi Vogrinec, ki je šestkrat zmagal in le enkrat izgubil. Uspešna pa sta bila tudi Jože Kranjec in Janez Cifer. Sicer pa so tudi Me-kicar, Dinkov, Temlin in Nasev-ski zadovoljili.
Smodiš—Horvat na državno prvenstvo
V Kranju je bil sklepni turnir prvenstva Slovenije v kegljanju za pare. Od Pomurcev sta si po prejšnjih kvalifikacijah pridobila pravico sodelovanja samo Smodiš— Horvat. Tokrat »ta podrla 1655 kegljev, kar je bilo dovolj za 5. mesto v skupni uvrstitvi. Tako sta si pridobila pravico sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo čez 14 dni v Vojvodini. Le za en kegelj pa se jima je izmuznilo tretje mesto. Smodiš pa je z 863 keglji dobil vabilo za sodelovanje v slovenski reprezentanci, ki bo 27. tega meseca sodelovala na mednarodnem čet-veroboju na Dunaju, kjer bodo poleg Slovencev nastopili še tekmovalci iz ZRN, Madžarske in Avstrije.	tg
KAJAKAŠTVO
— NOGOMET---------------
Poraz Mure in zmaga Nafte
V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura doma nepričakovano izgubila z novincem Domžalami z 1:2. Gol za Muro je dosegel Gabor iz enajstmetrovke. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju druge slovenske lige vzhod doma premagala Steklarja iz Rogaške Slatine s 3:0. Gole za Nafto sta dosegla Ribarič 2 ter Dovečar.
“ Judo
Prvi pozivni turnir ml. mladincev
V Ljutomeru je bil prvi pozivni turnir mlajših mladincev Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo 25 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli Sobočani, ki so zasedli dve prvi mesti, Ljutomerčani pa eno.
Rezultati — do 50 kg: 1. Pintarič, 2. Stoti, 3. A. Šiška in Brozovič (vsi MS); do 62 kg: 1. Duh (MS), 2. Korošak (Lj), 3. S. Ort-man (Lj) in Muršič (MS); nad 62 kg: 1. Prinčič (Lj), 2. Berden (MS), 3. Šooš (MS) in J. Ortman (Lj). Drugi turnir bo 5. oktobra v Lendavi.	T. K.
KOŠARKA---------------
Pomurje : Marles 54:59
V polfinalni pokalni košpar-karski tekmi na območju SRS je ženska ekipa Marlesa iz Maribora v Murski Soboti premagala ekipo Pomurja. Sobočanke, ki so tokrat igrale dobro, so zamudile priložnost za zmago. Strelke za Pomurje: Govorčin 20, Koren in Šiško po 10, Bore 8 in Kardoš 6. Sodila sta Camplin in Dundek iz Murske Sobote.
~STRELSTVO------------
VAŠKO TEKMOVANJE
SD Bakovci je bila organizator vaškega tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško. Udeležilo se ga je 110 strelčev. Zmagal je Emil Kovač s 87 točkami pred Marjanom Lazarjem 85 in Štefanom Červekom 81 točk. V streljanju na slepo tarčo pa je zmagal Franc Lazar pred Francem Maučecem in Vinkom Lukačem.
J. R.
•	Trije republiški naslovi v Krog
Na reki Savi v Hrastniku je bilo republiško prvenstvo kajakašev in kanuistov, na katerem je sodelovalo okrog 70 mlajših mladincev. Med njimi so bili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh, saj so zasedli kar tri republiške naslove. V kajaku enosedu je zasedel prvo mesto in naslov prvaka Slovenije Miran Vereš, v isti kategoriji je bil Simon Kuzmič četrti. Prvo mesto in republiški naslov sta osvojila tudi kanuista Horvat—Marič. Republiški naslov pa so Krožani osvojili še v moštveni vožnji 3 x K-l v postavi Vereš, Marič in Kuzmič, druga ekipa Kroga (brata Kovačič in Horvat) pa je zasedla tretje mesto.
--ROKOMET-----------------------------------
•	Štiri zmage pomurskih ligašev
V drugem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški in ženski rokometni ligi-vzhod so pomurske ekipe iztržile štiri zmage. V moški konkurenci so Bakovci v pomurskem derbiju v Gornji Radgoni premagali domačo Radgono 33:24. Najboljši strelci: Koželj 8, Lebar in Antolin po 6 za Bakovce te Merčnik 7 in Felkar 5 za Radgono. Rokometaši Kroga pa so doma premagali Ormož s 23:20. Najboljši strelci pri Krogu: Benko 6, Varga 5 in Titan 4. V ženski konkurenci je Delo-za iz Velike Polane doma premagala ekip Brežic z 28:18. Najučinkovitejše strelke pri Polani: Kovač 8, Laslo 7 in Vugrinec 4. Rokometašice Beltinke pa so zmagale v Šmartnem s 25:21. Najboljši strelki v ekipi Beltinke sta bili N. Baša in Zakojč, ki sta dali po 7 golov.
STRELSTVO
Oba naslova ABC Pomurki—Ml
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila drugi del tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško v okviru sindikalni ' športnih iger soboške občine. Tekmovanja seje udeležilo 12 ekip članov in 5 ekip članic ali 51 strelcev in strelk. Na tekmovanju pa ni nastopilo 10 ekip članov in 5 članic, čeprav so se prijavili. Največ uspeha so imeli strelci in strelke SD ABC Pomurka—Mesna industrija Murska Sobota, ki so zmagali v obeh konkurencah. Med člani je ekipno zmagala ABC Pomurka—MI z 258 krogi pred IMP Panonija 247 in Mura 238 krogov. Med psoamezniki je bil najboljši Štefan Flisar (ABC) z 92 krogi pred Aleksandrom Bagarijem (Pan.) 91 in Vladom Horvatom (Mura) 238 krogov. Pri članicah je ekipno zmagala ABC Pomurka—MI s 180 krogijpred Muro 160 in KZ Panonko 143 krogov. Posamezno: 1. Milica Šinko (KZ Pan.) 68, 2. Metka Ružič (Panonija) 67 in 2. Anica Šinko (ABC) 65 krogov.
Pokal SO Jezero Dobrovnik
SD Lendava je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, na katerem je sodelovalo 7 ekip iz lendavske občine. Zmagala je SD Jezero Dobrovnik pred SD Lendava, SD Ina-Nafta Lendava, SD Varstroj Lendava in SD Štefan Kovač Turnišče. Med posamezniki je bil najboljši Cimerman (Dobrovnik) pred Krpanom (Ina) in Vargom (Dobrovnik). Ker je bila to tretja zaporedna zmaga SD Jezero iz Dobrovnika na tem tekmovanju, je dobila pokal v trajno last.	D. B.
Invalidski šport
Zopet uspešni člani DRSI
V Ljubljani je bilo športno srečanje za memorial narodnega heroja Rada Pehačka, ki ga je pripravilo ŠD Invalid Ljubljana.
Sodelovalo je 149 tekmovalcev iz 16 društev iz Slovenije in Hrvaške. Člani DRŠI Murska Sobota so nastopili v streljanju in balinanju in se lepo odrezali. V stre-
““NAMIZNI TENIS
USPEŠEN NASTOP
V Postojni so bile tradicionalne, že 12. Mladinske igre treh dežel — Koroške, Furlanije-Julijske Krajine in Slovenije. V slovenski reprezentanci sta nastopila dva Sobočana — Mirko Unger in Matjaž Žitek — ter prispevala, da je slovenska vrsta prepričljivo zasedla prvo mesto, saj je oba nasprotnika premagala s 5:0.	M. U.
ljanju so osvojili drugo mesto, v balinanju pa 5.-6. mesto. Sobočani so prav tako sodelovali na športnem srečanju v okviru občinskega praznika v Ormožu. Najuspešnejši med njimi je bil Šturm, ki je zmagal v streljanju. Gomboc je v šahu zasedel drugo, Gregom v kegljanju četrto in Žižek v ribištvu četrto mesto.
--NAMIZNI TENIS------------------------------
VEČ PRIČAKOVALI
Na kvalifikacijskem republiškem pionirskem turnirju, ki je bil v Kranju, so pomurski predstavniki iz Radgone, Lendave, Beltinec in Sobote dosegli solidne rezultate, čeprav smo od nekaterih pričakovali več. Najuspešnejši med njimi je bil Ori, ki se je uvrstil med osmerico in potem izgubil z zmagovalcem turnirja Ferbežarjem (Je.) z 0:2. Med najboljših 16 sta se uvrstila Rihtarič in Smodiš, omenjena trojica pa si je tudi priborila pravico nastopa na prvem republiškem selekcijskem turnirju v Murski Soboti, poleg Fridriha in Gerendaja, ki sta se direktno uvrstila na turnir. Ostali Pomurci niso izkoristili priložnosti, čeprav imata nekaj možnosti še Gerič in Županek ter Breznikova pri pionirkah.
M. U.
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
STRAN 15
kronika
__LENDAVA___________________
Akcije še ni konec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
NAŠLI POGREŠANEGA OTROKA
20. septembra ob 19. uri je na oddelku milice v Dobrovniku občanka Rozalija Horvat iz Strehovec prijavila, da se je izgubil njen vnuk H. B., star 9 let, ki je sam odšel v gozd gobarit. Takoj so skupaj z delavci postaje milice Lendava in Beltinci organizirali iskanje, v akciji pa je sodelovalo tudi 40 občanov iz sosednjih vasi. Otroka so našli naslednji dan pri Tereziji Glavač iz Bu-kovnice, ki je otroka našla v gozdu in ga odpeljala domov, kjer je prenočil. Nasednji dan je obvestila občane in milico, da je otrok pri njej.
Prometne nezgode
Uvodoma dopolnjujemo naš zapis, ki se nanaša na prometno nezgodo 14. septembra v Čren-šovcih. Pri nadaljnjem razčiščevanju je bilo ugotovljeno, da Igor Vedemjak s Ptuja ni povzročitelj te prometne nezgode. Za napačno izjavo se mu opravičujemo.
16. septembra ob 20.30 se . je voznik kolesa z motorjem Boris Banko iz Moravskih Toplic peljal brez vozniškega dovoljenja po regionalni cesti iz Tešanovec proti Moravskim Toplicam. V bližini EE Kmetijskega gospodarstva Rakičan je za njim pripeljal neznan voznik poltovomega avtomobila, ki ga je zadel in zbil po vozišču. Voznik se ni ustavil. Banko je dobil telesne poškodbe,
za povzročiteljem nesreče pa poizvedujejo.
16.	septembra ob 22.30 je voznik osebnega avtomobila Drago Gomboc iz Predanovec peljal po lokalni cesti iz Gorice proti Brezovcem. Zaradi neprimerne hitrosti je izven naselja zapeljal v grmovje in trčil ob drevo ter se huje telesno poškodoval. Škode je za okoli 500 tisoč dinarjev.
17.	septembra ob 14.15 se je voznik osebnega avtomobila Marija Zemljič iz Radenec peljal iz Radenec proti Gornji Radgoni. Ko je pripeljal do hotela Grozd, se je s pločnika nenadoma pripeljal kolesar Boris Jalšovec iz Gornje Radgone. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil kolesar lažje poškodovan.
18.	septembra ob 8.35 je voznik osebnega avtomobila Karel Kološa iz Prosenjakovce vozil iz Murske Sobote proti Mlajtin-cem. Ko je pripeljal v bližino naselja Noršinci, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v nasproti vozečo kolesarko Heleno Vlaj iz Lukačevec, ki jo je zbil po cestišču. Kolesarka je bila telesno poškodovana in se zdravi v bolnici.
18. septembra ob 17.30 se je voznik osebnega avtomobila Franc Žilavec s Tišine peljal iz Rakičana proti Murski Soboti. Ko se je z neprimerno hitrostjo pripeljal do križišča z Gregorčičevo ulico je prepozno opazil kolesarja Štefana Poredoša iz Iža-
kovec. Kolesar je zavil v levo, tako je prišlo do trčenja, v katerem je dobil kolesar telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila se ni ustavil, vendar so ga delavci milice izsledili. Oba udeleženca prometne nezgode sta kazala znake vinjenosti, zato je bil odrejen strokovni pregled.
18.	septembra ob 18.15 se je voznik osebnega avtomobila Emil Kragel z Zitenec peljal iz M. Sobote proti Tišini. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto proti Satahovcem je začel prehitevati kolesarja Romana Serca iz Satahovec, ki je peljal po levem pasu in nakazal smer vožnje. Kragel ni mogel preprečiti nezgode, zadel je kolesarja in ga telesno poškodoval. Voznik se ni ustavil, odpeljal je dalje, vendar so ga delavci milice izsledili pri gostilni Titan v Črnelavcih.
19.	septembra ob 14.35 se je otrok A. N. iz Mahovec peljal s kolesom v naselju Črnci proti Žepovcem. Začela ga je prehitevati voznica osebnega avtomobila Marija Foršek iz Žepovec. V tem hipu je A. N., ne da bi nakazal smer vožnje, zavil v levo in trčil v blatnik osebnega avtomobila. Vrglo ga je na pokrov motorja, kjer seje telesno poškodoval.
19.	septembra ob 20.30 je voznik kolesa s motorjem Slavko Plohl s Stavešinskega vrha peljal po območni cesti iz Grabonoša proti Vidmu. Ko je pripeljal v
Razstava zdravilnih zelišč
Ko ugotavljamo, da smo Slovenci največji porabniki zdravil na svetu, prihaja razstava Društva za varstvo okolja v Pomurju kot alternativa. Razstava zdravilnih zelišč, ki bo odprta od 3. do vključno 6. oktobra v prostorih Delavske univerze v Murski Soboti, je poučna ne le za nabiralce zdravilnih zelišč, ampak tudi za šolsko mladino in za možne prihodnje nabiralce, ki poznajo le nekaj zeli.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali zdravilna zelišča, ki jih najdemo v Pomurju.
—ep
$1OO.°°O
Cancer is one of the most tragic illnesses. The Institute of Oncology in Ljubljana is the centre for research and' treatment of this illness in Slovenia - Yugoslavia. The Institute of Oncology is a member of the International Cancer Society and is involved in various research projects with the leading cancer institutes in Europe as well as in the USA. To deal with this kind of illness, the doctors depend greatly on sophisticated modem equipment which many hospitals cannot afford to buy. To give Slovenian cancer patients the best possible care, the Institute needs an ULTRA SOUND SCANNER. Slovenian clubs and individuals in Canada have organized a fund raising drive to coiled the money for an ULTRA SOUND SCANNER to be donated to this Ljubljana hospital. The approximate cost is SI00,000. To reach this goal all Slovenians - individuals, businessmen, clubs and organizations - are asked to join in this humanitarian action which can save and prolong the
lives of many countrymen in Slovenia. Maybe your relatives or friends are among the cancer patients there? We are convinced of yOur willingness to help the suffering cancer victims get the care they need.
American Slovenes have already successfully completed similar fundraising adion for another Slovenian hospital.
Tax examption licence is being processed. Please donate generously to our canvassers or send your donations to:
SLOVENIAN INSTITUTE OF ONCOLOGY TRUST FUND 726 Brown's Line
TORONTO, ONTARIO
M8W 3W1
FUND RAISING COMMITTEE
naselje Čakova, je zapeljal čez cesto in trčil v nasproti vozečega otroka A. A. iz Okoslavec, ki se je v spremstvu matere peljal pravilno po desni strani. Pri padcu se je otrok hudo telesno poškodoval. Voznik se ni ustavil, vendar so ga delavci milice izsledili v Vidmu. Zoper voznika je bil odrejen strokovni pregled.
21.	septembra ob 4.40 se je voznik osebnega avtomobila Jože Cener iz Nove Gorice peljal iz Lenarta proti Gornji Radgoni. Ko je pripeljal izven naselja Lo-manoše je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino, nato pa na travnik, kjer se je prevrnil. V vozilu sta se lažje poškodovala Aleksander Horvat in Franc Ka-kaš iz Nove Gorice. Materijalna škoda znaša okoli 150 tisoč dinarjev.
22.	septembra ob 8.10 je voznik osebnega avtomobila Marjan Benkič iz Murske Sobote peljal iz Markiševec proti Puconcem. V Markiševcih je dohitel voznika kolesa s motorjem K. D. iz Markiševec, ki se je peljal bolj po sredi ceste. K. D. je z eno roko držal za krmilo, v drugi pa je imel plastično vedro. Ko ga je voznik začel prehitevati, je K. D. še bolj zavil na sredo ceste in v tem trenutku ga je Benkič zadel. Pri nesreči je bil otrok huje telesno poškodovan.
