EK UST S PODOBAMI W®m ZA SLOVENKO MLADINO L Štev. 1. v lijubljani, i. prosinca 1900. Leto X. Slovenskim staršem, učiteljem in vzgojiteljem. Slovenske starše, učitelje in vzgojitelje — sploh vse tiste, ki imajo srce za našo ljubo mladino — vabimo s tem na naročbo „Zvončka", lista za mladino s podobami, ki bo izhajal 1. dne vsakega meseca na 16. straneh, večkrat s prilogo. Danes jim pošiljamo na ogled del prve številke. „Zvonček" bo tiskan na takem popirju, s takimi črkami in bo prinašal take in enake podobe — vse, kakor kaže ta-le list . . . Ne delamo nobenih obljub, nego samo zagotavljamo slovensko občinstvo, da bomo skrbeli za „Zvonček" z vso ono vestnostjo in ljubeznijo, ki jo gojimo do ljube slovenske mladine. Čim več bo naročnikov, tem lažje bomo uresničevali to, kar mislimo. Uredništvo in upravništvo. Samostanski zvonovi. Spisal Vuk Slavič. ožični večer je priplul, troseč veselje. Debela megla je padla na trudno, zasneženo zemljo. Goste snežinke so frlele kakor belokrilati metuljčki na temne strehe. V obraz in lase so se usipale hitečim ljudem in se topile ondi kakor sladka nada v grenki resnici. Brleče svetilke so spuščale na pobeljeni tlak blede žarke, da so se bele snežne zvezdice, katere je dosegal mrkli žar luči, blestele kakor rosa ob jutranji zori. Razsvetljena so bila okna palač, hrupno veselje je donelo izpod bogato okrašenih božičnih drevesc v tiho, sveto noč. Drago vino se je penilo na polnih mizah mogotcev, katerim ni bilo sredi bogastva znano, da žive z njimi bitja, ki nimajo za lačne zobe niti trde skorjice suhega kruha. In v to veselo drvenje v šumečih, blestečih dvoranah je donelo ubrano brnenje samostanskih zvonov . . . Tako se je zdelo to zvonjenje, kakor bi hotelo karati vse brezskrbne in brezsrčne mogotce in bogataše. — Na voglu najlepše, krasno razsvetljene palače, iz katere je veselje najbolj donelo v mrzlo temo, je stal poleg ženice, ki je pekla kostanj, slabo oblečen mož, drhteč in tresoč se mrazu. Bledi obraz mu je razsvetljevala ulična svetilka. Iz globoko uklesanih gub na njegovem obrazu sta gledala beda in glad. Ves večer je stal siromak na ulici in gledal vesele in zadovoljne obraze mimoidočih ljudi ter upal, da dobi kak milodar — brez prosjačenja . . . Saj se bere ubožcu potreba v očeh, toda iz gub na čelu tega bledega moža ni znal nihče brati, kaj trpi njegovo srce. Matere so nosile mimo njega igrače, možje so hiteli s polnimi žepi in izginjali v megli. Prodajalci so nosili vsakovrstne stvari mimo in mu jih ponujali: »Kupite, kupite za otroke 1« Žalosten nasmeh mu je obkrožil vsakikrat od mrazu otrpla ustna, oko se mu je stemnilo, in iz prsi se mu je izvil globok, tožen vzdih. Na dom svoj je mislil, na temno sobico tam v predmestju, daleč od teh blestečih hiš in palač. Na ženo svojo je mislil, ki mu leži bolna doma na trdih deskah, na otroke, ki se stiskajo k svoji mamici in si, proseč jo kruha, huhajo v zmrzle prstke. Srce mu je hotelo počiti od žalosti. Kako rad bi se bil zjokal, ali Kje, solnčece moje, domovje je tvoje, kam pojdeš o mraku nocoj? »Cres sinje vodice na slate stopnice — tja v grad bom po plavalo svoj.« Pa kje ta tvoj grad je ? Mar tudi ves zlat je, in posteljca, kakšna je ta? ^Moj grad za gorami, čuj, biseri sami — in posteljca vsa is s lata!* Pa kdo te uspava, kdo se poigrava s teboj, kadar dolgčas ti je ? »Aj, zvezdice takrat prišetajo vsakrat, če noč je, če dolgčas m i je /« Pa nimaš je majke . . . Kdo pravi ti bajke? In vence — kdo spleta zate? " Ves svet mi je majka, ves svet mi je bajka, in roše so moje sestre Vida. so/nčecu. „Zvonček" naj podpirajo slovenski pisatelji ljubeče in požrtvovalno. Slovenski mladini je treba dobrega beriva — tega ji ni nikdar dovolj! »Zvonček« bo blažil srca in vedril duha slovenski mladini. To je njegov edini nameni »Zvonček« stoji vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 K 25 h. Naročnino prejema g. Luka Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta štev. 7. Rokopise pa prejema »Zvončkov« urednik, gosp. E n g el b e rt Gangl, učitelj v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4. Lastnica in založnica »Zvončkova« je »Zaveza slovenskih učiteljskih društev«. — „Zvonček" izhaja 1. dne vsakega inejpSji^ter stoji vse.5 K, pol letu 2 K KO b, čem lela 1 K 25 Ii. Naročnino prejema gosp. laika Jelent^Bčitclj v Ljubljgn,V> Rimska cesta »t. 7. — Izdajatelj in odgovorni urednik je Engelbert <-nn|(l. učitelj v Ljublfcgfc Turjaški trg iT, i. Last in založba »Zaveze slovenskih učitajM%i drufttev<, .-^Vliska »Narodna tiskarna« v Ljubljani] «jrebil: EMQELIEKT QflNQL ¥ hjmhjmi LAST IN läLQi&& „ZAVEZE läWSTR. JUGOSLOVANSKIH UČITELJSKIH feRUŽTEV" N4TISNlL.fl „NARObNA TISKARNA" « pravice do spisov, priobčenih v „Zvončku", se pridržujejo. 7ii3 3fW f KAZALO. Pesmi. Stran Pozdrav. E. Gangl ....................1 Vprašanja soinčecu. Vida ..................2 Da mi biti je drevo ... O. Zupančič................2 Molitev. Kristina.....................2 V sanjah. Modest.....................5 Božične sanje. L. Poljak...................7 Pozimi. J. Leban.....................10 Deček in sinica. A. Medved..................21 Zimska slika. C. Goiar ..................28 Snegulčica. O. Zupančič...................32 Mudi se, mudi! Modest...................37 Pravljica o dečku in angelčku. L. Poljak.............41 Sirotina pesem. Vida....................42 Uspavanka. F. Žgur...... .............42 Pesem o domovini. K Slavic ... .............42 Sami. L. Černej.....................47 Naš dedek. Palček..........................48 Oblačku. Kristina.....................54 Zvezdi dve. F. Žgur .... ...............54 Zlata ptička. O. Zupančič..................57 Neposlušni Cvetko. J. Leban ...........58 Ločitev. O. Zupančič....................58 Domov, domov ... F. Žgur.................58 Cigani. O. Zupančič....................62 Zvezdica. Kristina.....................62 Kam jezdi naš Slavko v petek, kam v svetek? Vida..........64 V aprilu. Modest.....................65 Padla je žgoča slanica ... F. Žgur...............77 Ziblje se zelena trava ... O. Zupančič.....'.........84 Pastirček. A. Rape....................85 Marijine solzice. O. Zupančič.................85 Pouk. Modest......................85 Materina molitev. S. Palček..................86 Molčeča Anka. L. Poljak...................93 Moj dom. Modest.....................97 Siran Da sem slikar ..-/•'. Žgur............ . . 98 Breza in hrast. O Zupančič..................98 Pesem o dešku. S. Baebler..................98 Za god. Zmagoslav 104 Ejl Vida .......................10b Jutro. F. Žgur......................113 »Ena, dve in tri!« Vida...................114 Zjutraj. A. Rapì....................114 Luca. B. Baebler.....................114 Pred nevihto. O. Zupančič..................119 Nosek. Zmagoslav............................120 Želja. Modest 126 Tara, tam . . . P. Žgur...................129 Cesarju ob sedemdesetletnici. S. Palček.............133 Ob cesarjevi sedemdesetletnici. Zmagoslav 134 V šolo. Kristina................. ... 146 Na vse zgodaj . . . Vida..................149 Dečkova želja. F. Žgur.................150 Slovo. F. Žgur ..............150 Siroti. Bogomila 156 Plavaj, oblaček! Bogomila........ . . 160 Jaz bom mož! A. Rapì...................162 Kralj Matjaž. O. Zupančič...................169 Deteljica. Vida....................170 Jeseni. Bogomila............... .....170 Deček in zvezdica. B. Baebler...... ... 170 Naročilo. Modest.....................189 Zadnji cvet. Bogomila...................190 Moje misli. F. Žgur...................199 Pokopano- Bogomila............... .... 190 Tam med brezami. Vida 194 Prešernu. -S". Palček....................209 Zimska pesem. Vida....................210 Sam . . . Bogomila....................210 Ah, ti sveti Nikolaj! F. Žgur.................210 Želja rožice. Igor.....................224 Stric kovač. Igor.....................225 Pripovedni spisi. Samostanski zvonovi. V. Slavič................................3 Bolček — prijatelj ptičič. F. Črnagoj............................5 V poslednjih trenutkih. R. Vrabl................................7 Slovanske pravljice. Nik. Vrhov: 1. Dva berača....................11 2. Krojaček — kralj..................33 3. Ladja na kopnem..................49 4. Rudarjeva hčerka..................90 5. Kako je črevljar preslepil hudobca............174 6. Trije kraljeviči....................200 7. Žabica.....................217 V božični noči. A. Rapì...................15 Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž? J. Kostaujevec.........22 Ill Siran Stričeva Danica. L. Poljak . ..........29 Hvaležna kozica. Trnovski..................................38 Premagana izkušnjava. 7. Leban..............................43 Iz devete dežele. Pavltha..................................45 Ludoviček in škatlja. L. Černcj..............................47 O kozi, zelju in volku. /. Podgornik....... ............48 Ciganka. A. Rapè........................................59 Tonček — zaspane. J. Leban..............* 63 Večerja. /. Podgornik 65 Človek — vran. Vakaj....................................68 Kaj so govorile rože? Vida ................................69 r Moj srček. Fr. Govékar..................................70 Lakomnik in siromak. Solovcj................................72 Jerebovi. J. Kostanjcvcc....................................78 Moji prvi prijatelji. Vera..................................88 Deček in slepec. J. Leban..................................99 Ko je večer ... S. Palček.................-100 Odpuščajmo! L. Černcj..................-105 Kaj je pozabil Tinček? I. Troit...............107 Skriti Jurče. F. Čmagoj .................-109 Tri orjaške hruške, f. Sluketj.................115 O modrem mandarinu. L Podgornik ..............120 Stojan in Anka. L. Poljak................-121 Iz zlatih skledic. /. Troit..................................124 Kadar se prepirata dva, je vselej tretji na dobičku. /. Podgornik ...... 126 Sosedov Pavelček. S. Palček................-127 Zaostala čestitka. /. Troit..................................144 Breznikov Tone. L. Černcj..................151 Volk in lisica. Trnovski....................................155 Stric Blaž. L. Rastič....................158 Materina ljubezen. C. Logar.................161 Vehatova Ivanka. Modest..................163 Bodi usmiljen! Solovcj ..............................165 Vmi, kar ni tvojega! Solovcj.................165 Ata, ata !.../. Troit..................-171 Mamin god. C. Logar...................180 Zakaj imamo v državnem grbu dvoglavega orla? Domiuicus............185 O ptički in žitnem klasu. L Podgornik..............186 Na stara leta. L. Poljak ..................................191 »VahČarji«. I. Troit......................................195 Nagrada sebičnosti. P. Petrovič................ 1% Kako so bile lepe sanje, lepi spomini . . . A. Rapi..........215 Poučni spisi. Francek in Tonček. A. S.................. 9 Na Triglav! L. Stiasny...................101 Palček ali stržek. L. Ogorek.................125 Cesarjeva sedemdesetletnica. J. Dimnik.............136 Poroka nadvojvode Franca Ferdinanda. J. D........................146 f Ivan Bartl. J. Kostanjcvcc.................153 Prirodni pojav. A. S.....................157 50 letnica Strossmayerjevega škofovanja. Doksov...........177 Stran Svetovna razstava v Parizu. 7. Dimnik . .......182 Anton Martin Slomšek. L. Ogorek...............197 Doktor France Prešeren. L. Ogorek...............211 Pravljičar v šoli. Nik. Vrhov.................222 Pouk in zabava. Rebus 19, 55, 94, 130, 187, 226 Demant.........................19, 112, 130 Naloga........................19 Naročnikom in bralcem 20 Mladi risar. V. Siisck . . . ............ 39, 75, 111, 166 Obelisk..................39 Rešitve.......... 39, 56, 76, 96, 112, 132, 148, 168, 188, 208, 227 Listnica................. 40, 56, 76, 112, 188, 208 Za kratek čas............... . 55, 73, 94, 111, 206 Kako dolgo žive živali? .... 55 Katere živali nikdar ne pijo? ............. 55 Sveti oče Leon XIII..................73 Resnice. A. K. Sežun 74 Buri........................74 Največji sod......................44 Zrak....................74 »Vstajenje«....................74 Besedna naloga............75, 148, 208 »Uvod v narodno gospodarstvo« . . . .........75 Mati..................76 Uganka. A. Medved.................94, 130 Deška igra. L. Stiasny...... ....... .... 95 Izza Napoleonovih dni........ ..........95 »Pisanice«....... ............96 »Pomladni glasi«......... ...........% Velikani in pritlikavci..........111 Mladi španski kralj Alfonz XIII.................111 Papirnate užigalice . ...........130 Utrinki. R. L. G.................... 131 Cekin — Žabam v zahvalo. I. Podgomik .......131 Ptice..................................131 Šolski počitki.....................132 Popravki......................132 Avstrijska zgodovina.................. 147, 207 Zemljepis Hrvatske........................147 Zemljepisna uganka. A. Ž...................166 t Rok Merčun......................167 Svetovna razstava v Parizu................."167 Vojna na Kitajskem....................168 Smrt zaradi pajčevine...................187 Zlodejstvo in omika....................187 Otroci kot zbiralci....................187 Kateri predmeti so šolarjem najljubši ?..............187 Junaški Buri premagani...................188 t Dr. Fran Lampe....................188 Razpis nagrad . ^.................. 206, 227 Stran Lepa žvižga. Ivo.....................206 Zid, ki je star 2000 let...................206 Spoštovanje mater med Turki.................206 Zabavna knjižnica za slovensko mladino......... ... 207 Janez Guttenberg.................. . 207 Nekaj turških pregovorov...............t 207 Prešernova podoba....................226 Nove knjige s podobami za mladino...............227 Vesel Božič!......................228 Ob koncu leta......................228 Glasba. Vijolica. /. Bartl.....................74 Golobčku. F. Juvđnec...................95 Cvetice. /. Bartl.....................131 Mirno, tiho! /. Bartl....................167 Zvonček. F. Juvđnec....................207 Podobe. Božične sanje..... . '............................6 Dva berača.............. .......11, 13 Stričeva Danica.......... ..........30 KrojaČek — kralj.....................35 Mudi se, mudi!.....................37 Iz devete dežele.....................46 Naš dedek......................48 Ladja na kopnem......................51 Kam jezdi naš Slavko v petek, kam v svetek?...... ... 