Murska Sobota, 13. decembra 1990 <1 Leto XIII • Št. 48 • Cena 10 din Negotovost pred iztekom leta I . Čeprav sta do konca leta ostala le še dobra dva tedna in so podatki o devetmesečnem gospodarjenju že odmaknjeni, pa jih le kaže nekoliko prekomentirati, saj se gibanja v zadnjih mesecih bistveno ne razli-9ejo od tistih ob devetmesečju. Osnovna značilnost pomurskega gospodarstva pred iztekom leta je, da so trnere težke in skrbzbujajoče, saj se finančni rezultati v večini podjetij poslabšujejo in pričakovati je, da bo-I 0 rezultati po zaključnem računu še manj ugodni od tistih po devetih mesecih. j Težak likvidnostni položaj, pa-”anje obsega industrijske proiz-°^nje, nizka akuinulativnost, iz-ter slaba naložbena aktiv-281 so značilnosti, ki so v poetskem gospodarstvu tudi po ?vetih mesecih, zato v mnogih petjih z zaskrbljenostjo priča-U|eio zaključne račune. Res da so v Sloveniji gospodarska gibanja še manj ugodna, vendar se s tem ne moremo zadovoljiti, saj so nekateri problemi v pomurskem gospodarstvu že iz preteklosti bolj boleči. Na prvem mestu je vsekakor brezposelnost, saj je imelo Pomurje že v preteklosti najvišjo relativno stopnjo brez- Vabimo vas na modno revijo DEDEK MRAZ PRIHAJA v SALON MODE (šopine) v četrtek, 20. decembra 1990, ob 17.uri. Za poskušnjo vam bo dedek Mraz Ponudil bonbone FRU-FRU-prodajni hit, Zavite v simpatično "pismo" v vrečkah °o 100 gr. V prodajalnah "POTROŠNIK" vam jih stehtajo tudi po želji. poselnosti med vsemi slovenskimi regijami, število brezposelnih pa se še povečuje. Ne le da pomursko gospodarstvo ne more prevzeti generacijskega priliva novih delavcev, pač pa se celo dogaja, da se število zaposlenih v primerjavi s prejšnjimi obdobji zmanjšuje. Računati je, da se bo po stečajnih postopkih v nekaterih podjetjih število brezposelnih še povečalo, pa tudi sicer marsikje resno razmišljajo o zmanjševanju števila zaposlenih in odpuščanju delavcev. Vse manj ugodna je tudi sestava delitve dohodka, saj se povečuje delež za skupne družbene potrebe ter za osebne dohodke in skupno porabo, zmanjšuje pa za akumulacijo, ki je v soboški občini ob devetih mesecih prestavljala le še 2,9-odstotni delež. Ob naraščanju izgub in drugih obveznosti pa nas ne bo smelo presenetiti, če bo gospodarstvo brez akumulacije. Slednja je tudi razlog, da naložbe že nekaj časa zaostajajo in so prav zdaj dose-„gle najmanjšo raven. Pa še tisto, kar posamezna podjetja vlagajo, vlagajo v glavnem v objekte, zelo malo pa v nove programe, ki bi zagotavljali tudi nova delovna mesta. Po vsem tem pa še najbolj skrbi, ker se skoraj nihče celostno ne loti reševanja nastalih težav, agonija gospodarstva pa se tako samo še nadaljuje. Ludvik Kovač TA ZARESNI SADNI BONBONČKI KRU ERU SPET TU - ZA H EC! Sumi VELETRGOVINA Vse trgovine "POTROŠNIK^$bodo v soboto 22. in 29. dec. ODPRTE do 16. ure in v 30. dec. 1990 od 8. do Dežurna prodajalna decembru je DOM na GRADITELJI POZOR! OREDIS d. o o Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno nedeljo, 12. ure. v mesecu Lendavski c. ,--------------------------------------------1 Stečajna poplava zapljusnila Pomurje : BLOKADA KO! ALARM ■ I Počasi, a zanesljivo se tudi v pomurski pokrajini sestavlja । lestvica t.i. blokiranih podjetij. Zakon o finančnem poslovanju, I ■ njegov 22. člen, namreč določa, da mora Služba družbenega knji- _ govodstva po uradni dolžnosti vložiti pri pristojnem sodišču pri- | I javo za uvedbo stečajnega postopka, če je račun blokiran 60 dni ■ ! neprekinjeno oz. 60 dni s prekinitvami v zadnjih 75 dneh. Ta čas I | pa je — po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji — v I ■ stečajnem postopku pet pomurskih firm: Sobota, tapetniška, mi- ■ zarska in vrvarska dejavnost Murska Sobota, GP Temelj Canko- | Iva, Lina, proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov Apače, — Tovarna logistične opreme Lendava in (od srede, 5. decembra) | | soboška Panonija. Kakor je gotovo, da so bili stečajni postopki doslej prava . J redkost, vsaj kar zadeva našo državo, tako je zanesljivo, da ne | I presenečajo zgolj zaposlenih, ki se znajdejo na zavodu za zapo- ■ Islovanje (»borzi dela«), marveč tudi tiste, ki jih vodijo — sodiš- ■ ča. T.i. stečajni sodniki se pač začenjajo »v živo učiti«, kako in I Ikaj ravnati v takih primerih. Problem zase so stečajni upravitelji, ■ osebe, ki v podjetjih, zoper katere je uveden stečajni postopek, | I tega operativno izvajajo pod nadzorstvom sodišča. V zahodnih > J gospodarstvih, kjer so že vajeni množičnega umiranja in rojeva- | I nja podjetij, imajo sodišča vnaprej pripravljene sezname nevtral- ■ * nih strokovnjakov z ustreznim finančno-poslovnim in pravniškim | I znanjem. Pri nas o čem podobnem ne moremo niti sanjati — pra- ■ Ivijo na soboškem temeljnem sodišču. Končno ni odveč opozorilo, I da je potrebna pri stečajih velika previdnost. Po nekaterih podat- ■ Ikih se namreč za stečajnimi postopki v svetu v kar 30 odstotkih ■ skriva kriminal, pri 80 do 90 odstotkih podjetij, ki postanejo ne- | I likvidna, pa so za to krive goljufije vodstva. Ne gre za to, da bi . J hoteli na karkoli namigovati, marveč za spoznanje, da je v fluid- | | nih in kaotičnih razmerah, v kakršnih so zdaj ne samo gospodar- ■ Iška podjetja, ampak tudi oblastni in politični sestavi, vse mogo- I če. Torej še enkrat previdnost, ki pa ne pomeni, da bi stečaje — ■ Ido teh bo moralo prihajati, če naj se strumno zavihtimo na raz- ' vojno sedlo — preprosto zaustavili. Je pa še nekaj. Na slovenski I I ravni je že bežna primerjava evidence podjetij z najdaljšim časom . J blokade računov in seznama največjih izgubarjev pokazala, da | | gre praviloma za ista podjetja. In to daje misliti — ali bi vsaj ■ ■ moralo dati misliti — pomurskim podjetnikom, ki marsikje od- I števajo dneve, koliko je še dotlej, ko bo SDK po uradni dolžno- I Isti, v skladu z zakonom o finančnem poslovanju vložila pri pri- ' stojnem sodišču prijavo za uvedbo stečajnega postopka. Z neke I | vrste malo šolo stečajev začenjamo na peti strani. L Branko Žunec ■ Predbožično srečanje z dr. Alojzijem Šuštarjem Za prihodnjo številko našega časnika pripravljamo izčrp-nejši intervju z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. ki je med drugim ob-, širneje odgovarjal na vprašanja o plebiscitu, spravi, odnosih med slovensko in hrvaško katoliško cerkvijo, vpračanju odvzetega cerkvenega premoženja, obnovi povojnih procesov zoper duhovnike. Teološki fakulteti v okviru slovenske Univerze. Opredelil se je tudi do dosjeja Razkrižje in usode porabskih Slovencev. Najboljši pomurski športniki in športnice ter predstavniki najboljših pomurskih klubov v letu 1990 na slovesni razglasitvi v hotelu Diana v Murski Soboti. Stojijo od leve: Manuela Pergar, Mihael Dominko, Marija Števanec, Rudi Kocmut, Mirko Unger, Marija Kardinar in Hary Steržaj. Foto: N. Juhnov Luknje otroškega varstva Otroci so naše veliko bogastvo. Ta stavek pogosto povedo starejši, ko je govor o položaju in pravicah najmlajših, še posebej o konvenciji, v kateri so opredeljene njihove pravice. Le-te jim zagotavljajo tudi ustrezno predšolsko vzgojo in varstvo. Kako je glede tega v Pomurju? Najbrž bi lahko rekli, da je bilo kar precej storjeno, vendar pa stanje kljub vsemu ni zadovoljivo. Mreža otroških vrtcev je sicer precej razpredena, toda vmes je preveč lukenj. Lahko bi tudi re-kli’ da vrtci niso za vsak žep. V sedanjih kriznih razmerah je to še posebej očitno, čeravno zaenkrat še ne upada število otrok v vrtcih. Zgraditev vzgojnovarstve-ne enote v tem ali onem kraju je preveč odvisna od finančne zmožnosti krajevne skupnosti. Denar pa je marsikje tudi premočan normativni vladar, zato je v oddelkih več otrok, kot bi bilo to normalno po strokovnih merilih, premalo je ustreznega kadra na oddelek in vrtci so marsikje v neustreznih prostorih. Glavno, da imajo otroci kje biti, je bilo vodilo, ko so jih odpirali. Po mnenju v.d. ravnatelja Vzgojno-varstvenega zavoda Murska Sobota, |M BO M OB BBI BO BO OB ■ BO BO BO BO OO OO O I • SPET TABOR V LJUTOMERU Tako kot je bil -1868. leta v Ljutomeru 1. slovenski tabor, J | na katerem so zahtevali »zedinjeno« Slovenijo in enakoprav- I I nost slovenskega jezika, je te dni v Ljutomeru vznikla ideja o ■ ■ podobnem zborovanju, ki ga bodo organizirale vse politične I stranke v občini in društvo Samo pod pokroviteljstvom Skup- B B ščine občine Ljutomer. Tabor za suvereno in samostojno Slove- ■ ! nijo bo v nedeljo, 16. decembra, ob 9.00 na ljutomerskem B J Glavnem trgu (če bo slabo vreme v Domu kulture), gostje zbo- I Irovanja pa bodo Miran Potrč, Jože Pučnik, Rajko Pirnat, Jože . Magdič, Ljubo Jakelj in drugi. Pričakujejo množično udeležbo I L občanov. j q _ OO BO OO BO BO BO MB BO OB OO OB BO BO BO BO oj Daneta Kataliniča, je v soboški občini še preveč belih lis, da bi lahko govorili o uresničitvi konvencije o otrokovih pravicah v vzgojno-varstvenih organizacijah. Neustrezne razmere so tako na podeželju (v Prosenjakovcih, Bogojini, Filovcih, Cankovi, Fokov-cih in še kje) kakor tudi v mestu Murska Sobota. Enota Štefana Kovača gostuje tudi v nekdanji Valijevi vili, kjer je za 139 otrok na voljo le 435 kvadratnih metrov uporabnih prostorov, stavba pa je dokaj dotrajana. Oddelek otroškega vrtca v Ulici arhitekta Novaka je brez ustreznih sanitarij, garderobe, otroškega igrišča in prostora za razdeljevanje hrane. Na Lendavski ulici so uredili vrtec v prostorih, ki so bili načrtovani kot družinsko stanovanje. Igrišča tudi ni. Prostori VVE v Prešernovi ulici so dani v upravljanje le za določen čas. So premajhni in nefunkcionalni. Poseben problem je premajhna kuhinja. Ali vse te pomanjkljivosti oziroma probleme reševati ločeno ali pa zgraditi nov vrtec, to je vprašanje, ki ga je potrebno dobro pretehtati. Jože Graj aktualno po svetu Repu- Slove- nije. (Foto Joco daršič) Žni- Plebiscit bo 23. decembra! O samostojnosti in neodvisnosti svoje republike se bodo prebivalci Slovenije odločali v nedeljo, 23. decembra 1990. Če bo večina vseh glasovalnih upravičencev obkrožila pozitiven odgovor, bo skupščina RS v 6 mesecih sprejela akte in ukrepe, s katerimi bo zagotovila izvrševanje plebiscitarne odločitve. Pričela bo pogajanja z drugimi republikami o pravnem nasledstvu SFRJ in o ureditvi medsebojnih odnosov. »Na plebiscitu ne gre za odločanje o odcepi- tvi«, kot je v ekspozeju pojasnil Milan Kučan. Pozitiven izid plebiscita pomeni »prostejše roke, čiste račune, možnost za polet naših ustvarjalnih potencialov in približevanje Evropi«, je poudaril Lojze Peterle. Republika Slovenija bo kot samostojna in neodvisna država sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno, pripravljena pa bo tudi na kakšne druge možne razplete jugoslovanske krize. Večstrankarske volitve v Srbiji in Črni gori V teh dveh republikah so bile v nedeljo prve povojne večstrankarske volitve. Ker do sklepa redakcije še niso bili znani uradni rezultati, povejmo, da so poznavalci v boju za predsednika Srbije dajali prednost Slobodanu Miloševiču pred Vukom Draškovičem, v boju za sedeže v parlamentu pa Srbskemu gibanju obnove. Na seznamu za ljudske poslance je bilo kar 1705 imen, 9 strank pa ni sodelovalo na volitvah. V Črni gori pa je bilo 561 kandidatov za 125 poslanskih mest, za položaj predsednika predsedstva so kandidirali 3 kandidati. Zanimivo je, da so največ kandidatov prijavili komunisti, muslimani pa naj bi bili jeziček na tehtnici. Trojna zveza sovjetskih republik? * Belorusija je Rusiji in Ukrajini predlagala podpis dogovora teh treh slovanskih držav. To je poslancem ruskega parlamenta sporočil predsednik ruske federacije Boris Jelcin, ni pa povedal, ali gre za pridružitev Belorusije k političnemu dogovoru, ki sta ga podpisali. Rusija in Ukrajina, ali pa za popolnoma nov dogovor o tristranski zvezi. Opazovalci menijo, da bi v sedanjih političnih odnosih oblikovanje treh slovanskih držav odločilno vplivalo na podobo novega dogovora o združevanju v Sovjetsko zvezo. S svojim političnim pomenom in vplivom bi te države utegnile vsiliti svoje poglede osrednji oblasti in preostalim republikam. Prve vsenemške volitve Skoraj 60 milijonov nemških vc'ilcev, ki so se na 80 tisoč voliščih odločali med 41 strankami in gibanji ter skoraj 3700 kandidati, je bilo povabljenih, da izvolijo nemški bundestag, predstavniško telo, izvoljeno na vsenem-ških in demokratičnih volitvah. V petih novih deželah, se pravi na ozemlju nekdanje NDR, pa je bilo v volilne imenike vpisanih skoraj 12 milijonov državljanov. Opazovalci pravijo, da so bile volitve ene najbolj vznemirljivih v nemški zgodovini, saj je združitvena tematika porinila ob stran politične, gospodarske in socialne probleme. Na volitvah je zmagala sedanja vladajoča koalicija krščanskih demokratov (CDU in CSU) ter liberalcev nad socialdemokratskimi izzivalci. Helmut Kohl, prvi kancler združene Nemčije, je že napovedal, da se nadeja kratkih koalicijskih pogajanj in da bo sestava nove vlade znana že 21. decembra. Parlament se bo sestal 20. Stran 2 PODPORA ZA EVROPO Sodelovanje med Slovenijo in Katalonijo v Španiji je uspešno in koristno, čeprav poteka šele pet let, je po vrnitvi iz Barcelone izjavil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Katalonci izredno pozorno spremljajo razplet jugoslovanske krize in v tem okviru izid predvidenega plebiscita v Sloveniji. Španski sogovorniki, ki jih je vodil katalonski predsednik Jourdi Poujol, so menili, da je zdaj čas in priložnost za plebiscit, hkrati pa opozorili, da mora biti tako pomembno dejanje dobro pripravljeno in izvedeno dostojanstveno, zlasti pa prepričljivo za celotno mednarodno skupnost. Poujol je tudi zagotovil, da imajo pri njem popolno podporo pri težnji, da postane Slovenija članica Skupščine evropskih regij. V Budimpešti za stabilno Jugoslavijo Madžarska vlada se tudi v lastnem interesu zavzema za stabilnost svoje južne sosede in Jugoslavija lahko v tem smislu računa z njenim vsestranskim razumevanjem. To je ob enodnevnem obisku predsednika ZIS Anteja Markoviča na Madžarskem poudaril njen premier Jozsef Antall. Oba sta menila, da so dobri sosedski odnosi del političnih prednosti Jugoslavije in Madžarske, zato je razumljivo, da državi z medsebojnim zaupanjem krepita sodelovanje kot del ev- decembra v Berlinu na prvem zasedanju, nato pa se bodo poslanci spet preselili v Bonn. »Največja nevarnost, ki grozi armadi in državi, je v vse intenzivnejši graditvi nacionalnih armad. JLA bo delovala v skladu z ustavo in zakonom, tistega, ki se bo temu upiral s silo, pa bo tudi s silo onemogočila.« To je dejal zvezni sekretar za ljudsko obrambo, general armade Veljko Kadijevič, v intervjuju za Tanjug. Dodal je še, da bo vojska razorožila vse oborožene skupine, ki so zunaj enotnih oboroženih sil SFRJ. Podobna stališča je Kadijevič zastopal tudi v pogovoru za zagrebški tednik Danas. Ker menijo, da zvezni sekretar s tem posega v pristojnosti predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil, so v Sloveniji in Hrvaški ostro obsodili intevju obrambnega ministra. Kot ugotavlja dr. Franjo Tudman, Kadijevič v tem pogovoru prvič obračunava s Titovo zasnovo federacije in jugoslovanske vojske, in to na izredno neposreden in surov način. Ob tem je hrvaški sabor sprejel sklep, da se Kadijeviča odpokliče s funkcije zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. APLAVZ ZA ODLOČITEV - Slovenski parlament je 6. decembra sprejel zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvis- nosti blike ropskih tokov. Ante Markovič pa je med drugim dejal, da Jugoslavija skrbno spremlja problematiko manjšin v sosednjih državah, pri čemer razvoj demokracije in človekovih svoboščin zagotavlja več možnosti tudi za njihovo emancipacijo. POTOVANJE V Nešteti ljudje, izkoreninjeni zaradi vojn, vdorov in revščine, tavajo po tujini. Tako je tudi v peščeni, nikogaršnji deželi med Irakom in kraljevino Jordanijo, ki jo prečkata samo dve za silo zgrajeni prometni poti. Tu, v tem pekočem kotu sveta, ki ga je britanski tajni agent Lawrence slavil zaradi mistike čistosti, danes do neba smrdi zaradi množičnih stranišč, ki so jih provizorično postavili za tisoče beguncev, ki so se tu znašli po iraškem napadu na Kuvajt. Tam ljudje dobesedno vegetirajo v strašnih higienskih razmerah. Zato so izbruhnile okužbe, kolera, sončarica, zlom krvnega obtoka, piki škorpijonov so zahtevali mrtve. Stiska in brezup sta spet povzročila nove sovražnosti: Hindujci so se mlatili s Sikhi, Pakistanci z Indijci, Tamilci z Bengalci, in to z noži. Pri tem pa ni šlo za politiko, vero ali rasno sovraštvo, ampak za nekaj veliko bolj elementarnega: za skop kruh in še bolj skopo vodo. Nič boljše se ne godi drugim beguncem. Kurdi so bili dolga desetletja žrtve prednjeazijskih spletk. Narod, 18 milijonov ljudi, je razdeljen med Iran, Irak, Turčijo in Sibirijo. Kurdi so na začetku 70. let pred iraško vojsko zbežali na iransko ozemlje. Ko sta Teheran in Bagdad leta 1975 dosegla spravo, jih je šah Reza Pahlavi spet porinil čez mejo. Po pokolu v Halabšadu so mnogi Kurdi zbežali v Turčijo, toda tur- Pri plebiscitu nista pred usodno preizkušnjo ne narod ne ljudstvo, ampak slovensko politično vodstvo. Ali bo končno spoznalo, da nas v državo slovenskega naroda ne morejo združevati ne avba ne Prešeren, ne celjski grofje ne trdno kmetstvo, ne sovraštvo do drugih ne.zaljubljenost vase — ampak samo tisto, kar nam je kot zrelemu in treznemu narodu dejansko skupno. To pa je odločitev za demokratični red. Seveda nas v slovenstvo združuje še marsikaj drugega, ampak tistega ne prepustimo ne državi ne politiki. Narod ne jodla pod lipami, ljudstvo pa ne nastopa v paradnih četveroredih. Državljanke in državljani so že neodvisni, nekam dolgo pa že čakajo, da bi slovenska politika postala samostojna. Če za samostojnost potrebuje spodbude, bo kak plebiscit še dobila od nas. Samo naj si preveč ne domišlja. Namesto gromkega huraja namreč plebiscit žanje vprašanja, pripombe, zahteve po pojasnitvi, pri čemer so razlike spet vidnejše od strinjanj. Plebiscit je streznitev slovenske politike. Spoznati je morala, da nismo homogeniziran narod, kjer vsi trobijo v en rog. Spoznati je morala, da nismo emocionalna skupnost in ne potrebujemo čiste nacionalne države. V tej luči je tolikanj bolj razumljivo, da sta bila slovensko državno predsedstvo in vlada nekoliko rezervirana do naglice, s katero naj hi se Slvoenija osamosvojila od Jugoslavije. Politične stranke so v lažjem položaju: za zdaj je videti, kot da se premalo zavedajo odgovornosti, ki tiči za plebiscitarnim izrekanjem. Parlamentarna demo- Ekumenska streznitev kracija je tudi v Sloveniji še zelo krhka. Stare manire so še v modi. Nihče pa si ne more več privoščiti takšne lekcije, kakršno je posredno dobila komisija za pravičnost in mir. ki je prenagljeno obsodila omahljivost kot nemoralno in demoralizatorsko početje. Pri tem je papež Janez Pavel II. postavil mdgočo dezintegracijo Jugoslavije v kontekst ekumenskih zavzemanj. Nasploh bi bilo bolj modro, če bi hoteli slovenski politiki misliti globalno, ukrepati pa lokalno. Nesporno je, da slovensko državno predsedstvo in vlada čakata tudi na izid volitev v Srbiji. Verjetno ni naključje, da je celo JLA sklenila, da začne izvajati rekrutacijo po novem (po starem, kajpak) 10. decembra. Torej dan po volitvah v Srbiji. Takrat bo verjetno tudi v zvezni skupščini laže videti, kdo se bo res reševal sam, v parih ali skupaj. Podoba je, da poskušajo na Hrvaškem brzdati takšna in podobna čustva. To je tudi razumljivo. Če se Slovenija na vrat na nos odcepi, pride lahko do težjega spora med Zagrebom in Beogradom. Za zdaj je Ljubljana še nekakšen jeziček na tehtnici. Ne kaže namreč pozabiti, da poteka srbska homogenizacija natančno znotraj jugoslovanskih meja pravoslavja. To je bistven problem. Slovenski metropolit Šuštar je že vedel, zakaj je nekajkrat dramatično podčt al. da si ne želi enačenja med vero in nacionalnim vprašanjem. Ta zmes je preveč eksplozivna in bo še dolgo bremenila odnose v jugoslovanskem prostoru. Kaj ko bi hoteli slovenski politiki razumeti vsaj takšna opozorila, namesto da nekatere razganja strah pred klerikalizmom ? Vsestranski ekumenizem — verski, kulturni, nacionalni in politični — je eden izmed pogojev za uravnoteženo državniško držo, ki bi lahko Slovence zavarovala pred nezrelo avanturo in odločnejšim prehodom v novo družbeno paradigmo. To pa ne gre na silo in s silo. Nihče nas nima pravice metati iz Jugoslavije in nihče nima pravice, da bi silil naš narod, naj ostane v bloku različnih političnih in verskih doktrin. Nekatera znamenja kažejo tudi na živahnejša ekumenska zavzemanja. Prvi novinar v vesolju Novinar japonske televizijske mrež.e TBS Teohiro Akijama je postal prvi predstavnik sedme sile, ki je poletel v vesolje. S tem se je pridružil dvema sovjetskima vesoljcema, Viktorju Afanasjevu in Musi Manorovu, ki so jih z vesoljsko ladjo TM-11 izstrelili v Bajkonuru. Japonski novinar je ostal v vesolju šest dni. ška vlada jih je na zahtevo Bagdada spet izročila iraškemu vladarju Huseinu. Toda usoda Kurdov ni izjema. Bližnji Vzhod je bil vedno križev pot kultur in narodov ter tudi bojišče religij, ras in ideologij. Krščanski Maroniti so iz Mezopotamije pobegnili v libanonske gore, ki so bile že v srednjem veku zatočišče preganjanih verskih sekt, denimo druzov. Na začetku tega stoletja pa so v Sirijo in Libanon zbežali desettisoči krščanskih Armencev, ki so ubežali groznemu turškemu pokolu, prvemu genocidu tega stoletja. Iz Rusije so prišli Judje v Palestino, sledili so jim Judje, ki jih je pregnal Hitler. Žrtve evropskega protisemitizma pa so bili Palestinci. Ko so leta 1948 razglasili izraelsko državo, je kakih 800 tisoč Arabcev pobegnilo iz Palestine v Libanon, Jordanijo ali Gazo. Šestdnevna vojna leta 1967 je sprožila nov palestinski eksodus. Danes živi skoraj 2,5 milijona Palestincev zunaj domovine — v begunskih taboriščih ali vaseh v Libanonu, Jordaniji, Siriji in Libiji. Tudi vzhodno od arabskega prostora, v Iranu in Pakistanu, je v minulem desetletju potekala selitev narodov: skoraj milijon Irancev je pobegnilo pred religioznim fanatizmom ajatol, hkrati pa je v Iranu našlo zatočišče globus NEGOTOVOST okoli 2 milijona Afganistancev. Večina jih živi v bednih kočah ali šotorih na tujih tleh. Njihova lastnina je nekaj odej, ena, dve naglavni ruti, nemara vodni kotel in nekaj porumenelih fotografij iz domovine. Samo sanje o vrnitvi domov jim omogočajo pre V žarišču dogodkov trpeti trpljenje — sanje, ki se le redko uresničijo. Lani je v ZRN zaprosilo za politično zatočišče okoli 120 tisoč ljudi, letos jih bo menda 200 tisoč. Njim se pridružujejo izseljenci iz vzhodne Evrope in SZ nemškega rodu. Gre za začetek nove selitve narodov, katere vzroki nimajo nič opraviti s političnim dnevnim dogajanjem. Konvencijo OZN o beguncih so skrojili v skladu s problematiko povojne Evrope. Takrat je šlo skoraj samo za ljudi, ki so bežali JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Najpomembnejše sporočilo najmlajše stranke z najbolj zastarelo "■ logijo je: Armada je bila in bo ostala trdnjava. ml (Slobodna Dalmacija — M Srbsko politično vodstvo je v minulih dveh letih v Vojvodini več lo kot dobilo. Ker ni prisluhnilo utripu Vojvodine. Je z nepremišljenimi P tičnimi potezami sprožilo nezaupanje do vladajočega kroga. J) I Borba - Bcograa nega življenja ... (Naši dani — Sama dilema — federacija ali konfederacija — je umetna. smeli prepirati po obliki, temveč hi se morali dogovoriti o možnostih globus KABUL - V Afganistanu se še nadaljujejo spopadi med redno vojsko 1 uporniki. Izstrelili so več raket sre -njega dosega in zadeli več naselij o meji. Ubitih je bilo več ljudi, Pre vsem muslimanskih upornikov. RIAD - Zaradi iraške agresije n» Kuvajt Savdska Arabija od nedavn ga financira iraško opozicijo, ki deU' je iz Irana. OSLO — Tudi Norveška načrtuje P°' moč v hrani za Sovjetsko zvezo, z« nanje ministrstvo je skupaj z drugind ministrstvi izdelalo načrt, po katere naj bi hrano pošiljali predvsem 11 območje Leningrada in polotoka k la. VARŠAVA - Poljski sejem je P1* žil razpravo o odstopu vlade pretn' ra Mazhowieckega. Sklenili so mreč, da bodo o odstopu razprav*! skupaj s poročilom o delovanju via v minulih 14 mesecih. MOSKVA - Sovjetski predsed"* Gorbačov je zamenjal notranjega ® nistra Bakatina, na njegovo mesto prišel Boris Pug, novi namestnik PaJ postal Boris Gromov, kar pomeni, je vrh notranjega ministrstva p°P noma spremenjen. N’DJAMENA - V glavnem m®® čada je po vdoru borcev DomolJu.( ne fronte rešitve mirno. Tuje poročajo, da je imel novi voja upravitelj Idris Debi že prva pom' posvetovanja o prihodnosti Predsednik Habre je pobegnil iz“ ve. ■ WASH1NGTON - Ameriški P^, sednik Georg Bush je bil na en denski turneji po Braziliji, Argentini, Čileju in Venezueli-zovalci menijo, da je bil namen vanja pokazati, da ZDA kljub E ski krizi niso pozabile na Južno riko. VATIKAN - Državni sekretar kana, kardinal Agostino CasaroJ’’.^ dal ostavko. Vzroka niso sp°r 0. njegov naslednik pa bo dolgolet11 močnik, monsignor Angelo Soda na Zahod pred komunist' zatiranjem. Toda danes je jajt stotkov vseh beguncev v tretjega sveta. Ljudje so ne zapustili zaradi gospod3^ stiske ali naravnih katastrof. da bi našli boljše življenjske mere. . v Tako zaradi visokega J $e|i-blaginji poteka najmočnejša ^e. tev z Juga na Sever; števil0 hičanov, ki letno nezakonito dejo v ZDA, je že preseglo n . jon. Britansko kronsko ko 1° J Hongkong preplavljajo 12 iz Vietnama, množična seh1 jo severne Afrike je že pripeli3 izbruhov nasilja v franc^j mestih. Zato države herrne^ zapirajo meje. Španija se 0 < nezaželenih gostov iz Magr60^. Italijo pa se nadaljuje V malijcev in Etiopcev, ki žaljivih razmerah delajo Prodor tujcev in tujih ofl. M ljudi vznemirja. Že zdaj j. vsak tretji izmed 20 j ji emigrantov v zahodni Evr°P tretjega sveta. aktualno doma Kmečka odslej tudi ljudska stranka Stavka v Avtoradgoni Minulo soboto je bilo na Vrhniki nadaljevanje drugega občnega zbora Slovenske kmečke zveze; ta je svojemu imenu dodala še ljudska stranka. Zbralo se je 230 do 280 povabljenih delegatov in še precej članov in članic stranke. Na zbor so prišli tudi predstavniki • iz tujine in nekateri domači gostje, vsi pa so prvi stranki na Slovenskem zaželeli uspešno in plodno delo. Zbor je odprl Ivan Oman, vodil pa ga je Marjan Podob- nik, ki je že v uvodu izrekel besede Janeza Evangelista Kreka: »Kjer propada kmečki stan, propada tudi država.« Sicer pa je imel osrednji govor predsednik stranke Ivan Oman; v besedah je prehodil strankino pot od ustanovitve. Naštel je vrsto problemov v kmetijstvu in poudaril zahtevo za učinkovito zaščito, ne le s finančnimi subvencijami države, pač pa z zakonom reguliran tržni red s kmetijskimi pridelki. Država pa ima ne samo pravi- FRANC KUČAN — delegat iz Pomurja: »Med osrednjimi problemi v kmetijstvu naj omenim probleme v živinoreji, kjer so tržni odnosi do kraja skr-"ani in se kmetje in predelovalna industrija sploh ne moremo dogovoriti o sodelovanju. Popolnoma smo skregani s cenovno politiko. Drugi problem je problem mleka, kjer sicer niso največja težava cene, bolj nas je strah velikih zalog mlečnih izdelkov in samega odkupa mleka. Žulijo nas invalidsko in pokojnin-sko zavarovanje in visoki prispevki. Sicer pa na kongresu govorimo tudi o re-Organizaciji zadružništva, vračanju lastnine kmetov in zadrug ter kmetijskem Zakonu, ki naj bi bil sprejet v parlamentu. Kmetje iz vse Slovenije enako gledamo na stvari v kmetijstvu in hočemo imeti v prihodnje stabilno kmetijsko Proizvodnjo, ki naj bi jo spodbujala tudi država.« co, ampak tudi dolžnost, da zaščiti tiste, ki se sami ne morejo. Gospod Oman je še dejal, da se stranka napaja iz tradicije, iz smiselne in izkustvene modrosti slovenskega človeka. Tistega, ki je svojo zemljo spoštoval, jo obdeloval in ji ostajal zvest v sreči in nesreči. V deklaraciji o političnih usmeritvah stranke so poudarili, da je »SKZ politična organizacija, ki s svojim političnim delovanjem ne nagovarja samo kmečkega prebivalstva, pač pa želi kot samostojna, trda in vplivna politična stranka postati politična stranka velikega dela Slovencev«. Sicer pa je na zboru tekla beseda še o plebiscitu, za katerega so prisotni menili, da bo uspel, Slovenci pa si bomo s trdim delom morali pomagati sami. Kmečka zveza ustanavlja v okviru predlaganega programskega sveta svojo gospodarsko komisijo, ki obravnava zlasti kmetijsko politiko, zavzemala pa bo tudi stališča do drugih družbenoekonomskih vprašanj. Sprejeli so tudi statut stranke, predloge za sistemski pristop v slovenski agrarni politiki — o njih je govoril Emil Erjavec —, republiški vladi pa so poslali zahtevo, naj zagotovi vse potrebno, da bo zbrana pomoč za poplavljence kar najbolj koristno uporabljena. Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka si je izglasovala tudi uporabo imena Slovenska ljudska stranka in pravico za okrajšavo SKZ-LS Lidija Kosi Združeni sindikati Avtoradgone dokazali svojo moč — Vodstvo in stavkovni odbor našla skupne rešitve, ki so jih delavci sprejeli — Bodo obljube izpolnjene? Delavci občutijo uspešnost podjetja prek denarnice — ne verjamejo, da bo boljše, kajti takih obljub je bilo v minulih letih že preveč. Zato je završalo že v ponedeljek, 3. decembra, ko izplačilo ni bilo tako, kot so pričakovali. Prekinili so z delom in imenovali stavkovni odbor, ki je izdelal natančen rokovnik aktivnosti. Z rezultati dogovorov pa delavci niso bili zadovoljni, točneje — motili so jih datumi, ko naj bi bile izpolnjene njihove zahteve. Zato so v petek sklenili, da bodo v soboto, 8-decembra, stavkali. nez Rozman, glavni direktor Avtoradgone. Dosegli so tele rešitve: v torek, 11. decembra, se delavcem razdelijo boni v višini tisoč dinarjev; do 13. decembra izplačajo regres v višini 765 in 115 dinarjev na zavarovanca; osebni dohodek za november se izplača v enkratnem znesku v višini septembrskega, in to najkasneje do 20. decembra; do 18. decembra se izplačajo delavcem vse dinarske in devizne dnevnice ter drugi materialni stroški. KRATKI STIK Delegati gornjeradgonske .Jpščine so na Miklavževo nadevali skupščinsko sejo in za-J. anje, ki so ga prekinili prejš-। j1 teden. Mogoče pa je prav Mi-l!*vževo botrovalo »nasproto-^lemu« obnašanju delegatov " »kratkemu stiku« med pred-^stvom in izvršnim svetom /fpščine občine Gornja Radina. I Skupščinske seje in zasedanja Gornja Radgona so bili zanimivi. Čeprav je bilo F dnevnem redu le formalno Prejemanje odlokov, poslušanje ^?r°čil in odgovorov na vprašaji9’. so nekateri specialisti za |,avigovanje temperature«. In ta-jj.Je bilo tudi na zadnjem skup-^Pskem zasedanju v četrtek, .'decembra. To je bilo pravza-Srav nadaljevanje skupščinskega /Gnja, ki so ga prekinili 27. i vembra. Kljub temu tudi to-V]at niso uspeli razpravljati o no-i,.sStavi ter o premični in nepre-.'eni kulturni dediščini. Kot pomembnejši odlok, ki je bil tudi Ja dne na dnevnem redu, velja peniti Odlok o spremembi Joka o organiziranju občinskih ?ravnih organov (ukinja se ”aVna organizacija kot upra- vni organ v sestavi oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora, s tem pa lahko predstojnik upravnega organa neposredno opravlja dejavnost in odgovarja za njo (stanovanjska gradnja, komunalna infrastruktura, cestna dejavnost...) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju javnega podjetja (javn.o podjetje bo skrbelo za ko-munalno-stanovanjsko dejavnost v tehničnem smislu). Zapletlo pa se je pri Odloku o spremembi odloka o novelaciji zazidalnega načrta Industrijske cone v Gornji Radgoni. Izvršni svet ga je najprej hotel umakniti z dnevnega reda, čeprav naj bi ga obravnavali že na prejšnji skupščini. Temu so nekateri nasprotovali, tako da so se v uri in pol zvrstili za govorniškim odrom, številni delegati. Eni so zagovarjali nujnost sprejema odloka, saj bodo le tako lahko gradili bencinsko črpalko, drugi pa so opozarjali na nevarnost nepreverjenega razprodajanja družbenega imetja. Pri tem je bilo opaziti, da je nastal »kratki stik« med predsedstvom in izvršnim svetom, zato so sprejeli predlog, da se med odmorom dogovorijo in pred delegati nastopijo z enotnim mnenjem. Končno se je izkazalo, da so nekateri iz muhe delali slona, saj predlagani odlok dovoljuje le urbanistično spremembo, in ne promet z zemljišči. Predsednik izvršnega sveta Anton Tropenauer je predstavil načelnike (do sedaj so bili »na opazovanju«). Za ljudsko obrambo odgovoren bo še naprej Drago Kur, za notranje zadeve Janko Kralj, za občinsko upravo Darinka Bodanec in ža geodetsko upravo Franc Holc. Bernarda B. Peček Stavkovni odbor se je sestal že ob 5.30, pol ure kasneje pa so vse delavce seznanili z rezultati pogajanja z vodstvom. Ob H. uri se je z delavci pogovarjal tudi Ja- Delavci zagotovili stavko so Stavkovni dokler ne obljube. so bili z vodstva prekinili rešitvami in zadovoljni, in šli delat. odbor bo še deloval bodo izpolnjene vse Bernarda B. Peček REFERENDUM POMURSKIH LEKARN ZA SAMOSTOJNOST Že dlje časa je bilo slišati o želji delavcev tozda Pomurske lekarne (seveda tudi drugih), da se odcepijo od Pomurskega zdravstvenega centra. V Pomurskih lekarnah pa so imeli o tem prejšnji teden tudi referendum ter se skorajda soglasno odločili (eden je glasoval proti) za samostojno pot, torej ne več skupaj z zdravstvom. Vzroke za tako odločanje bi lahko razdelili v dve skupini; v prvo lahko uvrstimo notranje (ali nezadovoljstvo s skupnim delom v okviru Pomurskega zdravstvenega centra) ter zunanje (priprava nove zakonodaje za organiziranje organizacij družbenih dejavnosti). V Pomurskih lekarnah priznavajo, da so bile v skupni zdravstveni hiši v Pomurju nekatere pozitivne stvari, na primer štipendiranje, za lekarne pa tudi negativne, predvsem ta, da niso izpeljali enotne oskrbe z zdravili tudi za druge dele organizacij, kot so se dogovorili. Med zunanje vzroke pa vsekakor sodi pripravljeni Zakon o zavodih. Prav ta je nekako pospešil sklep o referendumskem odločanju delavcev. Predvideva na- mreč, da sedanji tozdi po sprejemu postanejo enotne delovne organizacije ali javni zavodi. Tega pa si v lekarnah še najmanj želijo (niso za skupni žiroračun), ker želijo biti finančno samostojni in sami javni zavod. O tem namreč govorita tudi osnutek Zakona o lekarniški dejavnosti ter priporočilo Združenja lekarn Slovenije. V tej smeri so bili sprejeti tudi sklepi desetega kongresa farmacevtov Jugoslavije. Delavci so se torej izrekli za samostojnost in izločitev iz Pomurskega zdravstvenega centra, svoje pa bodo morali povedati tudi ustanovitelji (oziroma pomurske občine in Pomurski zdravstveni center). Ali bodo nasprotovali odločitvi delavcev? Ravnatelje bo imenovala vlada SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA Ste ekonomist, pravnik ali imate izobrazbo tehnične stroke, ^ladi, ambiciozni in hočete doseči uspehe v tržnem gospo ar stvu, potem se nam pridružite v soz-u Prekmurka ^e ste zainteresirani, se oglasite po tel. št. 22-707 a se °9° Vorite za razgovor, kjer boste spoznali našo organizacijo in nje-^e perspektive. Zaposleni v vrtcih, osemletkah, srednjih šolah in na univerzah prav gotovo že z nestrpnostjo pričakujejo nov zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi moral zagledati luč sveta po. prvotnih predvidevnajih ž& v drugi polovici septembra, tako da bi se po njem lahko ravnali že v tem letu. Medtem je pripravljeno samo še delovno gradivo omenjenega zakona, ki naj bi prinesel precejšnje spremembe pri organizaciji te dejavnosti. Tako vrtci in šole ne bodo . več organizacije združenega dela, temveč javni zavodi, s čimer bodo v pogledu organiziranja in poslovanja prešli pod vladni nadzor. Tako bodo ravnatelje vrtcev in osnovnih šol imenovali občinski izvršni sveti, ravnatelje srednjih šol in dekane fakultet pa republiški izvršni svet. Imeli bodo bistveno večje pristojnosti pri svojem delu — pri pouku, kadrovski politiki idr. — razbremenjeni pa naj bi bili skrbi pri vzdržev-naju stavb, pridobivanju dohodka in dnevni politiki. Učitelji bodo plačani v skladu’‘z zakonom in kolektivno pogodbo, denar za to pa bomo na podlagi nacionalnega programa (sprejetega v skupščini) zbrali v Republiki Sloveniji. Vzgojitelji in učitelji bodo odgovorni za svoje delo šoli in staršem. Opravljali ga bodo kar najbolj suvereno, rešeni bodo tako I imenovane družbenopolitične _ dejavnosti, morali pa se bodo | nenehno strokovno izpopolnje- ■ vati. Tako bodo imeli tudi mož- ■ nost napredovanja na svojem ■ delovnem mestu, kar je doslej 1 uspelo le redkim posamezni- I kom, ki so postali ravnatelji. Te in še druge novosti naj bi I začele veljati z novim letom, _ vsi podzakonski akti pa uskla- | jeni z novim zakonom do 31. ■ avgusta. Vse lepo, in prav, bi lahko re- | kli, še posebno, če pri imenova- ■ nju ravnateljev ne bo merilo I strankarska pripadnost tega ali ! onega kandidata, marveč stro- | kovnost in uspešnost pri delu, i Jože Graj I Odgovor Gallusa zahtevajo do 14. decembra Namen izvršnega sveta ni razbijati ali celo onemogočati razvoj Gallusa. V bistvu želi vlada prav nasprotno (so zapisali pod deset zastavljenih vprašanj): želijo, da projekt ekonomsko zaživi ter da se odprejo možnosti za zaposlitev čim večjega števila brezposelnih delavcev. Gallus namreč še vedno ni predložil celostnega razvojnega programa, čeprav je gornjerad-gonski izvršni svet to zahteval. Ali to pomeni, da bo večina delavcev še vedno ostala brez zaposlitve? Na osnovi skupnih razgovorov med Izvršnim svetom Skupščine občine Gornja Radgona in vodstvom novega podjetja (ki ima sedež v Ljubljani) so gornjerad-gončani ustanovitelju podjetja (ELEX Ljubljana) poslali mnenja in vprašanja o ustanovitvi podjetja Gallus — Proizvodnja glasbil, Apače, d.o.o. Izvršni svet SO Gornja Radgona ugotavlja, da je program podjetja Gallus tržno optimističen, vendar ni podkrepljen z rezultati tržnih raziskav, gibanj povpraševanja ali sklenjenimi dolgoročnimi pogodbami s kupci. Zanima jih kakovost pridobljenega lesa (furnirja), kakšen je resničen obseg proizvodnje v letu 1990 in kakšen je obseg prodaje doma in na tujem, kako je z zalogami, v programu ustanovitve pa tudi ni razvidno, kolikšna sredstva bi potrebovali za načrtovani obseg proizvodnje? Gornjeradgončane zanima, če je bilo na osnovi takega programa že odobreno posojilo in še: »Na osnovi naših prvotnih razgovorov v avgustu imamo informacijo, da se število zaposlenih lahko poveča do 100. Zakaj tudi v programu ni definirana dinamika zaposlovanja?« Prav tako tudi ni znano, če ima Gallus že dokončno potrjenega direktorja, kakšen je načrtovan finančni rezultat in zakaj ne deluje žaga? Vprašanj je torej precej, še več bi jih imeli verjetno delavci, ki so bili v začetku letošnjega leta odpuščeni z obljubo, da bo večina ponovno zaposlena. Line Apače ni več, njeni izdelki pa so še vedno na trgu. Seveda tokrat v okviru drugega ■ podjetja, kljub temu pa so to še vedno pianini Line Apače. No’-benih večjih sprememb ni opazi-- ti. Je bila to rešitev podjetja v Apaški dolini? Prav bi bilo, da bi se usedli za skupno mizo vsi, ki so sodelovali pri pokopu Line in rojstvu Gallusa. Tako pa je vse skupaj preveč zavito v meglo. Bernarda B. Peček Nekoliko z zamudo, pa vendarle Mešano podjetje TURRI - IN, podjetje za.Proiz^"j°’ "ak“p n prodajo izdelkov iz usnja, umetnih snovi ter tekstila, d.o.o., HUtomer, Rada Pušenjaka 1, izpisuje Po sklepu upravnega odbora prosto delovno mesto. ^ODJA PROIZVODNJE g srednjelolskalzobrazba usnjarske ali tekstilne smer, j? 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih dehn afs im plovno razmerje se sklepa za nedoločen cas s 3-mesecmm r°skusnim delom. prijave z dokazi« e Izpolnjevanju £°9ojev na zgornji naslov v 8 dneh od dneva objav^. $ 'Zbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku a zbiranje prijav. Formula: 5 + 5 ★ Od velikih tem h konkretnim vprašanjem Po sprejetju ustave leta 1974 so začele v Sloveniji delovati komisije za narodnost, tako v republiki kot v občinah kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodnosti. Tako Je bilo tudi v Murski Soboti. V vseh teh letih je bilo storjenega marsikaj, tudi v prejšnjem mandatu, zato je potrebno nadaljevati po tej poti. Tako so razmišljali na svojem prvem sestanku člani komisije (v njej sedi pet Slovencev in pet pripadnikov madžarske narodnosti), ki je bila po nekajmesečnem zavlače- vanju in kadrovski kuhinji vendarle imenovana pri soboški občinski skupščini. Dogovorili so se, da bodo čimprej pripravili program dela za prihodnjih nekaj mesecev. Spregovorili pa ne bodo samo o velikih temah, kot sta zdaj ustava ih plebiscit, ampak se bodo lotili tudi konkretnih vprašanj. Tako smo slišali, da še vedno ni popolne dvojezičnosti, saj so mnogi napisi v krajih na narodnostno mešanem območju le v slovenskem jeziku. To velja tudi za različna obvestila in sporočila. Madžarski je- zik se premalo uporablja pri delu upravnih organov, na sodišču, pri zdravniku .. . Sklenili so, da bodo sodelovali s podobno komisijo v lendavski občini, poskušali pa bodo navezati stike tudi s komisijd za narodnosti, ki jb ustanavljajo pri mestnem svetu v Monoštru. Sodelovati želijo tudi z narodnostnimi poslanci v republiški skupščini, saj zdaj komisija nima neposrednih stikov z njimi, ker so vsi trije poslanci iz lendavske občine. LJUTOMER VIŠJE STANARINE Izvršni svet SO Ljutomer je sklenil, da bodo s 1. januarjem 1991 povišali stanarine za 30 odstotkov. Stanarine se v občini Ljutomer niso povišale že od 1. julija letos in zato je 1. novembra znašala dosežena revalorizacijska vrednost le 1.49 odstotka in je bila med najnižjimi v republiki in Pomurju. Stanovanjsko komunalno podjetje Ljutomer je v predlogu za zvišanje stanarin pripravilo več različic in oddelek za družbenoekonomski razvoj je podprl prvo, ki pa je nekoliko spremenjena. Odstotek povišanja stanarin so dobili tako, da so predlaganim 13 odstotkom prišteli še 15-od-stotno inflacijo od meseca septembra dalje. S tem povišanjem bodo v občini Ljutomer dosegli 2 odstotka revalorizacijske vrednosti. D. L. Stran 3 ŠTEFAN SMEJ Republiški izvršni svet pripravil analizo, na osnovi katere podpira odločitev o plebiscitu — Ustavitev prodaje v druge republike ne bi pomenila več kot 37-odstotnega zmanjšanja proizvodnje v Sloveniji — Zdaj 11 odstotkov za zvezne potrebe Upanje pri vragu Lahko se kajpada tudi zgodi, da kakemu narodu poide volja, da bi iz naroda postal nacija. Tako dolgo se mu zavleče to zorenje v narod z lastno suvereno državo, kar je nacija, da se že začenjajo oglašati novi duhovi časa, ki šepetajo o razpadanju nacij in narodov v regionalne skupnosti. Recimo, da se je s Slovenci, posebej pa še s Prekmurci, to že začelo dogajati, da namreč že slišijo duhove novega časa, in zato niso ničkaj bojevito začeli svojih priprav na plebiscit. Navsezadnje se to sliši Čisto imenitno, če je res tako. Potem smo vsekakor nekaj posebnega, potem smo več kot postmoderni. Značilnost postmodernega časa je namreč tudi ta, da se začenja počasi prebijati spoznanje, da tudi nacije niso zadnji etnični izdelek na zemeljski obli. Za nacijami bodo prišla ljudstva, ki bodo v začetku še nacionalna, pozneje pa niti to ne več. Pozneje bodo kar ljudstva ali pa ne bo več človeškega roda. Ce nas zato ob napovedanem referendumu od sreče ne meče v zrak, ker s svojim etničnim značajem, s svojo etnično slutnjo segamo čez ta naš postmoderni čas, potem . . . Manj nacionalno spodbudno je kajpada, če nismo pokazali kakšnega zelo velikega navdušenja nad plebiscitom zato, ker se bojimo, ker menimo, da bi bilo to, da bi bili samostojni, vsekakor nekoliko preveč. Kakšnega zelo velikega poguma pa nam s plebiscitom po vsem tem, kar se je zgodilo, ne bo treba izkazovati. Drnovšek je od Joviča, kakor je povedal Kučan, dobil zagotovila, da vojska ne bo posredovala — če to seveda kdo, ob vseh teh zme» šnjavah, lahko zagotovi. Toda zagotovilo je vendarle in verjeti mu je toliko bolj, ker se Srbi trenutno tako ali tako nimajo časa ukvarjati z nami, ker imajo svoje volitve. Sicer bi se, pa čeprav ne z nekimi prav resnimi nameni, da nam plebiscitarno odločanje preprečijo, marveč zato, ker vedo, da so Slovenci rahlo prestrašeni, njim Srbom pa je to v bizantinsko bohotno zabavo, če nas od časa do časa zmedejo. Plebiscit pa razen tega tudi ne bo prav dolg korak v odcepitev. Prej bomo s tem skušali dobiti močnejšo pogajalsko pozicijo za ponovno jugoslovansko združevanje. Tako so lahko pravzaprav vsi tisti, ki so menili, da je to vsekakor preveč tvegano, saj ne vemo, če bi potem, ko bi se nam lahko celo zgodilo, da bomo samostojni, jedli suh krompir ali pa krompir v oblicah, čisto potolaženi in mirno gredo na plebiscit ter glasujejo za. Reči pa moram, ko takole o vsem tem razmišljam, da se mi čedalje bolj dozdeva, da. nismo tako zelo zelo postmoderni, vendar pa tudi čisto brez možnosti nismo, da bi kdaj vseeno postali nacija — če bo to takrat, ko bomo mi morebiti pripravljeni, sploh še aktualno. Opazil sem namreč v tem zadnjem času, da se ne bojimo samo samostojnosti, ampak tudi svetega. Strah pred svetim pa je star, izredno star in nima seveda nič več skupnega s krščanstvom, kakor to, da tudi v tej veri ta strah nastopa. Znan je v posebni krščanski izdaji in ga posebej nazorno izrekamo, ko pravimo, da se nekdo nečesa boji kakor vrag križa. Zakaj me to navdaja z upanjem? Zato, ker če nas prevzema tako prastar strah, strah pred svetim v ustavi, ki se ga bojimo kakor vrag križa, potem je vsa zgodovina še pred nami in nekoč se bomo morda le konstituirali v nacijo. KAJ BI OSAMOSVOJITEV PRINESLA SLOVENIJI »Sedanji jugoslovanski institucionalni okvir Sloveniji ne dopušča samostojnega ukrepanja, ko gre za življenjske interese slovenskega gospodarstva. To dejstvo dobi še posebno razsežnost v državi, ki je po gospodarski razvitosti regionalno tako heterogena kot Jugoslavija.« Slovenska vlada s temi ocenami v gradivu, ki ga je poslala republiški skupščini, začenja obsežno poglavje o vzrokih in nekaterih vidikih osamosvajanja Slovenije. V njem obravnava vse vidike tovrstne odločitve prebivalcev Slovenije: gospodarsko, mednarodne, manjšinske, varnostne in tudi prihodnost razvoja družbenih dejavnosti v osamosvojeni.republiki. NE ZAMUDITI ENKRATNE ZGODOVINSKE PRILOŽNOSTI V začetku gradiva slovenska vlada poudarja, da bo Republika Slovenija prevzela tiste pristojnosti, ki jih je doslej uresničevala na ravni federacije, če bo rezultat plebiscita za samostojno in neodvisno slovensko državo pozitiven. Ta odločitev tudi pomeni, da Slovenija ne bo več del federacije kot del SFRJ, temveč bo samostojna država, mednarodnopravni subjekt, ki bo samostojno odločala, kakšne povezave bo vzpostavljala z drugimi državami. Plebiscitarna odločitev bo zavezujoča za skupščino, vlado in predsedstvo Slovenije. Odločitev za samostojnost se po mnenju vlade lahko uresniči na tri načine. Bodisi z razvezo od drugih republik v federaciji, z izločitvijo iz federacije oziroma odcepitvijo Slovenije ali pa s sklenitvijo konfederalne pogodbe med samostojnimi državami. Odliv denarja iz Slovenije v federacijo bo letos po izračunih vlade približno 20,7 milijarde dinarjev oziro* ma 11 odstotkov očiščenega družbenega proizvoda Slovenije, priliv pa bo znašal približno 4,7 milijarde dinarjev ali 2,5 odstotka očiščenega družbenega proizvoda. Neto odliv bo torej letos 16 milijard dinarjev oziroma 8,5 odstotka očiščenega DP. Izračun obveznosti, ki jih zdaj opravlja federacija, po osamosvojitvi pa bi jih prevzela Slovenija, kaže, da bi za to potrebovali od S,5 do 14,1 milijarde dinarjev. Tej vsoti je treba dodati še »zagonske« stroske, povezane z uvedbo lastnega denarja in prevzemnimi jamstvi federacije in NBJ za devizne in dinarske vloge občanov. Če bi se slovenski narod odločil, da ne želi, da bi Slovenija postala samostojna in neodvisna država, bi to po mnenju vlade pomenilo, da o svoji prihodnosti ne želi odločati sam in da to temeljno pravico do samoodločbe prepušča drugim. To bi tudi pomenilo, kot navajajo, da bo slovenski narod ostal v federaciji, kjer bo večina odločala o njegovi usodi in kjer bodo tudi v njegovem imenu s preglasovanjem odločali o temeljnih pogojih življenja Slovencev. Pomenilo pa bi tudi, da je zamudil ali se odrekel enkratni zgodovinski priložnosti, o kateri so sanjali, zanjo delali in se žrtvovali številni rodovi. PREVISOKA CENA FINANCIRANJA FEDERACIJE Sicer pa je namenila vlada v svojem gradivu največ prostora gospodarstvu in vplivu osamosvojitve nanj. Pri tem ugotavlja, da je, ne glede na to, za kaj se bo Slovenija odločila, ali za osamosvojitev ali za vztrajanje v federaciji, gospodarstvo v Sloveniji v globoki krizi. Prihodnja leta bodo po mnenju vlade v vsakem primeru leta odrekanja, povečanja brezposelnosti, padanja produktivnosti in krize. Upoštevaje to, vlada meni, da bo osamosvojitev omogočala: hitrejšo vzpostavitev normalnega gospodarskega sistema, samostojno, slovenskemu gospodarstvu ustrezno ekonomsko politiko, normalne kapitalske tokove s svetom, boljšo izrabo geografskega prostora, učinkovitejše izkoriščanje razvojnih možnosti, pospešeno prilagajanje evropskim normam gospodarjenja in prenehanje vzdrževanja drage zvezne države. Hkrati v gradivu poudarjajo, da so vse prednosti osamosvajanja, izvzemši odpravo odlivov za federalno državo, bolj potencialne narave, odvisne od sposobnosti, kako jih bomo izrabili, in od pripravljenosti na odrekanje. Vseh posledic osamosvajanja po mne-j nju vlade ni mogoče predvideti, vendar nobene od naštetih pred nosti v Jugoslaviji ni mogoče izrabiti. Še več, verjetnost gospodarskega razsula je še večja. Opozarjajo, da so prav velike razlike v razvitosti znotraj Jugoslavije glavni razlog za neučinkovite sistemske spremembe, razvojno strategijo in tekočo gospodarsko politiko, ki na koncu ni zadovoljila interesov nobene republike. Zgled so tudi vsa stabilizacijska prizadevanja v preteklih letih, ki so propadla zaradi pomanjkanja nujnega soglasja med njimi. Druga posledica takega položaja pa so trajni pritiski na prerazdelitev družbenega proizvoda, ne samo od bolj razvitih k manj, razvitim republikam in pokrajinam, temveč tudi v korist tistih, ki imajo večji politični vpliv na sprejemanje gospodarske politike. Prevlada takšnih administrativnih mehanizmov pa ne daje upanja za nevtralno gospodarsko politiko na zvezni ravni. Zato se opirajo na tezo, da bi imela samostojna Slovenija v ekonomskem pogledu dolgoročno dve prednosti. Makroekonomsko upravljanje bi bilo lažje in učinkovitejše; na razpolago pa bi ostalo tudi več sredstev za lastno tekočo in investicijsko porabo. Zato vlada meni, da ni razlogov, da bi morala Slovenija še naprej plačevati davek za preostalo realsocialistično politiko v nekaterih delih Jugoslavije, še posebej Srbiji, ker bi to lahko samo povečalo nevarnost za gospodarsko in družbeno izolacijo Slovenije v prihodnjem desetletju. VSESTRANSKO PRIZNANJE BO DOLGOTRAJEN PROCES Seveda pa je osamosvajanje Slovenije povezano s tveganjem, saj je odvisno od dogajanj, ki jih ni mogoče v celoti predvideti, predvsem pa od reakcij drugih delov Jugoslavije in federacije ter od reakcij drugih držav, mednarodnih finančnih in drugih inštitucij. Po mnenju vlade je še posebej kritična takojšnja odvisnost od posojil tujih poslovnih bank in tuje finančne pomoči, ki je vnaprej ni mogoče zagotoviti. Zaradi tega je tveganje na teh dveh področjih zelo veliko. V času od razglasitve izidov plebiscita do osamosvojitve Slovenije bodo zato morali vlada in drugi državni organi delovati tako, da se bo mogoče izogniti posledicam, ki bi spremljale takojšnjo enostransko prekinitev vezi z drugimi deli Jugoslavije. Brez tega bi po mnenju vlade slovensko gospodarstvo ogrozili: blokada finančnih tokov zaradi skupnih dolgov, izguba jugoslovanskega trga in zunanjetrgovinskih vezi s svetom, ki jih ima zdaj Slovenija prek jugoslovanskih podjetij in ustanov, izguba premoženja v drugih delih Jugoslavije, zmanjšanje trga na obseg, ki je za tuja vlaganja manj zanimiv, nenaklonjen odnos Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, GATT-a in drugih mednarodnih inštitucij do Slovenije in veliki stroški razvijanja lastnega gospodarskega sistema. Plebiscit bo potemtakem eden od bistvenih elementov mednarodnega priznanja samostojnosti Slovenije, čeprav bo to predvsem odvisno od tega, koliko bo nadzor nad slovenskim ozemljem dejansko v rokah slovenskih oblasti. Čeprav ima Slovenija zagotovila posameznih držav, da so pripravljene priznati samostojno slovensko državo, bo popolno in vsestransko priznanje daljši proces. V vladnem gradivu je še omenjeno; da so slovenske meje določene z mednarodnimi pogodbami in nanje osamosvojitev Slovenije ne bo vplivala. V zvezi z nacionalno varnostjo pa menijo, da bi na plebiscitu izglasovana odločitev o samostojnosti okrepila varnostni položaj Slovenije. Vsak poseg v Slovenijo bi po tako legitimno sprejeti odločitvi pomenil napad na suvereno državo. Seveda pa Slovenijo po plebiscitu čakajo pogajanja o umiku federalne vojske z ozemlja Slovenije ter dogovori o delitvi skupnega premoženja. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN MANJŠINE V primerjavi s celotnim gospodarskim sistemom so družbene dejavnosti že do sedaj skoraj v celoti urejali republiški predpisi. Tudi tu se bodo pojavljale določene težave. Glavne omejitve so: v prihodnje ne bo mogoče povečevati deleža sredstev, ki bodo z javnim financiranjem namenjena za njihovo dejavnost in socialni razvoj, števila zaposlenih ne bo mogoče povečevati, zaposlenosti v teh dejavnostih pa ne bo mogoče tudi bistveno zmanjšati, kajti sicer bi morali bistveno skrčiti sedanji obseg storitev. Zavzemajo pa se za spremembe v načinu in oblikah delovanja v družbenih dejavnostih, čemur naj bodo prilagojeni ukrepi, s katerimi bi uresničevali skladen socialni razvoj, organizacijsko in lastninsko strukturo inštitucij za zdravstvene, izobraževalne, kulturne, varstvene in druge storitve prebivalstva. V proračunu za leto 1991 bodo imele prednost tiste dejavnosti, ki so po svoji naravi in zmožnostih ključni dejavnik hitrejše in kakovostne prenove celotnega gospodarstva in družbe. Povečana bodo sredstva za pomoč brezposelnim z usmeritvijo STANOVANJSKI ZAKON V »PLENICAH« Stanovanja bodo dobila lastnike Pred dobrim mesecem smo v Sloveniji dobili predlog stanovanjskega zakona s t^a' mi, zakon pa naj bi začel veljati po sprejetju nove ustave Republike Slovenije. Brž ko bi začel zakon veljati, ne bomo govorili več o stanovanjski pravici, temveč o najemni pogodbi. Ustvarili naj bi pogoje za uvedbo enakopravnih tržnih odnosov pri nakupu, financiranju, vzdrževnaju in uporabi stanovanj in stanovanjskih hiš v vseh lastninskih oblikah stanovanj, brez omejitve obsega lastnine. V tezah je predvideno reševanje vprašanj lastninjenja stanovanj v družbeni lasti, in sicer tako, da pravne osebe, ki imajo pravico uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš, postanejo njihovi lastniki. Občina pa naj bi postala lastnik stanovanjskega sklada, pridobljenega s sredstvi Štipendijski »udarci« Vse kaže, da so skoraj zlata leta za štipendiranje minila. Prvi signal za to so bili razpisi kadrovskih štipendij za novo šolsko leto, saj se je njihovo število občutno zmanjšalo v Pomurju; poleg tega sojih v nekaterih podjetjih podelili manj, kot so jih razpisali, medtem pa sojih ponekod celo ukinili. Razlog? Zaradi velikih likvidnostnih težav nimajo podjetja denarja niti za osebne dohodke zaposlenih. V minulih letih pa je število kadrovskih štipendistov stalno naraščalo — od 1.103 v šolskem letu 1986/87 na 1.417 v lanskem šolskem letu. Na veliko smo namreč govorili in pisali, kako morajo delovne organizacije s štipendiranjem skrbeti za kadre in da mora postati tovrstno štipendiranje prevladujoča oblika. To bi bilo teoretično tudi edino pravilno, toda Pomurje je gospodarsko prešibko, da bi to lahko, uresničilo. Letos se je pokazalo to še bolj izrazito. >Udarec< je dolete! tudi štipendiste iz združenih sredstev, saj se je cenzus povišal za 10 odstotkov, tako da znaša le-ta sedaj natanko 649,25 dinarja na družinskega člana. Tako je komisija za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti morala zavrniti kar 569 vlog prosilcev, in to tudi takim, ki so doslej štipendijo že prejemali, zaradi višjega cenzusa pa so izpadli iz kroga upravičencev. 213 se jih je zato pritožilo, vendar je bilo le 37 upravičenih primerov, preostale pa bo reševal Republiški sekretariat za delo. Konec novembra pa je prišel >uda-rec< tudi za tako imenovane nadarjene štipendiste. To so dijaki oziroma študenti, ki so pokazali, da so nadpovprečno inteligentni, prizadevni in nadarjeni na posameznih/področjih. V Pomurju so odkrili 268 takih >po-sebnežev<. Z decembrom bodo vsem ukinili dodatek za poklicno deficitarnost (pomanjkanje) v višini 324 dinarjev, kajti zdaj se domala povsod govori o presežkih, ne pa o pomanjkanju kadrov. Kako neizprosen postaja čas! ■ Jože Graj na aktivno politiko zaposlovanja in preustroj gospodarstva ter za znanost in tehnološki razvoj. Ker se v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah povečuje število socialno ogroženih ljudi, bo ena od prednostnih nalog izvršnega sveta, kako s hitrimi ukrepi gospodarske politike zagotoviti socialni mir in varnost, redna izplačila OD in primerno višino socialnih dajatev. V ta okvir sodijo tudi pokojnine, pri čemer naj bi s posebnimi dogovori oz. konvencijami uredili tudi plačevanje pokojnin tistim upokojencem, ki bodo živeli zunaj Republike Slovenije, prav tako pa tudi vprašanje vštevanja pokojninske dobe, prebite na območju druge republike. Izvršni svet Slovenije bo storil vse, da bodo avtohtoni italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni slovenski državi zajamčene pravice najmanj v obsegu in na ravni, kot jih uživata sedaj in ki so jima zagotovljene z veljavno ' ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, še posebej dvostranskimi, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ.Nadaljevali pa bodo tudi z začetimi aktivnostmi za ureditev položaja slovenske narodne skupnsoti v zamejstvu ter Slovencev v tujini. Pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, bodo lahko pridobili državljanstvo Republike Slovenije, če bodo to želeli. Prav tako bodo naprej zagotovljene pravice vseh narodnih solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu ter stanovanjskega sklada splošnega ljudskega premoženja. Lastniki bodo dolžni prodati ta stanovanja imetnikom stanovanjske pravice, če bodo ti to zahtevali, z njihovo privolitvijo pa bodo lahko ta stanovanja prodali tudi drugim uporabnikom. Ena od večjih zablod samoupravnega urejanja družbenogospodarskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je bila samoupravna organiziranost v stanovanjskem gospodarstvu in obvezen prenos stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini v gospodarjenje skupnostim stanovalcev. Stanarina je postala prihodek skupnosti stanovalcev, kar je zmanjšalo interes lastnikov za gospodarjenje. Na stanovanjskem področju tudi ni bila vzpostavljena jasna razmejitev med strokovnimi, samoupravnimi in upravljalskimi pristojnostmi in nalogami, tako pri investiranju kot pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. Vse to je bilo opaziti pri neustrezni, predvsem pa neracionalni organiziranosti samoupravnih in upravljalskih struktur. Novi zakon naj bi vse to odpravil, s stanovanji in stanovanjskimi hišami pa bodo upravljali njihovi lastniki, ki bodo sami določali tudi najemnine. Država bo lahko neposredno posegla v oblikovanje na Na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravic6 (Ur. list SRS, štev 7/74 in 42/89) in Zakon o plebiscitu obja-vljamo RAZGLAS S KATERIM OBVEŠČAMO OBČANE OBČINE MURS^ g SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNI VOLILNI IMENI* J IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 18. g 1990 h-! Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva o® I čan ustno ali pisno, če on ali kdo drug ni pravilno vpisan n g območju volišča, kjer ima stalno prebivališče, če je nepravim1 | vpisan v volilni imenik ali zato, ker je nepravilno vpisano i® g ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. I Splošni volilni imenik je razgrnjen na Sekretariatu za n° | tranje zadeve občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2 in n krajevnih uradih občine Murska Sobota. Občane, ki so spremenili naslov svojega stalnega prebiva lišča, pa tega niso prijavili pri prijavno—odjavni službi Sekt tariata za notranje zadeve občine Murska Sobota, oziroma P pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, na! kasneje pa pet dni pred dnem, ki je določen za izvedbo pl6® scita. u g Opozarjamo vse občane, da je prijavljanje vseh spretne® g stalnega in začasnega prebivališča po zakonu obvezno. . g Občina Murska Sobo^ g Sekretariat za notranje zade g skupin do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja. PREHODNO OBDOBJE PO PLEBISCITU Po mnenju slovenske-vlade bo treba sprejeti dodatni ustavni amandma, s katerim bi se iz ustave izločile vse določbe, ki govorijo o vezanosti Slovenije na federacijo. Sprejeti bo treba tudi ustavni zakon za izvedbo tega dopolnila, začeti takojšnja pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi in drugimi republikami o prihodnji ureditvi, pri čemer naj bi v prehodnem obdobju zagotovili minimalno delovanje federacije, s Hrvaško pa pripraviti izhodišča za morebitno konfederalno pogodbo. Čimprej bi bilo treba sprejeti tudi ustavo Republike Slovenije ® ustavni zakon za njeno izvedbo. Ob osamosvajanju bo morala Slovenija pri razdeljevanju jugoslovanske devizne rezerve bi morali deliti po deležih v konvertibilnem izvozu (Slovenija je tu udeležena s približno 32 odstotki), objekte in opremo, ki jih na ozemlju Slovenije uporabljajo zvezni upra' vni organi, naj bi prevzela v upravljanje Slovenija, razdeljeni notranji dolg bi se moral prenesti v slovenski bančni sistem itd. Vladana koncu gradiva podpira izvedbo plebiscita kot skupen projekt državljanov Slovenije s posebno soodgovornostjo skupščini predsedstva in vlade. ... Priredm MILAN JERSE jemnin le v primerih monop01 stičnega vedenja lastnikov, kar lahko privedlo do motenj v st novanjski preskrbi. Najemne P® godbe naj bi se sklepale za n6®.j ločen čas, najemniki pa bi <®e-predkupno pravico. V medseboj ni pogodbi morajo lasntiki v v6 stanovanjski hiši določiti ® pooblaščeno osebo oziro® upravnika hiše. Če tega ne sto jo, ga določi občinski upravni ® gan, pristojen za stanovanj5* zadeve, in sicer v breme las1 kov. O stanovanjskem zakonu gotovo izrečenih in napisani« veliko besed, tokrat pa naj o® nimo le še sklope vprašanj, ki J bo zakon urejal oziroma opre° Ijeval: — pojem stanovanja in stan vanjske hiše, .... — lastninskopravna upravl nja, — organiziranost lastnikov večstanovanjskih hišah, .. ju — upravljanje s stanovanj1; stanovanjskimi hišami, . — stanovanjska najemna r merja, — pristojnosti in naloge ob in republike na stanovanjsk področju, — inšpekcijsko nadzorstvo, — privatizacija stanovanj . stanovanjskih hiš ter stanova skih podjetij, — kazenske določbe in ,g. — prehodne in končne ločbe. Lidija K°s‘ Sfran~4 Ko izumirajo (in se rojevajo) podjetja (1) POGOVOR Z JANOSEM BUKOVCEM, ENIM NAJMLAJŠIH POSLANCEV V ZBORU OBČIN REPUBLIKE SLOVENIJE STEČ-AJ, -AJ, -AJ!!! V POLITIKI NI KRUHA Prejšnjo sredo je pomurska SDK predlagala, da se tudi v soboški Panoniji začne stečajni postopek, kar pomeni, da se to podjetje pridružuje apaški Lini, Proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov, cankovskemu Gradbenemu podjetju Temelj, podjetju Sobota s tapetniško, mizarsko in vrvarsko dejavnostjo v Murski Soboti 'n Tovarni logistične opreme Lendava, kjer so že ali bodo še izpeljali postopke v skladu z zakoni o finančnem poslovanju, o podjetjih in o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Drugi člen slednjega 277 CAVMSEHH J1HC ' ' URADNI LIST SER h a STEČAJNI POSTOPEK NAD GP .TEMELJ CANKOVA P. O. CANKOVA Temeljno sodišče v Murski Soboti, Enota v Murski Soboti, je po predlogu SDK, Podružnica Murska Sobota, na podlagi določil čl. 3 in 8 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in ciji sprejelo naslednji sklep: e stečajni postopek nad GP ..TEMELJ” Cankova p. o. Canko- va. ’ . no->iiaajy ce ay> Za stečajnega upravitelja se imenuje Slavko pQK „3ajpyrap" Osterc Mnntt.rt ZC.FP RnmtirtH lisk Mitska Pravi: »Stečajni postopek se Opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventnost) ter v dru-primerih, določenih z zakonom.