22.	septembra ob 23. je voznik osebnega avtomobila Milan Sa-pač iz Strukovec vozil iz Rakičana proti Tišini. Ko je pripeljal do gostilne Klemenčič v Murski Soboti, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desni pločnik in se na parkirnem prostoru gostilne zaletel v električni drog in se poškodoval. Škode je za 200 tisoč din.
POŽARI
16. septembra ob 19.30 je zagorelo na gospodarskem poslopju Franca Ficka iz Radovec. Zgorelo je celotno ostrešje gospodarskega poslopja, seno, slama in nekaj orodja. Škodo cenijo na 5 milijonov dinarjev. Ugotovitve so pokazale, da je požar nastal zaradi dotrajanega kotla, v katerem kuhajo hrano živini. Ogroženi so bili tudi stanovanjsko poslopje in hlevi.
Za gradnjo kirurgije
Tudi v lendavski občini so dobro zastavili akcijo zbiranja sredstev za dograditev oziroma opremo kirurgije v Rakičanu. Tako so do začetka avgusta zbrali 66 odstotkov načrtovanih sredstev, kar je precej več kot v drugih pomurskih občinah. Tudi znesek zbranih sredstev — 22.945.791 dinarjev — je precejšen, saj so takoj za občino Murska Sobota. Največ denarja so zbrali v organizacijah združenega dela z enodnevnim zaslužkom (11.465.630 dinarjev), nato pa s prispevki, zbranimi v posameznih krajevnih skupnostih (5.572.095 dinar-
jev). V obliki enodnevnega zaslužka so največ prispevali v tur-niški Planiki (2.056.554 dinarjev), ta organizacija pa je tudi največ denarja (1.116.450 dinarjev) nakazala iz sklada skupne porabe.
Ne glede na uspehe pri zbiranju sredstev akcija teče dalje. V zadnjih dneh se je spet zbralo nekaj sredstev, še več pa se jih bo, ko bodo svojo moralno obveznost v večji meri izpolnili tudi v raznih društvih, pa tudi obrtniki naj bi se bolje izkazali.
Š. S.
, INVALIDSKA DELAVNICA)
@ OLIDARNOST
I p. o. - MURSKA SOBOTA)
Komisija za delovna razmerja Invalidske delavnice SOLIDARNOST,
razpisuje
delovno mesto za nedoločen čas:
tekstilni konfekcionar (šivilja) oz. tekstilni tehnik
Pogoji:
— srednješolska ali poklicna šola tekstilne smeri
— vsaj 1 leto delovnih izkušenj, poskusna doba 3 mesece
— primeren odnos do sodelavcev
Rok prijave je 8 dni od razpisa. Prošnje z dokumentacijo pošljite na naslov: Invalidska delavnica Solidarnost Murska Sobota, Titova 5. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh.
INTEGRAL
DO TP VlATOR Ljubljana Tozd Promet in delavnice Lendava
TEŠANOVCI
Obnavljajo mrtvašnico
Okrog osemsto tisoč dinarjev bodo v Tešanovcih vložili v temeljito obnovo mrtvašnice. Denar so zagotovili s krajevnim samoprispevkom, prizadevno pa so se lotili tudi prostovoljnega dela, ko jim to čas ob kmečkih opravilih dopušča. Še dva tri tedne in za njimi bo okrog 700 prostovoljnih delovnih ur.
-js-
Slovenska društva tukaj v Kanadi so se odločila za zbiranje denarja, s katerim bodo kupili aparat za odkrivanje rakastih obolenj, nam piše Ignac Tkalec. Med društvi, ki bodo pomagala je tudi prekmursko »VEČERNI ZVON«. Aparat bodo podarili onkološkemu institutu univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Kako so se z informativnega vidika lotili akcije, govori priložen letak, in tudi z objavo v našem časniku želijo opozoriti izseljence v Kanadi na akcijo.
Z XVIII. mednarodnega Obrtnega sejma CELJE '85
Ob rezultatih in odmevih lahko ugotovimo, da si je Obrtna zadruga Prlekija iz Ljutomera že našla mesto med različnimi sejmi, razstavami in poslovnimi srečanji drobnega gospodarstva v Sloveniji in v širšem jugoslovanskem prostoru.
»Panonija« M. Sobota — sodelavci Franca Bobovca (namesto cvetja na grob pok. očeta F. Bobovca) — 1.500,00 din; »Panonija« M. Sobota — sodelavci Franca Bobovca (namesto cvetja na grob pok. očeta F. Bobovca) — 2.000,00 din; Družina Gyorek M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. sosedi Karolini Vukan) — 2.000,00 din; Družina Šušek Razlagova 34, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Kuhar, M. Sobota) — 2.000,00 din; Družina Sabotin-Praček, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Gustija Deutscha) — 3.000,00 din; Delavci PTT sektorja M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Tereziji Rogač M. Sobota) — 3.000,00 din; DO za PTT promet M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ivana Pečka — pismonoša, M. Sobota) — 4.000,00 din; Družina Božanič M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mami Marti Žibrik) — 1.000,00 din; Družina Klepec-Šarkanj, Tomšičeva 12, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Rudija Zrinskega, M. Sobota) — 4.000,00 din; Smilja in Nikica Brumen, Trstenjakova 11 a, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Rudija Zrinskega, M. Sobota) — 2.000,00 din; Družina Flisar, Vaneča 9 (namesto cvetja na grob pok. Rudija Zrinskega, M. Sobota) — 3.000,00 din; Šarlota Šavel, Martjanci(namesto cvetja na grob pok. Jožeta Bojneca, Krško) — 2.000,00 din; Sidonija Kerčmar, Martjanci 29 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Boine-ca. Krško) - 1.500,00 din; Sar-lota Olas, Maribor (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Bojneca, Krško) - 1.500,00 din; Karel Šavel, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Bojneca, Krško) - 1.500,00 din; Vladimir Kuhar, Puconci 49 (namesto cvetja na grob pok. Karla Sukiča) — 1.000,00 din; Anica in Štefan Kuhar, Puconci 102 (namesto cvetja na grob pok. Mariji Perš) — 1.000,00 din; Osnovna šola Bistrica, Srednja Bistrica 49 a (namesto cvetja na grob pok. Huga Keržana) — 3.000,00 din; Pionirsski odred OŠ Bistrica, Srednja Bistrica 49 a (namesto cvetja na grob pok. Huga keržana) — 2.000,00 din:
Razpisna komisija tozda Promet in delavnice, Lendava
razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
RAČUNOVODJA TOZDA
Kandidati za opravljaenje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno dobo.
Kandidate prosimo, da v 15 dneh po objavi pošljejo prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: INTEGRAL, tozd Promet in delavnice, Lendava, Industrijska 1, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota
, razpisuje
naslednja dela in naloge s'posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	glavne sestre TOZD
2.	predstojnika oddelka za pljučne bolezni
3.	predstojnika oddelka za infekcijske bolezni
4.	predstojnika oddelka za bolezni ušes, nosu in grla
5.	predstojnika oddelka za očesne bolezni
6.	predstojnika oddelka za otroške bolezni
7.	prestojnika oddelka za rentgenologijo
8.	predstojnika laboratorijske službe za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod tč. 1:
da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj pod tč. 2 do 8:
da imajo visoko izobrazbo ustrezne medicinske specialnosti z opravljenim specialističnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: PZC TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Zdravilišče »Radenska« n. sol. o Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
ZAHTEVNA DELA TEHNOLOGI-
JA — strojni del
Pogoji:
visokošolska izobrazba strojne smeri in opravljen pripravniški izpit ali višješolska izobrazba strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
Zdravilišče »Radenska« Radenci, kadrovsko socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po poteku objavne-ga roka.
STRAN 16
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
Delegatsko glasilo Murska Sobota Številka 11 Leto V
26. septembra 1985
' '' '	Z.!
VSEBINA 11. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
— predsednik Zbora Združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Druž> benopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 10. oktobra 1985
— plan jesenske setve 1985/1986
— osnutek odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986 >
STRAN 17 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER PODPREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
43.	sejo Zbora združenega dela,
43.	sejo Zbora krajevnih skupnosti,
45.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 10. oktobra 1985, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev verifikacijskih komisij,
2.	poročila verifikacijskih komisij,
3.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 12. septembra 1985,
4.	osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990,
5.	plan jesenske setve 1985/198,
6.	uskladitev bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1985;
7.	periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za IV. trimesečje 1985,
8.	samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja,
9.	predlog odloka o vzdrževanju in upravljanju z javnimi potmi v občini M. Sobota,
10.	predlog odloka o lokacijskem načrtu plinovoda Boreči—M. Sobota,
11.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985,
12.	osnutek odloka o prispevku iz OD delavcev za zagotalvjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986,
13.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
14.	predogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
bodo obravnavali 3., 4., 5., 6., 7., 8., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda ter zapis 43. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 11. septembra.
Gradivo za obravnavo 5. in 12. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v 29. številki Poročevalca, z dne 5. avgusta 1985. Stališča izvršnega sveta bodo posredovana vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.	s
Gradivo za obravnavo 3., 6., 7., 9., 10. in 11. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 8. točke dnevnega reda je objavljeno v 16. številki Poročevalca, z dne 8. maja 1985.
Zapis 43. seje Družbenopolitičnega zbora bo posredovan delegatom tega zbora.
Informacija k 13. točki bo podana na seji.
PLAN JESENSKE SETVE 1985/86
1.	IZHODIŠČA IN CILJI
Temeljna naloga, ki jo za srednjeročno obdobje 1986—1990 predvidevata republiški in občinski načrt kmetijske proizvodnje, je večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, s čimer bi ob predvideni rasti dosegli 87 % pokritje potreb po hrani. Kljub temu-, da ostaja govedoreja še nadalje osnovna usmeritev, bi v Sloveniji s povečanimi površinami ozimin, predvsem pa višjimi povprečnimi pridelki, morali odkupiti 85.000 ton pšenice in 5.000 ton rži. Taka razvojna tendenca je začrtana v proizvodnji krušnih žit tudi za območje murskosoboške občine, saj računamo na povprečno 4 % letno rast in to predvsem na področju pridelovanja krušnih žit in krmil, kjer so rezerve še največje. Tak dosežek bo mogoče doseči predvsem z doslednejšo uporabo agrotehnike (semena, gnojila, zaščita, obdelava zemlje), pa tudi z občutnim večanjem pridelave živinske krme, zaradi česar bi se zmanjšala potreba po uporabi pšenice za krmo, in z bolj usklajenimi cenami krušnih žit, krmil in mesa.
V gospodarskem letu 1984/85 smo v občini imeli posejane naslednje površine in dosegli naslednje pridelke krušnih žit: KG Rakičan — TOZD Rakičan 869 ha — 5.136 ton pridelka — 59,11 dct/ha KZ Panonka 5790 ha — 20.000 ton pridelka — 34 dct/ha
Hektarski pridelki v družbeni proizvodnji letos niso zaostajali za lanskoletnimi, v zasebni pa so bili za 15—20 % nižji. Ob lanski setvi je večina tržnih proizvajalcev upoštevala navodila o sortnem izboru in o gostoti pridelka, tako, da se je do junija obetal zelo dober pridelek. Deževno in hladno vreme je potem pospešilo razvoj bolezni in škodljivcev, kar je ob minimalni zaščiti v zasebni proizvodnji občutno znižalo pridelek. Nanj je brez dvoma vplivala tudi manjša poraba mineralnih gnojil, ki ima v tej proizvodnji tendenco upadanja. Temu ustrezni so tudi rezultati odkupa,
KG Rakičan — TOZD Rakičan je, ob upoštevanju prepovedi porabe pšenice za krmljenje živali, podala ves pridelek, oziroma ga bo plasirala tudi v semenskem blagu. S tem je planirani obseg tržne proizvodnje na višini 5.100 ton dosegla oziroma presegla.
KZ Panonka je po občinskem planu bila obvezana za odkup 5.900 ton (pšenica—rž). Do meseca septembra je skupno odkupila 5.011 ton in s tem izpolnila 70 % plana. Z dokupom pšenice iz drugih področij in z odkupom od proizvajalcev v občini do konca leta bo obveznost, ki je bila sprejeta s samoupravnim sporazumom v celoti izpolnjena.
Odkup po temeljnih organizacijah je bil izpolnjen tako (pšenica, brez rži):
Plani	Realizacija	%
— Beltinci	1540	881	57
— Cankova	870	380	44
— G. Petrovci	1380	985	71
— Martjanci	760	760	100
— M. Sobota	3500	2348	67
— Prosenjakovci	450	581	70
Cilji in naloge setvenega plana bodo tudi letos podobni lanskole-			
tnim, predvsem pa bo potrebno:
— v občini zagotoviti večje povprečne pridelke krušnih žit in krmnih rastlin in povečati odkup v kooperacijski in zasebni proizvodnji vsaj na 50 % pridelka
2 - DELEGATSKI VESTNIK
—	z obnovo travnikov občutno povečati delež trave v prehrani govedi
—	z večjo zavzetostjo pospeševalne službe razširiti krog pogodbene proizvodnje, doseči večjo stopnjo strokovnosti v proizvodnji, predvsem pa zagotoviti tiste agrotehnične dejavnike, ki so najpomembnejši za večje pridelke
—	posvetiti posebno pozornost goričkemu predelu proizvodnje, kjer nekatere okoliščine omogočajo večji obseg proizvodnje
—	z ustrezno cenovno in intervencijsko politiko zagotavljati ustrezna cenovna razmerja.
2.	PŠENICA - RŽ
2.1.	Proizvodnja in odkup
2	.1.1. KG TOZD Poljedelstvo in govedoreja Rakičan
Temeljna organizacija obdeluje 2860 ha ornih površin. V kolobarju bo pšenica zajemala 33 %.
Pšenica — merkantilna 800 ha 4.800 ton
Pšenica — semenska Skupaj
150 ha 900 tori
950 ha 5.700 ton
2	.1.2. KZ Panonka — TOZD Semena
Pšenica — semenska	50 ha 300 ton
2	.1.3. KZ Panonka
Statistično vodimo v zasebni proizvodnji 24.291 ha njiv, ki pa si! z opravljenimi melioracijami v Poledavju povečujejo, na goričkem predelu pa zaradi socialne strukture in škode, ki jo povzroča divjad, zmanjšujejo. Računamo, da odpada od teh površin 30 % na ozimine. Zaradi vse večjega deleža ozimnega ječmena, je pod, pšenico in ržjo posejanih okrog 5800 ha.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih pri uresničevanju ciljev in nalog za tržno pridelovanje pšenice in sladkorne pese v letu 1985/86 je predvideno, da bo KZ Panonka, v pogodbenem odnosu, s pšenico in ržjo posejala 3.900 ha in odkupila 11.000 ton pridelka. Upoštevaje dosedanjo razmerje obveznosti po TZO glede na posejane površine, bo KZ Panonka razporedila dogovorjeno obveznost takole:
— TZO Beltinci	660	1840
— TZO Cankova	340	970
— TZO G. Petrovci	640	1830
— TZO Martjanci	400	1100
— TZO M. Sobota	1600	4520
— TZO Prosenjakovci	260	740
Skupaj	3900 ha	11000 ton
2	.1.4. Sortni izbor
KG — TOZD Poljedelstvo in govedoreja Rakičan, bo določila sortni izbor na osnovi doseženih rezultatov v letu 1985 in makropo-skusov, ki so bili v sodelovanju s šolo in kmetijskim inštitutom SRS opravljeni v Rakičanu.
Na istih osnovah in primernosti posameznih sort za intenzivno in manj intenzivno agrotehniko v zasebni proizvodnji, bo KZ Panonka preko svoje pospeševalne in komericalne službe zagotovila naslednji sortni izbor in naročila naslednje količine semena:
Sorta	Kakovostni razred	Naročena količina v t
Super zlata	III.	242
Mačvanka	L	164
Lonja	II.	90
Balkan	II.	60
Baranjka	II.	48
Slavonija	II.	25
Pitoma	II. (poskusno)	39
Dukat	L	30
Nizija	L	16,5
		714,5 ton
2.1.5. Rž		
Realna potreba po rži je letno od 300—400 ton. Do 1. septembra je KZ Panonka odkupila 200 ton. Še naprej bo KZ organizirala tržno proizvodnjo predvsem na goričkem predelu občine. Priporočeni sorti sta DANKO, ki ga bo KZ zagotovila za seme 13 ton.
Z letošnjo setvijo bo KZ Panonka nastavila tudi setev hibrida TRITIKALE, ki ga bo za seme naročila 4 tone.
2	.1.6. Proizvodni in odkupni pogoji
— Cena pšenice in rži se bo oblikovala po enotno dogovorjeni ceni pšenice letine 1986 ža območje cele države.
