I J) «1 ■ T - ■ n-- ■ a » l ■ ■ ^B^Hll VI 4B VI A V f ~IJ—' * 1 " * ■ ^ '■ 1 ■ ■ ■ 'j^B^H ■ 4, TI ■ 1 ll*M'1 1 ■■■—• ~~ .— — j ji ^ I H ™ | • Policija je prijela roparje ki B so okradli Garfield banko. ■^Policija je pfijela Harry ^j! Josipa Lazarus, dva glav-Hk clevelandska roparja, ki bita udeležena pri ropu Htfield banke na 79. cesti in K Clair ave. nekaj -dni pred ■Kičem. Ta dva roparja sta ^H|cnala svoj zločin, kaikor se ^Etejavil načelnik (dletektivov |6§bshaw, in v svojem priznali sta izdala še tri druge ro-Hrje, ki $0 bili tudi tedaj na-MBci. Roparji so priznali, da ^Hfe bilo skupaj le pet ropar-Bter>razven šoferja, ki jih je KIkuK in ki je čakal tekom ro-zunaj bairke. Enega izmed ■Ni policija pozna, ker ima Hbo slab kriminalni rekord v Kiictjskih zapiskih. Njega po-Bcija išče sedaj v Rochester, HrY.' Prijeta dva roparja sta HMft. Harry 'Lazarusa je pri-HeJa policija kmalu po ropu, Hpfo absolutno ni mogla ni-jjlesar proti njemu ukreniti, ■p je vse trtk>vrat/o / tajil. H&di njegov, brat Joi># je bil Hmlu poteh prijet, toda poli-P|ija je itnela tako malo doka-Hp^proti njemu, da ga je mo-Bftta spustiti. V pondeljek pa B policija našla nekega pro-BSajalca cigar na Woodland H||., ki je povedal policiji, da Bjpe roparji nekaj ur po ropu ftbrinesli k njemu zavitek,, v Kfcterem je b«k> $5000. Tfgo* Krc je ipotem povdilal, da je Hfesel denar v neko hišo na Elinor ave., toda ko je policija Bftspela tja, ni bilo nobenega v denarja. > k I:,, * v ^jfc^ ■^Utno ^orovanie Sloven- Knega društva bo v torek 29. |Biuarja v društvenih prosto- j|-—Umrla je v mestni' bolnici Bin a Bednar, neomožena, sta-B» 20 let. Bolehala je nad leto Bpj. Umrla je na operaciji Bitne tuberkuloze. PoJkojni-Ba je bila članica dr. Danica, ■h II SDZ. V 'domovini za-Bnlča stariše, 3 brate in 3 se-■Žtrr v Ameriki je bivala 4 le-Ifta. Pogreb se je vršil preteče-R&6 soboto; „ Stanovala je na B|cl7 Connecticut Rid. g—iy petek, 18. januarja se seja dirdktorija (S- N. Do-Boa. Navzoč bo stari in novi Bpjpektorij. Seja se vrši v pro-■prifa Čitalnice ob 8.30 zve-Eler. Na dnevnem redu je vo-Bjlev in zaprisega novega di-Hpktorija, prečital se bo tudi Bpun za leto 1917. Prošeni so Bt da se seje gotovo udeleže. Br. Hudovernik, tajnik. Bft-Kot smo že omenili je B|:{sliovenski umetnik g. Ivan Btman citiral v svojem go-Boru, katerega je imel ob pri-Hpki pozdrava Srbske misije Bjnetečeno nedeljo, angleško Kstavo naše krasne sloven-pke pesmi "Jadransko morje". Pomeniti moramo, da ima g. Krtnan prestavljenih mnogo ■klih najlepših slovenskih pe-Bpj> s (katerimi nas upa utpe-Bti v ameriško in drugo jav-Nost, da veliki narodi vedo, Kakšni biseri se skrivajo v na-Bfr (književnost i. Delovanje g. ■»rmana na tem polju je več-B vrednosti za narod kot vse ^Bgo. G. Zorman je član Slo Brnike Narodne Zveze in so-Blidnik pri "ogromnem delu, Blterega bo izldal Jugoslovan-Bi Odbor, da nas dostojno upelje med svetom kot kultu-Hfljn, svotbiolde vreden narod. K-Kjpmaj se je Cleveland Bšil silne nevihte m sibirske-B^ mraza, pa smo dobili v Bndeljek ponočič cele Gauri-Bkarje sne^a. Sneg je pone-m ležal po 4 do $ čevljev ^Blko. Promet je skrajno 0-viran, in kakih 1000 vozov ^Bmoga je zaostalih na potu Btie morejo ^ Cleveland ra-di sneženih žametov. j —V pondeljek zvečer se je splošno pričakovalo, ida bo sprejet piredlog v mestni zbornici glelde mestnega kopališča v 23. vardi. Councilman Damm je ostro ibičal nedelavnost zbornice v tem (pogledu' in vlprašaf ali tboldiejo dobili prebivalci 23. varde kdaj 'kako pravico ali ne? Njegov predlog za kopališče je bil sicer sprejet, toda preložen za glasovanje na prihodnjo sejo. —-Novi direktor mestnih financ Neal je v torek zjutraj upeljal obširno preiskayo, da se dožene koliko je resnice na tem, da primanjkuje mnogo denarja v mestni blagajni, in sicer v onem fondu, iz katerega se plačujejo mestni uslužbenci. Že mnogo časa se širi ta govorica. Mesto je na-: stavbo dva detektiva v urad, ki preislkujeta že dalj časa ves položaj. Že pred dvema ine-secoma je nenadoma zginilo $2000 iz mestne blagajne, ne da bi se vedelo kaiko in kaj. toda v zajdinjih par dnevih pa se je nekako dognalo, da zopet manjka $2000. Sicer je tatvina, če se je pripetila, pokrita z zavarovalnino, da ne bo škode za mesto, toda radoveden je pa vsakdo zakaj in kako zginja denar davkoplačevalcev.------------------------------------- —(Zanimivo »tožbo erg, Wagenknecht in Baker, ki so .bili spoznani krivim hujskanja proti obstoječim postavam in so ibili obsojeni na eno leta 'zapora v prisilni delavnici, nastopijo svojo kazen drugi tekiien. Ruthenberg in Wagenkftecht sta sedaj še na prostem pod bondom, a Balker sedi že dva meseca v ječi-Zvezini pravnik Breitenstein ima še slučaje šestih drugih socijalistov, ki so se istotako pregrešili kot omenjeni. Sod-nijska tožba Ruthenberga je vzbudila pozornost po celi Ameriki. —V Cleveland« ima seldaj 52.888 oseb svoje avtomobile, ali za id.000 več kot lansko leto. —Oharles Hrouska in Louis Jaeger* ki sta kradla pošto iz poštnih ipredalov, sta bila v soboto obsojena vsak na 3 leta ječe v zvezinem zaporu. —Krojač Frank Huček,i026 St. Clair ave. se je pravkar preoblačil v svojem stanovanju v pondeljek, ko sta vstopila dva roparja v sobo in za-povedala: Han'ds up! Krojač ie bil seveda v Adamovi oble-fki in si ni mogel pomagati. Niti figovo pero ne bi poma-<*alo in banldita sta odnesla $4H. Nemci poraženi pred Verdunom. Na macedonski fronti je živahno. London, 15. jan. Veliko pristanišče Yarmouth je bilo včeraj bom|biardirano od nemškega b rodov j a. Nemci so zagnali divajset bomb v mesto. Trije so bili ubiti in deset ranjenih. Koti naznanja vojno ministerstvo škoda ni velika. Prvi strel, ki je bil oddan je bil namenjen za razsvetljavo, da je pdkazal moštvu pri topovih lego mesta. 'Sluti se, da je mesto 'bombardirala le ena nemšlca križarka ali pa sub-marin najnovejšega izdelka. Bombardiranje je trajalo pet minut, nakar je nemška ladija pobegnila. Na laškem bojišču. Rim, 15. jan. Laško vojno ministerstvo naznanja, da so se vršili včeraj manjši boji na fronti, v katerih so bili Italijani uspešni. Poročilo se glasi: )Xa celi fronti je prav malo igibanja. Posamezno obstreljevanje se pojavlja sejdiaj tu in tam. Vzhodno od Capo Sille so naše patrole pognale sovražnika nazaj in se vrnile s precejšnim plenom. Na bojišču v Belgiji in Franciji London, 15. jan. Angleško vojno ministerstvo naznanja: Canadske čete so sinoči z uspehom naipadale sovražnikove strelne jarke severno od Len-str trt- - se vrnile mnogimi nemškimi ujetniki. Mi nismo imeli no/bienih izigub. Na osta? li fronti je vlatlal mir celo noč. Pri Verdunu. Parjz, 15. jan. —Nemci so včeraj napadli naše postojan- lici verdunsikih utrldlb. Kljub temu, da so Nemci napadali s tekočim ognjem in rabili jako izdatno strupene pline ter je njih artilerija neprestano bru-Shtala ogenj na naše strelne jarke, so bili Nemci prisiljeni umakniti se z velikimi aguba-nii. Tekom cele noči še je nadaljevalo airtilefrijsko obstreljevanje. Telkom 8. 