Postal»« platan« ˇ gotoflnt Iik^a v poadejjdi in pttek. Stane inesečno Din 7-, za inozemstvo Din 20—. Raiun pri poStno - Cekovnem . ztvodu St. 10.666. ' Jlota &aba OtmalDiB. Rtdakcfyi la apravat City* Stroismayerjeva ulica 1, pritliCje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrSčene notice s Stevilkami so plačljive. i^---------------- Štev. 2. Celje, torek 7. jaauarja 1930. Leto XD. Srbijanec o novem polozaSu s/Bivši minister dr. Ceda Mihajlovie* je oWavil v zagrebSkih »Novostih« članek o novem položaju, nastalem s kraljevim aktom od 3. oktobra 1929 in o zadevnem stališču Srbijancev. Zaradi aktualnosti prinašamo članek v celoti: 2e od mladosti napojen z idejami Gaja, Strossmayerja, Daničiča in ostalih naSih velikanov, sem bil eden izmed zdravnikov, ki so predlagali, da si naäe druStvo usvoji ime Jugo- slovensko zdravniško društvo in za- radi tega sem set leta 1919. v Zagreb in Ljubljano in imel srečo, da se je to skoro soglasno sprejelo. Ko sem bil predsednik parlamen- tarnega odbora za zbližanje s Ceško- slovaško in vodil skupno delo v ma- ju 1928 v Beogradu in Dubrovniku, sem ponovno izrazil svoje mišljenje o naSih notranjih in psiholoäkih po- sebnostih, zlasti srbijanskega dela našega naroda. Tu del am malo raz- liko med Srbi in Srbijanci, četudi je ta razlika prav neznatna, ker bolje poznam ta del našega naroda. Trdil sem, da imamo Srbi v veliki meri vse preclpogoje, da postanemo dobri Ju- goeloveni. S primeri sem dokazal, da se Srbi niti najmanj ne ozirajo na ve- roizpoved ali poreklo, marveč edino in samo na to, ali si dober državljan, ali Ijubiš svojo državo in ji zvesto sruiiš. V Srbiji smo imeli pred voj- nanri na najviSjih in najvalpejših niestih Hrvate uvkaiolike in tpv n*> usodnejiito tronutkih, pa tega nikdo nikoli ni zameril. Hrvat general Hor- vatovič je bil glavni komandant cejo- kupne srbske vojske v drugi perijo- di bolgarske vojne 1. 1885.—1886., Hr- vat general Franasovič je bil več let vojni minister in prvi adjutant kra« ljev, katoliSki Srb Jovan Djaja je bil srbijanski minister prosvete, v koje- ga kompetenco je spadala srbska pravoslavna cerkev. General Jurišič- Sturm, rodom Prus, je bil prvi adju- tant kralja Petra Velikega Osvobodi- telja, a v vojni proti Avstriji je po- veljeval tretjini srbske vojske. Ven- dar zato niti v najhujših razmerah med umikom ni priSlo nikomur na misel, da bi mu odrekal patrijotizem. Šele, ko si ti naSi dobri državljani uinrli, je svet izvedel, da so Hrvati ali katoliki in idoma izven Srbije, ker je bil žalni obred napovedan v kato- liški cerkvi v Krunski ulici. Že od nekdaj je pri nas veljalo »brat je mio, koje vjere bio«. V maju leta 1928. sem v naäem slavnem Du- brovniku pozdravil pred brati Ceho- slovaki naäo veliko in lepo domovi- no Jugoslav! jo. Omenil sem ustvarjanje Angleäke in Francije, kjer se je začelo državno edinstvo obrazovati že pred tolikimi stoletji in je prešlo zelo težke faze, napram katerim so naše muke in borbe brez- prinierno male. Po dolgih stoletjih in težkih naporih je n. pr. Francija dosegla, da je postal ves njen narod ena nacija, ki po patrijotizmu in eno- dušnosti nima tekmeca, četudi sesto- ji ne samo iz raznih piemen, nego celo iz posameznih narodov s povsem različno raso in strukturo. Zaželel sem, da bi tudi mi dosegli ono stopnjo narodne spojitve in za- vednosti, kakor jo imajo Francozi. V Franciji so zelo ponosni Bretonci, Vandejci, Normanci, južnjaki, Baski, Alzačani in Lorenci, toda vsi so v pr- vi vrsti Francozi, potem Sele vse dru- go. To so oče in mati, to so roditelji, oboji mili in dragi. Ne da bi opustili naše lokalne pa- trijotizme, ker nam je dom vsem pri- rasel k srcu, sem izrazil željo in pre- pričanje, da bo prišlo do tega v raz- meroma kratkem času in da