GLASIL O OBCINE PIVK A Foto: Karmen Bobek, Matevž Grželj, Špela Habic, Cvetka Šemrov VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Naj prevladuje prijetno vzdušje, saj je poletje! Poletje, veselili smo se ga in res je prišlo kmalu. Za razliko od preteklih mesecev, ko smo bili precej omejeni z ukrepi za zajezitev virusa, je vendarle poletje prineslo nekoliko bolj sprošceno vzdušje. Poleg šolskih pocitnic so v naši okolici znova zaživeli nekateri dogodki, izvajajo se številne dejavnosti, veselo je tudi na otroških in športnih igrišcih. Ker si želimo, da bi obdobje brezskrbnosti trajalo še naprej, vendarle velja opomniti, da je virus, ki zadnje leto precej narekuje naša življenja, še vedno med nami, zatorej previdnost, upoštevanje osnovnih higienskih nacel in priporocil strokovnjakov ne bo odvec. Že veckrat smo dokazali, kako prilagodljivi smo ljudje, kaj zmoremo, ko skupaj stremimo k istim ciljem. Nenazadnje v tem obdobju obeležujemo tudi 30 let naše države, ki je dokaz naših skupnih prizadevanj, sodelovanja in želje po enoviti skupnosti. Vendarle naj bo poletje tisti cas v letu, ko naj prevladujejo lahkotnejše misli in prijetno vzdušje. Izkoristimo dolge in soncne dneve ter obilo radosti, ki nam jih ponuja! Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Simon Avsec Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše CESTITKA OB TRIDESETLETNICI NAŠE OSAMOSVOJITVE Vsem obcankam in obcanom namenjam cestitko ob nedavnem Dnevu državnosti, ob letošnji tridesetletnici osamosvojitve. Pred 30. leti je Skupšcina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dan državnosti je za vse nas nedvomno pomemben dan, ki mora biti dan veselja in ponosa. Naša Slovenija ni vec tako rosno mlada, je v obdobju zrelosti in napredka in mi njeni državljani moramo temu slediti, se odzivati zrelo in modro. V naši zgodovini so predniki že velikokrat dokazali, da zmorejo v težkih razmerah stopiti skupaj, izkazovati pokoncno držo in notranji ponos. To smo pokazali pred tridesetimi leti, ko smo se povezali za en sam cilj. Presegli smo naše parcialne interese in stopili skupaj za svojo državo, samostojno Slovenijo. Obicajno imamo državljani velika pricakovanja od DRŽAVE, manjkrat pa pomislimo, kaj lahko mi naredimo za državo, zato lahko recem, da sem ponosen na našo lokalno skupnost – na naše obcane, ki so podprli sorazmerno zelo velik projekt Parka vojaške zgodovine, kjer smo ujeli zgodovinski spomin z vsebinami ravno na cas izpred tridesetih let – cas velicastnega rojstva naše države Slovenije. Ni potrebno, da smo enaki, vedno bodo med nami razlicna mnenja in pogledi. To nas pravzaprav bogati. Lahko pa se cimbolj poenotimo v tem, da svojo državo gradimo naprej na temelju miru, kršcanskih vrednot, kulture, blaginje, svobode, varnosti, trajnostnega gospodarskega razvoja in predvsem spoštovanja do naše domovine. V teh treh desetletjih smo zelo veliko dosegli in verjamem, da lahko skupaj dosežemo še veliko vec. Spoštovane Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Republike Slovenije, iskrene cestitke ob tridesetletnici osamosvojitve. Imamo razlog za praznovanje, optimizem in ponos. V slovenski skupšcini je bila 25. junija 1991 razglašena samostojnost Republike Slovenije, naslednji dan, 26. junija zvecer, pa je na Trgu republike potekala državna proslava ob osamosvojitvi. Kot uradni zacetek oboroženega napada JLAna Slovenijo se pogosto navaja 27. junij, ko je zgodaj zjutraj protiletalska enota z oklepnimi vozili iz Karlovca prestopila mejo pri Metliki. Avojna se je zacela že dan prej, 26. junija, še pred omenjeno državno proslavo. Na ta dan so namrec odpeljali prvi tanki ravno iz vojašnice v Pivki in nato še vojašnice v Ilirski Bistrici ter s tem zaceli z agresijo na pravkar osamosvojeno Slovenijo. V Pivki, ki je spadala pod poveljstvo 14. ljubljanskega korpusa pod poveljstvom generala Jovana Pavlova, je bilo že v dneh pred razglasitvijo zaznati povecane aktivnosti JLA, predvsem premike moštva in vozil, 26. junija pa je kolona oklepnih vozil ob 11.10 krenila iz vojašnice skozi Pivko proti Prestranku ter naprej v smeri Vipave. Ker je bila na Rebrnicah postavljena barikada, je kolona prek Hruševja in Landola peljala do Bukovja in po gozdni poti naprej proti Colu. Pred Colom se je spustila v dolino Bele in skozi Sanabor nadaljevala proti Vrhpolju, kjer so se ji po robu postavili domacini. Zvecer ji je vseeno uspelo priti Župan Robert Smrdelj do Vipave, kjer je pocakala do naslednjega dne in nato nadaljevala pot proti italijanski meji. Vojašnica v Ilirski Bistrici je za razliko od pivške spadala pod poveljstvo 13. reškega korpusa, pod poveljstvom generala Marijana Cada. Dana ji je bila naloga zasedbe mejnih prehodov z Italijo, saj je bila edina vecja vojašnica na tem obmocju – ob meji so bile le manjše vojaške granicarske enote. 26. junija ob 13. uri sta iz Ilirske Bistrice krenili dve oklepni koloni JLA. Ena se je usmerila po cesti Ilirska Bistrica–Postojna do Ribnice in naprej po Vremski dolini proti Divaci ter mejnima prehodoma Lipica in Fernetici, druga kolona pa je iz Ilirske Bistrice krenilaproti Podgradu, Kozini in mejnemu prehodu Krvavi potok. Prodor oklepnih vozil so ovirali predvsem domacini – ogorcene množice so glasno protestirale, nekateri posamezniki pa so oklepnikom preprecevali prehod s svojimi osebnimi avtomobili. Poleg spontanega oviranja tankov so njihov prodor skušale sistematicno zaustaviti tudi slovenske obrambne strukture, pri cemer je bila uporabljena predvsem gradbena mehanizacija in tovornjaki bližnjih podjetij. Park vojaške zgodovine 30 let naše samostojnosti OSREDNJA OBCINSKA SLOVESNOST OB 30. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE Osrednja obcinska slovesnost ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije z naslovom »PESEM SVOBODE« je potekala 23. junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister g. Zvone Cernac, odgovoren za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V svojem govoru je poudaril, da je Park vojaške zgodovine nedvomno najbolj primeren kraj za pocastitev obletnice naše države, saj so ravno iz te, nekdanje vojašnice, pred tridesetimi leti, tocneje 26. junija 1991 ob 11. uri in 10 minut, zapeljali prvi tanki in s tem zaceli agresijo jugoslovanske armade na slovensko državo. Ob njem sta spregovorila še župan obcine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic. Kljucno sporocilo vseh govorcev je bilo, da moramo nadalje delati na tem, kar so dosegli predniki, naši dedje, naši starši in predvsem tisti, ki so za samostojno državo dali svoje življenje. Državo skupaj gradimo naprej na temelju miru, kršcanskih vrednot, kulture, blaginje, svobode, varnosti, trajnostnega gospodarskega razvoja in predvsem spoštovanja do naše domovine. Kulturni del dogodka se je povezoval z našim velikim rojakom Miroslavom Vilharjem, ki se je z mnogimi vecnimi melodijami in pesmimi zapisal v srce slovenskega cloveka. Letos je 170. obletnica praizvedbe Jamske Ivanke, ki je že leta 1851 nakazala svojo naprednost, ko je vecinoma nemško orientirani mešcanski družbi predstavila dela v slovenšcini. Obcinstvo je prisluhnilo izbranim skladbam iz spevoigre v izvedbi solistov Jureta Pockaja in Vide Maticic, Simfonicnega orkestra Cantabile, MePZ Adoramus in MPZ Pivka pod vodstvom dirigenta Marjana Gradadolnika. Slišali smo tudi Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje in skorajda kultno pesem Moja dežela, ki nas je Slovence navdihovala v 80. letih. Prireditev sta povezovala Marjana Grcman in Gregor Budal, ki je doživeto recitiral pesmi Vilharja in Vodnika. Obcina Pivka Foto: Simon Avsec 30 let naše samostojnosti Slavnostni govornik, minister Zvone Cernac »Vesel in pocašcen sem, da lahko letošnje praznovanje Dneva državnosti ob okrogli trideseti obletnici naše samostojne države Slovenije praznujem in obeležujem skupaj z vami tu, v mojih domacih krajih. V naših koncih je to nedvomno tudi najbolj primeren kraj za pocastitev obletnice naše države, saj so ravno iz te, nekdanje vojašnice, pred tridesetimi leti, tocneje 26. junija 1991 ob 11. uri in 10 minut zapeljali prvi tanki in s tem zaceli agresijo jugoslovanske armade na slovensko državo. Cilj je bila zahodna meja in njeno neprodušno zaprtje ter zatrtje slovenske osamosvojitve. V casu, ko so v Ljubljani potekale priprave na vecerno slovesnost ob razglasitvi samostojnosti RS in ko so širom po Sloveniji postavljali mlaje ter pripravljali kresove, se je Primorska že znašla v vojni. Na tem obmocju, nižje ob cesti proti novi vojašnici, pa je bil nekaj dni kasneje s strani agresorja ustreljen Stane Požar, prva žrtev vojne za Slovenijo na tem koncu.« V nadaljevanju je obudil spomine na tisti cas in obdobje plebiscita ter zakljucil z besedami: »Gotovo številnim med nami še danes v ušesih odzvanjajo zgodovinske besede, ki jih je ob razglasitvi rezultatov plebiscita v iskrenem zanosu izrekel oce slovenskega naroda dr. Jože Pucnik: »Jugoslavije ni vec, Jugoslavije ni vec, zdaj gre za Slovenijo.« In nadaljeval: »Slovenski narod je bil torej pred tridesetimi leti enoten. Ni se pustil ustrahovati in ni poslušal tistih, ki so nas strašili. Ljudje so se odlocili tako, kot so bili globoko v sebi prepricani, da je prav. In preprican sem, da bi danes kljub razlicnim politicnim pogledom narod, v kolikor bi bilo potrebno odlocati o strateškem vprašanju za našo državo, ponovno odlocil tako, kot je odlocil takrat.« Nadaljeval je s primerjavo, kje je bila Slovenija po razvitosti pred tridesetimi leti, ko je dosegala komaj 27% razvitosti naše sosednje države, sedaj pa se približujemo povprecju EU in poudaril, da je vse to plod dela ljudi, ki na razlicnih podrocjih in na razlicne nacine, vsak po svojih moceh dajejo prispevek pri graditvi naše države.In nadaljeval: »V tem casu smo postali clani Evropske unije, Nata, ljudje so suvereno in množicno podprli obe odlocitvi, v casu prvega mandata Janševe vlade smo postali del schengenskega obmocja, v tistem obdobju smo tudi prevzeli evro in postali tudi del evropske monetarne unije. Slovenija je v svetu prepoznana tudi kot država, ki na eni strani varuje okolje in naravne vire, na drugi strani pa beleži zavidljive kazalce na poti tehnološkega in trajnostno vzdržnega razvoja. Pred dnevi je bilo objavljeno porocilo OZN o doseganju 17-ih ciljev trajnostnega razvoja. Med 165. državami je Slovenija na visokem 9. mestu. Za nami so tudi številne evropske države, med njimi tudi Švica, ki je na 16. mestu. Verjamem, da smo v prihodnjih letih sposobni doseci še vec in se postaviti ob bok najrazvitejšim.« V nadaljevanju govora se je ozrl na leto dni nazaj in poudaril, da se je Slovenija s COVID krizo spopadla uspešno, zato je med državami z najboljšimi obeti za prihodnost. »V zadnjem letu smo sprostili krc, ki je nastal pri zagotavljanju evropskih sredstev za projekte širom po državi. V letu dni je bila odobrena skoraj milijarda evrov nepovratnih sredstev za razlicne projekte. Sredstva iz Nacrta za okrevanje in nov financni okvir 21-27 pa bodo bistveno okrepila obseg nepovratnih sredstev za razlicne naložbe. Na nas leži torej velika priložnost, predvsem pa odgovornost, da bodo ta sredstva tudi koristno uporabljena, da noben del Slovenije ne bo zapostavljen in da nikogar ne bomo pustili ob strani. Vlada je pred kratkim sprejela in v parlamentarno odlocanje poslala številne zakone, ki nižajo davcna bremena, posledicno pomenijo dvig plac, zakone, ki zagotavljajo varno starost in zakon, ki preko konkretnih naložb v višini 2 mlrd evrov do leta 2031 krepi naš zdravstveni sistem, še posebej sem vesel, da je v njem dana posebna podpora tudi postojnski porodnišnici. Za nami je trideset let, ko o svoji usodi lahko odlocamo sami. Smo sicer del globalnega sveta, globoko vpeti v številne mednarodne integracije, del evropske družine narodov, pa vendar samostojna, neodvisna in suverena država. Zavedamo se, da bo Evropa toliko mocna in suverena, kolikor mocne in suverene bodo države clanice. In skladno s to usmeritvijo želimo nadaljevati svojo pot tudi v prihodnje. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. V nadaljnjih 30 in vec let. Cez nekaj dni bo Slovenija že drugic predsedovala Evropski uniji in to v obdobju, ko evropska povezava pricenja s pomembnim procesom pogovorov o naši skupni evropski prihodnosti. O odpravi slabosti, ki so motece za državljane in izboljšavah delovanja na vseh podrocjih. V tem procesu bomo aktivno sodelovali. Ne bo zakljucen v casu našega predsedovanja, bomo pa storili vse, da damo pomemben prispevek h krepitvi povezave, ki mora pri odlocitvah in svojem delovanju vedno izhajati iz konkretnega posameznika in njegovih pricakovanj. Oblast, na kateremkoli nivoju že in za katerokoli od oblasti gre, mora biti vedno v službi ljudi. Samo tako se gradijo in utrjujejo suverene in uspešne države, ki povezane še bolj utrjujejo svojo suverenost in neodvisnost. In Slovenija želi v naslednjih letih postati del družine najbolj uspešnih držav.« Zakljucil je z zahvalo vsem, ki so pripomogli k obrambi in nastanku naše države ter njenemu razvoju v zadnjih tridesetih letih, zakljucno misel pa povzel v stavku: »Cestitke ob dnevu državnosti in Bog te živi, Slovenija, draga slavljenka.« 30 let naše samostojnosti V KOŠANI OBELEŽILI 30. OBLETNICO OSAMOSVOJITVE NAŠE DRŽAVE Na pobudo Društva Košanskemladine so Košanci na prav poseben nacin obeležili 30. obletnico osamosvojitve naše države. V vasi so postavili dva visoka mlaja – enega pri gasilskem domu in enega sredi vasi, na mestu, kjer so Košanci mlaj postavili tudi pred 30-imi leti, v noci iz 26. na 27. junij 1991. Na predvecer obletnice osamosvojitve so se vašcani najprej zbrali pri slovesni zahvalni maši za domovino. Gospod župnik je blagoslovil slovenske zastave, med katerimi je bila tudi kopija rocno izdelane zastave izpred 30-ih let. Le-to so po maši slovesno prenesli do mlaja in jo med petjem Zdravljice dvignili visoko nad strehe hiš. Zbrane sta nagovorila župan obcine Pivka Robert Smrdelj in vašcan Jože Morel, ki je obudil spomine na ta edinstven dogodek iz casa osamosvojitve naše države. Dogajanje so popestrili tudi pevci Košanskega okteta. Vecer se je nadaljeval v sprošcenem vzdušju ob prigrizku in pijaci, mladi pa so praznovanje nadaljevali na Košanskem hribu, kjer so prižgali velik kres. MAŠA ZA DOMOVINO IN KULTURNI DOGODEK OB 30 - LETNICI SAMOSTOJNOSTI Šilentabor 26. junija 2021 – Na praznik Dneva državnosti so clani Nove Slovenije – kršcanskih demokratov iz Pivke tradicionalno, že devetic, povabili k maši za domovino in pripravili tradicionalni pohod iz Hrastja na Šilentabor. Pohodu so se pridružili še pohodniki iz Parij, Drskovc in Zagorja. S seboj so ponosno ponesli slovensko zastavo, ki je zaplapolala pri cerkvi sv. Martina. Na ta pomembni praznik se je zbralo preko 100 ljudi, ki radi obišcejo to prelepo božjepotno in razgledno tocko, od koder pogled seže na vse strani. Prihajali so od vsepovsod, s Pivškega, iz Košanske doline, iz Postojne pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Mašo za domovino so pripravili zunaj pod mogocnim borom, tako da so lahko prisostvovali pri maši v sedanjih razmerah, ko moramo biti vsi previdni, da varujemo drug drugega pred morebitno okužbo s covidom. Mašo so darovali kar štirje duhovniki, domaci župnik Niko Štrancar, slavinski župnik Jožef Jakopic, naš rojak Milan Stepan in župnik iz Knežaka, Lojze Milharcic. Ta je v pridigi poudaril, da smo Slovenci pred tridesetimi leti doživeli cudež, ko nam je bilo dano priboriti si lastno državo. Zato moramo s ponosom obesiti slovenske zastave, ki kakor angeli zrejo na nas in pricajo o naši svobodi in odnosu do lastne države. Z žalostjo pa opaža, da vihra vse premalo zastav, tudi v tem se kaže, da ljudje premalo praznujejo. To ni dobra popotnica za prihajajoce rodove. Med mašo je bil tudi blagoslov slovenskih zastav, ki jih je kasneje med somašnike in sodelujoce v kulturnem programu razdelil predsednik Obcinskega odbora Nove Slovenije Pivka Ernest Margon. V nagovoru pred kulturnim programom je poudaril, da je 30 let malo v zgodovini naroda, a veliko v življenju posameznika. Ravno naša generacija je imela zgodovinsko sreco, da je lahko dejavno sodelovala v trenutkih slovenskega osamosvajanja. Cutila je, da se uresnicuje tisocletni sen slovenskega cloveka biti svoboden in imeti lastno državo. Pot do samostojnosti je bila tlakovana s kulturo, ljubeznijo do jezika, slovensko poštenostjo in vztrajnostjo. Napovedal je tudi kulturni program, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Lipa Pivka in ga je prijetno povezovala Saša Zafred. Slovenska himna, ob kateri zadrhti srce, ki so jo zapeli pevci vokalne skupine Slavna, nas je spomnila na svecane dogodke. Pevci so nato zapeli še tri domoljubne pesmi, recitatorja Suzana Cesnik in Peter Lavrih sta obcuteno recitirala pesem Cirila Zlobca in dve Kuntnerjevi pesmi o domovini. Za zakljucek pa so pevke pevske skupine Jezerke zapele dve ljudski pesmi in pesem Miroslava Vilharja Po jezeru, s katero je njihova zborovodkinja Tatjana Lutar k petju pritegnila vse navzoce. Po koncanem mašnem obredu in kulturnem programu so romarji nazdravili domovini in se zadržali v prijateljskem klepetu pred cerkvijo. Posebna poslastica, zlasti za otroke, je bil sladoled, ki ga je bila polna zamrzovalna skrinja. Prijetno druženje generacij se je nadaljevalo v praznicno popoldne tudi ob zvokih harmonike. Irena Margon 30 let naše samostojnosti VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA ZA TVOJ 30. ROJSTNI DAN Kulturno društvo Juršce je 24. junija pripravilo praznovanje ob 30. obletnici samostojne in neodvisne države Slovenije. Imeti svojo državo, samostojnost in neodvisnost je velik dar, ki ga moramo skupaj negovati, graditi in braniti. Spominjanje, pricevanje, praznovanje je pomembno, ker mladim odpira obzorja za pravo domoljubje. Dogodek sredi vasi so pripravili clani Sekcija mladih KD pod vodstvom Urške Žužek. Ponosno zapeta himna, domoljubna poezija in glas harmonike so prebujali veselje, ponos in hvaležnost. V programu so nastopali: Gaja, Tara, Špela Felicita, Matic, Rebeka, Jernej in Aleš. Slavnostna govornica je bila podžupanja obcine Pivka Jana Gržinic. V svojem govoru je spregovorila o slovenskem narodu, ki je bil veckrat na hudih preizkušnjah, a je kljub temu preživel dolga stoletja. Ljubezen do domovine, naroda, kulture, vere in družine mu je dajala moc in pogum. Mnogi naši državljani so morali oditi v tujino. Komunisticni sistem ni dovolil razmišljati demokraticno, še manj domoljubno. Tako so pokoncni državljani ostali v tujini in tam razvili svoje talente. Vsem vašcanom je cestitala in zaželela ponosno in radostno praznovanje 30. rojstnega dneva samostojne, demokraticne države Slovenije. Ob koncu je vse pozdravila in nagovorila predsednica KD Majda Žužek. Poudarila je, da je osamosvojitev Slovenije »sveti cas«, vrednostno središce našega naroda, v katerem je bil slovenski narod Vojna slika V monografiji Pivka 2020 je bila na strani 183 objavljena fotografija pripadnikov zašcitnega voda 4. pokrajinskega poveljstva. Slika ni bila posneta, kot piše, »verjetno« v Zagorju, ampak pred gasilskim domom v Knežaku. Na sliki je natanko 20 takratnih teritorialcev, vendar imen vseh, sedaj po 30-ih letih naše osamosvojitvene vojne še nimamo. Prepoznani so, stojijo od leve proti desni: Boris Križaj, Iztok Turk, Klavdij Bezeljak, Mitja Petkovšek (pok.), Bojan Vitez, Jože Bergoc, cepijo: Darko Muhic, Anton Bizjak, Aleš Turk, … Kruh. Vse, ki se na fotografiji prepoznajo in tudi ostale bralce Pivškega lista naprošamo, da nam znane podatke oziroma manjkajoca imena posredujejo. enoten in povezan. Samo povezani in enotni zmagujemo. Doživeli smo vojno z okupatorsko armado JLA. Zaradi zelo sposobnih, pogumnih domoljubov smo zmagali brez velikih žrtev. Mladi rod mora poznati junake, ki so vodili ta boj. Smo mednarodno priznana država, imamo demokracijo in živimo v blagostanju. To so velike vrednote, za katere se mora vsak rod posebej odlocati in ga graditi. Koncala je s povabilom: »Naj plapolajo slovenske zastave, veselo in ponosno praznujete in Bog, naj blagoslovi Slovenijo!« Po koncanem programu smo se skupaj poveselili ob dobri hrani, ki so jo pripravili clani KD pod vodstvom Iztoka Žužka. Majda Žužek 30 let naše samostojnosti PIVCAN, KI JE SVOJE ŽIVLJENJE DAROVAL ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Dokler bom živel, te bom ljubil, moj narod, jezik domovina. (Ludvik Ceglar) Trideset let samostojne Slovenije nas navdaja s ponosom, veseljem in upanjem. Svoboda, samostojnost in demokracija so vrednote, ki jih je potrebno neprestano graditi in v njih aktivno sodelovati. Imamo namrec eno samo domovino. Najvecji dar v vojni za Slovenijo so dali tisti, ki so darovali svoje življenje. Med njimi je bil naš junak Stanislav Požar. Prica tega tragicnega dogodka, Jadran Zafred, pripoveduje: » Stane Požar je bil moj prijatelj in vašcan iz Nove Sušice. Poznal sem ga kot pogumnega, iskrenega in domoljubnega cloveka. 2. julija 1991 sva se srecala na Kalu in Stane me je prosil, da ga zapeljem do Pivke. To sem mu takoj ustregel. Povedal mi je, da ga išce JLA, ker je onesposobil tanke. Bil je namrec puškar in vzdrževalec orožja. Ko sva peljala mimo kasarne, ni bilo kakšnega posebnega presenecenja. Videla sva nekaj vojakov, ki so opazovali z daljnogledi. Po kratkem casu sva se po isti poti vrnila. Tu pa nas caka rafalno streljanje v moj avto. Stane me prosi, naj nikar ne ustavljam. Peljal sem naprej, a streljanje se nadaljuje in Staneta zadene v prsni koš. SPOMIN NA STANISLAVA POŽARJA Na praznik Dneva državnosti so se predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) in Obcinskega odbora NSi Pivka poklonili spominu na Stanislava Požarja, žrtev vojne za Slovenijo. Položili so cvetje in se s krajšim programom spomnili prelomnih dni. V nagovoru je Ljubo Fabjan, predsednik Pokrajinskega združenja VSO Notranjska, v imenu VSO izrazil hvaležnost in poudaril pomemben vidik Stanetovega ravnanja v tistih zgodovinskih dneh. Poleg obvešcevalne vloge je z drzno akcijo onesposobil tankovske topove, ki so naslednji dan »brezzobi« grozili na goriških mejnih prehodih. Podžupanja Jana Gržinic je prebrala domoljubno pesem Igorja Pirkovica. V imenu Obcinskega odbora NSi Pivka je Ernest Margon dejal, da je vse povedano v Kuntnerjevi pesmi »Zraven sem bil«, ki prav posebno velja za Staneta, ki je bil zraven v kljucnih dneh, »sanjal sanje svojega naroda« in »prisanjal svit tisocletja« - slovensko državnost. Zmeden, prestrašen peljem naprej do Kala. Poklicemo zdravnika in reševalno vozilo. Žal je bila poškodba tako velika, da je dragi prijatelj podlegel. Odpeljali smo ga v mrliško vežico Košana. Za seboj je pustil ženo in dva mladoletna otroka. Vsa Pivka in okolica se je zavila v žalost. Stane je že prej prestopil k Teritorialni obrambi in bil je tudi rezervni policist. Ob tem ne smemo pozabiti na Janeza Morela, ki je skupaj s Stanetom deloval za obrambo Slovenije. Morel je v vojašnici opravljal delo avto elektricarja. Ob tej tvegani akciji sta sodelovala oba. Žal je Janez Morel umrl in ni docakal priznanja za svoje pogumno delo. Težek dogodek je spremenil moje življenje. Resnicno, svoboda je dragocena in nikoli ne smemo dovoliti, da nam kdo ukrade domovino Slovenijo. Žal naši mladi tudi po zaslugi našega šolskega sistema zelo malo ali nic ne vedo o junakih naše vojne za Slovenijo.