9. in 10. januarja so naši zralkoplovci uničili petnajst nemških zra-ikoplovov. Zavezniki aktivni na Balkanu. Pariz, 115. jan. Večji boji so se vršili med angleškimi in ibul'garslkimi četami severoza-padno od jezera Butkova. Sirbska artilerija je bila jako aktivna ob reki Cerna, dočim je francoska artilerija obstreljevala buli^arske postojanke pri jezeru Fresba. Severno od Doirana in Bitolja St> Bulgari trpeli jako hude zguKe. ko so skušali nalpasti naše tabori- * v see. Bombardiranje Karlsruhe. London, 15. jan. Zavezniški zrakoplovci so boWhardirali včeraj važna vojaška skladišča in železniško ipostajo ter mu-nicijske tovarne v rKarlsruhe v Nemčiji. To mesip se nahaja kakih 50 milj zay francosko "fronta ter šteje <% 4100.000 prebivalcev. Eno two in pol bomb so vrgli francoski zrakoplovci nad rnestij kjer so nastale velike razitrelbe in mnogo požarov jelpilo opazili. Vsi francoski irakoplovcl Anglija potrebuje novo vojaštvo. (London, 15. jan. Da se pripravi zavezniška armada na zapadsi fronti na bližajoči se nemlški napad, je predlagal anglešiki minister naroldine armade, da se nemudoma po-tkliče najmanj pol milijona nadaljnih (Angležev v vojaško službo. Izjavil se je, da bo nemškemu generalnemu štabu mogoče potegniti 1.600.000 vojakov iz ruske fronte, in da je treba napram tej novi moči na razpolago, ipredno nastopi ameriška armada v (polnem številu. Najmanj pol milijona mož se mora dobiti v Angliji, en milijon mož v angleških kolonijah in posestvih. Anglija je relkrutirala nad štiri milijone mož Ido seda j. toda Amglija potrebuje trenutno še več mož in od nje je odvisno, da drži fronto,dokler ne pridejo na pomoč Ameri-kanci. Premirje med Nemci in Rusi pomeni, da Nemci raz polagajo lahko z najmanj i. 600.000 možmi, ikatere so do-sedaj držali na zapadni fronti. Glavni nemški vohun^prijet. Nova Milila za registracijo 'Washington, 15. jan. Ameriške oblasti so danes doprinesle dokaze, Ma je bil Walter iSporrman, ki je bil aretiran preteklo soboto v Norfolk, Va-eden glavnih nemških' špijo-nov v tej deželi, v službi nemške vlade in plačani od nje. Sporrman je prvi Nemec v Amerifki, ki bo v kratkem u-strel'jen ali olbešen, ker je izdajal Ameriko sovražniku. Vlada dosedaj sicer ni proti njemu dvignila nolbiene ob-tožlbe, ampak so ga internirali le poki) izjav6, da je nevaren tujec. Zajedno s Sporrmanom je bilo prijetih še več njegovih uslužbencev, med njimi tudi njegov brat Franz Sporrman. Sporrman je prišel v Ameriko ob priliki obiska sub-marina U-53 in se je skrivej izkrcal v Norfolk z naročilom od nemške vlade, da vohuni v prikli Nemčije v tej deželi. Aretacija Sporrmana je bila posledica mečmesečnega opazovanja njegove os^be . od strani zvezinih detektivov. Pustili so ga, da je dbisikal razna vojašika bivališča, forte in druge vojake naprave, kar so si detektivi natančno noti- >» v 1 Irali. Vse osebe, ki so bile z njim v dotiki in ki so govorile z njim pii raznih obiskih, so 'bile s Sporrmanom sedaj aretirane. Poroča se, da so bile aretirane najmanj tri ženske in kakih/ dvanajst znanih Amerikancev, ki so občevali s Sporrmanom. /Neki od-odvetnik je spremljal Sporrmana v vojaško taborišče v Camjp Mleade, kjer ga je. pre*du stavil višjim častnikom armade. Poroča se nadalje, da je Walterja Sporrmana izdal njegov brat Franz iSporrman, ki se je nekaj sporekel s svojim bratom. V prostorih, kjer je Walter Sporrman stanoval, so nalili mnogo knjig nemškega generalnega štalba, razne mape, dokumente, zapiske, pisma in druge dokaze, da je bil Sporrman aktualno v nemški službi. Od nemškega po-i slanika Bemstorffa je dobival velike svote denarja. Iz pisem se je dokazalo, da je dobil n jmanj $00.000 od , nemške vlade za svoje vohuneke namene. Baie je bil on r'ava vse^a riemškefa vohunskega dcfpt-a v tei deželi. oHkar ie ' '"h Vrfnčjij n-prvpHan" Avstrija je ponudila Srbiji mir? * Iz Londona se poroča, da je Avstrija ponudila Srbiji Bosno in Hercegovino ter dohod k morju, če Srbija neha z vojno. Ruski mirovni delegatje so ponovno odpotovali iz Brest-Litovsk. Mirovni dogovori se najbrž ne bodejo več ponovili. PERMIT. Published and distributed under permit No. 19auth- o, da bo nemški kancler Hertling moral ddistopiti in tudi zunanji minister Kuehlmann. Hindenburg diktator? Socijalistični list Vorvvaerts piše, da bo Hindenburg najbrž imenovan za vojaškega diktatorja »Nemčije in da preide vse civilna uprava v« vojaško oblast. Ka}zer je dal poklicati vse bolj upi ji vne državniške v svoje taborišče, da se posvetujejo, kaj naj Nemči^ narddii v tem težavnem polo-, žaju. Berolin žrtvuje Avstrijo? Vojaška vlada, ki se čimda-Ijc. bolj razširja po 'Nemčiji, je pripravljena žrtvovati politične interese Avstrije, če se s tem koristi Nemčiji. V glavnem stanu kajzerja se je baje sklenilo, da se odtrga od Avstrije Galicija, katero se da novi poljski državi, in Bukovi-na, katero se združi Az Ukraji--ffOTS" tem bi bi Ta Avstrija tako. oslabljena, da brez Nemčije ne bi mogla ničesar narediti. Notranji nemiri v Rusiji. Notranji nemiri se ponav- 11 i fc I« I iiiv ■ i)ni nra- i Sinje na Dunaju. Washington, iS-jan. Iz Švice je včeraj dospela v državni oddeleik brzojavka, ki naznanja, fcta so se vršile na novoletni dan na Dunaju velike demonstracije in nemiri med Občinstvom radi pomanjkanja živeža. Vlada je dala razglasiti, da je dobila iz Srbije 500 iprašičev, katere Ibb prodajala na javnem trgu po 75c funt. Ko je ljudstvo to zvedelo, se je nabralo najmanj 30.000 Du-najčanov na tržnici. Mnogo IjUdš je prišlo na tržnico že en dan prej in so čakali celo noč, da pridejo gotovo na vrsto in dolbijo meso. Toda zjutraj, ker uradniki niso dolgo časa odprli tržnice, je ljudstvo zgulbilo {potrpežljivost, prodrlo je policijski kordon in napaldilo tržnice. Hipioma je bilo vse meso razneseno in pokradeno. Mnogo sto oseb je bilo v strašni .guječi poho-jenih in nevarno ranjenih, nekaj pa ubitih. Potem ko je bila tržnica izpraznjena, je ljudstvo paradiralo po cestah in glasno obsojalo mestno ter cesarslko vlado. Vojaštvo na konjih je moralo razgnati ne-mirneže. Druga brzojavka iz Dunaja naznanja, da je mestni občin-siki zbor sklenil resignirati in corpore, ker vlada nikakor ne pošilja zadostno število živeža na Dunaj. ie obljubila, da bo dobiti iz S?bije večjo --'■ijiatfv prašičev, toda ne ve " tJ|*: W je Srbija že popol-;-»rr»o7or->na. Nadalje »e i' OaT*ke, da je tam -a-Mt'-. nezadovoljstvo "H"«" ktr avstrii- r^^virir^lir živež r, 7nano ie. da ima nr 1 a toda ca •"•''»"n r*f>r>n nnČr nnšilia-* nnmorava Tr«^,! v RitHinr>eš-4*» ^^t^l^žt raviarie«e Oc- Tf Ijajo v Rusiji. Poroča se, da so čete boljševikov pregnale . generala Kaldddnesa iz Don-ske pokrajine in da so zasedle Ekaterinoslav. Ničesar se ne more zvedeti o generalu Kor-nilovu niti o Kerenskiju. Vlada boljševikov uniči mnogo brzojavk, namenjenih za zu- / nanji svet, iki se tičejo notra-njega položaja Rusije. Linčani častniki. Mornarji v Sebastopolu so se spuntali in d&esili štiri admirale ter 62 častnikov, nakar so uporni mornarji ropali po mestu. Pun ta rjem se je pridružilo mnogo drugih boljševikov, ki so začeli boj z mk-loruskim polkom, katerega so prisilili k udaji. 