»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta a krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */, leta 3 krone, za '/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 17. oktobra 1902. Ust 42. Trstenik. (Dalje.) III. Duhovniki. 1. Nestalni. Nestalne duhovnike so imeli na Trsteniku že pred ustanovitvijo lokalije leta 1787. Bival je za več dni ondi kak preddvorski kapelan, posebno v velikonočnem času ali v adventu, ko je bilo več opravila; včasih se je pa nastanil kak upokojen duhovnik, da jim je oskrboval božjo službo. Ljudje so jih imenovali petičarje, ker so jim dajali po eno petico, 15 starih kr. za masno darilo. Med tistimi duhovDiki, ki so pred letom 1787. oskrbovali duhovna opravila na Trsteniku, so bili ti-le: Janez Jenko od 1682 naprej. Matija Skok od 1689 dalje. Umrl je kot župnik preddvorski leta 1714. Trsteniški ključarji so imeli ž njim prepir zaradi cerkvenega imetja. Jernej Vidmar 1716. Jožef Skok je dobil 18. novembra 1723 za 3 mesece pravico pastirovati na Trsteniku. Janez Žerovec. Rojen v Radovljici, je bil v mašnika posvečen 22. junija 1722. Kape-lanoval je najprej na Stražah pri sv. Ksaveriju na Stajarskem, potem v Pliberku na Koroškem. Od tam je prišel na Kranjsko na Jesenice in dalje v Radovljico. Od leta 1738.- 1739. je bil v Šmartinu pri Kranju. Na Trsteniku je deloval pred letom 1730. kot kurat (curatus in Terstenigk"). Za njim Matej Raj žar. Rojen v preddvorski župniji, je bil posvečen 30. marcija 1720. Sebastijan Zorman, tudi iz preddvorske župnije. Na Trstenik je hodil iz Preddvora od i leta 1731.—1741. Martin Fran M ari ne r, Ljubljančan. Posvečen je bil 29. septembra 1743. Na Trstenik je dohajal iz Preddvora leta 1745. Bernard G o t z 1, stanujoč kot kurat na na Trsteniku od leta 1750. naprej; 1754. je bil še gori. Prej je služboval kot kapelan v Št. Juriju pri Kranju od 1731.—1732., od 1732.—1739. v Crkljah, od koder se je preselil kot beneficijat v Kamno Gorico. Leta 1749. ga beremo kot kurata v Kropi. Jakob Bakolnik. Rojen na Zgornji Beli v preddvorski župniji 28. aprila 1737. Na Trsteniku je deloval 1764. leta. Anton Tepina (curatus loci). Rojen v i Bitnem 12. junija 1701., v šmartinski župniji. V mašnika posvečen 18. januarija 1739. Najprej je bival pri sv. Joštu do 1741. Potem je ka-! pelanoval do 1744. na Jesenicah; pozneje je bil nekaj časa na Koroški Beii in od 1749—1754. i zopet pri sv. Joštu. Zadnji čas na Trsteniku , 1767. Za njim Juri Bitenc. O tem bomo slišali več v naslednjem odstavku. 2. Lokalisti. Od leta 1787., ko so razkosali preddvorsko župnijo, so bivali na Trsteniku stalni dušni pa-! stirji, katerim je zagotovila vlada dohodke iz verskega zaklada. Z odlokom c. kr. knjigovodstva v Gradcu 13. junija 1789. so jim od-kazali 100 mašnih ustanov; pozneje so jih dodali še pet. Proti temu, da so opravljali te sv. maše, so dobivali na leto 350 gld. Od 11. novembra 1844 naprej je dobival lokalist na leto 300 gld. dotacije, a zato je moral opravljati zastonj po 45 sv. maš na račun verskega zaklada: od leta 1872. pa samo 40. Tako je ostalo do novejše uredbe kongrue. Od leta 1885. so dobivali po 510 gld. 51"/» kr. — Dolgo časa so morali Trsteničani pošiljati vsako leto biro preddvorskemu župniku. Tudi štolnino, ki so jo cenili na 5 gld., je pobiral preddvorski župnik po trsteniški duhovniji do leta 1854. Pozneje je pripadala domačemu duhovniku z določbo, da se mu uračuni v kon-gruo, ako bi presegala 50 gld. Od 7 zemljišč v Babinem vrtu, od 97i zemljišča na Trsteniku, od 6 zemljišč na Povlju, od 5 zemljišč v Zabljah, od 5 zemljišč v Cadov-ljah in od 7 'A zemljišča v Zgornjih in Spodnjih Tenetišah, torej od približno 40 zemljišč, je znašala hira 1H \ * mernikov pšenice, 12 mernikov ovsa, 33 stotov sen&, in namesto sira 1 gld. 6 kr. — Preddvorskemu cerkovniku so dajali s Povija, iz Babincga vrta, iz Cadovelj in Zabelj z vsakega zemljišča 1 kos sira ali 2 kr., vsi, t j. 23 zemljišč 46 kr. Leta 1854. je knez-škofijski ordinarjiat v sporazumu z vlado določil, da naj Trsteničani plačujejo to biro takratnemu preddvorskemu župniku Andreju Kržišniku do njegove smrti, ker je imel po umestitvi pravico do nje; po njegovi smrti pa nai jo dajo v isti meri in vrednosti svojemu domačemu dušnemu pastirju. Le cerkovniku preddvorskemu so jo smeli od leta 1*54. naprej precej ustaviti, ker je bil le začasno v službi. Od sv. Jurija istega leta naprej je dobival dotični znesek domači trsteniški cerkovnik. Župnik Andrej Kržišnik je umrl leta 1*0!