bomo v toliko večji Jugosloveni, v kolikor smo veliki Srbi, Hrvati in Slovenci, Ko dosežemo to stopnjo razvoja na- äe narodne zavesti, bomo postali in- tegralni Jugosloveni. Prosvetljeni «i- novi našega naroda imajo |veto dolt- nosV d* prednjft^ijo v" tej *i$HJil bvala Bogu je takih naltii dpoSi- Ijatvijo rekrutov v kader. CL 7. V lzfGTTmih in upraviCenih <*&ß se more v duhu d. 51. a zakon» a ustrojstvu vojske in momariee na pro* Snjo Clanu Sokola kratjevine Jugosla* vije odgoditi vstop v kader za eno tretjino skrajsanega roka po CL 3. h 4. te uredbe. Cl. 8. Izjemoma velja za mladenife, Clane Sokola kraijevine Jugoslavije, ki se rekrutirajo 1. 1930,doloCbetc uredbe, ako so do dneva rekrutiranja bill tri leta Clani telovadd v druStvih Jugo- slovenskega sokolskega savezt, Hr- vatskega sokolskega saveza, Jugoslo> vanske orlovske zveae in srbskega sokolskega druStva »DuSan Silnl« in ki do vstopa v kader poizkazlh,ki se vodijo v dniStvih, dokažejo pravico olajsav po tej uredbi. ¦ Tast Kondelik in zet Vejvara CeSki spisal Ignat Herrmann. 31 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. iudi ubogi Vejvara je moral po- pustiti nekoliko poslednjih verzov spanja. Ker se ni prebudil, Seprav je Pepica nekaj časa precej ropotaje ho- dila okoli in nalašč delala truss, ga je slednjič potresla in ga spodbudila: »Fran, vstani. Kava bo tukaj, za- jutrekoval boš in boš šel malo prej v pisarno, da se rajše zvečer malo prej povrneS — jutri je nedelja, pa bova to dospala.« Vejvara je torej vstal, zajuterkoval in Sel v pisarno. Predno je odSel, je skrbno opomnil Pepico, da bi bile tudi njegove stvari v redu. »Nič ne skrbi, Fran, vse bo priprav- Ijeno«,. je zatrjevala Pepica. »Obleko ti vzamem ven, Marjanica pa osnaži, lakirane Cevlje obriäe, «isto perilo ti dam na posteljo — prišel boš, pa boš kar skoSil v to.« Padel je poslednji poljub in Vejva- ra je odSel v mrzlo jutro. Po njegovem odhodu je nastal v mladi domačiji Sunder. Pepica je prifila Marjanici na pomoC, da bi že bilo pospravljeno. Potem ji je naro- Cila za obed. Nekaj kratkega, brez dolgih priprav in ovinkov. Libro me- sa, da bo dobra juha, k mesu sardel- no omako — to ima Fran rad — in sukance s parmezanom. Vejvara go- tovo ne bo sit, toda zato pa bodo v Besedi dobro veöerjali. Glavna stvar je bila, da more Pepica ta obed po- polnoma prepustiti Marjanici. V ju- ho dene riž, na sukancih ne more ničesar skaziti. Dekla je šla na trg in Pepica je namerila korake k omari za perilo in gledala v predal, kjer je bila zravna- na njena bala v kosih, prevezanih z modrimi in rdečimi atlasovimi Ira- ki. Mnogo teh zvezkov se Pepica do sedaj ni niti pritaknila in vse, kar ji je mamica dala v predale, bi bila rada pustila kar najdalje v prvotni legi. Ko je gledala na te kupe perila, ki je bilo kakor iz sladkorja, belo in dišeče po levanduli in materini du- šici, se ji je zdelo, da je še vedno de- kle. Ti križasti pasi z umetnimi vozli so jo spominjali na krasni Cas pred svatbo, na srečni stan neveste, na one dneve in tedne, polne Cudnih negoto- vih, sladkih'in zopet boječih slutenj, na vzbujajoCe se misli in na upira- nje nečemu neznanemu. Te trake so vezale materine roke, tako veselo, skrbno In ljubezni polno, in dokler so nedotaknjeni in nerazvezani, se je zdelo Pepici, kakor da bi bila vsa materina skrb in obramba prisotna, skrita v vsem tern premoženju v omari, odkoder je dihalo v njeno mladc domaCe življenje. Vse je bilo ! lepo okoli Pepice, prijazne stene, bo- gato pohištvo, mehke preproge, toda nad vse je cenila tu syojo poročno balo belega, batistovega perila, ka- kor morda vsaka žena. Vsak koaček je bil kakor posvečen z dotikljajem materinih prstov in na vse je bil ka- kor vdahnjen kos njenega blagoslo- va. Rada bi bila Pepica