7000 pušk' in štirinajst strojnih pušk so dobili puntarji v roke. Obsodba socijalistov. Mnogo sto članov petro-gradske garnizije je zapustilo svoje vojašnice in se podalo na deželo, kjer so prebivalstvu vzeli ves živež, nakar so ga pripeljali v Petrograd, kjer so ga prodajali za preti- ■■■* rane cene. Socijalno revoluci-jonarni člani ustavne ruske skupščin« so obsodili nastop boljševikov; katere dtolžijo, da so usurpirali oblast in vlado, ka'tero sedaj tiransko izko- fLondon, 15. jan. Glasom poročil iz Amsterdama se je med nemškimi vojaki, Iki so sedaj doma »n ne mefrejo na fronto radi teških ran, (pričela agitacija, Wla se vrnejo žele-zni križi vojaški dblasti, ker je vlada iz železnimi križi odlikovala mnogo mož, ki niso nikdar videli bojišča. Poroča se, da je trinajst ranjenih nemških vojakov 'vrnilo svoje železne križe, vojnemu minister« stvu.. W ikono v govor v Belgiji. Arrjster'dam. 15. jan. Kakih dvajset zavezniških zrakoplovov je včeraj metalo iz zrakoplovov Wilsonovo poslanico ko n gre sta po vselto večjih krajih Belgije. , Nova postaVa za vojaško službo. Washingtn, 15. jan. Senator Chamberlain, načelnik senatnega vojaškega ocOdelka je danes vložil v abornici na prejšnjo vojnega oddelka naše vlade, da se pokliče v vojaško službo vse one» mladeniče, ki so od 5. junija lanskega leta naprej postali stari 21 let. Naznanja se, da bo ameriška armada ipddobila s tem novih 700.000 vojakov. Nadalje se je vložil predlog, da sme vlada , zahtevati posebne delavce, da ^ požanjejo in pospravijo t.ik -varno letošnje pridelke ' m , farma/h za slučaj, da farmarji ne bi imeli dovolj pomoči. Calliaux aretiran. Pariz, 15. jan. Oblasti »o f aretirale včeraj bivšega francoskega' ministerskega pred-sddtnika Calliaux, ki je osumljen, da je bil v službi nemške propagande. Aretacija bivšega ministra je povzročila ogromno senzacijo. Njegova žena je pred niaj teti ustrelila u-rednika časopisa w "Temips" Calmette, ker je slednji silovito napadal Calliauxa v svo-;em časopisu. Sedaj se je ska-z lo. da je imel ustreljeni rednik prav, kajti Calliaux je HI indirdkten volhun za Nem- CLEVELANDSKA AMERIKA • UHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA« Zm AmsriKo - £3.001 Za CUtfd. po polti £4.00 J£a E^rmpo - £4-.O O | Vosamezna iU-OtlKfi " yM d<*i«J In diMt Mj •• poillj* na "CUrelanibka AMlftt" ^ BT. ClAl« Alf*. N K.. OIJSVKLAHO, OHIO TELWNUNB CUV PWHCETOW II* RDWAMD KAJJSH, PukJislur LOU/S J. P1RC. Editor. laayBD monday, Wednesday and Friday. RmuI by 29.600 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Aibuiiinj rates on request. American in spirit Foreign in language only > Et&ired as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 1879.* ■ -——---" I mjfthiMi, No. 6. Wed. Jan. i6th. 1918. —* Srbska misija v Clevelandu. General Rašič je sedaj priseljen glavnemu stanu francoske a-rmade in naM'zira pošiljanje prostovoljcev iz Amerike. Povedal je: "Predno sem se podal na potovanje v Ame-roko, sem brzojavil najvišjemu poveljstvu srbske armade, kako se obnašajo slovenski prostovoljci, ki so de spel i iz Amerike. Dobil sem IkrateJl? toda jako značajen odgovor: ''Slovenski prostovoljci — odlična!" Ne boni vam pravil, zakaj se je treba danes boriti, ker stvar je tako ogromna, 1 tako skrajne važnosti, da mora biti v srcu vsakogar jasno pojmovanje velike odgovornosti, katero nosimo Slovenci, Srbi in Hrvatje za bodočnost, Bratje, svoboda prihaja, in združeni v eni 'državi Slovenci, Srbi in Hrvati, bodemo doživeli najlep&e plačilo neznos-plhi mufk, katere smo prestali v boju z modernimi Huni." Voditelj shoda sodnik Emanuel l^evine je potem pred stavi' vodjo srbske misije, dr. Milenlko Vesnica, ki je sirski poslanik v Parizu, član francoskega Inštituta, priznan pisatelj ter učenjak. Dr. Vesni-ču je bila prirejena burna ova-cija. M(irno in dostojanstveno kot se prispodobi diplomatu jjjjjjSt^n zastopniku sn is "cjja liiiio ^da v današnjih dnevih, je dr. Vesnič govoril najprvo v angleškem jeziku in sicer neka-tko sledeče: €astiti prijatelji! • Mnogokrat se vprašuje na svetu o vzrofkih, ki so pripeljali db te velike katastrofe, ki je zadela ves svet, in Iki je naložila sve-| tu največje žrtve, Ikatere je svet sploh 1cdaj poznal. Najbolj odlični zastopniki naših zaveznikov so vam že razložili vzroke, radi katerih ste /Nemčija in Avstro-Ogrska povociralie to strašno vojno, in radi katene so bili potegnjeni vsi pravični in svobodoljubni narodi v njen vrtinec. Dolžnost vojne ni bila za ni-kogalr talko velika in jnnpera^ tivna kot za mene. Kajti mala Srbija, kakor veste, je bila prva, ki je ibila napadena od avstrij's'kih TaribojniJkov, pozneje napadena od Nemčije, Bulgairije in Turčije. Srbija je bila predmet tevtontfkega osviojevanja. V enem samem mesecu so armade Hunov, ki repnezentirajo J 50.000.000 pre bivaistva udarile proti malemu narodu, ki šteje le pet milijonov duš, in katerega armada je bila izčrpana v dveletnem boju s Turki. 2akaj so nas centralne sile V, evropske napajdile s pomočjo Turkov in drugih azijatsikih narodov? Zakaj so nam prišli svobodoljubni narodi evropski na pomeč v tej neenalki 'borbi? Zakaj ni vaša ogromna dežela * čakala od strani in gledala kakšen bo konečni rezultat te ogromne hekatombe, daleč proč od bojnega tpiclja? Odgovor na ta vprašanja bi vzel več. ur, da več Idkiij, toda v kratkem vam hočem razložiti. Nemčija in Avstro-Ogrska ste imeli 2 piotiva ali nagona, da zdrušite Srbijo. Prvi motiv je bil diktiran od Nemčije, ki je hotela postati mojster celega sveta, potem ko bi najprvo uničila in podjarmila Evropo, dočim se j« prej še V; polastila Male Azije. Drugi H vzrok je stVab. v katerega vklepa Nemči-a demokracijo. Ce vi primerjate ta dva vzroka bolj natančno, bodete prost našli, da imata izvor v tevton-ski avtdkratični duševni zlobi, katere načelniki so Iioflienzol-lernci in IlaJisburgi. Ti duševni zločini Tevtoncev so se manifestirali it v srednjem veku, ko so Hohenzollernci bristijanstvo širili z mečem med drugimi narodi in ko so 'Habshurgovci silili ljudstvo, da je hodilo odkrito in boso preid klobukom Gesslerja. Srednjeveški fevdalni roparji Hohenzollernci, so začeli s svojim ropom z malega gradu blizu Nuremberg^, polagoma so si osvojili vso okolico Nu-remberga ter ustanovili voj-vodino Braniborsiko, odkoder so pregnali ali kjer so uničili Slovane, naselili Germane. S svojo vojalšlko delavnostjo in neprestano intrigo so sipreme-nili svoja posestva v kraljevino Prusijo, katero s«o pozneje še povečali s tem, da so oropali Avstrijo za Šlezijo; Dan-s(ko za .Schlesvvig in Hollstein, in potem ko &o izključili Avstrijo iz Nemčije, so ustanovili severno nemško konfederacijo, pod vodstvom Prusije-Pet let pozneje so se tudi južne nemške Idlržave pridružile severnim, nakar se je zvršil rop Alzacije in Lotarintgije, in vsa {Nemčija je prišla pod puškino kopito. Od tega trenutka ni poznala sebičnost Ho-henzollerncev nobenih mej. Sklenili so, 1 da zavojskujejo ves svet. Prvi korak k temu je finančno gospodstvo. Palestina in Mtesopotamija ste bili idve deželi, kjer se dobi bombaž in pšenica v dbillici. Potem Iko je nemški kaj'zer tekom zadnjih dvajset leit zazibal turško vlaidb v spanje in je radi večjega upljiva pokleknil pred grolbom Mohameda, so sklenili Nemci, da si priborijo #pot skozi ^Balkan. Toda da pridejo sigurno v Carigrad in v Solun, je bilo treba najprej uničiti Srbijo. In ker se Srbija ni dala podkupiti niti v Berolinu niti na Dunaju, se je sklenilo na Dunaju, da se Srbija uniči. Habsburška hiša je imela še več vzrolkov kot Hohenzollernci, Idta .zginemo s svetovne mape. Habsburgovci, stari fevdalni brigantje, roparji in tatovi, so prišli iz svojih gorskih zatišij ter So ropali provinco za provinco. :S kabali-zniom,* podkupljivostjo in izdajstvom so si priborili krono svetega Rima od nemškega cesarstva, pa kljub temu v nemškem narodu niso nikdar videli ničesar kLruzega kot svoje domene. Dla, celo dianes ne priznajo Habsburgovci niti Avstrijca, niti Mažara, niti Čeha niti Slovenca, da celo Avstro-Ogrske monarhije ne priznajo. Oni poznajo samo dežele in postave kot svojo privatno lastnino, in na podlagi tega mišljenja vladajo svojim deželam. Ob istem času pa so se Habsburgovci neprestano smatrali za aigente Tevtoncev ter zastopali v tem o-ziru njih pqlitiko. Habsibur-govci niso nikdar trpeli v svoji državi narodnih idej posameznih narodov, razven nemških in v zallnji polovici 19. stoletja mažarskih, in sistematično in dosledno so preganjali vsak poskus avstrijskih iSlovanov, da bi samostojno mislili. Svojo posebno jezo so stresli nad Jugoslovani, ker demokratični Slovenci in Hrvati so videli v Srbiji u-reSničene svoje ideale po svo- . p 'J , ■■'.