>. Od takrat naprej so prejemali trsteniški dušni pastirji prej imenovano biro. Cenili so jo na 51 gld. 53 kr. ter jo jim prištevali v kon-gruo. — S tem je izginil poslednji znak nekdanje odvisnosti od Preddvora. Lokalni kapelani, lokalisti ali kurati so bili naslednji: Juri Bitenc (Witniz). kot samostojen lo-kalist na Trsteniku od leta 1787—1797. Janez Baltazar Erbežnik od 1797 do 1X2!». Franc S uste rs ič l»l!>—1851. Franc Marin še k 1852—1*71. 1. Juri Biten c. R« »jen je bil na Laborah v šmartinski župniji pri Kranju 23. marcija 1726. v mašnika posvečen 27. avgusta 17.~»2. in sicer na naslov gradil Schartenberg a6., da je smel sicer še ostati na Trsteniku, a dobil je ukor. Kmalu na to se umakne gospod Juri Bitenc sam; dovolili so mu 30. novembra istega leta stopiti v stalni pokoj. Dobival je 200 gld. na leto iz verskega zaklada. Preselil se je na Golnik v kriški župniji in je živel tam še dvajset let kot graščinski du-žovnik. Umrl je kot zlatomašnik 26. oktobra 18D> v 91. letu svoje starosti. Pokopal ga je kriški župnik Ignacij Božič. — Na Trsteniku je bil po Bitenčevem odhodu začasni upravitelj Jožef Pruner. Toda že 3. januarija 17!»7 je kneznadškofijstvo predlagalo za lokalista na Trsteniku na prvem mestu Baltarja Erbežnika Imenovan je bil z dvornim dekretom 23. aprila 1797. Plače so mu določili 300 gld. na leto iz verskega zaklada. 2.) Janez Baltazar Erbežnik je bil rojen 26. decembra 1750 na Povlju pri Ločanu. Krstil ga je preddvorski kapelan Jožef Zorman. Ime sv. Janeza evangelista so mu dali. Očetu je bilo ime Andrej, materi pa Jera. — Oče ni bil samostojen gospodar, bival je na posestvu svojega sorodnika gospoda Andreja Erbežnika, o katerem smo že govorili. — Ko je imenovani gospod prodal svoje zemljišče, kakor smo že zgoraj pripove do val i, se je vsa Erbežnikova rodbina preselila s Povija. — Mladega Janeza, ki je še kot otrok moral zapustiti svojo rojstno vas, so poslali v šolo. Odločil se je za samostansko življenje po pravilih sv. Frančiška. Dobil je ime brat Baltazar. V mašnika je bil posvečen 1. aprila 1775. Pozneje je izstopil iz reda z višjim dovoljenjem in je pastiroval v lavantinski škofiji na Spodnjem Štajerskem in sicer pri takrat novoustanovljeni lokaliji sv. Katarine na Potoku, (am Ceče-Bach) v trboveljski župniji od leta 1787 do pomladi 17 97*). Takrat ga pokličejo v Brasloviče v pomoč, in ž njim neha tudi lokalija sv. Katarine. Iz Bra-slovič se je preselil v svoj rojstni kraj, na Trstenik. — Tukaj je deloval do leta 1829. Starejši ljudje ga še pomnijo. Pri izpraševanju iz krščanskega nauka je bil strog, sicer pa mil in dobrohoten gospod. Zadnja leta je bolehal. Leta 1827. dne 21. marcija je dobil goriški lokalni kapelan Janez Kuralt ukaz od škofijstva, naj pomaga bolehnemu Erbežniku pri pasti-ro vanju. V mrtvaški knjigi beremo o Rubežniku, ki je bil med vsemi lokalisti najdalje na Trsteniku, da je umrl 28. novembra 1829. kot devetinse-demdesetletni starček vsled oslabelosti na Trsteniku. Pokopal ga je tedanji župnik iz Predaselj Janez Jarnevič. Prof. dr. Fran Perm). (Dalje pride.) Lurška Mati Božja. (Potovanje tje, bivanje v Lurdu ter hoja nazaj.) (Nadaljevanje.) I. Pot do Lurda. Meseca aprilja leta 1899. so vrli Dunajčani sklenili romati v Lurd, da se poklonijo svoji nebeški Kraljici ter se ji zahvalijo za dobrote, ki je je podelila tekom XIX. stoletja^, njim in vsej državi, da slovesno priznajo vsemu svetu Jezusa Krista v bostiji za svojega Gospoda in Kralja. Ta sklep so objavili po časopisih. Jaz sem bral o tem v „Slovencuu in kakor sem vam že prej povedal, sklenil sem se jim pridružiti. Dobil sem dovoljnih pripomočkov in sem se vpisal na Dunaju med romarje. 17. avgusta sem odpotoval od doma. Dobri Ločani so ee mi zlasti pred ta dan in pa veliki šmaren priporočali v molitev, da bi se jih spomnil, ko bom molil pred lurško votlino. Da bi resnično vstregel njihovi želji, *) Orožen, Das Bisthum u. die Diozese Lavant; IV, 395. napisal sem na polo papirja imena vseh tistih, ki so se mi priporočili v molitev. Iz Skotje Loke sem se odpeljal proti Beljaku in odtod na Tirolsko v Inomost. Tam sem ostal 3 dni pri čč. oo. jezuitih in si ogledal mesto in tudi nekatere bližnje planine. Mesto je jako lepo. Ima krasno lego. Od vseh strani je obdano od večjih in manjših hribov, in prav pravih gora. Te gore pripomagajo, da je lega velikega inomoškega I mesta izmed najzanimivejših na svetu. 21. avgusta sem zapustil glavno tirolsko mesto in sem se odpeljal v Franzensfeste. kjer sem počakal romarskega vlaka. Silno neprijazen kraj je to. Leži v ozki dolinici. Poleg velikega kolodvora stoji še par gostilen. Kolikor sem imel časa na razpolago, porabil sem ga v to, da sem napravil kratKe izlete na razne strani, ker v Franzensfeste je zelo dolgočasno. 