— Proizvajalcem bodo žitno-predelovalne organizacije priznale stroške prevoza do silosa ali skladišča po eeni, ki bo določena pred žetvijo.
— Pšenica in rž morata ustrezati veljavnim predpisom o kakovosti (pravilniku). Laboratorijsko se bo kakovost ugotavljala le za količine, večje od 500 kg, za manjše pa po izkušnjah. Pšenica, ki bo vsebovala več kakor 15 % vlage, bo dosušena. Polovico stroškov sušenja, ki bodo določeni pred žetvijo, bo plačala žitno-predelovalna organizacija.
— Pridelovalcem pripada na oddano količino 10% otrobov in 5 % krmilne moke po polni lastni ceni.
—	Organizatorjem proizvodnje in odkupa bo pripadlo 6 % od določene cene za pšenico — rž.
—	Pridelovalcu se prizna
—	regres 40 din na kg za seme potrjene semenske pšenice, s čimer bo cena za proizvajalca 44 din/kg
—	nadomestilo 7 din,na kg_pš£ni£c_za_nahavo mineralnih gnojil.
—	nadomestilo 1 din na kg oddane pšenice za nabavo zaščitnih sredstev
—	žitno predelovalne organizacije prispevajo pridelovalcem, za pospeševanje tržnost pšenice, sredstva v višini dogovorjene paritete.
Pogoji za pridobitev regresa za semensko pšenico in uveljavljanje nadomestila so:
—	da pridelovalec sklene in uresniči pogodbo o pridelovanju in oddaji pšenice v skladu s samoupravnim sporazumom
—	da pridelovalec v družbenem sektorju odda najmanj 5,5 ton na ha pogodbenih količin
—	da pridelovalec v zasebnem sektorju odda najmanj 2,5 toni na slabših, oziroma 3,5 ton na ha na najboljših površinah.
3.	JEČMEN
Površine pod ječmenom se večajo zaradi usmerjenosti na doma pridelano krmo. Dosegle bodo,okrog 1500 — 1600 ha. Kmetijska zadruga bo zagotovila 13 ton semena. Priporočeni sorti sta Robur in Antres.
4.	SLADKORNA PESA
,4.1. Zaradi priprave zemlje bo potrebno k pripravam za setev sklepati pogodbe o pridelavi pese vzporedno s sklepanjem pogodb za pšenico in rž.
Po samoupravnem sporazumu bosta kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo sprejela naslednje obveze
ha	ton
KG — TOZD Poljedelstvo in govedoreja Rakičan KZ Panonka	430 650	20.000 29.250
od tega: TZO Beltinci	101	4.800
TZO Cankova	75	3.700
TZO G. Petrovci	10	450
TZO Martjanci	109	4.900
TZO M. Sobota	325	14.600
TZO Prosenjakovci	30	800
4.2.	Odkupni in poizvodni pogoji
—	Odkupna cena bo v razmerju do pšenice 1:4 pri sladkorni stopnji 15,5 %. Cena se povečuje ali zmanjšuje za vsak odstotek povečane, oziroma zmanjšane sladkorne stopnje.
—	Višina nadomestila za nakladanje in prevoz do deponije bo določena pred spravilom pese.
—	Pridelovalci bodo lahko po lastni ceni kupili suhe pesne rezance v razmerju 3,5 %, svežih pa 18 % od oddane količine pese.
—	Organizator proizvodnje bo za svoje stroške prejel 6 % vrednosti oddane pese.
4.3.	Premija
Pridelovalcem pripada ob 15,5 % sladkorni stopnji premija v višini 1,70 din/kg oddane čiste teže. Pridelovalcem se prizna tudi 500 din regresa po semenski enoti za seme sladkorne pese.
4.4.	Drugi pogoji
Tovarna sladkorja bo pridelovalcem v zasebnem sektorju zagotovila brezplačna zaščitna sredstva za dvakratno škropljenje.
Pridelovalci v zasebnem sektorju bodo na vsakih 10 ton čiste teže sladkorne pese lahko kupili 50 kg sladkorja po veljavni polni lastni ceni fco. tovarna. Tovarna sladkorja bo zagotovila tudi delovanje strokovne in pospeševalne službe, kakovostno seme ter potrebno mehanizacijo in rezervne dele.
5.	OLJNA OGRŠČICA IN BUČNICA
Na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma, naj bi KG Rakičan prevzela obveznost posejati 50 ha, s pridelkom 125 ton in KZ Panonka 20 ha, s pridelkom 50 ton oljne ogrščice. KZ Panonka naj bi po tem sporazumu prevzela še setev bučnic na površini 20 ha in pridelkom 16 ton. Proizvodni cilj je ha donos ogrščice 2.600 kg/ha, bučnice — golice pa 800 kg/ha.
Tovarna olja Slovenska Bistrica bo zagotovila seme, strokovno pomoč, stroj za trebljenje bučnic, prevzem in sušenje, povrnila stroške prevoza, zagotovila prodajo oljnih tropin v količini 40 % oddanega pridelka in pospeševalno delo. Cena bo določena pred pospravilom.
6.	REPRODUKCIJSKI MATERIAL IN KREDITI
KG — TOZD Poljedelstvo in govedoreja ima zagotovljene potrebne količine semena, gnojil in zaščitnih sredstev.
KZ Panonka ima prav tako zagotovljen ves potreben reprodukcijski material za predvideni obseg setve.
Tovarna dušika Ruše, po posebnem sporazumu, zagotavlja gnojila po ugodnejših pogojih in to do 20. decembra brezobrestno posojilo za dobavljene količine.
DELEGATSKI VESTNIK - 3
Koordinacijo nabave reprodukcijskega materiala opravlja služba skupnih služb ABC Pomurke.
Kredite za organizirano proizvodnjo bo zagotavljala temeljna banka, preko interne banke SOZD ABC Pomurka.
7.	OSTALE POSTAVKE PLANA
7.1.	KZ Panonka bo skupno z Živinorejsko veterinarskim zavodom in drugimi institucijami zagotovila ustrezne inštrukcije pospeševalcem službe, ki bodo sodobna dognanja čim popolneje prenašala do proizvajalcev.
7.2.	Zavarovalnica bo skupno z KZ Panonko zagotovila čim večji obsega zavarovanja ozimin, predvsem v okviru skupinskega zavarovanja.
7.3.	INTES — MLINOPEK bo zagotavljal izpolnitev vseh odkupnih pogojev, še posebno pa organiziranost odkupa.
7.4.	Izvršni svet bo usklajeval mobilizacijske naloge za realizacijo plana in motiviral za uspeh akcije tudi krajevne in druge samoupravne skupnosti. Angažiral se bo pri usklajevanju oz. vzpostavljanju ustreznih cenovnih razmerij in po potrebi interveniral za zagotavljanje s tem planom navednih pogojev.
STRAN 18 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
OSNUTEK ODLOKA o prispevku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
1.	Podlaga in osnovni razlogi za sprejem odloka
V začetku 1982. leta je Republiška skupščina sprejela zakon o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985, v letu 1983 in 1984 pa tudi zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve. Z obema zakonoma je predpisala, da lahko občinske skupščine s svojimi odloki predpišejo posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka, tako za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občine, kakor tudi za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv. Sredstva za oba namena se združujejo v občinskem intervencijskem skladu za intervencije v proizvodnji hrane.
Na tej osnovi je skupščina občine M. Sobota na seji zborov, dne 9. marca 1982, sprejela ustrezen odlok, s katerim je za obdobje 1982—1985 predpisala prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,50 za intervencije v proizvodnji hrane. Naslednja leta jo je glede na različne stopnje prispevka za proračunske potrebe, povečevala in zniževala in ji v letu 1984 dodala še 0,15 za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv. Za leto 1985 je za oba namena v veljavi stopnja v višini 0,65 % od katere se 0,50 % razvršča za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za občinske blagovne rezerve (Uradne objave št. 8/82, 28/83, 34/84, 6/84 in 1/85). Veljavnost odloka se prav tako izteče 31. 12. tega leta.
Republiški izvršni svet je republiški skupščini že poslal predlog za izdajo zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986. Ker bi naj bila zakona sprejeta še to leto, je predlog združil tudi z osnutkom zakonov. V obeh pooblašča občinske skupščine, da s'svojimi odloki predpišejo poseben občinski prispevek za intervencije v proizvodnji hrane in prispevek za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv. Slednji se, enako, kakor že doslej, steka v sklad za intervencije v proizvodnji hrane, vendar v celoti nameni le za občinske blagovne rezerve.
Za razliko od dosedanje prakse, predlog za izdajo republiškega zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hran?, uvaja prispevek le za leto 1986. To utemeljuje s tem, da se na ravni federacije in republike pripravljajo nove sistemske rešitve, ki naj bi zagotovile podlago za sistemsko zagotavljanje sredstev v proizvodnji hrane za daljše obdobje. Če pa želimo dosežene rezultate v proizvodnji hrane zadržati in uresničiti planske cilje naslednjega srednjeročnega obdobja, je sredstva za intervencije potrebno zagotoviti že v prvem letu obdobja, torej že v letu 1986.
Stopnja prispevka za blagovne rezerve se je tudi že doslej določala za vsako leto posebej.
Na tej osnovi se predlaga sprejem občinskega odloka prav tako le za leto 1986. Da se z občinskim odlokom predlaga enotna prispevna stopnja za intervencije v proizvodnji hrane in občinske blagovne rezerve, so razlogi v poenostavitvi obračunavanja, nakazovanja in v dejstvu, da se po določilu zakona oba prispevka združujeta v enotnem skladu.
Občinski odlok temelji, razen na določilih omenjenih republiških zakonov, še na 167. členu, zlasti pa na 25. členu statuta občine M. Sobota, po katerem občina še posebej pospešuje razvoj kmetijstva z združevanjem dela in sredstev kmetov med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi v KZ in drugih oblikah združevanja kmetov ali z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizacijo združenega dela.
2.	Ocena dosedanjega stanja
2.1.	Intervencije v proizvodnji hrane
Že pred uveljavitvijo navedenega zakona in občinskega odloka o
zagotavljanju sredstev za intervencije v, proizvodnji hrane, je v soboški občini delovala skupnost za pospeševanje kmetijstva. Sredstva je združevala s samoupravnim sporazumom, ki so ga v glavnem sklenile le kmetijske, živilsko-predelovalne organizacije ter podjetja, ki se ukvarjajo s prometom kmetijskih pridelkov in kmetijsko mehanizacijo. Ker za združevanje ni bilo zakonske osnove, so bila zbrana sredstva sorazmerno skromna.
Z določitvijo prispevka iz osebnega dohodka delavcev v'letu 1982, občinska skupščina ni ustanovila sklada, temveč je določila, da se sredstva zbirajo pri že dejavni skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Skupnosti je naložila, da uskladi svoj statut z določili zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, kar je tudi storila. Skupnost sedaj upravlja skupščina, v kateri so enakopravno zastopani proizvajalci in porabniki hrane.
Sredstva skupnosti so se po letu 1982 občutno povečala.
Uporabljala so se v skladu z določili, ki jih predpisuje občinski odlok, predvsem pa za povečanje staleža osnovne črede krav, premi-ranje pitanja telet, premiranje proizvodnje mleka, regresa za nakup semenskega blaga, za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, za uvajanje visokorodnih sort pšenice, rži, koruze, soje in krompirja. S sredstvi se je pospeševalo tudi travništvo, predvsem pašno—košni način, higiensko pridobivanje mleka, proizvodnja sadnih sadik in regresirali stroški za analizo krme. Sredstva je skupnost namenjala tudi za stroške živinorejskih razstav, za demonstracijske posevke pšenice in koruze, za vzdrževanje plemenjakov, za tekmovanje mladih traktoristov in delno tudi za zatiranje mastitisa, čebeljih bolezni in nekatere manjše raziskave. V tekočem letu je podprla tudi izhajanje »Kmetijske panorame« v lokalnem časopisu.
Sredstva skupnosti, namenjena za intervencije so se v letih 1982—1985 gibala takole:
1982	1983	1984	1985
Prihodki skupnosti	17.747.664 Odhodki:	31.033.604	85.572.655	101.286.511
A Program skupaj	11.828.573	20.932.554	25.057.379	46.281.000
— živinoreja	8.220.894	14.072.288	21.457.379	34.426.000
— rastlin, proizv.	3.007.679	5.660.266	■ —	6.930.000
— kmet. posp. služb. 600.000	1.200.000	3.600.000	4.925.000
B Program skupaj	4.035.600	5.825.241	15.313.109	
— poljedelstvo	700.000	1.975.241	7.160.164	7.260.000
— travništvo, pašništvo 250.000	980.000	693.629	650.000
— sadjarstvo	500.000	200.000	502.060	15.928.500
— govedoreja	889.600 — prašičereja	300.000 — konjereja	80.000	890.000	1.810.000	2.777.500
	400.000	174.500	550.000
	100.000	150.000	210.000
— zdrav, varstvo živ.. 500.000	500.000	900.000	1.800.000
— nadomestilo za obresti	—	—	500.000	5.000.000
—- izobraževanje	—	—	641.000	1.840.000
— ostalo	816.000	780.000	2.781.755	3.805.000
C Program — blagovne rezerve — prostorske operacije		22.505.655 14.450.000 8.055.655	31.030.896 23.600.000 7.430.896
Med odhodke A programa se štejejo tista sredstva, ki jih skupnost razporeja za udeležbo pri uveljavljanju republiške participacije. Pogoj za to udeležbo seje od leta do leta menjal v odvisnosti od republiškega programa. Na splošno se je ta delež vedno zmanjševal, oziroma temu odvisno povečeval delež iz občinskih virov. Tako je na primer leta 1983 znašal delež občine v premiji za povečanje staleža krav 30 %, leta 1985 že 85 %. Leta 1983 smo združevali za premije za mleko 17,5 % prihodkov, v letu 1985 pa 35 %. Res pa je, da je soboška občina kot manj razvito območje, bila deležna posebnih ugodnosti, in da se je delež republiških sredstev stalno povečeval na področju pospeševanja rastlinske proizvodnje. V celoti gledano so sredstva za intervencije v letu 1985 porazdeljena med republiko in občino v naslednjem razmerju:
Živinorejska proizvodnja	Republika Občina
Povečanje osnovne črede	13.200.000	4.500.000
Pitanje telet	14.600.000	10.764.000
Premija za mleko (razlika med združenimi in prejetimi sredstvi)	18.638.000		
Skupaj	46.438.000	15.264.000
Razmerje	75%	25%
Rastlinska proizvodnja Regres za semena	17.600.000	
Premija za odkup pšenice	52.850.000		
Premija za sladk. peso	46.300.000		L
Regres.za seme krompirja	2.000.000		
Regres za seme koruze	11.970.000	5.13O.OOO
Skupaj	130.770.000	5.13O.OOO
Razmerje	96%	4%
Kmet, pospeš. Služba	16.350.000	4.925.000
Razmerje	77%	23%
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Živinorejska proizvodnja	Republika Občina
Povračila za obresti	62.000.000	5.000.000
Razmerje	93 %	7 o/o
Skupno razmeije	89,5 %	10,5 %
Če od sprejetih sredstev iz republiških virov odštejemo okrog 46.700.000.—, kolikor znaša prispevek delavcev od osebnega dohodka po stopnji 0,4 %, ki se steka v republiški intervencijski sklad, dobimo razmerje 76,8 % proti 23,2 %, kar je še vedno ugodno in potrjuje pozitivno prelivanje intervencijskih sredstev v občino. V navedenem obsegu niso prikazana sredstva, ki pritekajo za melioracije in komasacije, ker se formirajo na podlagi drugega zakonskega predpisa.
Intervencijska sredstva so v preteklih letih pozitivno vplivala na razvoj kmetijske proizvodnje, ki se je količinsko in kakovostno stalno povečevala. V tem času ugotavljamo povečano prirejo govejega in svinjskega mesa in porast tržne prireje mleka. Pomembni napredek smo v zadnjih letih dosegli pri povečanju hektarskih pridelkov, izboljšanju setvene strukture in tržnosti predvsem krušnih žit in pese in povečali samooskrbo s krmo, predvsem pa koruzo. Glede na to, da kmetije v tretjem davčnem okolišu prejemajo večjo premijo, se je poboljšal položaj kmetijskih prebivalcev v tistih goričkih krajih, kjer so pogoji pridelovanja najtežji in je padec poselitve največji. Še posebno moramo šteti med kvalitetne dosežke napredek pri krepitvi strokovnega dela v kmetijski zadrugi in v pospeševalni službi. Na tej osnovi se je razvila in učvrstila služba v živinorejsko-veterinarskem zavodu, ki predstavlja kadrovsko močan center pospeševalnega dela na področ-juživinoreje in delno tudi rastlinske proizvodnje. Število pospeševalcev v kmetijski zadrugi se je več kot podvojilo in predstavlja sorazme roma mladi strokovni kader dobro osnovo za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje.