64 Jezus Kristus na Oljski gori 66 Moj srček...................70, 71 Sveti oče Leon XIII...................73 Jerebovi........................83 Materina molitev 86 Rudar 90 Aljažev stolp......................103 Za god........................104 Odpuščajmo!.....................106 Skriti Jurče.....................110 Nosek........................120 Stojan in Anka ... .......123 Palček ali stržek ... ................125 Sosedov Pavelček.....................128 Cesar Franc Jožef l................... 138, 139 Grad Habsburg.....................141 Zofija kneginja Hohenberška.................147 Nadvojvoda Franc Ferdinand.................147 Ivan Bartl.......................153 Prirodni pojav......................157 Stric Blaž.......................160 Vehatova Ivanka.....................164 Dr. Josip Juraj Strossmayer.................178 Stnn Glavni vhod v svetovno razstavo v Parizu.............182 Cesta narodov......................183 Eiffelov stolp......................184 Na stara leta......................194 Anton Martin Slomšek...................198 Trije kraljeviči .....................201 Doktor France Prešeren...................213 Žabica........................217 Božič ........................219 Večeslav Beneš.....................223 Stric kovač.......................225 O I 1 0 Q OtlblMSsSth 1 ZVOMCEK lU^T S PODOBAMI ZA ROVENTO MLADINO Pozdrav. .h, zdaj si zapel! Mi se zbiramo in se veselo nate in vate oziramo . . In sama mlada lica, ah, mlada in cvetoča, in kot roža na vrtu kri na njih žari se vroča . Sami ljubki obrazki, ki zavzeto gledajo, in z „Zvončkom" otroci za gorke pečice sedajo. „ . . . To meni prija, a meni to! Ah, kaj veš ti? — To-le tako je prijetno, lepó! . . No, pa prav ! Jaz sem vesel, da vsakemu svojo dejal sem, zapel. Vsakemu svojo — da čujete! Ej, že v glavicah misli snujete : „Bog ve, kaj nam pove v prihodnjih dneh? . . Zdaj bom učen, zdaj moder, zdaj za Šalo in smeh. In stari ljudje tudi me slušajo, tiho, neopisno srečo spet okušajo. Tam iz dalje, iz dalje časi mladi prihajajo in jim srca s cvetjem in solncem obdajajo . . . E. Gangl. 2 HS- Vprašanja Kje, solnčece moje, domovje je tvoje, kam pojdeš o mraku nocoj? » Črez sinje vodice na zlate stopnice — tja v grad bom poplavalo svoj.* Pa kje ta tvoj grad je ? Mar tudi ves zlat je, in posteljca, kakšna je tar "Moj grad sa gorami, čuj, biseri sami — in posteljca vsa is zlata i' so/ncecu. Fa kdo te uspava, kdo se poigrava s teboj, kadar dolgčas ti je? »Aji zvezdice takrat prišetajo vsakrat, če noč je, če dolgčas mi je /« Pa nimaš je majke . . . Kdo pravi ti bajke? In vence — kdo spleta zate ? » Ves svet nti je majka, ves svet mi je bajka, in rože so moje sestre7« Vida. Da mi biti je drevo . . . Da mi biti je drevo, Da mi biti je drevo, bil spomladi rad bi breja — bil polèti rad bi lipa — drugo drevje še goló, v njeni senci je hladno, nanjo sveti j-urij pleja. cvet na potnica se vsipa. Da mi biti je drevo, bil pozimi rad bi smreka — drugo drevje je goló, topla greje njo oblega. Oton Zupančič. Molitev. Sklepaj, dete preljubo, Angelu se izroči, sklepaj k molitvi roké, da te spremlja povsod, doli iz neba prikliči da te vedno varuje blagoslov božji nasé! zla in življenja zmot. Sklepaj, dete premilo, sklepaj k molitvi roké, Bogu daj dušo svojo, Njemu daj svoje srce! Kristina. Samostanski zvonovi. Spisal Vuk Slavic. ' ožični večer je priplul, troseč veselje. Debela megla je padla na trudno, zasneženo zemljo. Goste snežinke so frlele kakor belokrilati metuljčki na temne strehe. V obraz in lase so se usipale hitečim ljudem in se topile ondi kakor sladka nada v grenki resnici. Brleče svetilke so spuščale na pobeljeni tlak blede žarke, da so se bele snežne zvezdice, katere je dosegal mrkli žar luči, blestele kakor rosa ob jutranji zori. Razsvetljena so bila okna palač, hrupno veselje je donelo izpod bogato okrašenih božičnih drevesc v tiho, sveto noč. Drago vino se je penilo na polnih mizah mogotcev, katerim ni bilo sredi bogastva znano, da žive z njimi bitja, ki nimajo za lačne zobe niti trde skorjice suhega kruha. In v to veselo drvenje v šumečih, blestečih dvoranah je donelo ubrano brnenje samostanskih zvonov . . . Tako se je zdelo to zvonjenje, kakor bi hotelo karati vse brezskrbne in brezsrčne mogotce in bogataše. — Na voglu najlepše, krasno razsvetljene palače, iz katere je veselje najbolj donelo v mrzlo temo,, je stal poleg ženice, ki je pekla kostanj, slabo oblečen mož, drhteč in tresoč se mrazu. Bledi obraz mu je razsvetljevala ulična svetilka. Iz globoko uklesanih gub na njegovem obrazu sta gledala beda in glad. Ves večer je stal siromak na ulici in gledal vesele in zadovoljne obraze mimoidočih ljudi ter upal, da dobi kak milodar — brez pvosjačenja . . . Saj se bere ubožcu potreba v očeh, toda iz gub na čelu tega bledega moža ni znal nihče brati, kaj trpi njegovo srce. Matere so nosile mimo njega igrače, možje so hiteli s polnimi žepi in izginjali v megli. Prodajalci so nosili vsakovrstne stvari mimo in mu jih ponujali: »Kupite, kupite za otroke!« Žalosten nasmeh mu je obkrožil vsakikrat od mrazu otrpla ustna, oko se mu je stemnilo, in iz prsi se mu je izvil globok, tožen vzdih. Na dom svoj je mislil, na temno sobico tam v predmestju, daleč od teh blestečih hiš in palač. Na ženo svojo je mislil, ki mu leži bolna doma na trdih deskah, na otroke, ki se stiskajo k svoji mamici in si, proseč jo kruha, huhajo v zmrzle prstke. Srce mu je hotelo počiti od žalosti. Kako rad bi se bil zjokal, ali solze so mu^pošle, saj jih je prelil v življenju že mnogo, mnogo . . . In nihče mimoidočih ljudi ni opazil te srčne bede v obrazu bledega moža. Kako tudi, ko je vsakemu srce kipelo od veselja? Osmo uro so oznanjali udarci iz line samostanskega stolpa. Zdramil se je bledi mož iz motnih sanj in zopet se spomnil gladnih svojcev. Tedaj pa se ni več sramoval. Prvega, ki je prišel mimo, je poprosil s tresočim, tihim glasom milodara. In potem vsakega, kogar je zagledal. Vsi so ga začudeno motrili, nekateri ga celo karali, zakaj prosjači — a nihče mu ni dal ničesar. Mraz je prihajal, ljudi je bilo vedno manj na ulici. Nad bledim možem v razkošno opravljeni dvorani pa je vladalo veselje — nič skrbi, nič bede ni bilo v svetlih prostorih. Ha, zadovoljni ljudje morajo pač imeti dobro srce! Tja se napoti torej bledi siromak, kjer sta sredi hrupnega veselja tekmovala zlato in srebro z baržunom in svilo. A zapodili so ga, ga zvali berača in se mu smejali z grohotom — vmes pa so samostanski zvonovi peli tožno, toŽno v božično noč . . . Bledi mož je obupno taval domov, po tihih ulicah je stopal počasi, saj so ga zapuščale moči — telesne in duševne . . . Doma ga je sprejel jok in stok. Žena je ležala na mrzlih deskah mrtva, otroci so ji klicali v bledo, trdo lice: »Mamica, mamica!