« Majda Žužek Foto: Teodor Bencic V Parku vojaške zgodovine je 2. julija prav na obletnico tragicne smrti Staneta Požarja potekala predstavitev knjige KROGLA IN MEDALJE, ki jo je napisal Stanetov bratranec Janko Sever, izdala pa jo je Zveza veteranskih policijskih društev Sever. Predstavitve se je udeležila Stanetova družina, drugi sorodniki in prijatelji ter policijski veterani vojne 91'. Zbrane so nagovorili direktor Parka Janko Boštjancic, župan Robert Smrdelj, recenzent knjige dr. dr. Jurij Perovšek, generalni sekretar Združenja Sever Anton Pozvek, predsednik notranjske sekcije Združenja Sever Vojko Otonicar ter Mateja Požar, Stanetova hci. Knjigo sta v pogovoru predstavila novinarka Tjaša Škamperle ter avtor knjige. Ob koncu slovesnosti je delegacija policijskih veteranov položila venec k spomeniku Staneta Požarja ob vojašnici, ki se imenuje po vojni. Park vojaške zgodovine Pivka Prispevki iz obcinske hiše Obcinski svetniki so se v maju sestali na 16. redni seji, ki je potekala preko videokonference. Potrdili so skupno listo kandidatov razvojnega sveta Primorsko – notranjske regije za programsko obdobje 2021­2027 ter v svet Javnega zavoda Turizem Pivka imenovali Majdo Godina in Teodorja Bencica. Obravnavali so tudi Sklep o spremembi in dopolnitvah Sklepa o dolocitvi cen koncesioniranih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti v Obcini Pivka, ter za 24 urno dežurno službo potrdili ceno 167,77 € brez ddv. Ker je Obcina Pivka v lanskem letu uredila tudi polje za pokop z raztrosom, so potrdili ceno grobnine za prostor za raztros pepela v enkratnem znesku 20 €, ter ceno za pokop z raztrosom in napisno plošcico 50 € oziroma 20 € za anonimni pokop. Obcinski svetniki so tudi potrdili subvencijo uporabe športne dvorane Skala mlajšim kategorijam v društvih, ki delujejo pod okriljem Športne zveze Pivka. Na obcinskem svetu so bili predstavljeni tudi projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera (PIVKA. KRAS.PRESIHA) ter projekta Poslovna infrastruktura v IOC Neverke in Izgradnja proizvodnega inkubatorja. Svetniki so se seznanili z gradivom za dopolnitev smernic za DPN za avtocesto na odseku Postojna-Jelšane v fazi študije variant/predinvesticijske zasnove, kjer so obravnavane tri variante in sprejel stališce. Obcinski svet Obcine Pivka je v dolgoletnem postopku priprave DPN za umestitev predmetne avtoceste že veckrat podal odklonilno stališce do variant rešitev, ki sekajo Košansko ali pa Pivško kotlino, saj so takšne rešitve realno problematicne z vidika družbene sprejemljivosti umestitve. Obcinski svet ponovno predlaga pripravljavcem DPN, da se preveri varianto Kozina – Starod, saj bi bila to bistveno enostavnejša gradnja, cenejša rešitev in na tem odseku je že sedaj velika vecina tranzitnega tovornega prometa. V kolikor varianta Kozina-Starod ni sprejemljiva in je, kot se trdi, edino sprejemljiva le ena od treh predlaganih variant v smeri proti Postojni, potem obcinski svet ugotavlja, da sta varianti 4A_opt (PO4A_ opt) in Postojna 2_opt (PO2_opt) nesprejemljivi, saj se zelo približata naselju Selce, prav tako se pred tunelom Osojnica vse nacrtovane variante zelo približajo tudi naselju Kal. V izogib hrupu v vasi Kal obcinski svet vztraja, da se tunel pricne bistveno prej oz. avtocesta odmakne od naselja Kal. Ker se predlagana rešitev umestitve avtoceste nekaterim objektom v naselju Ribnica zelo približa, se predlaga vecji odmik. Obcinski svet v svojem stališcu predlaga dodatna prikljucka na avtocesto v Ribnici in pri Selcah. Skladno z dosedanjimi sprejetimi odlocitvami ter izvedenimi postopki Obcinski svet Obcine Pivka vztraja, da sprejemanje DPN za avtocesto v nicemer ne vpliva na potek priprav in izvedbe Obvoznice Pivka oz. zahteva, da se postopki pospešijo in obvoznica Pivke cimprej izvede in tako omogoci normalno življenje krajanom Pivke. DELOVNI OBISK MINISTRICE ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT V juniju je bila na Obcini Pivka na delovnem obisku ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec. Pred tem je ministrica obiskala Park vojaške zgodovine, kjer so slovesno zakljucili projekt »Zbrali smo pogum«. Del obiska je ministrica namenila tudi pogovoru z županom Robertom Smrdeljem in njegovimi sodelavci. Župan je ministrici obrazložil, da kot obcina nudimo dobre pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanje in vzgoje v vrtcih, kljub temu pa se srecujemo s številnimi izzivi. Izpostavil je predvsem nujno gradnjo telovadnice v podružnicni šoli Šmihel ter gradnjo druge faze vrtca. Ministrica je povedala, da je seznanjena z našo potrebo v Šmihelu, saj je bil projekt prijavljen na njihov razpis, vendar so bila sredstva omejena in v prvi fazi ni uspel. Predvideno pa je, naj bi Vlada RS zagotovila dodatna sredstva tudi za projekte, ki prioritetno na razpisu niso uspeli. Glede sredstev za gradnjo druge faze vrtca je ministrica Simona Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše AKTUALNA DELA IN PROJEKTI ZACETEK GRADNJE V IOC NEVERKE Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je maja 2021 Obcini Pivka izdala Odlocitvi o podpori za projekta Inkubator in Poslovna infrastruktura v IOC Neverke. Na podlagi odlocitev in podpisanih gradbenih pogodb so izvajalci že priceli z deli na terenu. Izvajalca Ginex International d.o.o., ki bo izvajal dela na komunalni infrastrukturi in Makro5 d.o.o., ki gradi inkubator, trenutno izvajata krcitev gozda v obmocju predvidenih posegov, podjetje CID – CISTILNE NAPRAVE d.o.o. s partnerjema Grafist d.o.o. in FOND S d.o.o. pa dela na lokaciji predvidene cistilne naprave že aktivno izvaja. Dela nadzira podjetje Tringrad Nova d.o.o. Predviden zakljucek investicij je december 2021. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za Regionalni razvoj in Republika Slovenija. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014­ STARA ŠOLA KAL JE PRIKLJUCENA NA VODOVODNO OMREŽJE Objekt stare šole v vasi Kal na naslovu Kal št. 90 se zadnjih deset let fazno obnavlja. Obcina je za staticno sanacijo in obnovo pred nekaj leti uspela na razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in pridobila nepovratna sredstva. Tedaj se je delno obnovilo tudi notranjost, tako da so za namene druženja vašcanov ter za potrebe Agrarne skupnostiin vaške skupnosti v uporabi štirje prostori v pritlicju šole. V prihodnosti bo treba najprej urediti sanitarije in cajno kuhinjo, zato se je letos izvedlo vodovodni prikljucek in pred objekt pripeljalo vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Na dvorišcu šole se je postavilo pitnik. UREDITEV CESTE BUJE – KOZJANE Obcina Pivka je skupaj z obcino Divaca uredila makadamsko cesto Buje – Kozjane v skupni dolžini 3,8 km. Ureditev je obsegala cišcenje in ureditev jarkov za odvodnjavanje in prepustov, obsekovanje svetlega profila ceste ter grederiranje, dosutje in komprimiranje vozišca. Obcina Pivka je iz proracuna sofinancirala del ureditve, ki poteka na obmocju obcine Pivka v dolžini 1,8 km in višini 5.000€. USPEŠNI NA RAZPISU ZA OBNOVO TREH CERKVA V zacetku leta je Obcina Pivka na razpis Ministrstva za kulturo prijavila in uspešno pridobila odobritev treh projektov, in sicer za cerkev sv. Martina na Šilentabru in cerkev sv. Nikolaja na Suhorju ter cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici. Obnova zvonika na Suhorju se bo izvajala v letu 2021, obnova kora v cerkvi sv. Martina na Šilentabru in obnova fasade v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici pa v letu 2022. Pri uspešni pripravi prijave so sodelovali Župnija Košana in Župnija Zagorje, predstavniki vasi Šilentabor, predstavniki vasi Stara Sušica, predstavniki vasi Suhorje, RRA Zeleni kras in obcinska uprava obcine Pivka. Za projekte je bilo skupno pridobljenih 31.460,00 €. Sredstva, ki jih bo zagotovila obcina, bodo v obeh letih znašala 24.700,00 €. Foto: Jože Pavzin 30 let naše samostojnosti MATERIAL NA POLJSKIH POTEH V mesecu maju se je na posamezne poljske poti v enajst naselij Obcine Pivka pripeljalo skoraj 500 m3 ustreznega drobljenega kamnitega materiala. Dobava in dovoz materiala je strošek obcine, za razgrinjanje pa poskrbijo vaške skupnosti same. Material je bil dodeljen upoštevaje pobude, ki so jih na obcino podali predsedniki posameznih vaških skupnosti. Dejstvo je, da je potreb po dovozu ustreznega materiala še vec, zato se že zbirajo pobude in pripravlja seznam za material za na poljske poti za leto 2022. Na ravninskih poljskih poteh, ki potekajo med trakastimi lastniškimi parcelami in le redkimi zoranimi njivami, opažamo, da so nekatere njive zorane prav do kolesnic poti. V izogib nepotrebnim težavam in posledicno stroškom na vzdrževanju poljskih poti naprošamo, da se pri oranju v bližini poljskih poti upošteva razdalja vsaj 1 m od vozne površine. NOVI KOŠI ZA PASJE IZTREBKE Na pobudo obcanke je Obcina Pivka postavila dva nova koša za pasje iztrebke, in sicer enega na Radohovski poti in drugega na Snežniški cesti v Pivki. Vse lastnike psov naprošamo, da imajo svoje pse na povodcih in da redno pobirajo iztrebke ter jih odlagajo v za to namenjene koške. POLETNA VZDRŽEVALNA DELA NA OBCINSKI INFRASTRUKTURI Tudi v poletnih mesecih Obcina Pivka skrbi za vzdrževalna dela na obcinski infrastrukturi. Na lokalnih cestah v Košanski dolini se je izvedla košnja obcestnega pasu. Urejen je bil makadamski del odseka Klenik – Palcje ter gozdna cesta Slovenska vas – Trnje. Z grederiranjem ostalih gozdnih cest smo zacasno prekinili zaradi presuhega zgornjega ustroja. Na Stari Sušici je bila posekana stara lipa sredi vasi, katere deblo so naseljevali sršeni. Vas je bila pometena in opleta. S cišcenjem se nadaljuje tudi v Narinu. Poletna zasaditev gredic po Pivki je koncana, v središcu Pivke ter Petelinjah so bila namešcena in zasajena cvetlicna korita. Obcina Pivka OBVESTILO O ZAPORI CESTE Med 12.7.2021 in 14.8.2021 se bo izvajala sanacija lokalne cesta Parje – Palcje – Juršce. V 1. fazi bo zaprt odsek ceste Parje – Palcje, obvoz bo oznacen po makadamski cesti Radohovavas – Klenik – Palcje. V 2. fazi bo na odseku ceste Palcje – Juršce pomicna polovicna semaforizirana zapora, obvoz ni potreben. Fazi se ne bosta izvajali istocasno. Voznike prosimo za strpno vožnjo, krajane omenjenih vasi pa za razumevanje! Koticek naših predstavnikov Letos naša država praznuje okrogel jubilej. Trideset let samostojne in neodvisne države. S prvim julijem smo že drugic prevzeli vodenje Evropske unije. Istega dne je Komisija potrdila naš Nacrt za okrevanje in odpornost, ki nam do leta 2026 zagotavlja dodatnih 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega 1,8 milijarde nepovratnih. A grenak priokus ostaja. Naš slovenski komisar Lenarcic je podprl nerazumne zahteve komisarke in dveh komisarjev, ki bi blokirali naša sredstva. Nekaj dni kasneje je Komisija potrdila še dodatni financni mehanizem REACT – EU v višini 330 mio evrov, iz katerega bomo do leta 2023 zagotovili nepovratna sredstva za domove za starejše, negovalne bolnišnice, obnovo obstojecih bolnišnic ( UKC Ljubljana, Šempeter pri Novi Gorici, Golnik, Soca, ...) in številne druge konkretne projekte. Za nami je zahtevno leto. Na COVID krizo so se države odzvale na razlicne nacine. Slovenska vlada je v okviru devetih zakonodajnih paketov uspela ohraniti na deset tisoce delovnih mest in številna podjetja. Preko pomoci smo blažili materialne in socialne posledice krize. Slovenija je zato med državami z najboljšimi obeti za prihodnost. Zaposlenost se že cetrti mesec povecuje, brezposelnost niža. Povecanje gospodarskih aktivnosti se odraža tudi v proracunskih prilivih, ki so v maju celo višji, kot so bili maja 2019, torej leto dni pred krizo. Pomoc je torej prišla v prave roke. Ljudem in podjetjem, ne bancnim tajkunom kot leta 2014. Vlada je okrepila tudi položaj obcin. V lanskem in letošnjem letu so obcinski proracuni debelejši za 70 mio evrov letno oz. 140 mio v dveh letih. Pred dobrega pol leta je bil sprejet zakon, ki je obcine razbremenil stroškov za nekatere naloge, ki jih opravljajo. Financni ucinek presega 60 mio evrov. Vse to omogoca podlage za hitrejši zagon investicij na razlicnih podrocjih v obcinah in razvoj naše mlade države. Pred tridesetimi leti so se uresnicile tisocletne sanje mnogih generacij. Plebiscita, ki je pol leta pred tem trasiral pot v samostojno in neodvisno državo, se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev in 95 % jih je glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Gotovo številnim med nami še danes v ušesih odzvanjajo zgodovinske besede, ki jih je ob razglasitvi rezultatov plebiscita v iskrenem zanosu izrekel oce slovenskega naroda dr. Jože Pucnik: »Jugoslavije ni vec, Jugoslavije ni vec, zdaj gre za Slovenijo.« Veliko poguma, odrekanj in žrtev je bilo na tej poti. Vendar smo uspeli. Povezani in skupaj. Trideset let že gradimo našo državo, vsak po svojih moceh in na razlicne nacine, zato zahvala vsem, ki ste v zadnjih tridesetih letih na razlicnih podrocjih dali svoj prispevek pri gradnji naše skupne domovine, naše Slovenije. Slovenija je geografsko gledano res majhna država, vendar smo velik narod. Ker je naša velicina v ljudeh. Izobraženih, delavnih in podjetnih posameznikih, ki vsak na svojem podrocju gradite to državo in jo postavljate ob bok najboljšim. Še posebej hvala tistim, ki ste z orožjem pred tridesetimi leti branili plebiscitno odlocitev slovenskega naroda in vsem, ki ste po zmagi pomagali pri vzpostavitvi normalnih razmer, med katere sodi tudi razminiranje številnih obmocij. V tej skupini je bil tudi Andrej Želodec iz Dolnje Košane, prejemnik castnega znaka svobode Republike Slovenije. Posebna hvaležnost pa gre vsem, ki so za našo skupno domovino dali najvec – svoja življenja. Naj nas ob tridesetletnici ponovno preplavi tisti zanos, ki nas je takrat povezal pri uresnicitvi naših zgodovinskih sanj, da bi skupaj in povezani gradili našo skupno prihodnost. Za vse, ki prihajajo za nami. Srecno Slovenija! Robert Pavšic, poslanec LMŠ Zvone Cernac, minister izhodišcih osredotocil na interventni zakon PKP9. Bom vljudno iskren … Nekoliko dvomim, da je zakon, kot pravi njegov naslov, namenjen pomoci gospodarstvu in turizmu za omilitev posledic, ki jih je povzrocila vlada z zaprtjem dejavnosti brez konkretne in pravocasne pomoci. Vlada je mnogo prepozna in to je prvi ocitek poslanske skupine LMŠ. Z zamikom, na pragu poletja, želijo, in še to nezadostno, sanirati tisto, kar bi morali storiti že pomladi – da bi zlasti turisticnim delavcem omogocili najprej preživetje in nato dejanski zagon, cetudi bolj sramežljiv, in razumljivo, neprimerljiv z leti pred dobo korone. Marca (!), ponavljam, marca je parlamentarni odbor za gospodarstvo vlado pozval k izplacilu enkratne financne spodbude dejavnostim gostinstva, turizma in industrije srecanj, ki so bile zaprte – pozor – z vladnimi odloki. Torej zaprte ne po lastnih željah, pac pa na ukaz vlade! V presojo te ocene se niti ni vredno spušcati, brez zadržkov pa trdim, da je vlada panogi zvezala roke, jo onesposobila, prignala na rob prepada, zdaj pa ji v pomoc ponuja – nitko. To je zavržno, sploh ob dejstvu, da je vec kot 12.000 zaposlenih v gostinstvu že izgubilo službo, da je propadlo vec kot 3.000 subjektov, da se je brezposelnost – navkljub ukrepom za ohranitev delovnih mest – povecala bolj kot v povprecju držav clanic Unije. To zadnje, da ne bo trmastega zanikanja ali sprenevedanja, sporoca Fiskalni svet. Med drugim. Naš drugi ocitek je, da je vlada ubrala brezbrižen, celo malomaren pristop. Obljubljala je financno pomoc za zagon poslovanja. Domnevam, da je vladajoce za hip morda vendarle obšlo spoznanje, kaj so zaradi prisilnega zaprtja dejavnosti dolžni storiti. Ampak žal, šlo je zgolj za obljube in zbujanje lažnih upov … Zdaj bodo raje delili nove bone – se opravicujem, ampak to diši po nekakšnem predvolilnem podkupovanju … sploh ob dejstvu, prepovedala delo. Zdaj jo namesto reševanja pusti životariti, umirati na obroke. Pravzaprav to pocne ljudem, svojim ljudem. In to taista vlada, ki so je ves cas polna usta neke licemerske skrbi za reševanje delovnih mest. Ta zakon je zgolj še en dokaz, da koalicijski manjšini za cloveka pac ni mar. Ce bi ji bilo, tudi ne bi ukinjala nadomestil za cakanje na delo. Ampak ja, seveda … vlado nenadoma skrbi za stabilnost javnih financ. Sprašujem se, ali je to le slaba šala, morda izgovor. Kajti skrb nenadoma izraža taista vlada, ki je izrazito – za 5,7 milijarde – povecala javni dolg, in ki se vrtoglavo zadolžuje. Pa s tem ne bi bilo nic narobe, ce financni obseg ukrepov ne bi bil za približno polovico višji kot v povprecju clanic Unije, njihov kratkorocni vpliv na blaženje padca gospodarske rasti pa manjši kot drugje v Evropi. Tudi to sporoca Fiskalni svet, da ne bo trmastega zanikanja ali sprenevedanja. In naprej: skrb za javnofinancno stabilnost izraža vlada, ki se gre financno huliganstvo. Na eni strani povecuje izdatke, siromašnejši proracun bo – kot kaže – po novem financiral vse; na drugi strani pa namerava, in to povsem zavestno, s socialno kapico in z davcno reformo znižati prihodke. Zakaj? Ker hoce razbremeniti premožnejše. Namerno in zavestno. Srednji in nižji sloj bosta dobila drobtinice, višji pa izdatne odpustke, dejanska davcna darila. Ce povem drugace: ta vladna manjšina vodi škodljivo politiko. Financni dolg, ki ga ustvarja, je naš dolg. Moj, vaš, naš. Dolg ljudi. In odplacevali ga bodo ljudje. Ker kaj je državni denar? Preprosto: povecini so to davki, ki jih placamo. Jaz, vi, mi. In denar, ki ga vlada brezglavo deli, je naš denar. Moj, vaš, naš. Naj vsaj zakljucim pozitivno. Pivško praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije (ce zanemarim politicne govore nastopajocih) je bilo prikaz vrhunske ustvarjalnosti. Z veseljem in ponosom sem prisluhnil umetnikom in se jim na tem mestu zahvaljujem za izvrsten vecer. Vam, drage sodržavljanke in sodržavljani pa želim predvsem zdravo in najlepše poletje do zdaj. USPEŠNI PRI SPODBUJANJU IN KREPITVI PODJETNIŠTVA V REGIJI Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva je z dvema junijskima dogodkoma (spletni dogodek za mlade Odskocna deska in dogodek mreženja Omreži se-poveži se) zaokrožil nadvse uspešen prvi del letošnjega leta. Zadovoljstvo nad vzdušjem, ki veje v podjetniškem inkubatorju, predvsem pa uspešnimi rezultati, potrjuje tudi vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, dr. Jana Nadoh Bergoc: »V zadnjem letu smo kljub velikim izzivom zaradi epidemije resnicno zadovoljni nad napredkom: v naši skupnosti je vedno vec podjetnikov, širimo mreže sodelovanja tudi izven meja, uspešno smo izpeljali dva podjetniška programa, tretjega, novega, pa nacrtujemo v jeseni. Med vecjimi dogodki zadnjega leta je zagotovo vzpostavitev mrežnega inkubatorja na ravni celotne Primorsko-notranjske regije, ki kaže na podporo lokalnih skupnosti naši aktivnosti. Za »koronsko leto« so rezultati pravzaprav nad pricakovanji, kar nam daje zagon tudi v prihodnje.« Poleg že omenjenega novega programa bodo v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva v jeseni nadaljevali z individualno obravnavo obstojecih in novih podjetnikov, s širjenjem mrež predvsem v gospodarstvu, z nacrtovanjem ZAŠCITA NAPRAV PRED UDARI STREL V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršca med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost mocnejših neviht z udari strel povecuje. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najucinkoviteje zašcitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in racunalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz elektricnega omrežja oz. elektricne vticnice (televizor, racunalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežjaoz. UTP-vticnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). Brezplacno SMS-obvešcanje o strelah Telekom Slovenije svojim uporabnikom mobilnih in fiksnih storitev omogoca brezplacno storitev Strela alarm, s pomocjo katere lahko v realnem casu prek sporocila SMS prejmete informacijo o strelah na obmocju vašega fiksnega prikljucka. Na prejemanje brezplacnih sporocil se lahko narocite tako, da na številko 041 145 000 pošljete SMS s kljucno besedo STRELA, naredite presledek ter navedete vaše UPORABNIŠKO IME ZA FIKSNE STORITVE Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije Predstavitev podjetja SLAVEC-PRO d.o.o. V tokratni številki Pivškega lista, bralkam in bralcem predstavljamo podjetje Slavec-pro. Povejte nam, koliko casa pravzaprav že obstaja podjetje in kako se je vse skupaj zacelo? Letos mineva 25 let poslovanja podjetja Slavec-pro iz Selc, ki se ukvarja z izdelavo, montažo in trženjem stavbnega okovja. Zacetek je bil za takratno obdobje znan - garaža in fax. Prva vecja prelomnica je bila leta 2000, ko se podjetje preseli v nove prostore ter pricne sodelovati s kupci in dobavitelji v tujini (Italija, države ex-Yu in Nemcija). Kako ste pa iz takratnih, kot sami pravite garaža-fax casov prešli na sodobnejše poslovanje, kako ste si pomagali, se širili, napredovali? Nadaljnja širitev so bile investicije v proizvodno opremo: CNC obdelovalni center za izdelavo varnostnih kljuk po postopku rezkanja, linija za pakiranje v Skin-pack embalažo ... Lastna pakirnica, sodelovanje direktno s proizvajalci ter ažurnost in spoštovanje dogovorov so podjetju odpirali vrata pri vedno vec pomembnejših kupcih tako doma (Mercator, Merkur, Slovenijales, Jager ...) kot tudi v tujini. Z vzpostavljeno mrežo strank na podrocju Balkana Slavec-pro postane zanimiv tudi na nabavni strani - vse vec podjetij, predvsem iz Italije mu prepusti trženje v Sloveniji in sosednjih državah na osnovi zastopniških pogodb. Vsi vemo in se spominjamo krize leta 2008, ki je trajala dolgih 5 let. Kako vas je zadela, ce sploh, kako ste se znašli? Kriza v obdobju 2008 - 2013 na poslovanje ni imela vecjega neposrednega vpliva, saj podjetje ni poslovalo z gradbenim sektorjem, ki je bil takrat najbolj izpostavljen, poleg tega pa tudi ni imelo kreditov. Razvoj po letu 2014 je bil usmerjen v dodatno ponudbo, predvsem laserskemu graviranju, novim izdelkom in neizbežnemu sodelovanju z dobavitelji z Daljnega vzhoda. Cenejša delovna sila in pa enormne kolicine so Kitajsko naredile nepremagljivo v primerjavi z EU proizvajalci, ki so eden za drugim zapirali tovarne ali pa tudi sami prenašali proizvodno funkcijo k njim. To je dodobra spremenilo tudi relacije v distribuciji - dolgi dobavni roki in ladijski prevoz so zahtevali tudi do 4x vecje zaloge kot prej. Zato se podjetje poveže z najvecjim ruskim distributerjem okovja APECS, ki odpre skladišce v Sloveniji ter se lastniško poveže s Slavec-pro. Z navezo tako ruski partner pridobi znaten del trga, Slavec-pro pa odlicno pozicijo, kar se tice nabavnega dela poslovanja - predvsem financiranja zalog, kontrole kvalitete na Kitajskem in odprta vrata v Rusiji. Koliko vas je v podjetju zaposlenih danes in s cim se poleg okovij za vrata in okna še ukvarjate? Danes podjetje zaposluje 5 redno zaposlenih, vse iz družinskega kroga. Pred tremi leti so poleg veleprodaje odprli tudi spletno trgovino: www. vsezavrata.si in pa prodajni salon, kjer ponujajo poleg okovja za vrata in okna še: - izdelavo sistemskega zaklepanja (isti kljuc odpira vec vrat ali obešank), - kloniranje in popravilo avtomobilskih kljucev na daljinsko upravljanje, - lasersko in klasicno graviranje, - storitve prisilnega vstopanja v objekte in avtomobile. Kam pa se lahko obrnejo kupci za morebiten nakup, pomoc ali informacijo? Lahko nas poklicejo, nam pišejo ali se oglasijo pri nas fizicno, in sicer: SLAVEC-PRO d.o.o. T: +386 5 7570 860 Selce 17 E: nina@slavecpro.si 6257 PIVKA W: www.slavecdesign.si M: +368 40 843 362 W: www.vsezavrata.si NAGRADNA IGRA V podjetju Slavec-pro pa so nam pripravili tudi nagradno igro s privlacnimi nagradami za bralce Pivškega lista. Nagradno vprašanje se glasi: Povejte nam naslov, na katerem se nahaja podjetje Slavec-pro? Odgovore na vprašanje nam do 25. avgusta pošljite na naslov pivski.list@pivka.si. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence. Nagrade so: • Prva nagrada: izdelava sistemskega zaklepanja do max 3 cilindrov. • Druga nagrada: varnostna kljuka za vhodna vrata. • Tretja nagrada: varnostni cilindricni vložek APECS RT v željeni dimenziji. Za prevzem oziroma korišcenje nagrade vas vljudno prosimo, da izrežete kupon z objavo imen nagrajencev iz Pivškega lista, ter se s kuponom in enim osebnim dokumentom oglasite v podjetju Slavec-Pro ali jih poklicite glede korišcenja nagrade. Silvo Celhar ŠEMPJTR BAR S prihodom poletja in sprošcanjem ukrepov so tudi terase gostinskih lokalov zaživele. Kljub negotovi situaciji, ki so jim bili gostinci prica v zadnjem letu, se je v središcu Pivke, tik ob glavni prometnici, ki vodi skozi Pivko, na lokaciji nekdanjega Vulko bara, pogumno zacela zgodba novega ŠEMPJTR BARA. Po uspešnem vodenju gostinskega lokala Hrvatic Aleksandre in Stojana v obdobju med leti 2004 in 2020 je z letom 2021 namrec lastnik le-tega postalo podjetje Slavec MF. Nova lastnika Manca in Marko Slavec, ki sta uveljavljena podjetnika, domacina iz Trnja, sta se sicer prvic podala na podrocje gostinske dejavnosti, vendar glede na dolgoletne izkušnje, predvsem pa skrbno zasnovane nacrte in sodelovalno naravnanim pristopom verjameta, da lahko lokalnemu prostoru ponudita kakovostno ponudbo in prijeten prostor za druženja, sestankovanja in pomenkovanja. Pri tem bo glavno vlogo odigrala najemnica Šempjtr bara, Anja Penko, prav tako domacinka, ki že pet let v Pivki vodi priljubljeni Bar Krpan. Anja, ki v turizmu deluje že od leta 2009 in se dobro zaveda, da je obisk lokala vec kot le pitje kave, saj je pri tem zelo pomembno, da se gost pocuti zaželenega, dobi prijetno izkušnjo ter predvsem kakovostno ponudbo, o zacetkih Šempjtr bara, ki je svoja vrata gostom odprl 3. junija, govori z najvecjo predanostjo in žarom v oceh. Gostinska lokala v Pivki vodi z izjemnim obcutkom za gosta, želi si izbrano in licno gostinsko ponudbo ter ambient, prav tako pa izkazuje željo po sodelovanju in povezovanju, ki je pravzaprav kljucna skupna tocka z lastnikoma bara. Želja vseh je namrec Pivcanom pa tudi preostalim gostom, med katerimi so veseli tudi turistov, izkazati dobrodošlico prav ob vsakem obisku. Posebnost Šempjtr bara, kot tudi že samo ime nakazuje, je tudi pomembna vez na domaci kraj. Notranjost je zatorej preurejena v prijeten prostor, ki s svojimi stenami opominja na lepote, ki jih imamo v svoji okolici. Gost namrec ne more spregledati cudovitih prizorov Pivke in narave, s katero se ponaša naš Krajinski park Pivška presihajoca jezera. S tem namenom je v sodelovanju z Obcino Pivka v baru vzpostavljen tudi informativni koticek z vsemi pomembnejšimi turisticnimi znamenitostmi v obcini. Gosta pa bo Šempjtr bar nedvomno preprical s svojo raznoliko ponudbo. Kot zagotavlja vodja bara, so gostje navdušeni predvsem nad 100% arabika kavo in domaco ponudbo tort Slašcicarne Babuška, ki prijajo ob tem. Sveže in lahke torte imajo izjemen okus in glede na raznolikost le-teh se boste zagotovo v Šempjtr bar veckrat vrnili ter vsakic poskusili eno. Lastnik lokala Marko Slavec je za svojo najljubšo izbral limonino. Vse sladokusce pa cez poletje tako v baru Krpan kot Šempjtr baru razvajajo tudi z domacim sladoledom, ki ga vsakodnevno Anja pripravlja kar sama. Najbolj priljubljen in tudi poznan je njihov sladoled iz ekoloških jagod, ki jih pridelujejo na svoji ekološki družinski kmetiji Penko. Znacilnost vseh okusov je njihova kremasta struktura in naravne sestavine. Sadni sladoledi ne vsebujejo sledi laktoze, saj so pripravljeni iz 100% sadja. Kot pravi Anja, Pivcani na dan pojedo deset banjic sladoleda. V kolikor mika tudi vas ali pa so vam kepica ali dve v baru premalo, lahko sladoled v embalaži odnesete tudi domov. Privošcite si trenutek zase ali s svojo družino ter za snidenje s prijatelji ter se osvežite in svoj okus razvajajte v baru Šempjtr. Gostoljubje vam bo izkazal prijazen kolektiv, ki si želi prisluhniti vašim željam. Vabljeni na jutranjo kavico, poletno osvežilno pijaco, tortico ali sladoled! Spremljajte svežo ponudbo in vse aktualne novosti barov KRPAN in ŠEMPJTR na družbenem profilu Facebook. ŠEMPJTR BAR NAGRAJUJE Pravilen odgovor na spodnje vprašanje nam do 25. avgusta pošljite na pivski.list@pivka.si in osvojite nagrado. Šempjtr bar bo tri nagrajence povabil na torto ali sladoled in kavo po izbiri. Nagrajenci boste pisno obvešceni ter objavljeni v septembrski številki Pivškega lista. Nagradno vprašanje: Od kdaj so vrata Šempjtr bara na široko odprta vrata vsem gostom? DKH V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, kako jo realizirati, kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33. NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go pripelje bancne storitve, znanje, izkušnje in nasvete v 36 krajev po vsej Sloveniji. Kdaj in kje bo v vašem kraju? Kdaj? Cetrtek, 22. julij in 19. avgust, ob 11.30 uri Kje? Pivka, Krpanov dom, Precna ulica 2/Spar trgovina Kaj vam mobilna poslovalnica omogoca? Na bancnega strokovnjaka v mobilni poslovalnici se obrnite, ce želite urediti brezgotovinske bancne storitve, potrebujete strokovni financni nasvet ali pa pomoc pri uporabi spletne in mobilne banke ter ostalih nacinov poslovanja, ki jih omogocamo 24/7. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. Obiskovalce pozivamo, da ne pozabijo na preventivne zdravstvene ukrepe: zašcitno masko, razkuževanje rok, ustrezno varnostno razdaljo, vstopajo pa lahko le posamezno. Urnik in ostale aktualne informacije so vam dostopne v vsakem trenutku na www.nlb.si/bankgo Spletna prijava in e-podpis SI-PAS Postopek aktivacije smsPASS pricnete na uporabniških straneh SI -PASS. Osebno se zglasite na prijavni službi SI -TRUST, kjer boste izkazali svojo istovetnost in podpisali zahtevek za pridobitev smsPASS. Po e -pošti boste prejeli aktivacijsko kodo, s katero na uporabniških straneh SI -PASS nadaljujete postopek aktivacije in pri tem registrirate svojo telefonsko številko. Ker boste pri uporabi smsPASS potrebovali tudi svoje uporabniško ime SI -PASS in geslo, si geslo, ce ga ne poznate, pred aktivacijo smsPASS ponastavitve na uporabniških straneh SI - PASS. Storitve, ki jih lahko s prijavo smsPASS opravite od doma: • selitev, prijava, odjava prebivališca, • podaljšanje prometnega dovoljenja, SMETI SODIJO V ZABOJNIKE! Obcina Pivka vljudno naproša obcane in obiskovalce, da smeti odlagajo v za to namenjene zabojnike in jih ne pušcajo izven zabojnikov. Smetnjaki ob prometnicah so namenjeni smetem, ki jih povzrocijo vozniki med vožnjo. Smetnjaki na javnih igrišcih, športnih površinah in plocnikih so namenjeni uporabnikom teh površin in vanje gospodinjski odpadki ne sodijo. Prav tako so kontejnerji na ekoloških otokih oznaceni, ostale smeti lahko obcani odložite v zbirni center v industrijski coni Neverke. Poslovni subjekti (gradbinci, avtomehaniki, …) odlagajte smeti v kontejnerje, ki so namenjeni vaši dejavnosti. Obcina Pivka • potrdilo iz evidence kazenskih tock za prometne prekrške, • potrdilo iz kazenske evidence, • e-zdravje (e-narocanje, e-recept), • vloga za otroški dodatek / subvencijo vrtca (prvic, podaljšanje, sprememba), • vloga za državno štipendijo • prijava na fakulteto eVŠ, • vloga za subvencionirano vozovnico (prvic, podaljšanje, sprememba), • vloga za mesecno vozovnico Urbana, • zahtevek za vrednotnico • izpiski iz maticnega registra, • informativni izracun datuma upokojitve eZPIZ, • vpogled v podatke o pokojninskem in invalidskem zavarovanju eZPIZ, • vpogled v podatke o nakazilih eZPIZ. Financni urad Postojna ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE “PONOSNI NA SLOVENIJO – 30 LET” V torek, 14. junija, je bila v Parku vojaške zgodovine odprta fotografska razstava PONOSNI NA SLOVENIJO – 30 LET, ki jo je Park pripravil skupaj z Uradom Vlade RS za komuniciranje. Razstava, ki je postavljena zunaj, pred vhodom v muzejski kompleks, predstavlja nabor 38-ih fotografij razlicnih slovenskih fotografov, ki beležijo nekaj zgodovinskih dogodkov ter nekaj uspehov slovenskih državljanov kot posameznikov in naše države kot skupnosti. Trideset let samostojnosti Republike Slovenije je bilo namrec polno izzivov, a tudi uspehov. Zbrane na slovesnosti je poleg direktorja Parka Janka Boštjancica in direktorja Ukoma Uroša Urbanije nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Cuš. Slavnostni govornik na odprtju razstave pa je bil dr. Evgen Bavcar, filozof in konceptualni umetnik, ki je tudi napisal predgovor k sami razstavi. Dr. Bavcar se namrec poleg drugih stvari ukvarja tudi s fotografijo, predvsem pa je ponosen Slovenec, velik domoljub, ki je veliko pripomogel k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije in njeni prepoznavnosti širom sveta. Kot so zapisali na uvodnem panoju razstave, je Evgen Bavcar clovek širokih obzorij, ki je prepotoval ves svet, a je Slovenija edina dežela, ki jo je videl, preden je pri enajstih letih oslepel. Slavnostni govornik je tako poudaril pomen spominjanja, predvsem pa potrebo po zdravem nacionalnem ponosu, ki ga Slovencem tako pogosto primanjkuje. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi posameznih tem in oseb, ki so predstavljene na razstavi. Tako se je dotaknil svojega prijatelja Borisa Pahorja, enega najpomembnejših in najveckrat prevajanih slovenskih pisateljev, ki pogosto poziva k uvedbi domovinske vzgoje v slovenske šole kot nujnem koraku za narodov obstoj. Zbrane na slovesnosti so s prijetnim kulturnim programom razveselile Iskrice, dekliški pevski zbor iz Šmihelske doline. Park vojaške zgodovine PREDSTAVITEV PROJEKTA “ZBRALI SMO POGUM” V Parku vojaške zgodovine je 14. junija potekala predstavitev pedagoško zgodovinskega projekta Zbrali smo pogum, ki smo ga s skupnimi mocmi pripravili Park vojaške zgodovine, Arhiv Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Prvoten nacrt o skupni spletni razstavi, posveceni osamosvajanju Slovenije, s katero smo želeli obeležiti 30 let samostojne države, je hitro prerasel v obsežen pedagoški projekt s ciljem priprave vrste trajnih gradiv tako za šolarje in ucitelje, kot za širšo zainteresirano javnost. Vsebina projekta je casovno razdeljena na tri glavne dele – obdobje plebiscita, cas osamosvajanja in obdobje vojne za Slovenijo. Vsem trem je skupen pogum Slovenk in Slovencev, ki so stopili skupaj, premostili razlike in s sodelovanjem dosegli sanje mnogih pred nami. Projektu smo zato nadeli ime »Zbrali smo pogum«. Je namrec del citata iz casov osamosvajanja, ki se v celoti glasi »Zbrali smo pogum, stopili smo pomoc uciteljem in profesorjem ter jim z zbranimi materiali skupaj«. Brez enotnosti, zaupanja, samozavesti, ponosa olajšati poucevanje. Poleg obsežne spletne razstave so in sodelovanja ter predvsem poguma osamosvojitev ne bi v okviru projekta nastala tudi e-ucna gradiva in trije krajši uspela. Prav tema osamosvajanja in vojne, ki je sledila, izobraževalni filmi. Castna gostja predstavitve projekta je v šolah velikokrat zanemarjena. S projektom Zbrali nacionalnega pomena je bila ministrica za izobraževanje, smo pogum se zato ne želimo le pridružiti praznovanju znanost in šport dr. Simona Kustec, ki je poudarila, da 30. obletnice Slovenije, ampak je njegov osnovni namen projekt najpomembnejše obdobje v zgodovini Slovenije ucencem in dijakom približati to, za našo državo tako prikaže na svež in inovativen nacin, ki je blizu današnjim pomembno obdobje ter jim na ta nacin vzbuditi cut za generacijam ter hkrati predstavlja prepotrebno ucno domovino in pripadnost Sloveniji. Po drugi strani želimo gradivo. z gradivi, ki bodo trajno dostopna na spletu, priskociti na ODKRITJE SPOMENIKA NA SUHORJU Tik pred koncem druge svetovne vojne, 29. aprila 1945, je pri vasi Suhorje, na robu Brkinov, strmoglavilo britansko lovsko letalo Spitfire MH980, pri cemer je izgubil življenje pilot letala, narednik britanskih kraljevih letalskih sil Edmund Ramsbotham. V zakljucnih vojnih operacijah so britanski lovci kot pomoc jugoslovanskim partizanom zalezovali nemške kolone in vlakovne kompozicije. Narednik Ramsbotham tisti pomladni dan ni imel srece – najverjetneje je bil ob nizkem preletu zadet ob eksploziji tovornjaka s strelivom ter je za tem strmoglavil. Truplo mladega angleškega pilota so vašcani Suhorja dostojno pokopali na vaškem pokopališcu. Kmalu po vojni so britanske vojaške oblasti posmrtne ostanke prekopale na vojaško pokopališce v Beogradu, kjer pociva še danes. Kljub temu na Suhorju spomin na ta tragicni dogodek ni nikoli povsem zamrl in prav iz vaške skupnosti je prišla pobuda, da bi se v lanskem letu, ob 75. letnici padca, postavilo spomenik. Vašcani so se obrnili na Park vojaške zgodovine, ki se veliko ukvarja prav z dedišcino padlih zavezniških letal ter sodeluje tudi z britanskim veleposlaništvom. Zaradi epidemije je bila lanska okrogla obletnica sicer zamujena, zato pa so letošnje odkritje spomenika pripravili toliko bolj slovesno. Veliko podatkov ter pomoci je pri sestavljanju celotne zgodbe okrog padlega letala nudil domacin Ivan Volk, ki je znal povedati veliko podatkov, hranil dokumentacijo in si tudi veliko let prizadeval, da bi do postavitve tega spomenika dejansko prišlo. Na žalost je le nekaj dni pred otvoritvijo preminil in tako žal ni docakal slovesnosti. Avtor spomenika je akademski kipar magister Jurij Smole, docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki se je z velikim veseljem odzval vabilu, da pomaga oblikovati nacrt za postavitev spomenika. Tako lokacija kot zgodba padlega letala sta ga prevzeli do te mere, da se je sam lotil njegove izdelave. Spomenik, ki je postavljen prav na kraju tragicne nesrece, je iz lokalnega pešcenjaka in upodablja rep letala Spitfire. Kot slavnostna govornika na slovesnosti odkritja spomenika sta nastopila nacelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš ter namestnik veleposlanice Združenega kraljestva g. Paul Jancar. Britansko vojsko je na slovesnosti zastopal obrambni ataše podpolkovnik Christopher Day. Poseben poklon spominu nesrecnega pilota so namenili tudi letalci 15. letalskega polka Slovenske vojske, ki so s skupino letal Pilatus PC9 ob odkritju spomenika preleteli prireditveni prostor. Le nekaj dni po samem dogodku in odkritju spomenika je o sami zgodbi in o slovesnosti porocal službeni casopis Kraljevih letalskih sil – RAF News, kar dogodku in spomeniku daje dodatno težo in pomen. Park vojaške zgodovine DOPOLNITEV RAZSTAVE DO PEKLA IN NAZAJ V Parku vojaške zgodovine so v ponedeljek 28. junija odprli dopolnitev razstave DO PEKLA IN NAZAJ – zgodba padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na obmocju Slovenije. Razstava, ki je bila odprta leta 2017, prikazuje izjemno pestro dogajanje na slovenskem nebu v drugi polovici druge svetovne vojne, ko je na obmocje današnje Slovenije padlo vec kot 250 letal, med njimi 142 ameriških. Gre za prvo stalno muzejsko predstavitev usode teh letal in njihovih posadk ter reševanja preživelih letalcev s strani domacinov in partizanov. Razstava je v štirih letih doživela vec dopolnitev glede na nova spoznanja in odkrite nove primere. Zadnja dopolnitev je rezultat sistematicnega raziskovanja zunanjega sodelavca Parka vojaške zgodovine Aleša Bedica, ki ga je mocno prevzela tragicna letalska nesreca podporocnika Warrena Rowlanda Bosticka. Ta je na svojem tretjem bojnem letu z letalom Republic P-47D Thunderbolt 2. aprila 1945, dober mesec pred koncem vojne, strmoglavil v bližini Babjega zoba na obronkih Jelovice. Uvodni del razstave je bil tako dopolnjen s fotografijami, dokumenti in ostanki letala 22-letnega podporocnika Bosticka ter jasnim sporocilom, da padci letal niso zgolj statistika – MEDNARODNI MUZEJSKI DAN V Parku vojaške zgodovine smo letošnji mednarodni muzejski dan praznovali še posebej slovesno, saj smo v sodelovanju z Muzejem slovenske policije, pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve odprli kar tri muzejske projekte: gostujoco razstavo »Od Godbe ljudske milice do Policijskega orkestra«, novi vitrini milice v razstavi »Pot v samostojnost« ter fotografsko razstavo »Marjan Garbajs – kronist osamosvajanja Slovenije«, ki je postavljena na Štefanovi ulici v Ljubljani. Slednja je poklon izjemnemu fotoreporterju, ki ima v svojem opusu malodane pol milijona fotografij. Med njimi je tudi okoli 1.400 posnetkov iz obdobja vojne za Slovenijo leta 1991, gospod Garbajs pa je verjetno edini fotograf, ki je celotno takratno dogajanje posnel v tehniki barvnih diapozitivov, kar ima še posebno dokumentarno vrednost. Slavnostni govornik na slovesnosti, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je poudaril pomen sodelovanja Ministrstva in Parka vojaške zgodovine, ki temelji na podpisanem sporazumu v lanskem oktobru. Poleg tega pa je izrazil veliko zadovoljstvo ob dejstvu, da je v Parku svoje mesto dobila tudi slovenska milica oziroma policija ter s tem obogatila prikaz osamosvojitvenega dogajanja. Kljucno vlogo pri povezovanju med Ministrstvom za notranje zadeve in Parkom vojaške zgodovine igra Muzej slovenske policije, ki ga vodi kustosinja Darinka Kolar Osvald. V nagovoru je poudarila pomen plodnega sodelovanja med obema muzejema in izmenjevanja izkušenj ter skupno predstavljanje razstav in zbirk javnosti tudi v prihodnje. Za prijetno vzdušje so poskrbeli glasbeniki Policijskega orkestra v polni sestavi. Kakovost in prepoznavnost orkestra sta rasli vse od njegove ustanovitve leta 1948, gre za usodo fantov in mož, ki so se dalec od doma in svojih domacih borili za zmago svobode in demokracije. Slovesnosti v Parku vojaške zgodovine sta se udeležila minister za obrambo mag. Matej Tonin in nacelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš ter visoka ameriška delegacija na celu z odpravnico poslov na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji go. Susan Falatko ter poveljnico Nacionalne garde Kolorada brigadirka Laura Clellan. Direktor PVZ mag. Janko Boštjancic, minister Aleš Hojs in vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald, župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in Generalni direktor policije dr. Anton Olaj; fotografija: Simon Avsec z rojstvom države – samostojne Republike Slovenije pa je doživel poln razcvet. Orkester je bil namrec prica in tudi akter kljucnih dogodkov nacionalne zgodovine pred tridesetimi leti, saj so glasbeniki igrali tako na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike 26. junija 1991 kot tudi na slovesnosti ob odhodu zadnjega vojaka jugoslovanske armade v Kopru 26. oktobra. Bogato zgodovino orkestra prikazuje gostujoca razstava »Od Godbe ljudske milice do Policijskega orkestra«, ki bo v naslednjih mesecih gostovala v Parku vojaške zgodovine. Park vojaške zgodovine PODPIS SPORAZUMA O SODELOVANJU Dan pred Mednarodnim muzejskim dnevom, 17. maja, je bil v Parku vojaške zgodovine v Pivki podpisan sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije (MNZS), Narodnim muzejem Slovenije (NMS), Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) in Parkom vojaške zgodovine (PVZ). Sporazum je plod dialoga med direktorji omenjenih ustanov: direktorjem MNZS dr. Jožetom Dežmanom, direktorjem NMS dr. Pavlom Carjem, direktorico TMS dr. Barbaro Juršic in direktorjem PVZ mag. Jankom Boštjancicem. Omenjeni nacionalni muzeji imajo od leta 2017 ogledne depojske prostore v Depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Iz TMS in MNZS je v oglednih depojih urejenih 25 zbirk. Depojski objekt v Pivki je v zadnjih letih postal kraj srecevanja razlicnih muzejskih strokovnjakov, kraj izmenjave izkušenj in dobrih praks. Sporazum, ki je bil podpisan, zato presega dogovor o sodelovanju razlicnih TRIO KRAŠKIH ZNAMENITOSTI Pred petimi leti, 12. maja 2016, smo trije turisticni ponudniki s kraškega obmocja: Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame in Park vojaške zgodovine podpisali sporazum o sodelovanju. Sodelovanje je bilo uspešno, saj smo vsi trije ponudniki beležili rast števila obiskovalcev, izvedli nekaj skupnih promocijskih akcij in se skupaj pojavili na nekaterih turisticnih borzah in sejmih, obenem smo si zadali tudi promocijo znamke Trio kraških znamenitosti. Po lanskem letu, ko je kriza, ki jo je povzrocila epidemija koronavirusa, zelo vplivala na delovanje in obisk vseh treh znamenitosti, smo se ponovno odlocili, da je povezovanje ena od pomembnejših prioritet, da lahko izidemo iz krize mocnejši. V lanskem letu smo sporazum nadgradili, eden od rezultatov sodelovanja, ki so ga obiskovalci lahko koristili, je bil dvig popusta na ceno vstopnice, ki ga partnerji priznavamo obiskovalcem, ki pridejo na obisk z manj kot tri mesece staro vstopnico drugega partnerja, in sicer iz prvotnih 15 % na 25 % v letu 2020. V letošnjem letu smo se odlocili, da ta popust, torej 25 %, obdržimo še vse do konca leta 2021. S tem bi želeli še povecati dostopnost znamenitosti oz. dedišcine, ki jo upravljamo, in še dodatno povabiti domace goste, da obišcejo naše obmocje, pri nas tudi prespijo in raziskujejo ter okušajo vse lepote in okuse naše krajine. Novosti, ki pricakujejo obiskovalce V Parku Škocjanske jame je letos slovesno leto, saj obeležujejo 35 let od vpisa na seznam svetovne dedišcine UNESCO in 25 let od ustanovitve parka. Ob tej priložnosti je bil oblikovan nov turisticni produkt, gre za posebno doživetje vodenega ogleda Škocjanskih jam in parka, produkt je namenjenem manjšim skupinam. Park vojaške zgodovine Pivka v letošnjem letu obeležuje 15. obletnico svojega nastanka. Osrednja pozornost v muzejskem programu pa bo namenjena obeleževanju 30. obletnice samostojne Slovenije, v sklopu cesar bo dopolnjena tudi nosilna razstava Pot v samostojnost, ki je posvecena osamosvojitvenem obdobju. Pomembna novost v letošnjem letu je tudi nov simulator letenja Spitfire, ki nadgrajuje bogato doživljajsko ponudbo Parka vojaške zgodovine. V Kobilarni Lipica, kjer si lahko obiskovalci v soncnih pomladnih dneh ogledajo prva letošnja žrebeta in se podajo na doživetje posestva z novo mobilno aplikacijo, se bliža tudi odprtje prenovljenega hotela Maestoso, ki je predvideno poleti. GOSTITELJI STROKOVNEGA POSVETA V okviru evropskega projekta Arheološke e-krajine Podonavja je v Parku vojaške zgodovine v maju potekal strokovni posvet na temo priprave rekonstrukcij in digitalizacije kulturne dedišcine. Na omenjenem projektu sodeluje 12 partnerskih institucij, iz Slovenije Zavod za varstvo kulturne dedišcine in Narodni muzej Slovenije. Na povabilo slednjega je Park vojaške zgodovine sprejel vlogo pridruženega partnerja in se vkljucil v izvajanje projektnih aktivnosti. Ena od teh je tudi organizacija strokovnih posvetov in delavnic, imenovanih »Creative labs and hubs«. Na njih sodelujejo strokovnjaki iz razlicnih podrocij (arheologija, zgodovina, informatika …) in skušajo poiskati kreativne rešitve v zvezi s pripravljanjem rekonstrukcij, simulacij in digitalizacij kulturne dedišcine. Udeleženci posveta so si zato ogledalimuzejske zbirke in razstave Parka s poudarkom na spoznavanju obeh simulatorjev letenja – Spitfire in MiG-21. SPOZNAJTE NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA ALI STE VEDELI, KAKO SE POLNI MALO ZAGORSKO JEZERO? Malo Zagorsko jezero leži na obrobju terase ob reki Pivki med naseljema Zagorje in Drskovce. Dno jezera je v isti višini kot struga reke Pivke. Osrednji del dna ovalne jezerske kotanje s tremi plitvimi kotanjami obdaja nekoliko višji, robni del dna z ledinami. V vznožju vzhodnega pobocja jezerske kotanje leži izvirna kotanja s kamnitim obodom, iz katere vodita dve kratki, z mahom porasli kamniti strugici, ki obdajata kamnit otocek. V vznožju strugic se potok razlije na široko po tleh med grmovjem in drevjem, nato pa tece v plitvi travnati strugi v višjem, robnem delu dna jezerske kotanje. Struga je rahlo vijugasta; zadnja vijuga doseže jamec ledine, ki sicer poteka vzporedno s strugo. Ob polnjenju Malega Zagorskega jezera se pojavijo luže v plitvih kotanjah v osrednjem delu dna. Jezerce nastane s spojitvijo luž. Ob redni vecji ojezeritvi jezero narašca po potoku, dokler ga ne poplavi. Ob veliki ojezeritvi jezero zalije vzhodni, robni del dna ob potoku, kjer so se zajedale luže iz jezera po jamcih med ledinami. Ob zelo veliki ojezeritvi je ojezerjeno celotno dno jezerske kotanje, razen severozahodnega obrobja. Tedaj jezero doseže izvirna kraka pod izvirno kotanjo. Ob izjemno veliki ojezeritvi je zalito tudi vznožje pobocij jezerske kotanje in nižji, koncni del njene stranske kotanje na jugu. KRATKI FILMI O PIVŠKIH JEZERIH V okviru projekta Interaktivni turizem za vse je bilo v preteklih dveh letih v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera posnetih vec video vsebin. V projektu je sodelovalo kar šest lokalnih akcijskih skupin. Glavni film o Pivških presihajocih jezerih v vseh letnih casih, ob vseh urah dneva, pa je dolg 10 minut, posnel ga je Marjan Krebelj, glasbo zanj pa je napisal Tomaž Rous. Premierno je bil nabor videoposnetkov o našem cudovitem krajinskem parku javnosti predstavljen ob letošnjem svetovnem dnevu vode. DKH Iš˜eš zaklad? Pri nas ga najde ˜isto vsak. Pa˜ 50 ha (ha!) ne moreš skrit'. Jih moraš pa kljub temu prej odkrit' ... Naš zaklad je dragocen, v vsakem letnem ˜asu kaže druga˜en ten. In še posebej blesti, ko ga sploh ni. Kar se pogosto zgodi. Ampak brez skrbi, naj te jezero ne jezi. Kajti jezero vedno je, le vode v˜asih ni, ker v podzemlju spi. Zato se zdaj na pot podaj - in pridi še kdaj, spreminjajo˜e obraze jezera spoznaj. Brezpla˜na navodila za lov na jezero dobite v Ekomuzeju Pivških presihajo˜ih jezer, Slovenska vas 10. Dolžina poti v obe smeri: 4,5 km Trajanje: min 1,5 ure SPOMLADANSKI POHOD MED PIVŠKIMI PRESIHAJOCIMI JEZERI Kako radi se podamo v naravo v naši okolici, je znova potrdil organiziran spomladanski pohod med pivškimi jezeri, ki so se ga zadnji majski dan udeležili številni pohodniki vseh starosti. Sonce, malo oblakov, ravno dovolj toplo, vse zeleno in cvetoce, v jezerih voda in predvsem ljudje dobre volje od vsepovsod so ustvarili prelep pomladni dan. Dokaz, da je v naravi vedno lepo in prijetno so tudi fotografije … BIOTSKA PESTROST V NAŠI OKOLICI OCARALA STROKOVNJAKE Letošnji dogodek proucevanja biotske pestrosti izbranega obmocja – 5. BioBlitz Slovenija – je med 3. in 13. junijem potekal na širšem obmocju Petelinjskega jezera v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera. Preko 90 strokovnjakov za posamezne skupine živali, rastlin in gliv je deset dni preucevalo tukajšnje organizme. Bioblitz je prireditev, katere osrednji cilj je zbrati cim vecje število znanstvenikov, terenskih