pustila vse te zvezke tako, kakor bi bili tja polože- ni zelo, zelo dolgo Časa. Ko je odprla omarc in predale, je stala nad njimi, ne da bi vanje posegla. V tern krat- kem zamišljenju so Carobno letela pred njo cela leta in naenkrat se ji je zdelo, kakor bi zrastlo poleg nje nekako mlado bitje, ki je stopilo na prste in v otročji radovednosti gle- dalo v predale. To je bila ravno tako ženska postava, toda takq mlada in kakor iz rožnatih par stkana, z drob- nimi ustnicami, ki so vabila k rfad- kim poljubom, z breskvinim liiecem in z bliskajoCimi, željnimi oömi, iz katerih je gledalo vprašanje, t usti ne izgovorjeno. Pepica Se ni nikdar te osebice videlä in je ni mogla do sedaj videti in vendar, kakor bi jo dobro poznala, ji je odgovorita — ne z bt.edami — ampak y duhu: Da, Pe- pica draga, vse to sem dobila od svo- je mamice, ko sem se omožila, od tvoje babice, in vse to bo zopet nekoi tvoje. — Tako sanja vsaka mladä Se- na od prvega trenutka, ko öuti, da je mati in od tega trenutka bi dalä vse, kar je njenega in kar jo vesefi, temu mlademu bitjtt, ki mora äele priti. Nekak hrup na ulici je vzbudil Pe- pico iz sanj. Potegnila je z roko po čelu in se je vrnila iz daljne bodoč- nosti v sedajnost, v soboto, v dan pustnega venCka. katerega se prvfč udeleži kot gospa. Nič ne pomaga. Danes se pokaSe pr\riC kot gospa javnosti, družbi, in zato mora biti popolnoma nova, sve- ža, čista. In njena desnica je posegla po bali. Tupatam je razvezala vozel, traki so odhehali in Pepica je jemala ven kos za kosOm in jih dajala let levo roko. Bele hlačice, spodnje krl- ¦ • ¦ . i Strftn o. ______________»Nova Dobi« 7.I. 1121 Stov. 2. Domače vesti Vmbi nalim bratom pravotlavne tore: ÖMtlt BoHel d Praznovanje rojitnoga dne Nj. VtL kraljioi v iolah. Kraljevska ban- ska uprava, prosvetni oddelek javlja službeno, da se bo 9. t. m. praznoval rojstni dan Nj. Vel. kraljice s Solsko službo božjo. Po službi božji bo redni pouk; učenci naj v Soli odlože knjige ter odidejo k službi božji in nazaj. j Sole bodo izobesile državne zastavc. d Likvidaeija lokolfklh In orlor- tklh drnittr. Prosvetni in vojni mi- nister sta v soglasju s predsednikom ministrskega sveta 4. t. m. izciala uredbo o Ukvidaciji jugoslovenskega Sokola. hrvatskega Sokola, Orla in srbskega Sokola. Ona druStva, ki so se združila in stopila v Sokola kra- Ijevine Jugoslavije, morajo do 15. ja- nuarja vključno zaključiti vse knji- ge, ugotoviti stanje blagajne, sesta- viti inventar premičnin in nepremiü- nin ter spise vseh terjatev in vseh obvez z dokumenti vred, ki se nana- šajo na lastninsko stanje. Uprave druStev bodo izročile zakljuCne knji- ge, arhiv, dokumente, vse premično in nepremično lastnino in ostalo no- viui upravam druStev Sokola kralje- vine Jugoslavije, ako ta druätva niso drugače sklenila. Do prevzema po novih upravah bodo stare uprave krajevnih društev delovale naprej. Lastnina onih društev Jugosloven- c Drtbnt polieijske vtitL V zadnjih treh dneh je bila policijska kxonika «uhoparaa. 20-letni F. B. iz Maribora i- je bil naznanjen, ker je pustil 5. t. m. 1- popoldne svoj avto v Aleksandrovi I- ulici pri vhodu na Krekov trg. V so- i- boto zvečer pa si je hlapec Jurij P. i- privoSCil toliko Žlahtne kapljice, da i- je v GregorčiČevi ulici obnemogel. ii Pozneje se je Se preril do Ljubljanske rests, kjer je definitivno obležal. NoC e je prespal v policijskih apartmanih. ii c Izgube: niklasta »Omega«-ura s s iiiebrno verižico, vredna 450 Din; za- i, vitek z novo žensko obleko, pleteno t ročno torbico, robci in 200 Din goto* - vine; rujava usnjata listnica s 530 di- narji ter z listinami in potrdili. I Gledališce Sreda 8. januarja ob 20.: »Krog ¦ kre« t do«. Gostovanje mariborskega Na- { rodnega gledaliSča. ,, wKrog s krcdott