-r- bodi. Mnogo izmed njih je za- k pustilo svojo rojstno deželo, svojo domačijo ter so se pre-: selili (k nam ter se naselili v mali Srbiji. RaldStega so fev-' dalni in birokratični Habs-7 burgi videli v naši deželi pra-T v.o nevarnost za politični položaj. In radi te nevarnosti, kakor so jih oni viti'eli, so začeli ■ zatirati Jugoslovane, .preganjali so Srbijo ter uničili vsa naša prizadevanja, da se mo. ■ ralno, ekonomično in politično ' razvijamo. Avstrija je postala pravo peklo za vse njene prebivalce, razven Nemcev in Mažarov, toda nobena narodnost ni trpela toliko kot Jugoslovani. Sovraštvo napram Slovencem in Hrvatom se je še povečalo v zaldfnjih petdesetih letih, ko 9 so se Slovenci začeli ustavljati germanizaciji, Hrvati pa madžarizaciji, naslanjajoč se na Srbijo za obrambo radi njene demokracije. Odkar so >topile določbe Berolinske-ga kongresa v veljavo, od leta 1879 sta si Prusija in Avstrija prizadevale, da uničite Srbijo radi njene d'emolkracije, kaj'ti Srbija je mala Amerika v jugovzhodni Evropi. Naš desperatni politični položaj je bil krasno in resnično orisan po nekem našem velikem pesniku, ki je dejal ^'Naše solze tečejo neopaženo, in ne sliši se niti našihi klicev niti nažih prošenj." Vam so znane metode, katerim 90 sledili Nemci v tej vojni napram Belgijcem, Fran cozom", Italijanom in Runitin-cem. Toda vi niste nikdar slišali o grozotah napram Jugoslovanom, ne samo v Srbiji, ampak tudi v avstro-ogrskih provincah. Te grozote so tako strašne in nečloveške, da vam prihranim njih opisovanje.Toda povem vam eno izmddi najmanjših? Odkar uživam gostoljubnost te dežele, sem šel večlkrat v vaše cerkve, kjer seni prosil Previdnost za moj nesrečni narod. Pri tem sem se spomnil na povelje, (katerega je sovražnik izdal v naši deželi, in ki se glaisi: "Služba hožja v Srbiji se sme vršiti le, če prebivalci dotičnega okraja tako zahtevajo, toda vršiti se more le na prostem, zunaj cerkve. Toda nihče ne sme govoriti tekom službe božje. Oidldlelek vojakov, z nabitimi puškami mora ves čas straži-ti vernike." Kar se tiče metod barbarizma so'Nemci, Mažari, Turki in Bulgari kar tekmovali med seboj. V nasprotju z mednarodnimi pogodbami, v nasprotju civilizacij«, so prekršili vse moralne, civilne in vojaške postave v Belgiji, Franciji, Italiji, toda nikjer s talko silo (kot v Srbiji. Če bi bili zmagoviti, tedaj bi prišlo isto muče-ništvo na vrsto iza vse narode. 1 Nemčija je (hotela uničiti najprvo Francijo, in kalkor hitro bi bila Francija uničena, bi bilo igrača uničiti Anglijo. Tedaj pa bi prišle na vrsto tudi Zjddinjene države. Spominjam se dobro nekega diplomata, ki je bil v avdijenci pri kajzerju, in kajzer se je izjavil, da se mora Francija na vsak način uničiti, če si hoče Prusija podjarmiti Ameriko in zagospodovati celemu svetu. 1 ® Kako umetno sovraštvo so delali v Zjedinjenih državah nemški agentje napram Japoncem. NaJliujskali so pripro-sto ljudstvo, U'a nam od Japonske preti nevarnost. To so storili zategadelj, da bi uplji-vali na javno mnenje in preprečili Ameriki, da se ne obo-rožuje proti Nemcem ampak proti Japoncem, ki so v resnici isidreni prijatelji .Amerike. Tak položaj zahteva od nas imperativno dolžnost, da prenesemo največje žrtve, da zmagamo v tej vojni. Prišel sem iz zapadne evropske fronte, kjer sem videl vse gorje na bojišču. Povem vam, da Atila, kralj Hunov, bi šel lahko v šolo Hindenburga učit se barbarizma. Toda ob istem času sem videl odločnost zavezniških vojakov, med njimi tudi onih, ki stoje pod vodstvom briljantnega vojskovodje, generala Peršhiinga'. Ti vojaki so odločeni boriti se, dokler se svetu ne vrne pravica, svoboda, demokracija. (Navdušeno ploskanja.) M5 ne smejo v teh dnevih misliti na ničesar- druzega kot na vojno, kako jo bodemo dobili. Le tedaj imamo popolno zrna go v naših rokah, tedaj lahko mislimo na mir. Ta mir mora biti pravičen in stalen, in takega Nemčija ne more narediti. (Ploskanje) Stati moramo kot en mož in zfdružiti vse naše energije. . Mi Srbi stavimo vse naše upanje v zaveznike. Upamo, da bo novi svet, kajti novi svet se pokaže po tej vojni, napolnjen z ameriškim dlu-hom, in nobena država ne sme biti organa enakopravnosti po tej vojni. (Ploskanje.) Po teh besedah je dr. Vesnič v veliko iznenadenje občinstva začel govoriti srbsko. Na programu je bil samo angleški govor, in od vlade je ,bilo naročeno naj se govori le angleško, toda ko je videl dr. VesniČ toliko svojeiga naroda pred seboj,.se ni mogel zdržati, da ne bi govoril tudi v materinem jeziku. Bilo je menda (prvič v zgodovini, da je diplomat priznane države govoril narodu,pregnanemu v tujino v materinem jeziku. Dr. Vesnič je dejal: .."Bratje moji! Ivo je bil Lafayette star sedemnajst let, je zapustil svoj bogati dom, svoje ljuUjene stariše, svojo lepo domovino in se podal v Ameriko, kjer se j:e razlegal klic po svobodi. Amerikanci so tedaj borili boje za svobodo svoje dežele. Lafayettu je sledilo tisoče njegovih rojakov, ki sc z brezprimernim junaštvom pomagali Ameriki do svobode. Bratje, kfianašnja borba pa je še nekaj več kot je bila borba Amerikancev za svobodo. Današnjia borba pomeni svobodo za vesoljni svet In Če se tega zavedamo, kdo ne bo prijel za meč in puško in se postavil v vrsto borilcev svetovne svobode 1 Vi Slovenci in Hrvati, vi ste dolžni svoji vesti in bodočnosti vaših otrok, da se borite v prvih vrstah za svobodo svoje domovine. Koliko tisoč in tisoč Čehov je pobegnilo iz bcjpih vrst in se pridružilo zaveizni-k o m ! iN a s a m e m francoskem bojišču jih je nad 10.000. V iskreno zadoščenje mi je, da se je oglasilo v Ameriki toliko Slovencev in Hrvatov, ki so se podali na fronto. Sedaj j i/H trainirajo nad 5000. Nadaljne stotine so se oglasile, in to bo jugoslovanska armada, ki bo z vihrajočimi zastavami prikorakala v presto-lico Srbije 'Beligraldi, v krasni Zajgrez, prestolico Hrvatske >ter v belo Ljubljano, prestolico Slovenije. In po tem, ko bodemo združeni lahko brez Ovir sOcijalno in ekononj^ko napredovali, se bodemo veselili žrtev za svobodo. Vsak narod za sebe v popolni avtonomiji, toda na zunaj pa združeni in edini, bo tvoril močno, spoštovano in ugledno jugoslovansko dlržavO. V tem imenu vas poživljam, bratje Slovenci, Hrvati in Srbi, da ne nehate prej s svojimi prizadevanji, s svojjimi žrtvami, dokler ne leži morilec vaših mater, sinov, bratov in očetov,, žen, deklet, sester, prijateljev in prijateljic, poražen pred vašimi nogami ni bodete maščevali krivico s pravico! — Hvala vam! O drugiiii podrobnostih programa ob prihodu Srbske misije poročamo prihodnjič. -o- Ali so Slovenci kulturen narod? Dostikrat se nam odreka strani na£»h narodnih sovražnikov samostojnost in neodvisnost tudi s tega razloga, češ, da nisnii na dovoJj vis«-ki stopinji izobrazbe, da nismo /dbvolj kulturen in duševno zrel narod.Taka trditev more izhajati le iz nekrivične nestrpnosti, ki ne priznava bližnjemu njegovih zaslug, ali pa iz popolne nevednosti in nepo učenosti o našem kulturnem bogastvu. Pri Nemcih odločujeta najibrž oba ta dva faktorja, kajti njih mržnja do Slo-». . ■ v" ' Sr.. , vencev je tako velika, da jini ■ ne dovoljuje poučiti se o naši . kulturi. Pravijo, da je treba, ako se hoče spoznati kak narod, poznati njegovo pesem. Ako je to resnica, -potem bi morali vsaj izobraženejši krogi proučevati slovensko književnost in zgodbvino, ker bi na način izginil matsikak ipredsodek. Slovenska politična in književna zgoicTovina pričenja zgodaj v protestantski dobi. Duh energičnega nemškega reformatorja je probudil'1 ugasle slovenske sile, tako da je bilo v kratkem prestavljano na slovenski jezik celo reformirano sveto pismo in druga verska dela. In od takrat se razvija prava slovenska literatura, ki je dala v prvi polovici prejšne-ga stoletja mnogobrojne pesnike, katere pozna do »d'anes tuji svet, ai, tako malo. In koliko izrednih pesnikov in pisateljev nam je dala šele novejša doba! Kdo ne pozna Cankarjevih novel, del elegantnega in najmodernejšega pisatelja, katerega imenujejo z ozirom na njegove odličnejše novele slovenskega Guy de Maupassanta? Kkio ne pozna vzornega lirika Zupančiča? Kdo ne pozna Aškerca, pesnika svobode? Komu ni znan Kette, goriški slavček Gregorčič, sla|r!