biologov in ljubiteljev narave, ki razišcejo biotsko raznovrstnost izbranega manjšega obmocja ter svoje rezultate predstavijo javnosti. S tem izboljšajo znanje o biotski pestrosti obmocja, hkrati pa ima tak dogodek obicajno vecjo medijsko odmevnost kot vsakdanje terensko delo sistematskih biologov, s cimer želijo prireditelji izboljšati zavedanje lokalne ter širše javnosti o pestrosti njihovega okolja. Podobne akcije imajo biologi tudi drugod po svetu in v cast nam je, da je postal tudi Krajinski park Pivška presihajoca jezera del te zgodbe. Foto: Ester Premate Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj sta 2. julija podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera (PIVKA.KRAS.PRESIHA). Projekt, vreden skoraj 3 milijone evrov, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (80%) in Republika Slovenija (20%). Partnerji v projektu so poleg Obcine Pivka, ki je vodilni partner, še Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Projekt bo predvidoma trajal do konca septembra 2023. Uspešna kandidatura Krajinskega parka Pivška Presihajoca jezera je dokaz, da je varstvo narave pomembna razvojna vsebina vsake lokalne skupnosti. Z dobrim sodelovanjem med strokovnimi institucijami na državni ravni in lokalno skupnostjo so zastavljeni cilji na podrocju ohranjanja narave in upravljanja obmocij Natura 2000 lažje dosegljivi. Zavarovana obmocja, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, na ta nacin še dodatno pridobivajo na pomenu. Projekt je namrec usmerjen v izboljšanje stanja presihajocih jezer in vzhodnih submediteranskih suhih travišc ter šestih kvalifikacijskih vrst Nature 2000. S prilagojeno košnjo in pašo ter drugimi kmetijskimi ukrepi bomo ohranili in izboljšali travnike v jezerskih kotanjah in na kraških tleh pobocij, ki jih obdajajo. S prilagojeno košnjo se usmerjamo v varstvo metuljev strašnicinega mravljišcarja in travniškega postavneža, ptic hribski škrjanec in pisana penica, z obnovo obstojecih ali zgraditvijo novih kalov dvoživke veliki pupek in z ureditvijo kotišc pa v varstvo netopirja malega podkovnjaka. S projektnimi aktivnostmi želimo spodbujati kmetijske prakse, ki so pomembne za ohranjanje ekstenzivne kulturne krajine, ter vzpostaviti primerno upravljanje na najpomembnejših obmocjih z vidika ohranjanja narave. Z nacinom kmetovanja, ki varuje na primer travniškega postavneža ali pupka, ne varujemo le teh dveh vrst, pac pa zagotavljamo primeren življenjski prostor še neštetim drugim bitjem in tako biotsko pestrost tega obmocja ohranjamo zanamcem. Obcina Pivka bo odkupila nekatera naravovarstveno najpomembnejša kmetijska zemljišca, na katerih bo vzpostavila primerno upravljanje, na primer prilagojeno košnjo in odstranjevanje invazivnih vrst. S kmetovalci, ki bodo pripravljeni vkljuciti se v projekt, pa bo za vzpostavitev primernega upravljanja (prilagojena košnja ali paša) na njihovih zemljišcih sklenila pogodbeno razmerje. Z izvajanjem projektnih aktivnosti želimo reševati tudi probleme naše lokalne skupnosti, ki so povezani z ohranjanjem narave. V okviru projekta bomo sanirali eno najbolj onesnaženih jam v Sloveniji, Ravnico pri Juršcah, in s tem zavarovali podtalnicooziroma pitno vodo. Krajinski park Pivška presihajoca jezera in Ekomuzej postajata vse bolj obiskani tocki Notranjsko-primorske regije, zato bomo del denarja namenili infrastrukturi za obiskovalce. Projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera je financni vir in orodje za nadaljnje korake pri ohranjanju naše kulturne krajine in s tem identitete našega prostora. Kako ga bomo znali izkoristili je odvisno predvsem od nas vseh. Krajinski park pivška presihajoca jezera DINA, Center o velikih zvereh, bo odprl svoja vrata v ponedeljek, 2. avgusta 2021, ob 16.30, po koncu mednarodne zaklju˜ne konference projekta Carnivora Dinarica, Oba dogodka bosta potekala ki bo od 9.00 potekala v kinodvorani Krpanovega doma. v živo v Krpanovem domu in prek spleta. Možnost udeležbe bo odvisna od tedaj veljavnega odloka o za°asnih ukrepih za zmanjšanje možnosti okužbe in širjenja okužbe z virusom, sicer pa vsi vljudno vabljeni! PROJEKT »BITI NA KONJU« ZA OTROKE S TEŽAVAMI IN MANJ PRILOŽNOSTMI Z novim projektom Biti na konju bodo otrokom iz socialno šibkih družin in otrokom z razlicnimi težavami na obmocju obcin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna približali konje in jahanje. V projektu bodo združili svoja znanja in izkušnje Zavod Konji na bregu iz Šembij, Srecna kmetija, Uroš Lipanje iz Trnja, Terapevtsko-konjeniški zavod Olsen iz Zagorja, Konjeniški klub Postojna, Osnovna šola Pivka in RRA Zeleni kras. Z razlicnimi aktivnostmi, od krožka za delo s konji, izobraževalno slikanico, obiskom Konjeniškega kluba Postojna in kmetije s konji, vodenimi sprehodi s konji v naravi ter skupinskimi terapijami bodo partnerji konje in jahanje približali otrokom in mladim, ki imajo gibalne ali socialno-vedenjske težave. S 360 stopinjskimi posnetki jahanja v naravnem okolju bo gibalno oviranim omogocena tudi virtualna izkušnja jahanja. Kljub omejitvam zaradi korone so v spomladanskih mesecih z ucenci prve triade OŠ Pivka uspešno izpeljali krožek. Najprej je vec kot 50 otrok s pomocjo izobraževalneslikanice in kratkih filmov na daljavo osvajalo teorijo o konjih, nato pa so v Konjeniškem klubu Postojna in na Srecni kmetiji v Trnju konje in delo s konji spoznavali še v živo. Odziv je bil izjemen. Partnerji Projekt Biti na konju je obenem odziv na aktualne razmere so doslej izvedli še druge aktivnosti. Nabavili so opremo, v družbi, saj se povecuje povpraševanje po razlicnih ki bo v pomoc gibalno oviranim pri jahanju. Zavod Olsen storitvah s konji, ki imajo zdravstvene oziroma terapevtske je kot novost na ravni Slovenije razvil štiri programe ucinke in storitvah s konji za osebe s posebnimi potrebami. skupinskih terapij, namenjene otrokom s kognitivnimi, Operacija »Oblikovanje novega produkta – biti na konju« socialnimi, vedenjskimi težavami oz. težavami na je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za podrocju samozavesti, samozaupanja, introvertiranosti razvoj podeželja. Izbrana je bila na 5. javnem pozivu za ipd. ter pricel s pilotnim izvajanjem. Nastali so razlicni 360 sofinanciranje operacij SLR iz EKSRP, ki ga je objavil LAS stopinjski posnetki jahanja na vec lokacijah, med drugim Med Snežnikom in Nanosom. pri Petelinjskem jezeru, gradu Kalc in gradu Prem. RRA Zeleni kras FOTO: Dejan Damiš VODENA KOLESARSKA TURA PO POTI GRADOV Obcina Pivka, eden od projektnih partnerjev cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV, je tudi v letošnjem letu organizirala vodeno kolesarsko turo po Poti gradov. Gre za tematsko kolesarsko pot na Pivškem, ki je bila urejena v okviru projekta, po njej pa je bilo že v jeseni lansko leto organizirano prvo kolesarjenje. Letošnja tura je potekala v nedeljo, 27. junija, vodil pa jo je Tomaž Penko, lokalni fotograf in kolesarski vodnik podjetja Bike Slovenia. Izpred Parka vojaške zgodovine so se udeleženci odpeljali skozi kamnoseško vas Kal do dvorca Ravne, prve tocke grajske dedišcine na Poti gradov. Dvorec Ravne ali kot mu domacini pravijo – Rovne, je bil zgrajen v 16. stoletju na razvalinah ravenskega gradu, ki je bil v zgodovini izprican že leta 1313. Bil je v lasti razlicnih plemiških rodbin – Raunach, De Leo, Hohenwart in Marenzi. Od dvorca je pot vodila kolesarje do turisticne vasi Narin, nato pa so je bila za vse pripravljena malica. Poleg tega je bil za se vzpeli na Šilentabor, drugo pomembno tocko dedišcine kolesarje organiziran tudi prevoz nazaj na izhodišce v gradov na Pivškem. Parku vojaške zgodovine. Na Šilentabru (751 m) so plemici Raunachi iz bližnjega Kolesarska tura, ki jo je Obcina Pivka v okviru projekta dvorca Ravne v 15. stoletju zgradili grad, ki je skupaj s MerlinCV organizirala skupaj s podjetjem Bike Slovenia, protiturškim taborom predstavljal najvecji utrjeni kompleks pa je bila vpeta tudi v širše dogajanje poimenovano na Slovenskem. Danes se je za gradom izgubila vsaka »Praznujte z nami«, ki ga tradicionalno organizira Park sled, obiskovalce pa šilentaborski greben še vedno vojaške zgodovine Pivka in je namenjeno obeleževanju navdušuje z izjemnimi razgledi. S Šilentabra so se državnega praznika (25. junij). Želja Obcine Pivka je, udeleženci ture spustili mimo cerkvice sv. Martina na da se bo organizacija vodenih kolesarskih tur po Poti Ilirskobistriško do vasi Podtabor, ki leži pod prepadno gradov nadaljevala, sama tematska pot pa nadgrajevala steno, v kateri je nekoc stala utrdba, ki jo je omenjal že in na Pivško privabljala še vec ljubiteljev narave, izvrstne Valvasor. Vodnik je v zakljucnem delu udeležence popeljal kulinarike in pustolovšcin. po gozdnih poteh do okrepcevalnice »Crne njive«, kjer Ana Cic EKO DEGUSTACIJSKA POT IN KRATKA DOBAVNA VERIGA Z zacetkom marca letos se je uspešno zacel projekt, s katerim so se med seboj povezali trije ekološki kmetovalci, ki bodo s predstavitvami svoje dejavnosti in degustacijskimi delavnicami organiziranim skupinam nudili oglede in nakup njihovih lokalnih ekoloških proizvodov. V projekt so tako vkljuceni ekološki cebelar Tadej Smrdel in ekološki kozjerejec in sirar Grega Cesnik iz obcine Pivka ter Denis Iskra iz obcine Ilirska Bistrica, ki se na kmetiji ukvarja z žganjekuho in izdeluje brinjevec in brinjevo olje. V to inovativno partnerstvo projekta je vstopila tudi Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki bo s pomocjo ostalih partnerjev pilotno vzpostavila kratko dobavno verigo za oskrbo s hrano in svojim pacientkam in porodnicam ponudila ekološki lokalni zajtrk. Projektne aktivnosti so razdeljene v dve fazi. Prva faza je namenjena nabavi strojev in opreme, potrebne za izvedbo projekta, v drugi fazi pa se bodo osredotocili na izvedbo ozavešcevalnih in izobraževalnih delavnic ter pilotno izvedbo eko krožne poti. KMETIJSTVO VSE BOLJ PRILJUBLJENA IZOBRAŽEVALNA VSEBINA V okviru projekta Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju, ki ga izvaja osem partnerjev (Ljudska univerza Postojna, Ljudska univerza Ilirska Bistrica, KGZ Nova Gorica ter pet partnerskih kmetij iz obcin Postojna in Pivka) sta v juniju svoja vrata odprli Kmetija Kovac iz Palcja ter Družinska kmetija Sedmak z Juršc. Obiskovalce je na kmetiji privabila ljubezen do narave in živali pa tudi zanimanje za vpogled strokovnih vsebin v praksi. Obe kmetiji se namrec lahko pohvalita z velikimi pašnimi površinami, na katerih sonaravno redijo govedo, drobnico in koze. Prikaz življenja na kmetiji, delo z živalmi, skrb za pašnike, lastnosti živali in še veliko drugega so bile vsebine, ki so zanimale obiskovalce razlicnih profilov. Pridružili so se nam namrec kmetovalci in strokovnjaki na podrocju kmetijstva, pa tudi družine z otroki, ki so si svoj prosti dan popestrile z obiskom kmetije. Dneva odprtih vrat sta nedvomno dosegla svoj namen in izkazala zanimanje širše javnosti za sonaravno živinorejo in okolje, kar je tudi eden izmed ciljev projekta. Poleg tega sta se obe partnerski kmetiji odlicno izkazali pri vodenju obiskovalcev in prenosu znanja, saj je izobraževalni vidik v tem primeru lahko pomembna dopolnilna dejavnost na kmetiji, kar si prizadevamo tudi v okviru vseh projektnih aktivnosti. Veseli nas navdušenje, pristnost in radovednost, ki jo v okviru našega projekta in obiskov kmetij izkazujejo raznoliki udeleženci. Predvsem pa so pri tem pomembna prizadevanja partnerskih kmetij, ki nam omogocajo priložnost, da spoznavamo pomen ohranjanja sonaravnega kmetijstva kot vira zdrave hrane, varuha okolja in naravnega bogastva. VRTNARSKI NASVET ZASTIRKA NA VRTU Poletni meseci so tu in s tem tudi daljša obdobja brez dežja, kar je za nas vrtnarje dodatna skrb in dodatno delo, saj je potrebno vrt redno zalivati. V poletnem casu je zato zelo pomembna zastirka, s katero pokrijemo golo zemljo. Zastirko je vsekakor dobro uporabljati cez celo leto, ampak poleti nam pomaga v zemlji dlje casa ohranjati vlago in s tem zmanjšati kolicino porabljene vode za zalivanje. Poletno zastirko položimo na gredice spomladi, ko se zemlja nekoliko ogreje. Tako poleg zadrževanja vlage pomaga tudi pri dodatnem ogrevanju prsti in preprecuje rast plevela. Poznamo vec razlicnih vrst zastirke, ki imajo svoje specificne lastnosti. Kvalitetna kompostna zastirka je ena izmed najboljših, saj lahko vanjo direktno sejemo ali sadimo, spomladi se hitro segreje zaradi svoje temne barve, vodo vpije kot spužva in drži vlago v tleh. Pogosto se uporablja tudi slama. Z njo zastiramo gredice, na katere presajamo sadike, neprimerna pa je za gredice, kjer smo sejali, saj so njeni delci pretežki in preveliki, da bi skozi uspešno vzklila semena. Je škodljivcem bolj privlacna, pod njo se radi zadržujejo voluharji in polži, ker ustvarja temno in vlažno okolje, ki jim odgovarja. Ljudska univerza Postojna odvracala voluharja. Ob koncu sezone jo vdelamo v tla. Poleti imamo navadno na voljo veliko travnega odkosa, ki je primeren za zastiranje okoli plodovk in po potkah. Pazimo le, da ga ne raztrosimo prevec na debelo, ker zacne gniti in plesneti. To je le nekaj zastirk, ki jih lahko izberemo za naš vrt. Preden zastremo, je dobro premisliti, kaj bomo na gredico posejali ali posadili in na Seno in suho listje uporabljamo podobno kot slamo. Pri podlagi tega izberemo vrsto zastirke. Vsekakor z zastirko senu pazimo, da je bila trava pokošena pred cvetenjem, zašcitimo tla, da niso nikoli gola, s tem pa posnemamo saj si v nasprotnem primeru na vrt prinesemo semena pogoje v naravi. plevela. Podobno kot slamo uporabljamo tudi ovcjo volno. Vpije in drži vec vode, cenimo jo tudi, ker naj bi Nataša Bišcak PONOSNI SMO NA VAS, ZBRALI STE VELIKO ŠOLSKIH POTREBŠCIN! Po napornem, drugacnem, posebnem šolskem letu, so jih šolarji docakali. Pocitnice. Kako prijetno poboža ta beseda! Kot lep zaslužek po napornem delovnem dnevu. Sodelavke Karitas pa se že spogledujemo z jesenjo, ko bo šola spet odprla vrata in bo treba s polno torbo zvezkov in šolskih potrebšcin ponovno stopiti v ucilnico. Da bo ta korak lažji in brez zadreg, je tudi letos potekala zbiralna akcija Pokloni zvezek. V njej so sodelovali otroci iz vrtca in šole. In kako so se izkazali! Zbrali so veliko šolskih potrebšcin, ki jih že razdeljujemo šolarjem. Iz vrtca Košana smo prejeli 22 zvezkov. Iz vrtca Pivka, enot Mavrica in Vetrnica smo prejeli 41 zvezkov, 11 tempera barv, 2 vodene barve, 1 suhe barvice. Iz OŠ Pivka smo prejeli 110 velikih in 11 malih zvezkov, 33 navadnih svincnikov in 5 kompletov z vec svincniki, 26 kompletov suhih barvic, 12 lepil v stiku, 19 modrih in crnih kemicnih svincnikov, 21 radirk in komplet vec radirk v obliki lego kock, 10 kompletov flomastrov, 5 geotrikotnikov in 3 ravnila, 4 škarjice, 5 selotejpov, 4 beležke, 8 šilckov, 3 prazne in 2 polni peresnici, 2 vrecki za telovadno opremo, 6 barvnih oznacevalcev, 3 nalepke za zvezke, 1 vošcene barvice, 1 mapo, 1 komplet ovitkov za velike zvezke, 1 vodene barve, 1 posodo za svincnike, 1 pobarvanko s števili, 1 play doh, 1 brisalec in škatlico z vložki za nalivno pero. Zelo nas veseli odziv otrok, seveda tudi njihovih družin, ki so tako nesebicno in radodarno pristopili k akciji. To nam daje upanje. Še znamo biti dobri in nam je mar za druge. Skupaj bomo premagali vse težave. Otroci, iskrena hvala! Starši, hvala vam za vaš trud, ki ga vlagate v vzgojo! V skladišcu Karitas imamo tudi nekaj šolskih torb, ki cakajo na nove lastnike. Razdeljujemo tudi bone, s katerimi starši lahko kupijo delovne zvezke in šolske potrebšcine. No, pocitnice bomo v mesecu avgustu imele tudi sodelavke Karitas, saj bo ta mesec skladišce zaprto. Vsem obcanom želimo lepe, prijazne, tople poletne dni. Spocijmo si, naberimo novih moci, da bomo lahkotno zakorakali v nove case. Hvala vam vsem, ki nas podpirate! Župnijska Karitas Pivka JEZIKOVNI KOTICEK Pozdravljeni! Abeceda se bliža zadnji tretjini. Zadnjic smo ostali pri N, naucili smo se, da se ne peljemo na kolesu, ampak s kolesom. Vreme se je koncno ustalilo in lahko se gibamo na svežem zraku. Poletje je tu in z njim brezskrbnost in prosti cas, zato pa sedaj dodajmo še nekaj primerov za boljše izražanje, dokler se ne odpeljemo na dopust. O– Kratka beseda, pravzaprav predlog »OD« nam vcasih dela težave. Ne vemo, kako bi ga pravilno umestili. Zato pogosto recemo »kolo od sestre«. Kadar želimo poudariti svojino, je pravilneje, ce uporabimo svojilni pridevnik: tako nastane besedna zveza »sestrino kolo«. Ali ni to bolj preprosto? Ca pa imamo v mislih del ali sestavino cesa, lahko recemo takole: »predal od mize ali gumb od suknjica«. Pa še tale nerodnost, da koga radi vprašamo: »Od kje si?« Pravilno je: »Od kod si?« P – Beseda »podrocje« je prepogosto uporabljena kot npr. »Na podrocju šolstva, znanosti, kulture, zakonodaje …« še bi lahko naštevali. Bolj preprosto je »V šolstvu, v znanosti, v kulturi, v zakonodaji …« Pa še nekaj sodobnega: »Za preprecevanje širjenja virusa bo treba pocepiti vecji del prebivalstva.« Pocepiti je novodobni glagol, ki je nastal ob situaciji, ko želimo cepiti cimvec ljudi. Glagol je dvovidski in ne potrebuje predpone »po«, saj je vseeno, ali cepimo enega cloveka ali pa dvajset tisoc. Cepljeni bodo in ne pocepljeni. R – Kako rabimo glagole: rabiti, uporabljati, potrebovati? Rabim ali uporabljam nekaj, kar imam, potrebujem pa tisto, cesar še nimam oziroma nimam v zadostni kolicini. S – Zelo radi »saniramo« gospodarski položaj ali izgube v zdravstvu … Zakaj ne bi rekli kar »popravili, izboljšali, uredili, odpravili, spravili v red … Primernih glagolov je veliko, saj je slovenski jezik zelo bogat. Š – Spet se bodo gnetli za »šankom«. Lepa slovenska besedna zveza je »tocilna miza«, na katero smo kar pozabili. T – »Tekst« je beseda, ki je nadvse uporabna, ali se kdaj spomnimo na besedo »besedilo« in jo uporabimo namesto teksta? U – »umivati, pomivati, prati« - umivamo sebe, pomivamo posodo in okna, peremo umazano perilo. V – Vlagali so vse napore za oživitev turizma. Bolje: prizadevali so si, trudili so se … Hkrati so vodili pogovore. Pravilno: Pogovarjali so se o vavcerjih. To so turisticni boni. Z – Kako se to sliši: Ni za govoriti, za pet minut bom nazaj. Pravilno: Ni, da bi govoril, cez pet minut bom nazaj. Vi ste zadolženi za … Pravilno: Vi ste odgovorni za … pa še ta »vecna napaka«Z otroci smo šli na izlet. Pravilno: Z otroki … Ž – Pa naj bo za konec abecede še vecni problem »življenski«. MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI Zapomnimo si, da je pravilno zapisati »življenjski«. Navsezadnje je naša življenjska doba vse daljša. Težav v jeziku bo še vedno veliko, a ce kakšno odpravimo, bomo tudi sami prispevali nekaj k boljšemu jeziku. Vsem bralcem Pivškega lista želim vesele pocitnice, toplega sonca, svežega zraka, vse te jezikovne zanke pa naj bodo samo kot dobronameren nasvet, ki naj vas spodbuja k bogatenju vsakodnevnega izražanja. (Vir: Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, 1998) Irena Margon Z IGRO DO PRVIH TURISTICNIH KORAKOV Moj kraj, moj “chef” Letos smo z Lunicami sodelovali v projektu, ki ga je pripravila Turisticna zveza Slovenije, in sicer na temo turizma pri najmlajših. Namen projekta je v prvi vrsti ozavestiti otroke, da lahko skupaj sodelujemo z lokalnim okoljem in da lahko tudi sami pripravljajo hrano, ki je lokalna, ki je okusna in je navsezadnje to njihova lastna jed, izdelek. Projekta smo se lotili že jeseni, vendar nam je nacrte prekrižal virus in ponovno zaprtje vrtca. Sprva nacrtovano kulinaricno doživetje z jabolki smo zamenjali z jagodo, ker jih imajo otroci radi in ker njihovo rast lahko opazujemo na našem šolskem vrticku, nato pa smo se dogovorili z eno izmed lokalnih gostiln iz Gornje Košane, da nam bodo pomagali pri nacrtovanju, pripravi in izvedbi jedi in z nami sodelovali. Tako je nastala ideja o palacinkah z jagodnim nadevom, ki bodo okusne, lokalne in hkrati naše, nekaj posebnega. Pred samo pripravo smo si z otroki ogledali šolski vrticek, kjer so ravno sadili jagode in se pogovorili o postopku in cakanju nanje. Lastnico lokalne gostilne smo prosili, ce bi nam lahko pomagala in nam pripravila posnetek, kako speci prave palacinke z jagodnim nadevom. Pocakali smo na posnetek, si ga ogledali, se pogovorili, nato pa smo palacinke pripravili in spekli tudi mi, v skupini, s pomocjo vzgojiteljic. Pri tem smo skrbeli za varnost in pri sami peki držali varnostno razdaljo. Nastala je ideja, da bi takšne dejavnosti izvajali redno in da bi pri tem vkljucili starše, druge zaposlene, skupine otrok iz drugih vrtcev in tako dalje. Vse skupaj je v nacrtu za naslednji projekt naslednje šolsko leto. Vrtec Košana NA KMETIJI Nasmejanih obrazov in obleceni v delovne obleke se je skupina Kamencki v juniju odpravila na kmetijo Slavec v Knežaku. Veselili smo se tudi vožnje z avtobusom, ki je bila za mnoge edinstveno in nepozabno doživetje. V Knežaku nas je prijazno sprejel kmet Gregor in nas popeljal na voden ogled. Najprej smo se ustavili pri kokoškah, ki so že nestrpno cakale, da gredo iz velikega kokošnjaka na kolesih na prosto. Šteli smo jih in šteli, a jih nismo mogli prešteti. Sledila je osvežitev s kozarcem domacega soka in uživanje med kozami, ovckami in oslickom Izijem. Prijazne živali smo hranili, božali, spoznali njihove mladicke … Pozabili pa nismo niti raziskovati novega okolja. Z vso delovno vnemo smo kmetu Gregorju pospravili vse odvecne veje na pašniku in zakljucili nepozaben izlet s kotaljenjem po travniku. Vrtec Pivka NOC V VRTCU V maju smo otroci iz vrtca Pivka skupina GUMBKI preživeli noc v vrtcu. Otroci so prišli ob 19. uri v vrtec in prinesli s seboj spalno vreco in veliko dobre volje. Najprej smo imeli sprehod po Pivki in igro na igrišcu. Sledila je vecerja, najzanimivejši del pa je bil ples v pižamah s svetilkami. Da smo se umirili, smo si pred spanjem ogledali še risanko. Ura je bilaže pozna, ko smo se polni pricakovanja »stlacili« vsak v svojo spalno vreco. Zjutraj, ko smo se zbudili, so otroci povedali, da so zelo uživali in bili nad nocjo navdušeni, me vzgojiteljice pa seveda tudi. Vrtec Pivka VODNA ZABAVA Pred odhodom na pocitnice smo si v skupini Kamencki priredili vodno zabavo. Takoj po zajtrku so se preoblekli v kopalke, vzeli brisace, prižgali zvocnik in odhiteli na »KAMENCKOVO PLAŽO«. Soncen dan smo seveda dobro izkoristili. Najprej smo se kopali, igrali z vodo, se špricali z vodnimi pištolami in se soncili. Nato smo se umaknili v senco in se obmetavali z vodnimi baloncki. Cisto na koncu pa smo se posladkali s sladoledom. Bilo je zelo zabavno. ŽUPAN SPREJEL NAJBOLJŠE UCENCE, KI SO ZAKLJUCILI DEVETLETKO Ob zakljucku šolskega leta je župan Obcine Pivka Robert Smrdelj sprejel ucence Osnovne šole Košana in Osnovne šole Pivka, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja nadpovprecno uspešni. Devetošolci, ki bodo jeseni prestopili prag srednje šole, so z županom poklepetali o poteku nenavadne izkušnje šolanja od doma, svojih nacrtih za prihodnost, za študij in delo ter seveda o tem, kaj bodo poceli v pocitnicah. Župan je ucencem cestital in jim zaželel vse najboljše v nadaljnjem šolanju in bodocem poklicu. Letos je osnovno šolo zakljucil letnik 2006. V Košani se je poslovilo 9 ucencev, v Pivki pa 48. Med temi so si posebne cestitke župana in simbolicno darilo zaslužili Tajda Dolgan, Lara Psener in Urban Zadnik iz Osnovne šole Košana ter 9 ucencev iz Osnovne šole Pivka; PRIZNANJE DIAMANTNI KENGURU Priznanje Diamantni Kenguru je letos prejelo na državni ravni samo 254 ucencev. Med njimi je tudi naša ucenka Tajda Dolgan, ki je v vseh devetih letih šolanja na OŠ Košana osvojila bronasta Vegova priznanja in je s tem osvojila priznanje Diamantni Kenguru. PRVOŠOLCI IN NJIHOVA KNJIGA MARTIN KRPAN NA KOLESU Prvošolci na OŠ Košana so skozi vse leto z zanimanjem srkali razlicna znanja skozi razlicne motivacijske igre, skozi pripovedovanja, prikaze … Zanimivosti svoje ožje domovine – obcine so prikazali tudi s pisanjem in likovnim ustvarjanjem in tako je nastala zanimiva domišljijska zgodba z naslovom Martin Krpan na kolesu, ki so jo vezali in nastala je njihova prva skupna knjiga. In kakšna je vsebina? V teh težkih korona casih se je spet oglasil Martin Krpan v naših krajih in razmišljal, kako bi z domacini odgnali virus. Pivcane je povabil na potep s kolesi, saj je opazil, da imajokar nekaj kolesarskih poti. Skupaj so šli na Tabor. Košance in okolicane je povabil na Vremšcico in s smehom in pripovedovanjem vicev so uspešno preganjali virus. Vašcane Drskovc, Klenika, Petelinj je popeljal do presihajocih jezer. Martin Krpan pa je šel tudi na obisk do domacih cebelarjev in oni so naredili medeni pripravek, ki so ga ljudje popili in so bili bolj odporni. Še vec, v Pivki Delamaris so zaposleni Martinu Krpanu predstavili recept za izdelavo Njami pripravka in ko so ga zaceli ljudje uživati, so preprecili, da so zbolevali. Tudi župan pivške obcine je bil zelo vesel, da so premagali virus. Tako je na Kalcu pripravil piknik za vse obcane. Vsi skupaj so bili veseli. Ta VALETA 2021 Valeta je pomemben dogodek v življenju devetošolcev. A generacija 2020/21, ki zakljucuje osnovno šolo, nima povsod srece. Na marsikateri šoli so ali bodo organizirali valeto brez staršev, brez koncnega izleta. Ker smo letos imeli le 9 devetošolcev in nam je bilo vreme zelo naklonjeno, smo pripravili slavnostno prireditev tako za starše, njihove brate in sestre ter za vse delavce zunaj pred šolo na lepo pripravljenem prireditvenem prostoru. Najprej so se predstavili devetošolci, nato pa so izrazili svoje talente, se zahvalili tako staršem kot tudi vsem delavcem šole. Vsi skupaj smo ponosno opazovali, kako dostojanstveno so se poslovili od šole in izrazili hvaležnost za vse, kar so jim dali starši in šola. S svojim govorom jih je nagovorila tudi ga. ravnateljica Neva Brce in njihova razrednicarka ga. Antonija Tomšic. Najboljšim ucencem »zlatim odlicnjakom« za vseh devet let šolanja je bila v imenu šole podeljena knjižna nagrada, ucitelji mentorji pa so podelili tudi pohvale in priznanja. Ogledali smo si tudi posnetek devetošolcev skozi njihovo odrašcanje in utrinke Osnovna šola Košana TOKRAT KONCERT V ŽIVO V okviru projekta SKUM, ki na naši šoli poteka že cetrto leto, sta nas v casu dela na daljavo preko aplikacije Zoom dvakrat ,,obiskala” operni pevec Jure Pockaj in dirigentka ter pianistka Mojca Lavrencic. Zelo smo si želeli, da bi glasbenika lahko slišali tudi ,,v živo” in v sredo, 2. junija, se je to res zgodilo. Koncert z naslovom Opera v romantiki je potekal v na novo prenovljeni dvorani Krpanovega doma. Ucenci 8. razredov so izdelali dekoracijo, dve ucenki pa sta prireditev povezovali. V prvem delu sta nam glasbenika predstavila operne odlomke skladateljev Verdija, Rossinija in Wagnerja, drugi del pa je bil posvecen Vilharjevi Jamski Ivanki. Koncerta se je udeležila tudi dr. Branka Rotar Pance, koordinatorica za podrocje glasbe v projektu SKUM, ki je skupaj z nami po dolgem casu uživala v živi glasbi. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE Ucenci sedmih, osmih in devetih razredov so v okviru zgodovinskega krožka sodelovali pri izdelavi zgodovinske raziskovalne naloge v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Letošnja tema raziskovalne naloge je bila Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju. Program Mladi raziskovalci zgodovine je tokrat potekal pod pokroviteljstvom predsednika države. Tako sta se v torek, 22. junija, dve ucenki sedmega razreda ter mentorici udeležili sprejema pri predsedniku države Borutu Pahorju v vili Podrožnik v Ljubljani. Ucenci so za izdelano zgodovinsko raziskovalno nalogo prejeli zlato priznanje. Cestitke! SLOVO DEVETOŠOLCEV Poslovila se je generacija ucencev, rojenih 2006 (šolski prag je prestopila leta 2012). Valeta se je letos odvijala v dvorani Krpanovega doma. Na zakljucnem dogodku so se devetošolci poslovili od osnovnošolskega življenja in uciteljev, ki so jih vseh devet let bogatili z znanjem in izkušnjami. V programu, ki so ga pripravili z razrednicarkama, so se zazrli v preteklost in se spomnili svojih prvih korakov ob prestopu šolskega praga ter obudili spomine na skupne trenutke, ki bodo za vedno ostali v njihovih srcih. Oba deveta razreda sta se staršem in uciteljem predstavila tudi s krajšima filmoma, ki so ju ucenci posneli in oblikovali sami. Program so obogatili še s številnimi glasbenimi tockami – z vedrimi pesmimi in zvoki veselih harmonik, kitar in trobente. V osrednjem delu prireditve sta ravnateljica Alenka Tomšic in knjižnicarka najuspešnejšim ucencem in pridnim bralcem PRVIC NA FESTIVALU FLL JUNIOR V CELJU FLLJunior festivala se je naša šola udeležila prvic, saj smo šele zaceli s tem projektom. Poteka pod okriljem FIRST LEGO Liga Junior Slovenija in je priznan na mednarodni ravni. FLL Junior je festival, kjer ucenci pokažejo, kaj so se naucili. Pripravili so tudi model, ki so ga naredili iz lego kock in ga sprogramirali s programom WeDo. 2.0. Letos je bil obarvan s temo 1, 2. 3 …Gibajmo se! Festival je potekal v Celju, v Tehno Parku, 19.6.2021, na njem so se predstavile številne osnovne šole iz celotne Slovenije. Ekipo KOCKARJI sestavlja sedem clanov, ob strani jim stoji mentorica in razrednicarka mag. Nadja Cernetic. »Ker se je letošnja tema vrtela k spodbujanju ljudi h gibanju, smo naš model ustvarili tako, da bi spodbudili ljudi v Pivki h gibanju na prostem. V ta namen smo zgradili model Športnih nebes v Pivki. Pivcani smo znani po odlicnih športnih dosežkih in ljubezni do športa, še posebej otroci ga imamo radi. V športnih nebesih je bazen za otroke in tudi koticek za sprošcanje, ki je namenjen odraslim. Za resnejše športnike pa smo zgradili grad s fitnesom v nebesih, s katerega imamo lep razgled na vse športne dejavnosti, kot so: košarkarsko igrišce, plezalna stena, odbojkarsko igrišce ali igrišce za tenis, tekaška steza in steza za rolanje. Našo zelenico kosi kosilnica na daljinsko upravljanje, imamo pa tudi pometaca asfaltnih površin, ki skrbi za lepo in cisto okolje. Sprogramirali smo ga, da nam sam pocisti vse športne površine. Za vse tiste, ki še OB 30. ROJSTNEM DNEVU SLOVENIJE MLADI NE SMEJO POZABITI, DA SO TUDI EVROPEJCI Ob tridesetem rojstnem dnevu naše države mladi ne smejo pozabiti, da pripadajo Evropski uniji. Ceprav sodi Slovenija med manjše države, je v vseh vidikih enakopravna vsem ostalim državam clanicam in na to morajo biti ponosni. Temu namenu je manjša skupina pridnih ucencev, ki se poleg anglešcine ucijo tudi nemšcino, 23. 6. 2021 obiskala Hišo evropske unije v Ljubljani. Po dolgem casu zaprtja zaradi COVIDA-19 je koncno zopet odprla vrata za obiskovalce. Po zanimivi predstavi celotnega interaktivnega multimedijskega centra so ucenci lahko sami preizkusili svoje znanje o Evropski uniji - kako delujejo institucije EU, kako vplivajo na vsakodnevno življenje v Sloveniji, o možnostih nadaljnjega izobraževanja v državah clanicah preko projektov Erasmus+, kako se vkljuciti v Erasmusove Ljudska univerza Postojna vabi k vpisu v Osnovno šolo za odrasle POSKRBIMO, DA BO VAŠA UCNA IZKUŠNJA PRIJETNA IN PONOVNO ŠOLANJE USPEŠNO Svoje poletne šolske pocitnice so s koncem junija zaceli Predvsem zato, ker na Ljudski univerzi Postojna s tem tudi udeleženci, ki na naši Ljudski univerzi Postojna programom že od zacetka svojega obstoja uresnicujemo obiskujejo Osnovno šolo za odrasle. V letošnjem šolskem svoje poslanstvo, in sicer pomagamo udeležencem letu je program uspešno zakljucilo kar osem udeležencev, pridobiti osnovno izobrazbo, ki je zaradi razlicnih kar je za razliko od preteklih petih generacij, ko so šolanje dejavnikov niso uspeli pridobiti v rednem šolanju. Za mnoge v povprecju zakljucili štirje udeleženci, res razveseljujoc pogosto samoumeven proces šolanja je za nekatere podatek. precej težavnejša izkušnja, ki pomembno vpliva tudi na vsa druga podrocja življenja. Usposobljeni organizatorji izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Postojna smo pri tem pristna podpora in spodbuda, saj razumemo najrazlicnejše profile in izkušnje udeležencev, poznamo ustrezne pristope, predvsem pa izvajamo izobraževalne aktivnosti po nacelih, ki ucno izkušnjo posamezniku znova približamo na nacin, ki mu je prijeten in spodbuden za nadaljnje usvajanje znanj. Uspehi, ki jih dosegajo naši udeleženci v okviru osnovnošolskega programa, so zaradi specificnih zgodb in izkušenj, prav zato še bolj posebni in radostni, njihovo zadovoljstvo in pogum ob tem pa za Bi radi dokoncali osnovno šolo? Morda nato tudi nadaljevali svoje izobraževanje? Tukaj smo za vas! Obišcite nas, svetovali in pomagali vam bomo, da bo vaše šolanje prijetno. nas car, ki bogati naše delo. Po dostopnem arhivskem gradivu je v zadnjih tridesetih letih Osnovno šolo za odrasle pri nas uspešno zakljucilo 400 posameznikov. V letošnjem letu je bilo v program Osnovne šole za odrasle, ki je sicer brezplacna, saj jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vpisanih 26 udeležencev, ki so bili vkljuceni v razrede od 6. do 9. Da odlocitev za šolanje ni nikoli prepozna, dokazuje dejstvo, da se z ucno snovjo, v okviru prilagojenega šolskega programa, uspešno kosajo tako mladostniki kot tudi polnoletni, celo starejši udeleženci. Program vsebuje enakovredne standarde znanja, kot so predpisani za redne ucence, vendar se prilagaja predznanju, potrebam in zmožnostim mladostnikov in odraslih. Skuša jim omogociti, da šolanje zakljucijo v najkrajšem možnem casu. Predavanja potekajo med tednom v popoldanskem casu, in sicer od septembra do junija. Letošnji vpisi v Osnovno šolo za odrasle bodo potekali konec avgusta in v zacetku septembra ter nato še v februarju, kar pomeni, da je po sistemu mogoce v enem šolskem letu opraviti dva razreda. Spricevalo, pridobljeno ob koncu šolanja, je enakovredno spricevalu redne osnovne šole, kar omogoca vpis v vse programe srednješolskega izobraževanja. Ljudska univerza Postojna PIVŠKI PEVCI NA SLOVENSKEM OTROŠKEM ZBORU 2021 V zacetku julija so se nadarjeni mladi slovenski pevci spet zbrali v Ljubljani na Slovenskem otroškem zboru 2021. Pod vodstvom dirigentov Damjana Mocnika in Rahele Duric so pripravili jubilejni koncert ob 20 – letnici delovanja tega projektnega zbora. V petek so zapeli v župnijski cerkvi v Cerkljah na Gorenjskem, v soboto pa v telovadnici Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Med devetdesetimi pevci, ki so bili letos sprejeti v zbor, jih je kar 18 iz naše obcine. Damjana Morel POLETJE NA JURŠCAH Mladinska sekcija Mladi hribovci, ki deluje v okviru Kulturnega društva Juršce, je v poletnih dneh prisluhnila ideji mladih vašcanov in se zavzela za nakup in postavitev bazena na jurškem igrišcu. Predstavljeni ideji je prisluhnila vaška skupnost Juršce, ki je omogocila nakup bazena. Odlocili smo se za bazen z ogrodjem premera 4.88 m in 1.22 m višine vode. Za vedno cisto vodo pa skrbi profesionalna cistilna naprava z avtomatskim doziranjem. Na soncen julijski poletni vikend, je potekala postavitev, kjer so mladi ob pomoci staršev delo opravili hitro in natancno. V popoldanskih urah pa je prišel cas za težko pricakovano otvoritev “plaže” in mladiso se ob glasbi in pogostitvi v bazenu zabavali do vecera. Bazen je POLETJE V PADEŽU Preživljanje prostega casa v objemu narave je nekaj najlepšega in najboljšega, kar lahko storimo zase in za svoje otroke. Zato se nama je utrnila ideja o delavnicah za otroke, ki bi se odvijale v naši cudoviti naravi - Padežu. Prva delavnica je potekala 19.6. Ko smo se zbrali, je bilo navdušenje tako veliko, da smo kar takoj zaceli s kurjenjem ognja. Nabrali smo primerno netivo, vejice in veje in pazili, da je vse skupaj suho. Otroci so ogenj poskusili zakuriti s kresilom, kar jim je bilo zelo zanimivo. Na tem ognju smo si skuhali caj iz bezga, katerega smo nabrali v okolici. Sledilo je nabiranje in barvanje kamenckov za igro tri v vrsto. Vsak je dobil tudi torbico, v katero je te kamencke na koncu pospravil in jih za spomin odnesel domov. Po vsem tem delu smo postali tudi že lacni in si privošcili okusno malico. Sledil je otrokom najbolj zanimiv del - filtracija vode. Vsak je dobil svojo plastenko, ki jo je napolnil po plasteh z mivko, peskom, travo, vejicami … Skozi te Naše naslednje dogodivšcine, ki jih organiziramo v sodelovanju z Društvom Košanske mladine, bodo potekale 24.7. in 7.8.. Spremljajte nas na naši facebook strani Poletje v Padežu, kjer boste lahko svoje otroke tudi prijavili na naslednji dogodek. Katja Morel in Nataša Bišcak Foto: Ana Polh MLADI HRIBOVCI IZVEDLI CISTILNO AKCIJO Junijsko soboto so clani mladinske skupine Mladi Hribovci, ki delujejo pod KD Juršce, izvedli delovno akcijo. Sodelovalo je kar 12 mladih. Ena skupina je prebarvala klopi in smerokaze v vasi in vaška znamenja (križe) v okolici. Druga skupina pa se je odpravila na vrh Kršicevca, kjer so na novo prelakirali smerokaze in klopi na samem vrhu hriba. Po koncu akcije je bil skupen piknik, druženje in snovanje novih projektov. Idej in pobud je ogromno. Kar pa najbolj veseli, je dejstvo, da mladina hrepeni po tovrstnih srecanjih in bo z veseljem sodelovala tudi v prihodnje. Mladi hribovci UREJENOST IGRIŠC IN SMETI NA NJIH SO NAŠA SKRB V zadnjem casu je opaziti veliko smeti na obstojecih otroških in športnih površinah v Pivki. Smeti so nevarne za zdravje obiskovalcev javnih površin in predvsem ne sodijo v to okolje, ampak v za to namenjene zabojnike, ki so postavljeni v neposredni bližini le-teh. Obcina Pivka se trudi, da so igrišca urejena in cista, vendar samo naša skupna skrb za cistoco lahko omogoci nemoteno in varno uporabo za vse obiskovalce. Tudi pri Društvu Mladi za Pivko se zavedamo pomembnosti cistoce in urejenosti obstojecih igrišc, zato naprošamo vse obcane, da s skupnimi mocmi ohranimo naše okolje lepo in cisto. Mladi za Pivko Kljub temu, da uživamo v precej brezskrbnih poletnih mesecih, ko so se tudi ukrepi za zajezitev širjenja virusa precej omilili, skrbijo napovedi in prisotnost virusa med nami. Številne razlicice virusa SARS-CoV-2 se namrec zelo hitro širijo po vsem svetu, dolocene med njimi so skrb vzbujajoce in zahtevajo takojšen odziv ter ustrezno ukrepanje. Kot izpostavljajo in pozivajo strokovnjaki, je pri tem kljucnega pomena to, da se seznanimo z vsemi informacijami in prednostmi ter se odlocimo za cepljenje. Cilj cepljenja je namrec na zacetku predvsem zmanjšati število smrti in število hospitalizacij zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprecevanjem težkega poteka covida-19 in razbremeniti zdravstveni sistem. Precepljenost v obcinah Postojna in Pivka (na dan 18. junij) CEPILNI CENTER ZD POSTOJNA Doslej smo s cepivom proti Covid-19 cepili 9.443 oseb, od tega 6.003 oseb z 2. dozo. Na cakalni listi za cepljenje je 199 oseb. Imamo veliko prijavljenih, od katerih telefonski kontakti niso pravi, zato pozivamo vse, ki še niso prejeli vabila na cepljenje in so se prijavili na cepljenje preko osebnega zdravnika, da nas kontaktirajo na tel. številko: 05 700 321; 031363448 (možnost sms-a) ali preko E-pošte: cepljenje@zd-po.si. Zakaj je pomembno, da se cepimo? Ali ni dovolj, da se držimo zašcitnih ukrepov? Samo z zašcitnimi ukrepi ni možno dovolj ucinkovito preprecevati novih okužb z virusom SARS-CoV-2, zato pricakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev z varnimi in ucinkovitimi cepivi. Komu je cepljenje namenjeno? Cepljenje proti covidu-19 je brezplacno in bo zagotovljeno vsem, starejšim od 12 oz. 18 let (odvisno od cepiva), ki se bodo želeli cepiti ne glede na zdravstveno zavarovanje. Cepljenje se tudi zagotovi za vse, ki imajo stalno ali zacasno prebivališce v Republiki Sloveniji in ne samo za državljane Republike Slovenije. Vrstni red cepljenja doloca Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Prvi prejeti odmerki cepiva so namenjeni cepljenju najbolj ogroženih skupin – oskrbovancem in zaposlenim v domovih za starejše obcane, najbolj izpostavljenim zdravstvenim delavcem, starejšim, kronicnim bolnikom in zaposlenim v kriticni infrastrukturi. Ob vecanju razpoložljivosti cepiv pa se cepljenje postopoma razširi na vse prebivalce. Kako delujejo cepiva proti covidu-19? Cepivo proti covidu-19 izzove naš imunski sistem, da ustvari ustrezno imunsko zašcito proti virusu. Z vnosom cepiva v telo vnesemo navodilo za nastanek virusne beljakovine, ki jo imunski sistem prepozna in ustvari zašcito. Ko smo naslednjic v stiku z virusom, ga imunski sistem prepozna in unici, še preden bi povzrocil bolezen covid-19. Kako ucinkovita so cepiva proti covidu-19? Tako kot vsa cepiva, tudi cepiva proti novemu koronavirusu ne zagotavljajo popolne zašcite vsem cepljenim. Vsa cepiva, ki so v Sloveniji registrirana, so varna in ucinkovita. Pomembno je, da poleg zašcite pred zbolevanjem, vsa cepiva nudijo dobro zašcito pred težkim potekom bolezni. Koliko casa bo cepivo delovalo zašcitno? O trajanju zašcite je mogoce govoriti samo v casovnih okvirih študijskega spremljanja. Za zdaj je zanesljivo, da cepiva šcitijo vsaj devet mesecev. S podaljševanjem casa opazovanja bo postalo jasno, kolikšno je dejansko trajanje zašcite. Ali smo po cepljenju takoj zašciteni in za nas previdnostni ukrepi ne veljajo vec? Zašcita se predvidoma vzpostavi 7 dni po drugem odmerku cepiva Comirnaty (Pfizer BioNTech), 14 dni po drugem odmerku cepiva Moderna, 21 dni po prvem odmerku cepiva Vaxzevria (AstraZeneca) in 14 dni po odmerku cepiva Janssen. Priporoceni ukrepi še vedno veljajo: vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2 m, pravilno nošenje maske, pravilna in natancna higiena rok. Ali cepiva ucinkovito delujejo tudi proti novim razlicicam virusa? Mutacije virusov se pogosto dogajajo in so pricakovane. Strokovnjaki so si enotni, da nas cepiva šcitijo tudi proti novim sevom, vsaj za zdaj. Ali je cepljenje proti covidu-19 obvezno? Cepljenje je prostovoljna in individualna odlocitev, ki naj temelji na dejstvu, da je mnogo težje preboleti nalezljivo bolezen z vsemi potencialnimi zapleti, kot pa je samo tveganje za zaplete po cepljenju, ki so pri sodobnih cepivih izjemno redki. Pri odlocanju o cepljenju proti covidu-19 se ne odlocamo za ali proti cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo. To je zlasti jasno med epidemijo, ki pomeni veliko verjetnost zbolevanja vseh. Ali se po cepljenju proti covidu-19 lahko pojavijo krvni strdki? Po cepljenju z vektorskimi cepivi proti covidu-19 (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprecju pri 14% bolnikov. Mehanizem nastanka krvnih strdkov, do katerih lahko pride po cepljenju z omenjenimi cepivi, je drugacen kot pri »obicajnih« trombozah. Krvni strdki po cepljenju nastanejo kot posledica imunskega odgovora organizma na cepivo; tvorijo se protitelesa proti krvnim plošcicam (trombocitom), kar povzroci njihovo pretirano aktivacijo in posledicno nastanek krvnih strdkov. Pri tem v krvni sliki zabeležimo zmanjšano število krvnih plošcic (trombocitopenijo). Krvni strdki se pogosteje kot sicer pojavljajo na neobicajnih mestih, kot so možganske vene in vene v trebušni votlini. Pomembno je, da zaplet hitro prepoznamo, saj ga znamo ucinkovito zdraviti. Ce 5 do 28 dni po cepljenju s cepivom Astra Zeneca ali Johnson in Johnson zaznamo simptome, kot so mocan in vztrajen glavobol, zamegljen vid, hudebolecine v trebuhu, otekanje ene noge, zasoplost ali bolecine v prsih, je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoc. Ob hitri in pravilni diagnozi ter ustreznem zdravljenju je prognoza dobra. Kljub možni povezavi vektorskih cepiv z omenjenimi zelo redkimi tromboticnimi zapleti še vedno velja, da koristi cepljenja odtehtajo tveganja. V medijih se pojavljajo nasprotujoca si mnenja in teorije zarote glede koronavirusne bolezni in cepljenja. Zaradi široke uporabe spleta in družbenih medijev je na voljo veliko razlicnih informacij, tudi na podrocju koronavirusne bolezni in cepljenja. Niso vse resnicne, potrebna je kriticna presoja. Informacije pridobivajmo iz kredibilnih in uradnih virov ter od strokovnjakov, ki se s podrocjem ukvarjajo. Upoštevajmo vsa priporocila za javno zdravje. Poleg tega smo za splošno javnost vzpostavili tudi posebno spletno mesto na NIJZ, na katerem zbiramo kljucne informacije o cepljenju in cepivih. Na podlagi do sedaj pridobljenih podatkov je razlicica Delta še bolj nalezljiva od drugih razlicic virusa SARS-CoV-2. Prve ocene s strani Evropskega centra za preprecevanje in obvladovanje bolezni kažejo, da bo ta razlicica do konca avgusta 2021 predstavljala 90 % vseh okužb z virusom SARS-CoV-2 na obmocju EU. Velika verjetnost je, da se bo širila predvsem med mladimi in ostalimi, ki še niso bili cepljeni. Zaskrbljujoce je predvsem dejstvo, da razlicica Delta lahko okuži tudi posameznike, ki so že prejeli prvi odmerek odobrenih cepiv proti covidu-19, pri katerih se cepljenje opravi z dvema odmerkoma. Spodbudno pa je, da tisti, ki so polno cepljeni, razvijejo visoko zašcito tudi proti tej razlicici. Po trenutno dostopnih podatkih razlicica Delta prav tako ne povzroca porasta števila ponovnih okužb pri tistih posameznikih, ki so okužbo s SARS-CoV-2 že preboleli. Še vedno je precej oseb, pri katerih je prisotno tveganje za težji potek bolezni covid-19, zato še naprej poudarjamo in izpostavljamo doslednost pri spoštovanju zašcitnih ukrepov in pomen cepljenja kot kljucna dejavnika za omejitev širjenja okužb in zašcito tistih, ki to najbolj potrebujejo. Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije izraža odlocno podporo cepljenju, ki je naše edino orodje za zaustavitev epidemije. V nasprotnem primeru se nam v prihodnjih mesecih najverjetneje znova obeta življenje z omejitvami, s preobremenjenimi zdravstvenimi delavci, z otroci, ki ne bodo mogli v šolo, z zastojem gospodarskih dejavnosti, z ustavljenim kulturnim dogajanjem. Cepiv imamo v Sloveniji dovolj, cepilnih mest prav tako, potrebna je le še odlocitev ZA. Da bomo živeli varneje, bolj sprošceno, da bo koronakriza karseda hitro stvar preteklosti. DKH, Vir: NIJZ, ZD Postojna KAJ LAHKO STORIMO KOT POSAMEZNIKI, DA BO PANDEMIJA/EPIDEMIJA CIMPREJ MINILA? Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k preprecevanju širjenja virusa. Najpomembnejše je upoštevanje previdnostnih ukrepov, to pomeni vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2 m, pravilno nošenje maske, skrb za higieno rok. Zmanjšajmo stike in v primeru bolezni ostanimo doma. Ko bomo na vrsti, se cepimo. Z vsem tem izkazujemo skrb zase in za vse okrog nas. S SODELOVANJEM IN MEDSEBOJNO POVEZANOSTJO SKOZI EPIDEMIJO Spoštovane obcanke in obcani obcine Pivka, v zadnjem obdobju smo doživeli veliko težkih preizkušenj, bili prica številnim kriznim dogodkom, obenem pa spoznali tudi neizmerno dobroto in velikodušnost prebivalcev naše regije. Obdobje drugega vala je prineslo nove izzive v delovanju civilne zašcite. Na obmocju obcine Pivka brez pomoci poveljnika obcinske civilne zašcite Jožeta Morela, clanov štaba, številnih prostovoljcev in župana Roberta Smrdelja vseh teh nalog ne bi zmogli opraviti. Medsebojna povezanost in odlicno sodelovanje pripadnikov civilne zašcite ter drugih organizacij se je najbolj izkazalo ob množicnih okužbah v domovih za starejše. V naši regiji so ekipe civilne zašcite izvajale logisticno in organizacijsko pomoc pri postavljanju rdecih con na šestih lokacijah. Z zunanjimi partnerji so obcinski štabi dosegali odlicne rezultate in v 36 urah po aktivaciji zagotavljali pogoje za namestitev varovancev domov starejših. V celotnem drugem valu se je izkazala velika solidarnost do bolnih in prizadetih zaradi epidemije. Civilna zašcita je ob koordinaciji s Centrom za socialno delo aktivno izvajala oskrbo bolnih obcanov. Ob tem gre pohvala in iskrena zahvala vsem zdravstvenim delavcem in zaposlenim v domovih starejših. Zgodba o uspehu je bila in še vedno je tudi redno množicno testiranje prebivalstva. Ob pomoci ministrstva za zdravje in v sodelovanju z mobilnimi zdravstvenimi ekipami ter ekipami zdravstvenih domov v naši regiji je bilo testiranih vec kot 60.000 obcank in obcanov naše regije. S prihodom cepiva prihaja tudi olajšanje, v katerem vidimo optimizem jutrišnjega dne. Zdravstveni domovi v Postojni, Cerknici, Ilirski Bistrici in Sežani so med prvimi v državi pristopili k nacrtovanemu cepljenju. V zacetku, ko je cepiva primanjkovalo, smo skupaj uspeli cepiti najbolj ranljive skupine. Štab civilne zašcite za Notranjsko je skupaj z obcinskimi štabi in županjama ter župani pristopil k projektu cepljenja zaposlenih v gospodarstvu. Poveljniki obcinskih civilnih zašcit in župani so s svojimi obiski pri vodstvih podjetjih spodbudili odlicen odziv zaposlenih, katerih cepljenje se odvija na sedežih cepilnih mest ali v samih gospodarskih družbah. Ocenjujemo, da bo s to kampanjo precepljenost zaposlenih v gospodarstvu v naši regiji kmalu vec kot 50 odstotna. Splošna precepljenost prebivalstva nam daje veliko upanja, da se jeseni ne bo ponovil nov val okužb, kakršnega smo doživeli lansko jesen. Brez sodelovanja slehernega med nami, torej ohranjanja razdalje do drugih ljudi, odgovornega druženja, uporabe zašcitne maske pa se lahko hitro znova znajdemo v položaju, ki bi od nas zahteval uvedbo novih omejitvenih ukrepov. Pandemijska utrujenost je na vseh nas pustila posledice in upraviceno si vsi želimo ter zaslužimo mirno in sprošceno poletje. Vendar moramo ob tem ostati odgovorni in storiti vse, da bi zašcitili naše zdravje. Brez vas, spoštovane obcanke in obcani obcine Pivka, bi bili v boju proti epidemiji nemocni, zato se vam iskreno zahvaljujemo za vso pomoc, podporo in odgovorno obnašanje. Enako smo hvaležni tudi vsem, ki so nas v minulih mesecih poklicali ter nam ponudili osebno ali materialno pomoc. Sandi Curk, poveljnik civilne zašcite za Notranjsko BEJŽ CE VEJDŠ TOKRAT PODARILI NOVO STREHO DRUŽINI V PETRINJI NA HRVAŠKEM Znova smo lahko ponosni na dobrosrcnost in solidarnost, ki jo pomoci potrebnim širi naša pivška skupina humanitarcev Bejž ce vejdš. Fantje, ki že dvajsetletje sodelujejo v številnih humanitarnih projektih in pomagajo širom sveta, so lahko zgled in motiv za dobra dela tudi vsem nam. Letos so Bejž ce vejdeš za svoj dobrodelni projekt izbrali družino Trivanovic iz Hrastelnice blizu Petrinje na Hrvaškem, kjer so pomagali pri popotresni obnovi njihove hiše. Prijatelji, razlicnih profilov in znanj, katerim je skupna nesebicna pomoc, predvsem pa številne spretnosti, ko je potrebno poprijeti za delo, so v štirih dneh na novo prekrili streho in tako DARUJTE KRI IN POSTANITE DEL VELIKE DRUŽINE SRCNIH LJUDI Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema v Sloveniji. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, zato so številne krvodajalske akcije, ki jih organizira Rdeci križ Slovenije, vec kot potrebne. Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo v povprecju 350 krvodajalcev. Epidemija novega koronavirusa je v naša življenja prinesla omejitve in spremenila delovanje zdravstvenega sistema. Zaradi preprecevanja širjenja okužb in uvedbe zašcitnih ukrepov je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo in potek odvzemov krvi. Kri je sedaj možno darovati le ob predhodni najavi in preverjanju zdravstvenega stanja krvodajalca, kar so krvodajalci zelo dobro sprejeli. Novost, ki jo je prinesla epidemija, je tudi zbiranje prebolevniške plazme, ki jo darujejo prebolevniki covida-19 Foto: arhiv Caritas Sisacke biskupije za namene zdravljenja kovidnih bolnikov. Kljub epidemiji so bile v Sloveniji bolnikom ves cas zagotovljene potrebne zaloge krvi za vsa nujna in neodložljiva zdravljenja. Zdaj, ko se z umirjanjem epidemije in rahljanjem ukrepov življenje pocasi normalizira, se povecujejo tudi potrebe po darovani krvi. Krvodajalce prosimo, da se še naprej odzivajo na vabila Rdecega križa in transfuzijske službe ali pa se sami prijavijo na odvzem krvi. Vec na daruj-kri.si. Kako lahko darujem? Za zagotavljanje ustrezne preskrbe s krvjo so vse leto, skoraj vsak delovni dan, organizirane krvodajalske akcije, tako na transfuzijskih centrih kot na terenskih krvodajalskih akcijah po vsej Sloveniji - vsako leto jih je vec kot 1.180. Kri lahko darujete tudi vsak delovnik v transfuzijskih centrih po Ste srcno-žilni bolnik ali imate dejavnike tveganja za nastanek in razvoj srcno žilnih težav, povišan krvni tlak, povišane vrednosti mašcob v krvi, kadite, imate prekomerno telesno težo, srcno-žilna obolenja v družini? Ali skrbite dovolj za svoje srce in ožilje? Pridružite se Koronarnemu društvu Postojna-podružnica Pivka, ki delujev okviru Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije. Kot naš clan boste deležni rehabilitacijske vadbe po bolnišnicnem in ambulantnem zdravljenju po srcno žilnem dogodku. Tudi ce niste tovrstni bolnik, imate pa druge zdravstvene težave povezane s srcno –žilnimi obolenji, naši strokovno usposobljeni vaditelji prilagajajo vadbo posameznikov glede na njihove zdravstvene težave in fizicne zmogljivosti. Redna rehabilitacijska vadba namrec dokazano izboljšuje zdravstveno stanje posameznika. Program društva vkljucuje tudi redne mesecne pohode, zdravstvena predavanja ( opolnomocenje bolnikov) ter KRPANOVA BRALNA ZNACKA Društvo upokojencev Pivka je letos cetrtic organiziralo bralno znacko za vse upokojence v obcini. Da bi bolj poudarili od kod prihajamo, smo bralni znacki dali ime - postala je Krpanova bralna znacka. Že drugic je zakljucek bralne sezone krojila epidemija, zato smo letos napravili nekaj sprememb. Namesto do 23. aprila, svetovnega dneva knjige, smo izpolnjene zloženke zbirali do 25. junija. V casu izolacije in drugih epidemioloških ukrepov je knjiga marsikomu spet postala najboljša prijateljica. Tudi preteklo sezono smo v branje ponudili dela domacih in tujih avtorjev. Veseli smo, da so bile knjige iz bralnega seznama stalno izposojene, saj je to pomenilo, da smo veliko brali. Izpolnjene zloženke je oddalo dvajset bralcev, povabili smo jih na zakljucno prireditev, ki je potekala kot srecanje krožka Beremo skupaj. Na dvorišcu društva je v senci visokih smrek zbrane bralce najprej nagovoril predsednik društva Evgen Primožic. Clanice krožka so prebrale nekaj svojih zapisov, ki so jih ustvarile od zadnjega srecanja. Vodja krožka Nevenka Šelj in predsednik društva sta udeležencem bralne znacke podelila priznanja. Sledilo razlicne oblike druženj za izboljšanje psiho-fizicnega stanja posameznika. V septembru mesecu ustanavljamo novo vadbeno skupino, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 040-874 447 ali po e-pošti: koronarnodrustvopostojna@siol.net. V primeru ponovitve pandemije in onemogocenja vadbe v telovadnici se bomo posluževali že utecene online vadbe po spletu, ki je bila pri naših clanih dobro sprejeta. Na svetovni dan srca, 29. septembra, vas vabimo na dan odprtih vrat v pisarno društva, Jenkova 3, Postojna ( za sodišcem). Naš slogan: “ VSE ZA ZDRAVO SRCE IN OŽILJE!” Koronarno društvo Postojna je druženje, ki smo se ga vsi veselili in težko pricakovali. Kljub vrocini smo prijetno poklepetali in zapeli. Vsak konec pomeni nov zacetek, zato se pripravljamo na novo sezono branja. Vabimo vse, ki radi berete, da nam pomagate soustvarjati bralni seznam. Morda ste prebrali knjigo, za katero mislite, da bi jo lahko spoznal širši krog obcinstva. Prosimo vas, da nam svoje predloge pošljete do 15. avgusta na sedež društva na Kolodvorski 3 v Pivki ali po elektronski pošti drustvo.upokojencev. pivka@gmail.com. Jeseni zacnemo z novo sezono Krpanove bralne znacke, ki bo posebna. Zakljucili jo bomo v jubilejnem letu, saj bo društvo upokojencev Pivka praznovalo sedemdeseti rojstni dan. Jožica Knafelc SRECANJE KROŽKA BEREMO SKUPAJ Clani krožka BEREMO SKUPAJ smo se po dolgih prisilnih »pocitnicah« zbrali na dvorišcu pri Društvu upokojencev. Drugi cetrtek v juniju je bil kot narocen za posedanje v senci visokih smrek. Najprej smo se naklepetali in si izmenjali novice, saj smo bili veseli, da se po dolgem casu spet vidimo. Nato smo predstavili, kaj smo delali v vmesnem casu od zadnjega srecanja. Povedali smo, katere knjige smo prebrali ( in brali smo veliko). Ana in Dora sta napisali nekaj novih pesmi, Štefka potopis. Draguša je dokoncala zgodbo, katere prvi del smo slišali na pohodu v Slovensko vas. Lepo nam je bilo, zato smo sklenili, da se bomo srecevali celo poletje, seveda ce bodo razmere to dovoljevale, in ne gremo na poletne pocitnice. Za domaco nalogo moramo sestaviti predloge PIVŠKI UPOKOJENCI V SOŠKI DOLINI 29. junija 2021 smo se clani DU Pivka odpravili na izlet v Soško dolino. Naš prvi cilj je bila spominska cerkev v Javorci. Ker je pot do tja ozka in strma, smo se v Tolminu presedli na minibuse, ki so nas peljali do parkirišca pod Javorco. Sledilo je 15 minut hoje navkreber - po betonski poti - do spominske cerkve Sv. Duha, ki je posvecena padlim vojakom 1. svetovne vojne ne glede na njihov izvor in kulturo. Cerkev nas je navdušila z izjemno gradnjo, z razgledne terase ob cerkvi pa smo obcudovali velicastno verigo tolminsko-bohinjskih gora. Pot nas je vodila naprej do Kobarida, kjer smo si v Mlekarni Planika Kobarid ogledali stalno razstavo z naslovom »Od planine do Planike«, ki prikazuje dedišcino planinskega pašništva v Zgornjem Posocju, na osnovi katere je nastala mlekarna. Sledila je Foto: Jožica Knafelc vožnja do trdnjave Kluže, ki je imela pomembno vlogo pri obrambi pred turškimi vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v 1. svetovni vojni. Trdnjavo smo si ogledali samo od zunaj, sprehodili pa smo se skozi 100 metrov dolg kamnit vojaški predor. Na poti domov smo se najprej ustavili v Bovcu, kjer smo na glavnem trgu imeli nekaj prostega casa, naslednji raftarje in kajakaše. Ves cas poti je bil z nami vodic, ki nas je na zanimiv nacin seznanjal z geografskimi znacilnostmi krajev ob Soci in njihovo zgodovino. Izlet smo zakljucili z okusno vecerjo. Domov smo se vrnili dobre volje in polni lepih vtisov. postanek pa je bil ob reki Soci. Nekateri so se povzpeli do POT POD NOGE V društvu upokojencev Pivka smo komaj cakali sprošcanja epidemioloških ukrepov, da smo lahko zaceli z organiziranim druženjem. Nismo se hoteli zaceti cisto brezskrbno, zato smo sklenili, da oživimo našo rekreativno dejavnost na prostem in dobesedno smo vzeli pot pod noge. Naš prvi pohod se je zacel zadnjo soboto v maju. Ob 8. uri smo se zbrali na dvorišcu društva in se odpravili proti Slovenski vasi. Vreme nam je naklonilo nekaj oblakov, po nekaj suhih dneh so se vode reke Pivke umaknile proti strugi. V Slovenski vasi nas je v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer pricakal vodnik Andrej Godina, z njim smo si ogledali filmcek Jelka Celigoj o naših prelepih posebnostih. Kratek oddih in noge zadnji košcek poti do izhodne tocke. Prvi pohod je bil vzpodbuden zacetek. Želimo si, da bi takšni pohodi so nas po poljskih poteh odnesle proti Trnju. V vsaki postali stalnica, cilje si bomo postavljali skupaj. Prilagajali vasi najdemo kakšnega clana našega društva, v Trnju jih bomo željam in sposobnostim udeležencev, saj je smo naleteli na Sonjo Avcin. Bivša Avcinova gostilna namen pohodov to, da nekaj storimo za svoje telesno je bila naša nenacrtovana naslednja postaja, Sonja pa in duševno zdravje. Tokrat je bil cilj dosežen v celoti, se je izkazala kot odlicna gostiteljica. Pri njej smo se veselimo se naslednjega pohoda. osvežili in poklepetali, potem pa še pred vrocino opravili Jožica Knafelc STOJAN BOLIC – CLOVEK, KI SKRBI ZA ZDRAVJE VSEH NAS Veriga zanimivih ljudi, ki so povezani z obcani naše obcine, je vse daljša. Veseli smo, da vam lahko predstavimo ljudi z razlicnih podrocij, kjer delujejo v dobro vseh. Raznolike dejavnosti in poklici, ki jih opravljajo, bogatijo našo lokalno skupnost. Zanimiv in poseben v svojem delovanju je tudi Stojan Bolic, ki je s srcem vezan na Pivko, ceprav ga je pot življenja zanesla v Brkine. Pravi pa takole – »Enkrat Pivcan, Pivcan za zmeraj.« Gospod Stojan Bolic, na zacetku najinega pogovora vas prosim, ce bralcem lahko poveste kaj o svoji življenjski poti? Rojen sem bil v Košani ped 59. leti. Že pred odhodom v osnovno šolo smo se preselili v Pivko, ki sem jo za nekaj let zapustil, ko sem odšel v srednjo vojaško medicinsko šolo v Novi Sad. Vojaško sem izbral, ker sem bil, danes bi rekli, hiperaktiven, takrat se je to imenovalo drugace in sem si mislil, me bodo malo ukrotili. Medicinsko pa zato, ker je bila že moja mama medicinska sestra in sem kot otrok imel veliko stika s tem poklicem ki se mi je zdel zanimiv. Seveda je bilo delo medicinske sesre takrat povsem drugacno kot danes. Moram reci, da je bila vojaška šola zanimiva izkušnja, ki je verjetno utrla mojo nadaljnjo življenjsko pot, predvsem na profesionalnem podrocju. Po koncani šoli sem bil razporejen na delo v garnizijsko ambulanto v Bihacu, kjer sem delal tri leta, nakar sem vojaško službo zapustil. V tistih casih je bil to pravi podvig, vendar mi je uspelo. Med reševalce sem zašel povsem slucajno. Po koncani vojaški službi sem pac moral najti kako novo delo in ravno v tistem casu se je na reševalni postaji v Il. Bistrici sprostilo mesto spremljevalca v reševalnem vozilu. Takrat se je še utirala pot reševalcev na nivo, na katerem smo danes. Reševalce v zdravstvu so takrat sestavljali vecinoma profesionalni vozniki in priuceni bolnicarji. Ko sem se zaposlil, sem bil še vedno med redkimi medicinskimi tehniki, ki so delali na reševalnih postajah. To je še toliko bolj veljalo za periferijo. Po šestih letih, ko sva z Darjodobila prvega otroka, sva se preselila nazaj v Pivko, saj sem se leta 1990 zaposlil na RP Postojna. Tukaj sem zacel aktivneje sodelovati, postal sem predavatelj prve pomoci za OZRK Postojna, v kar me je preprical sodelavec Jože Cerne, kar je verjetno predstavljalo drugi preobrat v mojem profesionalnem življenju. Takrat smo se tudi zaceli zavedati, da je poklic reševalca kompleksen, podrocje dela široko in temu bi moral slediti tudi nabor znanja in vešcin. Skupaj s še nekaj entuziasti iz cele Slovenije smo bili ustanovni clani Sekcije reševalcev v zdravstvu, ki je vse od takrat poskrbela za potrebna izobraževanja, licence, zahtevo po naboru znanj in vešcin in s tem tudi dvigom strokovnega nivoja. Sicer sem kmalu po ustanovitvi prekinil z aktivno udeležbo v tej organizaciji, vendar si kljub temu pripisujem drobtinico zaslug pri velikem delu, ki ga je sekcija naredila v vseh teh letih. Leta 1997 smo z reorganizacijo službe nujne medicinske pomoci, z vecjo prisotnostjo zdravnikov na terenu, sodobno opremo in potrebnim znanjem dvignili nivo dela in dosegli rezultate, ki so popolnoma primerljivi z razvitim svetom. Vendar, nikakor ne smemo zaspati. Ste Pivcan, a od Pivke ste se poslovili in odšli živet v Brkine, sicer pa niso tako dalec od nas. Kaj vas je odpeljalo tja? Sem »blokovski« otrok, ki je vse življenje živel v stanovanju, Darja je pa »hišni« otrok. Vedno si je želela malo hiško nekje na podeželju. Dolgo casa sva iskala in na koncu pristala na Gabrku, mali vasici na vrhu Brkinov. To je bila hiša njene none. Staro kamnito hišo sva obnovila kljub nasvetom nekaterih prijateljev, da bo ceneje in hitreje, ce staro porušiva in narediva novo. Po desetih letih obnavljanja sva se vselila v hišo, ki še vedno ni koncana, a ima dušo, kar sva tudi hotela ohraniti. Vsaj tako misliva. Teh nekaj vec kot 20 kilometrov od Pivke res ne more vplivati na moje poreklo. Enkrat Pivcan, zmeraj Pivcan. Zdravstvo, prva pomoc, pomoc ljudem, tecaji, kaj vas je vodilo v to smer? Kot sem že povedal, me je v zdravstvo verjetno pripeljal »pedigre«. Vse ostalo je bil niz slucajnih dogodkov. Po dolgoletnem delu na urgenci in ucenju laikov prve pomoci sem na nekem seminarju slišal, kako na Koroškem izvajajo projekt širitve dostopnosti defibrilatorjev in ucenja široke populacije temeljnih postopkov oživljanja. Ideja se mi je zdela odlicna. Z veliko pomocjo bolnicarjev iz PGD Zagorje, OZRK Postojna, obcinama Pivka in Postojna, ReCO Postojna in vsemi prostovoljci smo v slabih sedmih letih uspeli pripeljati projekt na zavidljivo raven. Imeli smo ogromno intervencij prvih posredovalcev v takih in drugacnih dogodkih. Pet uspešnih oživljanj, ki so jih izvedli laiki, je nekaj, s cimer se lahko s ponosom pohvalimo. Danes so prvi posredovalci že mocno vpeti v sistem reševanja in mislim, da bo njihova vloga samo še narašcala. Poudariti pa je treba naslednje. Gre za prostovoljce, ki svoj prosti cas žrtvujejo tako za izobraževanja kot tudi za udeležbo na posredovanjih, ko so aktivirani. Želim jim izraziti svoje spoštovanje za vse, kar so in kar še bodo naredili za dobrobit svojih sosedov. V cast mi je bilo delati z njimi. Za privilegij si tudi štejem, da sem delal tisto, kar me je skrajno veselilo. Sem delal, pomeni, da se bližam koncu svoje kariere. Kmalu si bom prislužil pokojnino. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi svoji družini, ki mi je stala ob strani ob vseh mojih aktivnostih. Vsi skupaj smo doživeli koronacas. Se je v vašem delovanju ob vseh omejitvah kaj spremenilo? Z raznoraznimi omejitvami in izrednimi situacijami se srecujem že vso svojo poklicno pot. Mislim, da je to sploh znacilnost urgentnih služb. Najprej smo se srecevali s pomanjkanjem opreme. Vedeli smo, da bi veliko stvari naredili bolje, a nismo imeli opreme in smo morali improvizirati. Prišla je osamosvojitev in vojna, ki je povsem spremenila nacin dela, smo se pac prilagodili. Pomanjkanje kadra nas spremlja že skoraj ves cas. Delali smo vec in dlje. Vcasih celo prevec in predolgo. Upam, da to ni vplivalo na kvaliteto našega dela. In v koronacasu smo se pac morali prilagoditi samo še eni novi situaciji. Mislim, da so ravno urgence zaradi specifike svojega dela imele najmanj problemov s prilagajanjem novi situaciji, kar seveda še zdalec ne pomeni, da problemov ni bilo. Smo se prilagodili. Spet. Kaj svetujete vsem nam, ki si želimo prostosti in zdravja? Življenje je kratko, zato je potrebno najti užitek v vsem, kar pocnemo. Prevec hitimo in zato nam marsikaj uide skozi prste. Modre misli, ki se jih zelo težko držim tudi sam. Neko vodilo pa vseeno je. Radi bi, da nam Pivcanom in seveda tudi bralcem širše posredujete kakšno vašo misel, priporocilo ali nasvet. Deljenje nasvetov bi prepustil kakim modrejšim ljudem. Bi pa mogoce misel? Že velikokrat v zgodovini se je pokazalo, da skrajnosti vedno pripeljejo do neugodnih dogodkov. Teženje k zmernosti in strpnosti prinaša ugodnejše rezultate. Razmišljanje z lastno glavo, s cim manj vpliva od zunaj ravno tako. Torej, pazimo nase. Imate morda v spominu kakšno posebno »pivško« zgodbo ali anekdoto v zvezi z vašim delom, pa da se tega radi spomnite? V našem poklicu je veliko vec zgodb, ki bi jih raje pozabili, kot takih, ki bi se jih radi spomnili. Tudi ce so zgodbe z uspešnim koncem. Najpogosteje gre za trpljenje, bolecino in izgubo, kar obicajno ni ugodno in lepo. Seveda so pa tudi lepe zgodbe. Ena takih, sicer ni »pivška«, je pa moja. Januar, zima, sneži, ponoci. Klic. Porodnica, ki ima popadke na nekaj minut, mož nima avta ... Takrat sem bil mlad reševalec v Il. Bistrici. Opraviti moramo prevoz v porodnišnico v Postojno. Snežni metež ni dovoljeval hitrosti vožnje vec kot 40 km/h. Prevoz se je vlekel in vlekel, popadki so bili pogostejši in pogostejši in mene je bilo vedno bolj strah. Bili smo predalec od cilja, da bi uspeli priti pred porodom. Torej, sledi porod na terenu, kar je izziv že za izkušene reševalce, kaj šele zame, takrat pravega zelenca. Rodili smo v Rakitniku, otrok je takoj zajokal, bil je lepe barve, skratka vse je potekalo, kot se spodobi za normalen porod in zdravega otroka. To je bil eden najsrecnejših trenutkov moje kariere. Saj jih je bilo kar veliko, vendar ta je bil v celoti lep. Ce odštejem seveda moj strah. Ostalo nama je še zadnje vprašanje, predlog za naslednjega gosta/gostjo, ki bo lahko delil življenjsko zgodbo z bralci Pivškega lista. Petra Šajn, ki sicer trenutno živi v Knežaku, je pa Klenjanka, se mi zdi ena tistih, ki je dala pomemben prispevek h kvalitetnejšemu življenju v lokalni skupnosti. Prostovoljka, bolnicarka, uspešna, bivša sekretarka OZRK Postojna, mama, žena, gasilka ... ne vem še kaj. Ne nujno v tem vrstnem redu. Veliko tega, kar sem naštel, bi lahko zapisal z veliko zacetnico. Hvala za bogastvo misli in izkušenj in vse dobro v tretjem življenjskem obdobju, ko pride. Irena Margon DRUŠTVO LJUBEZEN, DUHOVNA RAST Društvo Ljubezen, duhovna rast Tržaška cesta 12a, 6230 Postojna O DRUŠTVU Društvo Ljubezen, Duhovna rast je na Notranjskem nastalo v letu 2012. V tem casu se je njihovih dobrodelnih dogodkov v Sloveniji kot tudi tujini udeležilo preko 2000 oseb, na terenu pa so s hrano in oblacili pomagali tudi 50 socialno šibkim družinam v Cerknici, Loški dolini, Pivki in Postojni. Namen društva je spodbujati, organizirati in uresnicevati skupne interese in aktivnosti na podrocju svetovanja, izobraževanja, pomoci ljudem v stiski, posameznikom ter skupinam nasploh. Na najboljši možen nacin poskušajo prispevati k bogatenju življenja v svojem ožjem in širšem okolju. IZPOSTAVLJENAAKTIVNOST/PROJEKT Poleg humanitarnega dela je društvo v drugi polovici leta 2019 izdalo zbirko poezij z naslovom Vdih sem, pisateljice in predsednice društva Milke Ilikic. V decembru 2020 je v društvu izšlo še eno knjižno delo iste avtorice, Novi cevlji po meri Resnicna zgodba - Predsednica: Milka Ilikic Kontakt: 070 143 175, milka.ilikic@gmail.com ZGODOVINSKI KROŽEK KLUBA UPOKOJENCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU OBCIN POSTOJNA IN PIVKA V mesecu maju smo clanice zgodovinskega krožka zaokrožile spoznavanje zgodovine 19. in 20. stoletja v Evropi in na slovenskih tleh. Pod vodstvom prof. Nade smo z vlakom odpotovale v Ljubljano. Cilj naše ekskurzije je bil Kongresni trg, ki se ponaša s pestrim zgodovinskim dogajanjem, saj so se na njem odvijali kljucni dogodki slovenske zgodovine. V parku Zvezda smo si ogledale vrsto spomenikov ter pomembne stavbe, ki obkrožajo Kongresni trg. Strokovno vodenje in soncno vreme sta pripomogla k dobremu vzdušju clanic. Edvarda Sajovic PRIJETEN IN SONCEN POHOD ZA GIBALNO OVIRANE V soboto, 5. junija, smo se udeležili pohoda »Izziv za gibalno ovirane«. Skupino so sestavljali tako invalidi kot tudi njihovi spremljevalci in starejši domacini. Na zbirnem mestu v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer nam je najprej vodnik Andrej Godina spregovoril o fenomenu presihajocih jezer. Pri tem se je razvila tudi živahna razprava med udeleženci, še posebej med starejšimi domacini, ki so povedali marsikatero zgodbo. Po ogledu Ekomuzeja smo se odpravili do vasi Palcje. Tu smo pod vodstvom lokalnega vodnika Marka Cvetkota in delovne terapevtke Maje Kirn zagrabili za izziv in se peš ali z vozickom odpravili po makadamski poti do Palškega jezera. Za nekatere udeležence je bil to kar podvig, približno 4300 korakov z vmesnimi postajami za pocitek. Tako vodnik kot udeleženci smo prispevali v pogovore o naravi, zgodovini in dogajanju okoli jezera. Tako so se med udeleženci, ki se prej niso poznali, ustvarjala nova poznanstva, izmenjava izkušenj in predvsem dobre volje. PRIMORSKA POJE 2021 Pevska revija Primorska poje je 52. izvedbo doživela na poseben nacin. Lansko sezono so se predstavili le nekateri zbori, saj je nastope prekinila epidemija. Pevci so za lep cas obmolknili, a so vsi komaj cakali na priložnost, da se zberejo in spet zapojejo. Zveza primorskih pevskih zborov je zaradi še vedno veljavnih epidemioloških ukrepov predlagala drugacen nacin izvedbe prireditve Primorska poje 2021. Vsak zbor naj bi pripravil nastop v svojem kraju, lahko je povabil tudi druge zbore, saj nekateri pevci pojejo v vec zborih. Zato smo se v društvu upokojencev Pivka odlocili, da pevke našega Ženskega pevskega zbora povabijo na skupni nastop še Moški pevski zbor Pivka, Žensko vokalno skupino Rožmarinke in Žensko vokalno skupino Šmihel. Obcinstva naj ne bi vabili, zato prireditve nismo posebej oglaševali. Revija je potekala v nedeljo, 20.6. 2021, pred Krpanovim domom v Pivki. Vsak zbor je zapel tri pesmi, zakljucek je bil tradicionalen – vsi zbori so skupaj zapeli Vstajenje Primorske. Veselega vzdušja ni zmotila niti huda vrocina, Malica v stari šoli v vasi Palcje je bila dober zakljucek, s polnim želodcem in pod vplivom novih vtisov smo koncali dogodek z obljubo, da se vidimo na naslednjem izzivu. Zahvaljujem se Obcini Pivka za podporo, Društvu modro nebo za organizacijo in vsem udeležencem za sodelovanje na izzivu. Lise Pavšic PRIREDITEV PRIMORSKA POJE NAŠI DRŽAVI ZA 30. ROJSTNI DAN Pod tem naslovom so clani KPD Miroslav Vilhar Zagorje 20. junija v Zagorju združili prireditev Primorska poje, proslavo ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve in še zakljucno predstavitev dela Študijskega krožka naravna in kulturna dedišcina zgornje Pivke. Po slovesni himni je podžupanja Obcine Pivka Jana Gržinic v nagovoru poudarila pomen domoljubja in domovine. Clanice ženskega pevskega zbora Jezerke so v nadaljevanju prebrale odlomke izjav glavnih akterjev osamosvojitvenega procesa in desetdnevne vojne. Slišali smo besede Dimitrija Rupla, Evgena Bavcarja, Franceta Bucarja in Janeza Janše. Izjave so nas vrnile v takratni cas, v dvome, strahove, napovedi in koncno dosežen cilj, nastanek samostojne, neodvisne države Slovenije. Jezerke so v nadaljevanju v sklopu Primorska poje zapele tri Vilharjeve pesmi. S tem so poudarile pomen njegovega delovanja, znamenitega tabora na Kalcu, kjer se je že rojevala narodna zavest, želja po neodvisnosti in lastnem jeziku. Marjeta Marincic je predstavila dejavnosti študijskega krožka. Novost na projektu Stara šola št.1 so nove razstavne table. Clani študijskega krožka se trudijo, KNJIGOBEŽNICA SPET DOSTOPNA BRALCEM Po dolgem casu, ko nam je »korona« na vse nacine preprecevala, da bi lahko kulturno delovali, smo ob sprošcanju ukrepov konec maja spet odprli knjigobežnico v avli pivškega Spara. Obnovili smo napis s povabilom »vzemi knjigo« in na polico postavili nekaj knjig, ki jih podarjajo založbe ali posamezniki Kulturnemu društvu Lipa, clani društva pa poskrbimo, da pridejo do bralcev, ki jih radi berejo. Se pa tam vedno znajdejo tudi knjige, ki jih prinesejo nakljucni obiskovalci knjigobežnice, saj se jim je v teh letih že priljubila. Hvala tudi njim. Prosimo le, da naj poskrbijo, da oddajo knjige v dobrem stanju, saj nihce ne želi v roke vzeti knjig, ki so preperele, poškodovane, zapackane, celo take z iztrganimi stranmi, ker te ponavadi ostanejo tam in koncajo kot odpadni papir. Tudi primeren odnos do knjige spada h kulturi vsakega cloveka. Torej berimo, vzemimo po eno knjigo, da si bo lahko postreglo cim vec bralcev. Pesniku Tonetu Pavcku pa še enkrat hvala za imenitno misel: »Ce ne bomo brali, nas bo pobralo.