« — Toda mrtvo je bilo materino srce — morda je počilo od žalosti . . . Nem je gledal mož drago lice svoje žene. Potem pa je vzel svoje otro-čiče in šel z njimi v samostan naznanit smrt svoje družice, da bi ji dušo spremili v višavo samostanski zvonovi. Usmiljeni bratje so dali možu jedil in drv. In zakuril je siromak, da ne bi zeblo speče mamice, kakor so rekli otroci. * * * Drugi dan so peli tožni samostanski zvonovi zopet mrtvaško pesem. Peli so jo bledemu siromaku in njegovim otrokom. Dnevniki so pisali, da se je v predmestju črez noč zadušila ubožna družina, ker je iz zakurjene, polrazpadle peči uhajal plin v sobo. Ker ljudje niso hoteli pomoči bledemu možu in njegovi deci — jim je pomogla mrzla smrt. Nihče razen starega patra in samostanskih zvonov ni spremil mrtvih siromakov k večnemu pokoju. -9-1 5 Bolček — prijatelj ptičic. Spisal Fran Čmagoj. inčarara, to se je pa prileglo našim praznim želodčkom! Sedaj se pa le stisnite vsaka v varno zavetje pod smrekovo vejico ali kamor si bodi, da vam bo topleje! —Tako je govorila stara sinica svojim mladičem, ki so skakljali okrog deščice, na kateri ■ ..■pm je bilo natreseno razno semenje. »Čakaj, mamica, da še to-le peško izluščim pa pozobljem. — Zdi se mi, da je še dovolj prostora zanjo v mojem želodčku!« se oglasi mlada Siničela. »No, le privošči si jo, saj sama veš, koliko ti je treba, da ne boš več lačna«, pravi starka- »Mamica, mamica, jaz sem pa že tako sita, da me kar trebušček boli. Pa počila menda ne bom, kaj praviš mamica?» zakliče Siničelka. »Ne bo menda tako hudo; kmalu ti odleže«, jo potolaži starka. »Cicifuj — cicifuj, jaz bi pa tudi rad imel kaj pečenke«, se oglasi prešerni Siničelček. »Veste kaj, sestrice, tja-le v sadovnjak poletimo, tamkaj gotovo dobimo kakega mrčesa za posladek!« »Saj res, saj res — činčarara, cicifuj, cicifuj«, zakličejo vesele, in ne mene se za burjo in sneg, je odletelo živahno krdelce na bližnje hruške in jabljane, črešnje in češplje, kjer so preiskale sinice slednji list in listič, prebrskale s kljunčki vsako skorjico lubadi •— pa vlačile na dan premrle gosenice in drugi mrčes. Kar je bilo le živega, vse je moralo v želodčke . . . Tako življenje je na Bolčkovem vrtu vsak dan. Zjutraj natresa Bolček pred hišo na deščice bučnih pešak, zrnja od solnčnic in drugega semenja, katerega siničice rade luščijo, zato pa so dan na dan v bližnjem sadnem vrtu, kjer trebijo drevje raznih Škodljivcev. Ko pa se bo v topli pomladi drevje prebudilo, in ga bo posul Stvarnik s svežnobelim cvetjem, ne bo gosenic, ki bi ga uničevale. Drevje pa bo rodilo obilo okusnega sadja, ki ga Bolček jé tako jako rad! Otroci, ali bi vi ravnali drugače? Ravno tako, kaj ne? Natresajte pridno koristnim pticam, saj vam poplačajo ta trud obilo! V V sanjah. Po njo je angelček dospel, med jvejdice jo s sabo vjel, in luna se ji klanja . . . Modest. teši na posteljci in spi, na smeh se pitica dryi in sanja, sanja, sanja . . . Božične sanje. Na zemljo pada noč, prihaja sen cvetoč in Milanu in Slavici objema trudni glavici. Dva angela priSlà v oblakih k njima sta, in pesem zadonela je, in zvezda zagorela je. Nje jasni, zlati svit po sobi je razlit, in svečica pri svečici užiga se na smrečici. Izpòd zelenih vej — tu čudo božje glej ! — igračice prihajajo, ob smrečici postajajo . Ko sta zbudila se, to sta čudila se : Vse te reči imela sta, za Božič jih prejela sta! Leon Poljak. V poslednjih trenutkih. Spisal Rudolf Vrabl. avno je zatonilo solnce, ko sta priJeteJi sinici — vsi zmrzli in od gladu že skoraj onemogli —- na lipo pred hišo. Čivkali in skakali sta, da ju je bilo žalostno poslušati in gledati. ________Ves dan sta letali okrog ter si iskali hrane in gorkega zavetja. A bilo je zaman. Sreča jima je bila nemila. Ko izgubita skoraj že vse upe, skleneta, da se vrneta na svoj stari dom — na lipo, kjer sta bili rojeni. Tu hočeta prebiti poslednje trenutke. — Tako sedita na šibki vejici in tožita druga drugi svojo bedo ... V tem se docela zmrači. V hiši, poleg katere je stala lipa, so prižgali luč. Sinici dobro vidita skozi okno na mizo, kjer stoji božično drevesce že na pol okrašeno. Krog drevesca stoje srečni otroci ter gledajo mater, ki privezujejo na vejice še to, kar so prinesli oče ravnokar iz prodajalnice. Po tem opravilu prižgo oče sveče, mati pa razdele božična darila. Kdo popiši to otroško radost, ki seva s cvetočih obrazov? Kdo more čutiti tako veselje, kakor ga čuti oni, ki stoji brez skrbi in mladolet pod božičnim drevescem? Še govoriti ne morejo srečni otročiči; ustnice jim trepečejo od samega veselja, in besede jim zastajajo na jeziku. Ta hiti k materi in jeclja: »Ma-ma-mama, Bog Vam plačaj!c 8 !<ć- Oni objema očeta in jim poljublja roko v zahvalo. Najmlajši pa, ki je dobil konjiča, kliče: »Hi, konjiček, hi!« Ves razvnet napenja voje kakor pravcati kočijaž. Oče in mati pa opazujeta z ginjenim srcem zadovoljno mladino in si zbujata spomine na prešla otroška leta . . . In naši sinici? — Tesno se stiskata druga ob drugo, da bi se vsaj malo ogreli, in lačni pošiljata bolestne pozdrave z bednega doma skozi okno presrečni družini. »O, ko bi ne bili ljudje tako trdosrčni«, vzdihne ena, »ne bi nas ptičic tako zapuščali in nam tako plačevali koristi, ki jim jo delamo. Vse leto smo jim pobirale gosenice in črve, da smo jim ohranile sad, jim pele pesemce in poleg tega smo bile vedno v nevarnosti, da nam ne bi pobila zlobna roka v gnezdu Ćivkajočih mladičev. In vse to smo žrtvovale ljudem v blagor. O, nehvaležni svet! Ali nam ne bi lahko natresli ljudje semintja kaj živeža, da nas ne bi toliko pomrlo od gladu? Saj bi nas potem tudi tako ne zeblo, če bi si potolažile lakoto. Pa ljudje so dandanes že taki. Imeti hočejo le koristi, a odkod ta, zato se malo zmenijo. Zato nas tudi zapuščajo v najhujši sili. Kaj, ko bi vsaj eno zimo bili ljudje ptičice, me pa ljudje ? . . . Potem bi čutili, kako bridko je naše življenje osobito ob tem času, ko poka drevje od prehude zime, me bi pa izkusile, kako dobro se godi ljudem. Gotovo bi ne ravnale me tako, kakor ravnajo ljudje z nami. — Le poglej va nocoj te ljudi! Vsega imajo v obilici. Ko bi medve imeli le toliko, da bi se vsaj malo nasitili, kako bi nama bilo prijetno! Zdi se mi, da bi mi bilo precej bolje, ko bi použila samo eno zrnce. A tudi tega ni! . . . Nič naju več ne reši, tudi medve bova morali umreti ... In to še nocoj . . . Kmalu, prekmalu nama odbije poslednja ura.« — »Nič, sestrica moja«, pravi druga sinica, »nikar še ne obupajva! Poskusiva še eno pomoč. Poglej, ti ljudje, ki so tako dobre volje ob božičnem drevescu, imajo mogoče vendar kaj sočutja z ubogimi ptičicami. Zletela bom na okno in potrkala nanj. Če me slišijo in tudi uslišijo, priletiš še ti, in rešeni bova. Zavrnili naju ne bodo. Morda vendar vedo, kaj je trpljenje, tako hudo trpljenje . . . Kako prijetno bo med njimi v topli sobi! Ko zopet zašije pomlad, bodo naju izpustili, in medve jim poplačava vse s svojim delom. Vedno jim bova hvaležni!« Ubožica ne čaka sestrinega odgovora in zleti proti oknu. V tem pa zadene z glavo ob žleb in pade mrtva ravno pod okno. Ko zapazi njena sestra nesrečo, prileti k nji in ko ugleda, da leži njena nekdaj tako vesela in danes še v poslednjih trenutkih toliko upa polna sestra mrtva, začivka prav milo kakor bi ji hotela zapeti mrtvaško pesem, potem se nasloni ob njo in umre . . . PRILOGA „ZVONČKU" «£B» i m Fnancek in Tonček. Spisal A. S. ^rancek in Tonček sta bila soseda in prav dobra prijatelja. Ni bilo dneva, da bi se ne sešla. Mati mu ni tega nikdar branila, saj je vedela, da je Toček dober deček. Nekega dne ga je pa ' vendarle vprašala: >Kaj pa ti tako ugaja pri Tončku, da si vedno želiš k njemu?