|ki in mladeni.ški pesnik življenja in radosti ali nežni in melanlholični Mu-rn? Kdo ne pozna Prešerna, prvaka slovenske poezije? Kdo še ni cul o slovenskem H'eineju* Jenku, ali za dobrobit naroda stremečemu Vodniku? In dalje pisatelje: Jurčiča, Kersnika, Trklino, itd. To je sveži in vedno zeleni venec pesni, pripovedovanja in /dluševnega tvorstva. To je popolnoma nov svet, originalen ineksoti-čen, ki se zaljublja, ki se nam predstavlja v ljubezni, ra^mi-šl jevan ju in plakanju. Razen umetnikov in pesnikov je še cela vrsta učenjakov in filologov, ki so bili vedno iponos in slava Slovencev. Omenjamo samo Miklošiča, Kopitarja, Pleteršnika, Jane-žiča in Copa. Vsa dela teh u-čenjakov delajo čast nadarjenosti Slovencev, ki se s toliko lahkoto in gibčnostjo n&učijo najtežjiln tujih jezikov. Od matematikov omenjamo samo Vetgo, ki je zasnoval logarit-miško decimalo. Narod, ki ima take duševne velikane, ki so zanesli njegovo slavo H(aleč po svetu, naj bo nekulturen, ne nezrel za sa mostojnost? In vendar se more s svojo kulturo meriti z marsikaterim drugim, mnogo večjim narodom. Krivi bi seveda ne bili sami, ako bi bili nekulturni, kajti vlada nam je vedno odrekala šole. Gotovo pa je, da se bodemo v svobodi povspeli še višje in kulturno bi bolj napredovali, kakor dosedaj, ker bomo imeli vse kar je potrebno za napredek. * -o- Slovensko časopisje o Srbiji. Takoj ko je bila s sirskega prestola odstranjena Avstriji prijazna dinastija Obrenovič, je pričelo liberalno slovensko Časopisje prinašati članke o splošnem stanju v Srbiji ter slikalo tamkajšne razmere v najlepših barvah. To je bilo imenuje ljubljanski viča, ki je kicrt a v str i j ski?JB oficir dezertiral v Srbijo,■ žal v krogu srbskih častnH predavanje o Slovencih, M giral kot nekak sloven ski zul v Belgradu /ter se poalM z uspehi svojega dela, sežlHfl Srbe s trplenjem sl°vensk«H naroda. Slovenski karodfl prinašal tedaj protidržavfl članke, vdahnjene od ofictjfl nega -srbskega "presbirojafi Vse to je^bilo v času, ko jeaB izbruhnil cestninski konfllkf mdd Avstrijo in Srbijo.. Leta 1909. se je Sloven|H navduševal, za združenje SlnH vencev in Srbov. Pri tem m smemo pozabiti, da so bili ojH nošaji med Avstrijo in SrbiJŠH tako napeti, da je malo ma|»H kalo doMzlbruiha vojne in se ti odnošaji tudi pozneje V4fjS|| niso popravili, že iz tega stva samega zamorerno ocen« ti, kaj pom en j a tako držajH slovenskega časopisja." V teh strugah je ostalo vensko časopisje tuldi nadalj«e|B Leta 1912., za časa prve bajH kanske vojne ,so dobivali sl|jH venski časopisi vojme vesti n«9 ravnost iz srbskega "IprestbiroB ja." Slovenski Narod je prinpfl hal dopise prej omenjeneoH polkovnika Vukasoviča- 'NJjfl slednje leto, ko je Avstrija igfl ročila Črnigori vsled skadefH skeiga vprašanja ultimatunpfl ste je postavil Slovenec . ItgH stran Črnegore. lynalu zateflH je isti list pisal: * "Mi .Slovenci smo»preslab|M da bi z lastnimi močmi mogiri zasledovati svoje nacij» naln^| cilje v ,vsej njih širini... $!|H Dalje oa tretji strani. ]> Mati, zakaj vi ne jem- J ljete Nuxated Iron) Postanite močni in zdravi, z rožnatimi lici, namesto da bi bili nervozni in zdrazljivi negrtH stano ter suhega, starega pogleda? Zdravnik je dal to zdravilo S m ft h o vi materi, ki je bila slabejša kot vi in sedaj fino izgleda. . NUXATED IRON POVEČA MOČ IN VZTRAJNOST SLABIH, NERVOZNIM SlKRBIPOLNUH, .SLABOTNIH ŽENSK ZA 100 PROCENTOV V DVEH TEDNIH V MNOGIH SLUČAJIH. OTROJČA PROŠNJA varnih bole»nl. Pravt In reanlCnl vzrok, kl Je povzročil njih bolezen, nt nič druzega kot oalagelost, povzročena od pomanjkanja Železa v Strv!. "železo Je absolutno potrebno, da pomaga va&l krvi spreminjati hrano v petrebne življenske eile.. Brez železa va aShrana samo gre akozl telo, brez vsake koristi, brez razUke koliko in tanj Jeste. VI ne dobivate moči Iz hrane, in posledica je, da postanete slatbl, bledi In bolehni, ravno taJto kakor rastlina, ki skuša rasti v zemlji, kjer nJnobenega železa. Ce vi niste moCnt ali1 »dravl, tedaj * ste dolini, da naredite sledečo pre-skuSnjo: Preskusite koliko Časa lahko hodite ali delata, ne dabl se u-trudili, potem pa jemljite vaak dan trikrat po jedilih dve tableU Nuxated Iron za štirinajst dniJ. Potem zopet preskusite svojo moč in prepričajte se kollHo ste napredoval*. Videl sem ducate nervoznih, siabot- • nih in Izmučenih ljudi, ki so boleha- * 11, .pa so podvojili svojo moč in 1 vztrajnost, ln bo se popolnoma o-prostill vseh znakov dispepslje, ledvičnih ln drugih bolestJJ, v desetih do ftlrinaj^Hh dnevih samo s tem, e, ledvičnih ^n 'nt ni'\ j boleml, srčnih bolesti In drwrJh ne I r. Perd'tnand King, newyorski zdravnik i pisatelj, praži zdraimikom, da bi mora' predpisovali več organskega železa — uxatcd Iron —. za svoje bolnike. Brez *leza v Frvt, pomanjkanje zeleza je naj~ reja kletev zdravju, moči in lepoti ante-skih žensk. — Svari proti rabi metali- — čttera železa, ki škoduje zo- - It bem, zal-ašc želodce m ttare- * di več slabega kot dobrega, L* Č6 IIO nasvetu j ^ rabfr Nuxated dn,j rl lrm * n:\rjlli. J ,» " -Ar----- -----------^- Ženska ki ima mnogo žel^^H v krvi ima krasna, zdrava, H žasta lica, polna življenja, V čilosti in živahnosti. "Mnogi atleti in prize fajtarji msI zmagali esontavno, ker so posnd tajnost velike moči in vztrajnpjj^H kkir so napolnili svojo kri t žetojg^H predno so se podali na metež, 4ofl Jo mnogo drugih atletov doill|H| poraz na neslaven način, ksr j^^^H primanjkovalo železa." Dr. H. B. Vali, bivši zdravnik M timore bolnišnici In zdravni lskovalec pre vi: "Tekom let Hkufnje kot* bolnii-kl zdravnik In zdravniški preiskovalec, sem se"'.'aiBH d 11 mogoterlm bolnikom, ki bo (H zdravili za raznimi bolezni in sloi^H zaman, dočlm je njih organizem|.^| resnici zahteval železa. Trjell so ■■ pomanJUanju železa v krvi. N«pM Ktrno sem predpisoval organlčiM^^H lezo—'Nuxated Iron—ln sem jnUhrjfl bolnike s hitrostjo, s katero so|iH dobil novo energijo in živahnost, JH so se Čutili kakor prerojene. ftjflM Fem Nuxated Iron Bam, da el prittH bim moč, potem ko sem zbolel jH nervoznestjo. Uspehi so bili očhidmH ?e r:o nekaterih dnevih, in tsktijH treh tednov se Je ves moj kakor prenovil, in bil seua^H najboljšem zdravju." OPOMBA: Nuxated Iron. H je predpisano od zdravnlka|K^H l patent medicina niti ftkrlwH k zdravilo, ampak poznano vdrfll I nlknm povsod. Se prav lalflB I asimilira, ne škoduje zobilH — jih ne naredi črnih, (ttliffl nib škoduje želodcu, ampak J« fl ,ra- gočno sredstvo v vseh filuČS^H _ neprebavnostl, za nervoia^H rcz slabotne. Izdelovale^ imaJo|^H la;- 11 ko zaupanje v to zdravilo, ne_ nudijo $100 vsaki dobijjH ,. družbi, če ne more to zdffl^H aU' dati vBakl osebi, lzped U - ki J,1 primanjkuje železa, niflB moči tekom štirih tediiM^^H po?:ojem, da nimajo orpuD^^I bolečin. P(»rnejo tudi de«fl ne podvoji vafe moči tekom dss«H J. Naprodaj .pri vseh dot. ih U+M -jih. , mM IDR. L. E. SIEGELSTEIN, IfibfaM* R fiSvNE IN KRONIČNE