« ODPRTJE RAZSTAVE STARIH RADIJSKIH SPREJEMNIKOV ZBIRATELJA VLADIMIRJA SKOKA Prazna Mercatorjeva stavba, med Pivcani poznana kot Železnina, je v sredo, 30.junija ponovno odprla svoja vrata. V njej je zbiralec Vladimir Skok iz Sežane postavil na ogled cudovito zbirko starih radijskih sprejemnikov. Zbirka vkljucuje vec kot dvesto razlicnih modelov, ki prihajajo iz razlicnih držav: Rusije, Italije, Nemcije, Ceške, tudi Slovenije ... Gospod Vladimir, sedaj upokojenec, je bil 40 let zaposlen na Elektro Sežana. Vsa leta je deloval na terenu med ljudmi. V zacetku je popravljal, kasneje pa samo še zbiral radie. Najstarejši razstavljeni model ima vec kot 100 let. So razlicnih velikosti, izdelav, dizajnov. Podžupanja Jana Gržinic je v otvoritvenem nagovoru gospodu Vladimirju izrekla dobrodošlico. Poudarila je zgodovinski pomen radia kot vira informacij. Danes imamo na razpolago vec razlicnih medijev, radio pa še vedno ostaja naš zvesti spremljevalec v NEZNANI PARTIZAN DOBIL SPOMENIK NA POKOPALIŠCU JURŠCE V nedeljo 4. julija se nas je 70 pohodnikov zbralo na tradicionalnem pohodu od spomenika do spomenika NOB po Gornji Pivki. Na povabilo naše organizacije so se odzvali tudi zamejski Slovenci, clani Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Naša pot se je zacela ob spomeniku Petelinje v deževnem jutru in se nadaljevala do spomenikov padlim v Trnju, Kleniku, Palcju ter na Juršcah. Pred vsakim spomenikom smo s pesmijo in besedo obudili spomin na te kraje v casu NOB. Namen zdaj že tradicionalnega pohoda je obuditi spomin na trpljenje in gorje prebivalcev teh vasi, se pokloniti žrtvam ter spodbuditi vašcane, da ne pozabijo svojih padlih in umrlih borcev za svobodo. Vse spomenike smo v letošnjem letu obnovili in jim dali lepšo podobo. Topel sprejem domacinov je dokaz, da niso pozabili na težke trenutke in podpirajo naše aktivnosti. Vedeti moramo, da je bil položaj Št. Petra in okoliških vasi med NOB pod velikim nadzorom, najprej fašisticnih, pozneje pa še nacisticnih oblasti. V neposredni bližini je potekala meja s Kraljevino Jugoslavijo, železnica pa je bila pomembna povezava s Trstom in Reko – prevoz hrane, orožja, vojakov na vojna obmocja. Prav ta fašisticni odnos je povzrocil številne prebege iz pivškega obmocja v Jugoslavijo in tujino. Rodil se je tudi organiziran odpor, najprej v organizaciji Tigr, pozneje pa vkljucevanje v OF. Odhodi v partizane so potekali množicno šele po padcu fašisticne vlade septembra 1943. Od skupno 262 žrtev v vojnih letih jih je kar polovica izgubila življenje v letu 1944, kar kaže na srditost bojev in nasilnost nacistov, pozneje še cetnikov, domobrancev in srbskih prostovoljcev. Poudariti je treba tudi pogum domacinov, ki so partizanom darovali hrano, obleko, skrivali ranjence in s tem tvegali svoja življenja. V Palcju smo se posebej poklonili Smitovi mami, ki je v vojni izgubila štiri sinove, peti pa je bil interniranec v Dachau. Slavnostni govornik na kulturni prireditvi profesor Andrej Žužek je predstavil dogajanje na Juršcah v casu vojne – izgon vašcanov, uboj 7 kurirjev, 8 vašcanov ubitih kot talci, bombardiranje in požig vasi 1944. leta. Osvetlil je smrt mladega partizana, ki je podlegel ranam v bližini vasi. Vašcan ga je pokopal, po vojni pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na novo pokopališce. Matjaž Vilhar, avtor ideje za postavitev spomenika, nas je v govoru seznanil, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namenilo denar za postavitev tega spomenika in obnovo še dveh. V kulturnem programu, ki ga je zacel in zakljucil Moški pevski zbor Pivka, smo poslušali tudi pesmi Karla Destovnika Kajuha, ki je prav tu napisal svojo prvo pesniško zbirko, pa tudi pesmi Dore Hrvatic in Ane Horvat. Posebno cast nam je izkazal Slavec Slavko, 91-letni clan zamejskega planinskega društva, ki se je že veckrat udeležil pohodov po pivških krajih. Veselje ob slavnostnem dogodku je zmotila vest, da so neznanci pred dnevi oskrunili grobnico 79. borcev na Habjanovem hribu v Pivki, padlih v zakljucnih bojih za osvoboditev Pivke. Zavržno in kaznivo dejanje obsojamo tako clani ZB in upamo, da tudi vsi obcani Pivke, ki si želimo medsebojnega spoštovanja in upoštevanja zgodovinskih vrednot. Božica Pecko Foto: Jože Pavzin domovih in vozilih. Vsak primerek v zbirki ima svojo zgodbo in gospod Vladimir jo zna odlicno predstaviti. Za razstavljene sprejemnike natancno skrbi in vecina med njimi še vedno deluje. Iz pripovedovanja zbiralca lahko takoj spoznamo njegovo veliko ljubezen. Sam pravi, da je omamljen, odvisen od radiev in med njimi uživa. Zbirka je zahtevala financne vložke in ima neko vrednost, zato bo gospod Vladimir ob obisku vesel prostovoljnih prispevkov. Upam, da bo zbirka ostala v Pivki dolgo casa. Vredna je ogleda mladih in starejših poslušalcev. Mladi se ob njen zagotovo nekaj naucijo, starejše pa poznani modeli vrnejo v mlada leta. Katere dni bo razstava odprta, bomo obvešcali kasneje. Jana Gržinic RAZSTAVA GRAFIK PIVKA 45°40`49.63``N 14°11`46.98``E V HIŠI KULTURE V Hiši kulture bo v poletnih mesecih na ogled razstava del, ki so nastala v okviru vecletnega projekta z naslovom PIVKA 45°40'49.63"N 14°11'46.98"E. Projekt je potekal v letih 2015-2021, v obliki vsakoletne delavnice, na kateri so povabljeni umetniki in umetnice ustvarjali graficna dela na doloceno temo v izbrani tehniki. V okviru vsakokratne izvedbe smo temo predstavili v sodelovanju z razlicnimi lokalnimi partnerji (Ekomuzej Pivških presihajocih jezer, Park vojaške zgodovine, Javor Pivka, Pivka Perutninarstvo, Kovod Postojna, Zavod za gozdove Slovenije) in nanjo vezali tudi ustrezno graficno tehniko v skladu z možnostmi, ki jih nudi naš graficni atelje (sitotisk, lesorez, linorez). Nastala dela smo predstavili na razstavi v galeriji Hiše kulture in v prostorih lokalnega partnerja. Osrednji namen projekta kot celote je bil kriticen razmislek o globalnih družbenih problemih v lokalnem okolju ter iskanje novih idej in rešitev na umetniški nacin. Želeli smo spodbuditi kreativni pristop k reševanju problemov, predvsem s pomocjo dialoga, ki je potekal med samimi umetniki, umetniki in lokalnimi partnerji, umetnostjo in drugimi podrocji cloveškega delovanja. V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic z vseh koncev Slovenije in tujine, to so bili Nevena Aleksovski, Urška Alic, Ivana Bajec, Boris Beja, Maks Bricelj, Vesna Bukovec, Nina Celhar, Deso, Mina Fina, Evgen Copi Gorišek, Neža Jurman, Neža Knez, Simon Kocjancic, Maria Karnar-Lemesheva, Polonca Lovšin, Petra Matijevic, Erik Mavric, Tanja Milharcic, Mia Paller, Miha Perne, Oliver Pilic, Zoran Pungercar, Rone84, Nika Rupnik, Marko Šajn, Helena Tahir, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes in Leon Zuodar, nastalo je skupno 62 graficnih del in 7 umetniškihpublikacij.Vsa dela si je mogoce ogledati od 13. julija do 13. avgusta v odpiralnem casu galerije. hisakulturepivka.com instagr.am/hisakulturepivka/ fb.com/galerijahisakulturepivka Mojca Grmek NA OBISKU RIHTARJEVE DOMACIJE V BABNEM POLJU Kulturno društvo Lipa Pivka v mesecu maju že tradicionalno pripravlja zanimive izlete v kraje, kamor clovek ne »hodi vsak dan ali spotoma«. Letos so izbrali Babno Polje z ogledom Rihtarjeve domacije in babnopoljske okolice in znamenitosti. V nedeljo, 23. maja, so ujeli pravo vreme in se na Rihtarjevi domaciji srecali z Alenko Veber, domacinko, turisticno vodnico in ustanoviteljico zavoda Rihtarjeva domacija. Alenka je najprej predstavila dobrih 200 let staro domacijo, ki jo obnavlja v skladu z varovanjem kulturne dedišcine, sledilo je okrepcilo zunaj pred kašco, kajti kljub nestanovitnemu vremenu je tisto nedeljo sijalo sonce in bilo je prijetno toplo. Sicer velja, da je Babno Polje najhladnejši kraj v Sloveniji, kjer je bila izmerjena najnižja temperatura -34,5 stopinj C, od tod tudi vzdevek »slovenska Sibirija«. Sledil je ogled cerkve sv. Nikolaja iz preloma 18. v 19. stoletje. Cerkev stoji nasproti domacije, ki je nekoliko starejša od cerkve. Župnišce pa je od cerkve oddaljeno in danes zapušceno sameva. Ogledali so si tudi krasen Trohov cebelnjak, poleg katerega stoji znana babnopoljska vremenska postaja. Pot so nadaljevali skozi vas in se povzpeli na gric, od koder se je videlo prekrasno kraško planoto s polji in gozdovi, pogled pa je segel vse tja do Slivnice in Snežnika. V smeri bližnje meje s Hrvaško pa je višji hrib z imenom Vražji vrtec, katerega vrh je že na hrvaški strani. Alenka je povedala, da je na starem zemljevidu našla ta hrib, ki ga je tako poimenoval tudi naš znani polihistor Janez Vajkard Valvasor. Po vrnitvi na domacijo so si obiskovalci v kašci, urejeni za prireditve, ogledali krajši film o Babnem Polju v vseh letnih casih, ki je pricaral lepote tamkajšnje neokrnjene narave. Alenka je povedala še nekaj zgodb iz življenja ljudi, ki so se težko prebijali in mnogo jih je odšlo stran, tudi v Ameriko, da so prišli do »lažjega« kruha. Popoldne je prehitro minilo, kajti zgodb, ki so vredne poslušanja, je še veliko. Obiskovalci so zadovoljno sklenili, da še pridejo, morda naslednjic na kakšen daljši pohod v okolico Babnega Polja. Tudi osebne zgodbe, ki so jim bili prica, povedo veliko o zgodovini naroda. Ni potrebno opevati velikih bitk, tudi boji za obstanek in boljše življenje preprostih ljudi so nam lahko lepa popotnica. Ce vas mika obisk gostoljubne Rihtarjeve domacije, še kontaktni podatek: info@rihtarjeva-domacija. si, gsm 041 260 985. Irena Margon Foto: E. Margon PRVA POLETNA CAJANKA O FINŽGARJEVI OSEBNOSTI IN LITERARNEM DELU Po dolgem casu, ko se zaradi koronavirusa ni bilo mogoce družiti na do sedaj dobro obiskanih cajankah v knjižnici Pivka, so sredi junija letos v Kulturnem društvu Lipa pripravili prvo cajanko na prijetnem vrtu gostilne Pri Marti v Pivki. Zbralo se je kar 15 udeležencev, kar pomeni, da se ljudje želijo družiti, izmenjavati svoja mnenja, se pogovarjati, kulturno udejstvovati. Tema srecanjaje bila 150-letnica rojstva Franca Saleškega Finžgarja s poudarkom na prikazu nadvse zanimive osebnosti in njegovega dela ter vpliva na slovensko družbo v njegovem casu. Pogovor o znamenitem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem je lepo sovpadel z letošnjo pomembno 30. obletnico slovenske države in samostojnosti. V prvem delu so udeleženci cajanke spoznali nekaj zanimivosti iz pisateljevega življenja, saj je v svojem dolgem življenju živel pestro in ustvarjalno. Prva zanimivost je bila ta, da je v svojem službovanju zamenjal kar 12 služb, in sicer vse od Bohinja, Kocevja, Sore, Idrije, Želimelj pa do Ljubljane, ko je na koncu dobil v upravljanje trnovsko faro in postal sosed in tesen prijatelj arhitekta Jožeta Plecnika. Ustvarjala sta skupaj, Finžgar je pisal, Plecnik pa mu je ilustriral naslovnice za knjige; zelo poznana je Makalonca, knjiga pravljic, katero krasi Plecnikova umetnina na naslovnici. Skupaj sta opravila veliko projektov ter pomembno kulturno delo, saj si je Finžgar prizadeval, da se odkupi in uredi rojstna hiša Franceta Prešerna, Plecnik pa je naredil nacrt, kako hišo usposobiti v muzej. Finžgar je Prešernovemu muzeju podaril nekaj predmetov, med njimi svojo znamenito okrašeno kmecko skrinjo. Franc Saleški Finžgar je bil za NOCOJ JE ENA LUŠTNA NOC Ob obeleženju 30. obletnice samostojnosti Slovenije smo na vecer pred dnevom državnosti v Šmihelu priredili dogodek Nocoj je ena luštna noc. Prireditev se je odvila že desetic in je bila nekaj posebnega. Tako pevci in godbeniki kot tudi gledalci in poslušalci smo se po dolgem casu spet zbrali skupaj ter uživali ob pesmih, ki opevajo našo prelepo domovino. Slovence vedno simbol ponosnega domoljuba, zvestega domu in narodu ter zagovornik malih ljudi ter strasten ljubitelj narave, hkrati pa trdna osebnost z visokim eticnim standardom, ki si je izoblikoval jasne poglede na religiozno življenje duhovnikov in ljudstva. Dejal je, »da je cloveku potreben višji, nadcloveški notranji ukaz, da sovraži zlo, se ga ogiba, in ce stori zlo, greh prizna in se kesa«. S tako mislijo je živel in delal, pisal, predaval, pouceval, bil vabljen kot gost na številnih kulturnih in državnih praznovanjih … Udeleženci cajanke so spremljali in dodajali svoje izkušnje in poznavanje pisateljevega življenja in njegovih del, tako da je vse potekalo kot prijeten klepet. Po skoraj dveurnem srecanju so sklenili, da se kmalu spet sestanejo s kakšno zanimivo tematiko iz slovenske kulturne in zgodovinske preteklosti. Irena Margon Na Štrenarjevem vrtu se je zvrstila kopica nastopajocih: Iskrice, ŽVS Šmihel, Biseri, Harmonikarji Matica Štavarja, Fantje spod Šilentabra, harmonikar Marjan Frank, Pavel Kaluža in Iskrivi Bend. Program je povezoval Sandi Morel. Ob pogostitvi se je prijetno druženje na prostem odvijalo še dolgo v noc. Kulturno društvo Šmihel PRIJATELJ IZ DURACHA PRINESEL POZDRAVE PIVCANOM Življenje se je zacelo sprošcati, ljudje si spet upajo na pot, tako nas je na svojem potovanju v Italijo obiskal Christophov prijatelj Guenter Hohn iz Duracha, ki je Pivcanom prinesel pozdrave iz pobratene obcine Durach. S predsednikom Društva prijateljstva Most Ernestom Margonom je obiskal družinsko ekološko kmetijo Cesnik v Pivki, se navdušil nad domacim kozjim sirom in z njihovimi proizvodi napolnil hladilnik svojega avtodoma za nadaljnjo pot. Seveda je s seboj ponesel pozdrave vsem prijateljem Pivke v Durachu. Irena Margon PUSTNI SHOD V GORNJI KOŠANI Ne, nismo se zmotili v naslovu. Šeme, ki jih je pozimi ustavila korona, so v Gornji Košani od hiše do hiše letos hodile v zacetku julija, ko praznujejo vašcani krajevni praznik. Tako sta se tokrat na isti dan združili kar obe pomembni vaški tradiciji, pustovanje in shod. Po vasi se je pustni sprevod s harmoniko, bobni, šemami in dobro voljo odpravil v soboto, 3. julija. Tudi izbor mask je bil poletno obarvan, prevladovali so morski motivi, najbolj v nenavadnemu casu za njihov prihod dobro sprejete. Nabrale so veliko jajc, klobas oci pa je padel Jezus, ki je in drugih darov, tako se je pustni shod s plesom in glasbo lahko nadaljeval vse do svoj križ hrabro prenašal vso dolgo pot po vasi. Šeme, ki ponedeljka. Na ta nacin Gornjekošanci dajejo dober zgled, kako ohraniti dobro voljo, veselje in druženje v tem koronskem letu - tako da jih v dvojnem in še vecjem po besedah udeležencev letos odmerku premaknemo na poletni cas, ko korona pociva in je varno druženje spet niso odganjale zime ampak mogoce. vrocino, so bile po hišah kljub Urša Blejc IZ KUFRA STRICA ANTONA ZANIMIVA CITANKA NAŠIH PRADEDOV IN PRABABIC V kufru strica Antona sem našel zanimiv ucbenik za ljudske šole iz sedemdesetih let 19. stoletja. Skromna knjižica – po obsegu, meri le 11x17 cm in ima 90 strani. Žal manjka naslovnica, zato sem iz zapisa na koncu knjižice »Natisnil Karel Gorišek na Dunaji« lahko ugotovil, da je bila natisnjena nekje v letih 1858 – 1871, saj je Karel Gorišek iz Št. Vida na Planini na Štajerskem po svojem stricu Jožefu Gorišku leta 1858 podedoval tiskarno in pravico do zalaganja šolskih knjig. Tiskarno je dejansko vodil njegov starejši brat Franc Gorišek, ki je »v Celju študiral tri latinske šole, na Dunaju pa jezike in botaniko in se izuril za tiskarja«. Knjižica je zanimiv »abecednik« in ucbenik tistega casa, prava mala, preprosta enciklopedija za osnovno izobraževanje slovenskega cloveka. Prvi del je opismenjevanje, licno so oblikovane crke, in sicer tiskane in pisane z obilo primerov besed pa tudi stavkov, ki so praviloma duhovito poucni. Tako piše: »Ne trati dragega casa.« Pa tudi: »Prazen sod ima velik glas.« Obdelane so velike in male zacetnice. Kratkemu poduku o naglasih (piše: naglaski) sledijo locila ali »prepone« in števila, arabska in rimska, a le do tisoc. Kot primer rabe velike zacetnice je zanimiv stavek: »Adam in Eva, perva cloveka, sta živela v Aziji, kjer je tudi Zvelicar rojen.« Za krajevna imena pa primer, ki je nam blizu: »Hrastje je vas«. Med domacimi imeni najdemo poleg znanih Antona, Cirila, Marije in drugih nekaj svetopisemskih Evstahij, Filomena, Zaharija in podobno. Abecednik postreže tudi z zanimivimi pregovori. Lep primer je: v družino in lepo obnašanje. Tako »Bolje je verjeti svojim ocem kot tujim ušesom.« Pretežen del abecednika je so naslovi: Ljubi svoje starše, namenjen spoznavanju narave in družbe, ce povemo po moderno. Govora je o Bodi hvaležen, Bodi dober, Bodi šoli, obnašanju, pa o cloveku in delih telesa, jedi in pijaci, pa obleki, stanovanju pošten, priljuden, reden in ceden. in potrebnem spanju. Odlomek o družini se zakljuci z znano mislijo: »Spoštuj Naj zakljucim z »Dobrimi vodili« oceta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilona zemlji.« Posebej na koncu knjižice: »Ni še dovolj, so obdelani rokodelci tistega casa: mlinar, pek, mesar, krojac, cevljar, klobucar, da veliko veš, tudi storiti moraš, tkalec, suknar, barvar, krznar, strojar, zidar, tesar, mizar, kovac, kljucavnicar, kar veš, da je prav.« Knjižica je steklar, loncar, kolar, sedlar in vervar. Na preprost nacin so opisane domace bila ucbenik in napotek mlademu in druge živali. Zanimiv in poucen je zakljucek o živalih: »Žival je vsaka božja cloveku tistega casa, marsikaj stvar, ne muci je nikjer nikar.« Seveda ne manjka krajše poglavje o rastlinstvu pa velja še danes, pa ce se tega in rudarstvu. Na koncu je del poimenovan »Berilo«, kjer je govora o Bogu in zavedamo ali ne. molitvi in poduki mlademu cloveku. Del abecednika so tudi izreki in pregovori. Ernest Margon Lep primer je: »Vec je vreden pošten glas kot srebrn pas.« Nauk je usmerjen PODELJENA PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM Športna zveza Pivka je v juniju organizirala prireditev Športnik leta 2020 z namenom, da se spomnimo in nagradimo vse, ki so v lanskem, zelo posebnem letu, dosegli lepe rezultate. V letu, ko je tudi šport podlegel pandemiji korona virusa, je bilo namrec treniranje in tekmovanje vecji del leta onemogoceno, trenerji in športni delavci v klubih pa so imeli izjemno težko delo, da so zagotovili vsem zahtevam NIJZ-ja. Najbolj prizadeti pri tem so bili najmlajši športniki, saj je bilo tekmovanj zelo malo, v dolocenih športnih panogah jih sploh ni bilo. Zato je bilo tudi prejemnikov priznanj letos nekoliko manj kot prejšnja leta. Goste je najprej pozdravil novi predsednik Športne zveze Pivka Matej Lepej, priznanja pa so pomagali podeliti eden najbolj znanih gorsko-hitrostnih dirkacev pri nas, domacin Milan Bubnic, podžupan Boris Rebec in župan Robert Smrdelj, ki je ob koncu prireditve vsem športnikom cestital za dosežene rezultate in zaželel obilo uspehov na prihodnjih tekmovanjih. Prireditev, ki jo je vodil Silvo Celhar, so s svojimi nastopi popestrili mladi harmonikaš Gregor Abram ter razlicne kategorije clanic plesne skupine Pike. Cestitke še enkrat vsem nagrajencem! NOGOMET, ŠPORT, KI IMA V PIVKI STOLETNO ZGODOVINO Letos poteka natanko 100 let, odkar so se v Slavini na improviziranem igrišcu ob potoku Slavinšcek v prijateljski tekmi pomerili nogometaši SK Postojne in SK Pivke (oboji so imeli igralce iz Sokolskih vrst). Postojncani so bili boljši in slavili 9 : 2. Po natanko 46 letih pa je na starem pivškem nogometnem igrišcu nastala naslednja fotografija NK Pivke: stojijo od leve proti desni – Polde Vranešic, Slavko Zver, Branko Fatur, Stojan Požar, Drago Cesnik, Dušan Lepcihar, predsednik Darko Smrdelj; cepijo – Venceslav Japelj, Zdravko Slabnik, Stane Sušelj, oficir JLA(Kljajic ?), Boris Maljevac, Danilo Sila. S sedanjim Istranom pivških korenin Venceslavom Japljem se poznam že desetletja. V poznih 60-ih letih sem z njim in proti njemu v vecernih urah igral košarko v stari pivški telovadnici, ko še ni bil ustanovljen košarkarski klub. Vene, kot smo ga tedaj klicali, je stanoval v majhnem bloku na Javorniški cesti do leta 1970, zatem so se preselili v Hrvatine. Sredi 70-ih let sva bila ponovno skupaj, tokrat pri nogometu. Oba sva bila clana NK Pivka, ki je tedaj nastopala v Primorski nogometni ligi, on branilec, jaz v vezni vrsti. Na edini skupni trening ob petkih popoldan je prihajal iz Ljubljane, kjer je kot odlicni dijak Gimnazije Postojna (oprošcen mature) študiral novinarstvo. Z njegovim francoskim avtomobilom imenovanim »spacek« sta se na trening vozila še dva poznejša znana novinarja Drago Mislej Mef in Boris Maljevac. Velikokrat so zaradi prometa na treninge in tudi tekme zamujali, zato je bil naš tedanji tehnicni vodja Marjan Vodopivec zelo nejevoljen. Veckrat je spraševal, ali so »Ljubljancani« že prišli, mene pa poslal gledat, ali je »spaka« (avto) že parkiran ob naši leseno-betonski slacilnici. V kasnejših desetletjih sva bila nekako še bolj povezana, saj je bil Džepl (nov nadimek) odgovorni urednik Primorskih novic in tam opravljal še druge pomembne naloge, jaz pa zunanji sodelavec tega primorskega casopisa. Brane Fatur V PIVKI IMAMO JEKLEN VADBENI POLIGON Športni park v središcu Pivke je bogatejši za nov športni objekt, tako imenovani jekleni poligon za vadbo na prostem. Poligon je obcini Pivka donirala Skupina SIJ v sodelovanju z Združenjem športnih zvez Olimpijskega komiteja Slovenije. Obcina Pivka je s financnim vložkom 8000 evrov poskrbela za izvedbo zemeljskih del in uredila zašcitno podlago za postavitev poligona, medtem ko je poligon v celoti donacija Skupine SIJ. Poligon v Pivki je izdelan iz 86 metrov jeklenih cevi in je del projekta Jeklena volja, ki ga v Skupini SIJ izvajajo od leta 2014 z namenom, da lokalnim skupnostim, v katerih delujejo njihove družbe, po Sloveniji postavili 14 podobnih poligonov, do leta 2022 pa jih bodo postavili še šest. Eden od ciljev projekta je tudi spodbujanje gradnje trajnostno naravnanih športnih objektov. Odprtje poligona so v družbi košarkarice Tine Jakovina, ambasadorke poligona, pospremili župan obcine Pivka Robert Smrdelj ter predstavniki Skupine SIJ in Združenja športnih zvez OKS. Program pa so sooblikovali otroci iz enote Vrtca Mavrica, športno društvo Pike in OŠ Pivka. SLOVENSKA BAKLA TUDI V PIVKI Slovenska bakla je projekt, v okviru katerega je ekipa slovenskega olimpijskega komiteja med 22. aprilom in 23. julijem obiskala 212 slovenskih obcin in povezala z zamejskimi kraji v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. S prebujeno jekleno voljo in opolnomocena s pozitivno energijo vseh nosilcev bakle in njenih navijacev bo navdihovala olimpijsko reprezentanco Slovenije v njihovih predstavah in prizadevanjih za osvajanje vrhunskih dosežkov na 32. olimpijskih igrah nove dobe. 19. maja smo slovensko baklo sprejeli tudi v Pivki. Svojo pot po Pivki je zacela v Parku vojaške zgodovine, kjer jo je Martin Krpan v spremstvu uslužbencev Parka vojaške zgodovine Aljaža Juga in Nike Cesnik pospremil do železniške postaje, kjer jo je olimpijec Marcel Rodman v spremstvu Martina Krpana prenesel do Obcine Pivka, kjer jo je prevzel župan Robert Smrdelj. Župan ja baklo v spremstvu skupine otrok iz Vrtca Mavrica ponesel na stadion Martina Krpana, kjer so baklo v štafeti po stadionu prenesli mladi športniki Bešic Stanko, Posega Urban, Smrdel, Jovic Nik, Perlic Aleksandar in Žnidaršic Tim. Šabec Vid, Cerkvenik Jakob, Smrdel Umma Lili, Kaja Po krajšem programu je bakla v spremstvu športnikov Športnega društva Pike (Petra Rotar, Lana Kovšca, Urška Korent, Mojca Korent), Atletskega kluba Pivka (Marjan Korent, Urška Korent, Anton Brne, Boštjan Dolgan, Tajda Dolgan, Tinea Dolgan, Jakob Cesnik, Ana Cesnik,) Kegljaški klub Pivka ( Maja Cesnik), Balinarskega kluba ORO Pivka (Abram Štunf, Žiga Štunf, Žan Štunf) in Košarkarski klub Pivka Perutninarstvo (Jakob Šabec, Janez Kristan, Jure Šabec, Uli Smrdel, Hana Pivk, Naja Požar) nadaljevala svojo pot do konca Selc, kjer jo je prevzela ekipa Športne zveze Postojna. Obcina Pivka SRECANJE STARODOBNIH VOZIL V KRPANOVI DEŽELI V soboto, 3.julija smo se po enem letu premora koncno lahko ponovnosrecali ljubitelji starodobnih vozil. Kot vedno do sedaj, smo se odlocili, da svojo tradicijo društva peljemo naprej. Organizirali smo že 11.srecanje starodobnih vozil v Krpanovi deželi. Kljub še zmeraj nekaterim omejitvam se je zbralo lepo število jeklenih lepotcev. Zbirno mesto smo imeli kot do sedaj pred gostilno Sušelj v Pivki. Tu so si lahko obiskovalci ogledali vozila. Ob 10.30 uri smo se podali na promocijsko vožnjo dolgo 23km. Pot nas je vodila iz Pivke, v smeri Radohove vasi, Parij, Drskovc, Zagorja, Knežak, Bac in na Mašun. Na Mašunu smo si ogledali Gozdno hišo Mašun in samo okolico in se okrepcali ob dobrih jedeh Gostišca Mašun. Z lepimi misli in željami se je tukaj naše srecanje zakljucilo. Obljubili pa smo si, da se naslednje leto ponovno srecamo. 