« — »O, mama, Vi ne veste, kako prijetno je pri njem. Vsak dan mi pove kaj novega, kar je bral v knjigi, ki mu jo je prinesel letos sv. Miklavž«, odgovori Francek. »No, če je pa tako, potem pa le pojdi tudi danes k njemu. Ko prideš domov, mi boš pa povedal, kar boš slišal pri Tončku«, je rekla mati. — Hitro je stekel Tonček v sosednjo hišo. Ko stopi v sobo, lepo pozdravi vse navzoče, potem pa stopi veselo k Tončku, ki ga je že težko pričakoval. »Danes boš videl, kaj bom naredil«, reče Tonček Francku. »Ravno sedaj sem bral nekaj posebnega v tej lepi knjigi. OČe in mati, tudi vidva morata gledati«, ju povabi Tonček. »No, saj bova. Le hitro pokaži, kar znaš«, odgovori oče in sede za mizo. Tonček pa stopi k omari in vzame iz nje kozarec, košček papirja, svinčnik, šivanko, zamašek in škarje. »No, radoveden sem, kaj boš napravil z vso to ropotijo«, poreče oče ter gleda radovedno Tončka. Ta pa je bil tih in zamišljen v svoje delo. Vzel je namreč papir in si nanj narisal tak-le križec ter ga s škarjami izreza!. V sredi pa je s tanko obrezanim svinčnikom vtisnil »- luknjico, a papirja ni predrl. Potem pa je vtaknil -- šivanko v zamašek, tako da je stala lepo pokonci. Na konec šivanke pa je obesil izrezani križec, da je vodoravno plaval na nji. Nato pa je poveznil črez vse to kozarec, ki ga je prej dobro obrisal s suho cunjo. Sedaj pa pogleda Tonček veselo radovedne gledalce in reče: »Ta križec lahko obrnem, kamor hočem, ne da bi dvignil kozarec ali se križca količkaj dotaknil*. Vsi so odkimavali ter dejali, da je to nemogoče. A glejte, kaj je sedaj storil Tonček! Vzel je iz žepa robec in pričel je drgniti ob eni strani kozarca. Kakor hitro je to storil, se je obrnil križec proti obdrgnjenemu mestu. Drgnil je potem na drugih mestih, in proti vsakemu takemu mestu se je križec obrnil. In ko je prav močno drgnil, se je pa začel križec kar sukati na igli. To je bilo veselje! Niso se mogli dosti nagledati te čudne prikazni. IL ir H* 10 Oče, ki je pa bral vse to že prej in se le nalašč naredil nevednega, je sedaj vprašal: »No, Tonček, kaj misliš, zakaj pa se je ta križec ravnal po tvojem povelju in se obračal, kamor si hotel?« »Ne vem. Tega ne pove knjižica. Rečeno je le, kako in kaj naj se stori in kakšen bo učinek, drugega nič«, odgovori Tonček. »No, povedal vam bom pa jaz«, reče oče in nadaljuje: »Ako drgnemo steklo, postane električno, in sicer stekleno (pozitivno) električno. Kot tako pa privlači papirnati križec. Ker pa je steklo slab prevodnik elektrike, ostane kozarec električen le na onem mestu, na katerem ga drgnemo. Radi tega pa tudi privlači križec vselej le na ono mesto, kjer si drgnil kozarec. Poleg pozitivne elektrike imamo pa tudi s m o 1 n o (negativno) elektriko, katera so je bila zbudila v križcu na onem koncu, kateri se je približal obdrgnjenemu mestu kozarca. Na nasprotnem koncu križca pa je bila naseljena elektrika istega imena, t. j. pozitivna. Torej obenem tudi vidimo, da električno telo (tu kozarec) privlači raz no i m ens ko elektriko, istoimensko pa odbija.« Veselega srca je prišel Tonček domov k svoji mamici in ji vse to natančno opisal, kar je videl pri Tončku. Mati je bila pa zadovoljna, da ima Francek tako pridnega in dobrega prijatelja. Dragi čitateljčki, sedaj pa hitro škarje v roke ter napravite ravno tako, kakor je napravil naš Tonček! Prav gotovo se vam vse dobro posreči. — Tonček vam obljublja, da vam bo še večkrat kaj pokazal. Pozi m i. Kaj jaz maram, ko pri peči gorki z materjo sedim! To resnično moram reči, da se zime ne bojim! Naj besni le zunaj zima, naj zmrzuje, pada sneg, zame le veselje ima belo polje, beli breg . . . Ko odhajam v cerkev, v šolo, v plašč zagrinjam se gorak; kje li daleč na okolo koga plašč še krije tak ? Ne! — To trda je beseda! Bog daj skoro gorkih dni : Mnog Živi otrok, ki beda mlada leta mu greni. Jesti imam vedno dosti, Nima, nima kosca kruha Zunaj zima, v srcu mrak . . Često so ušesa gluha, kadar prosi siromak. zdrav sem in vesel ko ptič; drug, če hoče, naj se posti, jaz ne vem o gladu — nič! Teh otrok se Ti usmili, vsemogočni, dobri Bog! Na pomoč jim pridi v sili, reši stisk jih in nadlog! . . Janko Leban. Slovanske pravljice. V neko vas sta dospela nekdaj dva berača in sta prosjačila po nji. Eden je bil slep, eden pa je videl. Temu so rekali Tirolček — čudno ime! Zakaj so mu tako dejali, pa ne vem. Pretkan je bil Tirolček. Ko sta prosila od hiše do hiše, si je pri drža val večje kose kruha, manjše pa je metal ubogemu slepcu v malho. Hudo je bilo siromaku; stradati je moral. »Pojdite v imenu božjem! Toliko vas je danes, da si kar vrata podajate; cel hlebec smo že razkosali«, so govorili ljudje. Ponekod pa so se vendar usmilili siromaka slepca. Ali niti tega mu ni privoščil Tirolček. Rad bi se ga bil iznebil. Za vasjo ga počaka. Ko pritapa slepec za vas, se mu ponudi za spremljevalca. Starček mu je bil hvaležen zato, zdaj vsaj nikamor ne zajde ter v jarek ne pade. Na kaj hudega niti mislil ni. Prideta do gozda. Ne daleč od ceste je stal visok, votel hrast. — »Tukaj-le me počakaj, prijatelj! Jaz skočim ta čas v bližnjo vas, da bova imela opoldne kaj jesti. Precej se vrnem!« pravi Tirolček. Slepec se zlekne pod hrastom. Tovariš mu da kosec kruha iz koška. Slepar mu ni povedal, da je koš poln prav do vrha; dejal je, da je to poslednji grižljaj. Starček mu ponudi svojo malho, da naj pogleda, če je še kaj v nji. Tirolčka ni bilo treba še posebe opominjati; malone vso je izpraznil, potem pa izginil. Minila je ura, druga, tretja — ali tovariša ni bilo od nikoder. Mračilo se je že, toda niti duha, niti sluha ni bilo o njem. Bilo je na jesen, in zvečer je bilo že mrzlo. Starček otipa hrast; v duplini njegovi bi lahko prenočil, ondi ga zver ne bo mogla napasti. Pa zleze vanjo ter zamaši odprtino z mahovjem in s praprotjo. Potem opravi večerno molitev, en očenašek zmoli celo za tistega hudobneža, ki ga je zvodil v les in se zdaj neče vrniti. Dober starček je bil, iz srca je odpustil nevoščljivcu. Ali v hrastu ni mogel zaspati. Priobčuje Xii. Vrhov. 1 Dva berača.. (Češka.) Polnoči je že utegnilo biti, kar se razlegne krog hrasta čuden šum. — Zveri so se shajale. Vsako leto so se zbirale o tem času pri starem, votlem hrastu. Zdajci utihne vse. Nek momljav glas zagode prav tik dupline: »Ko bi ti, ki jim ne služijo oči, vedeli ter si jih danes zjutraj umili z roso, bi takoj izpregledali; toda kdo jim to povej?