22. avgusta ob 3. uri zjutraj je dospel romarski vlak. Iz Franzensfeste smo se peljali mimo mest Briksena, Bolcana skozi južne Tirole. Ob »M 7. zjutraj smo bili že na avstrijskoitalijanski meji — v Ali. Tu so nam laški uraduiki pregledali prtljago. Malo za-jutrkovali smo v kolodvorski gostilni. Potem smo se presedli na italijanski vlak, ki je sicer hitro vozil, a se je skoro ves čas prav močno gugal. Peljali smo se skozi trdnjavo Verono. V Milan smo dospeli ob V* 12. V Milanu smo si odpočili do drugega dne. Stanovali smo v hotelu »Viktorija14 in v „Albergo della Misericordia*4. Postregli so nam prav skrbno. Kosilo nas je že čakalo. Po kosilu smo se razpršili po mestu v večjih in manjših trumah. Bolj površno smo ogledali mesto. — Milan je zidan na okroglo. Središče vsega mesta je velika škofijska cerkev. Gotovo ste že čuli kaj o tej cerkvi. Pravijo, da ima toliko zvonikov, kot je v letu dni. Res, 1 prav znamenita gotska stavba je to in je druga najprostornejša cerkev na svetu. Pod velikim altarjem leži v kristalni rakvi ohranjeno telo svetega milanskega nadškofa Karola Boro-meja. V Milanu je tudi deloval nekdaj sveti škof Ambrozij, ki je pridigoval tako ognjevito, da je pridobil za Krista velikega svetega Avguština. V mestu in po vsej milanski škofiji bero sv. maše duhovniki malo drugače kot pri nas. Drugi dan so naši duhovniki maševali po raznih ! cerkvah. Naš voditelj je maševal na grobu sv. Karola Boromeja. Ob V« 12. smo zapustili Milan. Vlak nas je brzo odnesel proti jugu, v pri-j morsko mesto Genovo. Silno smo se zaveselili, ko smo ugledali morje. Mnogi še nikdar niso ! videli morja. V Genovo smo prišli ob V* 4. po-i poludne. Po enotirnem odmoru smo se odpeljali v francosko Nico. Od V« 5. popoludne do V* 11. zvečer smo se vozili po svetovnoznani lepi pokrajini Riviera. Vlak je hitel prav tik morja. Kaj krasne kraje smo tu videli, najbujnejše nasade in vinograde. Tu raste že južno sadje. Mene so najbolj zanimale palme. Ob V«H. zvečer smo bili v Niči. Ker je Niča izmed najlepših mest, ostali smo v Niči do drugega dne zvečer. Stanovali smo v hotelu »Continental". Jaz sem prehodil vso N co, ogledal krasne stavbe in nasade, a najprijetnejše se mi je zdelo pri morju. Tik morja so napravili široko, gladko cesto. Ob cesti rasto palme. S ceste na stop-njicah se pride na širok prod, kjer stoji do 100 hišic. Notri se kopalci slačijo in oblačijo. Prod se kaj lepo strne z morjem, ki je več metrov daleč plitvo in pri kopanju ni nobene nevarnosti. V Niči je jako milo podnebje. Le malokedaj pade gorkomer pod ničlo. V celem letu je 213 lepili soinčnih dni. V sušcu je tu že pomlad, majnika pa žanjejo. V mestu in okolici sem videl krasne vrtove, kjer rasto južne cvetlice, pomaranče, rožiči, palme. V to mesto prihajajo tujci iz vsega sveta, da prezimijo. 24. avgusta zvečer ob 8. uri smo se poslovili od Niče. Do letovišča Kan (Cannes) smo se še vozili tik morja, a od tu naprej se je jel vlak bolj in bolj oddaljevati od morja. Ob 12. po noči 25. avgusta smo prišli v Marsej (Marseille), najimenitnejše evropsko primorsko mesto. Nekako eno uro smo vse eno postali, — akopram je bila noč. Iz Marseja smo se obrnili proti severu v mesto Nim (Nimes). Odtod je zavil vlak proti jugu skozi Monpel je (Montpellier) v primorsko mesto Set (Cette). Tukaj smo zajutrkovali in se presedli na nov vlak. Od Set smo se peljali skozi Bezič (Beziers). Narbon (Narbonne), Kar-kason (Carcasonne) v Tuluz (Touluse). V Tuluzu smo kosili. Mesto je veliko. V cerkvi svetega Saturnina hranijo trn iz Kristove krone, kos Marijine obleke, nekaj koščic svetih apostolov Petra in Pavla in glavo velikega učenjaka sv. Toma Akvinskega, ki je ovenčana z zlatim la-vorovim vencem. Ob \a 1 smo odrinili iz Tuluza proti jugu v mesto Tarb (Tarbes), kjer stoluje skof, pod čegar duhovno oblast je pristojen Lurd. Od Tarba do Lurda je vozil vlak nekako toliko časa, kot vozi pri nas iz Ljubljane do Škofje Loke. Točno ob V» <• zvečer nas je vlak zapeljal na lurški kolodvor. Bodi pozdravljeno preatolno mesto brezmadežne Matere vseh ljudi! Bodi pozdravljena mogočna Ilirska Kraljica, ki si zmagala vse svoje neverne sovražnike in jih osramotila; bodi pozdravljena nebeška Zmagovalka, ki si izbojevala Lurd in sedaj iz svetega mesta vodiš srca svojih otrok! II. Romarji. Sedaj Vam moram še povedati, koliko nas je bilo in kaki ljudje so se vdeležili tega svetega romanja. Večina vsi so bili iz Avstrije, le šest jih je bilo od drugod. Štiri ženske so bile iz pruske 1 Slezije, dva