2.2.	Občinske blagovne rezerve
Skupščina občine že 5 let formira in vzdržuje blagovne rezerve določenega blaga, predvsem prehrambnih in nekaterih drugih vsakdanjih potrebščin. Med nje sodijo predvsem krušna žita, moka, maščobe, meso, pralna sredstva, sladkor in podobno. Srednjeročnega programa blagovnih rezerv v celoti ne bomo izpolnili, ker nismo imeli dovolj sredstev, predvsem pa ne na voljo potrebnih skladišč. Sredstva za blagovne rezerve so se formirale iz dveh virov, in to iz proračunskega presežka v prejšnjih letih, ki se je uporabil za nakup blaga in za stroške njegovega skladiščenja in obnavljanja. Drugi vir se formira iz prispevka od osebnega dohodka delavcev po stopnji 0.15 %. Ta sredstva so se dosedaj v celoti uporabljala za zgraditev skladišč in to za moko in meso, sedaj pa so udeležena tudi pri gradnji zaklonišč, ki se ob povečanih stroških gradnje gradijo tako, da lahko služijo tudi za skladiščenje blaga. Eno tako skladišče je že dograjeno, drugo pa je v gradnji. Nujno bo potrebno zgraditi tudi ustrezna skladišča za rezerve pogonskega goriva (nafta), ki je kot strateška rezerva za nemotena opravila v kmetijstvu neobhodna.
V letu 1985 bo na podlagi navedene prispevne stopnje zbranih 17.190.000 dinarjev in bodo porabljena po programu, ki gaje določil izvršni svet, ki tudi sicer usmerja in določa porabo sredstev in blaga občinskih rezerv.
3.	Temeljne rešitve in rezultati odloka
Predlagani odlok naj bi za leto 1986 določil prispevno stopnjo za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v dosedanji višini, to je 0,65 % od osebnega dohodka delavcev. Še naprej bi bilo 0,50 % namenjenih za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za blagovne razmere.
Računamo, da bo zbranih na tej podlagi v letu 1986:
— za intervencije v proizvodnji hrane	93.450.000.— din
— za občinske blagovne rezerve	28.000.000,— din
Skupaj	121.450.000.— din
(Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo formirala sredstva tudi iz nekaterih drugih virov).
3.1.	Sredstva za intervencije v proizvodnji hrane se bodo drugo leto predvsem uporabila za sofinanciranje programa intervencij po republiškem dogovoru, ki bo zahteval udeležbo pri financiranju določenih nalog in združevanje za premiranje proizvodnje mleka. Iz predloga za sprejem republiškega zakona je razvidno, da se bodo sredstva prvenstveno uporabljala za
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih pridelih
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi
—	pospeševanje intenzifikacije poljedelstva in zagotavljanje družbeno organizirane proizvodnje
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo
—	za kritje tečajnih razlik in obresti in
—	za delno sofinanciranje obrambnega sistema pred točo.
Razen obvezne participacije za udeležbo na republiških sredstvih, bo občinska skupnost za pospeševanje kmetijstva od preostalega dela sredstev predvsem financirala:
—	prizadevanja za večjo proizvodnjo koruze in drugih krmnih rastlin
—	demonstracijske poskuse na območjih, kjer ni organizirana družbena proizvodnja (KG)
—	kontrolo rodovitnosti tal (pedološke raziskave)
—	travništvo in pašništvo
—	analizo krme in pridobivanje krme iz domačih surovin
—	zatiranje mastitisa in higiensko pridobivanje mleka
—	konjerejo (vzdrževanje plemenjaka)
—	izobraževanje in tisk
—	izdelava agrokarte s posebnim poudarkom na razvoju obmejnih predelov in varstvu pred škodo po divjadi
—	del stroškov za prostorske in ureditvene operacije.
3.2.	Sredstva za financiranje programa občinskih blagovnih rezerv bo izvršni svet razporejal za stroške skladiščenja in obnavljanja blaga, za gradnjo skladiščnih prostorov (večnamenska zaklonišča in hladilnica v Puconcih, cisterne goriva), in za dokup manjkajočih rezerv.
Odlok ne prinaša nobenih potreb po večanju sedanjega obsega administrativno-finančnih opravil, ki jih vodi služba živinorejsko-ve-terinarskega zavoda, niti drugih stroškov.
OSNUTEK ODLOKA
o prispevku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeni organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv, se s tem odlokom predpisuje za leto 1986 prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,65 %.
Od te stopnje skupnost za pospeševanje kmetijstva razvrsti 0,50 % za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za občinske blagovne rezerve.
2.	člen
' Sredstva iz prejšnjega člena se v letu 1986 uporabijo za: sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
— za pospeševanje družbeno organizirane pridelave poljščin, sadja in vrtnin in intenzifikacijo proizvodnje,
—	za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za izdelavo programov razvoja na manj razvitem območju občine,
—	za delno pokrivanje stroškov prostorskih in ureditvenih operacij
—	za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov in kritje skladiščnih in manipulativnih stroškov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine M. Sobota. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom, ločeno za področje intervencij v proizvodnji hrane in za področje financiranja programa občinskih blagovnih rezerv. Program in predračun potrdi izvršni svet občine, ki je tudi odredbodajalec za izplačila iz sredstev, ki so razporejena za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčeviho-sebnih potreb, skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Z dnem uporabe tega odloka preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Ur. objave, št. 8/82) s spremembami in dopolnitvami (Ur. objave, št. 28/83, 34,83, 6/84 in 1/85).
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 26. septembra 1985	St.: 21
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
188.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985
189.	Ugotovitve, stališča in sklepi o izvajanju referendumskega programa v obdobju od 1. 3. 1981 do 30. 6.1985 v občini Murska Sobota
190.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini M. Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine M. Sobota in s spremembami in dopolnitvami Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985
191.	Odlok o ugotovitvi usklajenosti urbanističnega programa za območje občine M? Sobota in urbanističnega načrta za mesto M. Sobota s srednjeročnim Družbenim planom ob
čine Murska Sobota in s spremembami in dopolnitvami Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981-1985
192.	Odlok o določitvi števila sodnikov za prekrške v Organu za postopek o prekrških v Murski Soboti
193.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer
194.	Sklep o ceni geodetskih storitev v občini G. Radgona
195.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje — Biserjane — Grabonoš
196.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Murska Sobota
STRAN 19 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
188
Na podlagi 63., 139. in 140. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o Družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 29. in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 12. 9. 1985 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981-1985
1.	V poglavju »NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA« Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Ur. objave, Št. 24/81 in 32/84), se v tč. 7, 2, 1 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO doda za 11. odstavkom novi odstavek, ki se glasi:
»Pristopilo se bo k namakanju kmetijskih zemljišč ABC »POMURKA« — DO KG Rakičan južno od Murske Sobote na površini 240 ha iz gramoznice ob Bakovski cesti in 4 kompleksov na območju med Nemščakom in Beltinci na skupni površini 296 ha iz zajetja pri reki Muri.
KZ »PANONKA« bo za potrebe namakanja sadovnjaka v Fo-kovcih zgradila akumulacijsko jezero v površini cca 3 ha.
V točki 7, 9 »INVESTICIJE GOSPODARSTVA« se v drugi vrsti 17. odstavka črta za besedo krave molznice vejica in doda »v Lemerju in Motvarjevcih«.
2.	V poglavju 9 »GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA«, se v točki 9, 1, 1 CESTE spremeni in dopolni 6. odstavek tako, da se glasi:
»Vzporedno z modernizacijo, rekonstrukcijami in investicijskim vzdrževanjem cest bo v obdobju 1981 — 1985 zgrajen most na Melin ščici v Strukovcih, nadomestni most s cestnimi priključki na Ledavi v Pertoči ter izvršena popravila mostu v Ropoči in dveh mostov v Krogu.«
3.	V poglavju 17 »NAMENSKA RABA POVRŠIN« se v točki 900 kmetijska zemljišča v 2. odstavku nadomesti v prvi vrsti št. 42.102 z 42.097, v drugi vrsti pa št. 22.724 z 22.719.
Točka Bilanca kmetijskih zemljišč se spremeni tako, da se glasi: a) zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo —
I.	območje
zemljišča I. in II. kat.	22.719	ha
zemljišča ostalih kat. in zemljišča za melioracije	5.178	ha
Skupaj I. območje	27.897	ha
b) ostala kmetijska zemljišča II.
območje	14.199	ha
Skupaj kmetijska zemljišča	42.096	ha
Točka 95 Naselja in območja, ki se urejajo s prostorskimi načrti, se v podpoglavju v tč. 1 z ureditvenimi in zazidalnimi načrti za slede
ča območja doda v drugi vrsti zadnjega odstavka za besedo melioracije »namakanje, akumulacija«.
Številka: 30-1/85-4
Murska Sobota, dne 12. 9. 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
189
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) in Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 12. septembra 1985 sprejela
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE
O IZVAJANJU REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V OBDOB JU OD 1.3.1985 DO 30. 6. 1985
V OBČINI MURSKA SOBOTA
1.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da referendumski program za tekoče obdobje ne bo v celoti realiziran niti na področju šolstva, niti na področju zdravstva, predvsem zaradi močne rasti cen. Ne glede na to ugotovitev so se zbrana sredstva v danih razmerah in pogojih racionalno trošila in zbori občinske skupščine ugodno ocenjujejo dosedanja prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov za izvajanje referendumskega programa v občini Murska Sobota.
2.	Posebno ugodna ocena velja za potek akcije za dodatno zbiranje sredstev za dokončno funkcionalno usposobitev kirurškega bloka ki je naletela v vseh štirih pomurskih občinah pri občanih in v združenem delu na ugoden odmev in že v I. fazi dala zelo dobre rezultate. 2 akcijo bo potrebno nadaljevati z enako zavzetostjo še do konca letošnjega leta in v letu 1986, saj bo le tako mogoče zbrati potrebna sredstva za dokončanje kirurškega bloka.
3.	Glede pokrivanja finančnih obveznosti posamezne občine pri gradnji kirurškega bloka je evidentno trenutno zaostajanje v občini M. Sobota in zbori občinske skupščine opozarjajo, da je potrebno tudi v naprej dosledno spoštovati določila dogovora in tekoče poravna ti finančne obveznosti v dogovorjenem deležu, ne glede na vire.
4.	Na področju šolstva v tekočem obdobju iz sprejetega programa ne bosta realizirani dve investiciji in sicer: gradnja večnamenske dvorane oz. telovadnice za potrebo osnovne šole Edvard Kardelj ir osnovne šole Prekmurske brigade v Murski Soboti ter manjkajoči prostori pri osnovni šoli Bakovci, zato so zbori občinske skupščine mnenja, da se navedeni investiciji pri sprejemanju programa za na slednje srednjeročno obdobje obravnavata kot prednostni.
5.	Zbori občinske skupščine predlagajo občinski izobraževalni skupnosti oz. predvidenim investitorjem, da takoj po morebitnem po zitivnem izidu referenduma za naslednji samoprispevek angažirajo
razpoložljiva sredstva iz tega referendumskega obdobja za izvajanje tistih del, ki jih je v okviru naslednje investicije že možno izvajati.
6.	Zbori občinske skupščine podpirajo in se vključujejo v aktiv nosti za uvedbo 3. občinskega samoprispevka v občini Murska Sobo ta za obdobje 1986 1990.
7.	Zbori občinske skupščine opozarjajo, da mora tudi v nasled njem srednjeročnem obdobju imeti absolutno prioriteto dokončanje kirurškega bloka.
8.	Skupščine občine zavezuje Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa v občini Murska Sobota za obdobje 1986—1990, da po izteku referendumskega programa objavi dokon čne podatke o zbranih in porabljenih sredstvih.
Številka: 014-3/85-1	\
V Murski Soboti, dne 12. septembra 1985
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
190
Na podlagi 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose gov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora Krajevnih skupnosti, dne 12. 9. 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov ir urbanističnega reda občine Murska Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota in s spremembami in dopolnitvami Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Ur. objave, št. 10/85 in 12/85)
1.	člen
1.	člen Odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda občine Murska Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota in s spremembami in dopolnitvami Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 se spremeni in dopolni tako, da se za besedilom:
»Ur. objave, št. 11/82«, beseda »in« nadomesti z vejico, za številko 32/84 pa se doda: »in 19/85«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-2/85-4
M. Sobota, dne 12. 9. 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT
191.
Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. 9. 1985 sprejela
ODLOK o ugotovitvi usklajenosti urbanističnega programa za območje občine Murska Sobota in urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota in s spremembami in dopolnitvami Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985
1.	člen ■
S tem odlokom se ugotavlja, kateri deli Odloka o sprejetju urbanističnega programa za območje občine Murska Sobota in urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota (Ur. objave, št. 18/67 in 12/71), niso usklajeni s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota in s spremembami in dopolnitvami srednjeročnega Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Ur. objave, št. 11/82, 32/84 in 19/85). (v nadaljnjem besedilu: Družbeni plan).
2.	člen
Uskladitev urbanističnega programa in urbanističnega načrta je razvidna iz dokumentacije, katero je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod št. 20/85-Sp/S v avgustu 1985 in je sestavni del tega odloka.
Iz grafičnega dela dokumentacije — grafičnih podlog je razvidna namembnost uporabe prostora kot je opredeljena s sprejetim družbenim planom.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 350-6/85-4
M. Sobota, dne 12. 9. 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin Horvat
192.
Na podlagi 264. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 9. 1985 sprejela
ODLOK o določitvi števila sodnikov za prekrške v Organu za postopek o prekrških v Murski Soboti.
1.	člen
V Organu za postopek o prekrških v občini Murska Sobota se določijo 4 mesta sodnikov za prekrške.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 111-68/85-1
Murska Sobota, dne 12. 9. 1985
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat, 1. r.
193.
Na podlagi 42. člena in 4. točke 38. člena Zakona o cestah (Ur. li st SRS št. 38/81) je skupščina Občinske skupnosti za ceste Ljutomer na svoji seji dne 29. 5. 1985 sprejela
SKLEP
O VIŠINI POVRAČILA ZA UPORABO CEST ZA KMETIJSKE TRAKTORJE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
1.	člen
Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer letna povračila za uporabo kategoriziranih in nekate-
goriziranih cest v naslednjih višinah:
— za traktorje do 18 KW
— za traktorje nad 18 do 29 KW
— za traktorje nad 29 do 46 KW
— za traktorje nad 46 KW
1.560,- din
2.330,- din
2.910,- din
3.500,- din.
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest iz 1. člena tega sklepa so dohodek krajevnih skupnosti in občinske skupnosti za ceste v razmeru 80:20 % in se uporabljajo v krajevnih skupnostih za vzdrževanje est, ki jih imajo v upravljanju, v občinski skupnosti za ceste pa za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine.
Krajevne skupnosti letno poročajo občinski skupnosti za ceste o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 10/85
Datum: 29. 5. 1985
Predsednik
Skupščine občinske skupnosti za ceste Ljutomer Janko Kumer, l. r.
194
Na podlagi 3. člena Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/85) in predloga Republiške geodetske uprave, z dne 9. 8. 1985 je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na svoji seji dne 12. 9. 1985 sprejel
SKLEP o ceni geodetskih storitev
L
Cene geodetskih storitev, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Gornja Radgona se valorizirajo v povprečju za 24,46 %.
STRAN 20 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
2.
Cene geodetskih storitev znašajo:
Zap. št. Vrsta in obseg dela	Cena geodetske
storitve
. L PARCELACIJA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija
2.1	. Parcelacija parcel velikosti, do 0,3 ha na dva dela	8.400
2.2	. Za vsak nadaljni 0,3 ha	2.475
2.3	Za vsako dodatno novo parcelo	2.100
2.4	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH, OZIROMA URE-
DITVENIH NAČRTOV:
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsakih 10 m meje oboda	1.725
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	2.100
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV:
1.	Navezava na geodetsko mrežo	.	1.875
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacija	12.150
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA:
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	6.450
2.2.	Za vsako nadaljno mejno točko	2.100
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni točki	3.600
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	1.425
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU:
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Ugotovitev meje
2.1	Za dve mejni točki	4.950
2.2	. Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.425
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	6.375
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.100
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV:
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	3.600
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem, času
Za dela, ki v točkah 1 do 7 niso zajeta, se storitve zaračunavajo po dejansko porabljenem času: — za terensko geodetsko delo ura po	750
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	675
—	za risarsko geodetsko delo ura po	350
—	za figurantsko delo ura po	350
Cenam storitev po tem odloku se dodajo materijalni stroški (mejniki, količki, potni stroški, obrazci) in stroški figuranta po dejansko
porabljenem času. Za meritve v zimskem času, ki se šteje od L 12. do 13., se cena poveča za 20 %, če se meritve opravljajo v tem času na zahtevo naročnika.