« Bil je to star medved, najstarejši izmed vseh, kar jih je bilo v gozdu. »Nekje je na kraljevem vrtu drevo, ki rodi zlato sadje. Letos pa usiha, gine. Kralj obeta veliko plačilo tistemu, ki mu ozdravi dragoceno drevo. Ko bi pač vedel kdo in kopal tja do korenin, pa bi izkopal velikega črva, ki izpodjeda drevesu življenje; ko bi črva pokončal, bi gotovo pomogel drevesu«, pripoveduje volk, očak volčjega zaroda. »Nekje je na kraljevem vrtu vodnjak. V njem izvira voda, ki ji na vsi zemlji ni enake. Letos je neki usahnil tisti studenec, in nikogar ni, ki bi mogel narediti, da bi voda zopet privrela iz tal. Ko bi pač kdo vedel in bi kopal globoko pod kamenje, odkoder prihaja virček iz zemlje, pa bi prikopal do velikanske žabe, ki požira vso vodo; tako bi oživel kraljevi studenec. Tistemu, kdor to dožene, obeta kralj ne le veliko plačila, ampak tudi edino hčer, po smrti pa še krono«, pravi jelen, najstarejši v vsem gozdu; iznad glave sta mu molela krasna rogova. Delila sta se na brezštevilne roglje, sto jih je utegnilo biti. Ko je dogovoril, se začuje zopet prav tik dubline tisti momljavi glas kakor prej: »Kadar se ob letu tukaj snidemo, si povemo zopet kaj«. — In zveri se razi dej o . . . Starček je vse dobro slišal v hrastu. Odmaši si duplino, in komaj je padla prva rosa, izleze, si otare z njo oči in — glej čudo! — hipoma izpre-gleda. Iskreno zahvali Boga za dobroto, ki mu jo je dodelil, ter jo mahne naravnost v tisto deželo, kjer je usihalo dragoceno drevo. Glavno mesto, kjer je prebival kralj, je bilo vse prepreženo s črnim suknom. Ljudje se niso veselili; žalovali so s kraljem- vred. Starček se ustavi v krčmi. Tu zve, zakaj da je mesto prepreženo s črnim suknom, zakaj da se ljudje ne vesele, nego žalujejo s svojim kraljem. »Drevo usiha, ki stoji na kraljevem vrtu in ki rodi zlato sadje; zato je mesto prepreženo s črnim suknom, zato se ljudje ne vesele, nego žalujejo s svojim kraljem. Velike darove obeta kralj vsakomur, kdor ozdravi drevo«, pripoveduje krčmar. »Prijatelj, bodite tako dobri in peljite me v grad, pomogel bom drevesu, da ozeleni, da se spomladi razcvete, poleti pa obrodi sad«, ga poprosi starček. Skoro ti ne verjamem, da bi bil tako pameten. Drugačni mojstri so bili tukaj, pa niso tega dognali, osramočeni so odhajali. Ne bodi predrzen in ne hodi tja. Kralj je že razsrjen. Mene in tebe bi dal ob glavo«, mu brani krčmar. »Če nečeš, pojdem pa sam, silil te ne bom«, reče starček trdovratno ter krene v grad. Tudi tam je bilo vse prepreženo s črnim suknom. Dvorniki so le šepetaje govorili, boječ se, da ne bi motili splošne žalosti. — Težko je prišel h kralju; silno se začudi vladar prebrisanemu starčku. »V imenu božjem! Če torej hočeš, pa kopiji! Poslom naročim, da naj ti pomagajo, videl bom, kako se obneseš!« Pa odvedo starčka na vrt k drevesu, ki je rodilo zlato sadje, zdaj pa je usihalo. Dado mu lopato in motiko in še sami mu pomagajo kopati. Ko prikopljejo do korenin, zagledajo velikega črva. Ali to ni bil navaden črv, bila je ostudna pošast. Starček mu mahoma razčesne glavo, potem pa zopet zasujejo korenine z mehko prstjo, in hipoma je drevo ozelenelo. Povsod so snemali črno sukno, razobešali pa rdeče. Trobentači so hodili po mestu ter oznanjali ljudstvu novico, da je zopet oživelo drevo, ki rodi zlato sadje. Kralj je bogato obdaril starčka. Ta pa ni obdržal ničesar; vse je razdal ubožcem, da bi molili zanj; niti krčmarja ni pozabil, dasi ga prej ni hotel odvesti h kralju. Od tod se napoti v deželo, kjer je usahnila voda v kraljevem vodnjaku. Kmalu je bil tam. Zopet se ustavi kraj mesta v krčmi. Glavno mesto, kjer je 14 «me- stano val kralj, je bilo prepreženo s črnim suknom; ljudje se niso veselili, nego žalovali so s kraljem vred. Krčmar mu pove, zakaj da je mesto prepreženo s črnim suknom in zakaj da se ljudje ne vesele, nego žalujejo s svojim kraljem. »Vodnjak v kraljevem gradu ne daje vode; usahnil je studenec njegov, in zato je mesto prepreženo s črnim suknom . . . Kralj ni samo velikih darov obljubil vsakomur, kdor pomore vodnjaku, nego obljubil mu je celo edino hčer, po smrti pa krono.« »Upam si zopet oživiti studenec; peljite me h kralju, prijatelj!« ga poprosi starček. »Ne verjamem, da bi ga ti priklical iz tal; drugačni mojstri so bili tu, pa ga niso mogli, osramočeni so odhajali. Nikar ne bodi predrzen! Kralj je razsrjen, oba bi utegnil dati ob glavo«, mu brani krčmar. »Če nečeš, pojdem pa sam, silil te ne bom«, reče starček trdovratno ter odide v grad. Tudi tam je bilo vse prepreženo s črnim suknom. Dvorniki so govorili le šepetaje, boječ se, da bi ne motili splošne žalosti. — Težko je prišel h kralju; silno se začudi vladar preprostemu starčku. »V imenu božjem! Če torej hočeš, le kopiji! Poslom naročim, da ti pomagajo. Videl bom, kako se obneseš!« Starčku dado motiko in lopato ter ga odvedejo k vodnjaku. Kopali so in kopali, ko pa prikopljejo do studenca, zagledajo veliko žabo, ki je vso vodo popivala iz studenca. Potolčejo jo pa vržejo ven; potem zravnajo zopet odkop, in hipoma privre iz tal čista, studena voda ter napolni vodnjak. Radostno so snemali ljudje črno sukno in razobešali rdeče. Trobentači so hodili po mestu ter oznanjali ljudstvu veselo novico, da je vodnjak zopet poln studene vodice, kateremu je bil usahnil studenec. Kralj je hotel dati starčku edino hčer kakor je prej obetal ; toda starček si je izprosil samo toliko denarja, da bo preskrbljen do smrti. »Zakaj bi ji kazil mlado življenje? Star sem že in zadovoljen bom, če mi da tvoja milost, kar mi treba do groba«, je dejal kralju. — In zopet ni pozabil ubožcev. Mnogo dobrega jim je storil. Marsikaj jim je izprosil od kralja. Zgodi se nekoč, da sreča starček Tirolčka, ki je še vedno hodil s koškom ter godrnjal venomer, če so drugi dobivali kak kosec kruha. Komaj je izpoznal starčka. Poprosi ga, naj nikomur ne pravi, da ga je zvodil v gozd. Starček mu je že zdavna iz srca odpustil, pa povedal mu je, kako da je našel srečo. Bilo je ravno ob letu, odkar je slepi starček prenočeval v hrastovi duplini. Tirolček si misli: »Tudi jaz naj poskusim!« Košek s priberačenim blagom vtže stran — saj ga mu itak ne bo več treba! — In ko je dospel v gozd, zleze v votli hrast ter željno pričakuje polnoči. Zopet se razlega čuden šum, zopet se snidejo zveri krog hrasta, kjer so se zbirale vsako leto ob tem času. »Nu, kaj novega?« zamornija isti glas tik dupline. »Kaj novega? . . . Ozelenelo je zopet tisto drevo, ki je pred letom usihalo. Zdaj rodi znova zlato sadje«, je pripovedoval volk, očak volčjega zaroda. »In vodnjak, ki mu je lani usahnil studenec, je zopet napolnjen s čisto studeno vodico«, je dodal jelen, najstarejši v vsem gozdu, tisti, čegar glava -X 15 K- je nosila krasno rogovje, deleče se na brezštevilne roglje; to leto je zopet pognal nov izrastek. »To je izblebetal kdo izmed naših I« zagodrnja jezno medved — »nihče drugi nego jezična lisičica. Kaznujmo jo zato!« Toda lisica je bila bliskoma na hrastu; kakor dve luči se upro njene oči srepo doii -s votlino. >Ven in ven tista jezična lisičica, venomer moram slišati to; le poglej v hrast, ti stari godrnjač! Saj sediš doli tik luknje«, vikne zasmehljivo lisica. »Aha«, zavije volk, »nikdar več nas ne izdaš!« — in plane v duplino, izvleče Tirolčka ter mu odgrizne glavo. Medved mu odtrga roke, krokar izkljuje oči, truplo pa natakne jelen na rogovje. Starček pa je še dolgo živel in ko je umrl, so molili zanj ubožci po vsem kraljevstvu. «p» V božični noči. Spisal Andrej Rape. "V-ai y / kromna soba ... V nji kleči pred božjim razpelom deklica. Solze j' teko po bledem licu. Oko ji je sanjavo uprto kvišku ... Za njo na tleh se igra deček. Trpka bol stiska deklici srce. j^šV-Sfifr^v Svetilka polagoma dogoreva, a dekle ne vidi, ne sliši in ne čuti nič. Zunaj je pa — sveta noč . . . Sveta noč! Kako trepeČe v sijaju zvezd nebo, kako bleste biseri, nastlani po snežni odeji v tisočerih barvah! Kako šepečejo tihe smreke v rahlem vetru v sveto, božjo noč! Dolgo je molilo dekle pred božjim razpelom. Deček za njo je zatisnil oko v prijeten, otroški sen. Ozrla se je po njem. »Le sladko spi ter sanjaj o dobri materi, ki so jo nama odnesli danes od tod tja na božjo njivo ob cerkvi. O, zakaj je niso pustili tu? O, da bi jo mogla zbuditi! . ..