romarja sta bila iz Rumunskega. Avstrijcev je bilo 269, Ogrov 91. Med Avstrijci je bilo največ Nemcev, posebno Dunajčanov, drugi so bili rodom Cehi, Poljaki in severni Slovaki. Slovencev je bilo pet, s Kranjskega sem bil jaz edin. Z Ogri je potovalo lepo število ogrskih bratov Slovakov, kateri so peljali seboj mnogo bolnikov. Z veseljem moram opomniti, da se je vdeležilo te božje poti dokaj mož z Dunaja. Res, Dunaj napreduje, v cesarskem mestu se probuja temeljita krščanska zavest. Dve dvorni dami nadvoj-vodinje Marije Josipe: mejna grofica Krescenca i Palavicini in Zoiija Zamovska ste tudi romale z nami v Lurd h Kraljici vseh kraljic. Marija si ne osvaja le src priprostih, neukih, nego, kakor vidimo, osvaja si tudi ljubezen imenitnih oseb. Duhovnikov je bilo do 30. Ostali romarji so bili gosposkega, srednjega in ; tudi kmečkega stanu. Avstrijce je vodil veleča-stiti oče Engelbert Weinberger, kapucin z Dunaja. Ogre in Slovake pa prečastiti prelat dr. Ro-bitseh de L^gornia. Vožnja od Dunaja do Lurda in hrana za 8 dni je stala za I. razred 480 K, za II. 360 K, za III. 220 K. Romarji smo ! i me 1 i bo žjepotn o znamenje, svetinjo lurške Matere Božje, na kateri sta bila pritrjena bel in višnjev trak. Dali so nam tudi tiskan imenik vseh udeležencev in posebno molitveno knjižico za lurške romarje; iz nje smo skupno molili in peli na potu in v Lurdu. Cas smo vestno porabili. Po dnevi smo zmolili tri rožnivence za papeža in cerkev, za državo in cesarja in za se. Prav vsak dan smo vsaj enkrat prepeli dolgo lurško pesem. Litanije Matere Božje smo peli in molili. Kadar nam zaradi vožnje ni bilo mogoče biti pri sveti maši, molili smo v vozu skupno mašo v čast lurški Materi Božji, kakor se bere v Lurdu vsako leto 11. februvarija. Romarji so prav mnogo molili in se res najdostojnejše pripravljali za Lurd, saj so bili pa tudi pravi, pobožni častilci Matere Božje, kar se je najlepše pokazalo v Lurdu, o čemer Vam povem še na-tančneje. — Ko smo se bližali Lurdu, solzilo je marsikomu oko, sveto veselje se je razodevalo na obrazih. Vsakdo je mislil le na lurško votlino in Marijo, katero bo kmalu gledal v masa-bijelskih skalah. — O kako sveta čustva najiskre-nejše ljubezni so morala prevevati romarje, ko smo izstopili na Jurskem kolodvoru, ko smo dospeli v sveto mesto k Mariji, tolažnici in pomočnici vseh kristijanov, k Mariji, veliki čudodelnici 19. stoletja. Bodi pozdravljena Marija, svetla zvezda upanja vsakemu, ki prihiti k Tebi; bodi pozdravljena lurška Kraljica, Mati milosti, morje usmiljenja! Kipelan Ivan Miklavčič. ^Dalje pihodnjič.) Tomo Kempčan v slovenski obleki. (Dalje.) | i Šestindvajset let pozneje je iznovič preoblekel Toma Kempčana v slovensko obleko — „v' to Cranzko okuli Lublane navadno Spraho" — tuhinjski vikarij Frančišek Mihael Paglovic v družbi z nekim drugim mašnikom petrinarjem, ki sta izdala 1. 1745. „Thomasa Kempenzarja Bukve". V predgovoru naslov- j ljenem: „Kratku podvučenie" opominja Paglovic v sedmih točkah bralce, kako naj bero to in druge pobožne knjige, potem jih seznanja s Tomom Kenapčanom in z njegovimi „slatimi Bukvicami", ki so bile preložene celo na turški jezik. Da se okoristijo ž njimi tudi „ti lubi Slovenci in Crainci", so se preložile na slovenski jezik s tako skrbjo in pozornostjo, da jih morejo razumeti tudi preprosti ljudje. Prevajalca sta rabila poleg latinskega izvirnika nemške in laške prevode. „Taki Mošje so se pomujali, kateri te štiri sprahe, Latinsko, Nembško, Laško, inu Crainsko so dobru znali, inu zastopili, de skusi to, kar v' Latinski sprahi je bilu tešku sastopit, je nekei ta Nembška, nekei pak tudi ta Laška, inu skorei leta nar več res- ' ločila, kaj je otel ta Vučenik z' en navuk nam naprei j nesti." Da bi Tomo Kempčan globlje prodrl v narod, opremil ga je Paglovic s kratkim abecednikom na koncu. Dodal mu je: Tablo Teh pužtabou, iz katerih se samore kdu lehka navučiti brati in naposled so še: Cifre iz katerih se usse štivenie sturi. Paglovčev rKempensar" je eden prvih razširjevalcev slovenskega branja. Kako se je priljubil slovenskemu ljudstvu, sve-dočijo večkratni ponatiski. „Tomaža Kempenzarja Bukve" so bile rpobulšane inu k' drugemu malu na svitlu dane" 1. 1778. „Pobulšal" in izdal jih je bene-ficijat stolne cerkve ljubljanske Anton C on ti. Ta izdaja je zanimiva zato, ker je omenjeni izdatelj dodal pred Paglovčevo ,.Kratko podvučenje" še eden takisto naslovljen pouk na prvi strani: „koku se imajo neka-tire čerke (puštabi) v' Kraynski šprahi izreči.