« In še tretji člen: »Stečajni postopek lahko uyedejo upniki in sam dolžit ter druge osebe oz. orga-"h določeni z zakonom.« Stečaj = smrt firme Stečaj v bistvu pomeni generalno izvršbo z namenom, da se vnovči premoženje bankrotiranca in dobijo up-^Li poplačan vsaj del dolgov dolžnika. Dr. Lojze Ude je na nedavnem strokovnem Posveetovanju slovenskih Ravnikov v Ljubljani pojas-?Jeval: »Osnovno načelo stelja je torej vnovčenje premoženja in poplačilo upni-J°v. Kakšne so različice, da 'to kako drugače izvršili? S Poznavanjem delnic, lastnikih razmerij niso mogoče, peresi ob stečajih so veliko-'rat drugačni od njegovega d^ovnega namena: najpogo-?ejsi je ta, da bi ohranili pri 'vljenju zdrave dele podje-upnikom pa dali čim ?arU- To podpira tudi politi-jd- Čeprav je pri nas stečajni rdzlog insolventnost, se pri vseh podjetjih izkaže, da so tudi prezadolžena.« Ali se naša stečajna zakonodaja približuje tisti v zahodnih državah? Strokovnjaki odgovarjajo: »Stečaj je postopek, v katerem gospodarski osebek umre in vsako umiranje je boleče. Končni cilj je izbri-sanje osebka iz registra podjetij. V svetu je enako, stečajna zakonodaja je povsod boleča, vendar imajo zunaj ste-čajne zakonodaje druga razmerja dobro urejena. Naša stečajna zakonodaja je pod-normirana, ker je doslej ni- 3iiBajy cc no jana o€ Gchom .imc BaH>a Cies viepKa. npao pOHHUJTe H>a nosepunaua 3 rojHHC y 8,30 sa-Oicpy*Hor cyna 83/11. smo potrebovali, saj so o teh zadevah odločali politiki. To seje dogajalo vsa leta po vojni, tako da ob naši sedanji zakonodaji človek dobi vtis, kakor da se pri stečajih doslej ni mislilo resno, toliko je še odprtih vprašanj in problemov.« Stečaj = ekonomska nujnost Kaj se pravzaprav dogaja v času stečaja? Zaradi neplačevanja dolžnika poslovnim partnerjem pride do sodbe, ko upnik želi prek izvršilnega sodnika izterjavo sodbe. Če bi ta sodnik začel varovati interese tretjih ljudi, bi rekli, da je delo sodišča nemoralno. In ravno to se dogaja v teh postopkih: sodišče ne dela hitro, ampak čaka s prodajo podjetja kot celote, kar je že samo po sebi težko izpeljati, ker ni denarja, in tako skuša varovati interese podjetij, ne upnikov. Toda pri tem pozabljamo, da pomeni vsak upnik po en kolektiv, ki je s tem dodatno ogrožen. Ali sodi v stečajno maso tudi tudi osebna lastnina zasebnega lastnika podjetja? Možni so trije odgovori: v stečajno maso se osebna lastnina šteje, če je v času poslovanja prišlo do mešanja obeh premoženj I (kar lahko velja tudi za obra- g tovalnico); zasebno premože- I nje pride v stečajno maso le | podrejeno, saj upniki družbe z z neomejeno solidarnostjo | lahko zahtevajo poravnavo le I iz premoženja družbe ali ce- ■ lotnega premoženja družbe | ali iz celotnega premoženja | članov družbe. Še tretja mož- ■ nost: osebno premoženje se | šteje v stečajno maso, ne gle- ■ de na mešanje premoženj. j Stečaj je sankcija za slabo I poslovanje lastnika kapitala * in delavcev, je način reševa- | nja dolžniško-upniških raz- | merij in pravnega varstva up- ■ nikov. Pri nas je stečaj hkrati I način preoblikovanja starih ■ in organiziranja novih podje- z tij. Prevladuje torej ekonom- | ska nuja stečaja, ki je postal | sredstvo za dosego drugačnih “ ciljev, ki odstopajo od pri- | znanih v svetu — zmanjšanje | števila zaposlenih, organiza- ■ cijsko preoblikovanje. Dr. Ši- | me Ivanjko meni, da je polo- g žaj delavcev v prehodu iz si- ■ stema združenega dela v tr- | žno poslovanje najtežji, kajti g preoblikovanje podjetij je • možno že pred uvedbo steča- | ja ali med postopkom. Vpra- ■ šanje je le, kaj je cenejše in ■ lažje izvedljivo. Branko Žunec g I I Prihodnjič: Pogovor s ste- I čajnim sodnikom Temeljne- | ga sodišča v Murski Soboti । Bojanom Žuničem. SALON POHIŠTVa'^^^^ • štiridelne garderobne omare z drsnimi vrati SAMO 4.130,00 din • dvodelne masivne kredence v kmečkem stilu samo 4.280,00 din • kuhinjske mize po 1.651,00 din • stoli po 652,00 din • 20% popust za gotovinsko plačilo določenih programov pohištva za dnevne sobe, otroške sobe in predsobe VELIKA IZBIRA KUHINJ IN OSTALEGA POHIŠTVA! • Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Veseli bomo vašega obiska! PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL: (062) 222-450, 222-289 ITALIJANSKI IN MADŽARSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI NIMATA NOBENIH »POSEBNIH« PRAVIC Janosa Bukovca iz Dobrovnika so na letošnjih prvih večstrankarskih volitvah izvolili za poslanca Skupščine Republike Slovenije z liste kandidatov, ki jih je predlagala Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost. Izvolili so ga v Zbor občin, v katerem so iz Pomurja še štirje poslanci, vendar je poklicni samo on. Zanj pa ni značilna le profesionalnost, ampak (med drugim) mladost, saj je star komajda 25 let. »Res sem eden izmed najmlajših poslancev Skupščine Republike Slovenije. To pa me sploh ne moti, saj sem se s politiko začel ukvarjati že pred leti, nazadnje sem bil poklicni sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije oziroma poznejše stranke z istim imenom. V Skupščini Republike Slovenije pa se seveda ne pojavljam le na sejah zbora in na skupnih zasedanjih, ampak delujem tudi v skupščinskih komisijah. Zastopam predvsem interese, ki zadevajo ljudi pokrajine ob Muri, še posebej pa ljudi z narodnostno mešanih in obmejnih območij. Ob vsem tem pa ugotavljam, da imajo republiški organi velik posluh za nerazvite, saj je dobršen del Prekmurja prišel v »seznam«' nerazvitih in demografsko ogroženih območij, zato lahko še naprej pričakujemo pomoč. Za to pa so potrebni proizvodni programi, zlasti za nadaljnji razvoj kmetijske pridelave in živilsko predelovalne industrije. Na ta način bi lahko naša območja višje ovrednotila svoje pridelke z njiv, vinogradov . .., prirejo iz hlevov ..., vendar smo v tej zvezi premalo inovativni. Po domače rečeno: sami se česa posebnega (česar ne bi imeli že drugod) ne domislimo, zato pa ni toliko finančnih sredstev, kot bi jih sicer lahko dobili, če bi bili bolj podjetni. Kar tako pa nam denarja ne bodo dajali v nedogled,« je pravilno ugotavljal Ja-nos (izg. Janoš) Bukovec. »Si z narodnostno mešanega in obmejnega območja, ki je poleg tega še manj razvito. Vse to si spoznal v življenju v teh krajih, menda pa tudi na socialno-geo-grafskih taborih.« »Kot osnovnošolec, pozneje pa kot dijak in študent, sem sodeloval v teh raziskavah, Ugotavljali smo, da se ljudje iz ogrože Janos Bukovec iz Dobrovnika je eden najmlajših poslancev Skupščine Republike Slovenije; ima komajda 25 let. nih krajev vse bolj izseljujejo in zato ta naselja postajajo še bolj ogrožena in še bolj zaostajajo za razvitimi. Ker je zemlje premalo, poleg tega pa med mladino ni bilo pravega interesa za delo na polju, smo ugotavljali, da bo vas polno zaživela, če bo imela kak industrijski obrat. Sprejeli smo torej zamisel o večsrediščnem razvoju. V lendavski občini je le Dobrovnik ostajal dolgo časa brez tovarne, pred časom pa so jo končno postavili , in v njej je delo dobilo nekaj deset delavcev iz Dobrovnika in okolice. Takih zametkov industrije si še želimo, vem pa, da jih ne bodo postavili politiki, ampak gospodarstveniki, ki bodo imeli za to gospodarski interes. Zdaj, odkar sem poslanec, sem se srečal z mnogimi podjetniki, navsezadnje je nekaj takih tudi v poslanskih vrstah, in če bom lahko tudi na ta način pomagal, bom seveda pomagal. Veliko si obetam(o) tudi od gospodarskega programa, ki ga pripravlja naša narodnostna skupnost, ki naj bi dobila tudi določena povratna finančna sredstva, s katerimi bi, kot z zagonskim kapitalom, pomagali k ustrezni naložbi. Novi izdelavni programi za krajevna središča so potrebni tudi zato, ker se v njih vračajo naši delavci, ki so delali v tujini, pa oni, ki so delali doma, a so zgubili delovno mesto zaradi gospodarskih presežkov delovne sile ali stečajev podjetij.« Janos Bukovec mi je povedal, da v Dobrovniku ni nobenega mladega kmeta, kar je velika škoda za nadaljnji razvoj kmetijstva, saj ga starejši ne bodo mo gli postaviti na trdnejše temelje. Ugodno je ocenil pridobitve kraja, saj ima, poleg že omenjene tovarnice, krajevni urad, kulturni dom, delovno prosvetno društvo, temeljno zadružno organizacijo, pošto, šolo, cerkev, trgovine, gostinske lokale, slaščičarno, modernizirane ceste, telefonijo, vodovod, lepe hiše, nogometni klub . . . »Boš ostal v Ljubljani, ali pa si tam le začasno — v času poslanskega mandata?« »Čeprav sem poklicni poslanec in imam zato v Ljubljani garsonjero, sem tako rekoč vedno doma v Prekmurju, in sicer zato, ker se v Ljubljani ne grem visoke politike, ampak skušam prispevati kar največ k oblikovanju in sprejemanju takih zakonov in drugih aktov, ki bodo v prid ljudi ne le z mojega ožjega, ampak širšega prekmurskega in pomurskega območja. Dobro sodelujem tudi z drugimi štirimi poslanci Zbora občin z območja Pomurja in četudi oni pripadajo strankam, smo vedno našli skupen interes, ko je bilo treba zavzeti določeno stališče. Sicer pa se udeležujem tudi sej soboške in še zlasti lendavske občinske skupščine, katere poslanec sem v Zboru krajevnih skupnosti. Redno imam tudi stike s Pomursko madžarsko samoupravno narodnostno skupnostjo.« Janos Bukovec pa se med tednom vrača domov tudi za to, ker ga čaka tu življenjska družica. Seveda pa sem mu zastavil tudi vprašanje o ponujenem 63. členu v osnutku Ustave Republike Slovenije, ki določa »posebne« pravice italijanski in madžarski narodnostni manjšini, in sicer: da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavlja organizacije in uporablja svoje narodnostne simbole; da razvija gospodarske dejavnosti in dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva, da oblikuje in razvija svoje šolstvo ter da goji odnose .s svojim matičnim narodom . .. »So ljudje, ki jih moti termin >po-sebne pravice« Moram reči, da ne gre za nikakršne posebne pravice, ampak za pravice, ki jih ima tudi večinski narod. Menim pa, daje dobro, da imata italijanska in madžarska narodnostni skupnosti vse to zajamčeno, ne glede na številčno majhnost, s posebnim členom Ustave Republike Slovenije. To ni noben privilegij. In če so te pravice ustavno zagotovljene, potem po mojem mnenju za samo narodnost ni bistvenega pomena status republike oziroma države. Sem pa mnenja, da Jugoslavija, takšna, kot je danes, ne more dolgo obstajati. Kako pa se bomo odločili, o tem se bomo izrazili na ■bližnjem plebiscitu.« Tako kot se v urejanje družbenih, gospodarskih in mnogih drugih zadev uvaja prva povojna parlamentarna oblast, ima začetniške težave tudi moj sogovornik. Nič pa mu ni do tega, da bi bil politik za daljše obdobje, med drugim tudi za to ne, ker tudi poslanska plača ni to, kar morda kdo misli: 16 tisočakov kane mesečno in nič dnevnic. Janos namerava nekoč postati gospodarstvenik, vendar ne v kmetijstvu, za katerega se je izobraževal. Škoda! Štefan Sobočan DtHtlSINSfll ZA MENE NAJBOLJŠI! --- GRADEC-GRAZ, Alte Poststrasse 122, tel.; 9943 316 500-0 tako pridete do na«: Autouahn Haupt ____ f~ AbfahdVVest Bahnhof j g ■ E Alte PoststraBe p'*’ ' ' ' originalni deli in kakovosten pribor veliko skladišče rezervnih delov tudi za starejše modele vozil OKOLI 30.000 DELOV LAHKO DOBITE TAKOJ VELIKA PONUDBA FORDOVIH NADOMESTNIH DELOV IN PRIBORA POSEBNA PONUDBA DELOV ZA VSE AVTOMOBILSKE ZNAMKE SPECIALIZIRANA FORDOVA DELAVNICA Z NAJMODERNEJŠO OPREMO HITER SERVIS. Michelin • OB NESREČI VAM TAKOJ PRISKOČIMO NA POMOČ • POLLETNO JAMSTVO ZA POPRAVILA, DELO IN ORIGINALNE NADOMESTNE DELE • STROKOVNA POSVETOVALNICA • NAŠE ŠOLANO OSEBJE GOVORI SLOVENSKO • NAJBOLJŠA MENJAVA DINARJA Priporočamo vam gume za vsa vozila!!! SEMPERIT ® Fulda. F BLAUPUNKT VSEM NAŠIM KUPCEM VOŠČIMO SREČNO VOŽNJO! VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO 1991! VEDNO, KO STE V GRADCU NAS OBIŠČITE! KOTNIK, 13. DECEMBER 1990 Stran 5 POPPENDORF (AVSTRIJA) TOVARNA PONUJA DELO Bilo je 29. novembra, torej na dan praznika pri nas; še lani največjega, letos pa je celo kazalo, da v Sloveniji (tako kot na Hrvaškem) uradno niti ne bomo več praznovali rojstnega dne nove Jugoslavije. Vseeno pa smo imeli dva prosta delavnika. In tako so lahko tisti, ki so zvedeli za mož Ogled proizvodne hale, v kateri je še okrog 50 šivalnih strojev nezasedenih. Če bo vodstvu tovarne uspelo urediti vse formalnosti, se bodo tja vozili na delo z Goričkega. (Foto: J.G.) nost zaposlitve v tekstilni tovarni v vasi Poppendorf (okraj Jen-nersdorf/Zenavci) šli na skupinski ogled te tovarne. Skupina je štela okrog 60 ljudi, večinoma iz okolice Kuzme in Grada. Sprejela jih je šefinja tovarne, gospa Ingrid Janisch, in jim je dokaj podrobno razložila, kakšen delovni proces imajo, ka- Ponovno Rdeči križ v Radencih Po nekajletnem zatišju je v Radencih spet začela delovati humana organizacija Rdečega križa. Prvi sestanek petnajstčlanskega odbora je bil 6. decembra, udeležili pa so se ga vsi povabljeni. Sestava članov je zelo pestra, med njimi pa je precej zdravnikov, medicinskih sester, pravnikov, učiteljev in drugih. Odbor bo deloval v vaseh Boračeva, Šratovci, Rihtarovci in (seveda) Radenci. Njihov glavni cilj je (kot je povedala predsednica Danica Štrucelj): pridobiti čim večje število krvodajalcev, pomagati ko je z zaslužkom, dopustom in še druge stvari. Potem so si ogledali proizvodno halo, na koncu pa so imeli še zdravniški pregled. V dobre pol ure so ga vsi končali, kar se pri nas nikakor ne bi moglo zgoditi. Zdravnik je ugotavljal le najosnovnejšo zdravstveno sposobnost kandidatov za delo. In zaenkrat so res vsi, ki so se prijavili, le še kandidati za sprejem v službo. Tovarna jih potrebuje okrog 50, vendar še ni gotovo, da jim bo uspelo dobiti pri državnih oblasteh tudi toliko dovoljenj. Kakšen bo izid, bo znano po 5. decembru. In če bo vse skupaj uspelo, potem je predvideno, da bo delavce vozil ostarelim in vsem, ki so pomoči potrebni. Pri tem želijo tesneje sodelovati s socialno in zdravstveno službo, šolo, občinsko organizacijo Rdečega križa ter drugimi društvi. Da pa bi bili pri uresničevanju nalog uspešni, morajo najprej ugotoviti dejansko stanje — torej izvedeti, koliko je ostarelih, socialno ogroženih, telesno in duševno prizadetih občanov. Že te dni bodo obiskali vse starejše občane na domu, v odročnih zaselkih pa organizirali obisk zdravni v Poppendorf in nazaj celo poseben tovarniški avtobus. Menda bo sicer potrebno dobiti za to dovoljenje iz Beograda, toda to gotovo ne bi smel biti problem. (Ali pa?) Če se bo kaj zapletlo, pa bo vozil avtobus do mejnega prehoda. Andiola, kot je naziv tovarne, je v sestavu švicarske firme Sa-riana s sedežem na avstrijskem Štajerskem, ena njihova tovarna pa je še v Monoštru (Szentgott-hardu) na Madžarskem. Skupaj je trenutno zaposlenih okrog 750 delavcev. V Poppendorfu jih dela okrog 110, potrebujejo pa še blizu 50 novih delavcev, in ti naj bi se vozili k njim na delo z Goričkega. Za izpolnjeno normo se jim obeta čisti zaslužek okrog 6500 šilingov, boljši oziroma spretnejši pa jih bodo lahko dobili tudi po 8 do 9 tisoč. Ali ima kdo končano tekstilno šolo ali ne, to sploh ni pomembno. Vsi bodo morali svoje zanje in spretnosti pokazati v preizkusni dobi, ki bo trajala 4 tedne. V glavnem pa gre za šivanje spodnjega perila, ki ga okrog 80 odstotkov izvažajo v razne države. Takole na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za podobno delo kot v nekaterih obratih Tovarne Mura, plače pa so seveda višje. Sicer pa je dandanes pomembno že to, da sploh dobiš službo. Jože Graj Kmetje po 30 lotili spet prihajamo v center Murske Sobote V Zadružni poslovni hiši vam bomo nudili prvovrstne bančne storitve, strokovno pomoč in tri etaže prodajnega prostora z raznovrstno ponudbo -od pridelkov s kmečkega dvorišča do kmetijskega reprodukcijskega materiala. Kmetje, poslovni partnerji, prijatelji, meščani Murske Sobote, vabimo vas na otvoritev, ki bo 20. decembra 1990 ob 11. uri v Kocljevi ulici 16; na svoj, kmečki način bomo predali zgradbo namenu. KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o. ka, kar bo za vse starejše ljudi, ki težko hodijo, najlepše darilo. Predsednica Danica Štrucelj je še povedala: »Moja osebna želja je, da bi dejansko pomagali vsem, ki so pomoči potrebni, če ne bo mogoče denarno, vsaj s toplo besedo in obiskom na domu. Veliko bomo morali tudi spodbujati druge. Mislim, da bo humana organizacija vedno potrebna in pomagati drugim — to je moja želja.« BBP PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING d.o.o. 69220 Lendava Partizanska 46 tel.: 069 75-780, 36-156, 36-157 telefax: 069 57 780 Prodajalci in kupci rabljenih avtomobilov! Ali se želite izogniti mučnemu obiskovanju sejmov? ROS vam ponuja nov, najsodobnejši način posredovanja pri prodaji in nakupu vseh vrst rabljenih avtomobilov. Dovolj je, da nas pokličete in nam posredujete podatke o avtomobilu, ki ga prodajate ali želite kupiti. Vse drugo prepustite nam! Kupci novih avtomobilov! Ponujamo vam ugoden nakup uvoženih avtomobilov MAZDA in OPEL vseh tipov, na posebno željo pa še druge modele. Ali veste, kaj pomeni ključ v roke? Avtomobil prevzamete v Lendavi, mi pa vam uredimo špediterske, carinske in druge formalnosti — vse do registracije avtomobila. KAKOVOST — STROKOVNOST — PRILAGODLJIVOST Stran 6 VESTNIK, 13. DECEMBER1^! MURSKA SOBOTA Spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji PROJEKT GORIČKO Več kot enkrat premajhna šola Konec septembra so zbori republiške skupščine obravna-। vali in sprejeli predlog za izda-| jo Zakona o pospeševanju | manj razvitih občin in demo-I grafsko ogroženih območij v ' Sloveniji in naročili izvršnemu | svetu, da pripravi osnutek za-। kona. Že v skupščinski razpra-I vi je bilo poudarjeno, da je tre-| ba dati poudarek demografsko '■ ogroženim območjem, zato je izvršni svet temu primerno pripravil tudi osnutek zakona, ki predvideva spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Osnutek bo šel skozi skupščinsko proceduro, določila zakona pa se bodo uporabljala od I. januarja 1991. Z uveljavitvijo predlaganega zakona pa seveda preneha veljati Zakon o Pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja naše republike. V osnutku zakona je opredeljeno programsko izhodišče spodbujanja razvoja, prav tako pa je predlagan tudi način teritorialnega določanja posameznih demografsko ogroženih območij. Osnutek zakona ne povezuje več opredelitev demografsko ogroženega območja s stopnjo razvitosti občine, pač pa so metodološko izhodišče za to krajevne skupnosti, in to na osnovi podatkov o dinamiki gibanja prebivalstva in podatkov o njegovi starostni sestavi. Ne bomo se spuščali v podrobnost kriterijev, ki določajo opredelitev demografsko ogroženih območij, pač pa zapišimo le, da mednje spadajo tudi Slovenske Gorice in Goričko z delom lendavske občine, ki vključuje tudi narodnostno mešano območje. Zanimivi pri tem so predvsem spodbujevalni ukrepi, ki bi jih bila deležna ta območja, in tako osnutek zakona predvi deva sofinanciranje izdelave razvojnih programov, prav tako pa tudi sofinanciranje razvoja lokalne gospodarske infrastrukture in gospodarskih vlaganj na teh območjih, ukrepov pa so deležni vsi sektorji lastništva. Vsi tisti, ki bi se odločali za vlaganja na teh območjih, bi bili deležni ustreznih sredstev, ki jih bodo zagotavljali iz republiškega proračuna ter z ustreznimi davčnimi olajšavami. Nepovratna sredstva (variantni predlog je dolgoročni kredit z ugodno obrestno mero) iz republiškega proračuna bi znašala od 30 do 50 odstotkov vrednosti naložbe, odvisno od demografske ogroženosti. V demografsko ogroženih območjih, ki so v desetkilometrskem obmejnem pasu, se lahko delež pri sofinanciranju lokalne gospodarske infrastrukture in pri spodbujanju gospodarskih vlaganj poveča do 50 odstotkov. Kot smo že zapisali, bodo do teh sredstev upravičena tista območja, ki bodo imela izdelane ustrezne razvojne programe, ki jih pripravijo občine-, v katerih so posamezna demografsko ogrožena območja. V soboški občini je to vsekakor Goričko, zato so v izvršnem svetu začeli s pripravo projekta Goričko. Razvoj določenega območja mora biti celosten ali pa ga sploh ni, pravijo v občinski vladi, zato so se lotili priprave projekta Goričko interdisciplinarno. Pravzaprav so bila razmišljanja o hitrejšem razvoju Goričkega že v letu 1988, ko so predlagali in na seji izvršnega sveta 1. decembra 1988 tudi sprejeli sestav projektnega sveta, ki je pripravil osnovo za to dispozicijo. Ne bi sicer mogli trditi, da na tem področju ni bilo doslej nič narejeno, vendar premalo, zato je izvršni svet konec oktobra ugotovil, da je potrebno- izdelati dispozicijo v skladu s pogoji, ki jih predvideva osnutek Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Iniciativni odbor je pregledal osnovno dispozicijo iz leta 1988 in jo dodelal ter predlagal, da bo potrebno nekatera že znana in raziskana dejstva uporabiti kot osnovo na projekt, na tej osnovi pa bodo nastali tudi novi razvojni programi. Nesporno je, da spada celotno Goričko v demografsko ogroženo območje, kar dovolj zgovorno potrjujejo podatki o gibanju prebivalstva. Zahodni del Goričkega, ki meji na Avstrijo, je sorazmeroma gosto poseljen, medtem ko je njegov osrednji in vzhodni del skoraj prazen, saj živi tu le od 20 do 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. Tudi starostna sestava je izredno neugodna, ker mladi še naprej odhajajo s tega območja, pa se starostna sestava še poslabšuje. To območje je tudi izrazito kmetijsko, nizko akumulativno in predstavlja še vedno pretežno surovinsko osnovo, saj ni razvite predelovalne industrije. Vse to je vodilo predlagatelje, da se lotijo priprave projekta Goričko, ki bo vključeval 26 krajevnih skupnosti in 80 naselij, ki predstavljajo 60 odstotkov območja soboške občine in 36 odstotkov vsega prebivalstva. Nad izdelavo dispozicije bo bdel projektni svet, ki bo spremljal vse aktivnosti, izdelavo projekta pa bodo zaupali ustreznim domačim inštitucijam. Več o projektu Goričko v prihodnji številki. Ludvik Kovač V Murski Soboti delujejo štiri osnovne šole in marsikje velja prepričanje, da je tu za šolarje in šolnike vse lepo urejeno in poskrbljeno. Toda, kdor pozna razmere na osemletki Karel Destov-nik-Kajuh, ve, da še zdaleč ni tako. Zgradba te šole praznuje letos že 75.. obletnico, saj so jo zgradili že Madžari med I. svetovno vojno, in to v posebnem meščanskem slogu. Zaradi tega je arhitekturni spomenik. Do leta 1950 je bila v njej gimnazija, potem pa so se vanjo naselili osnovnošolci. Danes jih je kar 438 oziroma 16 oddelkov. Na voljo pa je le 9 učilnic (le 2 s kabinetom), 2 učna prostora so za silo uredili v nekdanjem gospodarskem >traktu<, I pa v hišnikovem stanovanju. Trije oddelki razredne stopnje morajo imeti zato pouk v popoldanski izmeni. Telovadnico sicer tudi imajo, toda meri le 180 kvadratnih metrov; in tudi knjižnico premorejo, ta pa merj samo 18 kvadratnih metrov. Prav tako imajo seveda šolsko kuhinjo, ki je malo večja kot enodružinska, malicati in kositi pa morajo učenci kar v razredih, kjer potem nadaljujejo pouk ob >spremljavi< vseh mogočih vonjav. Garderobe so kar na hodnikih, o sanitarijah pa bolje, da ne govorimo. Zaradi prostorske stiske, nefunkcionalnosti obstoječih prostorov in higiensko-zdravstvenih razlogov je bilo predvideno izboljšanje razmer za vzgojno— izobraževalno delo že v tem referendumskem programu soboške občine. Toda niso prišli na vrsto. Upajo pa, da ne bodo spet izpadli iz novega petletnega programa. Zato so v okviru Osnovnošolskega vzgojno-izobraževal nega zavoda M. Sobota že naročili in sfinancirali lokacijsko dokumentacijo, skupaj s krajevno skupnostjo pa še idejni projekt. »Po idejnem projektu bi bilo treba obstoječo zgradbo znotraj temeljito prenoviti in prizidati manjkajoče prostore, to je 6 učilnic za predmetno, 2 učilnici za razredno stopnjo, prostor za mir- no delo učencev in pripravo učiteljev, skupne prostore (večnamenski prostor, garderobe, sanitarije, knjižnica) in kuhinjo. S tem bi imela naša šola kolikor toliko normalne prostorske razmere, le telovadnica bi bila premajhna. Naša želja je, da kljub kriznim časom nadaljujemo s solidarnostnim načinom graditve šolskih prostorov. Zastoja tu ne sme biti, saj bi se tako zgodila Knjižnica za 438 učencev meri samo 18 kvadratnih metrov, tako da se obiskovalci in knjižničarka v njej komaj gibajo. (Foto: J. G.) 20 letna tradicija firme MOHOR- Prodajamo originalne dvokomponentne acryl avtoiake GLASSOMAX za vse znamke avtomobilov, mešane z elektronsko tehniko GLASSOMAX. Cene so konkurenčne. Posredujemo nakup osebnih avtomobilov MAZDA, MERCEDES in OPEL. B. Mohor, Radenci, Kapelska 17, tel. 069/73-137 huda krivica številnim generacijam mladih, ki naj bi nas popeljale v Evropo,« nam je ob obisku na omenjeni šoli med drugim povedal ravnatelj Ludvik Nemec. Njegove besede pa so potrdili in podkrepili tudi učenci in učitelji. Glede na normative je njihova šola več kot enkrat premajhna. Jože Graj PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN 69220 Lendava Partizanska 46 tel.: 069 75-780, 36-156, 36-157 INŽENIRING d.o.o. telefax: 069 75 780 R generalni pokrovitelj vas vabi v kafe bar ZLATA PENINA v Radence. To je prvi tovrstni zasebni gostinski lokal v Radencih. Do sedaj so imeli poskušnje in prodajali vina KK Gornja Radgona. Zlata penina V njem vam bomo postregli ob prijetni glasbi z izbranimi siri, vini in penečimi se vini, brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, toplimi napitki, raznimi koktajli. Za vsakega gosta tudi majhno presenečenje. Veseli vas bomo. Prisrčno vas vabi Ženka Hošpel! KAKOVOST — STROKOVNOST — PRILAGODLJIVOST Jetnik, U^depemb^b Strah 7 kmetijska panorama Občni zbor vinogradnikov Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko praznuje letos 5-letnico uspešnega delovanja. Na občnem zboru, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 9. uri v kavarni hotela Diana, bodo člani pregledali delo v iztekajočem se letu, dopolnili pravila društva in se dogovorili o programu dela v prihodnjem letu. Na občni zbor vabijo tudi vinogradnike, ki še niso člani društva in se želijo včla- niti. -Ik- Programi po meri kmetij Dejstvo je, da v preteklosti do razvoja kmetijstva nismo imeli ustreznega odnosa, ta pa tudi zdaj ni takšen, kot bi si ga kmetijci želeli. Nastale razmere v kmetijstvu so posledica takšnega odnosa, v Sloveniji pa tudi zdaj nimamo izdelane celovite strategije razvoja te gospodarske panoge. V neugodnem položaju so zato tudi občine, ki ob pomanjkanju ustreznega republiškega programa same niso sposobne reševati nakopičenih težav. Kljub temu so na zahtevo delegatov občinske skupščine v izvršnem svetu občine Murska Sobota pripravili smernice razvoja kmetijstva v občini. Te temeljijo predvsem na naravnih danostih, ki jih bo območje ponuja, in na tistih možnostih, ki še niso dovolj izkoriščene. Pri načrtovanju razvoja kmetijstva je potrebno upoštevati predvsem posestno sestavo naših kmetij, katerih velikost je v povprečju od 3,5 do 4 hektarjev, pravijo v občinskem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, zato bo nujno spremeniti nekatere proizvodne usmeritve. Podatki namreč kažejo, da se je v zadnjih letih precej povečala poljedelska pridelava, živinoreja pa stagnira ali celo nazaduje. Močan je zlasti padec prireje v prašičereji, saj se je ta od 30.000 prašičev sredi osemdesetih let zdaj prepolovila, osnovni vzroki za to pa so v neurejenih cenovnih razmerjih. Ob uvajanju programov, ki bo- do ustrezali velikosti kmetij, bo potrebno ponovno naseliti obstoječe živinorejske objekte, na večjih kmetijah pa zgraditi tudi nove, za to pa je potrebno zagotoviti predvsem doma pridelano krmo. Sadjarstvo in vinogradništvo je že doseglo določen napredek, z razvojem v tej smeri je potrebno nadaljevati, ob tem pa ne zanemarjati tudi gradnje objektov, v katerih bi kmetijske pridelke čim višje ovrednotili in takšne ponudili tržišču. Ob tem pa so v smernicah ponujeni tudi različni dopolnilni programi, od zeliščar-stva, vrtnarstva in semenarstva do gojitve drobnice, rib in drugih živalskih vrst, ne gre pa zanemarjati tudi razvoja turizma na kme- OB OBLETNICI LEKOVEGA OBRATA V LIPOVCIH tih. L. Kovač Deset ustvarjalnih let V poznih sedemdesetih letih so v ljubljanskem Leku znali prisluhniti potrebam manj razvitih, zato ni naključje, da je leta 1980 v Lipovcih pri Murski Soboti zrasel njihov obrat za izdelavo mineralno-vitaminskih mešanic. Pravzaprav razmišljanja o gradnji takšnega obrata v Pomurju segajo že v leto 1976, ko so stekli pogovori med predstavniki lendavske občine in Leka, gradnja pa je bila načrtovana v industrijski coni v Lendavi. Žal pa se je zataknilo pri financiranju, zato so lokacijo prenesli v Lipovce, v neposredno bližino mešalnice močnih krmil. V poldrugem letu je bil obrat nared, ob soboškem občinskem prazniku v letu 1980 so ga tudi predali namenu. Kot je ob desetletnici delovanja tega najmanjšega Lekovega obrata, ki posluje v okviru enote Veterina, poudaril generalni direktor Metod Dragonja, deset let sicer ni dolga doba, je pa bilo vseh deset let zapolnjenih z ustvarjalnimi napori in temu primerni so tudi rezultati, ki jih je dosegel obrat za izdelavo