« je šepetalo dekle. Od preobilnega joka so se ji že posušile solze. Stopila je k oknu ter zrla molče v sveto, božjo noč. Srce ji je bilo glasno, kot bi s kladivom tolkel po prsih, toda ni se ganila. Kot bi bila kip je strmela v zvezdnato nebo. Luna je ravno priplavala nad strehami in obsvetila staro lipo, stoječo pred hišo, da se je lesketala v biserih kakor božično drevesce. Dekle je sklenilo roke in pritisnilo vroče čelo na zamrznjeno steklo. Dolgo je sanjavo gledala v neizmerne svetove, potem pa je pomirjena stopila k mizi. Deček je mirno spal, ona pa je začela pisati pismo očetu. »Kaj naj ti pišem, oče? Naj li te obvestim o smrti materini?« Sklonila je glavo ter se zamislila, nato pa je šepetala sanjavo: »O, bilo je veselo, lepo življenje! Zdi se mi, da so bile to le lepe sanje. 16 K5- Božični večer je bil kakor danes. Mati je prinesla poprtnike na mizo, jaz sem delala jaslice, Stanko pa je jahal očetovo koleno. In molili smo in se veselili. Žarelo je oko materino v blaženi zadovoljnosti, ki oklepa to noč vsako srce. Oče pa je žalostno klanjal svojo glavo ter tuintam božal zlate kodre Stankove ter sedaj pa sedaj pogledal v kot za mizo na jaslica. O, ta pogled je bil tako globoko žalosten, tako obupen! Skočila sem k očetu, se oklenila njegovega vratu ter mu poljubljala temno čelo, on pa mi je gledal zamišljeno v obraz, in solza mu je prilezla na lice. Zmajal je z glavo, se otresel in spel kvišku pa mi dejal: »Le veseli se, dete! Nič naj ti ne kali sreče, dokler je to mogoče!« Zeblo nas je v sobi. Zadnja moka je bila, iz katere so spekli mati poprtnike. Uboštvo je vladalo povsod. Jaz nisem razumela še besed očetovih. »Pojdi k jaslicam, pojdi,« je rekel »ter se veseli, saj danes je božični večer.« Nato je vstal, položil Stanka, ki mu je zaspal v naročaju, v postelj in odšel iz mrzle sobe. Govorila sta nato z materjo. Čula sem njen tihi jok, potem pa so se odprla hišna vrata, in oče je odšel v noč . . . O, spominjam se! Lepa je bila, tako lepa kot nocoj. In mati so prišli v sobo in so jokali, jaz pa nisem umela njihovega joka, saj sem imala misli samo pri jaslicah. Bila sem otrok . . .« »Kaj sanjam,« je zopet Šepnila. »Pisati moram očetu, pisati.« In vzela je pero ter pričela: Ljubi oče! Bodi kjerkoli, to pismo Te mora najti, oče! Našlo Te bo to pismo in Ti govorilo: vrni se, vrni k zapuščenima sirotama. Oče, se li še spominjaš tistega božičnega dne ? O, Tvoj žalostni pogled mi še danes sega v dušo. Vrnem sedaj, kaj Tt je takrat bilo. Mati so mi pravili. Ubošlvo, ki ga več nisi mogel gledali, pa naš neusmiljeni gospodar sta Te 'gnala od nas, da dobiš kje pomoči. In šel si ravno na božični večer, ko je vsak rad ob svojih, in ni Te bilo več nazaj. Pa saj vem, ni Ti bilo mogoče drugače. Premehko srce si imel, in preveč Ti je segala v dušo Tvojih otrok in materina beda- Molili smo doma z materjo vsak večer potem za Te. Točili so mali za Tabo solze, a jaz nisem nikdar jokala. Tolažila sem jo in ji rekala: »Mati, ne jokaj, oče še pride, saj ni umrl*. Zapela sem ji potem pesem, in potolažila se je• A sedaj čuj, oče, kaj Ti moram pisali. Ugasnil je sijaj zvestih materinih oči na veke. Nehalo je utripati njeno bolno srce. Oče, matere ni več! Zaspala je na veke. Pustila je naju z bratom sama — brez Tebe, oče, Čuješ, oh, tako sama . . . O, čutim v tej sveti noči Tvojo bližino, tako je gorka, tako prijetna. Zdi se mi, kakor da moraš potrkati vsak trenutek na vrata, pa pritisnili na očetovsko srce svoja otroka. In danes je sveta noč. Gledala sem zvezd svetle žarke skozi okno in zdelo se mi je, da zre tisoč oči na naju siroti. In dvoje oči sem vzrla v njih, dvoje materinih oči, ki so zrle tako nebeškomilo, tako sladkomirno na naju. V višavah sem čula sladko glasbo, ki so jo milo prepevali angeli. In vzeli so s sabo moje vzdihe in solze na višave, so pomirili pretesno srce moje, zbudili novo upanje v meni, da Ti, oče, še nama živiš. Upokojena sem sedaj in pišem Ti brez solsd. Stanko mirno spi, a ondi pri sosedu Čujem radostne vzklike otrok, stoječih pred božičnim drevescem. Tudi jaz bi se rada veselila danes z drugimi zemljani, pa ne smem se, ne morem se. Ponesli so včeraj štirje možje mater iz hiše tja na njivo božjo. Le bolest je ostala meni in mojemu bratu. 17 t-6- In ko tako mislim na srečo iti radost drugih, oh, oče, odpusti, da tako govorim, takrat bi zakričala od bolesti, ker se drugi smejejo in vesele, ko moje srce poka od žalosti. Ali je tako prav? Ne, ne oče! Tvoj otrok ni veselja drugim nevoščljiv, ni hudoben. O, tudi jaz sem se še smejala, ko so se v istem trenutju gotovo mnogi drugi solzili. Bog znaj, ali tudi Ti sedaj misliš na nas, ali se tudi Tebi solzi oko} Ali pa. Ti morebiti usmiljeni angel spanja kaže lepše podobe? O, da bi bilo temu tako! To pismo Te najde. Že čutim utrip Tvojega srca. Sveta noč je danes, blažena je. Pridi, oče, v tej noči pridi! . . . Odložila je pero ter pristopila k bratu, ki se je prebudil ter še na pol v sanjah vzdihnil: »Lačen sem!« In skočila je k mizi, pa mu dala skorjico kruha — bila je zadnja . . . »Kje je mama? Ali je še ni? Saj so mi vendar pravili oni možje, ki so jo odnesli, da se zopet zbudi in vrne. Niso mi je pustili poklicati. A ko sem le splezal na tisti oder sredi sobe in se oprijel materinega vratu ter jo klical, so možem lezle solze po licih. Jaz sem pa klical mater, a ni se hotela diti. Spala je trdno, gotovo ji je dobro delo.« »O, dobro, dobro!« je pritrdila Marija. »Sedaj pa le mimo zaspi! Glej, mati je nama blizu. Njeno oko naju gleda iz nebeških višav. Le priden bodi in zaspi!« »Ne morem spati, Marija. Zapoj mi ono pesem, ki si jo materi tolikokrat pela, ko je jokala! Tako je lepa. Danes pa si mi pravila, da letajo angeli po zraku in nebu, ker je sveta noč. O, zapoj, zapoj, da te slišijo, kako lepo poješ!« Poljubila ga je na lice, mu pogladila zlate, kodraste lase in vzdihnila: »Danes ne smem peti, Stanko, danes nel« Tako proseče, tako milo jo je pogledal brat, da se ni mogla ustavljati. Sedla je poleg njegove postelje, in tiho ji je zazvenel glas: »Kako hudo je vendar to, ko solzno gleda nam oko . . .« V teh glasih je bilo toliko tihe boli, toliko skrivnih tožbd, ki so na perutih hrepenenja hitele v sveto, božjo noč. Lepa je bila Marija v tej bolesti . . . Oko je zažarelo Stanku, ki je vzkliknil: »O, kako si lepa, kadar tako poješ, Marija ! « Vso svojo bol je dahnila v to pesem. Zardelo ji je bledo lice. Stanko je mirno zaspal. Marija je bila vsa izpremenjena. Sanjavo je zrla na spečega brata — zunaj pa je brila okolo voglov burja. Naslonila se je na postelj. Počasi jo je objel sen. Zabrneli so zvonovi . . . Tajno in veselo so zveneli, in tiha molitev, sladka božična pesem je plavala po sobi. Vedno več glasov ... In vpletli so se ti glasi v sanje Mariji. Zakaj lahno se je počel poigravati srečen nasmeh na njenih ustnih . . . Vedno glasneje in glasneje ji udarjajo zvonovi na sluh. Vzdrami se ter vzdihne: »Oh, bil je lep sen!