24. POKAL PIVKE V KEGLJANJU V soboto 3. julija se je na kegljišcu v Krpanovem domu zakljucil že 24. pokal Pivke v kegljanju. Po dvoletnem premoru zaradi vsem znane situacije z virusom COVID-19 je Kegljaški klub Pivka znova izpeljal turnir, ki mu ni para v Sloveniji. Letos smo ga izpeljali s pomocjo Pivke d. d., ki nas je izdatno podprla z njihovimi izdelki. Turnirja se je udeležilo vec kot 250 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Pri ženskah je zmagala Nataša Ravnic iz kluba Istra­Porec, ki je podrla izjemnih 670 kegljev. Najboljša domacinka je bila kadetska prvakinja in clanica državne kadetske reprezentance Lea Pašic s 561 podrtimi keglji. Pri moških smo videli izjemen boj med tremi tekmovalci, na koncu je slavil domacin in mladinski ter clanski reprezentant Slovenije Denis Pašic, ki je s 632 podrtimi keglji za kegelj premagal clana Ljubelja Konec Dominika. ANŽE SREBOVT NA KVALIFIKACIJSKEM TURINIRJU ZA OLIMPIJSKE IGRE Moška clanska reprezentanca v košarki 3x3, katere clan je tudi Pivcan Anže Srebovt, se kljub dobrim košarkarskim predstavam na dveh kvalifikacijskih turnirjih v Debrecenu in Gradcu ni uspela uvrstiti na olimpijske igre v Tokio. Kljub izjemni pripravljenosti je tokrat v mocni konkurenci nasprotnikov zmanjkalo nekoliko srece. Ne glede na to, da fantom tokrat olimpijske sanje niso uspele, so košarkarji že povsem v tekmah 18. sezone državnega prvenstva v košarki 3x3. Na prvem turnirju je Anže Srebovt s svojo ekipo 3x3 Piran osvojil zmago. DKH, Vir: KZS TINA JAKOVINA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Slovenska ženska košarkarska reprezentanca, v kateri že vec let uspešno nastopa tudi Pivcanka Tina Jakovina, je na prvenstvu stare celine letos zaigrala tretjic zapored. Na svojem prvem prvenstvu leta 2017 v Pragi so košarkarice v predtekmovanju dosegle eno zmago in zasedle 14. mesto, v Nišu in Beogradu dve leti kasneje pa so se uvrstile v kvalifikacije za cetrtfinale in po porazu z Belgijo osvojile koncno deseto mesto. Na letošnjem evropskem prvenstvu v Strasbourgu in Valencii so slovenske košarkarice po dveh zmagah in dveh porazih, tako kot dve leti prej, tekmovanje sklenile v repasažu in koncnem desetem mestu. S tem pa so ostale tudi brez možnosti za uvrstitev v kvalifikacije za svetovno prvenstvo, kamor se je uvrstilo najboljših šest reprezentanc turnirja. Kljub neizpolnjenemu cilju pa slovenske košarkarice z optimizmom zrejo v prihodnost. Že cez dve leti bodo imele namrec priložnost za vrhunski dosežek na EuroBasketu na domacih tleh. Clani Izvršnega odbora FIBA Europe so namrec sprejeli odlocitev, da bosta 39. evropsko košarkarsko prvenstvo za ženske gostila Slovenija in Izrael. Vsaka izmed držav gostiteljic bo gostila dve skupini skupinskega dela, zakljucni boji izlocilnega dela pa se bodo igrali v Sloveniji. Slovenski skupinski del bo na sporedu v Celju in Kopru, Izraelci bodo reprezentance gostili v Tel Avivu, medtem ko bodo evropske prvakinje okronane v Ljubljani. Šestnajst reprezentanc bo pod koši moci merilo med 15. in 25. junijem 2023. Slovenske košarkarice bodo kljub temu, da so na prvenstvo kot gostiteljice že uvršcene, nastopale tudi v kvalifikacijah za EuroBasket, kjer bodo pilile formo pred domacim prvenstvom. DKH, Vir: KZS BALET TUDI MED POCITNICAMI, V BALETNI POCITNIŠKI DELAVNICI Šolsko leto 2020/21 je Baletnemu društvu Postojna, v katerem vadi tudi pet deklic iz obcine Pivka, prineslo ogromno izzivov. Potem ko smo šolsko leto zaceli v dvoranah, so nato uciteljice baletno znanje kar šest mesecev predajale na daljavo, po spletu. V aprilu smo se za zelo kratek cas vrnili v baletne dvorane, nato pa nas je ponovna karantena spet prisilila v izvajanje vaj na daljavo. »V kvalitetno poucevanje baleta na daljavo smo vložili veliko truda in uciteljice so v poucevanje prek zaslonov vložile vse svoje znanje, izkušnje in energijo. Najmlajše clane smo pritegnili s pripravo video baletnih vsebin z razlicnimi tematikami (jesen, pust, pomlad, poletje). Vsak mesec smo jim poslali novo video vsebino. Otroci in starši so jih zelo dobro sprejeli, saj so cenili, da lahko do njih dostopajo kadarkoli. Številni so si jih veckrat predvajali in sledili video vajam. Seveda pa je priprava vsakega posameznega videa od uciteljic zahtevala obilo ustvarjalnosti,« je poudarila Mateja Kocman, predsednica društva. Pri vrnitvi v baletne dvorane smo si vsi skupaj, torej vodstvo društva, starši in predvsem baletne uciteljice prizadevali za dvig motivacije med deklicami. Ocenjujemo, da smo se s tem kar dobro spopadli, saj je po informacijah plesnih pedagogov po Sloveniji veliko društev opustilo redno delo in nekatera so celo zaprla svojo dejavnost. Baletne uciteljice so imele zelo težko delo. Hkrati so se namrec trudile clanom obuditi motivacijo za ples, ki je med delom od doma pri marsikom zamrla, poleg tega pa so se balerine pospešeno pripravljale na opravljanje letnih izpitov. Ker so izpiti v lanskem šolskem letu odpadli, smo bili letos vsi skupaj trdno odloceni izpeljati kvalitetne priprave za posamezne razrede.Trud se je obrestoval: prav vsi clani so uspešno opravili izpite, ki so 19. junija potekali v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Izpite je opravljalo 33 clanic društva, ki so odlicno predstavile osvojeno znanje. Ob zakljucku šolskega leta so balerine v Postojni zaplesale svojim staršem. Društvo je clanom podelilo pohvale za vztrajnost pri obiskovanju vadbe, staršem pa izreklo zahvalo za celoletno vzpodbudo otrokom. Letos prvic vabimo na Pocitniško baletno delavnico, ki bo v Baletni dvorani Kazarje v Postojni potekala od 23. do 27. avgusta v dopoldanskem casu. Vabimo otroke od 6. leta dalje, plesno predznanje ni potrebno. Prispevek za 5-dnevne baletne delavnice znaša 25 evrov, saj program društva podpira Obcina Postojna. Prijave in informacije: baletnodrustvo.postojna@ gmail.com, 040 223 069. Sergeja Širca PIKE – TRIKRAT DRŽAVNE PRVAKINJE Foto: Urška Korent V soboto, 26. junija, se je v športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani odvijalo Državno prvenstvo v Cheerleadingu in Performance Cheeru v mladinskih in v clanskih kategorijah. ŠD Pike je tekmovalo z mladinsko skupino Junior Pike, clansko plesno skupino Pike, clanskim parom Špela Bubnic in Klavdija Ujcic ter skupino Junior Pike Obala. Pike smo bile odlicne in dosegle naslednja mesta: - Junior Pike v Cheer Jazz kategoriji: 1. mesto - Junior Pike Obala v Cheer Jazz kategoriji: 7. mesto - Junior Pike v Performance Cheer kategoriji: 5. mesto - Junior Pike Obala v Cheer Hip Hop kategoriji: 3. mesto - Clanska plesna skupina Pike v Cheer Jazz kategoriji: 1. mesto - Clanski Performance Cheer Par Špela Bubnic in Klavdija Ujcic: 1.mesto Zaradi korona ukrepov, je bilo tekmovanje rezervirano samo za mladinske in clanske skupine. Otroška skupina Pike se je tako za konec sezone udeležila spletnega tekmovanja, na katerem je v konkurenci 17 otroških cheer pom skupin dosegla odlicno 7. mesto. Tehnicno dovršene in lepe koreografije naših skupin so gledalci v dvorani nagradili z velikim aplavzom in vzkliki zadovoljstva. Na tribunah so za nas navijali starši, sorodniki in prijatelji, ki so bili dodatni plesalec na parketu. Za odlicno energijo in tehnicno dodelan nastop pa so se clanski plesni skupini Pike zahvalili celo sodniki. Sodniške liste so tako krasile tudi najvišje ocene! Pohvale in cestitke tako izrekamo vsem plesalcem in trenerjem, ker so zmogli trenirati v zelo težkih pogojih, ki so jih krojili protikoronski ukrepi. Cestitke trenerjem za odlicno opravljeno delo: trenerkama mladinske plesne skupine Junior Pike Špeli Režek in Špeli Bubnic, trenerki clanske plesne skupine Pike in clanskega plesnega para Špeli Režek, trenerju mladinske plesne skupine Junior Pike Obala Arturju Steffetu, in trenerki otroške plesne skupine Pike Urški Korent. Še enkrat hvala tudi vsem navijacem. Ob prihodu Pik v Pivko so nam pripravili bucen sprejem, kot se za trikratne državne prvake spodobi. Julija in avgusta se Pike odpravljamo na pocitnice. V drugi polovici avgusta bomo pripravile plesne delavnice in tako zaplesale v novo sezono… Za clanski plesni par bo letošnje poletje delovno. Špela in Klavdija se bosta udeležili virtualnega svetovnega prvenstva, na katerega moramo poslati posnetek nastopa do 24.09.2021. Skupaj s trenerko Špelo Režek bosta trenirali v Pivki in v Ljubljani. Svojo formo pa bosta dokoncno utrdili še na reprezentancnih pripravah v avgustu. Mojca Korent BALINARKE SO ZAKLJUCILE Z LIGO Balinarke Balinarskega kluba Pivka ORO METso v juniju z dvema zmagama v Ljubljani proti ekipi Šiške s 17:7 in doma proti ekipi Tržiške Bistrice s 20:4 zakljucile ligaško sezono 2020/2021 v 1. ženski državni ligi. Osvojeno 2. mesto je izjemen rezultat najmlajše ekipe v ligi. Igralke so po zakljucku tekme v Pivki dobile srebrne medalje, ki jih podeljuje BZS. Kar štiri naše balinarke so povabljene na priprave balinarske reprezentance Slovenije (Tadeja Petric, Mia Švara, Aneta Fidel in Rebecca Martuljaš). Cilji ekipe za naslednjo tekmovalno sezono so zelo visoki. V ekipo se bosta vrnili še dve igralki, ki sta bili na porodniškem dopustu. Mladinke so si, v tej svoji prvi tekmovalni sezoni med clanicami, nabrale veliko BALINARSKA ŠOLSKA LIGA ZA OSNOVNOŠOLCE Zmajcek Zmajckove telovadbe tudi med poletjem ne pociva. Junija se je udeležil šolske balinarske lige, ki se je odigrala v Kortah. Udeleženke tekmovanja so bile številne osnovne šole. V novem šolskem letu so k tekmovanju vabljene še ostale osnovne šole, da se prijavijo in udeležijo te vesele in razigrane ter športno obarvane balinarske šolske lige. Samanta Abram Štunf KOŠANSKI NOGOMETAŠI MED NAJBOLJŠIMI ŠTIRIMI EKIPAMI V juniju so se najmlajši nogometaši Nogometnega kluba Košana pod Pohorjem udeležili dvodnevnega nogometnega turnirja U-9. V zelo mocni konkurenci številnih slovenskih ekip so fantje suvereno odigrali proti vec nasprotnikom (NK Maribor, NK Aluminij, NK Grad, NK Žalec, NK Dravograd) in si gladko priigrali polfinale. V polfinalnem srecanju so se košanski nogometaši pomerili s prvo ekipo NK Celje ter dosegli še en zavidljiv, neodlocen rezultat, ki je pomenil, da potnika v finale odloci boljši izvajalec 6-metrovk. Žal so tu imeli fantje malo manj srece ter zgrešili priložnost finala. V tekmi za tretje mesto se je ekipa NK Košana znova pomerila z NK Aluminij iz Kidricevega ter si tudi tokrat priigrala neodlocen rezultat (1:1) ter odlocilne 6-metrovke. Kljub porazu v polfinalu gre mladim košanskih nogometašem izjemna pohvala za vse odigrane tekme in izkazano znanje ter odlicne predstave. Doseženo 4. mesto je pomemben uspeh, h kateremu so v prvi vrsti zaslužni mladi športniki in njihov trener, pa tudi starši, ki spodbujajo tovrstno udejstvovanje in podpirajo ta tekmovanja. Predlog za izlet: VREMŠCICA Vremšcice najbrž nikomur med nami ni potrebno posebej predstavljati, a se velikokrat zgodi, da je prav tisto, kar nam je na dosegu roke, velikokrat nekako pozabljeno in samoumevno vzeto. Pa smo zato z veseljem prisluhnili pobudi g. Lada Šabca, da o tem našem lokalnem pogorju napišemo besedico ali dve. Pogorje Vremšcice se razteza nekako med Senožecami, Pivko in Divaco, najvišji vrh, Velika Vremšcica je visok 1027 m. Vremšcica je hrib blagih vzponov, relativno lahkih dostopnih poti, brezmejnih pašnikov v višjih legah in predvsem precudovitih razgledov resnicno na vse strani neba ... od morja prek Nanosa do Julijcev, od Javornikov prek Brkinov do Ucke in še kam ... nanjo vodi mnogo poti »z vseh štirih smeri neba« in samo od vas je odvisno, od kod se boste Vremšcice »lotili«. Pohodi so lahko krajše narave, pa seveda do tistih daljših iz izhodišc nižje v dolini in krajih, od koder želite pohajati. Mnogi med vami ste se med izolacijo in karanteno epidemije spraševali, ce slucajno kršite kakšen odlok z odhodom na Vremšcico. Zato je bil nekaj casa celo odsvetovan pohod gor, ker cerkvica »spada« pod obcino Pivka, vrh pa v obcino Divaca in ker prehodi med obcinami niso bili dovoljeni, bi lahko prihajalo do »zanimivih« situacij. Blizu vrha leži zelo lepo urejena cerkvica sv. Urbana, ki je bila zgrajena leta 2009 na temeljih stare cerkvice iz leta 1693, spada pa pod župnijo Košana. Skoraj gotovo pa boste na svojem pohodu na Vremšcico na njej, ali pri cerkvici srecali že prej omenjenega g. Lada Šabca, ki je tu gori že prava legenda in kot nekakšen neuradni oskrbnik, poznavalec in domacin v pravem pomenu besede. Za vsakega najde lepo besedo, rad pomaga in svetuje tistim, ki so na Vremšcici prvic, vsakic pove kaj zanimivega ali o Vremšcici ali o cerkvici, tudi z razglednico vam bo postregel. V casu našega obiska sredi junijske vrocine je dejal, da je te dni ljudi gor malo manj, da je trenutno bolj priljubljeno visokogorje in VABLJENI NA MIVKO! Konec junija je znova zaživelo ob°insko igriš°e za odbojko na mivki. Rezervacija igriš°a se lahko opravi vsak dan v tednu za naslednji dan. Za rezervacijo igriš°a v soboto in nedeljo je potrebno igriš°e rezervirati najkasneje do petka. Rezervacija z uporabo žoge je brezpla°na. Igra je omejena na dve uri, vendar se v primeru nezasedenosti termina le-ta lahko podaljša. Ob°ina Pivka pa morje, da se bodo pa ljudje s padcem temperatur in jesenjo zopet vrnili. Vremšcico si zaradi relativno ugodnega dostopa radi privošcijo tudi kolesarski navdušenci, ki se pa potem po poti navzdol podajo na tiste bolj ali tiste manj adrenalinske. Hrib ni visok in zahteven, a vas seveda kljub vsemu tudi na Vremšcici ujame kakšna vremenska nevšecnost, tako da ni odvec informacija, da je zadaj za cerkvico sobica, zavetišce, katerega vrata so vedno odklenjena in se tako premražen ali premocen popotnik lahko posuši, spocije, preoblece. Vsekakor pa je prebivalcem obcine Pivka Vremšcica dovolj blizu, da si lahko izlet nanjo privošcimo takrat, ko nam to tudi vremensko kar najbolj odgovarja. Morda je tudi zato za nas Vremšcica hrib, ki nikoli ne razocara. Silvo Celhar Veterinarska ambulanta Vetris d. o. o. Ulica IV. armije 19 6250 Ilirska Bistrica 08 200 69 60 vetris.vet@gmail.com A l i s t e v e d e l i , d a i m a j o p s i i n m u c e m l e c n e i n s t a l n e z o b e ? Kužkom in muckam mlecni zobje izrastejo pri treh tednih starosti. Pri šestih mesecih pa mlecne zamenjajo stalni. Pri mladicih predvsem majhnih pasem menjava pogosto ne poteka gladko in v ustni votlini istocasno ostaneta obe generaciji zob. Zaostali mlecni zobje lahko predstavljajo vir bolecine, deformirajo ugriz in zelo pospešijo pojav paradontalne bolezni. K a j l a h k o n a r e d i t e ? Priporocamo, da mladicka hitro naucite pregledovanja ustne votline in spremljate menjavo zob. V kolikor opazite, da menjava ne poteka gladko pa svetujemo posvet z veterinarjem. N a š e p o s l a n s t v o j e s k r b z a d o b r o b i t ž i v a l i , k a m o r s o d i t u d i s k r b z a z d r a v o i n n e b o l e c o u s t n o v o t l i n o . Z a t o s m o n a š o a m b u l a n t o o p r e m i l i z v r h u n s k o s t o m a t o l o š k o o p r e m o s k a t e r o l a h k o p o s k r b i m o z a n a š e n a j b o l j š e p r i j a t e l j e . L e p o V a s p o z d r a v l j a m o J a n a , G a š p e r , N i n a , D a n i l o i n K a t j a . cetrtek | 22.7. | 20.30 Jazz cetrtek BLUES EXPERIENCE petek | 23.7. | 20.30 Koncert ROK'N BAND torek | 27.7. | 20.30 Koncert JURE POCKAJ S POZABLJENIM ORKESTROM sreda | 28.7. | 19.00 Otroška sreda GLEDALIŠCE KUKUC: SOSEDA IN POL cetrtek | 29.7. | 20.30 Jazz cetrtek DENISE DANTAS petek | 30.7. | 20.30 Koncert SAN DI EGO torek | 3.8. | 20.30 Vecer oddaje PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI Ansambli: Nemir, Sekstakord, Jastrebi in Fantje spod Šilentabra sreda | 4.8. | 19.00 Otroška sreda GLEDALIŠCE KUKUC: MALA MURSKA DEKLICA cetrtek | 5.8. | 20.30 Jazz cetrtek RAZKO ZJACA trio feat. RENATO CHICCO torek | 10.8. | 20.30 Opera SEVILJSKI BRIVEC Operna Akademija Pehlivanian sreda | 11.8. | 19.00 Otroška sreda GLEDALIŠCE KUKUC: PIKINA VELIKA PUSTOLOVŠCINA cetrtek | 12.8. | 20.30 Koncert KLAPA KAMPANEL (v primeru slabega vremena bo koncert 13.8.2021) Organizator si pridržuje pravico do spremembe ali odpovedi programa. Obiskovalce prireditev prosimo, da spoštujejo navodila organizatorja in priporocila NIJZ za preprecevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Oglaševalci Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka, bo objavila Celotna vsebina javnega razpisa bo objavljena na oglasni deski Obcine Pivka, dne 11.8.2021. Izvod razpisa bo dosegljiv v sprejemni pisarni Obcine Pivka in na internetnem naslovu http://www.pivka.si, kjer bo na voljo tudi obrazec za prijavo na javni razpis. 1.PREDMET RAZPISA 1.1. Predmet razpisa Obcina Pivka bo razpisala oddajo neprofitnih stanovanj v najem na obmocju obcine, ki bodo v casu veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena predvidoma v letu 2022 in 2023. Oblikovani bosta dve loceni prednostni listi: - lista Aza stanovanja (okvirno 1 stanovanje), predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. clenu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem oprošceni placila lastne udeležbe in varšcine; - lista B za stanovanja (okvirno 1 stanovanje), predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolocila 9. clena Pravilnika iz predhodne alinee zavezanci za placilo lastne udeležbe in varšcine. 1.2.Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo dolocena na podlagi predpisa, ki bo veljal v casu sklepanja najemne pogodbe. 1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število clanov gospodinjstva Površina stanovanja brez placila varšcine – lista A Površina stanovanja s placilom varšcine – lista B 1-clansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-clansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-clansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-clansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-clansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-clansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravicenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališce na obmocju Obcine Pivka ter izpolnjujejo ostale pogoje, dolocene z veljavno zakonodajo in javnim razpisom. 2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upraviceni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ce dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2020 ne presegajo zgornje meje v spodnji tabeli za listo B dolocenih odstotkov od povprecne neto place v državi, ki je v letu 2020 znašala 1.208,65 EUR, kot je razvidno v spodnji tabeli: Velikost gosp. LISTA A LISTA B % Meja dohodka v € % Meja dohodka v € 1-clansko 90% do - 1.087,79 Od 90% do 200% nad 1.087,79 do 2.417,30 2-clansko 135% do - 1.631,68 od 135 do 250% nad 1.631,68 do 3.021,63 3-clansko 165% do - 1.994,27 od 165 do 315% nad 1.994,27 do 3.807,25 4-clansko 195% do - 2.356,87 od 195 do 370% nad 2.356,87 do 4.472,01 5-clansko 225% do - 2.719,46 od 225 do 425% nad 2.719,46 do 5.136,76 6-clansko 255% do - 3.082,06 od 255 do 470% nad 3.082,06 do 5.680,66 2.3. Premoženje prosilca Upravicenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: 1) da prosilec ali kdo izmed clanov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedolocen cas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja, razen ce je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddanav najem za nedolocen cas, z neprofitno najemnino; 2) da prosilecali kdo izmed clanov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; 3) da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Oglaševalci Glede na število clanov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število clanov gospodinjstva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja v EUR 1-clansko 15.148,80 2-clansko 18.515,20 3-clansko 23.564,80 4-clansko 27.604,48 5-clansko 31.980,80 6-clansko 35.347,20 2.4.Posebne možnosti udeležbe na razpisu in pogoji bodo opredeljeni v tocki2.4.1 - Najemnik tržnega ali službenega stanovanja v lasti Obcine Pivka in Stanovanjskega sklada RS, 2.4.2. Najemnik, ki ima obveznosti iz prejšnjega neprofitnega stanovanja v lasti Obcine Pivka in Stanovanjskega sklada RS in 2.4.3. Prosilec, ki mu je bil dolg odpisan. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialne razmere prosilca bodo ocenjene skladno s tockovalnim vrednotenjem, ki ga doloca pravilnik ter na podlagi tockovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravicencev, dolocenih v razpisu. V razpisu bodo pod tc. 3.2. opredeljene Prednostne kategorije prosilcev in pod 3.3. Dodatne prednostne kategorije prosilcev. 4.VARŠCINA Varšcino so zavezani placati upravicenci, katerih dohodek presega mejo, doloceno v 9. clenu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (upravicenci po listi B). 5.RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis v sprejemni pisarni na naslovu Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka, v casu uradnih ur, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00, v sredo tudi od 13.00 do 17.00 ali na spletni strani Obcine Pivka na naslovu http://www.pivka.si, in sicer od srede 11.8.2021 dalje. Vloge z vsemi prilogami, opredeljenimi v javnem razpisu ter dokazilom o placani upravni taksi bo razpisnik sprejemal od srede 11.8.2021 do vkljucno srede 15.9.2021. 6.SPLOŠNE DOLOCBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravocasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Po proucitvi in tockovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvršceni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih tock. Seznam uvršcenih upravicencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo, bo objavljen na enak nacin kot razpis v roku 6 mesecev po zakljucku razpisa, in sicer loceno za listo A in listo B. Prednostna lista upravicencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo veljala do objave nove prednostne liste, vendar najvec dve leti od objave prednostne liste po predmetnem razpisu. 7. POSEBNA SPLOŠNA DOLOCBA - DODELITEV TRŽNIH STANOVANJ V NAJEM (NAJEM ZA DOLOCEN CAS Z NEPROFITNO ALI PROFITNO NAJEMNINO) Obcina Pivka si pridržuje pravico, da v kolikor bo v casu veljavnosti prednostne liste upravicencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (veljavna do objave nove vendar najvec dve leti od objave prednostne liste) po predmetnem razpisu, razpolagala z morebitnimi drugimi sprošcenimi stanovanji na obmocju obcine Pivka v letu 2022, 2023 oz. v obdobju dveh let od objave Seznama upravicencev po predmetnem javnem razpisu, vendar le za dolocen cas (npr. Obcina Pivka najame stanovanje v lasti druge fizicne osebe ali pravne osebe), z neprofitno ali tržno najemnino, sme to stanovanje, po predhodnem pisnem soglasju upravicenca, z odlocbo ponuditi v najem upravicencu iz prednostne liste predmetnega javnega razpisa. Uspeli upravicenec, ki neupraviceno zavrne stanovanje, dodeljeno po tej posebni splošni dolocbi, se ne sme crtati iz seznama upravicencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem po tem javnem razpisu. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse informacije lahko dobite od srede 11.8.2021 dalje, osebno na sedežu Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, med uradnimi urami: ponedeljek 8.00 –11.00 in 13.00–15.00, sreda 8.00-11.00 in 13.00–17.00, petek 8.00-11.00, po telefonu (05) 721 01 00, po e-pošti: jana.lemut@pivka.si ali na naslovu http:// www.pivka.si. OBCINA PIVKA Telovadba se bo izvajala na balinišcu v Pivki, ob ponedeljkih in cetrtkih od 17. do 19. ure. Skupaj bomo spoznavali gibalne dejavnosti, razlicne športe, premagovali razlicne ovire, igre z vodo ter se Telovadba se bo izvajala na balinišcu v Pivki, ob ponedeljkih in cetrtkih od 17. do 19. zabavali z rajalnimi igrami v dvorani in v naravi. Udeležba otrok je brezplacna, prijave sprejemamo pripravili tudi raznovrstne igre. V drugi skupini bodo starejši otroci, ki že balinajo. Za njih bomo pripravili kvalitetno vadbo. Organizirali bomo tudi tekmovanje. • informacije: BK Orlek ORO MET Pivka za punce do 18. leta starosti VABIMO VSE OTROKE, DA SE UDELEŽIJO VSAJ VABIMO VSE OTROKE, DA SE UDELEŽIJO VSAJ ENE OD PONUJENIH DEJAVNOSTI. ENE OD PONUJENIH