3.
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati 2. člen Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona, objavljen v Uradnih pbjavah Pomurja št. 6:85.
4.
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 38-15/83-03
G. Radgona, dne 12. 9. 1985
PREDSEDNICA
Izvršnega sveta SO Gor. Radgona Dana SUKIČ
195
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 5/9-1985, sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA ZA MELIORACIJSKO OBMOČJE BISERJANE - GRABONOŠ
L
Izvršni svet skupščine občine G. Radgona ugotavlja, da je ureditveni načrt za melioracijsko območje Biserjane — Grabonoš v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981/85 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Biserjane — Grabonoš, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 19/85-UN/R
3.
Ureditveni načrt se javno razgrne v prostorih občine G. Radgona, Partizanska c. 13 in v prostorih krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve, ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-10/85-10
G. Radgona, 5/9-1985
PREDSEDNICA
Izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ
196
Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 15/81) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na 150. seji, dne 10. septembra 1985 sprejel
SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev
L člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih sa
moupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Murska Sobota.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so: Zap.
št.
Vrsta in obseg del	Cena geodetske storitve
I. PARCELACIJA 1. Navezava na geodetsko mrežo	1,875 din
2.	Parcelacija 2.1.	Parcelacija parcel v velikosti do 0,3 ha na dva dela	8.400 din
2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha	2.475 din
2.3. Za vsako dodatno novo parcelo	2.100 din
2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 % 2. PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA URE-	
DITVENIH NAČRTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo	1.875 din
2.	Parcelacija za obod 2.1.	Za vsak 10 m meje oboda	1.725 din
2.2. Za vsako novo nastalo parcelo •	2.100 din
3. EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo	1.875 din
2. Hektometer (100 m) ekspropriacije	12.150 din
4. PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA	
KATASTRA 1. Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Določitev meje 2.1.	Za grafično izmero na 2 mejni točki	6.450 din
2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko	2.100 din
3.3. Za numerično izmero za 2 mejni- točki	3.600 din
2.4. Za vsako nadaljnjo točko	1.425 din
2.5. Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko
4.950 din
1.425 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	6.375 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.100 din
3.	Za večje družbene objekte in situacije se obračun stroškov vrši po dejansko porabljenem času
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	3.600 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količbi, kilometrina,....) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času.
9.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	750 din
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	675 din
—	za risarsko geodetsko delo ura po	500 din
—	za figurantsko delo ura po	430 din
10. Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja 3 mesece, se cena poveča za 20 %, če se meritve izvajajo v tem času na zahtevo naročnika.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na 120. seji, dne 25. decembra 1984.
4.	člen
Ta sklep začne veljati z 10. septembrom 1985.
Številka: 38-10/85-5
Murska Sobota, dne 10. 9. 1985
Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC. 1. r.
Radijski in televizijski spored od 27. septembra do 3. oktobra
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 27. septembra (oddaja za pionirje. Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 28. septembra (sobotna reportaža, Iz društev, Iskanje—znanje—ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (tema: trgatev in letošnje tegobe vinogradnikov, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pa-
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 30. septembra (šport, Pripuročaju vam...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 1. oktobra (gospodarska tema. Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — So-
točje, 19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
zdravi, 17.00
Vključitev
TV LJUBLJANA.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli,10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 15.15 Subotica: nogomet (mladi) SFRJ:NDR,
TV LJUBLJANA
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
prenos,17.30
Poročila,
17.35 Nepomembno in pomembno, nanizanka Tv Zagreb, 17.50 Obiskovalci, 11. del češkoslovaško-zahod-nonemške nadaljevanke, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v turizmu, 19.10 Risanka, 19.24 Tv in Ra nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vremfe, 20.05 Živi planet: Novi svetovi, 12. del angleške dokumentarne serije, 21.00 Ne prezrite, 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 J. Hilton: Zbogom, gospod Chips, 22.10 Tv dnevnik II, 22.20 Srčni kralj, francoski film,
8.00 Poročila, Otroška matineja — ponovitve oddaj, 12.00 Ljudje in zemlja, ponovitev, 12.40 Poročila (do 12.45), 15.20 Poročila, 15.25 Mario, kanadski mladinski film, 17.00 Niš: P. J. v rokometu(M)—Železni-čar:Metaloplastika, prenos, v odmoru propagandna oddaja, 18.40 Človek in bog, 4. — zadnji del potopisnega niza Turčija, 19.05 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.55 Nogomet — kvalifikacije za Sp 86 — Jugosla-vija:NDR, 21.50 Zrcalo tedna, 22.10 Kliči M za umor, ameriški film, 23.55 Poročila,
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.25 Poročila,8.30 Otroška matineja, 9.55 F. Švant-ner: Življenje brez konca, 1. del, 11.05 Folklorna skupina Tine Rožanc, 11.35 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Pod lipo, prenos, 13.30 Poročila, 14.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete, 15.25 V. Majer: Očenaškov dnevnik, 2. del, 16.15 Kisli dež, kanadski film, 16.40 Poročila, 16.45 Ljudje s poljane miru, dokumentarna oddaja, 17.30 Bela mama, ameriški film, 20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne, 2. del, 21.00 Jazz na ekranu: Nana, 2. oddaja, 21.35 Športni pregled, 22.20 Poročila,
8.50 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli: Romantika, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.30 Poročila, 17.35 Mali svet, oddaja Tv Zagreb, 18.05 Lizika, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Glasba za mlade, 20.05 R. Marshall: VEDNO NA POTI, ;. DEL ANGLEŠKE NADALJEVANKE,
Aktualno, 21.35 Glasbeni večer: O ljudskem ... 22.30 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE
17.15 Test, 17.30 Beograjski Tv program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Mali koncert, 21.20 Dinastija, 66. del ameriške nadaljevanke, 22.15 Hit meseca, 23.05 Kronika Bitefa.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 2. oktobra (pogovor v živo. Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno—glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 3. oktobra (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, Prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.45 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Muzeji in galerije, 18.45 Domovina se brani z lepoto, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Težki časi (film), 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kultura srca.
8.50 TV v šoli, 15.45 Sedem TV dni, 16.15 Glasbena oddaja, 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Rokomet: Željezničar — Meta-loplastika, 18.30 To je to, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet: Jugoslavija + NDR, 21.45 Dnevnik, 22.10 Pasji vojaki (film).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
J TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.15 Modna revija, 21.20 Naša najlepša leta, 22.05 Tatarska puščava (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.25 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naj živi Vico, 21.50 Večer kabareta, 22.35 Ameriška glasbena lestvica.
Drugi program
Drugi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Glasbena oddaja, 14.15 Hazarder, 15.15 Nedeljsko popoldne, 17.25
Skrivnostna
ženska
(film),18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zgodbe iz tovarne (nadaljevanka), 21.00 Športni pregled, 21,50 Potopis, 22.20 Dnevnik.
8.50 TV'v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Nekoč in danes, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Eter (drama), 21.25 Svet danes, 21.55 Izbrani trenutek, 22,00 Dnevnik, 22.20 En avtor en film.
TV AVSTRIJA
četrtek *
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 15.05 Jahali so na zahod (film), 16.25 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Šport, 22.05 Nočni studio.
TV AVSTRIJA
16.30 Kmečki general, 17.15 Zeleno z napako, 18.00 Tednik, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.^5 Čas v sliki, 21.45 Šport, 22.15 S pestjo in mečem (film).
15.30 Takrat, 15.30 Tedenski TV spored, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Pan-optikum, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ni-nočka (film), 22.00 Šport, 22.35 Modrooki razbojnik
Drugi program
Prvi program
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.00 Matineja, 11.15 Račun za ločitev, 12.20 Takrat, 15.00 Športno popoldne, 17.00 Avstrijska narodna glasba, 17.45 10 velikih, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 John in Mary (film), 21.45 Chicago 1930, 22.35 Valerie (musical).
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Fantje s Hill Streeta, 22.05 Za Evropo v vesolje.
9.00 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 16.25 Šolska Tv, 17.25 Poročila, 17.30 Kje so vsi ti ljudje..., glasbena oddaja, 18.05 Miti in legende, 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Kevinov svet, irski Tv film, 20.05 Vida Zei: Recepcija, izvirna Tv igra, 21.25 Integrali, 22.45 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Sprašujem te, pou-čnozabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Dokumentarna odda-ja, 21.50 Brezkončnost sveta, dokumentarna serija, 22.20 Šahovski komentar,
TVZAGREB
9.00 TV v šoli, 16.10 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Kaj vedo otroci o domu, 18.15 Knjige in mi, 18.45 Zabavno-gias-bena oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 20.55 Helen Keller (film). 22.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponosni bratje Črnogorci — problemi nacionalnosti v Jugosla-
viji, 21.15 Dallas, Bližnji posnetek.
Drugi program
15.55 Usmeritev, Šport, 18.15 Ime
22.05
16.25 mi je
Drops, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz avstrijskih rekordov, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.00 Šolska TV. 10.10 Trinidad. 10.25 Rastline ujede. 10.35 Risanka. 10.45 Rallye — prvaki, pon. 15.50 Šolska TV. 16.45 Čez šestdeset, za starejše občane. 17.10 Pozdrav flotilji. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, T. Vitray. 21.15 Mexiko ’86. 21.40 Srečanje v studiu št. IV. 22.35 Plesalkina smrt, kriminalka. 23.25 TV dnevnik.
8.25 Ponovitve do 12.10. 13.15 Nega 'govora. 13.35 Kaligrafija, 4. del. 14.05 Lej! 14.40 Danes v neki hiši, 8. del. 15.45 Sigetvarski nasledniki. 16.05 Moda ’85. 16.40 Telerama. 17.25 Parabola. 18.00 Na rob nekega memoara. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.55 Umetnina tedna. 21.00 Verdi: Falstaff, TV variacija opere. 23.05 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke.
14.45
16.05
16.35
17.15
Boks, drž. prvenstvo. Napoved sporeda. Promenadni koncert. Obisk na policijskem
Drugi program
TV MADŽARSKA
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
poveljstvu. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec.
19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Nedokončana sklanjatev, TV film po spisih Istvana Orkenya. 21.20 Družabna igra. 22.00 Ob 75-letnici Istvana Vassa.
22.45 Poročila.
17.15 Svetovna velemesta, 18.00 Svet živali, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Saint Jack (film).
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
9.00 Šolska TV. 9.35 Bratje Lautensack, 1. del nemškega filma. 16.05 Šolska TV. 16.35 150-letnica Madžarske tovarne ladij in žerjavov. 17.00 TV borza. 17.10 Zgodovina živi z nami, pon. 18.35 Spored za 3 dni. 18.30 Diagnoza, reportaže. 19.30- TV dnevnik. 20.00 Zgodba ljubezni in prijateljstva, 5. del. 21.05 Studio ’85. 22.05 Uvod k novi seriji. 22.45 TV dnevnik.
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copatah, Tf. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Tom Sawyer, Tf. 18.30 Pacific international airport, Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inf. odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Prosti kotiček. 20.30 Kraljica Elizabeta, Tf. 21.30 Dogodki in osebnosti 20. stoletja. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Film. 23.45 Burleske, Stanlio in Olio.
14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copati, tv film. 15.00 Film. 16.15 Komike — Stanlio in Olio. 16.40 Risanke. 17.00 Nogomet: Jug.—DDR under 21 — evr. prvenstvo. 17.45 Rokomet — jugoslov. prvenstvo.. 18.30 Velike nesreče, dokumentarec. 19.55 Tv novice. 19.00 Detektiv v copati, Tf. 19.30 TVD stičišče. 19.50 V soboto z nami. 20.30 Scugnizza, opereta. 22.00 TVD vsedanes. 23.00 Nogomet: Jug,—DDR, kvalifikacije za svet, prvenstvo. ,23.45 Zdravnik in pacient, medicinska rubrika.
TVKOPER
TV KOPER
TVKOPER
12.15 Primomercato, tržnica, predstavitev in prodaja. 15.00 Pomorske zgodbe, tv film. 16.30 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi. 18.00 Tom Sawyer, Tf. 18.30 Velike nesreče. 19.00 Nogomet: Jugoslavija—DDR, kvalifik. za svet, prvenstvo. 20.30 Film. 22.20 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb. 23.30 Rokomet: Jugoslavija—Nizozemska, evropsko prvenstvo.
14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copatah, Tf. 15.00 Film. 16.50 Risanke. 17.30 Na meji 'verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Zdravnik in otrok, medicinska oddaja. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku. 19.30 "TVD — stičišče. 19.50 Kuhanje — moj konjiček. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Film, nadaljevanje. 22.45 Rokomet: Jugoslavija—Bolgarija, evropsko prv.
14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copatah, Tf. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Tom Sawyer, Tf. 18.30 Pacific international airport, Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD - stičišče. 19.50’Življenje v dvoje. 20.30 V precepu, Tf. 21.40 Poslednji veliki jezdeci, dokument, oddaja. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Izpovedi pustolovca Felixa Krul-la, tv nadalj. 23.40 Zdravnik in pacient, medicinska rubrika.
9.05 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic, 1. del lutkovne serije, 17.50 F. Rudolf: Trnuljčica, 2. del predstave SMG Ljubljana, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Zvok godal: Osterc in Škerjanc, 5. del glasbene serije, 19.30 Tv dnevnik I, 20.05 Svet na zaslonu, 20.55 Film tedna: Zdravnice, vzhodnonemški film, 22.35 Tv dnevnik II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Muppet show, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.15 Tv dnevnik,
9.00 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 16.30 Šolska Tv, 17.30 Poročila, 17.35 Neža Maurer: Kostanjev škratek, 17.45 Zakaj, zakaj — oddaja TV Zagreb, 18.00 Franceskco Robba, oddaja iz cikla stari mojstri, 18.40 Obramba in samozaščita — Mladost v uniformi, 19.10 Risanka, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.05 Tednik, 21.10 T. Michelet: Družina Vialhe, 3. del francoske nad. 22.10 Tv dnevnik II, 22.25 V Zupan: Vest in pločevina — Divji lov, 4. del nanizanke,
TV ZAGREB
8.25 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Muppets Show, 18.15
Izobraževalna
oddaja.
18.45 Prijatelji glazbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.15 Dnevnik.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Vroče-hladno, otroška serija, 18.15 Razvoj akvaKultu-re v Jugoslaviji, 2. del, 18.45 Goli Z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Večer posvečen Zinki Kunc, prenos iz dvorane Lisinski, 21.30 Poročila, 21.35 Sonce ponovno vzhaja, 4. —. zadnji del ameriške nad. 22.20 Šahovski komentar (do 22.40).
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.15 Poročila, 13.20 Šport: Nogomet, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v
9.00 TV v šoli, 16.35 TV V šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar., 17.45 Vroče-hladno, 18.15 Znanost, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Vse je igra (zabavna oddaja), 22.05 Dnevnik.
sliki, 20.15 Onstran (film), 22.05-Šport.
Drugi program
16.55 Tokrat,
raja
17.00
Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 kviz, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štiri stoletja opere, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Homeinijeva božja država, 22.30 Nebo in zemlja (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. Delta, pon. 10.25 Lautensack, 2. del. Tatabanya—Rapid,
10.00 Bratje
13.25 nogo-
metna tekma za pokal pokalnih prvakov. 15.15 Filmski program. 16.25 Bohemians—Raba ETO, nogometna tekma za pokal UEFA. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.45 Umetnina tedna. 20.55 Optimisti, 5. del madžarske serije. 22.15 TV dnevnik.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copatah, tv film. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17,30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Tom Sawyer, tv film. 18.30 Pacific international airport, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inform, od-,daja v slov, jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.55 Nogomet — Pokal" pokalov: AARAU—Cr-vena zvezda. 22.10 TVD vseda-nes. 22.20 Nogomet: Vardar— Dinamo, reportaža. 22.50 V kino z Gian Maria Volonte’: Pošast na prvo stran!
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.31 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalji, 21.50 Avstrija II., 23.20 Šah.
Drugi program
17.00 Šport, 17.15 Nomadi. — beduini v Jordansk' puščavi, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Samurajeve maščevanje, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki 21.34 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.25 Bratje Lautensack, 3. del. 15.10 Šolska TV. 15.55 Hura, počitnice, sovjetski film. 17.05 Računalnik na dnevnem redu, pon. 17.35 Damjaki v Gyulaju. 18.20 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dokler je še ljubezen nova, TV film. 21.25 Panorama, svetovna politika. 22.30 Sodobniki A. Jozsefa, 1. del: Istvan Orkeny. 22.50 TV dnevnik.