mineralno-vitaminskih mešanic in aditivov za živinsko krmo v Lipovcih. Od 9 zaposlenih v prvem letu delovanja se je število delavcev v tem obratu do danes povečalo na 34, proizvodnja pa 's 4.000 na 6.500 ton letno. Izdelava mineralno-vitaminskih mešanic in aditivov v lipovskem obratu poteka po vrhunski tehnologiji z računalniškim krmiljenjem procesa, to pa je tudi obnova za naročniško proizvodnji, saj okoli 90 odstotkov proizvod, nje v obratu sloni na individualnih zahtevah kupcev. Lekov delež v prodaji tovrstnih izdelkov na jugoslovanskem tržišču se je od 8 odstotkov v letu 1982 povečal na 16 v lanskem letu, med-32 izdelovalci v državi pa se Lek uvršča v sam vrh. Kakovost izdelkov, zanesljivost in kratki iz-delavni roki so porok, da kljub težavnim razmeram na tržišču in v živinoreji v Leku teh težav ne čutijo v še težji obliki. Na priložnostni slovesnosti ob desetletnici Lekovega obrata v Lipovcih so podelili tudi spominska darila delavcem, ki so v obratu že od začetka. L. Kovač Uj Struktura pridelovanja poljščin se je v Sloveniji in tudi v Pomurju v zadnjih dvajsetih letih pomembno spremenila. Ob razvoju živinoreje in dobri tržnosti koruze se je ta poljščina v kolobarju pomembno povečala ob istočasnem povečanju pridelkov. Ob uvedbi rodnejših hibridov, primernejši prehrani, uspešnem zatiranju škodljivcev in plevela so se pridelki koruze v zadnjem dvajsetletnem obdobju podvojili. Povečal se je delež silažne koruze, ki zajema približno 1/3 površin, zasejanih s koruzo, če pa k temu prištejemo še način uskladiščenja (siliranje zrna in storža), je ta delež toliko večji. Naj tako poudarim, da se spravilo (žitni kombajn z adapterjem) in skladiščenje (siliranje zrna) širi v pravo smer, ker so zaenkrat tukaj stroški pridelave nekoliko nižji. Letošnjo letino uspešno končujemo z vidika količine in kakovosti, nikakor pa tega ne moremo trditi za ekonomiko pridelovanja poljščin, predvsem koruze. Po setvi koruze, v času nakazovanja problemov SKZ smo pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu v M. Soboti z improvizirano kalkulacija napovedali ceno koruze 3,10 dinarja. Upoštevali smo povprečne kmečke razmere in pričakovane, še zmeraj rastoče cene stroškov pridelave. Kot uradna informacija pri spremljanju stroškov pridelave pa nam rabijo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije, ki že od leta 1973 dalje s pomočjo obračunskih kalkulacij spremlja stroške pridelave v obeh sektorjih lastništva. Poleg družbenega sektorja je odbranih nekaj kmetij, ki vodijo popolno finančno in materialno knjigovodstvo. Raven učinkovitosti je objavljena v materialu Ocena stroškov pridelovanja koruze za zrnje na družbenih in zasebnih gospodarstvih v oktobru 1990. Material sem uporabil kot osnovo za prikaz ter komentar k uspešnosti (oz. neuspešnosti) pridelovanje koruze za zrnje. Za ocenjevanje stroškov je uporabljena enostavna metoda, ki ne vključuje akumulacije. Stroški mehanizacije so izračunani tako, da je glede na nabavno vrednost, izkoriščenost in življenjsko dobo posameznih strojev in priključkov izračunana cena ure, ki pa se seveda za posamezna dela razlikuje. Cena kmetovega delaje izračunana na osnovi cene neto OD delavca v družbenem kmetijstvu, ki mu je še prištet prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. V posrednih stroških so na osnovi KD poleg drugega zajeti davek, zdravstveno zavarovanje in manjši del (2,2%) drugih prispevkov. Zaradi različnih pojmovanj in tolmačenj elementov kalkulacije PRESKUSEN - ZANESLJIV TRAJEN -EKONOMIČEN ponovno na našem trziscu TRAKTOR URSUS 3512 izdelan po licenci MASSEY FERGUSON 47 KS polkabina cena 97.840 din • traktor URSUS C 335, brez kabine stane 78.269,70 din • traktor URSUS 360, brez kabine stane 90.629,70 din • traktor URSUS 902 B stane 154.489,70 din • traktor URSUS 904 B stane 179.209,70 din • izkopalnik krompirja stane 27.799,70 din • sortirnik krompirja stane 33.990 din • visokotlačna preša Z 224 stane 58.710,00 din REZERVNI DELI SO ZAGOTOVLJENI v trgovini v Murski Soboti, Markišavska 5 Informacije in prodaja: P0U00PSKRBA EKSP0RT-IMP0RT, MARIBOR, Ljubljanska 7, tel.: (062) 303 984, GORNJA RADGONA, Pot na stadion, tel.: (069) 74 520, MURSKA SOBOTA, Markišavska 5, tel.: (069) 21 048 © POL JOOPSKRBA — Nič zato, bo vsaj manj stroškov s sorodniki iz mesta, ki vsako leto prihajajo na koline. in da bi se izognili pomislekom, povzemam nekaj izhodišč, ki so upp; rabljena v pripravi kalkulacije. Posamezniki boste gotovo še zasledili nekatere razlike v cenah materiala ali storitev. Ko sem poskušal vnesti popravke nekaterih, ti niso bistveno vplivali na lastno ceno. Gnojenje s hlevskim gnojem je prirejeno za 3-letni kolobar, kjer bremenijo koruzo 50 % vrednosti in celotni stroški trošenja. Vrednost je izračunana na osnovi vrednosti vsebovanih hranil (primerjano na minerala gnojila) in 50% cene za organsko vrednost gnoja. Za mineralna gnojila, sredstva za varstvo posevkov in seme so upoštevane drobnoprodajne cene in revalorizirane z indeksom splošne rasti cen. Najbolj sporni so stroški sušenja, ki so pravzaprav ogrozili ekonomičnost pridelovanja koruze. Obračunani so po ceni sušilnic v severovzhodni Slovneiji in so zmerni do 35 % vsebnosti vlage. Nad 35 % skokovito naraščajo in pri vsebnosti vlage nad 40 % povzročajo globoko nerentabilnost. Visoka vsebnost vlage in visoki stroški sušenja so ponovno opozorilo, da bodo tržni pridelovalci koruze primorani sejati ranejše hibride. V kalkulaciji je upoštevana 35% vlaga. V stroške spravila so vključeni kombajni manjših storilnosti (Zmaj 133 — 3,3 —- 3,5 ure/ha), vendar naj nas to ne moti. Primerjajmo s ceno, ki smo jo plačali za 1 ha. Za izračun cene spravila je upoštevana najnovejša nabavna cena kombajna v zvezi s tem amortizacija (po Uradnem listu), tekoče in investicijsko vzdrževanje ter obvezno in ka-sko zavarovanje. V variabilnih stroških so zajeti stroški goriva, maziva in tekoče vzdrževanje. Upoštevana je izkoriščenost 200 ur/leto (žitni kombajn), vendar pri adapterju samo 120 ur/leto. Cena delovne ure kombajna (+ adapterja) ne vključuje OD kombajnista in akumulacije. Zavarovanje je izračunano iz predvidene vrednosti pridelka m 3,25 % zavarovalne stopnje. I. različica: Koruza za z.rnje 8,0 t/ha (suhega zrna), žitni kombajn sušilnica, oktober 1990 vrsta stroškov količina kg, ur/ha cena din/kg, uro stroški din/ha Seme 28 41,20 1.153,60 Hlev, gnoj 17.000 0,11 1.853,00 NPK 11 — 11 — 16 900 2,60 2.340,00 KAN 250 1,84 460,00 Primextra 6 117,90 707,40 Geocid G—5 25 28,70 717,50 Deherban A 1 77,70 77,70 Traktor + priključki 35 100,94 3.532,90 2.664,67 4.763,16 598,00 2.047,50 Kombajn Sušenje Zavarovanje 3,5 761,33 Delo 45 45,50 Stroški skupaj Lastna cena din/kg 21.850,40 2,73 II. različica: Koruza za zrnje 6,8 t/ha, enoredni obiralnik, robkalnik, sušilnica, oktober 1990 količina cena stroški vrsta stroškov kg, ur/ha din/kg, uro din/ha Seme 27 41,20 1.112,40 Hlev, gnoj 17.000 0,11 1.833,00 1.820,00 NPK 11-11-16 700 2,60 KAN 200 1,84 368,00 707,40 717,50 77,70 4.239,48 353,29 4.048,6’ 508,3° 2.584^ Primextra 6 117,90 Geocid G-5 25 28,70 Deherban A 1 77,70 Traktor + priključki 42 100,94 Kombajn Sušenje 3,5 100,94 Zavarovanje Delo 57 45,50 Stroški skupaj Lastna cena din/kg 19.486,53 2,87 Kako bi komentirali ocenjene stroške pridelave? .j — Ocena je izdelana za povprečno dobre kmetije, ki imajo tu . bolj ali manj urejena zemljišča. Poraba ur je optimalna. Ce bi prenes kalkulacijo v povprečne pomurske razmere (Goričko, Ravensko) bi poraba opravljenih ur povečala za približno 30 %. Po raznih stroko nih virih je glede na velikost, obliko in nagnjenost poraba časa energije v pridelavi večja ali nižja za 30 do 60 %. Zaradi suše so p0, pravljeni pridelki v povprečju nižji 10 do 15 % (tudi poznejši). To P meni, daje bila naša napoved v mesecu aprilu dokaj točna. — Količine semena pri znanih gostotah ni možno bistveno spr minjati. Če izključimo hlevski gnoj (gnojevko), moramo povečati ko čine mineralnih gnojil in obratno. ... Geocid in deherban s strokovnega'vidika nista najprimerneje^ ob zamenjavi npr. geocida z dotanom in deherbana z banvelorn stroški vseeno bistveno ne spremenijo. . — Izdelana je tudi kalkulacija za ročno spravilo in sušenje v k ruznjaku, vendar so tukaj stroški nad 5,00 din in jo je nesmiselno P kazovati. — Če gre za tržno pridelavo koruze, sušenja ne moremo zan njati z drugim ukrepom, razen pri prodaji kmet—kmet (živinoreje I’ kjer je cena stvar dogovora. . rj. — Vsaka kmetija je tudi v kalkulaciji primer za sebe, zato je I kazana ocena stroškov le modelna kalkulacija. Letne cene družbe ga sektorja so nekoliko višje, 9 In kako razmišljati v prihodnje o zniževanju stroškov pridelav ■ I. Izbira ranejših, vendar rodovitnih hibridov, ki bi ob spra dosegli 30 ali manj odstotkov vlage. ,etli 2. Čimbolj izkoristiti organska gnojila (hi. gnoj, gnojevka, ze podor, slama) in s tem znižati potrebe po mineralnih gnojilih. S povečujemo tudi potencialno rodovitnost tal. re 3. Raba zaščitnih sredstev samo za-škodljive pojave, za kat predvidevamo, da bodo nastopili ali so že nastopili, npr: izkljuc . nje atrazina, geocid samo, če so strune, izbira cenejših ali učinkov ših pripravkov (tudi za okolje manj nevarnih). or. 4. Zmanjšanje porabe delovnih ur (ročnih in strojnih) z ganizacijo dela in urejanjem zemljišč (velikost, oblika, fizikalno-k čno-biološke lastnosti). .jje, 5. Zamenjava sušenja s siliranjem zrnja ali storža znotraj kf^^j ki mora biti poljedelsko-živinorejsko usmerjena, ali med kmetij ob smiselno dogovorjeni ceni (naj profilirata pridelovalec in k koruze). Na srečo je pri kmetu način siliranja zrnja ali storža m° uveljavljen. Pomembna postavka! 6. Povečevanje velikosti kmetije in zniževanje posrednih stro je sicer dolgoročno agrarno politično vprašanje, ki ga v razvitem tu temeljito obravnavajo. pe- 7. In na koncu za uveljavljanje in usklajevanje vseh načel P^ci šeno usposabljanje — šolanje kadrov, ki so neposredni pridelo ali kot svetovalci le-tem. Geza DŽUBAN, dipl. inž. VESTNIK, 13. DECEMBER Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat Naftarji poplavljencem Konferenca sindikatov v Ini Nafti Lendava je pred nedavnim za odpravljanje posledic škode, ki so jo povzročile nedavne poplave v Sloveniji, nakazala 20.000 dinarjev sindikalne pomoči. Sindikat je med zaposlenimi sprožil tudi akcijo za zbiranje denarnih in drugih materialnih dobrin za delavce GLINA iz Nazarij, ki z Ino Nafto že dolga leta uspešno poslovno sodeluje. Jani D. Vremenski vremeplov Kdaj so bile zime najhujše? Iz zgodovinskih virov zadnjih 200 let razberemo, da so bile katastrofalne pozebe v letih 1781, 1835, 1880, 1929 in 1985, torej vsakih 50 do 55 let. Starejši občani naših krajev verjetno še pomnijo hudo zimo leta 1929. Zgodovinski viri pravijo: Od 3. januarja dalje je več kot tri tedne ne- SELO - te!.: (069) 44-735 Vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 1991 želimo vsem svojim gostom, znancem in prijateljem! O V zimskih dneh se priporočamo s posebno ponudbo in ugodnejšimi cenami. prestano snežilo. Padal je suh droben sneg. Zapadlo je meter snega, snežna odeja pa je obležala do konca marca. Februarja se je zjasnilo in se močno ohladilo. Zavladal je šibirsko-ruski minimum. Več kot en mesec so se nočne temperature gibale od — 25 do — 29 stopinj Celzija, absolutni minimum pa je bil konec februarja okoli — 35 stopinj. Tega leta so bile pri nas najnižje temperature, ki so povzročile veliko škodo, pozeblo pa je okoli 18 odstotkov sadnih dreves. Zelo mrzla zima se je ponovila leta 1985. Januarja in februarja tega leta so bile vremenske razmere podobne tistim iz leta 1929, s to razliko, da so nizke temperature nastopile prvič okoli 10. januarja. V začetku januarja je v M. Soboti padlo 9 do I I cm snega, ob jasnem vremenu je pihal mrzel veter in zopet je zavladal sibir-sko-ruski minimum. V času od 7. do 12. januarja je dosegel absolutni minimum od — 20 do — 27 stopinj. Mraz je poškodoval vinograde. Tudi letošnja zima je že doslej pokazala zobe, saj je pred nekaj dnevi temperatura padla na — 11 stopinj, kar je bilo najnižje v republiki. Upajmo, da nas tokrat ne bo spet obiskala sL birska zima. Jani D. Potrošnikovo interno glasilo V prvi, ob dnevu republike Jugoslavije izdani številki informacije, ki so jo pripravili delavci Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote, je v uvodniku glasila glavni direktor magister Jože Kovač zapisal: »Potrošnikove informacije naj bi postale list nas vseh, ki bi prinašal kar največ novic, ki bi jih prispevali vsi zaposleni. Teme in članki ne smejo biti vnaprej programirani. Piše naj se tisto, kar je za zaposlene v podjetju najbolj aktualno — vse do komercialnih tem »borbe« med trgovinskimi organizacijami za vsako stranko, o družbenem standardu in o vseh drugih za naše trgovce in delavce pomembnih zadevah iz vsakdanjega življenja.« B. H. OBZORJE, d.o.o., Prodajalna Lendavska 39 MURSKA SOBOTA MED DRUGIM VAM PONUJAMO: • DOM AL, 28 kg 281,70 din • JUPOL, 8 kg 117,50 din • ORNEL (mehčalec) 5 I 93,30 din • TEMELJNA BARVA, 3 kg 156,90 din • LAK ZA PARKET (CHROMODEN), 10 m2 477,00 din • SADOLIN (TEAK),5I 521,20 din KRMILA: • SUPER BEK 35. 1 kg 6,50 din • PU STARTER, 1 kg 5,60 din • BRO STARTER, 1 kg 5.80 din • TL STARTER, 1 kg 5.30 din • BEK, 2, 1 kg 3,90 din • S DOJ, 1 kg 4,30 din • LITIJSKA MAST, 0,85 kg 18,00 din • ZAŠČITNA OPREMA • ČISTILA • KMALU TUDI VSE VRSTE LEŽAJEV Kupce obveščamo, da je prodajalna odprta vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas, zadovoljni boste! Življenje se začne z mlekom! Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/87) JAVNI RAZPIS za oddajo zemljišč občanom za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš: I. v k. o. Beltinci — parcela z oznako št. 1, _ 969 m2 — parcela z oznako št. 5, 756 m2 — parcela z oznako št. 8, 727 m2 — parcela z oznako št. 9, 754 m2 — parcela z oznako št. 11, 701 m2 — parcela z oznako št. 12, 719 m2 — parcela z oznako št. 13, 920 m2 — parcela z oznako št. 14, 918 m2 — parcela z oznako št. 15, 724 m2 — parcela z oznako št. 16, 723 m2 — parcela z oznako št. 17, 909 m2 — parcela z oznako št. 18, 965 m2 — parcela z oznako št. 20, 905 m2 — parcela z oznako št. 21, 919 m2 — parcela z oznako št. 22, 995 m2 a) Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefonom (do stebrička) in asfaltnim cestiščem. Na parcelah je možna gradnja pritlične stanovanjske hiše z možostjo podkletitve oz. ureditve podstrešnih sob, medetažne ali visokopritlične hiše. b) Cena 1 m2 stavbnega zemljišča znaša 80,00 din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo 1 m2 zemljišča pa znaša 361,00 din, pri čemer niso obračunani stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijsko-tehnične dokumentacije. II. v k. o. Krog — parcela št. 2011/5, velikost 886 m2 a) Parcela je opremljena z-vodovodom, meteorno kanalizacijo, elektrikd, javno razsvetljavo, telefonom in asfaltnim cestiščem. Na parceli je možna gradnja pritlične, visokopritlične ali medetažne individualne stanovanjske hiše. b) Cena 1 m2 stavbnega zemljišča znaša 70,00 din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo 1 m2 zemljišča pa znaša 390,80 din, pri čemer so obračunani tudi stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in,izdelave lokacijsko-tehnične dokumentacije. 1. Ceno zemljišča mora izbrani ponudnik plačati v 30 dneh od sklenitve pogodbe, prispevek pa lahko plača v obrokih do konca leta 1991, ob upoštevanju indeksa porasta cen v gradbeništvu. 2. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe oziroma prijave v zaprti ovojnici na naslov Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota z oznako »za razpis« v 15 dneh od objave tega razpisa. V prijavi morajo biti navedeni podatki, ki so potrebni za izvedbo točkovanja po 10. členu zgoraj citiranega Odloka, in sicer: — stanovanjske razmere, — število in starost družinskih članov, — dohodek na družinskega člana, — zdravstveno stanje družinskih članov, — kraj zaposlitve in delovne razmere, — višina privarčevanih sredstev in doba varčevanja, — morebitne neuspele udeležbe pri že izvedenem razpisu. 3. Izbrani ponudnik mora skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča v 30 dneh od izbora, sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil. 4. Izbrani ponudnik, ki mu je bilo oddano zemljišče, mora na njem zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze v 5 letih od sklenitve pogodbe. 5. Vsak ponudnik lahko uspe s ponudbo le za eno parcelo. Vse informacije v zvezi s tem razpisom daje referat za premoženjskopravne zadeve pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota. Ste že bili v našem Belem baru? Ne zamudite priložnosti! • Tukaj lahko kupite liter mleka za 6,50 dinarja (nalijete si ga lahko sami v posebno steklenico, ki jo vam proda Beli bar, in z njo vedno znova prihajate k nam po mleko) • V Belem baru imamo veliko izbiro sirov po izredno nizkih cenah, kg sira lahko kupite že za 38 dinarjev. • Pri nas še lahko spijete kozarec mleka in veliko sadnih mlečnih napitkov! Obiščite nas v našem novem BELEM BARU v ulici Štefana Kovača 8 v Murski Soboti. Odprto imamo od 6.30 do 17.00, ob sobotah od 6.30 do 12.00. PRIJATELJSKO GLAVNO MESTO AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE GRAZ-GRADEC SE PRISRČNO ZAHVALJUJE ZA VAS OBISK IN NAKUPE. TUDI V PRIHAJAJOČEM LETU 1991 OSTANIMO NAJBOLJŠI PRIJATELJI! Naši trgovci in obrtniki vam zagotavljajo kakovost in ugodne cene. W I Rtschaft FUR ALLE ČAS PRED BOŽIČEK M NOVIM LETOM JE ČAS DOBMB NAKUPOV, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO TER BURNO NOVO LETO 1991! Gospodarska zbornica Štajerske Stran 10 VESTNIK, 13. DECEMBER^ kulturna obzorja Zasijal je KRESNIK Ob koncu minulega tedna je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani ustanovilo sklad Kresnik. Tako je pobuda z Razkrižja »meso postala« in iz sklada bodo vsako leto podelili nagrado za najboljši slovenski roman. Vlado Žabot je uglednim piscem, ki so se udeležili ustanovnega zbora sklada, pojasnil njegovo vlogo in pomen ter poudaril, da ima kresna noč ali Sentjanževo na Slovenskem še vedno veliko »privržencev«. Pobuda za ustanovitev sklada Kresnik pa prihaja z razkrižja, kjer je Ivanje velik praznik, na katerega še vedno marsikdo zavije k čarobnemu izviru. Kresnik je staro slovansko božanstvo, ki je bilo najljubše božanstvo Slovencev pred pokristjanjevanjem. Nagrada je zamišljena kot sestavni del širše turistične propagande in kulturne akcije pomurske regije. Vsebinsko pa s sklopom prireditev temelji na medsebojni povezanosti slovenske kulturne ustvarjalnosti, ljudskih izročil ter staroslovanskih običajev in obredja. Že prihodnje leto bo večer ljudskih povesti in pesmi pri starem mlinu v Veržeju, simpozij o slovenskem romanu in sklepna prireditev s podelitvijo nagrade ob murski mrtvici blizu Razkrižja. Tako bi v kulturni prostor zajeli tudi našo pokrajino, od koder prihaja veliko besednih ustvarjalcev. Društvo slovenskih pisateljev se bo zelo trudilo pri promociji te nagrade, za katero se bodo potegovali v zadnjih dveh letih objavljeni romani. Sklad in nagrada pa sta popolnoma avtonomna. Za predsednika Kresnika so imenovali profesorja Franca Zadravca, za njegovega namestnika pa Andreja Hinga. Kresnikov projekt so do zdaj podprli pomurski Želeni, občina Ljutomer in delno tudi Lendava, republiški sekretariat za kulturo, sodelovali pa bodo tudi nekateri pokrovitelji in slovenske založbe. Lidija Kosi Iz kraja preoblikovane likovne predstave V galeriji lendavskega gradu je do konca decembra na ogled razstava slikarskih in kiparskih del z letošnje 18. mednarodne likovne kolonije. Odprli so jo pred dnevi, Breda Ilich-Klančnik pa je v spremljajoči katalog med drugim zapisala: »Priče smo novemu poglavju v analih mednarodne likovne ko- VILLA ERNO CELESTE: LENDAVSKA ULICA, olje na platno, 20 krat 100 centimetrov. !Or>ije. Nove slike, novi kipi in *°nčno tudi nova prijateljstva so Se porodila v tem vznemirljivem ?kolju. Delček vidnega sveta, ki 'tla svoj obraz, pa tudi svojo Rodovino... Moč zamisli oži-Tlajo barve in linije na platnih Tr oblike, zgnetene iz domače "ovice. „ Ljutomerčan Zlatko Gnezda je P'Oris vključil v svoj kolažni likovni organizem. Z linijo in bar-.o je obnovil bronastodobno hi-,lc°, potem pa se znova usmeril k figuri . . . Uživaško je v pravem °estualnem zanosu prenesel su-°estivne strukture vodnjaka na ??ja platna Vladimir Poto-.. Nepredmetno slikarstvo ^'kolaja Beera izdaja subtilen °lorit in spominja na lirično v kološevem objektivu ?AKi aihnif i FDFNIIH Pl OŠC — V času, ko je nastala fotografija mojstra Kološa, še ni bilo hlačnic in zamrzovalnih skrinj, pa tudi hladilnikov ne in zato seje bilo treba znajti v okviru danih, naravnih ^nosti. Ena takih je bila v zimskem času (ko so bile temperature očitno bolj pod ničlo kot dandanes v L^Rih zimah brez snega) lomljenje ledenih plošč. Lomih m nakladah so j,h tudi za tovarno mesnih .zdel-S Posnetek ie nastal no preučitvi fotodokumentacije (ki so jo opravili v Pokrajinskem muzeju v Murski Šoti) 1952 leta, domnevno na Ledavi, ki je bila takrat še biološko manj oporečna kot zdaj. Postopek je v" sila preprost za delavca na sliki pa gotovo ne najbolj pnjeten, saj se jima je, rokavicam navkljub goto-0 ^hko kai hitro »zanohtalo« če nista bila previdna. Tako kot morajo biti zaposleni v hlad.lmcah, v ka-S so pX“" temperaturne razlike. Manj pa jih je pozimi, posebej zdaj, ko tudi e niso več tisto, kar so bile. B Bavčar zasnovane in občutene upodobitve žlahtnih slovenskih krajin . .. V opusu Suzanne Kiraly prevzemajo strukture vse pomembnejšo vlogo. Valovanje v njeni sanjski ali bolje kozmični pokrajini sugerirajo Lendavske gorice .. . Resnost, stisko in grozo sveta Zdenka Huzjana, ki so ga zveči-na poselila nekakšna bitja iz pra- sveta ali sodobne secirne mize, že dolgo poznamo. Tudi to pot je bil v Lendavi v njihovi družbi... De ViHa Erno je v poletno slikarsko sceno vnesel secesijsko občuteno linijo ... Franc Mesarič je spregovoril v strogem jeziku geometrijske abstrakcije. Svoje »poletne sanje« je ujel v stroge trikotnike v olju in tudi grafični varianti ... Tarnaš Gaal je v žgano glino prenesel svoje ostrorobe in lomljene kiparske zamisli... Slikarsko kolonijo v Lendavi, ki je bila v poletnih mesecih, so gmotno podprli: zasebno podjetje Lekop Velika Polana, Naravno zdravilišče Lendava, Opekarna Lendava, Keral Lendava in drugi. Š. Sobočan POGOVOR Z ANDREJEM CAPUDROM POČAKATI IN SI PRIZADEVATI kulturni koledar Ob obisku slovenskega ministra za kulturo dr. Andreja Capudra v soboto v Pomurju, so z njim pripravili tudi razgovor o perečih problemih kulture v naši regiji. V sejni sobi galerije Kulturni center Miško Kranjec so pomurski kulturniki na pogovoru kar na začetku brez obotavljanja postavili vprašanje, ali jim lahko republika finančno pomaga pri njihovih načrtih. Dejstvo je namreč, da poteka kulturno življenje v vseh pomurskih občinah v dotrajanih, premajhnih objektih in so zato prostori za kulturo že vrsto let osrednje vprašanje, s katerim se ubadajo. Predstavniki lendavske kulture so svoje probleme pojasnili že dopoldne v Lendavi, soboški in gornjeradgonski pa so jih razgrnili v Murski Soboti. V ospredju je bil razgovor o gradnji kulturnega doma v Lendavi, Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, drugi etapi obnove soboškega gradu ter gradnji knjižnice v Gornji Radgoni. Ob tem so pojasnili da so razmere res kritične in da je načrte potrebno uresničiti čim prej. Minister Capuder je povedal, da je s problemi seznanjen, vendar pa trenutno nimajo dovolj sredstev, da bi se jih takoj lotili, dejstvo pa je, da se s podobnimi problemi ubadajo v mnogih slovenskih občinah. Andrej Capuder je ob tem pojasnil, kako je gospodarska kriza prizadela financiranje kulture, najhujše pa je, da je financiranje zakonsko neurejeno, zato se je MORAVSKE TOPLICE Delavnica ljudske obrti Ta teden poteka v Moravskih toplicah delavnica ljudske obrti. Organizira jo podjetje za razvoj in trženje s področja ljudske in umetne obrti NOMI. Strokovno srečanje strokovnjakov s tega področja bo trajalo 5 dni, poudarek pa bo na izdelavi izdelkov iz slame. Organizatorji delavnice se zavedajo, da v Pomurju veliko ljudi zanimajo delo, možnosti zanj in poslovanje na področju ljudske in umetne obrti. Zavedajo se, da ta dejavnost zahteva dobre kadre, privlačne izdelke in trženje, saj je dejavnosti potrebno nasloniti predvsem na gospodarske temelje, če želimo, da se bodo uspešneje razvijale. Seveda pa ne gre zanemariti tudi drugih dejavnikov: kulturnih, zgodovinskih, etnografskih. Cilj je: usposobiti kadre z novim znanjem in Tekmovali za Cankarjevo priznanje Ena od oblik, kako osnovnošolce in srednješolce pritegniti ob poglabljanju znanja iz slovenskega jezika in književnosti, je težko lotiti konkretnejših problemov. Povedal je še, da je glede financiranja v prihajajočem letu še vse odprto, zato ne kaže vreči puške v koruzo. V prihodnjem letu se obeta v Sloveniji za kulturo nekoliko več denarja, kot so ga dobili letos. Vendar pa je potrebno načrtovati trezno in skrajno racionalno. Zaveda se, da je tudi kulturno Dr. Capuder je priznal, da je na področju kulture veliko negotovosti in da na mnoga vprašanja ni mogoče odgovoriti. življenje v obrobnih regijah, kot je Pomurje, zelo bogato in mu je potrebno nameniti več pozornosti. Vendar pa morajo tako kulturni delavci kot tudi drugi občani pokazati čim več interesa in si nenehno prizadevati, da bi dejansko uresničili načrte. Cim več pripravljenosti bodo pokazali in čim več sredstev bodo zbrali v pokrajini, več možnosti je, da novimi spretnostmi in dimenzijami človeške ustvarjalnosti pri izdelovanju izdelke . ljudske obrti. V hotelu Termal, kjer bo delavnica, bodo udeležence strokovno poučevali o domači obrti etnologi Brumen, Bogataj in Skledar, oblikovalci Visdke šole za oblikovanje iz Ljubljane ter mojstri Mesarič, Jakob in Žižek iz Lipovec. Udeležujejo pa se je predvsem slušatelji, ki imajo poseben odnos do ljudskega blaga; med njimi so tudi pedagogi, ki bodo svoje znanje prenašali na prihodnje rodove. Izdelava izdelkov iz slame je le ena od ljudskih obrti, pripraviti pa nameravajo tudi izobraževanje o drugih področjih ljudske obrti, značilnih za naše območje. J. Gabor tudi tradicionalno tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Pred kratkim gaje organiziralo tudi Slavistično društvo Pomurja. Tekmovalci so se zbrali v Murski Soboti. Na L stopnji je tekmovalo 40 učencev OŠ, na H. stopnji so se poskusili v znanju 3. na III. stopnji pa 5 dijakov iz SDNŠ Ljutomer, SCTPU M. Sobota in ZSŠ Rakičan. Med osnovnošolci je osvojilo srebrno Cankarjevo priznanje 14 tekmovalcev, na republiško tekmovanje pa so se uvrstile Melita Moravec (OP Veržej), Marija Pereza (OŠ Radenci) in Sonja Tur-ha (OŠ Tišina). Na II. stopnji so osvojile srebrno priznanje dijakinje Simona Raku'a (SDNŠ Ljutomer), Darja Kerec (SCTPU M. Sobota) in Barbara Leban (SDNŠ Ljutomer), na III. stopnji pa sta bili najboljši Metka Ster-ger in Tatjana Petrovčič (obe SDNŠ Ljutomer); vse omenjene so se uvrstile na republiško tekmovanje. J. G. Gostilna Železen BEZNOVCI vas vabi na veselo silvestrovanje z rezervacijami. Zabaval vas bo ansambel Metro s pevcem. Želimo vam vesele božične praznike in se priporočamo za obisk! dobijo sredstva od Republike. Odkar je minister za kulturo, si prizadeva, da bi večjo skrb namenili tudi ljudski kulturi, zato mu nekateri očitajo, da zapostavlja kulturno »špico« Slovenije. Ob tem je omenil tudi nekatere napake v preteklosti, zidavo spomenikov iz marmorja, kakršen je tudi Cankarjev dom. Sodelujoči na razpravi so go tovo pričakovali večjo gotovost v odgovorih kulturnega ministra, ta pa je bolj odgovarjal v obliki vprašanj in poudarjal, da je potrebno počakati na zakonodajo, od katere je odvisen sistem financiranja. Pohvalil je tudi dobrodelno kulturno prireditev za popla-vljence z mnogimi nastopajočimi, kot 'odraz »kulturnega »pluralizma« v naši družbi, ki prej ni bil mogoč. J. Gabor Foto: Nataša Juhnov še en Častni doktorat za pomurce Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha? Zgodilo seje ob 190. obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, na dan slovenske univerze v Ljubljani. Pisal seje 3. december, ko je Pomurje dobilo še enega častnega doktorja znanosti. Na ponedeljkovi slovesnosti v prostorih ljubljanske alme mater so namreč upokojenemu rednemu profesorju Filozofske fakultete, akademiku dr. DRAGOTINU CVETKU, prleškemu rojaku iz Vučje vasi, podelili najvišje priznanje: častni doktorat univerze. Prejel ga je za pionirsko delo pri organiziranju muzikološkega študija in bogate znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter za izjemne ustvaritve temeljnih del slovenske in jugoslovanske glasbene literature. Gotovo je to spet novica, ki zbuja (naj bi zbujala!) tukajšnjo in zdajšnjo razumniško samozavest, hkrati pa potrjuje žalostno resnico: odlični strokovnjaki, znanstveniki, umetniki iz pokrajine ob Muri so za beli svet zrnje, nam iz murske krajine pa ostajajo bolj ali manj pleve. Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha — bi se ob tem vprašal Prešernov sodobnik. B. Ž. POMURSKA ZALOŽBA Branko Šomen HOJA PO VODI Avtor je v romanu Hoja po vodi opisal svoja doživetja, ki so resnična, o sebi je pisal odkrito, neprizanesljivo, o drugih pa tako, kakor so mu ostali v zavesti. Pri vsem tem pa je skušal ostati zvest občutjem sveta in spominom, ki so mu pomagali preživeti otroške spodrsljaje. Cena: 190,00 din NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo HOJA PO VODI Kupnino bom poravnal(a): — po povzetju (za plačilo po povzetju dajemo 20 % popust) Priimek in ime Bivališče Pošta in pošt. št. Datum naročila Naročilnico pošljite na naslov POMURSKA ZALOŽBA, Lendavska 1, 69000 MURSKA SOBOTA GORNJA RADGONA - Danes ob 16.30 bodo v kulturnem domu pripravili premiero Neodvisnega gledališča Guliver iz Murske Sobote z avtorsko predstavo Mikija Roša — Deveto leto. ' GORNJA RADGONA - V ponedeljek, 17. decembra, bo v dvorani kulturnega doma ob 17.00 božično-novoletni koncert, ki ga pripravljajo učenci radgonske glasbene šole. GORNJA RADGONA - Od 14. do 23. decembra bo na sejmišču novoletni sejem, 20., 2J. in 22. decembra pa bo ob 17.00 ta sejem obiskal tudi dedek Mraz. GORNJA RADGONA - V nedeljo, 16. decembra, bodo za abonente SNG pripravili obisk predstave My Fair Lady. Predstava bo ob 17.00, avtobus bo iz Radenec odpeljal ob 15.30 in iz Gornje Radgone ob 15.40. razstave MURSKA SOBOTA - V okviru Guliverjevega tedna 90 bodo v petek, 14. decembra, ob 18. odprli razstavo akademskega slikarja Ignaca Medena. Na razstavi z naslovom Tokovi mesta, ki bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec, bo avtor razstavil svoje slike — objekte. LENDAVA — V galeriji na lendavskem gradu so na ogled izdelki udeležencev letošnje mednarodne likovne kolonije. LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava slik Sandija Červeka. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava del Jožeta Vidonje iz Murske Sobote. Podpis kupca 13. DECEMBER 1990 Stran 11 ne zgodi se vsak dan Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefaks: (069) 21 136 Za prvo osemletko — proti kanalu Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA Ni P SIM v Ciril-Metodovi 50 in novi BIM v Kidričevi 33 a presenečata! • Novi BIM v Kidričevi 33 a ima tudi najlepše modele iz Pariza za praznične in slavnostne trenutke. • BIM ima veliko izbiro usnjenih in krznenih izdelkov. • BIM v Ciril-Metodovi 50 ponuja elegantne, modne in slavnostne modele tudi za močnejše postave — do št. 54. * Vsa popravila oblačil v Bi-mu takoj in brezplačno. • BIM še vedno omogoča ugodno obročno odplačilo. • BIM vas želi vedno ugodno presenetiti. INVAZIJA RAKOV g i Vsako leto novembra doživi okoli 2000 prebivalcev Velikonočnega otoka v jugovzhodnem delu Tihega oceana (otok je znamenit po ogromnih kipih iz monolitnega kamna, ki še dosedaj niso razjasnjeni} pravoi živalsko invazijo: okrog 120 milijonov (!) rdečih rakov se napoti iz deževnega pragozda na otoku proti morju. Ravnajo se po svoji notranji »letni uri«, ki je povezana z novembrskim monsunom. Nobena ovira jih ne ustavi, ne ograje ne tiri ne stopnice hiš: vse je rdeče od rakov, ki spotoma po-žro vse, na kar naletijo: cvetove, liste, sadeže, odpadke, celo mrtve ptice. Okoli dva tedna traja ta predstava, edinstvena na vsem svetu, in ta čas živijo prebivalci Velikonočnega otoka tako rekoč v izrednem stanju. Avtomobil je najbolj varno pustiti v garaži, ker se raki s svojimi ostrimi škarjami radi lotijo tudi pnevmatik. Z golfom nimajo prebivalci nobenega veselja, ker se je težko sprehajati po tratah, polnih rakov. Za najmanj milijon rakov se konča letno potovanje tragično. Če jih med potovanjem ne osveži dež, se mnogi zadušijo ali doživijo vročinski kolaps. Kljub tem izgubam jim ne preti nevarnost, da bi izumrli, kajti rdeči raki nimajo nobenih naravnih sovražnikov. Cilj nenavadnega novembrskega potovanja rakov je strma apnenčasta obala otoka. Najprej jo dosežejo samci in vsak zasede kako luknjo na obrežju in tam pričakuje samico, da se z njo spari. Ta pohiti dvanajst dni kasneje v morje, kjer odloži zarod. Če je obala prestrma, pomedejo samice ličinke z vrha skal v morje. Tam ostanejo 25 dni, nato pa se prebijejo nazaj v senčno zavetje deževnega gozda. Slavna imena na opernem festivalu na Rdečem trgu Najboljša tenorja na svetu, Lu-ciano Pavarotti in Placido Domingo, sta na vrhu seznama izvajalcev velikega opernega festivala, ki ga bodo pripravili na moskovskem Rdečem trgu junija prihodnje leto. TASS poroča, da bo desetdnevni festival režiral sovjetski filmski umetnik Andrej Končalov-ski, ki je pred nedavnim v milanski Scali režiral tudi opero Pikova dama Petra Iljiča Čajkovskega. Pričakujejo, da bo prišlo vsak dan na festival 25.000 obiskovalcev, tudi iz tujine. NABRATI MORA 10 TISOČ PLODOV Celo poletje živijo veverice dokaj lahkomiselno, tako rekoč iz rok v usta, na jesen pa se prelevijo v najbolj skrbne in marljive živali. Samo če si nakopičijo v shrambe deset tisoč lešnikov in želodov, imajo upanje, da bodo dočakale pomlad. Zimska zaloga mora biti kakovostna, zato veverica vsak lešnik pregleda, preden ga zakoplje v eno od svojih tisočih shramb. Ta je prelahek, torej prazen: stran z njim! Ko napravi luknjo v drugega. ji zasmrdi pod nos. Tudi ta ni v redu, ker je črviv. Šele tretjega bo vredno uvrstiti v zimsko zalogo. Lešnikov ni tako preprosto odpirati, ker ima veverica za to prenežno Unescove nagrade za opismenjevanje Letošnje Unescove nagrade za opismenjevanje, ki znašajo od pet do trideset tisoč dolarjev, so dobile posamezne organizacije na Kitajskem, v Dominikanski republiki, Franciji, na Zelenoort-skih otokih in v Indiji. Nepismenost so med 750.000 prebivalci nekega območja v kitajski pokrajini Henanna do lanskega leta zmanjšali na 9,6 odstotka, medtem ko je bilo leta 1949 nepismenih kar 86,5 odstotka prebivalcev. Na Zelenoortskih otokih je bilo leta 1974 šestdeset odstotov prebivalcev nepismenih, zdaj pa se je ta odstotek zmanjšal na 33,5. Univerza Central del Este v Dominikanski republiki je za akcijo opismenjevanja prebivalstva pridobil študente, Inštitut bratstva krščanskih šol s sedežem v Franciji pa je organiziral opismenjevanje po celem svetu, celo v begunskih taboriščih v Aziji. V Indiji so se na tečajih, na katerih so učence seznanjali ne le s pisanjem, ampak tudi z gledališčem, glasbo in likovno umetnostjo, naučili pisati vsi prebivalci nekega območja. Na steni cerkve v primestju Ria de Janeira se je pojavil ogromen spisek, na katerem je z velikimi črkami izpisano 100 imen. Gre za seznam brezdomnih otrok, ki so jih našli umorjene na ulicah predmestja Duquede de Caxias. Za umore naj bi bili krivi skrivnostni vodi smrti. Kot zatrjujejo pri Amnestv International, oddelke smrti sestavljajo civilisti in upokojeni policisti, krivi pa naj bi bili za teroriziranje, mučenja in smrti več sto nedolžnih otrok. Morilske bande delujejo v najbolj revnih primestjih treh velikih brazilskih mest. Samo lani so na ulicah teh mest našli 457 trupel otrok s strelnimi ranami, na mnogih trupelcih pa so bili očitni tudi znaki mu zobovje. Plod vrti med prednjima tačkama, naredi vanj zarezo, vtakne vanjo zob in kot z lomilko razširja odprtino, dokler ne gre lupina narazen. Vse to opravi v nekaj sekundah. Številka deset tisoč za zalogo zimskih plodov se zdi ogromna, a raziskovalci so vedno znova prišli do nje, ko so preučevali življenje veveric in njihove priprave za negostoljubni zimski čas. Tri mesece trdega dela po pet ur na dan potrebuje živalca, da si pripravi potrebno zalogo, ali pa bo pozimi stradala. Gnezdo si splete veverica iz vej in ga »oblazini« z mahom in travo. Namesti ga navadno v kako NAJDRAŽJI ŽELVI Steve Marcus iz New Yorka zbira plazilce. Pred tremi leti je svoji zbirki dodal želvi siamski dvojčici. Zanju je plačal 650 dolarjev, čeprav bi vsako posebej dobil za en sam dolar. Želvi sta zarasli z oklepoma in imata skupaj šest nog. Skupaj hodita in plavata, le hrani se vsaka glava posebej. Želvi dvojčici so pokazali na televiziji in odtlej jima je cena zelo zrasla. Marcus bi zaslužil lepe denarce, če bi ju hotel prodati. Neki ljubitelj iz Teksasa mu je ponudil kar 50 tisoč dolarjev, a Marcusa še tolikšna vsota ne gane. Otroci padajo pod streli NORIEGA OB PREMOŽENJE čenja. Zakaj taka krutost? Zakaj pod streli padajo otroci ? Eden od odgovorov je, da gre za žrtve »čiščenja« ulic, ki ga naročajo lastniki trgovin. Pocestni brezdomni otroci nadlegujejo ljudi na ulicah in odganjajo morebitne kupce. Trgovci se jih poskušajo odkrižati in »počistiti« okolje, kot pravijo. »Čiščenja« pa se lotijo tako, da naročijo umor, ki naj bi male brezdomce prestrašil, da ne bi zahajali v določene ulice. Med ustreljenimi brezdom-čki je precej tudi takih, ki so žrtve obračunov med narko-mafijci. Preprodajalci mamil radi izrabljajo otroke kot prenašalce drog od razpečevalcev do kupcev, ker jih zaradi mla-doletnosti policija ne more za rogovilo pet do deset metrov visoko na deblu. A mirnega spanja v njem si veverica ne more privoščiti, ker ji ves čas preti nevarnost od enega najhujših sovražnikov, od kune zlatice. Zanimivo je, da lahko veter še tako upogiba veje, na katere je pritrjeno gnezdo, pa se veverica ne bi zmenila za to. drobne stresljaje, ki jih povzroča kuna, ko pleza na drevo, pa bo veverica takoj zaznala in se pognala iz gnezda v gosto krošnjo drevesa, od koder se lahko reši z drznim skokom tudi 25 metrov na tla. ki si ga kuna ne more privoščiti. Pri tem uporablja veverica svoj košati rep kot padalo in vedno varno pristane. preti. Ko so otroci enkrat zapleteni v tovrstni kriminal, pa so prej ali slej Udeleženi tudi v krvavih obračunih. Socialni delavci pravijo, da so pred vsem tem nemočni. V Braziliji je ta čas okrog 7 milijonov zapuščenih otrok, starih manj kot sedem let. To je množica, za katero socialne službe enostavno ne morejo primerno poskrbeti, in premnogi bodo našli svoj dom na ulici, kruh pa v prosjačenju, kraji, prodaji mamil. Čaka pa jih tudi — krogla. Vsa dejstva govorijo, da se žalostni spisek umorjenih otrok v Braziliji ne bo zmanjšal. marveč podaljšal za nova in nova imena malih nesrečnežev. DROBIŽ.,. DRAŽBA ZNAMK V zahodnonemškem mestu Wiesbaden bodo priredili dražbo znamk. Med dragocenostmi bo naprodaj tudi ožgano pismo z zračne ladje Hindenburg, ki je zgorela pri svojem prvem poletu čez severni Atlantik 2. julija 1937 pri Lakehurstu. Pričakujejo, da bodo na pol zoglenelo pismo prodali za več kot devet tisoč mark. SREČNO POROČEN - VISOKA STAROST Andrej Drozd iz Ostrave na severnem Moravskem je proslavil stoti rojstni dan »duhovno svež in fizično pokreten«. Vse svoje življenje do pokoja je preživel v železarni in kadil do petdesetega leta, potem pa je ob začetku vojne cigarete opustil. Tudi danes se ne odreče kozarčku sadnega likerja, zelo pa mu tekne paradižnikova juha. Njegov nasvet za dolgo življenje — biti srečno poročen. • • • NIKONOVA SE SELITA Nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon je prodal svojo veliko hišo s sedmimi spalnicami v predmestju New Yorku japon' skemu poslovnežu za 2,4 milijona dolarjev. S soprogo se bosta preselila v manjšo trisobno hišo, kjer bodo stroški vzdrževanj11 nižji. Nixonova sta prodajala hišo leto dni za prvotno ceno 3,2 milijona dolarjev, kupila sta J° leta 1981 za 1,2 milijona dolarjev, vanjo pa sta vložila se 300.000 dolarjev za različna p°' pravila. Panamske oblasti so, potem ko so najprej »zamrznile« 5,8 mibj0' na dolarjev, ki so jih našli v gla*" nem štabu generala Noriege, zasegli tudi vse premoženje zagovornikov bivšega diktatorja. Gre za približno 800 tisoč dolarjev. ^0' riegovi odvetniki zdaj od sodišča v Miamiju zahtevajo, da »odmrzne« 27 milijonov »narkodolarjev«, k’ jih je prejšnji panamski diktator nakazal v nekatere evropske banke. Nekdanji bolgarski vodite J Todor Živkov je predlagal, naJ na mednarodni dražbi prodaj darila, ki jih je dobil kot prvi cIO' vek države in partije. Pravi, da s tem zaslužili več kot milijar“, dolarjev. Na dražbo bi dal pre.^ vsem umetniške predmete 1 predmete iz plemenitih kovin- NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Nedotaknjen tropski gozd AVSTRALIJA—SYDNEY ZLATO SRCE Si Ljutomer, tudi če je mesto, ne more privoščiti druge, cele table, ki označuje njegov konec! To vprašanje se gotovo postavlja zlasti »ne Ljutomerčanom«, ki se z odprtimi očmi vozijo po cesti. Ne malo komu pa ob tem polovičnem napisu sploh ni jasno ali je v Ljutomeru ali v Ljutomu. Že res, da so table drage, tako vseeno pa prebivalcem in tistim, ki skrbijo za to prijetno staro mesto, le ne bi smelo biti! LiK Foto: N. Juhnov Znanstveniki ameriške organizacije za ohranitev naravnega okolja so na severu Bolivije odkrili nedotaknjen tropski pragozd z redkimi in deloma še neznanimi živalmi in rastlinami. Območje leži na meji med amazonsko džunglo in Andskim gorovjem in je eden izmed najbogatejših ekosistemov na svetu. Znanstveniki so že pri hitrem pregledu območja našteli 45 vrst sesalcev, 403 vrste ptic in 204 rastlinske vrste. Domnevajo tudi, da tu živi več kot tisoč različnih vrst ptic, kar je 11 odstotkov vseh vrst na svetu. V nedotaknjeni divjini severno od glavnega mesta La Paz so znanstveniki v rečnih dolinah, gozdovih, bambusovih goščavah in savanah med drugim našli tudi vrsto papagajev, ki še nima imena in so jo pred kratkim odkrili tudi v Peruju. Nenavadno veliko je tapirjev in različnih vrst redkik opic. Sredi džungle so odkrili tudi vrsto arktične lastovke, poleg tega pa še ozelote in veliko žival, podobno divji svinji s podaljšanim gobcem. V gozdovih, na gosto prepletenih z ovijalkami, so našli tudi veliko doslej še neznanih rastlinskih vrst. Znanstveniki se zavzemajo za to, da bi območje zavarovali. Ekspedicija na sever Bolivije je bila prva v novem programu organizacije. Med pripravami nanjo so najprej pregledali satelitske posnetke zanimivih območij na Zemlji. Zdaj bodo po vrsti obiskali še severovzhodno Brazilijo, Srednjo Ameriko, afriški pas tropskih gozdov od Vzhodne Gvineje do Zaira, nato pa še Filipine in Gvinejo. iC"" Pred vami je na fotografiji največji avstralski delček zlata> žak 5,12 kilograma. Kar nekaj časa je minilo, da so mu določili ce no. Le-ta je približno 100.000 dolarjev. Stran 12 -j VESTNIK, 13. DECEMBER^ za vsakogar nekaj SUŠILNIK ZA ŠKORNJE Otroci radi čofotajo po lužah, pa tudi blatu se redko prostovoljno izognejo. Pustimo jim veselje, obujmo jih v gumijaste škornje. Škornje naj otroci pred vrati sezujejo. In kje jih posušimo? Izdelamo enostaven in kar se da praktičen sušilnik za škornje. Lesen zaboj ima na dnu luknje, v luknje pa pritrdimo palice. Vse skupaj prebarvamo, daje les odporen proti vlagi. V škatlo nasujemo pesek. Škornje nataknemo na palice, da se odtečejo in posušijo. MEGLA Brez nje jeseni in pozimi ne gre, torej se ji je treba za volanom prilagoditi. Če je vidljivost zmanjšana na 150 metrov, ne vozite hitreje od 100 km na uro, pri stometrski vidljivosti zmanjšajte hitrost na vsaj 80 km na uro, če pa je skozi meglo mogoče videti le 50 metrov daleč, ne vozite hitreje od 50 km na uro. Tako svetujejo strokovnjaki. Priporočajo še: prižgane luči, večjo varnostno razdaljo in vožnjo brez časovnih stisk. RADIO MURSKA SOBOTA) Glasbena lestvica RMS. I- Tonight — The New Kids on the Block 2- Ne odhajaj še — Magnet & Simona Weiss “• Dolce far niente — Zoran Predin & Loš Malacanas A Sum na srcu — Andrej Šifrer 5- The Jocker — Steve Miller Band Glasovnice — dopisnice ~ pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripi-za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu RMS, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00. Ste alergični na novo bluzo? Dandanes pričakujemo, da so tkanine pralne, gladke, mehke in lepo dišeče. Da bi izdelovalci izpolnili ta pričakovanja, poskušajo naravo pretentati tako, da uporabljajo pri izdelavi oblačil 6500 različnih kemikalij. Mnoge so žal škodljive našemu zdravju. Paleta teh dodatkov se razteza vse — od nedolžnega krompirjevega škroba do zelo nevarnega formaldehida. To snov vsebuje umetno smolo, z njo pa je prepojen v glavnem bombaž, a tudi viskoza in platno. Ko se oznojimo, se ta snov izloči iz tkanine in povzroča kožne alergije, njene izparine pa sol-zenje oči. Da bi se izognili tej nevarnosti, nova oblačila takoj operimo. Bombažne stvari je dobro tudi večkrat oprati. Izogibajmo se kemičnemu čiščenju. MATIS PARIŠ Studio VENUS vam nudi: STUDIO ZA NEGO TELESA M Cipot, M Sobota. Kajuhova 17 Tel. 21 667, blizu internata ŠKILJENJE JE OZDRAVLJIVO Naj pogostejši vzroki za Najprej dobra novica! Skoraj ni očesnega obolenja, ki bi ga tako Uspešno ozdravili kot škiljenje. In slaba novica: pri pregledih otroški zdravniki vse poredkeje ob pravem času odkrijejo, da otrok škili, zato tudi zdravljenje ni pravočasno. Ker je tako, morajo biti bolj pozornejši starši. Skrbno morajo spremljati razvoj otrokovega vida med prvimi meseci in leti življenja. Če NASVET Kako ublažimo otekline ? Nasveti iz domače lekarne patra Simona Ašiča velikokrat koristijo, so preprosti, a učinkoviti. To velja tudi za ublažitev oteklin. Otekline ublažimo na več načinov. Z zelnatimi listi: Na oteklo mesto jih damo trikrat na dan za tri ure, nato oteklino izmijemo s kamiličnim po- parkom. Z ilovico. Razmešamo jo s povarkom preslice, mažemo na krpo in nekaj ur pustimo na bolnem mestu. Pri oteklinah zaradi udarca si pomagamo takole: z litrom kropa poparimo šest žlic mešanice bezgovih in rmanovih cvetov. Pustimo eno uro, precedimo in namažemo goščo na bolno mesto ter'ovijemo s krpo. To ponavljamo vsakih dvajset minut. opazijo sumljive reči, se morajo takoj posvetovati s strokovnjakom. V prvih mesecih življenja so neusklajeni premiki oči še normalni. Če zasumimo, da otrok škili, moramo takoj k otroškemu zdravniku. To se lahko zgodi že v prvih tednih, kajti včasih se za škiljenjem lahko skriva nevarno obolenje vidnega živca in možganov. Si- vo bele motnje na očesni leči so prav tako vzrok za temeljito preiskavo. Različna velikost oči, umikanje pred svetlobo, krč vek in kronična pordelost oči, ki so največkrat tudi zelo velike, lahko napovedujejo prirojeno zeleno mreno. Ob pravem času moramo odnesti k očesnemu zdravniku tudi prezgodaj rojenega otroka. Zimska nega rastlin Nekatere rastline in rože so dovolj odporne, da jih lahko pustimo čez zimo na terasi ali balkonu. Druge so občutljive. Pred mrazom jim moramo zavarovati. Rastline v prezimovališču ne potrebujejo skoraj nobene nege. Gnojila ne potrebujejo. Zalivamo jih le toliko, da se povsem ne izsušijo. Večina balkonskih rastlin potrebuje tudi v zimskih dneh običajno mero svetlobe. Samo fukcije lahko stojijo v bolj temnem prostoru. Pravilo je: čim hladnejši in temnejši je prostor, v katerem prezimujejo rastline, tem manj jih zalivamo. Zemlja pa se vendarle ne sme popolnoma izsušiti. Zalivamo z vodo sobne temperature. Pa še to: vsakih štirinajst dni preverimo, ali so rastline napadli škodljivci, ali se je na koreninah in gomoljih pojavila gniloba. Pomanjkljivosti lahko pravočasno odstranimo. VITAMIN ZA BOLJŠI VID Vitamini so za zdravje izrednega pomena. Vitamin E priporočajo za zaščito pred revmatizmom in celo rakom. Strokovnjaki so ugotovili, da je dober tudi za oči. Varuje jih pred težavami, ki jih prinaša staranje, in preprečuje nastajanje sive mrene. Zato z leti potrebujemo več tega vitamina. Strokovnjaki ga priporočajo približno 400 do 600 miligramov na dan. Kuhajte z nami riCet s SVINJSKIMI REBRCI Je stara, preprosta, okusna in nasitna jed. V času, ko so kmečke družine morale vso svinino iz domačih zakolov prekajevati, je bil ričet pogosto na mizi. Pozneje smo nanj nekoliko pozabili. Danes pa spet dobiva svoje mesto v vsakodnevni prehrani. Zanj potrebujemo: 30 dag ješprenjčka, 30 dag prekajenih svinjskih rebrc, 1 pest namočenega fižola, 1 lovorov list, 2 debelejša krompirja, 1 korenček, petršilj, česen, 1 paradižnik ali malo mezge, poper in sol. Prebran, dobro opran ješprenjček in fižol damo na predvečer kuhe namakat v mrzlo vodo, da se drugi dan hitreje skuha. Dodamo lovorov list. Ko vre 20 minut, dodamo na kockice narezano meso tudi kosti naj se kuhajo zraven. Preden ponudimo, kosti odstranimo Nekoliko pozneje dodamo še očiščen in nakockan krompir, korenček in petršiljevo korenino. Počasi naj vre še uro in pol. Ko so vse sestavine kuhane, solimo. Začinimo s strtim česnom, poprom in paradižnikom. Ponudimo s koščkom kruha. Če ga pripravimo za kosilo dopolnimo obrok s kompotom ali lahko sledico. Čas kuhanja si skrajšamo za 1 uro, če ričet, fižol in meso istočasno vložimo v lonec na zvišan pritisk in vsebino zalijemo z dvojno količino vode. Počasi naj vre 30 minut, nato lonec odpremo, dodamo druge sestavine in pokrito z navadno pokrovko (ne pod pritiskom!) skuhamo do konca. DIABETIKI NOVO! NOVO! NOVO! Edini v Pomurju nudimo strokovno medicinsko nego nog pri diabetikih! Pravočasno in strokovno odstranjujemo težave, ki vas diabetike sigurno vodijo do kirurga, preprečimo amputacije ekstremi tet. Vse informacije in naročila vsak dan, razen sobote na tel. 069 21 667 ati osebno v Venusu v Kajuhovi ulici 17 v Murski Soboti. izpadanje las 1. Hormonske motnje, ki jih povzročijo, na primer, kontracepcijske tablete. Do hormonskih sprememb pride tudi po porodu. Za izpadanje las je lahko krivo tudi povečano ali zmanjšano delovanje ščitnice. 2. Okužbe. Lasje so zelo občutljivi za bolezni, pa tudi za nekatera zdravila. 3. Kožne bolezni, kot so ek-cem, prhljaj itn. 4. Stres, na primer zaradi hude psihične obremenitve. 5. Pomanjkanje mineralov, predvsem cinka in železa. Pogosto je to posledica neustrezne prehrane, shujševalnih kur in postov. 6. Poškodbe, ki jih povzročajo premočna sredstva za barvanje las in trajno ondulacijo. Če pravočasno prepoznamo in odpravimo vzrok za izpadanje las, spet zrastejo. Pri dednem izpadanju las (to velja predvsem za moške) ne pomaga niti zdravljenje niti »čudodelna« sredstva. Mogoče ga je le upočasniti z jemanjem hormonov. Lasje nam izpadajo vsak dan. Normalno je, da izgubimo deset do sto las na dan. w w M M grrYTnnnnfWYVWWWVSžVWA> SESTAVIL MARKO NAPAST ŽENSKA, KI PAZINA SHRANJE-NO OBLEKO MESTO V SEVEROZAHODNI ŠPANIJI JAPONSKI AVTOMOBILSKI KONCERN ZNANA DEJSTVA OČEM, PODATKI PEVEC PESTNER IZPOVEDNI PESNIK JUDOVSKI UČENJAK IN RABIN (BEN) DOLG BENEŠKI ČOLN LETALEC, PILOT IT. GLED. IGRALKA (ADELAIDE, 1822-1906) SRBSKI VELIKI ŽUPAN V 12. STOL. IBIDEM KONTAKT, SPOJ TUJE ŽENSKO IME MODERNI PLESNI RITEM ERBIJ FR. FILM. IGRALEC (MAURICE) JUNAKINJA OPERE DON PASOUALE GRŠKI GENERAL IN POLITIK (1800-1862) KISIK KONCERT-NA DVORANA BORIŠČE BOKSARJEV hrvaška REKA STRANSKI DEL TELESA PEVSKI ZBOR RDEČKAST PLANET PRAOČE EDOMITOV REKA PODLOŽNIK V STARIH ATENAH OZIRALNI ZAIMEK ALI PRISLOV . TANČICA, PAJČOLAN SOVJETSKI POLITIK MIKOJAN REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: pianola, oktober, šablona, Tra, dan, N, RUR, C, adamiti, KE, Oton, ostriž, čer, Er, itačani, jamajka, Arp, Dal. Ustnik. 13. december 1990 Stran 13 križemkražem po naših šolah POPLAVE Konec oktobra in v začetku novembra so Slovenijo zajele hude poplave. Voda je odnašala mostove, ceste, avtomobile in celo hiše. Ljudje so ostali brez hrane, obleke, domov, brez vsega. Poginilo je tudi veliko živine. Ljudje so potrebovali pomoč. Odzvala se je vsa Slovenija in tudi druge republike; tudi iz tujine so pomagali. Vsi zaposleni bodo za poplavljene prispevali dvodnevni zaslužek. Šolarji bomo tudi pomagali. Zbrali bomo denar in stari papir, ki ga bomo prodali, ter denar nakazali ogroženim šolam. Vesela sem, da lahko tudi mi, šolarji, pomagamo. Nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebni kakšne pomoči. Anita Novak, 8. r., OŠ Kapela MED NAJBOLJŠIMI — Učenki 7. razreda OŠ Križevci pri Ljutomeru, Tjaša in Natalija, sta skoraj že pravi bančni strokovnjakinji. To sta dokazali najprej na pomurskem tekmovanju v poslovanju šolskih hranilnic, kjer sta zmagali, kakor tudi na republiškem tekmovanju v Novi Gorici, kjer sta osvojili 4. mesto. Treba je bilo vedeti, kako je z limitom, kaj je tekoči račun, žiro račun in še veliko drugih stvari. Tekmovanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. To smo izluščili iz njunega precej dolgega poročila o potovanju v Novo Gorico. Dodajamo pa seveda še iskrene čestitke! NAŠA DOMOVINA Nisem politik in ne gospodarstvenik, ampak le učenka neke osnovne šole. Ne spoznam se ha stranke ne na parlament, čutim pa, da se v naši domovini nekaj dogaja. Nihče ni več zadovoljen, povsod je čutiti neko napetost, morda tudi strah. Če vključim televizijo, se pogovarjajo politiki, če poslušam radio, govorijo gospodarstveniki, pogovarjata se oče in mama, teta in stric. Vsi govorijo le o hudih časih, ki čakajo našo domovino. V šoli so nas učili, da je naša domovina Jugoslavija, kjer živimo v šestih republikah v slogi in prijateljstvu vsi jugoslovanski narodi. Učili so nas, da nas povezuje pesem, ki sega od Vardarja do Triglava in ljubezen, ki je tako trdna, daje nihče ne more uničiti. Sama pa čutim, da danes ni več tako. Bojim se peljati na morje, saj te lahko pričakajo puške za barikadami. Sprašujem se, kdo so ti ljudje. Ali oni niso živeli v naši domovini? Vse to je politika, ta čudna stvar, ki je zame pretežka, da bi jo razumela. Toda nekaj pa vem in to sem se že naučila skozi moje življenje. Vem kaj je moja domovina in vem, kje je moja domovina. Zame je domovina dežela, kjer živim, kjer razumem govorico ljudi. Domovina je potok, ki ga poznam, cvetje na sosedovem travniku, mama, ki me zjutraj zbudi, domovina je smeh sosedovih otrok, pesem ptic na drevju, domovina je tudi bratec, ki mi nagaja. Vseh težav in pomanjkanja še ne čutim, saj nisem lačna, pa tudi zebe me ne, ker za to skrbita starša in zato skrbi, kljub vsem težavam, s katerimi se srečuje, tudi naša domovina. Domovina je vse, kar me obdaja, zato želim, da bi mi bilo v njej lepo, predvsem pa, da bi v naši domovini živeli v miru, brez laži in sovraštva. Mojca Buzeti, 6. b, OŠ Bakovci Naša domovina je... Učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje na OŠ Križevci pri Ljutomeru, so si med drugim krajšali čas tudi tako, da so pisali povedi o domovini. Nekaj so jih poslali tudi nam, z željo, naj jih objavimo. Domovina je naša dežela. To so polja, gore in rudniki. Domovina je naša družina. Darko Rjtman, La Domovina je soba, hiša, dvorišče, igrišče, travnik, drevo, potok... Moja domovina je zelo lepa. Andreja Kurbus, 2.a Moja Domovina je lepa, ker v njej živijo svobodni ljudje. Gregor Rožman, 2.a Moja domovina je lepa in čista narava. V njej živim srečna in svobodna. Nataša Nerič, 2.a Zima pošilja prve pozdrave Jutra so hladna. Pogosto je tudi megla, ki voznike, kolesarje in pešce zelo ovira v prometu. Z vsakim dnem se je treba topleje obleči in obuti. Kmetje opravljajo še zadnja opravila na poljih, Gospodinje pa na vrtovih. Kmalu pa si bodo lahko odpočili. Če hočemo, da nas pozimi ne bo zeblo, si moramo pripraviti dovolj premoga in drv. Želim si, da bi letos zapadlo veliko snega. Simona Varga, 5. c, OŠ Tišina MOJ BODOČI Že mnogo fantov sem srečala in ob nobenem še nisem pomislila: »Takšen bi naj bil moj bodoči.« Saj res! Kakšnega bi si sploh želela? Kateri bi bil ta pravi? Veliko večerov sedim na oknu in štejem zvezde na nebu. Čakam njega, ki bo nekoč prišel in me v objemu popeljal v deželo ljubezni in sreče. Poglej, kako lepo žarijo zvezde! Tudi njegov obraz bi naj tako žarel v sijaju sreče, v prsih bi mu bilo dobro, zlato srce, brez vsake hudobije, saj ne bi prenašala, če bi kričal name, kaj šele, da bi me udaril. Stavim, da si vsako dekle želi nežnosti in pozornosti; zakaj tudi jaz ne? Še vedno zrem v zvezde in moje misli se ne morejo ločiti od mojega dragega, bodočega. Čutim, da mi je z vsakim dnem bližji, vsak večer ga v mislih vidim, kako prihaja in steguje roke proti meni, da me objame. Kot dva metulja odletiva v deželo pravljic, v deželo sanj. Joj, saj se že skoraj dani? Zvezdice izginjajo in z njimi izginja tudi njegova podoba. Komaj mu še utegnem pomahati,v slovo in že ga ni več. Hitro se odpravim spat v upanju, da ga bom v sanjah zopet srečala in kdove, mogoče me bo tam odpeljal pred oltar, če me že v resničnosti ni. Nihče ne ve, v sanjah je vse mogoče. Mateja SRAKA, 8. a, OŠ Beltinci 0 prizidku k šoli Na začetku šolskega leta smo učenci OŠ Franceta Prešerna dobili nov prizidek k stari šoli. Vsi smo zelo zadovoljni, še lepše pa bi bilo, če bi imeli tudi novo telovadnico. Marko Novak, 6. b Da bi nam šolo razširili, smo si že od nekdaj želeli. V počitnicah se je naša želja uresničila. Ko smo prišli na začetku šolskega leta v šolo, je bilo še nekaj tednov vse umazano, okolica šole pa neurejena. Za prah, ki seje zaradi dela nabiral v prostorih šole, so poskrbele čistilke, mi pa smo nestrpno čakali, kdaj bomo lahko prv.ič stopili v nove prostore. Ko so bila gradbena dela končana, smo dobili učenci nove urnike in naslednji teden v ponedeljek smo se zbrali pri novem vhodu. Ravnatelj nas je že pred vstopom opozoril, kako se moramo obnašati v novih učilnicah. Sprejele so nas tri nove, lepo opremljene učilnice, v vsakem nadstopju pa še žensko in moško stranišče. Želim si še novo telovadnico. Darja Hajdinjak, 6. a Dobili, smo nove učilnice in novo, prostornejšo garderobo. Ti prostori nam omogočajo, da ima večina razredov pouk zjutraj, štirje razredi pa popoldne. Nova stranišča so prijetna in bolj sodobno urejena kot stara. Tudi na tovariše niso pozabili in jim sezidali novo, lepšo zbornico. Prejšnja zbornica je preurejena v računalniško učilnico. Ker sedaj več starega vhoda ni, je na južni strani šole nov, večji vhod. Pri vhodnih vratih ima stol in mizo dežurni učenec. Moja želja pa je, da bi lahko kmalu telovadili v novi telovadnici. Lidija Bukovec, 6. b OŠ Črenšovci Lucija Letos bo Lucija trinajstega decembra. V naši vasi je navada, da hodijo okrog po hišah Lucije. Na krožniku nosijo prašičje oko, zraven pa še vilice in nož. Lucije so oblečene v belo. Ko sem bila še majhna, so hodile k nam. Spomnim se, da je k nam prišla Lucija. Zelo sem seje bala. Sedela sem pri oknu na maminih kolenih. Lucija mi je rekla naj molim, vendar nisem hotela, ker sem mislila, da se je v Lucijo preoblekla sestra Vsi so mi govorili, da to ni moja sestra in da naj molim. Jaz pa nisem in nisem hotela moliti. Dražila me je, da mi bo izkopala oči in da potem ne bom več videla. Čeprav me je dražila, nisem hotela moliti, ker sem bila prepričana, da je to moja sestra. Ker je Lucija videla, da ne bom molila, je kar sama odšla. Ko je odšla, sem vprašala, če res ni bila moja sestra. Vsi so mi rekli, da ne. Jaz pa še zdaj ne vem, ali je bila moja sestra ali ne. Lidija Slavic, 8. b OŠ Bakovci Lučka na grobu Lučka na grobu gori, ! gori, da vse se blešči, zraven pa roža je bela, ki kmalu bo ovenela. Mateja Lulik, 5. b, OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota Na Krapju Doma sem v majhni vasi blizu Ljutomera. Imenuje se Spodnje Krapje. Imamo več gramoznih jam. V teh je dosti krapov. Po njih je vas dobila ime. Po lastniku Gezu pa so jame dobile ime Gezove jame. Tu imajo ribiči svoj Ribiški dom. Boštjan KOSI, 2. r. OŠ Veržej Med vojno je štela naša vas le nekaj kmečkih hiš. Imenovala se je Kraping. Vaščani so se skrivali pred Kozaki, borili pa so se proti Nemcem. Danes šteje Krapje že 43 hiš. S skupnimi močmi skrbimo za napredek in se veselimo vsakega novega uspeha. Sedaj se pripravljamo na gradnjo kabelske televizije. Martin Maučec, 2. r., Podružnična OŠ Cven Dva sojetnika imata isto delo, tisti, ki so tukaj dlje časa, pa imajo določene prednosti. Weiss snema mrličem prstane in nakit, dva pa mladim Judinjam, ki imajo bujno lasišče, strižeta lase in režeta kite. Nevešč dela se Glattstein spočetka tako ubada z njim, da ne vidi, kaj se dogaja okrog njega. Ko pa se za silo privadi, ima oko tudi za svojo okolico. Trupla ležijo nametana križem po tleh kot snopi po viharju. Nekatere raj niče so se zrušile same vase, večina se drži v tesnem objemu. iz mrtvih oči jim gleda smrtna groza, na obrazih se slika nepopisno trpljenje. Tam je dekle lepotica, komaj razcvetela — kot mlada vrtnica, ki jo je poljubila stana s svojimi ledenimi usti. Tukaj je mlada mati, ki je iz nje kipelo zdravje in odseval materinski ponos. Vmes so starke spoštljive starosti, ki so si zaslužile častitljivejšo smrt. Povsod so otroci, ki se še po smrti stiskajo k svojim materam in starejšim sestram, kot da bi pri njih iskali zaščito. Nekaj trupel je okrvavljenih in ponesnaženih od lastnega blata, ki je šlo od njih, ko jih je smrt s hladno roko stiskata za grlo in jih neusmiljeno dušila. Ko rajnicam izderejo iz ust zlatnino, poberejo nakit in postrižejo lase, znosijo trupla, ki se še niso utegnila ohladiti, na voz. Zadnje truplo, ki ga Glattstein pobere s ponesnaženih tal, je mati s hčerkico. V smrtni grozi sta se mati in hčerka tako oklenili druga druge, da ju ne more razdvojiti. Zato odnese obe hkrati na voz. Dva sodelavca odpeljeta pomorjene Judinje v krematorij. Ostali oplaknejo tla z vodo in z metlami umijejo kri in blato. Delo še ni prav končano, ko prihiti kapo in jih nahruli: »Pohitite, lenobe, naslednji transport je pred vrati!