- Tu povdarja razloček med z (s) in s (f) zametujoč podvajanje poslednjega; on pravi, da zadostuje eden sam s ,.po navadi teh Illyrcov. katireh špralia je taku rekoč ena mati te kravnske". Nato razlaga, kaj po- menja rep pod črkami; to znači. da je treba tisto črko tako izgovoriti, kakor da bi bila podvojena: „koker se vide per ti besedi verte, katira se bere. koker vertee." Iz tega in nekaterih drugih popravkov veje duh Pohlinove slovnice. Za „kratkim podvuče-njem" sta: Molituv pred branjam in po branju, katerih nima prva izdaja. Zadaj je izostal abecednik, ki ga ni tudi v nastopnih ponatiskih. ,.K tretjimu na svitlu dane" so bile Paglovic-Continijeve rThomaža Kempenzarja Bukve" 1. 1788. brez ortoepičnega pouka na prvem mestu, sicer pa popolnoma enake drugi izdaji. Četrti ponatisek je izšel 1. 1799. tako enakosloven prejšnjemu, da je ostala celo opazka v naslovu: rk' tretjimu (namesto 4.) na svitlu dane*4. Isto hibo v naslovu ima peta izdaja z 1. 1807. Tu je izpuščen „ Kratkega pod-vučenja" drugi del. Brez širokokrilega naslova, s kakoršnim sta ga obremenila o. Hipolit in Paglovic, je zagledal Tomo Kempčan 1. 1820. v novi lepi slovenski obleki beli dan. Oskrbel mu jo je marljivi spiritual v ljubljanski duhovšnici Ivan Zalokar. Njegov prevod rHoje za Kristusam* prekaša vse dot ed an j e. Slo-venil je svobodno iz latinskega izvirnika, a hkrati vrlo pogodil duha Tomovega. Zuameniti hrvaški jezikoslovec Fran Kurelac. ki je sam krasno prevel „Stope Hristove", ga jako hvali, veleč, da mn je dobro ugajal. V toplo pisanem predgovoru našteva Zalokar krasna sadove, ki jih rodeva branje rHoje za Kristusam" in poučuje bralce, kako naj jo bero. Isti pisatelj je razveselil Slovence 1. 182«». s knjigo natisnjeno z metelčico: „D v a naj s t bukev Tomaža Kempčana, izbranih iz njegovih dosle še malo znanih pisem.* Zalokar je v tej knjigi zbral najkrasnejše cvetove iz Tomovih ascctiških del in jih povil v lepo zaokrožen šopek, ki se začenja s spisom: „Limbarski dol" in končuje s šestimi svetimi molitvami o Kristovem terpljenju". Posebno krasna sta spisa: ».Zdihovanje duše" in ..Rožni vrtec*. Iz gori naštetih Tomovih del je preložil iz latinskega štev. 1.. 12., 14., 15., 16., 19., 25., 26., 28.. 31., 34. in pet listov. Ta Zalokarjeva knjiga je izšla tudi v posamičnih zvezčičih. Založil jo je prof. Metelko, komur jo je pisatelj z dvema drugima knjižicama vred v last izročil proti temu, da pripade zopet njemu, kadar bi Metelko umrl. Založnika poslednje izdaje Paglovčevega rKempenzarja* z 1. 1807. Adama Henrika Hohna je presenetil Zalokar s svojim Tomom Kempčanom. Take knjige, po kateri vsak hip poprašujejo. ni rad izpustil iz svoje zaloge. Naprosil je torej tedanjega šentpeterskega župnika Ivana B e d e n č i č, naj mu popravi Paglovčev prevod. Knjiga je izšla 1. 1*2"». s pomoto „Petiga (namasto: 6.) Natisa* v naslovu; niti popravljalec niti založnik nista vedela, da je bil že 1. 1807. izdan vsaj peti natisek. Bedenčič je spisal rThomaža Kempenzarja čvetirim Bukvam" nov predgovor, kjer proslavlja Tomovo modrost in navaja vsebino njegovih čveterih knjig. Zadaj je dodal: ..kazanje molituv ali povzdigvanje serca k' Bogu v* nmogiterili okoljstavah življenja*. Tu opozarja braba na oddelke y knjigi, zlasti primerne, tla se bero v gotovih slučajih. To izdajo, kakor tudi poznejše Hohnove. je ilust roval s slabimi losu rez i L. \Vahl. Podobe se nahajajo pred naslovnim listom in ob začetku «ve- terih bukev. Na čelu je Krist noseč težki križ, potem je propoved na gori, Zveličar pri Lazarjevih, gredoč z učencema v Emavs, in zadnja večerja. Paglovic-Bedenčičev prevod zaostaja za Zalokar-j e v i m. Izm» d poznejših izdaj imam v rokah 7. natisek z 1. 1846. Jezik je nekoliko boljši mimo onega z 1. J 825. Izpodbujeni od tedanjega mariborskega spirituala, sedanjega stolnega župnika in kanonika Jakoba Boliinec in pod njegovim vodstvom so 1. 1872. izdali mariborski b o g o s 1 o v c i „ Tomaža Kempčana Hojo za Kristusom*4, ki je takoj drugo leto zopet v pomnoženem natisku zagledala beli dan. V predgovoru hvalijo Slovence, ker radi bero Toma Kempčana knjige. -Pa to ni čudo, saj so vredne, da jih pobožni kristijan prebira in zmerom prebira: v njih najde besede večnega življenja, modrost svetnikov, učenost, ki vso zemeljsko presega, najde v svoji žalosti tolažilo, v veseli i merilo, v vseh razmerah življenja pa varno vodilo. Od časa svetih očakov sera pa tudi ni o skrivnostih izveličanja nobeden lepše pisal, nego Tomaž K e ni p č a n*. Poslednjo i/dajo Toma Kempčana je oskrbela Slovencem družba sv. Mohorja. L. 188«, je prejelo 41 .552 Mohorjanov Andreja K a 1 a n a dovršeni prevod „ Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom!- Ni mi treba povdarjati. kako se je s tem dragocenim knjižnim darom prikupila družba našemu vernemu ljudstvu; a tudi knjige same mi ni treba opisovati, ke. je v skoro slehruega rokah. Mohorjevi, kakor tudi mariborskima izdajama so dodane običajne masne in druge molitve. Omeniti mi je še ponaredeb Toma Kempčana. L. 1769. je izšel rMarianske Kempenzar ali dvoje bukuvce od posnemanja Marie Divice inu Matere Božje-. Izdal ga je o. Marko Pohlin, ki piše v „Perpisanici ali predgovoru*: „Kokn ze ima sa \tuzam hoditi, vam je ta usse časty uredne. inu bo-gaboječe 1). <4. Thomaž ta Kempensarzke sadosti pozvejtil; koku be iraelli pak sa MArio D. hoditi, nje tngente pozneinati, inu nje šenena S. .Tošefa počastiti je v" teh bucjvah ta V. Z. I). <-». P. Božtian Sailer iz Marhtala Pr^monztratensarzke < borar Ordna S. Nor-berta popizal. Sa Thomaža Kempensarzkega IV. Bu-knvcame, nizem jest neč lepžega. inu bulžega sa vaz videl, koker zo lete prične bukuvce ". Po več nego polstoletnem presledku je zagledal 1. 183". beli dan nov Marijin Kempčan: Friderika Bara ge tehtovita knjiga ..Od počeševanja in posnemanja Matere Božje". Po izgledu Toma Kempčana se vrste v štirih knjigah premišljevanja o Marijinem življenju in o njenih čednostih. O. Sehastijana Sailerja .Hojo za Marijo I levico* je iznovič podal Slovencem B. Bartol I. 18*1. Izdala jo je družba sv. Mohorja. * * Kvo. kako so slovenili razni prevajalci Toma Kempčana I. knjige 1 pogl. 1. točko! Izvirnik: l^ui seqnitnr me, non ambnlat in tenebri>: dicit bominns. Haee snnt verba Christi (juibus adiiioneninr. qnatenus vitam eius et moreš imi-temnr: si veliiuus veraciter illnminari, et ab omni eaeeitate mrdis liberari. Sommnm igitur studium no-strum sit: in vita .lesu Hiristi meditari. 1664 o. Andrej Jankovič: Kateri za mano hodj, ta nehodj' vtčmj: prauj Gozpud. Lete zo bessede Chriztužoue, zkaterimi nas opomina debi p6 niegouim žinlejnn inu zaderžajnu hodili, aku hočmo rezničnu oznitleni, inu od uze tiga zerca zlepote odreženi biti. Ta nar negži tedaj naža zkerb inu muja bodj, tu žinlejne JEznza Chriztnža spremižlnvatj. 1719 o. Hipolit: Kateri po mojih stopfniah hodi, leti nebč v' temy hodil: pravi Gospud, lete so bessejde (hristuzove, zkuzi katčre naz opomina, debi po niegčvim živlčniu inu zaderžaniu sturili, aku my hččemo rismcnu rezvičeni, inu od vse zlipčte našiga • serca rejšeni biti. Nar vegši tedčj naša zkerb inu fliz m A biti, tu živlenje Jezusa Christnza pogčstim zpremišluvati. 1745 Frančišek Mihael Paglovic: Kateri po moyh stopiniah hodi, na hodi v' temi, pravi Gospud: lete so bessede Christusove, skuz katere naz on opomina. de bi po njegovim šiulenju, inu zaderšanju naše žiulenje rounali, aku my očmo resničnu resvitleni, inu od usse slepote rešeni biti. Nar veči tedaj naša skerb inu fliss ima biti, to žinlenje JEsusa Christusa pre-mišlnvati. 1778, 1788, 1799 in 1807 Paglovic v redakciji Antona Conti: Katire po mojih stopinah hode, na hode v' temi, prave Gospud. Leto so bessede Kristusove, skuz katire nass on opomina, de bi po njegovemu živlenju, inu zaderžanju naše živlenje rovnali. aku mi očmo resničnu resvitleni, inu od use slepote rešeni biti. Tedej ima narveče naša skerb, inu fliss biti, tu živlenje .TEzusa Kristusa premišluvati. Župnik Ivan Vrhovnik. • Dalje pride.) Izlam in krščanstvo. 'Dalje) Na dveh mestih opisuje precej obširno in 1 različno oznanjenje Marijino in njeno spočetje. Pri tem pripovedovanju rabi bi. Devica tako tri-i vijalne izraze, da jih ne moremo ponoviti. V »uri 3. govori približno tako-le: Angelji so ji rekli: O Marija, udana bodi Bogu, časti ga in klanjaj se mu z onimi, ki se mu klanjajo . . . Dalje so govorili angelji: „0 Marija, Bog ti oznanja Besedo, ki izhaja iz njega, njegovo ime naj bode: Mesija-Jezus, sin Marije. Velik bode na tem in onem svetu, in pripadel bode onim, ki stoje blizu Boga. (Prim. Luk. 1, 31, 32.) Že v zibelki*; in tudi v moški dobi govoril bode ljudem in bode pobožen mož.4' Na Marijin ugovor odgovoril je angelj: Bog stori kar in kakor hoče: ako je kako stvar sklenil in rekel: bode naj! — se zgodi." 