« Pa zopet ji omahne glava na blazino kakor bi hotela dalje sanjati. Svetilka na mizi je že davno dogorela. Luna je skrivnostno obsevala uborno pohištvo. Smehljajoče je šla črez sanjava obraza spečih sirot. Angel spanja je krilil nad njiju ležiščem . . . V farni cerkvi so veselo bučale orgle. Ljudstvo je bilo zbrano pri polnočnici. Za množico pri vratih je klečal mož osivelih las, zatopljen v gorečo molitev, tako da ni videl, kako se pomika že množica iz hrama božjega. Poleg njega pa je stal gospod iste starosti s solzami v očeh. »On je«, je šepetal. »Hvala ti,Večni, da si ga poslal zapuščenima otrokoma!« In zgrudil se je na kolena ter šepetal: »Odpusti, Bog, odpusti! Grešil sem nad njim in njegovimi ljudmi zavoljo svoje trdosrčnosti. Popraviti hočem, kar sem zakrivil . . .« Mož ob njem se je vzdignil in odšel. Ob vratih že ga je došel, ga prijel za roko in prosil odpuščanja, a nato ga je povabil k sebi na svoj dom, češ, da mu ima mnogo povedati. In šla sta. Nasproti hiši osirotelih otrok je stala lepa nova hiša, vsa razsvetljena. Vanjo je odvedel gospodar svojega nekdanjega gostača, Marijinega in Stankovega očeta. »Ne bova se mudila pri nas, takoj pojdeva k sirotoma«, je šepetal gospodar, »samo nekaj malenkosti vzameva s seboj«. Četrt ure pozneje sta stopila v sobo spečih sirot. Solze so zalile očeta, ko je videl svoja otroka. Tiho je ihtel gospodar . . . »Štiri leta, in spet sem tu! Božični večer je kot je bil tedaj, ko sem odšel. In našel sem svoja otroka, a žene moje ni več. In izkušal sem se vrniti. Ni mi bilo mogoče. Prislužil sem denarja. Bil mi je vzet. Služil sem znova, toda zbolel sem. Vračam se sedaj, in Bog mi je v to sveto noč poslal angela.« Sklonil se je k Mariji ter jo lahno poljubil na čelo. Soba se je razsvetlila. Gospodar je prižgal luči na božičnem drevescu, katerega je prinesel s seboj. Zbudili sta se speči siroti, in pritiskal ju je na srce srečni oče. »O, vedela sem, oče, da se vrneš«, je ihtela Marija, a Stanko je ves zavzet gledal sedaj lepo božično drevo, sedaj tujega moža, ki ga je dvignil v svoje naročje. Veselili so se še dolgo v noč. Gospodar jim je obljubil pomoči. Podaril jim je hišo, v kateri so stanovali, a tudi precejšnjo vsoto denarja jim je dal za prve potrebe. »Nisem bil še tako srečen kot danes«, je govoril, »saj danes so se mi odprla nebesa, danes se mi je zbudil kes, in to, kar vam storim dobrega, bodi moj prvi korak k poboljšanju.« Objel je nato vse po vrsti in odšel veselega srca. Pokleknili so nato oče, hčer in sin ter so molili za mater . . . Pripovedoval je oče o svojih dogodkih. Veselili so se in bili srečni. Zunaj pa so se jasnila in svetila nebesa — vstajala je zora božičnega dne. Rebus. Priobčil Knezan. Demant. \ K k & k $ m £ X X K * XX X X Beseda v sredi od zgoraj nizdolu in od leve proti desni znači naslov slovenskega lista, druge pa: 1.) soglasnik, 2.) moško krstno ime, 3.) del kakega telesa, 5.) domaČo žival, 6.) divjo žival. Naloga. Prestavite glasnike v teh-le besedah tako, da dobite druge besede, katerih začetnice vam povedo naslov slovenskega lista: voznik, lov, selo, čin, nič, Noe, peka. Rešitev rebusa, demanta in naloge, ki nam jo je treba naznaniti do 20. dne v mesecu, in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. -5* 20 «- Naročnikom in bralcem. Osnova li smo list, ki je posvečen dragi slovenski mladini, in danes ji pošiljamo njega prvo številko. Gojili smo dolgo časa srčno zeljo, da bi nam bilo omogočeno, podajati Slovencem in Slovenkam, ki jim Je sije slata mladost, dobrega beriva, katero naj jo uči in razveseljuje. Lepo je mlado Življenje! V domači hiši, kjer Čuje nad drago deco ljubeče oko predobrih staršev, v šoli, kjer vzgaja mlada srca učiteljeva beseda, pod milim nebom, ko cvete pomlad, ko sije poletje, ko nas razveseljuje jesen in ko nas objema zimsko veselje — povsod je lepo Uvijen j e mladih ljudi! Koder Uve in se vesele dobri otroci, tamkaj so srečni njih starši, njtk učitelji, njih prijatelji, tamkaj se pomladi starček, tamkaj nam tem iskreneje zagore želje, da bi dobri Bog čim dlje ohranil to neizkaljeno veselje našemu mlademu svetu! In da tem mladim svojim prijateljem čim bolj povečamo veselje, da jim širimo obzorje, da jih s povestjo učimo in z učenjem razveseljujemo, zato jim hočemo pisati „Zvonček". „Zvonček" bo prinašal raznovrstno gradivo. Že z današnjo številko smo skušali vsaj deloma pokazati, kako in kaj bo pisal. Uredništvu se je posrečilo, da je pridobilo za „Zvonček" lepo število odličnih slovenskih pisateljic in pisateljev, ki ga bodo z radostnim srcem zalagali z lepimi svojimi pesemcami, povestmi, pravljicami, basnimi, zemljepisnimi in zgodovinskimi, prirodoslovci mi in prirodoznanstvenimi spisi. Uredništvo je tudi poskrbelo, da bo strogo zabavni del vedno zanimiv, da bodo „Zvončkovi" bralci imeli dovolj prilike, z reševanjem raznih rebusev, ugank, nalog itd. bistriti si duha in si krajšali brezposelne ure. „Zvonček" bo tudi seznanjal slovensko mladino z drugimi slovanskimi narodi s tem, da bo priobčeval prevode iz lepih slovanskih knjig . . . Založili smo se tudi z lepimi podobami, ki naj delajo veselje naši mladini. Čim več bomo imeli naročnikov, tem lepše bo opremljen „Zvonček". Podobe so drage, zato je treba našemu upravništvu mnogo denarja. Kar bi nam kdaj ostalo od naročnine, bomo ves čisti ostanek duro*ali v ioiske dobrodelne mamene. Kečemo preobkladati svojih naročnikov in bralcev s prevelikimi obljubami; zagotavljamo jih samo, da bomo storili vse, kolikor je v naši moči, da bomo napravljali ljubi slovenski mladini čim več veselja. Želimo od srca, da bi ga imeli toliko, kolikor smo ga imeli mi ob urejanju te prve številke . . . Mnogi prijatelji slovenske mladine doma in v tujini so nam stali ob snovanju „Zvončka" z besedo in dejanjem zvesto na strani. Izvršujemo le svojo dolžnost, da jih na tem mestu iskreno zahvaljamo. Gospodje župan ljubljanski Mvan Miribar, Jan ILego v Pragi in Mjudovik Vomiič v Zagrebu naj blagovole sprejeti še našo posebno zahvalo. Slovenska mladina jim bo hvaležna za to, kar so storili dobrega „Zvončku". To številko smo razposlali na vse strani slovenske domovine. Prosimo vse tiste, ki si bodo naroČili list, naj nam to javijo s tem, da mam pošljejo naročnino. Kdor pa ne mara prejemati lista, naj nam vrne to številko v istem zavitku z opazko: IXe sprejmem. Mtrngo številka bomo razposlali samo naročnikom. „Zvonček" bodi slovenski mladini drag tovariš in ljub prijatelj, učitelj in zabavnik! Ne bodi slovenske družine in slovenske šole, ki bi bila brez njega! Uredništvo in uprav ništvo. „Zvonček" uhaja 1. dne vsakega meseca ter sloji vse leto 5 H, pol leta 2 K 51) b, četrt leta 1 K 25 b. Naročnino prejema gos p. I.iihn Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta St. 7. — Isdajatelj in odgovorni urednik je Engelbert Unni:!, učitelj ▼ Ljubljani, Turjaiki trg St. 4. Last in taloiba »Zaveze slovenskih učiteljskih druitev«. — Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.