« Glattstein se je pri svojem novem delu zmedel samo prvi dan, ko je po -kopanju- pogledal v prostor in videl križem po tleh razmetana trupla, prek katerih je pravkar šla smrt. Čim so odpeljali pošiljko v peči, on pa je vso zadevo do kraja premislil, je sprejel celotno delovno operacijo kot dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti. Medtem ko so drugi jetniki delavci očitno trpeli in prišli duševno na psa, se je on obdal z nepredorno steno in šel hladno prek vsega. Obnašal se je, kot da bi bil doma v klavnici, kjer so klali živali, jih obešali na kavlje, jim parali trebuhe in trgali drobovje iz njih. Zakaj bi si po nepotrebnem razbijal glavo in se trpinčil? Navsezadnje ni bila njegova krivda, če so nacisti morili judovsko ljudstvo. Krivi so Nemci. Oni bodo odgovarjali za svoje zločine pred Bogom' in ljudmi. On je le poslušno orodje, ki ga je za zločinsko delo izbrala usoda. Če ne bi njega, bi koga drugega. I/ celoti se ne bi prav nič spremenilo. Zato je treba ubogati in molčati. Z uporom, kot Ginzberg, ki se je najprej lotil kapoja. potem pa napadel esesovca in mu skušat iztrgati brzostrelko iz rok, ne bi ničesar dosegel. Hitlerju in njegovim pomagačem niti lasu ne bi skrivil na glavi. Škodoval bi samo sebi. Esesovci bi ga, podobno kot Ginzberga, odgnali za stavbo in ga tam pokončali s klasičnim strelom v zatilje. Njegovo delo bi prevzel drug Jud, ki bi mogoče duševno tako trpel, da bi se mu zmešalo kot Ginzber-gu, da bi se uprl in izgubi! svoje življenje. Seveda bi bilo tudi njemu ljubše; če bi ga poslali v taboriščno klavnico, kjer bi klal živino in jo spreminjal v golaž in klobase, ne pa da mora v tem Hitlerjevem svetišču v imenu višje kulture in za ohranitev ‘plemenite- rase in proti svoji volji moriti -manjvredne- ljudi, ki jih nacisti po umoru v obliki dima darujejo svojemu germanskemu maliku. Tam bi tudi jede! bolje kot tukaj, pečenke in klobase, ne pa plesniv kruh in zasmrajen sir, ki ga krade po žepih nesrečnih sojetnikov. Da bi pa zaradi neljubega dela klical Boga na pomoč, kot Leibovvitz, ali ga celo psoval in mu očital sadizem, kot to počenja Hugertod, se mu je zdelo nesmiselno. Če je takšno ubijanje prav Gospodu v nebesih, ki vse vidi in sliši in ki je naš ljubeči in pravični Oče, mora biti prav tudi njemu. Vso to svinjarijo bi lahko ustavil samo Bog, ki je vsemogočen, nikdar pa on, nebogljeno človeško bitje in črv, ki je po lastni nesreči zlezel na razgreti tlak in zdaj potrpežljivo čaka na nevihto, da ga odplavi s ceste nazaj v hladno prst. Z molitvami in s prošnjami Boga zagotovo ne bi prepričal, da bi spremenil svoje mnenje in zavrl ta pokol. S psovanjem bi si pa lahko celo škodoval. Navsezadnje človek ne ve, če se vse njegovo dejanje in nehanje, vključno s psovanjem, kje ne zapisuje. Na onem svetu bi mu lahko delali težave. Namesto da bi se veselil večnega življenja v naročju Abrahamovem, Izakovem in Jakobovem, in sme! zreti Jehovo v njegovo sveto obličje, bi ga božji služabniki sunili v pekel, kjer bi navsezadnje moral opravljati podobno delo kot tukaj. Njegova edina misel je bila, kako preživeti pekel ki ga je vanj pahnila usoda. Zato za ta cilj ni izbiral sredstev; pred nacisti je klečeplazil, svojim rojakom na poti na morišče pa tako lagal, da je skoraj samemu sebi verjel Da so ga njegovi rojaki-delavci zaradi tega prezirali in mrzili, mu je bita deveta briga. Oni mu življenja ne bodo rešili, saj niti za svojega niso mogli jamčiti. Njegovo življenje je bilo odvisno samo od dobre volje komandanta Nalzerja. Ta fanatik, ki je 33 slepo verjel v Hitlerjevo poslanstvo in njegov nauk o germanskem -Ubermenschu-, pa ga ni ime! samo za svojega najboljšega delavca, ampak mu je bil zaradi njegove uslužnosti celo naklonjen, kar je bilo z ideološkega stališča nekaj nezaslišanega. On je bil navsezadnje brezpravni Jud, Walzer pa -Herrnmensch-, ki so mu bili Judje manj od mrčesa. VValzer, doma je bil nekje pri Linzu, se je počuti! neizmerno počaščenega, da je sme! prav on aktivno služiti najsvetejšim idealom svojega rojaka in izvrševati njegovo naročilo o dokončni rešitvi. Zato ni mini! dan, da se ne bivprikazal na morišču. Večkrat na teden je stopi! tudi h kukalu, ki ga je da! skrivaj inštalirati v zidu. Zamaknjen je opazoval nesrečne žrtve nacizma, ki so v celici smrti hlastale za zrakom in se dušile. Užival je nad trpljenjem jetnikov, ki so se v smrtni grozi objemali, vpili, si od strahotnih bolečin ruvali lase, si do krvi zasajali nohte v kožo, se zmočili in oblatih, padli na tla in se na tleh zvijali v smrtnih krčih, dokler niso končali svojega nesrečnega življenja in obležali negibni. Smrt je že prenehala plesati svoj smrtni ples, on pa je še vedno stal pri kukalu ves poten in prijetno utrujen kot po spolnem aktu. Sprva se je naslajal nad trpljenjem jetnikov sam, a ga to ni zadovoljilo do kraja. Zato je jel vabiti na gostijo smrti svoje prijatelje z ženami in ljubicami. Skoraj vedno so prišli bučni in okajeni, ženske med glasnim hihitanjem. Nad moritvijo so se navduševale predvsem ženske. Nekatere so se tako naslajale nad moritvijo, kot če bi bile s svojim ljubčkom v postelji. Ko so odprli prostor in ga prezračili, so posebno zagrizene nacistke tudi osebno stopile med mrliče in si jih od blizu ogledale. Strahotni prizor v celici smrti je pretresel samo eno izmed njih, tako da je omedlela in so jo morali z vodo spraviti k zavesti. Pa še potem je trepetala in krčevito ihtela in se ni in ni mogla pomiriti. Niti potem ne, ko jo je njen velikodušni gostitelj prijel okrog pasu in ji rekel: »Mein Gott, Erika, es sind doch nur Juden!« On je šel tudi prek tega. Weiss, ki je bil izredno miren človek, pa je bil tako iz sebe, da je v svoji nemoči opsoval celo Boga in mu poočital sadizem, ker dovoli takšne vnebo vpijoče strahote. Isti teden so potem prignali na morišče njegovo ženo, petindvajsetletno lepotico bujnih rdečih las. Mlada zakonca, Weiss je bil zdravnik, Estera nadarjena pianistka, so nacisti dobesedno ločili sredi medenih tednov. Weiss je bi! po vsej verjetnosti predvsem zaradi tega tako potrt in redkobeseden. Estero so nacisti vlačili po vseh mogočih zaporih. Ob kruhu in vodi je tako oslabela, da kljub mladosti ni bila sposobna za delo v taborišču. -Sodnik- jo je poslal na levo, ne da bi treni! z očmi. Zakonca se v oblačilnici nista utegnila veliko pomeniti. Kaj sta si povedala, tega nihče ni izvedel. Weiss Esteri ni povedal kaj jo čaka, ker je vedel, da zanjo ni pomoči. Svoji mrtvi ženi je potem osebno ostrigel lase in jih zvečer pretihotapil v barako. Tam jih je ljubkoval, močil s solzami in poljubljal. Ponoči je odšel iz barake in se pognal na žice. Takrat se je nehote vprašal kaj bi napravil on, če bi nacisti prignali na morišče Klaro. Ker bi bil pripravljen s sladkimi besedami zvabiti v -kopalnico- samega Boga, če bi si s tem dejanjem rešil življenje, Glattstein potem raje na Klaro in električne žice ni mislil. Nekega dne so pripeljali v transportu, mater z dvema sinoma. Ko je mati zaslutila, kaj se bo zgodilo, je v strahu za svoja sinčka jela vpiti in si od same groze puliti lase. Stiskala je dečka k sebi in se branila stopiti z njima v -kopalnico-. Esesovci so jo po kratkem ruvanju obvladali in z otrokoma vred vrgli v plinsko celico. Njega niti ta prizor ne- bi presunil, če ne bi pomislil na Igorja in Kurta. Proti svoji volji ju je v mislih naslikal v celici smrti in se tako zgrozil, da tisti večer dolgo ni mogel zaspati. Ob misli, da sta njegova sinova le poljuda, ki ju nacisti nimajo na Usti za umor, se je sicer pomiril, vendar ves večer tako hrepenel po njuni bližini, da je podzavestno sklenil roki in prosil Boga, naj ga reši iz taborišča že zato, da bo lahko še enkrat v svojem življenju videl in objel svoja sinova. Odkar je bi! nacistom za morilno orodje, nikdar ni pomislil na to, da bi lahko ti kdaj prignali v taborišče tudi murinske Jude. Zato ga je njihov prihod, ko jih je nepričakovano zagledal pred -kopališkimi- prostori, tem bolj presunil. Sam sebi se je začudil zakaj s to možnostjo nikdar ni računali. Murinski Judje med tisoči in tisoči ogrskih Judov vendar niso mogli biti izjema. Na čelu gruče, sestoječe iz samih starcev in pohabljencev, je bi! grbasti Heimer, kljub svoji visoki starosti še vedno mladeniško bister. Tik za njim je prihajal Arnold Hirschi, poleg njega Kiraiyev oče, Izidor. Na levi strani je videl Hammersteina, nekdanjega trgovca z vinom, starega Žigo in opekarnarja Blumentala, ki je šele pred kratkim prepisa! svoje veliko premoženje na edinega sina, mu predal podjetje in stopi! v pokoj. Drugi jetniki niso bili iz Murina. Heimer. veselo presenečen nad nepričakovanim srečanjem z rojakom iz Murina, je vzkliknil radostno: »Kdo bi pričakoval, Valentin; da se bova kdaj v življenju srečala v takšnih žalostnih okoliščinah! Shujša! si. Nemci tudi tebe ne hranijo z mesom in kruhom. Ali tukaj delaš? V kopalnici? Tukaj ti ne more biti hudo. Mi pa ne ostanemo tukaj. Govori se, da nas bodo Nemci naselili na zapuščenih poljskih kmetijah, nam dali zemljo in nas vpregli v plug. S tem nisem računal da bom na stara leta kmetoval. (Nadalje vanje prihodnjič) Stran 14 VESTNIK, 13. DECEMBER 19^ Gradbeno podjetje TEMELJ - v stečaju 69261 Cankova 36 a OBJAVLJA po sklepu stečajnega senata JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev: 1. osebni in tovorni avtomobili a) b) c) d) osebni: ZASTAVA 850 AK ZASTAVA 850 AP ZASTAVA 435 K tovorni: TAM 125 T 12 K TAM 6500 K TAM 6500 K leto izdelave 1985 leto izdelave 1984 leto izdelave 1980 leto izdelave 1979 leto izdelave 1972 leto izdelave 1972 gramozna jama Murski Črnci razno drobno orodje, kot so: vrtalni stroj, mešalec, motorna žaga, električne omarice, pisarniško pohištvo 16.500,00 13.800,00 10.800,00 34.500,00 30.000,00 31.600,00 150.000,00 Dražba bo v nedeljo, 16. 12. 1990, ob 9.00 in v soboto, 22. 12. 1990, ob 9.00 na sedežu podjetja. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene na sedežu podjetja. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga kupec plača posebej. Dražba bo potekala po načelu videno—kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Izdražene stvari se morajo plačati in odpeljati v 8 dneh po dražbi, sicer kavcija zapade. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu št. 40 606 ali 21 061, tov. OSTERC. Kmetijstvo, živilska industrija, trgovina, gostinstvo in turizem Murska Sobota, o.sol.o. — Računalniški inženiring, M. Sobota, d.o.o., Iva Lola Ribarja 6 Na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 10. 12. 1990 razpisuje prosto delovno mesto direktorja družbe ''Pogoja: — visbkastrokovna izobrazba, — tri leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA, 69000 Murska Sobota, Lendavska 11/111, z oznako: za razpis. Kandidate bomo v 15 dneh obvestili o sprejemu sklepa o izbiri. SGP POMURJE REKLAMNE CENE Občane TLORIS Lekarna M. Sobota ARANŽERSTVO KOVAČIČ, Dobrava 12, Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87385. — vžigalniki s tiskom — kemični svinčniki — etuiji — »vroči« koledarji cembra 1990, — lekarni Ljutomer dava v petek, 28. bra 1990 UGODNA NOVOLETNA PO NUDBA končanem popisu 20. decembra 1990 zopet začela poslovati v Kocl jevi ulici 2. TOZD Pomurske lekarne Murska Sobota 69000 Murska Sobota, ulica Štefana Kovača 10, žiro račun: 51900-601-10131, poštni predal 110, telefon: (069) 22 740, telefax: 25 244, telex: 35 255 YU GRAPOM, MURSKA SOBOTA BO GRADILO IN PRODAJALO POSLOVNE PROSTORE IN STANOVANJA • v Murski Soboti, ulica Ive Lole Ribarja (industrijska cona) bomo gradili proizvodno-skladiš-čno in trgovsko stavbo, koristne površine ca. 2000 m2, možnost prodaje v celoti ali po delih • poslovne prostore in stanovanja v Radencih vseh velikosti • poslovni prostori so namenjeni gostinski, trgovski in mirni servisni dejavnosti • prodaja omenjenih prostorov v Radencih bo po sistemu ROMBAU SMETI {»H in Len-decem- bo po ^se interesente prosimo, da se oglasijo v naši prodajni službi v ulici Štefana Kovača 10 v Murski Poboti, tel.: (069) 22 740, interna 28. AGROSERVIS p.o. Murska Sobota Agroservis Murska Sobota po dogovoru z Zavarovalno skupnostjo Triglav M. Sobota posreduje prodajo rabljenih oz. poškodovanih vozil, ki bo na dvorišču AGROSER-VISA M. Sobota, Kroška c. 58, v torek, 18. 12. 1990, ob 15. uri: 1. osebni avto znamke Zastava, tip Jugo Coral 60, leto izdelave 1989, prevoženih 19.144 km, za izklicno ceno 36.491,00 din; 2. osebni avto, znamke Zastava, tip Jugo 55 Skala, leto izdelave 1989, prevoženih 24.937 km, za izklicno ceno 26.520,00 din in prometni davek; 3. osebni avto znamke Zastava Jugo 55 Skala, leto izdelave 4. 5. 6. 1989, prevoženih 52.355 km, za izklicno ceno 22.545,00 din in prometni davek; osebni avto znamke Zastava, tip 101 GTL 55, leto izdelave 1986, prevoženih 108.054 km, za izklicno ceno 9.532,80 din in prometni davek; osebni avto, znamke IMV R4 TLJ, leto izdelave 1985, prevoženih 113.691 km, za izklicno ceno 5.700,00 din in prometni davek; poškodovani nadomestni deli osebnih avtomobilov po seznamu. Obvezni polog gotovine (20 % od začetne izklicne cene) se plača na dan prodaje med 14. in 15. uro pri blagajni podjetja. Najnižje zviševanje cene je 300,00 din. Kupec mora plačati vozilo takoj oz. najkasneje v treh dneh od dneva prodaje, sicer bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v 3 dneh, sicer zaračunavamo dnevno ležarino. Prodaja poteka po sistemu videno—kupljeno, zato je izključena vsaka reklamacija zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastniki vozil. Pomurja obveščamo Občane Pomurja obveščamo, da bodo zaradi rednih letnih popisov zalog zdravil in drugega blaga v decembru 1990 lekarne v Pomurju zaprte v naslednjih dneh: — lekarna M. Sobota v četrtek, 20. decembra 1990, predvidoma do 19.00 lekarniški postaji Dobrovnik in Turnišče od petka, 21. decembra, 1990 do vključno 2. januarja 1991 — lekarniška postaja Čren-šovci do ponedeljka, 24. decembra 1990, do vključno 2. januarja 1991 — lekarniški postaji Grad in Radenci od srede, 26. decembra 1990, do vključno 2. januarja, 1991 — lekarniška postaja Grad od četrtka, 27. decembra 1990, do vključno 2. januarja 1991 — lekarni Beltinci in G. Radgona v četrtek, 27. de- Razpisna komisija pri GOP GRADITELJ KOMUNA 69231 BELTINCI razpisuje v skladu z določili 50. in 51. člena Statuta omenjenega podjetja prosta dela in naloge: DIREKTORJA 4-letno mandatno obdobje Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še tele pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delovnih mestih, — da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomembne organi-zacijsko-vodstvene uspehe, — da je sposoben in izkušen pri vodenju delovnega procesa in poslovanja. RAČUNOVODJA 4-letno mandatno obdobje Kandidat za ta dela mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še tele pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj ali srednjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in pet let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delovnih mestih, — da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomembne rezultate, — da je sposoben in izkušen pri vodenju poslovanja. SNAŽILKA 4-urni delovni čas — kandidatka mora imeti končano osemletko, — biti vestna in marljiva pri svojem delu. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo v roku 15 dni na zgornji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po končanem razpisnem postopku. 69207 Prosenjakovci Partosfalva TEKSTIL PROSENJAKOVCI RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO, KI BO 15. 12. 1990 ob 10. uri NA DVORIŠČU TEKSTILA PROSENJAKOVCI ZA OSNOVNA SREDSTVA: 1. KONFEKCIJSKA OPREMA: IZKLICNA CENA — tekoči trak ROG 1 kos 80.000,00 — likalnik na paro (lastni kotlič) 1 kos 100.000,00 — šivalni stroj OW 1 kos 5.500,00 — šivalni stroj OW 1 kos 5.500,00 — šivalni stroj OW 1 kos 5.000,00 — šivalni stroj OW 1 kos 5.500,00 — šivalni stroj OW 1 kos 5.000,00 — enoigelni šivalni stroji, 16 kosov, cena za kos 4.300,00 — verižni stroji (nekompletni), 2 kosa, cena za kos 3.500,00 — razna nekompletna konfekcijska opre- ma v skupni vrednosti 50.000,00 2. PLETILNI STROJI: — ploski pletilni stroj No 8 TEKSTIMA 1 kos 40.000,00 — ploski pletilni stroj No 8 TEKSTIMA 1 kos 45.000,00 — ploski pletilni stroj No 12 TEKSTIMA 1 kos 28.500,00 — okrogli pletilni stroj No 20, 30 TEK- STIMA 1 kos 55.000,00. 3. PISARNIŠKA OPREMA: — stroj za knjiženje SOEMTROM 1 kos 5.000,00 — stroj za knjiženje SOEMTROM 1 kos 5.000,00 — stroj za knjiženje ASKOTA 1 kos 5.500,00 — stroj za knjiženje ASKOTA 1 kos 5.500,00 — stroj za knjiženje ASKOTA 1 kos 5.500,00 — razmnoževalni stroj CIKLUS 1 kos 500,00 — fotokopirni stroj OLIVETTI 1 kos 500,00 — računski stroj OLIVETTI ' 1 kos 300,00 — računski stroj ASKOTA 1 kos 500,00 — teleprinter LORENZ 1 kos 2.000,00 — telefonska centrala ISKRA 1 kos 90.000,00 Informacije dobite 14. 12. 1990 ustno na kraju samem (uprava), ali po telefonu št. 069 44705. Ogled možen dve uri pred dražbo. Interesenti za dražbo morajo pred pristopom položiti 10-odstot-no varščino. d.o.o. podjetje za ekonomsko M VEL in posredniško dejavnost Posredovanje v prometu NEPREMIČNIN in PREMIČNIN 69000 MURSKA SOBOTA CIRIL METODOVA 12 tel. 069/21-744 YU— SLOVENIA PRODAMO: hišo na 17a +travnik, njiva (Tešanovci); hišo na 30a v končni fazi (Prosenjakovci); hišo na 20a, dve etaži, klet + prizidek (Krog); poslovno stavbo, 260 m2, na 24,5a (Hodoš); poč. hišico, 6 x 8, 21 a vinograda in 5a sadov. (Bokrači); poč. hišica 4x5 na 4,5a (Jelovec pri MB); poč. hišica 8x4 na 14,5a, 1600 trsov (Čentiba); posest 4ha, hiša z dvor., travnik, gozd, njiva + 60a vinograda (Pavlovski Vrh); mlin in oljarno 2,7a (Dol. Slaveči); stanovanje, 43 m2 in 74 m2 (M.S.); garsonjero, 24 m2 (M.S.); mešani gozd 1 ha, 34a (Fokovci); njivi, 1,37a in 2,43a (Černelavci); parcele 24a — Krašči, 14a — Banovci, 30a — Mor. Toplice, 44a — Spod. Ivanjci, 45a — Ljutomer... ODDAMO: poslovna objekta, 100 m2 (Gorica), in 300 m2 (pri Mariboru); poslovni prostor, 45 m2 (M.S.) KUPIMO: parcelo ali počitniško hišo v Filovcih ali ok.; parcelo, 30a, v M.S. NAJAMEMO: več enosobnih stanovanj ali garsonjer in posl, prost, v M.S. Prodamo tudi več avtomobilov in drugih premičnin Urejamo tudi vse pravne posle v zvezi s prometom premičnin in nepremičnin (kupoprodajne pogodbe, 'davčna svetovanja itd.) Po potrebi priskrbimo cenilca. Oglasite se, prihranili boste čas in denar! Uradne ure: pon,—pet. od 8. do 17. ure 1 Ustnik. 13. december 1990 NAKUPOVALNI IZLET V OBMEJNO AVSTRIJSKO RADGONO SE VAM BO SPLAČAL! VSEM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991! QDC| Cf* VAŠ SPECIALIST ZA SATELITSKE VIDEO-TV-SERVIS avstrijska Radgona, Hauptplatz 10 telefon 9943 3476 3330/2269 SPREJEMNE NAPRAVE KAKOVOSTNO IN HITRO! Udobni in varni prevozi s kom-bibusom, mercedes MB 100 D. po vseh cestah Evrope! • na smučanje, sejme, nakup v tujino, dopuste, silvestrovanje, ali kamorkoli po izredno ugodnih cenah. Primerno tudi za športnike in manjše skupine. • Informacije po telefonu: (069) 73-091, DINO TURIST, RADENCI, d.o.o., Kapelska 5, 69252 RADENCI. Komplet za satelitski sprejem samo 6.990 ATS lil elektronski pianino — 4 oktave 950 ATS mikrovalovna pečica 1.160 ATS videorekorder 3.790 ATS avtoradio 390 ATS TV, ekran 51 cm 4.900 ATS pralni stroj * 3.890 ATS šivalni stroj za robljenje 5.500 ATS cvrtnik 789 ATS COMMODORE 64 2.290 ATS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠEN HORUK V NOVO LETO 1991! AUTO________ STRASSNITZKY NOVO! SEDAJ. TEMPRA. Rok dobave takoj nnun ti PO Možnost nakupa na posojilo! HONDA PRODAJA V JUGOSLAVIJI AVTO FIJOK Černelavci d.o.o. Avnojska 83 MURSKA SOBOTA telefon: 069 21 469 SEMPERIT ® Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in kupcem voščimo vese! božič in srečno novo 1991. teto! .___GUME_____ strAssnitzky 8492 HALBENRAIN 94 tel.: 9943 3476 2496, 2501 8330 Feldbach. Europastrasse 19 Tel.: 9943 3152 3628, 3629 X RAlf HIŠEN X N S RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLČCH Za vse denarne posle — zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi FIRMA ZAGAVEC - AVSTRIJSKA RADGONA VELIKA IZBIRA BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH DARIL — elektronika — kozmetika — vse za gospodinjstvo Vesele božične praznike in srečno novo leto 1991! Ob vročitvi tega kupona boste prejeli božično darilo! TO JE VAŠA BANKA! Štajerska potovalna agencija Raiffeisen, podružnica Bad Rad-kersburg vam omogoča polet in rezervacije letalskih vozovnic v vse dežele sveta. Steirisches Raiffeisen x g Reiseburo z/ Dobrodošli pri nas. Na voljo smo vam z vsemi informacijami in svetovanjem! ALOIS FIDLER tel.: 9943 3476 2505 fax: 9943 3476 2005 lastnik: Oskar Gomilschak BAD RADKERSBURG - RADGONA KOTNA BRUSILKA PWS 5-115 550 W, 0 115 mm, za brušenje in rezanje kovin, kamna in lesa BOSCH, ELEKTRONSKI VRTALNI STROJ CSB 550 RE pogon levo/desno, 550 W, hit v Boschovem programu DRUŽINSKI NAKUPOVALNI CENTER velik diskont — zabavna elektronika-radio-tv — džins športna oblačila — čevlji — svež kruh — sadje — kava FELDBACH — Gleichenbergerstras-se 16—20 ELEKTRONSKA ŽAGA PST 50 PE 3-stopenjska regulacija, 380 W, žaga: 50 mm les, 5 mm železo, nestavljivi kot 45° NAŠIM ZVESTIM KUPCEM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991! Vsem našim obiskovalcem in kupcem se zahvaljujemo za obisk in želimo vesele božične praznike in srečno novo teto 1991! VELIKO PARKIRIŠČE Stran 16 VESTNIK, 13. DECEMBER^ Radijski in televizijski spored od 14. do 20. decembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Če se še niste spomnili, naj vas mi: Dedka Mraza boste morali opozoriti, da naj pride tudi v vaš dom. Murski val pa ga bo posebej poklical v goste, da bi zabaval in obdaril vaše malčke), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Jesensko popoldne (jesenskih ne bo več veliko, saj je do dneva JLA, plebiscita in prvega zimskega dne samo še dober teden. Srečno in prijetno poslušanje petkovih oddaj RMS), 19.00 Spored RS. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Delfin Flipper, amer, nanizanka. 9.25 Vojne usode, angl, nadaljevanka. 14.50 Žarišče. 15,20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Otroški parlament. 18.30 Cirkuške živali, švic. nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nebu naproti, amer, serija. 21.20 Zakon v Los Angelesu. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Sova: Družinske vezi, amer, nanizanka; Damien — Omen II, ameriški film. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 16.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (m), posnetek iz Val Gardene. 17.30 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Ansambel Dobri znanci. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, prenos iz CD. 21.40 Oči kritike.. 22.20 Skupščinska kronika. 22.50 Tenis — Grand Siam Cup, posnetek iz Miinchna. 0.20 Yutel. 8.30 Nemščina. 9.00 Angleščina za najmlajše. 9.10 Radovedni Taček. 9.20 Lonček, kuhaj: Krompirjevi hlebči. 9.35 Čebelica Maja. 10.00 Tovarišija Petra Grče, nadaljevanka. 10.25 Alf, amer, nanizanka. 10.50 Otroški parlament. 11.10 Pogledi: Dežniki in sončniki skozi čas. 12.00 Zgodbe iz školjke. 12.30 Večerni gosti: Dr. Drago Klemenčič. 13.20 Kritike. 14.40 Lepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja. 15.20 Ray Charles, koncert. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Škratomobil, ameriški film W. Disneya. 18.30 Divji svet živali. 19.07 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ti-tanic. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka; Mavrica, angl, nadaljevanka; Notranja preiskava, ameriški film, I del. Drugi program: 12.00 Satelitski program. 12.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (m), prenos iz Val Gardena. 13.45 Tenis, posnetek iz Miinchna. 16.00 Tenis, polfinale, prenos. 19.00 Mati in sin, humor serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Šakal, angl.-franc, film. 22.30 DP v košarki — Smelt Olimpija—Zadar, posnetek. 0.00 Yutel. 1.00 Satelitski programi. 9.00 Nedeljska kuhinja (spet bomo z vami tri ure, upamo da bodo zanimive — kuhali boste lahko ob humorju, glasbi in ekskluzivnem nedeljskem gostu, š katerim se boste lahko v živo pogovarjali po telefonu!), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (Vsi skupaj upamo, da nas čaka svetlejša prihodnost, čeprav so jutra tako temna. Pozdravljamo vse prijatelje murskega vala in vam za bo-žično-novoletni in ponovole-tni čas obljubljamo veliko svežine in novosti v sporedu!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (naše stalne ponedeljkove popoldanske oddaje: reportaža v prvi uri sporeda, Aktualno ob 17.00 in To sem jaz ob 18.00. Uživajte!), 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Če ne, se bomo mi z vami — sicer pa je tako ali tako vseeno, pomembno je, da se zabavate in da ne zamudite v službo — če jo seveda imate.), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Jesensko popoldne (tri ure skupnega valovanja, sodelujte in predlagajte na 21 232!), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (za vas napovedujemo točen čas, vreme, govorimo o (ne)poledenelih cestah in vam vrtimo prijetno glasbo), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Jesensko popoldne (posredujemo vam sveže informacije iz pokrajine in zamejstva — ob 17.00, zadnje tričetrt ure pa sprejemamo vaše želje na 21 232!), 19.60 Spored RS. HTV HTV s Prvi program 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Cross Creek (0- 22.05 Jazz sejem. 22.50 Dnevnik. 23.15 Slike časa. Prvi program 8.30 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Murphyjeva vojna (f). 22.00 Dnevnik. 22.30 Šport. 23.35 Zabavnoglasbena oddaja. 8.55 Žiž žav. 9.45 Cirkuške živali, švicarska nanizanka. 10.10 Letalske sanje, sovjetski film in Vrh — izpoved srečnega človeka, sovjetski film. 11.00 Mati in sin, humor, serija. 11.30 Video-meh. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Show Rudija Carrella. 14.40 Alternative 4, poljska nadaljevanka. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Kako se znebiš svojega šefa, amer. film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Primož Trubar, nadaljevanka. 21.10 Predžrebanje novoletnega 3 x 3. 20.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Sova: Spet ti?, amer, nanizanka; Mavrica, zadnji del angl, nadaljevanke. Drugi program 9.00 Satelitski programi. 9.55 Svetovni pokal v veleslalomu (m), prenos 1. teka. 10.40 Svetovni pokal v veleslalomu (ž), prenos 1. teka. 11.25 Satelitski programi. 12.50 Športno popoldne. 12.55 Veleslalom, prenos 2. teka (m). 13.40 Veleslalom, prenos 2. teka (ž). 14.10 Satelitski programi. 15.00 Miinchen: Tenis, finale, prenos. 17.45 DP v košarki — Bosna—Cibona, prenos. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet vulkanov, franc, serija. 20.30 Srce kamna, dokum. oddaja. 21.10 Veleslalom (ž), posnetek. 21.50 Športni pregled. 22.35 Yutel. TV SLOVENIJA 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev. 9.15 Ciciban, dober dan. 9.30 Folklorna skupina Emona iz Ljubljane. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Pred-žrebanje novoletnega 3x3. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Čebelica Maja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Perice, škotska drama. 21.30 Osmi dan. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Resna glasba. 23.15 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka. Drugi program: 16.00 Satelitski 17.30 Regionalni Studio Ljubljana. programi, programi: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Druga godba: Ansambel Vujičič (Madžarska). 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. 9.00 Zgodbe iz Školjke. 9.30 Šolska tv: Človekovo telo. 10.00 V hribih se dela dan. 10.35 Kvaliteta življenja, izobr. oddaja. 11.05 Sedma steza, športna oddaja. 11.25 Omizje. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Šolska tv. 18.10 Lonček, kuhaj: Mrzla mlečna juha. 18.20 Pogledi: Njegovo veličanstvo — čevelj. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Življenje v barvah, franc, nadaljevanka. 21.00 Mestne zgodbe; Poreč. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Policijski oddelek, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanja. Drugi program: 15.30 Svet športa. 16.30 Posnetek smučanja. 17.30 Regionalni programi: Studio Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Film v letu '90 in igrani film. Yutel. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (začela se je zadnja dekada leta 90, samo še tri dni je do plebiscita, obenem pa se nam približuje zima — več kot preveč vzrokov, da poslušate najboljši radio v Sloveniji!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Jesensko popoldne (četrtek je predvsem dan za ljubitelje pristne domače glasbe, saj je ob 18.00 na sporedu Zaigrajmo in zapojmo po domače z Gezo), 19.00 Spored RS. HTV Prvi program 9.00 Ponovitve, mladinske oddaje, tv v šoli. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje. 20.55 7 dni v svetu (dok. oddaja). 21.25 Dnevnik. 21.50 Asfaltna džungla (f). Prvi program 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Predvečer (Tv f). 21.05 V ospredju. 22.35 Dnevnik. 23.00 Špijon, ki se je skril v zavetrje (f). TV AVSTRIJA HTV TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick (n). 21.20 Posel s strahom (n). 22.20 Filmske novitete. 22.50 Umazani Dingus Magee (f). 0.20 Petro-celli (n). Drugi program . 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Dežela gora (dok. f). 21.20 Kompas. 22.00 Cas v sliki. 22.25 Šport. 22.50 Umetnine. Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.30 Mladinske oddaje. 18.00 Srečanje. 18.30 Nogomet. 19.00 Kolo sreče. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Morilec (f). 23.45 Furija (f). Drugi program 11.35 Šport. 14.30 Borza. 14.45 Advent. 15.15 Glasbene želje. 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Ime mi je zajec. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Polet smrti KAL 007 (f). 21.40 Šport. 22.10 Srčni list. 23.35 Glasba. Prvi program . 9.30 Mladinski spored. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.05 Dakta-ri (n). 14.25 Obzorje. 17.15 Bar-num (f). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski spored. 20.50 Midin dotik. 21.40 Dnevnik. 22.05 Glasbena oddaja. 23.05 Šport. TV AVSTRIJA : Prvi program 9.00 Ponovitve. 13.25 Mladinski spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nezvesto nebo (Q. 22.00 Freudiana (dok. f). 22.45 Le Ci-nesi (opera). 23.55 Pulcinella (glasbena komedija). tV MADŽARSKA 9.10 Milost, čb serija. • 0.15 Tele video. 10.20 Resna glasba, Mozart. 15.50 Video novice. 16.10 Z jasno besedo: Jezik, narod, narodnost. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podedovana ljubezen, 5. del serije. 21.10 Panorama. 22.15 Hudiči, francoski film. 0.05 TV ! ; ■. ................. ................- - J 6.30 Vaška TV. 7.00 Son- ■ ■ »hTJ '1KI irJ >1 I črtica. 9.05 Verske minute. 8.00 Biblijsko sporočilo. I o m z, ntmts q ?o Pano- 8.05 Za otroke. 10.00 Pode- 9.10 Za otroke. 9.20 Pano- TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport. 21.15 Mike Ham-mer (n). 22.10 Lepe obdaritve (tv f). Drugi program 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dobro je, da imamo Marijo (n). 21.15 Šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Ne pozabi se (dok. f). 