BOL^zTfT) URADNE URE; Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. svečer. Ob nedeljah ed 10 do 12 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near East 9th St. ČUDOVITA PONUDBA. Doctor Oowdiick, slavni X-Ray flpecijallet nudi svoje skušnje vsaki bolni os0bl, da je lahko vsakdo deležen tie čudovite ponudbe, todor se je frres uspeha zdravil pri drugih zdravnikih Hi trožtt denar. i irnaf Ne plačajte za gff 1 neuspešno t^4jy!ir J zdravljenje. I I^^^V^jM^ M 'MoJ urad ima vse potrebne, mo derne ln znanstvene Inštrumente za H Kr^aRSŽ^^ae I I popolno preiskavo ln zdravljenje bo I II I 104 )v,-JV If I Je uspeino zdraviti vsakega bolni gZJ In I ka. En earn obisk vas 'prepriča. N« |LB pm H |j J v Čakajte svojega zdravnika, da vat 1 V\ zapusti, ampak pridite takioj k nam , rr*Stn i tm ilrPi sami. I Posebno naznanilo, H • Jaz 4ellm, da mi zaupate. Jaz ielhn, da pridete Jn ml razloUte svojo bolezen v vafiem Jeziku. Pomnile, Jaz nteem navaden zdravnik; arafrak Jpecljalist s mnogimi leti skute Je, da zdravim bolezni kakor Je vaša in katere so drugI nehali zdraviti Dalj Časa ste bili bolni, bolj Je zapletena Vate bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugi sku-lajo narediti ln ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam Številne čudovite stroje za Idravljenje vsako bolezni. Kadar ee oglasite pd nas, »te sprejeti z idejo, da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. MoJa -popolna preiskava z X--Bay vam pove o vašem položaju, če so drugI ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete poznerfe, zakaj tie bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet in preiskavo, Če se zdravite. 1047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nadit ip«e»j.iut, Cleveland, o. in Prospect Uradne ur«: ijutrej do 8. it. Ob n.delj.h od 10 do 1. lif i ______- Dr. J. V. Župnik [ SLOVENSKI ZOBQZRAVN1K. BgSiV; 1 ' i 6127 ST. CLAIR AVE. H KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Hg;' -. Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se L pri njem zdravile. Il^flr* Sprejemam Liberty bo rt de h) plačilo xdrai)nUKih računov) ■CT--- ^ Nadaljevanje lz druge strani. K mi tvorimo po jeziku in so. Hadstvu krvi jedinstvo z osta-■Wugoslovani. Kaj je bolj naravno, kot da stremimo po ■Mflcor mogoče širokem zdni-■ftiju z vsemi Jugoslovani, ki Hve izven monarhije?" »V svoji številki od 31. ja-Htl&irja 1914 pa j« zagrozil ■Jovenec avstrijski vladi s srb-Bco intervencijo. Vlada naj Kmo tako naprej tako dela, Be Slovenec, ko bodo strune ■pie, bo dobila zasluženo Hjgrado! Eno od ministerstva ^ zunanje zadeve, in — mope — še drugo od neke dru- Hot tem pisanju Slovenca je [Hal minister Stojan Novako-^Hfeprofesorju llešiču: "Ni ld'a Vam povdarjam, ka-ilsmo Srfbi drinjcni od drža-M&lovenca, tako (polnega j^Bjmalne samozavesti in ta- HEvnotaHeo kot časopisje, so Kritizirali v tedanjem času BfcazniSliberalni in kleri>kal-Hplitilti s Srbijo. Prizadeva-fclse na vse mogoče nači-Hbfazati ji svoja islkrenai Hj^tva in pripravljenost po-pjfeati ji. Neki 'klerikalni prvak je na javnem shodu na za Srbijo ter je bodril k isti zahteyi. Klerikalni politiki so vedno trdili, da "so vsi Jugoslovani ena kri, en jezik, ena zemlja" in delali so vse mogoče v prid moči in sile one SHbfije, Iki naj odtrga od Avstro - Ogrske jugoslovanske province. Vse to nam dokazuje, da so se sitarok-raj.ski časopisi, 'kakor narodni voditelji izražali prddi vojno odkriteje in ta!ko-rekoč direktno stavili izafotevo po zedinjenju in popolni osvoboditvi Jugoslovanov. Danes t 1 ; Zima je tukaj ■ Id rada donala kaieU. prehlad in j ' hripo, ali influenco. Ne pripustite, ' 1 da bi m vas kaželj trdno prijel; < vstavita ga takoj, da se na ta 1 način izogneta komplikacij, ali ' 1 posledic kailja. Vzemite . 1 Several Balsam for Longs! 1 (Severov Balzam za pljuča), in ( > kmalu st bosta prepričali, da j«'< . ta balzam zelo prijetno zdravilo, . ■ katerim te zdravi katoQ, hripa-i vost in vnetje v sapniku. To se ( zdraviW priporoča otrokom I od- , 1 raslim. Na vsaki steklenici je > natančno navodilo o uporabi ( i Cena in 50c v lekarnah. ( 1 All bus t« io fcTSrov SIoven«U 1 i almanah (ksledar^ca leto 1913? < 1 '•...•=. • i ZADNJI K.LIC! Še do sobote je čas, da pridete na našo razprodajo in kupite blago za skoro polovično ceno. Pri tej splošni draginji ne smete odlašati. Vsak dolar ki ga prihranite, je v vašo korist. RAZPRODAJA TRAJA SAMO DO SOBOTE 19. JANUARIJA, 1918. * Moške pol suknjene nogavice le lahno tive barve 25c vredne ' • M A Sedaj ................l4C Moške praznične srajce $1.00 vredne sedaj 79C $1.50 vredne sedaj ^ 15 $2.00 vredne sedaj ^ £ g $2.50 vredne sedaj £ 4 O C po ........ >l.oD $3.00 vredne sedaj QC po .............. $4.50 vredne sedaj C C po .............. Moški klobuki Zslogs molkih klobukov vredni od $2.00 do $4.00 sedaj , QQ samo ............^ I iOv Moške hlače $2.00 vredne sedaj ^^ 69 $3.00 vredne sedaj ^^ 35 $4.00 vredne sedaj OR po ...............Ip3a£>9 $5.00 vredne sedaj 15 Moške "fleeced lined" ■rejce in •pedqje hUče 85c vredne sedaj AP^ po ..................DOC M oš k/ klobuki in kape 50c vredne sedaj Po ..................owC Deške bluze Zaloga deš. flanelet bluz 75CV vredne sedaj 5 3 C o Deške šolske obleke. Serge in f Ancy obleke ■ SB f $3.00 vredne sedaj f O O C po ....................................... $3.75 vredne sedaj CO Ql% po ...................................... $4.50 vredne sedaj tfO Ji E ' po ........................................90.49 $5.75 vredne sedaj $4 60 . S7 00 vredne sedaj ^5 60 $9.50 vredne sedaj C 7 "1 C po .................... ...................$ I ■ 19 HOCKEY KAPE Zaloga belih, volnenih hockey kap zru-decimi, belimi in modrimi črtami 69c vredne eedaj OQ#% Po ...................................... ......VVV 1 Deški Mackinaws in suknje ■ . A . . . $3.75 vredne sedaj 69 $4.00 vredne sedaj „ , C O O C po ........................................fLiOV $4.«jo vredne sedaj CO 1 C PO . ............................. ......I 9 $5.00 vredne sedaj $3 60 $6.00 vredne cedaj $4 35 $10,00 vredne sedaj £ ^ 1 C po ......................................91. 19 Moške flanelaste srajce. | 75c vredne sedaj 490 11 rnaecin jamoo jopice? $1.00 vredni sedaj 79C $1.50 vredni sedaj £ f *fl A sedaj ............$1.19 $2.00 vredni sed^j $ 49 II $2.50 vredni sedaj £ 4 AP Po .............."99 Moški jopiči $4-00 vredni sedaj £0 O Of fl po ............... Moški klobuki || $2.50 vredni sedaj IS $3.00 vredni sedaj ^O OC po ............ $3-5° vredne sedaj JJjj 85" $4.00 vredni sedaj £0 OR Po .............. Moške hlače mala salpga molkih hlač menjie mere $1.50 vredne sedaj 89C Moške lahno sive nogavice 19c vredne sedaj 1 1 Po ..... ............ I IC Deške fleeced lined union obleke ■ 65c vredne sedaj CAa po ..................9UC za mero 20. Imamo mnogo druzega blaga — pridite in prepričajte se. AUGUST KAUSEK 6206-08 ST. CLAIR AVE. Največja in najbolj moderna trgovina z opravo za defeke, fante in može na vzhodnem koncu mesta. Mi ne odjemamo niti ne dajemo znamK pri tej razprodaji so jim usta/ seveda zavezana Nlala moč ustavljena. POZOR I RAZGLAS. . NAZNANILO. in morajo staviti take zahte- ^ nornmlni aovek je do. Lunder- Kar Mm.,'az' »P<">aj podpi- Delničarjem Sfovertskeg. ve da ne ve,a,p za vele,zda- M d narave dovo|j JL da C"U^nič, St ao. SSPZ. Jfj govor.l prou El.zabet, Stav^nskega m Pdsojdnega rake, to je združenje v okvK- se ustaylj do'm bokznii * Hrjbar, prekhcem vse, ker n, društva v Cleveland« se tem ju mionarhije, toda prepričani . .. ■ A • am Članstvo se opozarja, aa se nlc resnlcncy? vzamem svoje potom naznanja, Ijse zdravilo za zopetno do- _^.j- y niesecu dopoldne. . - ' naprodaj, za premog ali drva. minja, da plačujejo asesment bitev moči je Trinerjevo ame- Kf|or : ijr katerikolih tehtniih ^lovensko mla»d!cnwl£o P°(1~ Ena je za kuhanje, druga za na redni mesečni seji vsak riško gnenkio vino. iSeisti že- '^z^ »n 9 2 OA'-n'JI> 0UJ(, gretje. PrcWa se poceni. 