TVKOPER

14.15 Tv novice. 14.20 Detektiv v copatah, tv film. 15.00 Film. 16.45 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — Nenavadni podvigi. 18.00 Tom Sawyer, tv film. 18.30 Pacific international airport, tv film. 18.55 Tv'novice. 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Velike razstave. 20.30 Film. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Aurogol. 23.10 Pod zvezdami, variete.
VESTNIK 26. SEPTEWSBRA 1 085
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 27. september — Vincenc
SOBOTA, 28. september — Venčeslav
NEDELJA, 29. september — Mihael
PONEDELJEK, 20. september — Rafael
TOREK, 1. oktober — Terezija
SREDA, 2. oktober — Miran
ČETRTEK. 3. oktober — Evald
Prodam
ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Vladimir Lebar, Dolnja Bistrica 59. M-4208
MALE PUJSKE, kombiniran otroški voziček in več vrat z okvirji, rabljene, prodam. Krog, Brodarska 43, telefon 22-118. M-4209
VINO (ŠMARNICA), prodam. Filovci 152. M-4210 DVOSEDEŽNI MOPED, v dobrem stanju, prodam. Murska Sobota, Severjeva 7. M-4211 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Iztok Bemjak, Lukačevci 3a. M-4214
DOBIMO SE V CAFE BARU
TRIJ *
Lendavska 19/b, Murska'Sobota
AVTO CITROEN GSX 1,2, v odličnem stanju, prodam. Daniel Kolenko, Črenšovci 101. M-4215 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Branko Špilak, Bratonci 140. M-4216
ZASTAVO 101 GTL, 1800 km, skoraj novo (cena 850.000) in PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FEROTHERM, 30 KW, prodam. Beltinci, telefon: (069) 71-412. M-4217
RENAULT 4 (TUDI PO DELIH) in OZVOČENJE 2 x 150 W, prodam. Telefon 70-397. M-4219
KORUZO s 60-arske njive prodam. Moravske Toplice, Na bregu 44. M-4220
AVTO ZAPOROŽEC, prevoženih 20.000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Slavica Lapoša, D. Slaveči 119. M-4204
RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K PRODAM. Rakičan, Mladinska 22, telefon: 24-892. M-4221
TELICO, visoko brejo, kontrola A, in kobilo, staro 26 mesecev, prodam. Stanjevci 4. M-4222 PRODAM
STAREJŠO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4223
TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, dobro ohranjen, prodam. Franc Car, Poznanovci 66, p. Mačkovci. M-4226
KAVČ, dva fotelja in mali tabu-ret prodam. Telefon po 14. uri: 23-537. M-4229
MALE PUJSKE IN BREJE PRAŠIČE, dobre pasme, prodam. Anica Horvat, Hotiza 12. M-4233
GRADBENO PARCELO V BUKOVJU PRI GIBINI, 40 arov, prodam. Informacije pri Antonu Jaklinu, Bukovje 9, Gibina, Me-dimurje. M-4234
JESENOVE PLOHE 8 cm, prodam. Makovec, Grlava 15. M-4235
KRAVO, brejo devet mesecev, s tretjim teletom, in štedilnik GORENJE s kotličkom, levi, prodam. Lutverci 40. M-4236
HIŠO z gospodarskim poslopjem in z njivo ali brez, 6 km od Murske Sobote, prodamo. Naslov v upravi lista ali po telefonu 26-031. M-4231
TRAKTOR ZETOR 5949, dvojni pogon, prodam. Telefon: 062/75-028. M-OP
PLOHE 8 cm, prodam. Mlajtinci 48, p. Martjanci. M-4239
CITROEN GS PALLAS, prevoženih 90.000 km, prodam. Informacije po telefonu: 25-225. M-4241
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in
uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 5O1005620-O0O112-25730-30-4-01176. Cena posamezne i številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj- I nega davka od prometa proizvodov.
V gostilni Trezike Sobočan na Hotizi gostov ne manjka, vendar danes pogrešajo mene.
FIAT 126 in OPEL KADETT, starejši letnik, prodam. Zvonko Sever, Stara Nova vas 61, p. Križevci pri Ljutomeru. In-545 RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Cena 150.000 din. Mira Onišak, Bučečovci 2 B, p. Križevci pri Ljutomeru. In-544 GRADBENI REZANI LES (špi-rovce), 5—6 m dolžine, prodam. Kobilje 31, telefon 70-416. M-4232
AVTO 125 P, 40.000 km, karam-bolirana leva stran, podvozje in motor brezhiben. Janez Benko, Stavešinski vrh 38, p. Sp. Ivanjci. M-4233
DVOMANUALNE ORGLE INTERCONTINENTAL - LESLIE, 100 W, prodam. Telefon: (069) 23-715/27. M-4234
PZ 125, letnik 1979, prodam. Telefon: 76-033. M-4235
AVTO LADA, letnik 1981 (november), naprodaj. Beznovci 48. M-4236
PUJSKE PRODAM. Gederovci 38, p. Tišina. M-4237
MOPED AVTOMATIK, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-4238
LADO 1600, bele barve, prevoženih 33.550 km, ugodno prodam. Informacije: telefon 72-560 ali Puconci 22 b. M-4247
TRAKTOR IMT 533 prodam. Ogled od 16. do 20. ure. Prosenjakovci 15. M—4245
CISTERNO 3200 1 prodam. Herman Forjanič, Dolnji Slaveči 156. M-4246
STISKALNICO, 1001, prodam. Lendava, Tomšičeva 27, telefon: 75-577. Le-405
PRALNI STROJ PRODAM. Telefon: 21-828. M-4243 RENAULT 18, letnik 1983, po ugodni ceni prodam. Jožef Lovrec, Kokolajnščak 16, p. Videm ob Ščavnici. M-4244
FAP 13 z DVIGALOM Hiap in prikolico poceni prodam. Kličite po 20. uri: 82 654. In-55
DIVAN, POSTELJO, mizo, stole, klop, kredenco, posteljne vložke, drva, tehtnici (200 in 15 kg) ter druge predmete prodam. Varga, Lendava, Partizanska 4. Le-403
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Lešnik, Črešnjevci 101 (pri gasilskem domu Zbigovci), p. G. Radgona. GR-257 AUDI 100 LS, letnik 1975/1976, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 7. M-4280
KORUZO ZA SILAŽO (50 arov) prodam. Polana 26 pri M. Soboti. M-4281
MALE PUJSKE PRODAM. Magdič, Miizge 1 (pri letališču), M. Sobota. M-4282
MALE PUJSKE PRODAM. Va-neča 7. M-4284
ITALIJANSKI PRALNI STROJ ALOGOR z rezervnimi deli prodam. Naslov v upravi lista. M-4286
STREŠNO OPEKO TRAJAN-KO, 1000 kosov, prodam. Beltinci, Panonska 55. M-4287
GOLF, letnik 1981, prodam. Peter Novak, Beltinci, Panonska 55. M-4288
OSTREŠJE ZA MEDETAŽNO HIŠO (11 x 12 m) in rabljeno peč za centralno kurjavo ugodno prodam. Gerenčer, Št. Rozmana 7, telefon 22 458 ali 22 401. M-4289
TRAKTORSKI PLUG OLT prodam. Skakovci 32. M-4302 AUDI 80, letnik 1979, garažiran, prevoženih 49.000 km, prodam. Telefon: 26 567. M-4303 ZASTAVO 750 prodam. Skakovci 41. M-4304
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1980, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ogled popoldan. Andrej Červek, Bakovci, Cvetna 12, telefon 76 072. M-4305
DIANO 6 LC, izredno ohranjeno, prevoženih 35.000 km, letnik 1980, registrirano do julija 1986. Telefon 26 473 ali 21 239. M-4306
DREVO LIMONE, visoko 2 m, s sadeži, prodam. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 19. M-4307 DVOREDNI OBIRALEC KORUZE ZMAJ prodam. Vanča vas 11, p. Tišina, telefon: 76 466. M-4308
RENAULT 4, letnik 1976, registriran do junija 1986, ugodno prodam. Borejci 53. M-4309 TROSILEC ZA UMETNO GNOJILO in mlin za mletje sadja poceni prodam. Šalamenci 85. M-4310
POHIŠTVO ZA SPALNICO, KUHINJSKE ELEMENTE IN OTROŠKO POSTELJICO prodam. Staneta Rozmana 19. M-4311
KAKOVOSTNO BELO VINO, večjo količino, po zelo ugodni ceni prodam. Telefon: (069) 81 475. IN-560
OSEBNI AVTO RENAULT 4, letnik 1976, v brezhibnem stanju, prodam za 160.000 din. Velika Polana 131. M-MM
PARCELO (9 arov), S KLETJO, 4 KM OD MURSKE SOBOTE, PRODAM. NASLOV V UPRAVI LISTA. M-4298
TRAKTOR SAME 32 IN KOSILNICO LAVERDA PRODAM. Zavec, Moravske Toplice, Dolga ulica 114. M-4290 KOMBINIRANO ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER VOX II prodam. Telefon: 26 219. M-4291
APN 4, letnik 1978, in barvni televizor BLAUPUNKT prodam. Pintarič, Hrastje Mota 91, p. Radenci. M-4300
ŠKODO Š 100, letnik 1971, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1986, ugodno prodam. Telefon 21 788. M-4301
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-4292
VOZIČEK ZA DVOJČKA IN DVE OTROŠKI POSTELJICI PRODAM. Marjana Lipič, Lukavci 34 a pri Ljutomeru. M-4294
GOSTINCI POZOR!
MIZE, malo rabljene, hladilnik in drugo opremo za gostilno prodam. Gostilna Gerlec, Murska Sobota, Kidričeva 31. M-MM OPEL ASCONA 16, registrirana, potrebna manjšega kleparskega popravila, z deli, ZETOR 4712 in obiralec koruze ZMAJ ZEMUN naprodaj. Cezanjevci 17 a, Ljutomer. In-556
JAWO 350, dobro ohranjeno, na novo registrirano, prodam. Ivan Pulko, Nunska graba 35, p. Ljutomer. In-558
KOMPLETNI KRMILNI MEHANIZEM ZA SPAČKA prodam. Bojan Kozar, Nunska graba 30, Ljutomer. In-559 STAREJŠO HIŠO in 80 arov zemlje za vinograd ugodno prodam. Martin Bombek, Desnjak 36, p. Ljutomer, ln-557
MOPED APN 6, letnik 1984, prodam za 60.000 din. Stanko Zadravec, Veščica 8 b, Ljutomer. In-555
WARTBURG 353 de luxe, dobro ohranjen, registriran do septembra 1986, prodam za 350.000 din. Informacije na upravi lista. M-LK
KORUZO Z NJIVE (1 ha), prodam. Gregor, Dokležovje 172, telefon 71 097. M-4314
HLADILNIK GORENJE, 1801, prodam. Murska Sobota, 17. oktobra 1 — Grujičič. M-4315 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Puconci 51. M-4316
TRAKTORSKO KOSO IN TROSILEC ZA UMETNO GNOJILO PRODAM. Benko, Sp. Ščavnica 10, Gornja Radgona. M-4318
'KORUZO S 50-ARSKE NJIVE PRODAM. Ikanovič, Hotiza 145 a. M-4312
SLAMOREZNICO - PUHAL-NIK GREIF PRODAM. Huber, G. Slaveči 89, p. Kuzma. M-4313 NOVA OKNA S POLKNI (80 x 140, 100 x 140 in dva kosa 140 x 140), nezasteklena, ugodno prodam. Telefon: dopoldne 21 232, zvečer 76 657. M-MM
SILAŽNI KOMBAJN CLAS prodam. Alojz Kralj, Spodnja Ščavnica 71, p. Gornja Radgona. M-4318
ZASTAVO 101 (PO DELIH), prodam. Gančani 182. M-4319 ŠKODO 100 Š (PO DELIH), prodam. Turnišče, Mlinska 16. M-4320
AVTO ŠKODA NAPRODAJ. Marjan Maučec, Gančani 80, telefon 71 023. M-4321
MOPED TOMOS ELEKTRO-NIC 90, v dobrem stanju, prodam. Zenkovci 67, p. Bodonci. M-4322
VODOVODNO ČRPALKO, trifazno, še z garancijo, novo, prodam. Vidonci 130, p. Grad. M-4323
VINOGRAD s starejšo kletjo v Dobrovniku, dobra dovozna pot, naprodaj. Dobrovnik 22. M-4325 LADA 1200 S, letnik 1983, registrirano do septembra 1986, naprodaj. Sreš, Dokležovje 141 a, telefon 71 085. M-4331
GOLF IlOOccm, dobro ohranjen, registriran do aprila, prodam. Beltinci, Ravenska 55, telefon: 71 107. M-4330
PLATIŠČA Z GUMAMI (650 x 13), ZA VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, peč in štedilnik na trda goriva prodam. Fujs, Murska Sobota, M. Kuzmiča 18. M-4329
POLTOVORNI KOMBI IMV IN FORD KORTINO 1600, letnik 1970, prodam. Šarkezi, Pušča 119, M. Sobota. M-4327 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 20 KS, skoraj nov ter priključka, enobrazdni plug in 200 1 škropilnico, novo, ugodno prodam. Kobilje 13 a, p. Dobrovnik. M-4326 DVE NOVI OKNI Z ROLETAMI, 100 x 140, in štiri okna, rabljena, prodam. Telefon: 78-271. M-4249
OSEBNI AVTO ZAPOROŽEC PRODAM. Borejci 13, p. Tišina, telefon :76-448. M-4250
TRAKTOR ŠTORE 504 prodam. Gjergiek, Grad 26. M-425I ELEKTRIČNI IN PLINSKI ŠTEDILNIK, mizo s šestimi stoli in garderobno omaro prodam. Mojstrska 1, stanovanje 33, Murska Sobota, telefon 26-076. M-4252
HLEVČKE ZA ZAJCE PRODAM. Jože 'Horvat, Lendava, Partizanska 62. M-4253 KORUZO V ZRNJU prodam. Bratonci 98, p. Beltinci. M-4254 RABLJENO OKNO z roleto (140 x 110) poceni prodam. Beltinci, Rilska 4. M-4255 GROZDJE PRODAM. Murska Sobota, Mladinska 23, telefon: 23-493. M-4256
RENAULT 8, letnik 1977, ugodno prodam. Rakičan, Tomšičeva 27, telefon: 23-074. M-4257 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIC PRODAM. Ludvik Bojnec, Ptt Murska Sobota, telefon 23-245. M-4258 HARMONIKO WELTMAI-STER, 60-basno, 8 registrov, in traktor steyr, 28 KS s koso, jer-menico in varnostno kabino ugodno prodam. Kaučič, Mali Bakovci 48, Bakovci. M-4259 LESENE ROLETE ZA OKNA, širina 120, prodam. Šavel, M. Črnci 28 c. M-4260
FIAT 126 P, star tri leta, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. BOT, Dobrovnik 115. M-4262
OPEL REKORD TIP C, letnik 1971, karamboliran, prodam za 80.000 din. Murska Sobota, Prešernova 30. M-4263
PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Sambt, Naselje B. Kraigherja 18, Murska Sobota. Ogled možen po 15. uri. M-4264 POSESTVO Z NEDOGRAJENO HIŠO NA LEPEM KRAJU V PRISTAVI pri Ljutomeru prodam. Ogled v soboto. Angela. M-4266
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLE-
SI PRODAM. Melinci 171, telefon: 71-257. M-4268
ŠKODO Š 100 L, obnovljeno in registrirano do aprila 1986, ugodno prodam. Tratnjek, Arh. Novaka 19, M. Sobota. M-4270 DVOBRAZDNI PLUG IMT, skoraj nov, prodam ali zamenjam za 10-colni novi oltov plug. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, p. Kuzma, telefon: 78-275.