23.40 Pomen sanj. TV MADŽARSKA dnevnik. BBC. 0.20 Dnevnik rama, pon. 10.20 Naš ekran, v nemščini. 10.55 Vaterpolo. 12.30 Telefonska igra. 13.00 Telešport ’90. 13.55 Mešana štafeta. 14.45 Telefonska igra. 15.15 Mundial ’90. 16.00 Tenis iz Miinchna. 18.35 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Na pomoč, prevaran sem, italijanski film. 21.40 Vrnimo se ... 22.45 Svetovni pokal v plesih. 23.40 TV dnevnik. dovana ljubezen, pon. 10.55 As. 11.55 Okusi na mikro-valovih. 13.30 Risanka. 13.55 Durrell v Sovjetski zvezi. 14.20 Hišni prijatelj. 14.40 Barkochba. 15.30 Tenis iz Miinchna. 16.40 Ciklus J. Arany. 17.20 Spored evangeličanske cerkve. 17.40 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.20 Srce je samotni lovec, film. 22.20 Švedsko omizje. .22.55 Telešport. 9.00 Teden, pon. 10.00 Smrtonosna past, poljudnoznanstveni film. 10.50 Delta, pon. 14.45 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1990, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cimbora, Istvan Fekete: Zimski gaj. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Rezine iz moje torte, Erzsi Mathe show. 21.25 Mumije komunizma; Mumije ali lutke? Dokumentarni film. 23.00 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC. Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten razgovor se zna razviti v trajnejše nriia-OVEN teljstvo... J Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav Z' z^N prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponuje-| no P^ložnost! l ff/*') On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in \" V vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujel prav on sam. Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne tvoje delo/ Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki se bodo vrstili hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak Dvnizr^ posloven sestanek, iz katerega pa boš lahko potegnil dober na-UJCEK uk in kasneje tndi dobiček. Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar pa se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi malo tudi za finančno plat. ______________________________________ Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Orel in lev (dok. f). 21.07 Dallas (n). 22.00 Smrt nad Loc-kerbiejem (f). 23.35 V njenih očeh je zmeraj noč (f). 8.25 Rebrasti krokodil, kratki film. 9.05 9 tangov in Bach. 9.40 Telovadba za invalide. 9.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.00 Panonska kronika. 17.20 Narodne za zbore. 17.25 Most k življenju. 18.00 Bogoslužje Hannuka. 18.45 Gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podedovana ljubezen, 6. del serije. 21.05 Studio ’90, pon. 22.05 Iz Parlamenta. 22.35 Glasbeni TV klub. 23.25 TV dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC. 9.00 Živ žav. 9.50 Perice, škotska drama. 11.10 Življenje v barvah, franc, nadaljevanka. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Svet vulkanov, franc, serija. 18.05 ZBIS: Muro : v živalskem vrtu. 18.25 Tovarišija Petra Grče, igrana serija. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Rudarjeva hči, ameriški film. 22.30 Vi-deogodba. 23.15 Sova: Alf, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka; Zgodovina smeha, franc, serija. Drugi program: 16.00 Satelitski programi? 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza; Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe. 21.25 Svet poroča. 22.25 Yutel. TV SLOVENIJA 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Šolska tv: Nadarjeni otroci. 10.00 Pustolovščina-slikarstvo. 10.30 Angleščina za najmlajše. 10.45 Mostovi. 11.55 Zakon v Los Angelesu. 14.45 Angleščina za najmlajše. 15.00 Mostovi. 15.30 Žarišče. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Lutkovna igrica. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Vojne usode, angl, nadaljevanka. 21.05 Tednik. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Škotska balada; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka. | Prvi program 19.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. . 20.00 Rumeni Rolls Royce (f). I 22.05 Dnevnik. 22.30 Dok. film. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana^ 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Divji svet Živali. 21.00 Mali koncert: Ljubljanski oktet. 21.20 Svet na zaslonu. 21.50 Komedija na slovenskem odru: Orkester. 22.50 Yutel. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom (n). 19.30 Cas v sliki. 20.15 Moselbruck. 21.15 Priljubljeni sin (n). 22.45 Zaupniki (f). Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Ime mi je Zajec (n). 18.30 Glasbene že-He. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Velika prevara. Prvi program 9.15 Mladinske oddaje, tv v šoli, ponovitve. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.05 Kvizkote-ka. 22.20 Dnevnik. 22.45 Glasbena scena. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Edgar, čuvar morale (f). 21.20 Veseli Jocker. 22.15 Videoteka. 9.10 Menežerska pošte--vanka. 9.50 Podedovana ljubezen, pon. 10.45 Studio ’90, pon. 16.50 Video novice. 17.05 Szia, mami! 17.30 Aplavz za Belo Takacs. 17.55 Gospodarstvo. 18.10 Pokrajine, mesta, ljudje, spored zunanjepolitičnega uredništva. 19.00 Gledališki večer, razgovor pred predstavo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 George Orwell-Peter Hall: Živalska farma, mušica! iz gledališča Kapošvar. 23.10 TV dnevnik. 23.25 Dnevnik ZDF. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana prilož-nost, ki pa se jo boš kar nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri. On: Zaradi poslovnih interesov se boš.znašel v precej delikatnem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto dobro kaznovan - vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. Ona: Nekdo ti bo postavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo zapletel tudi on sam. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla to, kar sta že dolgo iskala. On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi. Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne vznemirjaj zaradi trenutnih neuspehov — tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Nikar ne razlagaj problemov tistim, ki mislijo, da jih nimaš. Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se ti obeta prijeten do-ŠKORPIJON godek, ki ti bo ostal v spominu. TV MADŽARSKA 8.00 Magazin za mene-žerje. 9.05 Preiskovalec, kriminalka. 9.55 Glasbeni film. 10.25 Telovadba za invalide. 16.10 Panonska kronika. 16.25 Magazin Alpe-Jadran. 17.00 Utica. 17.35 Perpetuum mobile. 17.45 Tretji kanal. 18.30 Gospodinjski tečaj. 19.00 O veri — za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Prebijajoč se med vejami, angleški TV film. 21.30 Videoklipi. 22.00 Domače ogledalo. 23.20 TV dnevnik. 23.35 Dnevnik BBC. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, pa ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato >ledeno goro<. In to ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil rta svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato pa začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar... On: Žilica vam ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem na tebi samem. Ona: Kaj hitro seboš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Vse bo še dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot pa samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. z'~~\ Ona: Nepričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabi na. tiste, ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober prijatelj je včasih vreden več kot pa bežen ljubimec. "■--x On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti pričneš zavedati svojih dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje RIBI bi bilo, če bi malce pripazil tudi na svoje finančne razmere. ^stnik, 13. december 1990 Stran 19 ^TRGOVINA KALAMAR TRDKOVA 54 - 69263 KUZMA Tel. 069/78-341 TEHNO IMPEKS, d.o.o. Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. MIRNE IN VESELE PRAZNIKE TER SREČO V LETU 1991 VAM ZELI TRGOVINA KALAMAR TRDKOVA IN VAS VABI NA UGODEN PRAZNIČNI NAKUP: PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES avtomobili znamk RENAULT in vseh japonskih in proizvajalcev ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE P.o. Kranjčeva 12, MORAVSKE TOPLICE, 69221 Martjanci, tel.: 069 48 210, telex: 35275 Morto YU, telefax: 069 48 607 9 sladkor, kristalni 1 kg 9,50 dinarja 9 ribje konzerve že od 9,30 dinarja 9 sir ga ud a l kg 53,00 dinarjev 9 buteljčna vina, bela od 26,00 dinarjev rdeča od 22,70 dinarja 9 vino Grajski rizling 19,70 dinarja 9 vino, namizno belo od 12,50 dinarja 9 pivo Gambrinus 6,20 dinarja 9 pralni prašek 3 kg 62,00 dinarjev 9 presenečenje ob večjem nakupu VESELI NAS, DA VAM [LAHKO OLEPŠAMO PRAZNIKE! do 20 % od 1. 12. dalje za OKNA, VRATA, POLKNA, MONTAŽNE STENE, HIŠE ... IZKORISTITE • KONKURENČNE CENE in 9 DRUGE UGODNOSTI NAKUPA JELOVICA ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631 241, fax.: 064/632 261_____________________ MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25 tel..- 069/22 921 DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 15. ure Vsako prvo in tretjo soboto od 7. do 12. ure. NAJNIŽJE CENE! motorna kolesa ameriških in japonskih proizvajalcev STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PREŽIVELI NAJDALJŠO NOČ V LETU IN NOVOLETNE PRAZNIKE? Butik m • obleke • kompleti • perilo • ženski plašči • modni dodatki MURSKA SOBOTA Prežihova 7 a (za starimi avtobusnimi garažami) Tel.: (069) 23 652 - Za praznične dni ženska * oblačila iz Italije! Odprto od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure. OBIŠČITE NAS IN Sl OGLEJTE NAŠO KAKO- i VOSTNO PONUDBO! gorenjemmir« RAZSTAVNO PRODAJNI CENTER LENDAVA, KRANJČEVA 10 NAGRAJUJE 2-krat I. Pri vsakem nakupu nad 10.000,00 din dobite 1. Stensko tehtnico 2. Stensko uro 3. Fotoaparat 4. Wolkman z radijskim sprejemnikom H. Pri vsakem nakupu v Gorenje Commercu, RPCJu v Lendavi dobite nagradni kupon za žrebanje, ki bo javno 29. 12. 1990 ob 10. uri v RPC-ju v Lendavi, Kranjčeva ul. 10. NAGRADE 1. BARVNI TV SPREJEMNIK UNIVERZUM OUELLE 2. POSODA ZA MIKROVALOVNO KUHANJE WMF 3. MIKSER SET GORENJE 4. URA BUDILKA GORENJE 5. RADIJSKI SPREJEMNIK Z URO OUELLE 6. in 7. VIDEOKASETA UNIVERZUM OUELLE 8. , 9. in 10. DVE AVDIO KASETI TDK OUELLE GORENJE COMMERCE, RPC v Lendavi ima v decembru pestro ponudbo BELE TEHNIKE GORENJE, AKUSTIKE GORENJE IN OUELLE. NERJAVEČE POSODE WMF IZ ZRN, MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, KUHINJ, KOPALNIC, LESTENCEV IN VARILNIH APARATOV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO LETO 1991 VAM ŽELI GORENJE COMMERCE, RPC LENDAVA! • Vabimo vas v restavracijo AJDA, kjer vas bo zabaval ansambel Unior, cena silvestrske večerje bo 800 din, prvega januarja pa le 300 din. • V taverni hotela AJDA vas bo zabaval ansambel Kontinenta!, cena silvestrske večerje bo 1.000 din, 1. januarja pa le 400 din. • V restavraciji Toplice vas bo zabaval ansambel Kazino, cena silvestrske večerje bo 650 din, 1. januarja pa le 200 din. • Silvestrovanje v okrogli restavraciji bo popestril Drago — en mož en orkester. Cena silvestrske večerje bo 550 din. • Poskrbeli smo za vaše brezskrbno silvestrovanje! OTROKE PRIPELJITE S SEBOJ! Za njih smo pripravili posebno OTROŠKO SILVESTROVANJE z disko glasbo, ob gledanju TV in z brezalkoholnimi pijačami. Cena otroške silvestrske večerje s pijačo je 450 din. Vabimo vas, da tudi božične praznike preživite v naših restavracijah ob prijetni glasbi in dobri hrani. Združite prijetno s koristnim. Na voljo vam je novi pokrit bazen s savno in trim kabinetom v hotelu AJDA. Vse za Božička in dedka Mraza! HIBISCO trgovina za otroke PANDA Lendavska 23 MURSKA SOBOTA VSE ZA VAŠE MALČKE, ŠOLARJE . . . • oblačila iz uvoza: puhovke, hlače, puloverji, trenirke, modne majčke s kapucami . . . • igrače iz uvoza: letala, lokomotive, lego kocke . . . • živali iz pliša: medvedki, levi, žirafe, zebre . . . (naše znane živalice iz TV reklame Lekova domača lekarna). šport XXVII. anketa Vestnika za izbor športnika Pomurja 90 Marika Kardinar in Hary Steržaj športnika Pomurja 1990 Najboljši športni kolektiv NTK Sobota V hotelu Diana v Murski Soboti so na tradicionalni Murini noči, prireditvi Nogometnega kluba Mura, slovesno razglasili najboljše športnike, športnike in športne ekipe Pomurja za leto 1990. Za najboljšega športnika Pomurja je bil izbran kegljavec mariborskega Konstruktorja Hary Steržaj iz Ljutomera, državni reprezentant in dobitnik bronaste medalje (moštveno) na svetovnem prvenstvu. Drugo mesto je osvojil atlet radgonskega Partizana Rudi Kocmut, svetovni prvak v teku na 800 m invalidov in drugi v teku na 1500 m. Tretje mesto pa je pripadlo atletskemu veteranu, tekmovalcu v hitri hoji, ki nastopa za Ljubljano, Milanu Baleku, državnemu prvaku in rekorderju. Za najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana kegljavka državnih in svetovnih prvakinj Ema iz Celja Marika Kardinar iz Borovnika, dobitnica zlate (moštveno) in bronaste (pari) medalje na svetovnem prvenstvu. Za njo sta se uvrstili atletinji Marija Števanec iz Borejec, članica ljubljanske Olimpije,* in Ma-nuela Pergar iz Murske Sobote, članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Za najboljši športni kolektiv je bil izbran NTK Sobota iz Murske Sobote, novi član prve zvezne namiznoteniške lige. Za njim pa sta se uvrstila nova člana slovenske lige — Nogometni klub Nafta iz Lendave in Strelska družina Ljutomer. Najboljši športnik Pomurja 1990 Hari Steržaj sprejema čestitke na slavnostni razglasitvi v hotelu Diana. Foto: N. Juhnov Rezultati ankete ŠPORTNIKI 1. Hary Steržaj (kegljanje), 2. Rudi Kocmut (atletika), 3. Milan Balek (atletika), 4. Mirko Unger (namizni tenis), 5. Damjan Špur (atletika), 6. Štefan Lovenjak (rokomet), 7. Geza Grabar (atletika), 8. Bojan Jančar (nogomet), 9. Bojan Sekereš (badminton), 10. Janko Rajnar (odbojka), 11. Marko Slavič (konjeništvo), 12. Zoltan Herceg (nogomet), 13. Borut Benko (namizni tenis), 14. Janko Ori (namizni tenis), 15. Uroš Kolarič (letalstvok 16. Rade Bačič (rokoborba), 17. Miro Matjašec (športni ribolov), 18. Simon Sooš (kolesarstvo), 19. Vlado Potočnik (judo), 20. Imre Cikajlo (judo). ŠPORTNICE 1. Marika Kardinar (kegljanje), 2. Marija Števanec (atletika), 3. Manue-la Pergar (atletika), 4. Karina Sekereš (badminton), 5. Anita Gjerek (kajakaštvo), 6. Katarina Marič (ah), 7. Tina Jakšič (kajakaštvo), 8. Tatjana Ternar (karate), 9. Dunja Turk (ritmična gimnastika), 10. Metka Ščančar (strelstvo), 11. Natalija Petkovič (badminton), 12. Petra Kramberger (badminton), 13. Gabika Bočkaj (karate), 14. Erika Žagar (karate), 15. Nina Toplak (ritmična gimnastika). ŠPORTNE EKIPE I. NTK Sobota Murska Sobota, 2. NK Nafta, 3. SD Ljutomer, 4. OK Pomurje Murska Sobota, 5. NK Beltinka Beltinci, 6. NK Turnišče, 7. RK Pomurka Bakovci, 8. Judo Partizan Murska Sobota, 9. Ribiška družina Gornja Radgona, 10. Športno društvo Tišina. Kegljanje ZMAGE LENDAVČANOV V Lendavi je bilo povratno kegljaško srečanje med moškim in ženskima ekipama ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske in Nafte iz Lendave. V obeh konkurencah so zmagali Lendavčani. Moški so bili boljši od gostov za 51, ženske pa za 23 kegljev. Najboljši pri Nafti: Radakovič 405, Felšo 401 in Leiner 395 pri moških ter Kopinjeva 362, Vargova 358 in Zalikova 357 pri ženskah. V sedmem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Nafta Premagala Bratstvo iz Kotoribe za 26 kegljev. Najboljši pri Nafti: Radakovič 802, Horvat 783 in Žalik 767 podrtih kegljev. Zenska ekipa Nafte pa je v četrtem kolu podrla 2.111 kegljev. Najboljše so bile: M. Varga, 406, A. Varga, 370, in Žalik, 343 kegljev. M. Žalik PORAZ RADENSKE V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi republiški moški kegljaški ligi je Fužinar na Ravnah premagal Radensko s 5205:5130 Podrtimi keglji. Za Radensko so tekmovali: Steržaj, 940, Drvarič, 867, Kučan, 857, Kovačič, 845, Mundjar, 826, in Šalamon, 795 podrtih kegljev. Na odprtem tekmovanju KK Radenska je sodelovalo 84 tekmo-valcev. V tekmovanju 200 metov je zmagal M. Steržaj (Radenska) z $39 podrtimi keglji pred Smodišem (Leoben), 916, Drvaričem (Radenska), 899, Kardinarjevo, 895, in H. Steržajem, 891 podrtih kegljev. V tekmovanju na 100 metov je pri moških zmagal Brus iz Radenec Pred Župankom (Panonija) jn Grčarjem (Radenci), pri ženskah pa Kavčičeva pred Žižkovo in Žurmanovo, vse iz Radenec. KOMPAS PROGRAM NOVO LETO 91 - posebni program morje, celine, zdravilišča — od 28. 11. do 2. 1. 1991 ITALIJA — ugodno božično in novoletno nakupovanje Rim —Neapelj, 4 dni, 1.930 din, Rim, 4 dni, 1790 din SILVESTROVANJE - TUJINA Ciper, 4 dni, 4.200 din, Pariz, 5 dni, 4.900 din, Nica, 4 dni, 2.100'din, Amsterdam, 4 dni, 5.100 din PRAZNIČNI DNEVI NA DUNAJU v decembru bogat program 3-dnevnega izleta z letalom iz Ljubljane, 1.990 din POČITNICE — DOMOVINA Rovinj, Novigrad, Poreč, Crikvenica ... POČITNICE — TUJINA, 7 dni, prevoz hotel Kanarski otoki, vsak ponedeljek, 6.750 din Ciper, vsako sredo, 4.500 din EGIPT: Kairo, dežela faraonov križarjenje po Nilu, Luksor... ZIMA 90/91 - pester katalog s cenami Smučanje, 7 dni v Avstriji m Italiji, že od 2.200 din Obročno odplačevanje Prevozi ob odhodu iz Gornje Radgone Novo: Rent-a-car tudi v Gornji Radgoni Informacije: KOMPAS, Gornja Radgona, 74 741, 74 265 POTUJTE Z NAMI! NAMIZNI TENIS PRIČAKOVANA PORAZA V predzadnjem kolu prve zvezne lige so Sobočani gostili beograjski ekipi Crveno zvezdo in Partizan ter ob slabi igri dvakrat pričakovano izgubili. V prvem srečanju s Crveno zvezdo niso prikazali prav ničesar in ob izredno slabi igri vseh treh igralcev je imel le Unger nekaj možnosti za častno zmago proti tretjemu igralcu Pavasoviču, ko je v tretjem setu vodil z 19:15. V drugem srečanju s Partizanom so zaigrali nekaj bolje, ker so gostje igrali brez najboljših Primorca ter Lu-puleska in ob dveh zamgah nad petim igralcem Kočičem osvojili še tri sete. Prav neverjetno je, kako so Sobočani padli v igri in ker kriza traja že precej časa, se postavlja vprašanje, ali je z njihovim treningom vse v redu. S štirimi točkami so na osmem mestu in v zadnjem kolu igrajo izredno pomembno tekmo za obstanek v Prištini. Rezultati: SOBOTA— CRVENA ZVEZDA 0:5 (Benko-vič—Kalinič 9:21, 15:21, Unger—Pavasovič 21:14, 18:21, 19:21, Benko—Rop 13:21, 17:21, Unger—Kalinič 18:21, 10:21, Benkovič—Rop 17:21, 15:21); Rihtarič (GR) prvi v skupini. Foto: T. Gider SOBOTA-PARTIZAN 2:5 (Benkovič—Xiao 21:17, 14:21, 14:21, Benko—Kočič 20:22, 21:12, 21:16, Unger—Gavrilovič 18:21, 21:18, 12:21, Benko-Xi- ao 13:21, 15:21, Benkovič—Gavrilovič 19:21, 13:21, Unger— Kočič 21:16, 21:18, Benko—Gavrilovič 17:21, 22:20, 15:21). Zvezni pozivni kvalifikacijski mladinski turnir, ki je bil v Gornji Radgoni, je (z izjemo Grujiča, Belčeviča, Ignjatoviča in Škafarja) zbral vseh drjigih 24 poklicanih igralcev, ki so igrali v dveh enakovrednih skupinah. Pomurska igralca Rihtarič in Kus sta se odlično odrezala, saj sta se oba uvrstila na sklepni turnir TOP 12 v prvo skupino, ki bo marca v Beogradu. Rihtarič je kljub povprečni igri zmagal v skupini A z rezultatom 10:1 in je izgubil z drugouvrščenim Karakaševičem. Kus je v skupini B z rezultatom 9:2 zasedel drugo mesto z enakim rezultatom kot prvouvrščeni Markovič, vendar je z njim izgubil, prikazana igra pa ni bila najboljša. M. U. ----L SOL — moški Zmaga Pomurja in poraz Nogomet Priznanje Klanjščku in Nafti Ob praznovanju 70-letnice Nogometne zveze Slovenije so v Izoli zaslužnim klubom, nogometašem in nogometnim delavcem podelili priznanja. To sta prejela tudi Nogometni klub Nafta iz Lendave in Ciril Klanjšček iz Murske Sobote. Šah Zmagal Glavač Šahovsko društvo Radenske Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo turnir nižjekategornikov (II,—IV.). Med 22 šahisti je zmagal Glavač s 7,5 točke pred La-inščkom, 6,5, Vučkom, Marico Marič in Zaričem, po 6, Cenerjem in Petrom Keleinenom, po 5,5, Poredošem in Cafom, po 5 točk. Košarka -------------------— Sobočanke še brez poraza V tekmovanju druge republiške ženske košarkarske lige vzhod je Pomurje iz Murske Sobote premagalo Maribor s 56:52. Strelke za Pomurje: Kolarjeva 24, Brezičeva in Drožinova po 9, Borčeva 6, Cerova 4 ter Broderjeva in Harijeva po 1. Sobočanke so še brez poraza. V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige pa je Polzela premagala Pomurje z 92:79. Strelci za Pomurje: Gomboc 25, Ju-teršnik 20, Klemar 15, Roškar 10, Bnič 6 ter Kerčmar in Gregor po 2. V tekmovanju območne košarkarske lige za moške je Radgona v pomurskem derbiju premagal Ljutomer s 66:54. Radenska prva na Madžarskem V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil tradicionalni košarkarski turnir veteranov. Rezultati — Nagykanizsa: Radenska 50:76, Zalae-gerszeg:Lendava 57:37, Nagykanizsa:Lendava 70:40 in Radenska:Za-laegerszeg 49:32. Vrstni red: L Radenska, 2. Zalaegerszeg, 3. Nagyka-nizsa, 4. Lendava. Najboljši strelci: Hladen 24, Glažar 20 in Beherk 19 pri Radenski ter Klemenčič 16, Žoldoš 15 in Mišja 13 pri Lendavi. ■ Judo — “ Sobočani zmagali v Lentiju V Lentiju na Madžarskem je bilo tradicionalno tekmovanje v judu za Miklavžev pokal. Med tremi ekipami je zmagala Murska Sobota pred Lendavo in Lentijem. Prva mesta so osvojili: Rančigaj (24), Lesjak (32), Žilavec (35), L. Cikajlo (38), B. Šeruga (41) in Kovač (53). Na mednarodnem judu turnirju Nagaoke v Ljubljani je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev, med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Pavlič (42), pri mladincih je zasedel drugo mesto. Erniša (34) je bil tretji. Peta mesta so zasedli: D. Vehab, A. Šeruga, I. Cikajlo in Brozovič. Šesta sta bila Mezouzi in T. Vehab, sedmi Čuk, Horvat in Kerec ter osmi Šadl. Pri članih je Koš (78) zasedel sedmo mesto. 7 «os -Strelstvo.------------------------_________ ZMAGA NORŠINEC V tekmovanju prve republiške strelske lige je od pomurskih predstavnikov zmagala le ekipa Noršinec, premagala je Steklarja iz Hrastnika s 1435:1424 krogi. Najboljši posameznik je bil Ljubo Špindler s 381 krogi. Rudnik iz Hrastnika je premagal Tišino s 1459:1458 krogi. Najboljši pri Tišini je bil Pertoci s 375 krogi. Avgust Majerič iz Maribora pa je premagal Ljutomer s 1487:1457 krogi. Najuspešnejši tekmovalec je bil Robnik s 380 krogi. VODIJO GANČANI Po šestem kolu tekmovanja v občinski A strelski ligi Murska Sobota vodijo Gančani s 47 točkami pred Gederovci, 39, in Grafičarjem, 34 točk. Pri posameznikih je na prvem mestu Pucko (Gan.) z 2164 krogi pred Majcem (Graf), 2.159, in Balažičem (Ganč.), 2.156 krogov. V B občinski ligi vodi Tišina II s 33 točkami pred Panonijo II, 26, in Pomurko II, 18 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Flegar (Tiš.) z 2.161 krogi. V občinski pionirski ligi vodi Tišina z 28 točkami pred Pomurko, 19, in Noršinci, 18 točk. Posamezno: P. Flegar 1032, B. Flegar 1019 Horvat (vsi Tišina) 1010 krogov. F M ’ Ljutomera V devetem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi so prijetno presenetili igralci Pomurja iz Murske Sobote, saj so v gosteh premagali Mislinjo s 3:1. Kaže, da se je Sobočanom naposled odprlo, zato lahko pričakujemo nove zmage. Odbojkarji Emone Commerca Ljutomera pa so izgubili tekmo v Mariboru z drugo ekipo Tehno Mo-bila z 2:3, čeprav so vodili z 2:1. Kljub porazu in tekmi manj pa so Ljutomerčani še ved- ŠIFTAR (Pomurje) no na tretjem mestu. Za mesto višje pa je prišlo Pomurje. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s Šempetrom, Emona Commerce Ljutomer pa z Bledom. Odbojkarice Pomurja so premagale Ruše s 3:0. •“~SRL — moški---------------------------------- NAREDILI PREVEČ NAPAK MEOLIC (Pomurka Bakovci) V desetem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Grosuplje premagalo Pomurko Bakovce s 25:23. V izenačenem srečanju so Bakovčani v prvem polčasu vodili z dvema goloma prednosti, vendar so v nadaljevanju naredili preveč napak, da bi lahko dosegli uspeh. V zadnji minuti so imeli lepo priložnost, da rezultat izenačijo, a je niso izkoristili. Najboljši v ekipi Pomurke Ba-kovec je bil Štefan Lovenjak. Gole za Pomur- ko Bakovce so dosegli: Petek 6, Okreša 5, Štefan Lovenjak 4, Anton Lovenjak 3, Horvat in Meolic po 2 ter Žalodec enega. V prihodnjem kolu igra Pomurka Bakovci v Murski Soboti z ekipo Ormoža VODI PLANIKA V občinski strelski ligi Lendava je bilo tretje kolo. Vodi Planika! Turnišče pred Varstrojem II, oba imata po 6 točk, ter Graničarjem Kobilje, 4 točke, pn posameznikih vodi Draškovič (Planika) s 1092 krogi pred Režonjo (Dorvonik), 1076, in Maučecem (Planika), 1070 $ A. Zver SRI L - moški SIT Rudar 10 9 0 1 280:210 18 BAKOVCI 10 7 1 2 272:221 15 Inles Riko 10 7 1 2 240:215 15 Grosuplje 10 6 2 2 220:195 14 Šešir 10 6 1 3 225:198 13 Preddvor 10 6 1 3 256:235 13 Jadran 10 6 0 4 254:232 12 Drava 10 5 1 4 272:242 11 V. Nedelja 10 4 0 6 201:236 8 Ferrotehna 10 4 0 6 242:289 8 Ormož 10 3 0 7 185:201 6 Dobova 9 2 0 7 213:240 4 Krško 9 0 1 8 200:237 1 Dol 10 0 0 10 138:247 0 I. SOL Granit Topolšica E.C. LJUTOMER Bled Tetino Mobil T. 0. Brezovica Izola Vizura Celje POMURJE Mislinja Mežica moški 9 9 0 2L3 18 9 8 1 24:9 16 8 6 2 20:12 12 9 6 3 22:15 12 9 6 3 21:16 12 9 4 5 21:18 8 9 3 6 15:20 6 8 3 5 12:21 6 9 2 7 14:22 4 9 2 7 9:25 4 9 1 8 8:24 2 Rokoborba Bačič drugi v Avstriji Na Dunaju je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi. Med tekmovalci^ iz sedmih držav sta sodelovala tudi Rade Bačič in Gorazd Tribnik, člana ABC Pomurke iz Murske Sobote, ter se lepo odrezala. Bačič je v kategoriji do 74 kg zasedel drugo, Tribnik pa v kategoriji do 68 kg peto mesto. V borbi, za prvo mesto je Bačiča premagal" Pnajder (Avstrija). Ekipo ABC Pomurke je prvič vodil trener Edi Vogri-, nec. ‘ Mali nogomet Ustanovna skupščina V petek, 14. decembra 1990, bo ob 17. un v dvorani hotela Zvezda vi Murski Soboti ustanovna skupščinah Občinske zveze klubov malega nogo-ri meta. Ob tej priložnosti bodo podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze, sprejeli pravila in si izvolili vodstvo, zaslužnim članom pa bodo podelili priznanja. I. ZNTL Partizan 7 7 0 35:3 14 Industrogradnja 8 6 2 33:21 12 Vojvodina 7 5 2 33:19 10 K. Olimpija 8 4 4 26:28 8 Metalac Olt 7 4 3 26:22 8 Crvena zvezda 7 4 3 28:23 8 Vjesnik 8 3 5 21:35 6 SOBOTA 8 2 6 21:35 4 Priština 6 1 5 13:25 2 Unirea 7 0 7 5:35 0 Odbojkarski ples Odbojkarski klub Pomurje prireja v soboto, 15. decembra 1990. v kavarni hotela Diana v Murski Soboti ODBOJKARSKI PLES. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Šok iz Ljubljane, obeta se bogat srečelov in žrebanje vstopnic. Pokrovitelj prireditve, ki so jo odbojkarji poimenovali Za nove zmage, je videmska firma E.E.K. holding. VESTNIK, KL PECEMPER 1990 Stran 21 kino KINO SVOBODA GOR. RADGONA Četrtek, 13. 12. ob 19. uri hongkonški akcijski film ŽIVLJENJE NINDZE Petek, 14. 12. ob 17. uri — am. akcijska komedija NOČI V HARLEMU ob 19. uri — am. romantična komedija ČEDNO DEKLE ob 21. uri — am. trdo erotični film NOČNO ŽIVLJENJE Sobota, 15. 12. ob 19. uri — am. akcijska kofnedija NOČI V HARLEMU ob 21. uri — am. trdo erotični film NOČNO ŽIVLJENJE Nedelja, 16. 12. ob 17. in 19. uri — am. romantična komedija ČEDNO DEKLE Sreda, 19. 12. ob 19. uri — hongkonški akcijski film V TIGROVEM GNEZDU KINO PARK M. SOBOTA, od 14. do 20. XII. 14. dec. ob 17. uri amer. fant, film ROBOCOP 2 14. dec. ob 19. uri amer, trdo erotični film VROČA MER1LIN 15. dec. ob 17. uri amer, komedija GOLA PIŠTOLA 15. dec. ob 19. uri amer. fant, film ROBOCOP 2 16. dec. ob 15. uri amer, akcijski film KITAJSKA ZVEZA 16. dec. ob 17. uri amer. fant, film ROBOCOP 2 16. dec. ob 19. uri amer, trdo erotični film VROČA MERILIN 18. dec. ob 17. in_ 19. uri amer, pustolovski film ŠOGUNOVA SENCA 19. dec. ob 17. uri amer, pustolovski film ŠOGUNOVA SENCA 19. dec. ob 19. uri amer, grozljivka VOHUNI V ZASEDI 20. dec. ob 17. in 19. uri amer, grozljivka VOHUNI V ZASEDI KUD KINO ŠALOVCI 14. dec. ob 19.30 amer. fant, film ROBOCOP 2 prodam PRODAM BMW 1602, avtoprikolico in pikse za traktor Steyr, prodam. Dankovci 26. M-2682 JUGO SKALA 55 prodam. ® 26-502. M-2683 LADO SAMARO, 5 vrat, letnik 1989, prodam. ® 22-173. M-2684 RENAULT 19 SHAMADE TRE, april 1990, prodam. Šiftar, Strukovci 1. M-2685 ŠKODO 110, registrirano do septembra 1991, in moped avtomatic, prodam. Jug, Vanča vas 18. M-2687 JUGO 55, star 12 mesecev, registriran do decembra 1991, ugodno prodam. S 24-114, popoldne. M-2691 LADO RIVO 1300, letnik 1988, 18.000 km, prodam. ® 48-458, zvečer. M-2692 ZASTAVO 101 CONFORT, dobro ohranjeno, prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-2695 PEUGEOT 504 IN ZASTAVO 101 ter motorno kosilnico, novo, z garancijo, prodam. Ernest Kardoš, Andrej-' ci 30. M-2996 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam v celoti ali po delih. ® 46-274. M-2703 JUGO KORAL 45, star 23 mesecev, prevoženih 17.000 km, prodam. Milan Bencak, Tišina 21 f. M-2704 • NAROČNIKE, KI PREJEMAJO VESTNIK IN NEPUJSAG V TUJINO IN NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO ŠE NISO PORAVNALI, LEPO PROSIMO, DA SE OB OBISKU V DOMOVINI OGLASIJO TUDI NA NAŠI UPRAVI IN PORAVNAJO SVOJ DOLG. NAROČNINA ZA LETOŠNJE LETO ZA VESTNIK JE 490 DIN (70 DEM). ČE NAM DOLGUJETE ŠE NAROČNINO ZA LETO 1989, VAM BOMO PRISILJENI VESTNIK ODPOVEDATI, DOKLER NAROČNINE NE BOSTE PLAČALI. * VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE * * UPRAVA VESTNIKA * VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, odgovorni'urednik 25-019, glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383: GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-083, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317; telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 100,00 dinarjev, za delovne organizacije 200,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov <’ .................................................;---------------------------------------------------------- *** ■ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 . v Popravilo z garancijo na vašem domu. FIAT 750, letnik 1976, prodam. Cena po dogovoru. Slamar, Kocljeva 2, M. Sobota, ® 25-260 ali 77-789. M-2706 BT 50, dodatno opremljen (lucky stri-ke), prodam. ® 21-860. M-2707 JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 24-002. M-2710 FORD CAPRI, v celoti ali po delih, in trajnožarno peč prodam. Murski Črnci 20. M-2711 JUGO 45, karamboliran, letnik 1985, prodam. Lemerje 30. M-2713 GOLF JL, letnik 1980, bencinar, dobro ohranjen, prodam. Turnišče, Žitna 6. M-2714 RENAULT 4 TLS, letnik 1977, rahlo karamboliran, v celoti ali po delih, prodam. Vrataric, Trstenjakova 53, po 15. uri. M-2638 FORD TAUNUS 12 M, registriran, letnik 1967, prodam. ® 24-582, po 15. uri. M-2638 AUDI 80, star 3 leta, prodam. ® 70-592 ali 70-625. M-2639 GOLF, letnik 1981, garažiran, prodam. Anton Sobočan, Renkovci 52 a. M-264 FIAT ZASTAVO 750. lentik 1980, in traktor IMT 539, starejši, prodam. Po-znanovci 53. M-2642 ZASTAVO 101 prodam. Košar, ® 87-377. M-2643 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Avgust Cigut, Št. Kovača 56, Turnišče. M-2644 RENAULT 4, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. Gorica 44. M-2645 DIANO, letnik 1981, registrirano, prodam za 3.500,00 din. ® 36-487. M-2646 VW 1302, s strešnim oknom, vozen, registriran do 20. 