4719 drugi četrtek v mesecu ob 7. lodec, odstrani škodljive sub- ^n^ime VoliI° sMeČe ? ^ St Clair ave. . ... ' ^ a • . označenih dnevih, se sprejme fmji. Nnre n ik Frank H _. uri zvečer v navadnih prosto- stance, pomaga prebavi in po- . , ' to waceinw 1 ra,1K • 1 r3h. Ali Pa pri tajnici na domu vrne prvotno silo. Cena $100. aSCSment fLnž«™ Mrvar' Ma* Najbolje iderfa mlekarna se 1 in sicer vsakega 25. v mcsecu. Po lekarnah. - Trinerjev H- ' \ T h ZuU4' *rvi UJnik A°dy SadaF' prQda ,e fadi b°1CZnl P° Članice so prošene, da si to niment je neprimerljiv, kadar ^ V drugih dnevih se d . tajnik Josip Glavich, ceni. Bnodam, «a vsak denar vzamejo na znanje, ker se dru- ,e gre za hitro olajšbo pri rev- °d n k°W ne sprejme ^ blagajnik Leo Kušljan. Nad- ali zamenjam *a hišo. 1065 E ge dfneve ne iz 'Galije". Vzgojitelj je sodil - po pravici, da bi knjiga, ki je - nekoč zmešala za dolge čase š glavo celemu narodu, narodu, tako velikemu in tako pogum- - nemti, kakor je 'bil španski, s tem ložje .imela učirtek na - petnajstletnega mlakJieniča; toda popolnoma je pozabil, ■ da„ jc napolnjeno mlado srce > z visokimi ideali izmišljenega - sveta, skoro brez vsakega o-zira na resnični svet, sam ga • je povitezil za viteza "žalost- - ne postave", kakršen postane , žal boljalimanj vsakdo, ki se ) favna v boju za pravico in res-, nico v tem spridenem svetu - lnolj po gorečem čutu nego hladnem razumu. In res je > imela čudovit učinek na*mlado dušo Andrejevo ta uidna i knjiga, ki kljub vsi prctirnno-[ sti vendar ni brez poetične ■ vrednosti; 'knjiga, ki je znala združiti še tako različne mis- : li; katero so baje radi čital i gospa de Savigne in sv. Tere- ■ zija; knjiga, o (kateri je moral največji prozaist napisati najbolj veselo in obenem najbolj žalostno satiro, da bi jo otel pozabljivosti. S ponosom lahko pravi Amadis o sebi, da se je moral šele Don Quixote naroditi, 4a je on spoznal viteza!— Tišina gozdne samote in globoke oddaljenosti od cele-, ga sveta je zapeljala Andrejeve misli od gospoda Luigar-dlona zopet na poetični čar o-ne 'knjiige, kar se je tem lažje zgodilo, ker je bila Andrejeva glava doslej polna junaških postav Galaorov in A pol ki o-nov, čarobnih devic kakor Bri-olanija in Oriana., Ti gozdi naokrog, kjer so visoki, temni bori gldboko vzdihujoč šu-meli v odgovor lepim, nežnim listom brez, Jki so šumeli, kakor 'bi padal nanje tdtei, so ga spominjali na one gozdove, iz katerih tajinstvenega naročja so se pojavljale čarobne deklice na konjih z zlatimi uzdami, zasledovane od krutih velikanov ali od hudobnih pri-tlikovcev, deklice, ki so klicafle na pomoč junaške viteze. In ko je gledal tako v romantični zamaknjenosti v gozdno temo, se je prikazala, kakor ču-ido čarovniških sil, iz glciboke-ga grozda pod njim na jasi čarobna postava na belem konju. — Ves osupel od nepričakovane prikazni je Andrej skotil pokonci in je zakričal kakor v sanjah: "To je sama "feja Urgauda'' Bog te živi!" .—....... So trenotki, ko se uda tudi najbolj trezen človek iluziji, katere se mora često takoj sramovati. Ko je dama na konju zaslišala krilk,, ozrla se je okrog in slednjič dvignila pogled gori na grič, oldkoder je že Andrej skozi nizko grmovje vihral navzdol kakor blisk. V trenot-ktt jie stal poleg nje, ni se mogel niti otresti svoje osuplosti in je nemo Občudoval iz bližine «e tem bolj njeno posebno /krasoto. iDviigtnila je malo ročico in je z dražest-nim sunkom vrgla bogate kodre nazaj in je polčasi potegnila mehke gube belega paj-čolana; nato je dvignila doslej ipovešeni pogled in Andreju so se zasvetile pod črnimi obrvi in dolgimi trepalnicami njene . krasne oči madirozeleti-kaste barve, skoro ravno take-, kalkor akvamarinasti okit na njenem vratu, samo precej 1 ■ temnejše; toda podobna ni bi- - la samo Ibarva onemu drage-i mu Ikamenu, ampak tudi iz-i raz teh posebnih Oči a fleur - de te tie je imel v stekleni mir-, nosti neko sorodnost s svet-: lim kamenon?, in vranje obrvi, - na čelu zrastle, so dajale te- ■ temu albastroviemu obrazu ne kaj demoniČnega, kar je do i g o t o v e mere opravičevalo ! sodbo razburjenega mlaidieni- ■ ča, vstvarjeno v mnenju, da ni : to prikazen umrjočega bitja, , ampak kake vile. Toda pri vsi ti posebnosti in čudovitosti njenega krasnega obličja jc vendar • počival na nJem mehek rožnat prah naj nežnejšega devistva in ocividno je bilo, da je stopila ta "vila" šele pred nedavnim iz detinskih let. Andrej, omamljen od ča-rdbniU krogov , romantičnih prikazni, jo je nagovoril z besedami, Iki bi bolj (pristojale Aniadisu za časa kralja Garni-terja nego mlademu kavalir-ju, Iki je živel pod vlado carice Elizabete v Voltairevi dobi. "Krasna dama," je rekel navdušeno, "vem, da nisem niti vreden vašega pogleda, toda prisežem Vam: ne zame-, tujte moje službe. Rad preli-jeni svojo kri za vas! Kje so Tsovrai/niki, ki 'vas preganjajo?" "Gospod—," jc odgovorila mlaldfertka, foda umolknila je, glas je zvenel čisto in jasno v kratki besedi, ki jo je spregovorila, kakor če se udari na srebrn zvonček, toda izdajal je, posebno v tem trenotku zadrege, mlado deklico, ki je ravno zapustila penzlijonat, talko živo, da je tudi neizkušeni Anldirej začutil smešnost svojega nagovora; prikazen "feje Urgaude" je % izginila ž nje in i njo tudi junaštvo ruskega Amadisa. Zardel je sam 'kakor deklica in ni gledal nič manj v zadregi kot ona Wi-ščejče alkvama/rinovo zvezdo na konj'sloem čelu. Po precej dolgem, za Andreja mučnem molku je začela namišljena Urgauda govorit. Njegova malodlušnost ji je dajala po-gum. Dalje prihodnjič. ■ ■■ ■ "Clevelandska Amerika" shaja trikrat na teden, pondeljek, sredo in petek. Naročnina sa- i mo $3.00 na leto. —(Slovencem jako znani odvetnik John G. Murphy je u-mrl v torek zjutraj za pljučnico. Svoje čase je bil mirovni sodnik. —V torek je Cleveland že plačeval 13 centov za kvort mleka. Micko se bo prodajalo po tej ceni do r. marca , letoS. Tedaj bo zvezina vlada ktfia-čala s svojo preiskavo in \>o odredila vse potrebno, po čem in kako naj se mleko vnaprej prodaja. j-o-- Zavezniki bombardirajo Metz. London, 15. jan. Zavezniki so včeraj bombardirali velike nemške vojne tovarne v Thi-onville, kamor so zagnali eno tono bom»b, nakar so /bombardirali železniške naprave* v Metzu, kjer so povzročili veliko šikodo. Nevarnost ko-nektiranja kav-čukastih cevi. mnmimmi ■ » Ali bi riskirali tvoje življenje, da prihranite nekaj centov? In to delate, če vi rabite kavču-kaste (rubber) cevi pri konek-tiranju vaših pečij na plin. Kavčukaste cevi se kmalu raztegnejo in postanejo luknjičaste. Ne morejo se pritrditi tako dobro in varno kat jeklene ali železne cevi torej jih otroci lahko proč potegnejo. Če plin prihaja v sobo radi luknjičaste kavčukaste cevi, tedaj se lahko zadušite ali pa se pripeti razjtrelba^ ali ogenj* In poleg tega je protipojfa^Vno rabiti kavčukasti cevi v ta namen. Mestna postava prepoveduje. Ne riskirajte! Bodite na varni strani. Glejte, da so vse konek-cije pri vaših pečeh na plin delane s jeklenimi ali železnimi cevmi. Naši izkušenci vam zastonj dajo nasvet v tem pogledu. [ Zanesljiva zdravila I za družino. I Kašelj in prehlad Dober liniment Nečista kri prevladuje aedaj. Da skraj- povrroCuJe lzpahke, Jsra»t- j šnte nJih dobo ln ee ognje- . JJ lraoral *>rf veakl dni- £ £rce ln druge nerodno- 1 te »aprekam, vzemite leve- žlnl ™ ^.aje revmatli- ™ W L^t^Uo če iT , balzam « pljiifia, ,kl Je SSrabo wlkoU 'L ln? «'te krt. I Izvrstno zdravilo za hrlpa- St^k. „h nSL^, l£t kričlatllec. Je lzvrBtno zdra- voat ln prehlad. Cena 25 ln mentu "J1 aU prlporoCa. «r ^ ^ ^ % I 5QC verovo Qothardtko olje je f ' • izvrsten liniment znan radi -- 1 1 ....... . trvoje uape&noeti. Cena 30 Slabi živci I , Ženske in dekleta ln 60 centov- prinašajo nervoznoat, brez- . I ao mnogokrat podvržene 111 -■■■■■■■.......... ■»■■■ spanje, histerijo, splošno podvržene raznim botestim slabost. Da pofcivlte val ce- I njih spola. Za take slučaje Hrhtohol k*0* »tatem, Jemljite \ se lakreno priporoča Sovo ' 8everov Nerveton. Je jako rov Regulator kot pravi pri- , . , ^ znano ikot Izvrstno zdmvlk) jatelj i„ zdravilo v teh bo- J® i™OK°krat vzrok jetrnim za iimuCene živce. Vam Ja- loznih. Cena $1.25. Jie],[1'kk1fWn- Radltega se ko mnogo pomaga. Cena _ hrbtobol ne srme zanemarja- $1.25. ~ ti. Vzemite Severova zdrs* ' __^ ' j Mazilo vila za oblati in Jetra in og- | nJte ae posledicam. Vi pre- Zdravstveno milo ki je znano radi svojega hit iprečite napetje nog. napet- rega uspeha pri zdravljenju Je želodca in bolečine pri W moralo biti v vsaki dru- ran, praak, opeklin ln ure- odvajanje vode. Cena 75c » koMJ otroka, za zov, to zdravilo bi moralo in $1.25. kcuelj odrafičenih, za britje , biti ipri vsaki hiši. Severovo z,a ko4« matere aH zdravilno mazilo Je dobro -1--h?,er!, Jn ,Za dn,Re iPoznano ln priporočano ra- al! «ftenje ran. Severovo di svojih zdravilnih lastno- Dober apetit 5 C « m"\ fa , f ,Je stil Cena S5c \ dobro milo za take slučaje. • Cena 25c. > i . i ■ " > pomen! splošno zdravje ln „ , ... srečo. Vzdržujte svoj apetit, Na* zobno izpiralo m odstranite zaprtje in očvr- Srbeči izpahki 1 stlte prebaVljalne organe, za grgranje, zotM>zdravskl Vzemite tu ln sem Severov znani kot srbečica, eejema, posel, za utrjenje čeljusti, želodčni grenčec. Je i*vrst- salt rheum, polaon Ivy, hI- za olajšavo hripavosti ln no zdravi|o in želodec za ves ln druge se navadno prehlajenje grla ali za nos- B]fll)e in 8tare IJuti| Cena hltro udaJo severOvemu ni katar priporočamo Sove- 75c ,n fl50 maz|(u „ ^ bo|ezn| rov antlsepsol. Je izvrstna f Xaj fi0 rahl takoj nayo. solucija zu zobne in zdrav- ___diIih Dajo hUro Folajšbo> stvene na^nene. Cena J5c. Cena 50c. Glavobol —- " Kronično zaprtje Neprebavnost , i se mora takoj 'odstraniti.^ prinaša kot znano vrtogla- Tako tudi nevral(xične bole- bolnika slabega, po- vost, bruhanje, napetost in Cine Severovl praški zoper vzročl dlspepsijo. Severov druffe jetrne neprilike, knte- glavobol In nevraigijo so po- življanskl balzam (pomaga ro bolest hitro ozdravijo znanl rad| 8VOje hitrosti popraviti te bolesti. Očvrati Severove Jetrne kroQlJIce. I delovanja. Dvanajst praškov sluteni ln regulira obiati pri Cnna 25c. 1 je v box! za 25c. njih delu. Cena 85c. - ^ Pišite za polno listo Severovilh' zdravil. Je zastonj. Kupujte Sev;erova zdravila v vsilil lekarnah. Kadar jih ne morete dobiti, pišite nam, toda vprašajte najprvo svo^ j«ga lekarnarja. On jih lahlko naroči. Zahtevajte Severova zdravila. Zavrnite pona- redlbe. • p. Severov Almanah za leto 1918 je sedaj pripravljen Vprašajte zanj v lekarnah aU pišite direktno nam. Je zastonj. ----- -------- W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa Carica je blazna? Amsterdam, 16. jan. Bivša ruska carica je, kakor poročajo nemški listi, ziblaznela in se nahaja v 'blaznici v Tdbblsfku. »Njeno stanje je neozdravljivo. L'lllllllllllllllllllllllllllUlllllltlllllllllllllU J Društva, pozor! Uredništvo lista "Cle- | 5 velandska Amerika" na- g S znanja vsem slovenskim 5 S društvomv Collinwoodu, : I Clevelanjdiu, Newburgu 5 | in okolici, da 'bo prihod- S S nje leto zastonj priobče- § S valo vsak mesec dvakrat = s imenik društvenih urad- 5 s nilkov, dan seje in pro- g S stor kjer se seje vršijo. S s Vse kar naj društvo nare- s E di je, da sporoči uredni- 5 g š'tvu, (da želi imeti oglas s£ [ skozi celo leto zastonj v s = listu. 'Naš list jZ za ikrasni venec, ki so ga darovale društvene sestre. Prisrčna hvala fantom, ki so spremil rajnico k zadnjemu počitlku. Posebno se zahvaljujemo družinam Strle, Kamin in Koprivec, prisrčna hvala vsem onim, ki so storili . 'kaj dobrega, 'ko je ibila v bol-' nišnici. Lepa hvala za krasne j vence vsem, Iki ste jih darovali, ti pa drga iAna, počivaj v miru, saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad ( zvezdami. Druiina Strniša. • 1 —~ m" i i Soba za enega ali dva fanta ,se odda v najem. Vprašajte na 6223 Glass ave. (8) j NAZNANILO. JNaznanjam članicam dr. sv. Ane, št. 4. 9DZ, Idia redno plačujejo vsak mesec meseč-nino in sicer na redni mesečni seji ali pa vsako tretjo nedeljo v mesecu od 1. do 3. ure popoldne v navadnih društvenih prostorih, nikakor pa ne na domu, (ker na domu ne bom vzela nobenega denarja, ka»kor si nekatere članice to mislijo. 'Prosim, sestre, uf>olštevajte te vrstice, da ne bo potem kakega prepira ali žamete. Sestrski. pozdrav (7) Fannie Trbežnik, tajnica. Slovenci v Rusiji! Slovenskim ujetnikom v Rusiji, ki 90 doma iz Ilirske Bistrice na Kranjskem, pošiljam prošnjo, da se zglasijo pismenim potom pri Josip Kregar, 513 E. 152nd St., Cleveland, Ohio, North America. ' _ NAZNANILO. Na zadnji mesečni seji dr. Z. ;M1. B. je bilo predlagano, •da kateri član od društva se hoče zavzeti, da plapuje ioc na mesec v (korist in napredek Slovenskega Narodnega Doma, naj to . stori nemudoma. Večina članov se je prostovoljno pddlpisalo in se zavezalo za eno leto. In ako društvo previdi, da to lepo napreduje, se laliJko zaveze še nadalj-nih par let. In društvo Z. M B. prosi še vsa druga društva, da naredijo ravno tabo in po isti poti, kajti v slogi je moč. Dr. Z. M. B. VOJAKI! Amerikansiki vojaki so najbolj čvrsti in zdravi, vzrok je dobra hrana, red in snaga. Mi snažimo obleke tudi za ameriške vojake, ali čistimo tudi vaše? Pokličite -po telefonu ali sami prinesite. The Franks Dry Cleaning Co. 1355 East 55th St Nasproti Lake Shore banke. Collinwood podružnica: 15513 Waterloo Rd. (X'3)Wed.), ♦ Denar se posojuje na ) binvstvo hiš po 6% obresti, $jH - lahke mesečne obroke. Htšj^J i se vam postavi na vsa'k lot, mm > ga imate plačanega. Pokl&ifljl - p<5 telefonu ali pa pridite o-9 1 sebno po 6. uit zvečer. 1 Anton Salamon, 1 8217 Rosewood ave. r Tel. Union 974 K. (4o)|| Svoji k svojim . je lepa beseda, in vprašamo J sami sebe ali to spolnujemoH Lahko pa to dokažete, če v^H žite svoj d>enar v slovensfefid podjetje. Slovensiko StavbiM r sko in Posojilno društvo, | I ZGUBLJEN DENArI ) Veliko denarja je bilo zuH - nje čase ukradenega tistiKf ljudem, ki .svoj Alenar dOn^ffl 1 hranijo. Cemu imeti denar 4H n^t? Alii ni boljše vložiti nar tam, kjer je na varnem|ap®| vam nosi poleg tega še < jV , obresti, in sicer prit SIovctB i skem Stavbinskem in PojH : jilnem društvu, 6313 St. ClaH Zidana hiša za 6 družin, prodajalni, se prodajo pocftfjH Hiša za v družine, rent $8||| cena $7400, hiša za 'd've dru« ni, 12 sob. Cena samo Hiša 10 sob, za dve druz«U lot 50X150, cena $470« za 6 družin, rent $80 na! riffl sec, cena $6900. Imam tudi |H šie naprodaj, ki se plača sajjH tisoč dolarjev takoj, drugfe »jH rent. 1129 Addison Rid. tM. sproti šole Slovenka dobi dobro hi itd delo pri gostoljubnih ljudS za splošno delo v kuBB Vprašajte pri Mrs. Korčeg Naprodaj je dobro idoča ifl snica v sredi slovenske nasjfl bine. Proda se po nizki cefi|| radi bolezni. Pozve se prf'lMH Sternen, 6218 iS t Clair avdl vrata st. 8.