'i Da je Je us govoril že v zibelki in branil svojo Mater, o tem govore legende in apokrifni evangelij Psevdo-Mateja; od tod je poviel tudi Mohamed najbrže to mesto. Iz teh besedij je jasno, da Mohamed sam seboj ni bil na čistem, kakšno čast in kakšno poslanstvo naj prisodi Marijinemu sinu. Prepisal je odkod nekatere izraze, ki odločno govore za božanstvo Jezusovo, a on sam se tega ni zavedal. „Be8eda, ki izhaja od Boga," „Mesija", ti naslovi morejo značiti edino le Sinu božjega. A tega mu Mohamed ipak ne mara priznati, kar bodemo videli na drugih mestih. Neko veliko resnico zasledamo v tem pripovedovanju: Tudi Mohamedu ni bila neznana sveta skrivnost vere katoliške, dogma, da je bilo Marijino Spočetje brezmadežno. — Sploh omenja koran devištvo prebla-žene Matere tudi na drugih mestih; tako n. pr. v suri 66. z besedami: „Izgled vam bodi tudi Marija, hči Amranova (sic!). Ohranila je 8 v o j o čistost in dahnili smo vanjo svojega duha in verjela je besedi svojega Gospoda in njegovim spisom, in bila je ponižna in pokorna." Ali v suri 21: „Spomni se tudi nje, ki je ohranila svoje devištvo, in katero smo nadahnili s svojim duhom . . ." Kar pripoveduje koran o Mariji po njenem spočetju in o rojstvu Jezusovem, sliči nevero-jetnim legendam. Mi vemo, da je blažena Devica preživela oni sveti čas v molitvi in pobožnem razmatranju: imela je ži\o vero, da je postalo njeno telo svetišče živega Boga, in v tej veri bila je srečna, njeno srce je kipelo goreče ljubezni. „Spočela je sina, in umaknila se je z njim v oddaljen kraj*). Tedaj zakliče neki glas**): ,,Ne žalosti se, Gospod tvoj je obudil pred tvojimi nogami vrelo, in potresi samo palmino deblo, in dovolj zrelih sadov bode padlo na tebe. Jedi in pij in razveseli si oko! In ako te kak človek popraša radi otroka, reci: Obljubila sem Preusmiljenemu post, in zato ne bodem danes z nikomur govorila. Prišla je torej noseča dete v rokah k svojemu ljudstvu, katero ji je govorilo: Marija! O sestra Aronova, (prej omenjeni ana-hronizem!) resnično, tvoj oče ni bil slab človek, in tudi tvoja mati ni bila uečistnica. — Tedaj je pokazala na otroka, da naj govori, na kar so rekli ljudje: Kaj, ali naj govorimo z otrokom v zibelki? Dete pa je pričelo govoriti: rResnično, *) To nejasno pripovedovanje, da je odšla Marija v oddaljen kiaj, kjer je tudi porodila Jezusa, more se razumeti z ozirom na svetopisemsko dejstvo, da je potovala s sv. Josipom v daljni Betle!»em in tam rodila Sina božjega. "*) Razlagalci tolmačijo, da naj bi bil tc glas Jezusa samega v materinem telesu jaz sem služabnik božji, dal mi je pismo in določil me prorokom. Dal mi je svoj blagoslov, naj bodem kjerkoli, in zapovedal mi je. naj opravljam molitve in dajem miloščino, dokler živim, in da naj bodem ljubezniv do svoje matere." Druzega ne ve ničesar o Mariji. Lahko se spozna iz vsega, kar poroča Mohamed o nji. da ne povzdiguje njenega devistva in čistosti radi nje same, temveč proslavlja jo radi svetosti njenega sina. Bogoslor Karol Cankar. (Dalje prihodnjič.! Emil Zola. V noči od 28.—24J. septembra t. 1. je preminul v Parizu Emil Zola, glasoviti romantik. Umrl je po slučajnosti. Izletel je s prijateljem v sloviti Sedan. Bil je tu jako dobre volje, fotografe vat se je dal tu ter se vrnil zvečer 28. septembra v Pariz. Truden je legel v posteljo. V stanovanju so imeli zračno kurjavo. Cev se je premaknila in dušljivi plin je uhajal iz nje. Zjutraj, ko ni bilo Zole iz sobe, so prišli gledat sluge. Vdrli so vrata in našli Zolo na t!eli zadušenega ter mrtvega med dvema psoma, ki se pa nista zadušila. Žena je bila nezavestna v postelji in se ni popolnoma zadušila, upanje je. da bo ozdravela. Zola je umrl nagle in nepre-videne smrti. Cerkveno ni bil pokopan, ker je žena sama tako izrekla, da bi ne želel cerkvenega pokopa. Zolova pisateljska osebnost in delalnost je značilna za njegov vek. Zola je bil sovražnik krščanske omike. Bil je vseskozi materijalist. V svojih romanih je izkušal vero pregnati iz človeškega življenja. Ali jo je popolnoma preziral, ali jo smešil, ali pa se naravnost boril proti njej. A pri tem je Zola sam nehote priznaval s svojimi spisi vso žalostno praznoto svojega svetovnega naziranja. Ker se je obrnil od vere, od krščanstva, izgubila je njegova umetnost tudi vse ideale. Razgrinjal je tam. kjer drugi umetniki zagrinjajo s plaščem sramežljivosti. Novodobni naturalizem ga slavi kot svojega glavnega zastopnika. In kot tak je Z da velik v »voji stroki, a njegova stroka je nizkotna. Zolova p<>t je vodila po močvirju, velikokrat po potili ne-8nažnosti. Slavili so ga oni. ki se radujejo ob nizkotnem. Njegovi romani i tudi pre loženi na nemški jezik*) so našli na tisoče in tisoče brale v, ter so pripomogli mnogo k temu, da je nt'j sloj francoskega prebivalstva tako nenraven. Socijalni demokratje so jako pridno razširjali Zolove spise a tudi meščanstvo jih je požiralo slastno, ker je našlo v njih sebi vgajajočo umazanost. Zola je bil mojster popisovanju, umetnik besede, fotograf s peresom. A duhovitosti je najti pri njem le malo. Svoje romane je