M-4271
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 41. M-4272
VINOGRAD (4 A) in travnik v k. o. Petrovci prodam. Gornji Petrovci 35, telefon 78-010. M-4273 TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, prodam. Razkrižje 12, p. Ljutomer. M-4274
VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Grlava 25, p. Križevci pri Ljutomeru. M-4275
SOD ZA BELO VINO, 35 I, prodam. telefon: 24-465. M-4276 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 4. M-4277
GARDEROBNO OMARO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4278
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V POSLOVNEM BLOKU, v središču mesta, centralno ogrevano, sončno, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4279
Citroen GS pallace, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. M. Sobota, Št. Kovača 24 ali tel. 21-972. M-GK
Kupim
LEVI PREDNJI BLATNIK ZA KADETT B KUPIM. Telefon: 26-560. M-4295
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod »RESEN KUPEC«. M-4296
LES ZA OSTREŠJE (HLODE), cca 10 m3, kupim. Telefon 24-404 ali naslov v upravi lista. M-4297
Zaposlitve
DVA KV ALI PK ZIDARJA TAKOJ SPREJMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE. Mesečni OD 70.000 din. Zaposlimo tudi dva NK delavca. Mesečni OD 50.000 din. Brezplačno stanovanje s kopalnico zagotovljeno. Zidarstvo Olga Recek, Ob Lazniškem potoku 7, Laznica 62341 Limbuš pri Mariboru. M—4230
DELAVCA V CEMENTNI-NARSKI STROKI ZA DELO V LJUBLJANI ZAPOSLIM. Telefon: 061 264-076. M-4231 GOSTILNA BIZJAK PRI KRANJU ZAPOSLI KUHARICO IN NATAKARICO. Stanovanje in hrana v hiši. Telefon: 064 45-017. M-4265
DEKLE ZA DELO V GOSTINSTVU, po možnosti z znanjem kuhanja, zaposlimo. Gostilna Pirš, Loke 1, telefon 061 847-013. IN-546
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ZAPOSLIM. Nastop dela takoj. OD 65.000 mesečno ali po dogovoru. Samsko stanovanje in hrana preskrbljeni. Vinko Zemljič, dimnikarstvo, Planina št. 92, 66232 Planina pri Rakeku. M-MM
Sobe
SOBO IN KUHINJO V MURSKI SOBOTI nujno iščem. Za uslugo tudi pomagam starejši osebi pri delu. Naslov v upravi lista. M-4224
DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI VZAMEM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-4269
GARSONJERO ali sobo s kopalnico in kuhinjo vzamem v najem. Telefon: 21-224 od 7. do 15. ure — Safet Ajdarpašič. M-4317
Krvodajalci
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Marija Rakuša (6), LJUTOMER - Marjan Žgane (15), ABC POMURKA — Aleksander Bočkorec (18), Stanko Zorjan (24), Branko Lukač (4), Franc Gomboši (19), Štefan Zelko (21), Danica Porš (8), Franc Celec (23), Ludvik Farič (4), Vlado Domitrica (3), Štefan Hašaj (10), KRVODAJALCI OD DRUGOD - LJUBLJANSKA BANKA - Stane Dešnik (54), SOLIDARNOST Aleksander Krpič (21), PANONIJA — Štefan Šimonka (17), Stanislav Lebar (4), Štefan Glavač (2), POMURJE - Franc Gostan (15), Jože Verner (9), FILOVCI - Marjan Ošlaj (2), AVTORADGONA - Milan Novina (6), FARMA NEMŠČAK - Miran Cvetko (10), Pavel Antolin (27), PUCONCI - Mirko Gorjup (15).
RAČKI VRH - Ivan Dundek (8), Rado Vamberger (11), PARIČJAK -Drago Bračko (8), Anton Holc (32), Anica Babič (10), Feliks Rantaša (4), Karel-Domanjko (4), Emil Klemenčič (14), Danijel Pavlovič (1), Andrej Marinič (2), Drago Puklavec (6), Janez Ošlaj (8), Marjan Založnik (8), KOCJAN — Andrej Klemenčič (5), Franc Koren (10), Marija Muhič (56), BISERJANE — Branimir Domanjko (11), RADENSKI VRH — Angela Koren (24), Srečko Lončarič (1), Maksim Belak (1), Franc Marinič (5), Danijel Tkalčič (I), Štefka Bodanec (1), Franc Bodanec (1), Mirko Rakuša (4), KAPELSKI VRH — Miroslav Zamuda (8), Darja Rizman (1), Ivan Raduha (3), Andrej Šic (k), Jelka Koren (1), Jože Kirič (29), Jožefa Knez (1), Ignac Benko (1), Marjan Bračko (1), Franc Trstenjak (2), LOMANOŠE - Janez Vukan (16), TURJANSKI VRH - Frančiška Ferenc (17), KAPELSKI VRH - Slavko Koren (2), KOBILŠČAK - Srečko Domanjko (3), G. RADGONA — Andrej Fišinger (10).
KRVODAJALCI OD DRUGOD - VELENJE — Geza Sinkec (32), ABC POMURKA — Drago Šarkanj (4), Viktor Flisar (20), Vlado Ivanič (12), POMURJE - Evgen Baranja (10), Slavko Cener (8), JEKLOTEHNA - Anton Vrečič (53), MURA - Štefan Mihelič (34), DOKLEŽOVJE - Marjan Raduha (8), LJUTOMER - Franc Šauperl (67), AVTORADGONA - Jože Karoš (9), MURA — Irena Šantavec (9), MURSKA SOBOTA — Franc Horvat (10), V. P. M. S. - Silvo Jakob (2), OBČINA - Jožica Meolic (22), ZAVAROVALNICA TRIGLAV — Tibor Bagari (37).
GORENJE VARSTROJ — Avguštin Čemi (5), Elizabeta Kepe (9), Štefan Kepe (8), Ludvik Žiček (5), Jože Tornar (4), Jože Magdič (7), Štefan Rudaš (4), Stanislav Hozjan (3), Rudolf Kocan (3), Geza Kuštanci (9), Ludvik Felšo (10),-Ciril Zver (8), Štefan GOnc (6), Jože Gjerkeš (5), Jože Horvat (5), Slavko Vučko (7), Savo Dobrijevič (4), Ladislav Voroš (6), Janez Bojnec (5), Jože Madjar (6), Stevo Nikolič (11), Franc Hozjan (6), Franc Vegič (7), Peter Gal (II), Jože Pintarič (5), Ivan Šmit (5), Milan Novak (1), Valent Polski (4), Milan Mertik (2), Anton Gjerkeš (3), Štefan Madjar (5), Mirko Poredoš (6), ELMA — Stanko Špiclin (8), Anica Vučko (6), Marija Gabor (6), Katarina Jaklovič (9), Terezija Lapajne (6), Jože Kasaš (34), Štefan Molnar (4), Marija Bogdan (4), Helena Ne-žič (6), Irena Škrban (5), Jelena Hozjan (7), Helena Kočar (3), Jolanda Požgai (4), Janez Škrban (9), PRIMAT — Karel Kepe (11), Martin Lebar (5), 1NA-NAFTA LENDAVA — Janez Biro (9), Peter Horvat (5), Jožef Tratnjek (5), Stjepan Dvanajščak (10), Franc Gašpar (5), GRADBENIK — Štefan Horvat (6), KRVODAJALCI OD DRUGOD - ABC POMURKA - Jože Blaževič (11), Jože Zavec (14), Štefan Štefanec (6), Jože Fister (12), Franc Granfol (8), RADENSKA — Marjan Miholič (31), TKŠ — Srečko Lukovnjak (7), RAKIČAN - Jože Horvat (4), BOLNICA M. Sobota - Rudi Miholič - (17), Milena Vučak (3).	Murska Sobota, dne 18. 7. 1985
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1412, izdane pri HKS Ljutomer-Križevci. Stanko Bud-ja, Ljutomer, Razlagova 23. In-549
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA ZA 3. LETNIK IN SPRIČEVALA O ZAKLJUČNEM IZPITU SŠDU Fran Miklošič Ljutomer, izdano leta 1982 in 1983. Boris Paušner, Ul. dr. Frana Kovačiča 10, Ljutomer. ln-548
DVA PROSTORA, primerna za obrt, oddam. Naslov v upravi lista. In-547
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA HITRO IN KAKOVOSTNO OPRAVLJAM ELEK-TROINŠTALACIJSKA DELA. Elektroinštalaterstvo Marjan Mencigar, Murska Sobota, Lendavska 25 a. M-4186
PREKI.1C!
PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA GIMNAZIJE JUŠA KRAMARJA, MURSKA SOBOTA, izdano leta 1981. Božidar Radišič, Murska Sobota, Lendavska 15. M-4212 PREKLIC! .
Preklicujem veljavnost spričevala za 2. razred Centra poklicnih šol M. Sobota, smer avtomehanika, za šolsko leto 1978/1979. Srečko Štuhec, Stanetinci 11, p. Videm ob Ščavnici. M-4240 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Centra poklicnih šol, smer strojno ključavničarstvo, izdano za šolsko leto 1970/71. Deži Lulik, Bodonci 36. M-4242
VSE, KI IMAJO TEŽAVE ZARADI KURJIH OČI, OTIŠ-ČANCEV, GLIVIČNIH OBOLENJ, POROŽENELE KOŽE NA PETAH ALI JIH PRI HOJI OVIRAJO VRAŠČENI NOHTI, OBVEŠČAM, DA SE LAHKO OGLASIJO V NOVEM PEDI-KERSKEM SALONU V GREGORČIČEVI ULICI 5 — nasproti bencinske črpalke, vsak dan, razen nedelje in četrtka, od 9.30 do 17. ure. Za obisk se toplo priporoča pedikerka Terezija Lutrov. M-4213
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu SCTPU — smer splošna gimnazija, izdanega za šolsko leto 1983/1984. Dana Weitzer, Murska Sobota, Trstenjakova 15. M—4261
V NEZNANO SE JE ZATEKEL ČRNO-RJAVI NEMŠKI OVČAR Z RJAVO-ZELENO KOVINSKO OVRATNICO. Sliši na ime ČUK. Murska Sobota, Čopova 6, telefon 22-406. M-4267 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 3. in 4. letnik SCTPU — smer splošna gimnazija, izdanega za šolski leti 1980/1981 in 1981/1982. Stanislav Zver, Lipa 127, p. Turnišče. M-4283 IZGUBLJENO!
PODVOZJE OTROŠKEGA VOZIČKA smo izgubili od Radenec skozi Križevce do M. Sobote. Informacije sporočite (za nagrado) po telefonu 75-201, interna 374. Le-406
STRAN 22
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
V SPOMIN
23. septembra minevajo štiri leta neizmerne žalosti, odkar je v 22. letu prenehalo utripati srce dragemu sinu
SLAVKU NOVAKU
iz Moščanec
9. novembra pa bo minilo 15 let, ko seje končala življenjska pot dragega moža
JANEZA NOVAKA
Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoča mama oz. žena Jolanka
V SPOMIN
30. septembra 1985 mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je po zahrbtni bolezni v 67. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče
ŠTEFAN KUHAR
s Cvena
Boleča je resnica, da te ne bo nikoli več med nami, toda v naših srcih še živiš in boš živel do konca, naših dni.
Žalujoči: vsi njegovi
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Po težki prometni nezgodi nas je v 66. letu starosti za vedno zapustila naša draga
MARIJA NEDELJKO
roj. Lupša iz Kokorič 27
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tašče in botre se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Lepa hvala vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ni hujših bolečin, kot je nate boleč spomin .. .
V SPOMIN
23. septembra je minilo leto žalosti, odkar smo ostali sami, brez našega dobrega moža, očeta, zlatega dedka, brata in strica
KARLA VUČKA
iz Ižakovec
Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, tja, kjer je večni in spokojni mir.
Ne solze in ne bridka nepopisna bolečina v naših srcih te ne morejo priklicati nazaj med nas. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje dobro srce, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te neizmerno ljubili
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, strica, nečaka in bratranca
DRAGA KUPLENA
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in šopke, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami.
Hvala zdravniškemu osebju šok sobe kirurškega oddelka, ki so mu nudili vso pomoč, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalbstinke.
Hvala predstavnikoma KS in Agroservisa za poslovilne besede pri odprtem grobu.
M. Sobota, 19. septembra 1985
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga tam več notri ni.
V SPOMIN
2. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga žena in mama
MARIJA ŠKAPER
roj. Čontala iz Doliča
Težko je življenje brez-tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imela tako rada in za katerega si se toliko trudila, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se nikoli več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih živela dalje.
Hvala vsem, ki se je spominjate in ste jo imeli radi!
Žalujoči: mož Stefan, sinova Franc in Štefan ter hčerka Irena s Tonetom
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in sorodnika
JANEZA HORVATA
iz Trnja
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal
ZAHVALA
Tragično nas je komaj v 35. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin in brat
MILAN ŽIDO
iz Čepinec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in našega Milana v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala kolektivu GG Bled tozd Gradbeništvo za vso pomoč, posebno tov. Klinarju in tov. Zorki, predstavnici KS za ganljive besede doma in ob odprtem grobu. Hvala tudi družini Časar za vsestransko pomoč, g. duhovniku in pevcem za žalostinke.
Žalujoči: mama, sestri Marija in Emilija z družinama, brata Jože in Ernest z družino ter drugo sorodstvo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
22. septembra je minilo pet let neizmerne žalosti, odkar smo ostali brez dragega moža, očeta in starega očeta
ŠTEFANA VOGRINČIČA
iz Topolovec
Žalujoči: žena Marija, hčerki Micka in Vera ter sin Jože z družinami
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. kaplanu Horvatu, župniku g. Žerdinu in domačemu kaplanu za pogrebni obred, Andreju Mlinariču za ganljive besede ob odprtem grobu, gasilcem za pomoč ob pogrebni slovesnosti, domačim in črenšovskim pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nas tolažili ter dr. Zadravcu za lajšanje bolezni v-zadnjih trenutkih življenja.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Trnje, 12. septembra 1985
Žalujoči: žena Ana, hčerka Terezija, sin Štefan z družino ter sestre Verona, Ana in Katarina z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V tišini, ki mu jo je namenila kruta usoda, nas je po težki in mučni bolezni v 55. letu starosti mimo in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
ARPAD BANFI
z Vaneče 19
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Maribor, oddelek za pljučne bolezni Slivniško Pohorje in dr. Ivu Brozoviču za vso oskrbo med njegovo težko boleznijo. Lepa hvala govornikom KS Puconci, Separacije kremenčevega peska Puconci in gasilcem z Vanče, g. duhovniku in cerkvenemu pevskemu zboru za pogrebni obred ter godbi za odigrane žalostinke.
Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazli sožalje, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
15. septembra 1985
V imenu vseh žalujočih žena Erika
VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1885
STRAN 23
v besedi in sliki
Septembra je bil za marsikoga največji (vidni in materialni) problem most na reki Muri na Petanjcih. Dela financira sozd Združena cestna podjetja iz Ljubljane, opravljajo pa jih delavci tozdov cestnih podjetij iz Murske Sobote in Ptuja ter delavci Gradisa. Po podatkih vodje delovišča inž. Bojana Safrana bo popravilo stalo okrog milijardo šeststo milijonov dinarjev. Za promet bo most odprt 25. septembra, kakor je bilo obljubljeno, čeprav bodo delavci na njem še opravljali manjša dela pri robnikih. Tako vsaj ne bo več dodatnih stroškov zaradi obvoza in dražjih avtobusnih vozovnic.
Foto: A. A.
PO 16. PLENUMU CK ZKS
Če sta revolucijo vodila mla-
dostna zanos in polet, naj bo tako tudi pri opiranju na lastne sile.
Mrzlično iskanje rešitev iz gospodarskih in siceršnjih zagat naj ne bo v slogu: reši se, kdor se more, še manj po filozofiji: bo že kako! Naslonitev na lastne moči pomeni vračanje h koreninam našega družbenega bitja, pregon čakanja in upanja ter pridobivanje kulture gospodarjenja.
Aktiviranje lastnih moči bi lahko primerjali s kadilcem, ki se hoče odvaditi kajenja, pri tem pa je nujno povečati prisilo in dvigniti raven tolerance.
To je le nekaj sočnejših odlomkov iz razprave na zadnji, 16. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije pred tednom dni v Ljubljani. Uvodničar, član predsedstva CK ZKS Stefan Korošec, je iz predloženega pisnega referata — kar doslej ni bil običaj — podal le zgoščen povzetek. Med drugim je poudaril, da je pri aktiviranju lastnih moči treba razviti pestre oblike samoupravnega povezovanja, združe-
22 JUBILEJNIH NAGRAD
Delavci trgovske delovne organizacije Vesna iz Ljutomera so se zbrali na tradicionalnem tovariškem sreanju z upokojenci. Ob tej priložnosti jih je novi direktor, ki je do konca izteka mandatne dobe še neprofesionalni predsednik SO Ljutomer, Emil Kuhar seznanil, da je 266-članski kolektiv Vesne v polletju zabeležil 829 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Do kon-
DELEGACIJA SKUPŠČINE SRS V ŽELEZNI IN ŽALSKI ŽUPANIJI
Izmenjava skupščinskih izkušenj
Praksa izmenjavanja obiskov skupščinskih delegacij se je začela že pred leti in od takrat se skupine skupščinskih delegatov iz Slovenije in poslancev parlamenta iz Železne in Žalske županije redno sestajajo, enkrat na eni, drugič na drugi strani, se pomenkujejo o gospodarskih in političnih razmerah, o delovanju obeh parlamentov ter seveda o sodelovanju.
Delegacija pod vodstvom predsednika slovenske skupščine Vinka Hafnerja je bila zato večja kot so navadno delegacije iz naše republike na potovanjih v tujino. V njej so bili še podpredsednik skupščine Jože Sušmelj, predsednik DPZ Miloš Prosenc, predsednik komisije za mednarodne stike Rudi Čačinovič, pa tudi dva Pomurca, predsednik soboške občinske skupščine Martin Horvat in predsednik lendavskega izvršnega sveta Ludvik Jerebic.
Obisk se je začel preteklo nedeljo zvečer v Monoštru, kjer so delegacijo s slovenskim ljudskim plesom in pesmijgk .pozdravili predstavniki porabskih Slovencev. V ponedeljek so se v Szom-bathelyju, središču Železne županije, začeli pogovori med predstavniki te županije in. njihovo skupino poslancev v budimpe-štanskem parlamentu ter našo delegacijo.

Preboj skozi sivino povprečja
vanja in sodelovanja na območju vse države ter za izrabo vseh razpoložljivih virov. Pri tem je mehanizem trga nepogrešljiv, saj valorizira dosežke v posameznih kolektivih in ustvarja gospodarski pritisk nanje. Da bi trg to funkcijo lahko opravljal, mora biti razvit, delujoč in enoten, z ustrezno oblikovanimi mehanizmi. To zahteva jasno opredelitev tržnega subjekta in zadostno stopnjo samostojnosti gospodarjenja z živim in minulim delom. Le tako bo vsakdo odgovoren za ravnanje in bo lahko sprejemal odločitve. Vendar pa je trg potrebno dopolnjevati z družbenim usmerjanjem, načrtovanjem in ustrezno gospodarsko politiko, je menil Štefan Korošec.
Med 34 razpravljavci na plenumu je bil tudi Karel Sukič iz soboške Mure. Ponovil je že bolj ali manj znane, več kot ugodne kazalce gospodarjenja enega od nosilcev razvoja v pokrajini ob Muri, med drugim pa omenil še naslednje: »Vodstva temeljnih in delovnih organizacij morajo biti za stanje
ca leta pa po realnih ocenah pričakujejo, da bodo dosegli prihodek v višini 1,910 milijarde dinatjev. Do konca leta načrtujejo povečati tudi osebne dohodke od povprečnih 27.350 dinarjev, s katerimi so sedaj na predzadnjem mestu v občini, na 36.500 dinarjev. Na priložnostni slovesnosti, za katero so kulturni program pripravili najmlajši delavci Vesne, so 16 delavcem
Omenimo nekatere najbolj zanimive teme teh pogovorov, v katerih sta na madžarski strani sodelovala tudi prvi sekretar župa-nijskega komiteja MSDP Miklos Horvath in predsednik županij-skega sveta dr. Zoltan Bors. V Železni županiji se čedalje bolj ogrevajo za našo pobudo, da bi zgradili maloobmejni prehod med Porabjem in Prekmurjem, ki bi povezoval Martinje in Gornji Senik. Oblasti v županiji se živo zanimajo za usodo dvojezičnega pouka na porabskih šolah, saj se čedalje bolj zavedajo, da je za ohranitev jezika, kulturno rast in narodni obstoj ta oblika šolanja najprimernejša.
Naši predstavniki so se najbolj zanimali za uspeh madžarskih junijskih volitev po novem: v Železni županiji zdaj, nekaj mesecev po volitvah ocenjujejo, da so izredno uspele, da pa so jim pri več kandidatih za isto funkcijo iz rok ušli predvsem mlajši kandi-
ZAKAJ TAKO?
Štirje delegati zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota so bili premalo, da bi dosegli vsaj minimalno sklepčnost zadnje — 14. seje. S svojo odsotnostjo so (tako kot že nekajkrat doslej) zlorabili zaupanje tistih, ki so jih izvolili, obenem pa tokrat konkretno zavrli razdelitev posojil iz sredstev vzajemnosti po IV. natečaju, na katera večina od 573 prosilcev na posamezno gradnjo in 34 udeležencev zadružne gradnje v Čer-nelavcih, nestrpno čaka. Vemo zakaj, saj cene gradbenih materialov kot vsemu drugemu — skokovito naraščajo, in tistega, kar bi graditelji za odobrena sredstva lahko dobili danes, gotovo ne bodo mogli več jutri. Prav tako pa so do onovnega sklica skupščine ostale odprte tudi nekatere tekoče zadeve in nerešene pritožbe za prednostno listo za dodelitev solidarnostnih stanovanj v občini. B. Bavčar

v teh organizacijah najprej in predvsem odgovorna delavcem, ki so jim te naloge zaupali, in šele potem ali ob tem občini, komiteju in drugim. Za naloge, ki sodijo v njihov opis dela, ne morejo odgovarjati organi, forumi v družbenopolitičnih skupnostih in njihovi funkcionarji. Hkrati moramo dodati, da tisti, ki vodijo organe, komiteje, skupščine in izvršne svete kot komunisti morajo opraviti naloge, ki sodijo v njihove delovne pristojnosti. Tudi to je ena od poti, ki vodi k večji družbeni učinkovitosti, racionalnejši organizaciji družbe in njenih delov, k odpravljanju formalizma in rezanju korenin birokratizmu na vseh ravneh in v vseh okoljih,« je dejal Sukič.
Sicer pa je sporočilo s 16. plenuma CK ZKS naslednje: vsi lahko dosežemo več. S prebojem skozi sivino povprečja in opuščanjem jalovih programov je treba širiti manevrski prostor za več znanja in ustvarjalnosti v proizvodnih in družbenih procesih.
B. Žunec
podelili jubilejne nagrade za 10 let dela. Za 20 let dela so nagrade prejeli: Dagica Markovič, Mirko Novak, Silvo Senčar in Štefan Kuhar, za 30 let pa Jelka Orkic. Nagradili so tudi najstarejšega udeleženca srečanja Franca Šiška, ki se je, čeprav je že krepko zakoračil v 89. leto, na srečanje iz 8 kilometrov oddaljene Vučje vasi pripeljal s kolesom. Boris Hegeduš
dati in ženske. Starejši moški kandidati so namreč praviloma zmagali, tako pa pri volitvah ni prišla do izraza zastopanost vseh struktur prebivalstva.
Po tem pogovoru si je delegacija iz Slovenije ogledala osrednjo szombatheysko likovno galerijo, popoldne pa obiskala slikovito in starodavno mestece ob meji — Koszeg.
V torek je Vinko Hafner s sodelavci nadaljeval obisk v županiji Zala, s katero ima sicer največ stikov lendavska občina, celotno Pomurje in Slovenija pa se je do zdaj s to županijo manj povezovala. Kot je bilo moč razbrati v sklepnem pogovoru iz glasnega razmišljanja predsednika županijskega sveta v Zali dr. Sandorja Ujvarija, pa obstajajo vse možnosti, da bodo poslej slovenske organizacije združenega dela in žalska proizvodna podjetja našli poti za več stikov: tako gospodarskih ket družabnih. V ta namen so lani ustanovili tudi posebne mešane komisije, ki spodbujajo to sodelovanje na področju industrije, kmetijstva, trgovine in turizma, in prvi rezultati dela teh komisij so že vidni.
PRLEŠKI SEJEM K LJUTOMERU
Ko je doktor Karel Grosman pred 80 leti posnel prve metre slovenskega filma na takratnem velikem sejmu na Ljutomerskem trgu, verjetno ni niti slutil, kaj vse bo ta film sprožil osem desetletij pozneje. Prav vredno je bilo v nedeljo videti velik sejem na istem mestu. Res je sicer da so bili v Ljutomeru občasno t. i. kvaterni sejmi, na katerih je bilo videti več kiča kot prave sejemske »robe«, a Prleški sejem, kot osrednja, recimo ji turistično—kulturno—gospodarska prireditev, je bil do pred kratkim le želja. Do pred kratkim pravimo zato, ker je Turistično olepševalno društvo Ljutomer po nekajletnem premoru začelo aktivno opravljati svojo vlogo. Do organizacije sejma je bil otreben samo še korak. Prvi sejem je v celoti upravičil vloženi trud, saj je čez 4000 obiskovalcev (in številni razstavljale!)
NOVA OBZORJA BELTINSKEGA FOLKLORNEGA FESTIVALA
VSAKO ČETRTO LETO ODSLEJ V BELTINCIH TUDI PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE
Zveza kulturnih organizacij Slovenije — odbor za mednarodno kulturno sodelovanje in Združevanje folklornih skupin Slovenije sta minulo soboto v Beltincih sklicala razgovor na območni ravni. ki so se ga udeležili poleg predstavnikov družbenopolitičnega in kulturnega delovanja v KS Beltinci še predstavniki kulturnih organizacij občine M. Sobota in Lendava. Razgovor je bil namenjen nadaljnji vlogi in razvoju mednarodnega folklornega festivala v Beltincih in vključitvi prireditve Praznični dnevi slovenske folklore v festivalsko prireditev leta 1986. Zal se posveta niso udeležili predstavniki OK SZDL obeh občin ter medobčinske frontne organizacije, čeprav je bilo največ govora prav o širši vklopitvi beltinske folklorne manifestacije v regijsko in širše slovensko okolje.
Vsebina pogovora je bilo vključevanje osrednje slovenske folklorne prireditve — Prazničnih dnevov slovenske folklore v okvire beltinskega festivala. Prireditev je bila doslej v Piranu, vendar je zašla v organizacijske težave, zato je prevladala odločitev, da bo odslej bienalnega značaja, vsaka druga pa bi bila v Beltincih oziroma v Cankarjevem domu. Tako bi, začenši s prihodnjim letom, beltinski folklorni festival vsako četrto leto obogatili s programom Prazničnih dnevov slovenske folklore. Osno-
V Zalaegerszegu se je naša delegacija sestala tudi s predstavniki županijske domovinske ljudske fronte, pa županijske madžarske socialistične delavske partije in mestnega sveta Zalaegers-zega.
Tudi v teh pogovorih so na madžarski strani sodelovali poslanci, ki iz županije odhajajo v budimpeštanski parlament. O junijskih volitvah so v Žalski županiji dejali, da so bile izredno uspešne, izredno dobro obiskane, da so na mnogih voliščih v krajevne svete občani spontano predlagali in volili povsem nove kandidate, kar v županiji ocenjujejo kot izreden napredek v de-mokratičnejšem izbiranju ljudi za najpomembnejše funkcije v
Obujena tradicija dokaz za veliko zanimanje, predvsem pa pomanjkanje tovrstnih prireditev. A kljub temu, ne glede na to, da je šlo za prvi sejem, bi lahko za bodočo usmeritev in organizacijo pripomnili, da bi moral organizator več pozornosti nameniti strogi izbiri ponujenega sejemskega blaga in nekaterih obrobnih prireditev, ki so sicer nujno zlo podobnih turističnih stvaritev, in neprimerne ponudnike osamiti na za to določenem mestu. Tisto resnično in izvirno prleško, ki ga je dovolj (v to ponudbo je vključena tudi ponudba
vna programska shema festivala se s tem bistveno ne bo spremenila, beltinska prireditev pa bo pridobila predvsem na kakovosti in tudi denarne razmere se bodo nekoliko izboljšale. Vodilo Prazničnih dni je predvsem ohranjanje ljudskega izročila, ne le plesnega, temveč tudi pesemskega, glasbenega, materialnega. Poleg plesnih večerov priznanih slovenskih skupin vključujejo v svoj program večere slovenske ljudske glasbe in pesmi, predvsem pa tudi prikaz slovenske materialne kulture (poglobljene in tipsko obdelane etnografske razstave, n. pr. preteklost kakšnega zanimivega kraja, kulinarične, oblačilne, rokodelske značilnosti določenega okolja itd.), ki ga ob strokovnem vodstvu etnologov pripravljajo učenci osnovnih in srednjih šol tega okolja. Večeri ljudske glasbe in pesmi so usmerjeni v določeno tematiko (za naslednje leto je predlagan v Beltincih večer slovenskih ljudskih balad), ne samo v stihijski nastop izvajalcev s posameznih območij, vključujejo pa se tudi izvajalci, ki sta jim ljudska pesem in glasba izvor ustvarjalnosti.
Na posvetu je bilo ugotovljeno, da se programske značilnosti obeh prireditev dokaj ujemajo in da bosta druga drugo zanesljivo obogatili. Tako bo festival s Prazničnimi dnevi pridobil predvsem na širini in kakovosti ter strokovnosti pro-
državi, županiji in v posameznih krajih.
V dveh dneh, v katerih se je naša delegacija mudila v obeh obmejnih madžarskih županijah, je torej imela vrsto delovnih stikov, pogovorov o medsebojnem sodelovanju, izmenjav izkušenj, vsi so potekali v prijateljskem ozračju in iskrenem tonu, saj so tako naši kot madžarski predstavniki odkrito govorili o gospodarskih težavah, o naporih za njihovo premagovanje, o rezultatih teh naporov. Oboji pa so bili dovolj kritični, ko so omenjali težave pri večjem razmahu medsebojnega sodelovanja in imenovali krivce za te zastoje. Dobre volje pri odpravljanju le-teh je na obeh straneh na pretek.
md
domačega združenega dela), pa ponuditi širšemu slovenskemu turistu in morda tudi izven slovenskih meja.
Skratka (prvi) sejem je bil živ s številnimi precej pestrimi prireditvami (bolšji sejem, tržni sejem, kulturni program, konjske dirke in obilo plesne zabave za vse obiskovalce) in primerno postavitvijo na ljutomerskem glavnem trgu, ki tako ponovno opravlja svojo vlogo osrednjega prostora. Zanimivo je, da je ta sejem posredno in neposredno sprožil veliko pobud, ki bodo dobra osnova za delo v prihodnje, kar pa je še bolj razveseljivo — pobude so tudi takšne, ki se ne tičejo samo organzacije sejma, marveč tudi urbanega sedišča prleške metropole.
Dušan Loparnik
grama, saj bo na beltinskem odru moč videti dobre skupine, ki jih prej bodisi zaradi datuma prireditve (prvi teden v avgustu, ki je bil ponovno potrjen, saj festival pomeni osvežitev kulturne ponudbe v »mrtvi sezoni«, ko pa je pri nas ravno največ tujih gostov in v tujini živečih rojakov), bodisi zavoljo denarne šibkosti organizatorjev ni bilo. Prav slednja bo ob dejstvu, da določen del obveznosti sprejema nase republika, olajšala delo pri organizaciji. Praznični dnevi slovenske folklore pa dobivajo nov pomen, saj ta prireditev zares sodi v kraj, ki ima folklorno tradicijo, s kakršno se lahko postavi le malokateri v naši republiki; poleg tega pa tako geografska lega Beltinec, ki omogoča dokaj poceni obisk tudi zamejcem in tujim gostom, ki jih zanima naša ljudska kultura, kakor tudi preizkušene in uspešne organizacijske sposobnosti prirediteljev festivala zagotavljajo, da bo tako združena folklorna prireditev našla mesto med ljudmi, ki ji pripada.
Na posvetu so zahtevali, da kulturni dejavniki na občinski in medobčinski ravni v svojih finančnih programih nemudoma upoštevajo prihodnjo združeno festivalsko prireditev v Beltincih in da poiščejo ustrezno podporo združenega dela. Dokaj kritično so spregovorili o odnosu pomurske osrednje muzejske ustanove do razstavnih prire
ditev beltinskega festivala, ki bo morala ob novem konceptu razstav na vsak način odgovorneje sodelovati pri organizaciji te dejavnosti, saj je to navsezadnje njena dolžnost. Vsekakor pa bo ohranjena povezava z zamejskimi rojaki, ki sodi med osnovna načela njegovega programa, le da bodo z vključitvijo Prazničnih dnevov dane nove možnosti za to sodelovanje.
Ob koncu so načeli kronično problematiko ustreznega kulturnega prostora v Beltincih, za katerega kljub uvrstitvi v prednostne programe krajevne skupnosti ter podpori pri kulturniških organih še vedno ni bistvenega: jamstva za dokončno pokritje stroškov, če bo naložbo v trenutnih družbenih razmerah sploh mogoče začeti. Obstaja pa resna bojazen, da uspehi in dosežki amaterskega kulturnega življenja, ki sodijo v vrh tovrstne ustvarjalnosti v občini in celo območju, izgubijo zalet prav zaradi pomanjkanja osnovnih možnosti za dober razvoj in napredek.
Problem kulturnega doma v Beltincih že zdavnaj ni več samo krajevnega značaja, prireditve, kakršne naj bi bile tam v prihodnje, pa so nov dokaz, da prizadevanja Beltinčanov ne bodo mogla biti dolgo le glas vpijočega v puščavi.
-MZ-