11. 1991, prodam za 2.500 DEM. ® 77-697. M-2647 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno in garažirano, za 18.000 din, prodam. Grabar, Prešernova 33, M. Sobota. M-2651 M G M Podstrešja predelujemo v bivalne prostore s ploščami knin gips Hitro in kakovostno izdelujemo razne pregradne stene, obloge in opravjamo suhe montaže. Marjan Vrbnjak, tel.: (069) 73 453 RENAULT 4, karamboliran. v celoti ali po delih, prodam. Bogojina 139, popoldan. M-2652 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Domajinci 61, ® 49-998. M-2660 JUGO KORAL 65, dodatno opremljen, letnik 1989, prodam. Lipa 58. M-2661 ZASTAVO 101, letnik 1988, prodam. ® 25-202. M-2663 FIAT RITMO prodam ali zamenjam za živino (krave) ali balirko. ® 41-179. M-2667 LADO RIVO 1.3, letnik 1987, prodam. ® 70-280. M-2669 GS, letnik 1980, prodam. Martjanci 88. M-2587 JUGO prodam. ® 70-833. M-2591 OPEL KADET 1.6 D, leto izdelave 1985, 5 vrat, prodam. © 70-043. M-2592 TOVORNI AVTO MERCEDES, prekucnik, 9 ton, s kabino trambos, pogon na 2 osi, letnik 1978, prodam. Smej, Odranci, Ravenska 37. M-2596 PEUGEOT 204, starejši letnik, v voznem stanju, z rezervnimi deli, motor za Fiat 750 ter rezervne dele prodam. Martjanci 3. M-2598 ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2600 VISO 11 RE, letnik 1986/N, motor Peugeot, 40.000 km, prodam. ® 72-079. M-2604 TOVORNI AVTO ZASTAVA 35/8 N, s kesonom, letnik 1987, ugodno prodam. Jože Horvat, Žiški 61 a. M-2607 BARVNI TELEVIZOR RIZ in prenosni črno-beli televizor Iskra ugodno, prodam. ® 22-554. M-2611 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Braneč, Vrtna 2, Murska Sobota. M-2603 JUGO 45, star štiri leta, prodam. Boris Celec, Dolenci 103 a. M-2616 JUGO 45, letnik 1986, dodatno opremljen, prodam. ® 42-161, popoldne. M-2622 RENAULT 4 TL, letnik 1984, bel, 59.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® 21-270 ali 26-363. M-2623 OPEL REKORD, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. ® 25-227. M-2628 PRIKOLICO LJUTOMER, preku-cna, prodam. Gederovci 19. M-2631 TAM 6500, registriran, prekucnik, poletni sistem, ugodno prodam, Lutver-ci 41. M-2368-POP FLORIDO, novo, november 1990, prodam. ® 74-159, ob delavnikih dopoldne, 74-771 zvečer in ob koncu tedna. M-GR ZASTAVO 128, letnik 12/86, ugodno prodam. ® 75-527. LE-13140 ZASTAVO 1300 prodam. Nemčavci 9. FK-24103 RENAULT 4 GTL letnik 1984, in termoakumulacijsko peč, 2,5 kW, prodam. ® 87-431, po 15.30. IN-12214 LADO SAMARO, staro 4 mesece, prodam. ® 82-648 1N-I2233- JUGO KORAL 45, junij 1989, prodam 25 % ceneje od sedanje drobno-prodajne cene. Modlic, Stročja vas 33 a, ® 82-387, po 18. uri. IN-12229 ‘ SUNBEAM HUNTER LD, letnik 1976, motor brezhiben, z vlečno kljuko, prodam za 2.000 DEM ali zamenjam za svinjo za zakol z doplačilom ali za motokultivator. 126 P, letnik 1987 (1.000 DEM) in plastenjak s folijo (15 x 4 m), prodam. Terezija Lutrov, Križevci pri Ljutomeru 3 a. IN 12228 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1980, prodam za 15.000 din. Jože Žibrat, Mota 58 a, Ljutomer.. M-23332 FORD FIESTO, letnik 1983, prodam za 60.000,00 din. ® 87-018. M-12220 ZASTAVO 750, letnik 1982, in BT 50, letnik 1987, prodam. Ivan Šajnovič, Veščica 43, p. Ljutomer. M-12219 FORD ESCORT 1100, letnik 1977, ugodno prodam. ® 60-022, zvečer. M-13998 ZASTAVO 750 ugodno prodam. ® 74-293. M-GR ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-130 ZASTAVO 128 SKALA 55, staro 15 mesecev, prodam. Salajko, Gregorčičeva 55, ® 21-538, po 15. uri. M-2585 CITROEN BX 16 TLS, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. ® 24-380. M-2715 ZASTAVO 128, letnik 1985, registrirano do 24. 10. 1990, prodam. Lipovci 28, ® 42-142. M-2719 ZASTAVO 101 KONFORT, staro 10 let, registrirano do 18. 11. 1991, prodam. Lipa 5, Turnišče. M-2720 GOLF, bencinar, karoserija obnovljena, ugodno prodam. Šulinci 2 b, •S? 78-029. M-2724 OPEL KADETT 1.3, letnik 1979, registriran do oktobra 1991, prodam. Ro-gan, Cankova 62. M-2726 GOLF, dizel, 12/1984, in AMI 8, vozen, lahko tudi po delih, prodam. Martjanci 74, ‘S? 48-635. M-2727 JUGO KORAL 60, prodam ali zamenjam za 126 P — -z doplačilom. Možnost obročnega odplačevanja. Kufer-šin, St. Rozmana 12, M. Sobota. M-2730 GASILSKO DRUŠTVO PRISTAVA pri Ljutomeru proda- gasilski avto IMV 1300 D, neregistriran. Informacije: Milan Makoter, Pristava IN-12345 PEUGEOT 305, letnik 1979, prodam. Cankarjeva 113, popoldan. M-POP PEUGEOT 504 TI AVTOMATIC IN OTROŠKO NADSTROPNO POSTELJO prodam. ® 70-333. M-2579 ZASTAVO 101, letnik 1983, ugodno prodam. ®25-055, dopoldan. M-BBP VUGO SKALA 55, letnik 5/89, prodam. Rakičan, Panonska 18. M-DG JAVVO 350. letnik 1986, prodam. ® 25-520. M-2593 ZASTAVO 101 prodam za 15.000 din. Žižki 84 a. M-2594 AUDI 60, (dva), prodam. Sotina 94. M-2731 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM MOLZNI STROJ, nov, znamke Viro-vitica, prodam. Skakovci 40. M-2615 TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1987, novejši tip, prodam. ®81 118. IN-12231 KOMBAJN EPPLE MOBIL 250 po delih prodam. Mirko Vogrinec, No-rički Vrh 3, G. Radgona. GR-14501 TRAKTOR IMT 565, na prednji pogon, star 2 leti, prodam.Večeslavci 13, ® (064) 78 678. M-2609 CISTERNO, 2.700 I, nov kombajn Vihar 40, drobilec za koruzo Blisk 500, 4-delne brane, cirkularko in dvo-brazdni plug IMT prodam. Skakovci 36. M-2614 TRAKTOR STEYR 18. s koso in plugi, in moped APN 4, prodam. Lopert, ® 47 307. M-2620 TRAKTOR ZETOR 5711 prodam. Vaneča 66. M-2623 TRAKTOR FERGUSON 540 prodam. Marič, Vadarci 90. M-2654 MOLZNI STROJ VITREKS VIRO-VITICA, nerabljen, zelo ugodno prodam. Anton Tibaut, Polana 45. M-2666 4-DELNE KLINASTE BRANE in koruznjak, komplet ali samo žico s koruznjaka, prodam. Skakovci 17. M-2676 TRAKTOR FIAT ŠTORE 52, malo rabljen, motokultivator in barvni televizor Gorenje prodam. Angela Erha-tič. Boreči 19, Križevci pri Ljutomeru, ® 87 242. M-2677 TRAKTOR STEYR, tip 190, 36 KS, prodam. Sotina 97. M-2681 TRAKTOR STEYR (HROŠČ) 28, s koso in jermenico, prodam. Mlajtinci 4. M-26899 KOSILNICO BCS in živinsko prikolico, prodam. Kuzma, Cankova 69. M-2701 TRAKTOR STEYR, v dobrem stanju, prodam. Jože Feher, G. Lakoš 92. LE-13153 PRODAM KRAVO, staro šest let, brejo, in telico, brejo, ugodno prodam. Ogled vsak dan: Irgolič, Orehovci 2, G. rad-gona. M-14504 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Turnišče, Pod logom 31, ® 72 024. M-2584 KRAVO, brejo, staro 7 let, prodam. ® 41 521. M-2588 Pri ZAHVALI za pokojnim Ludvikom Kuzmo iz Rankovec 17 je nastala napaka. Pravilno besedilo se glasi: Tih in boleč je spomin na 28. november, ko si nas pred dvema letoma za vedno zapustil, dragi mož, oče in stari oče . . . Za napako se opravičujemo! Ko mrak leže na zemljo, zvonovi večerni tiho zapoj o, melodije nežne tvoje več uho ne sliši, solze naše ne morejo iz spanja . te večnega zbuditi. Mirno spiš zdaj tam, kjer ni več trpljenja, ne večnega hitenja, živel ti več ne boš med nami, a spomin nate bo vedno z nami. O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti življenja. rad poslal bi vam pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti. Rad vsaj za hip bi z vami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. (R. Bordon, Srečanja) 2. decembra nas je po težki bolezni v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, svatko in ujec Jože Trstenjak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvala č. gospodu patru Stanku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vaščanki Olgi za ganljive besede slovesa, Društvu upokojencev in vaščanom, ki so pomagali pri pogrebnem obredu. Posebna hvala osebju onkološkega oddelka A in B, dr. Benuliču, sestri Olgi in patronažni sestri Cvetki. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Trezika, hčerka Kristina, zet Štefan, vnuk Pištek, vnukinja Liljana z možem Ferijem, pravnukinji Ines in Ives, brat Franc, sestri Vera in Marija, nečaki in nečakinje, svaterji Kristina in Angela ter svatko Erni V SPOMIN 2. decembra pa je minilo 17 let, odkar ni več med nami našega dragega očeta, tasta, starega očeta, dedka in pradedka Štefana Trstenjaka z Gorice 57 KRAVO prodam. Gomilica 137. M-2597 KRAVO, staro 7 let, brejo 9 mesecev, prodam. Vaneča 2, ® 45 067. M-2610 PIŠČANCE, težke 2 kg, prodam. Tro-povci, Križna 13. M-2653 KRAVO, stelno, dobro mlekarico, zaradi bolezni lastnika prodam. Strehovci 3 a. M-2665 MALE PUJSKE prodam. Veščica 60 a. M-2668 MALE PUJSKE prodam. Filovci 170. M-2672 MALE PUJSKE prodam. Fartelj-Ma-lačič, Bokrači 29. M-2674 MALE PUJSKE prodam. Melinci 43. M-2675 KRAVO IN TELICO, visoko breji, prodam. Andrejci 3 a. M-2688 PUJSKE, težke nad 20 kg, prodam. Dokležovje 32. M-2690 KRAVO, mlado, kontrola A, prodam, Turnišče, Ob potoku 10. M-2694 KRAVO s teletom, traktor Deutz in Emo Central 20, malo rabljen, prodam. Puconci 78. M-2698 NEMŠKE OVČARJE prodam. Tišina 56. M-1721 MALE PUJSKE prodam. Krajna 31, ® 46 468. M-2723 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, in trosilec gnoja Krpan 25 SIP, star 1 leto, prodam. Domajinci 18. M-2725 PSA, dobrega čuvaja, ODDAM. Anton Horvat, Rožički Vrh 65, p. Videm GR-14509 KRAVO, staro štiri leta, ugodno prodam. Kocbek, Ptujska 43, G. radgo-na. GR-13997 posesti PRODAM PARCELO za gradnjo v Mačkovcih, 37 arov, št. parcele 270, prodam. ® 77 825. M-2670 LOKAL ZA TRGOVINO ODDAM v najem. Prodam inventar. Informacije: ® 21 844, v soboto popoldan. M-14507 SOBO v centru Ljutomera, opremljeno, približno 14 m2, prodam. ® 87 216. M-12230 NJIVO v Juriju prodam. ® 78 686 ali Jurij 11 e. M-2650 POČITNIŠKO HIŠICO, nedograjeno, in vinograd na sončni legi prodam. ® 74 893. M-M- ENOSOBNO STANOVANJE prodam. Lebar, Lendavska 43 a, M. Sobota. M-2718 GRADBENO PARCELO v Beltincih, 6 arov, na lepi legi, ugodno prodam. ® (062) 39 617 ali 41 735. M-2712 Razno PRODAM BARVNI TELEVIZOR ISKRA, v ga ranciji, ugodno prodam. ® 74 509. GR-13999 MIZO S PETIMI STOLI, malo rabljeno, ugodno prodam. Karel Kraut-haker, Selišči 12, p. Videm ob Ščavnici. IN-12224 OMNI GORILNIK Klockner, 21.000 kalorij, prodam. ® (062) 714 120. IN-12232 200 litrov belega vina prodam po 30,00 din. ® 82 086. 1N-I2215 ZAHVALA z Gorice 57 Z bolečino v srcu: vsi njegovi HRASTOVE DESKE, 2,5 in 5 cm, prodam. Tešanovci 38 a. M-2601 MENJALNIK ZA KADETT C in pet koles. 12 col, prodam. Jože Kranjc, Črnci 23, p. Apače. M-2602 OTROŠKO OPREMO prodam. ® 24 388. M-2605 POHIŠTVO za dijaško sobo ugodno prodam. Vrazova 14, M. Sobota. M-2606 BARVNI TELEVIZOR RIZ in prenosni črno-beli televizor Iskra ugodno prodam. ® 22 554. M-2611 BARVNI TELEVIZOR 886 Mariner, z daljinskim upravljalcem, prodam. Gašpar, Bogojina 127. M-2613 STAREJŠE ORGLE TIGER ter skoraj novo solo kitaro Melodija z ojačevalcem prodam. Žekš, Rakičan, Cankarjeva 18, ® 26 025, popoldan. M-2621 KAKOVOSTNA TRDA MEŠANA DRVA (10 m) prodam. Branko Novak, Fokovci 31. M-2630 REGAL ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Branko, Titova 16, ® 24 783. M-2634 DVA KORUZNJAKA, 2 x 5 m, prodam. Ivanci 33, p. Bogojina. M-2635 PLOŠČE ETERNIT, črne, 3200 kosov, in šivalni stroj, »entlarca«, enoi-gelna, prodam. ® 43 022, Bakovci, Partizanska 56. M-2636 ZIMSKE GUME 165 x 13, prodam. ® 26 187. M-2641 ŽAGAN LES za ostrešje prodam. Hodoš 96. M-2658 YAMAHA DX 7, VAMAHA RX 21, DELAY 3VASHBURN, prodam. ® 43 15. M-2662 BARVNI TELEVIZOR FISHER 767, diagonala 67 cm, 2 x 20 W, stereo, stara 2,5 leta, prodam. ® 72 102, po 18. uri. M-2678 PRIKOLICO za osebni avto, novo, prodam. ® 24 196. M-2693 BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG (ekran 63) in hi-fi stolp, ugodno prodam. Gerenčer, Lendavska 17 a, H-nadstropje. M-2705 GUMO 10/4-28, nove, 10% ceneje, prodam. ® 77 203. M-2708 BARAKO 3,5 X 5,5 m, prodam-® 27 277. M-2716 TRAJNO ŽARNO PEČ, Gorenje, jermenico za Ferguson, svinjo za zakol, domača krma, 130 kg, cirkularko za žaganje drv ugodno prodam. Sata-hovci 58 b. M-2722 SNEŽNE VERIGE ZA AVTO - različne, sklopko za R 4, novo, žico za varjenje, 0,8 mm, žično vrv, 100 m, brisače za avto BOŠ, nove, prodam. ® 77 618, po 17. uri. M-2729 kupim BMW, močno karamboliran, lahko starejši letnik, serija 315, 316, 318 in 320, lahko tudi samo karoserijo ah motor (v okvari) kupim. ® 87 205. M-12217 HRASTOVE PLOHE, 3 cm ali 8 cm, kupim. ® 42 033, od 17. ure. M-2624 MOTOR za traktor VARŠELOVSKI 25 kupim. ® 48 131. M-2679 BALIRANO SLAMO, večjo količino, kupim. ® 26 053. M-2680 sobe ZAPOSLEN PAR z majhnim otrokom nujno išče sobo z možnostjo ku; hanja ali manjše stanovanje v Murski Soboti. ® 43 048, zvečer. M-2619 SOBO nujno iščem. Alenka, •S? 23 027, od 19. do 21. ure. M-2728 Stran 22 VESTNIK, 13. DECEMBER zaposlitve BISTRO 89 V LJUTOMERU IŠČE natakarico. ® si 977. m- 12218 Razno Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1989 na SCTPU v Murski Soboti na ime Anton Senica, Krožna 24, Beltinci. M-2599 Preklic! Preklicujem diplomo Srednje gostinske šole št. 427, izdane v šol. 1. 1987/88 na ime Aleksander Breznik, Simoničev breg 4, G. Radgona. M-MM Preklic! Preklicujem veljavnost nakazila za pšenico na knjižico št. 26471-3, izdanega pri FHKS Panonka. Janez Boro-vič, Krog, Brodarska 25. M-2651 Pi eklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 194811, izdane pri H KS Panonka v Murski Soboti. Franc Sreš, Bakovci, Mali Bakovci 12. M-2608 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 27057/9, izdane pri H KS Panonka v Murski Soboti na ime Jože Lukač, Krog, Brodarska 11. M-2629 Preklic! Preklicujem člansko in letno ribiško dovolilnico št. P-109-90, izdano pri Ribiški Družini v Murski Soboti na ime Marko Janža. M-2648 OBVESTILO! Obveščamo cenjene stranke, da smo začeli s predelavo oljaric. Naročila sprejemamo osebno ali po telefonu 24 298. S kakovostno predelavo se priporoča: Oljarna Sedonja, Rakičan. M-2688 DICO SPOT išče prostor za disco. V poštev pridejo: gostilne, gasilski domovi itn. Informacije: Vanča vas II, po 18. uri. M-2717 STAREJŠA ZAKONCA IŠČETA DRUŽINO, ki bi bila pripravljena živeti in delati na kmetiji. Kasneje možen prepis. Naslov v upravi lista. M-2673 ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage žene, mame in babica Elizabete Zadravec iz Veržeja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Janezu Ferencu. Zahvaljujemo se osebju bolnice M. Sobota, kjer soji lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 8. decembra bo minilo leto žalovanja, ko se je ustavilo plemenito srce našega dragega moža, očeta in dedija Geze Rajha gostilničarja v pokoju Še vedno ne moremo dojeti krute resnice, da smo te za večno izgubili. Cvetje, svečke na tvojem grobu so dokaz, da te nismo in ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Vsi tvoji ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Mihael Šinko iz Sotine Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, in znancem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke. Posebna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Peričevi, ki mu je v zadnjih dneh lajšala bolečine, govorniku KS Ernestu Kranjcu in GD Sotina. Vsem še enkrat — lepa hvala. Vsi njegovi najdražji Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA 27. novembra nas je brez slovesa v 64. letu starosti zapustila draga žena, hčeri a, sestra, mama, stara mama in tašča Ema Hack iz Sela Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Gasilskemu društvu Selo in govorniku krajevne skupnosti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče in stari oče Leopold Ulen iz Rankovec 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali šopke in vence. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem žalostink, govorniku JS in ZB. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sin z družino ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stan oče m tast Franc Ščančar iz Murske Sobote roj. 12. 9. 1918 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govornikom, kolektivom Spl. bolnišnice Maribor, MI Pomurka in IMP Panonija. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in prijateljem iz pihalnega orkestra. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Vsi njegovi ■ Utihnil je tvoj glas, ostal je le spomin na tebe, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in boleče spoznanje, da je velika praznina pri nas. ZAHVALA Tiho in prehitro nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Jože Ficko iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje ter nas tolažili v težkih trenutkih. Posebna hvala sosedom iz Murske Sobote in Moravskih Toplic za pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnikoma krajevne skupnosti in društvu invalidskih upokojencev za poslovilne besede. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi: žena Gizela, sin Jože z ženo, vnuk Bojan, sestri Marica in Cilika iz Francije in sestra Helena z družino iz Maribora ter drugo sorodstvo Zaman bili so dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja .. . ZAHVALA V 22. letu starosti nas je 27. novembra brez slovesa za vedno zapustila naša draga hčerka Melita Kuronja iz Turnišča Ob boleči izgubi še iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delavcem Doma Lukavci za nego in skrb, gospodu župniku za lep pogrebni obred, govorniku za ganljive besede in pevkam za odpete žalostinke. Iskrena hvala delovnemu kolektivu Planike Turnišče in delav-'kam iz oddelka 02-138, delavcem strokovne službe IS in SO Lendava ter nekdanjim sodelavcem IS in SO Lencj^va. Žalujoči: mama Antonija, oče Jože, brat Roman in drugo sorodstvo V 85. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce dragemu tastu, staremu očetu, dedku in bratu Jožefu Kranjcu iz Ivanovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi rakičanskemu zdravniškemu osebju, ki mu je v zadnjih dneh življenja lajšalo bolečine, gospodu župniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede Iskrena hvala tudi kolektivu Elektrotehne in vsem drugim, ki so skupno z nami pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Jožeta Karolija iz Naselja 14. divizije 74 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, darovali za maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala ABC Pomurki, sindikatu Mure in sodelavkam tozda Perilo, sindikatu Panonije, TPO Boračeva za darovane vence, gospodu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerka Cvetka s Kajo, sinova Danilo in Drago z družino, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, ljuba mama, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujejo pri nas. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in omama Karolina Kerčmar iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Ludviku Kepeju, ki ji je v zadnjih najtežjih trenutkih lajšal bolečine,.g. duhovniku za poslovilni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi, ki smo jo imeli radi Solza kane nam iz očesa. | pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Ignac Škafar z Melinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč ali kakorkoli pomagali, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter za sv. maše, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu ter g. Slaveku Duhu iz Želimlja za pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter govorniku za lepe besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marta i družino, sin Jože z ženo Slavko, sin Slavek z družino ter vnuki in vnukinje ? StFahZS J j ■ ~ i—7—r—• " VESTNIK. 13. DECEMBER 1990 v besedi in sliki od 24. 12. 90 MURSKA do 2. 1. 91 SOBOTA Neposredni prenos POLNOČNICE iz beltinske cerkve sv. LADISLAVA 24. december od 23.30 naprej... ■ Kako bo z delom med prazniki? i Državni organi ne bodo delali dan pred božičem in novim lelom — V podjetjih so se odločili razil- J | čno, odvisno od načrtovanega letnega koledarja delovnih ur — V šolah prosto do 3. januarja (Sklepu Izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, ki določa, da republiški in občinski upravni organi, pravosodni organi in drugi drža-I vni organi ne bodo delali v ponedeljek, 24. de-z cembra 1990, in v ponedeljek, 31. decembra I 1990, so se prilagodili tudi v Pomurju. Tako bo-Ido ta dva dneva nadomestili z delom, ki so ga opravili že v soboto, 8. decembra, in v soboto, 115. decembra, ko lahko občani uredijo marsikatero zadevo. V šolah bodo letos prvič božične počitnice, ki J bodo trajale od 24. decembra (ta dan bodo nado-I mestili s poukom v eni od sobot) do 2. januarja. IV Ljubljanski banki—Pomurski banki bodo 24. decembra poslovali za občane do 18. ure, do 14. ■ ure pa bodo bančna okenca odprta tudi 31. de-• cembra. KULTURNA PRIREDITEV ZA POPLAVLJENA OBMOČJA V prizadevanja, da bi pomagali poplavljenim območjem ob naravni katastrofi v začetku novembra, so se vključili tudi Krščanski demokrati in pripravili že več akcij zbiranja denarja in druge pomoči. V soboto so v kinodvorani Park v Murski Soboti organizirali dobrodelno kulturno prireditev. Odzvali so se mnogi nastopajoči, od pevcev, recitatorjev, folklornih in glasbenih skupin. V daljšem programu so nastopili beltinska folklorna skupina, Banda Kociper-Baranja, tamburaši iz Črešnjevec, pevci iz Apač in mnogi drugi ter prispevali svoj delež k zares pestremu kulturnemu programu. Gostje prireditve so bili tudi dr. Andrej Capuder, slovenski minister za kulturo, pesnik in dramski igralec Tone Kuntner in predsednik Krščanskih demokratov Pomurja dr. Jože Magdič. Dr. Capuder je v govoru poudaril, da ta prireditev potrjuje medsebojno solidarnost Slovencev ter pripadnost in podporo slovenstvu. Igralec Tone Kuntner pa je govoril o obisku v Argentini in prebiral svoje pesmi. J. Gabor Foto: Nataša Juhnov Da »prijatelja spoznaš v nesreči« so dokazali tudi tamburaši iz Črešnjevec. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE Previdna vožnja je zdaj najbolj potrebna Mokre ceste, ponekod poledica, ob tem pa še sneg, to so znanilci dnevov, ki delajo hude težave voznikom motornih vozil, pa tudi pešcem. Zdaj je potrebna velika previdnost, saj najmanjša napaka lahko povzroči hudo nesrečo in veliko materialno škodo. Večjih prometnih nesreč petekli teden sicer ni bilo, je pa marsikateri voznik zaradi snega zdrsnil s ceste. Nesreča na prehodu za pešce 5. decembra se je zgodila prometna nesreča v M. Soboti v semaforiziranem križišču v Titovi ulici. Voznica osebnega avtomobila Julija Balažič z Gorice je zaradi neprimerne hitrosti na prehodu za pešce trčila v pešca Ludvika Flegarja iz M. Sobote. Pešec je bil hudo poškodvan in se zdravi v bolnišnici. Požar v stanovanjski hiši 5. decembra je zagorelo v stanovanjski hiši Stanislava Zorka iz Sp. Ivanjec. Po ugotovitvah strokovnjakov je požar nastal zaradi kratkega stika na električni razdelilni plošči na hodniku. Hitremu posredovanju domačih gasilcev gre zahvala, da ni bilo večje nesreče,, oziroma da se požar ni razširil. Zgorelo je le nekaj ko- ISKRA SERVIS SPOROČA! Cenjene stranke obveščamo, da smo v novih prostorih v Cankarjevi 14 v Murski Soboti poleg servisiranja: — televizijskih in radijskih sprejemnikov, — električnega ročnega orodja, — in gospodinjskih aparatov začeli servisirati tudi Iskrine telefonske aparate in začeli zamenjavati po sistemu STARO ZA NOVO telefonske aparate in električno ročno orodje. Vse informacije dobite po telefonu št. (069) 21 250 ali v naši sprejemnici, ki je odprta vsak dan od 6.30 do 14.30, ob ponedeljkih od 6.30 do 16.30. ZASADITE DREVO ZAUPANJA Zagotavljamo kakovostno servisno storitev! božični in silvestersko-novoletni nonstop na najboljši lokalni ZA MAJHNE IN VELIKE vsak dan DEDEK MRAZ, nagradne igre ... In še pogled v nekatera večja podjetja: v to- I varni Mura ne bodo delali 24. in 25. decembra S ter 31. decembra, delovniki pa bodo od 26. do 1 28. decembra. V EIradu, Avtoradgoni in še mar- ■ sikje drugje pa bodo letošnje poslovno leto skle- ■ nili že pred božičnimi prazniki, sicer pa bodo v I Zunanji trgovini ABC Pomurke, veletrgovini Po- -trošnik in še ponekod delali ves čas med prazni- | koma. Ob vsem tem pa je zanimivo, da v nekate- ■ rih podjetjih še niso sprejeli odločitve, kako bo s ■ prostimi dnevi med prazniki, in bodo delavci o I tem seznanjeni šele v zadnjih dneh letošnjega le- J ta. Seveda bodo med prazniki delali povsod tam, | kjer je zaradi delovnega procesa proizvodnjo ne- ■ mogoče prekiniti, npr. Nafta Lendava ter zdrav- I stvenih in drugih ustanovah, ki so za prebival- ■ stvo življenjskega pomena. M. Jerše I- Delavno v Rogašovcih Soboška občina je za nadaljevanje gradnje zdravstvene postaje v Rogašovcih odobrila milijon dinarjev, vodenje naložbe pa je od krajevne skupnosti prevzel Zdravstveni dom Murska Sobota. Zaradi nekaterih težav pri prenosu odobrenega denarja na račun zdravstvenega doma so delo začeli šele novembra. Mizarska in obrtna dela so opravili delavci Komune iz Beltinec, za kar so jim nakazali 737 tisoč dinarjev, strojne in elektro-inšta-lacije pa vgrajuje 1MP Blisk, za kar so dali. 201 tisoč dinarjev. Dela bodo končali sredi decembra, soboški zdravstveni dom — predvsem pa krajani Rogašovec in okoličani pa upajo, da bo.gradnja prišla v občinski proračunski program za prihodnje leto. To bi pomenilo nadaljevanje gradnje ter opremljanje zdravstvenih prostorov. mh NAMESTO VRBE - LIPA Za Gornjo Radgono je med drugim značilno tudi to, da je eno redkih mest, ki nima parka. Zato so tembolj navezani na vsako zelenico in drevo. Prejšnji mesec je zato završalo, ker so delavci TOK Gozdarstvo v središču mesta podrli vrbo žaluj-ko. Le-ta je bila menda že »dotrajana« in sploh nevarna za mimoidoče in vozila. Takrat smo tudi slišali obljubo, da bodo zelenico v kratkem uredili. Obljuba je že izpolnjena. Delavci Vrtnarije iz Murske Sobote so pod nazor-stvom dr. Aleksandra Šiftarja posadili lipo, ki pa ima že kar obsežno deblo. Zaradi tega so jo morali še prav posebej previdno saditi in še prej zavarovati korenine in deblo. Poleg lipe so na zelenici med avtobusno postajo in hotelom Grozd v Gornji Radgoni posadili tudi smreko in nekaj grmičevja. V kratkem menda načrtujejo tudi ureditev okolice pošte. bbp POMOČ LJUDEM V STISKI Mariborski Karitas je organiziral zbiranje pomoči ljudem v stiski tudi v bo-gojinski župniji. Župnijski svet je pripravil akcijo v Bogojini, Strehovcih, Ivancih, Filovcih in Bukovnici. Zbrali so prek 12 ton raznih živil, ki sojih sami odpeljali v Celje. Odziv na akcijo je bil zelo dober, ljudje so dokazali, da so pripravljeni pomagati v stiski. Ta akcija je člane župnijskega sveta spodbudila k ustanovitvi Karitasa v župniji. Trije mladi, ki bodo vodili to krajevno organizacijo, obiskujejo pastoralni tečaj — karitativna smer v Mariboru. A.H. 30.000 ŠILINGOV MESEČNO! Za profesionalce v zunanji trgovini in tiste, ki bi to radi postali. Vodenje in šolanje kadrov v Jugoslaviji! Informacije: nedelja, 16. 12. 1990, ob 18.00 v gostilni WEISS v Halbenrainu. sov pohištva. Škode je za okoli 13 tisoč dinarjev. Na njivi našel mino Stanko Cunk iz Žepovec je 6. decembra na njivi kmetijskega kombinata G. Radgona v Segov-cih našel neaktivirano mino iz vojne. O tem je obvestil delavce milice in ti so mino odstranili. Verižno trčenje pri Moščancih 7. decembra se je zgodila prometna nesreča pri Moščancih. Voznik osebnega avtomobila Imre Polly iz Števanovec (Madžarska) se je peljal iz M. Sobote pri Hodošu. Pri Moščancih ga je na zasneženem cestišču zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste in trčil je v kombi, ki ga je vozil Štefan Železen iz Puconec. V kombi je trčil tudi osebni avtomobil, ki ga je vozil Štefan Kuhar iz Košarovec. Pri trčenju so se hudo poškodovali: žena voznika Pollyja in voznik kombija Štefan Železen, lažje pa sopotnici v avtomobilu Pollyja Gyula Časar in Edit Trajber iz Števanovec. Škode na avtomobilih je za 50 tisoč dinarjev. Kolesarka umrla v bolnici 6. decembra popoldan je v bolnišnici v M. Soboti zaradi poškodb umrla kolesarka Helena Kuzma iz Puževec. Helena Kuzma je bila hudo poškodovana v prometni nesreči I. decembra. BOLEHNEČICI Solidarnost za poplavljene Krajani Bolehnečic, kraja v občini Ljutomer, kjer se ukvarjajo pretežno s kmetovanjem, so pokazali izjemen čut solidarnosti. Za poplavljene v gornjesavinjski dolini so zbrali okoli 3.000 kilogramov zrnja (pšenice, kuruze ...), ki so ga poslali v najbolj prizadete krajevne skupnosti. Ta njihova pomoč je še en dokaz, da solidarnost ne pozna meja. D. L. Preživite najdaljšo noč v letu v gostišču Klement pri Gradu, kjer boste ob dobri jedači in pijači lahko tudi zaplesali. Igral bo ansambel Prelom. Rezervacije sprejemamo po telefonu št. 77 604. »MIKLOŠOVO SENJ E« PESTREJ Že v zgodnjih jutranjih urah so se iz pomurskih vasi zgrinjale skupine kupcev in radovednežev na tradicionalno »Miklošovo senje« v središče Murske Sobote. Na dan, ko praznuje Miklavž, Sobota že vrsto let živi za to prireditev. Množice, ki se je gibala med »štandi«, nista mogla ustaviti niti sneg niti slabo vreme. Utrujeni in premraženi so se lahko ogreli s kuhanim vinom, katerega vonj se je širil po prodajnem prostoru in se mešal z vonjem jedi, ki so si jih mnogi privoščili po dolgotrajnem sprehajanju in iskanju. Najbolj oblegani so bili točilni pulti, drugod so si ponudbo bolj ogledovali in jo ocenjevali. Kljub obljubam, da bodo letos prodajali predvsem tradicionalne izdelke, specifične za pokrajino in manj kičaste, plastične izdelke, se, kot kaže, tudi letos temu niso mogli izogniti. Bila pa je boljša izbira raznovrstnejšega blaga kot prejšnja leta. Več je bilo izdelkov domače obrti, manjkalo pa je kakovostnejših izdelkov, predvsem spominkov, primernih za prednovoletni čas. Čeprav je bil prostor za prodajo zares velik, se je bilo ves čas težko prebijati skozi množico, še posebej popoldne, ko jih je bilo vedno več dobre volje. Člani kulturno-umetniškega društva iz Murske Sobote so organizirali tudi slovesen prihod Miklavža, dobrotnika otrok, ki nagrajuje pridne in kaznuje poredne. Spremljali so ga angeli in hudiči. Skratka, sejem postaja vse zanimivejši in pestrejši, prav gotovo pa bi se ga dalo še z marsičim popestriti, saj ta prireditev dejansko pritegne večino Po-murcev, pa tudi gostov iz Madžarske, Avstrije, drugih krajev Slovenije in od drugod. J. Gabor Foto: Nataša Juhnov Ker je Miklavž po mnogih letih dobil »domovinsko pravico« tudi v naši republiki, je bil njegov prihod toliko bolj slovesen. Ob hladnem vremenu se je najbolj prileglo kuhano vino, kar so spretni gostinci dobro izkoristili. Miklavževanje v Crenšovcih Mladi krščanski demokrati krajevne skupnosti Črenšovci so na predvečer sv. Nikolaja pripravili miklav-ževanja: dobrotnik je s svojim spremstvom najprej obšel vasi, nato prišel v dvorano, kjer se je kar trlo otrok, njihovih staršev in radovednežev. Mladina je uprizorila igrico o Petrčku, ki si — za razliko od drugih otrok — ni želel gmotnih daril, ampak da bi Mi' klavž ozdravil njegovega prijatelja. Dan pred Miklavžem pa so prišli na svoj račun tudi odrasli, saj so v Črenšovcih na novo oblikovali Mi" klavžev sejem. Čeprav je bil prvič, je dokaj dobro uspel. S. s. Dragi gostje in ljubitelji pic! V gostilni ŠPIRIČ iz ČERNE-LAVEC vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo več vrst pic. Za obisk se toplo priporočamo!