izdeloval nekako rokodelsko. kupčijsko. Strašno dolgi popisi, ki gredo v vse posameznosti, kažejo, kako visi pisatelj popolnoma ob materiji in nima duševnega vzleta. V zadnji dobi njegovega pisateljevanj sta dve ideji posebno vodilni zanj. A tudi oni dve sta se zadušili v materijalizmu. Versko hoče Zola katoliško cerkev uničiti s trilogijo: „Romea — „Lourdes" — „Paris". Socijalno pa hoče namesto krščanskih štirih i evangelijev postaviti materi j al i stični evangelij plodovitosti iu dela. Zdaj se zdi Zola še velik, ker ima mnogo pristašev. A pade pa gotovo v pozabljenost, ker njegova umetnost nima življenja**). Zola je svoje mnoge talente porabil v zlo. Mnogim je vero iz srca iztrgal, ter jim vcepil gnev in sovraštvo do cerkve, zopet drugim je pa v srce zasejal seme pohujšljivosti in podle po-hotnosti. S tem si je zelo obtežil svojo odgovornost pred vsesvetim in pravičnim sodnikom.— A bil mu Bog milostljiv sodnik! Župnik Alojzij Kummer. L Bratovske sadove molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec oktober 1902: Češčenje presv. Rešnjega Teleta. Kakor je solnce vir in središče vsega življenja v naravi, tako je brez dvoma vir in središče našega duhovnega življenja zakrament presv. Rešnjega Telesa. Brez solnčne svetlobe in gorkote bi prestalo vse naravno življenje, vsa živa bitja v prirodi bi otrpnila. Brez milosti, ki nam poteka iz tega presv. zakramenta, bi se takorekoč ohladila naša srca, nadnaravno življenje naše duše bi pojemalo, junaki z velikimi krepostmi bi izginjali z zemeljskega površja. Zakrament ! presv. Rešnjega Telesa je studenec milosti, katera nas *) Taki iztisi se tndi nahajajo t mnogih posojilnih knjižnicah. tudi n. pr. v Ljubljani, in se bero. **) Zola je želel vsprejet biti v »akademijo znanosti« ▼ Parizu. Ta čast dojde le izredno komu. — Pripoveduje se tudi, da je Zola prepoveda. celo svojim otrokom branje svojih knjig. krepi v težavnem življenjskem boju in nas dela zna-čajne, stanovitne do konca. Človeška, po izvirnem grehu popačena in k slabemu nagnjena narava se po tem sv. zakramentu ublaži, srce, po neskončni sreči hrepeneče človeško srce se upokoji, mirno, zadovoljno in srečno je v Kristu, svojem Bogu. Zato pa vabi Gospod tako ljubeznivo k sebi vse, ki so utrujeni; kajti on jih poživi. Sploh čuti sadove prejemanja tega sv. zakramenta najbolje vsak kristijan sam na sebi. Kar je napredoval v duhovnem življenju, kolikor se je utrdil v značajnosti in zadobil moči in poguma v boju z različnimi izkušnjavami, vse to je zadobil od Gospoda v presv. zakramentu. In že radi tega, ker nam ta sv. zakrament deli toliko neštetih milostij — če ne radi tega, ker je Krist naš Bog največja popolnost, mi pa njegove stvari — morali bi se truditi, da izkazujemo presv. zakramentu kolikor mogoče veliko čast. In kako storimo to najprikladneje? 1.) Pazimo pred vsem na spodobno vedenje v cerkvi. Tega bi se mi kristijani lahko učili pri dragovercih. Ti se ti tako vzgledno vedejo v svojih svetiščih, kako bi se morali še le mi v prostorih, kjer biva Bog sam. Vsakdo si prizadeva, da se vede kolikor mogoče dostojno, če je poklican h kaki visoki osebi, n. pr. k vladarju. Kako bi si še-le mi morali prizadevati za lepo vedenje, ko nas vidi in opazuje Vledar vseh vladarjev! S. rKon*c prihodnjič.) h) Posebni nameni. 16.) Sv. Laka. Slovenski bogoslovci. Zadovoljnost v izvoljenem poklicu. 19.) Poavečevanja oerkva. Dostojno vedenje v cerkvi. Dobrotniki cerkvenih podjetij. 20.) Ivan Kanoljan. Šolska mladina. Verska in narodna zavest obmejnih Slovencev. Mir med avstrijskimi narodi. 21.) Sv. Urftula. Slovenke. Dušno in telesno zdravje, i Odvrnitev nepričakovanih nezgod. 22.) Sv. Kordula. Čist namen pri dobrih delih. Hvaležen spominj na dobrotnike. 23.) Sv. Severln. Slovenci. Družba sv. Mcborja. Vspehi boja proti pijančevanju na Slovenskem 24.) Sv. Rafael. Zavodi za slovensko mladino. Šolske sestre. 8. Raznoterosti. Grozne številke. Številke zadnjega ljudskega štetja na Holandskem nam povedo strašno stanje brezver-stva. Nič manj nego 115.276 oseb se je oglasilo kot brez-vernih: med njimi 50.978 ženskega spola, ki so brez vere." L. 1889 je bila citati v tej rubriki številka 84.065, torej se je povečala za 30.000 ali za 37 odstotkov med tem, ko raste prebivalstvo za 13 odstotkov. Pomisleka vredno je to dejstvo, da je ondi, kjer je ljudstvo vdano socijalizmu, 84.000 brezvercev, med tem, ko jih je v protestanških provincijah 27.000 in v obeh katoliških provincijah 964. Ta statistika je prav poučljiva. L. P. Odgovorni vrednik Tomo Znpan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.