v celjskem gledališču (K gottovanjn maribortktga gl«da* \ liiča ˇ irtdo 8. t. m.) »Krog s kredo« je oCarljiva kitaj- ska pravljica, zgrajena po motivih, ki tvorijo jedro vsake pravljice in označujejo njeno bistvo: ljubezen premaga vse zapreke; kdor ljubi in je močan v ljubezni, temu pripada pal ma. VeCina kitajskih pravljic se suče okoli sodnije, odnosno sodnih razprav, ki zahtevajo običajno vso tnodrost sodnika. Kakor vsi prastari narodi, so tudi Kitajci vdani različnim čarovnijam in trdno verujejo v različne nadna- ravne sile, pripisujoč jim posebno moč. Zlasti je Kitajcem pomemben krog (slično pri nas: ris), ki ima Cud- no skrivnostno moč. Kdor začrta s kredo krog okoli sebe, ta se izroči duhovom in se postavi v sredo vesolj- stva, na cigar periseriji si je misliti 12 nebeSkih znamenj. V tern krogu je vse, zunaj ni nif. Krog je simbol nebeSkega oboka, krog je simbol pr- stana, ki priklepa zakonsko druže na druže, vrsti srfini obroč do srčnega obroča . .. Kdor stopi v ta krog in je nedolžen, temu pomagajo nevidne si- le, da se izkaže njegova nedolžnost. To snov je predelal žal zgodaj pre- minuli pesnik Klabund z vso ljubez- nijo. Vsa igra izzveni kot velika pe- sem ljubezni in marsikateri atihi in pregovori v tej drami spadajo k nnjlepSim umotvorom sodobne lite- rature. Posebno je na fin način ob- delan družinski motiv: mož, žena in dete. Prvo dejanje se dogaja v kitajski javni nisi — v Čajnici, kamor se je komaj 16-letna Haitang morala po- dati vsled očetove smrti. V to hišo za- ideta princ Pao in mandarin Ma. Oba se zaljubita v Se nedolžno de- kletce; Ma jo odkupi iz javne hiše ter odpelje na svoj dom, kjer ima ženo Yü-sei. Haitang postane Ma-ova že- na drugega reda (na Kitajskem ima j moški lahko vefi zakonitih žen) ter I mu rodi deCka, vsled Cesar se po ki- I tajskem pravn prepiSe vsa dedšCina na njo, ker je postala mati. Prva že- na Yü-sei zasovraži Haitango in za- snuje zaroto. Zastrupi svojega moža in obdolži umora nedolžno Haitan- go. V tretjem dejanju vidimo obe ženski pred sodnim stolom v Nan- kingu. 2e vnaprej je jasno, da bo Haitang obsojena, ker so sodnik in vse price podkupljene od prve žene | Yü-sei. (OdliCno je tu Klabund prav- Ijično karikiral sodne razmere na Kitajskem, kjer je CeSCe pravica na prodaj za drag denar.) V poslednjem dejanju smo v cesarski palaCi v Pe- kingu, kjer se pred cesarjem (prej princem) Paom izkaže Haitangina nedolžnost. In cesar, ki je — kot se razjasni — resniCni oCe Haitangine- ga otroka, poroCi ubogo Haitango. In Haitanga zakljuCi te prelestno igro z besedami: »S pravičnostjo sveta preganjaj be- do, tako uCi nas krog, zaCrtan s kre- do.« »Krog s kredo« je eno najlepSih odrskih del zadnjega Casa in ni Cuda, te je doseglo povsod izredno lep uspeh. i. Mariborska vprizoritev tega kras- 1 nega del a je v blesteCem Župančiče- i- vcm prevodu in v režiji g. J. fcoviča '. nedvornno v letoänji sezoni ena naj- a lepSih. V glavni ulogi bo nastopila gospo- B dična Kraljeva, dalje sodelujejo v & veCjih ulogah gdC. Starčeva, Dragu- • tinoviöeva, ZakrajSkova in gg. Blaž, s Danes, Grom, Tovornik, KoviC P., " Basberger, GorinSek itd. Dalje nasto- } pi ves zbor, statisti. Vsega skupaj so- • deluje preko 40 oseb. Popolnoma no- • ve dekoracije je po režiserjevem na- črtu izdelal gled. mojster g. Bofik, ¦ razsvetljavo g. Herman, slikal je g. Horvat. Kadi velikih nabavnih stroš- kov (prevoz dekoracij, kostumov itd., zaradi velikega osobja) so cene ma- lenkostno zviSane. Upamo, da bo celjsko obCinstvo . znalo ceniti velike materijelne žrtve, ki si jih je s tern gostovanjem napr- tila tnariborska gledališka uprava, in da bo do zadnjega kotička napol- nilo gledališCe. Kino Mettnl kino Otljt. Torek 7. in sre- , da 8. januarja: »Pod ˇzhodnim loln- i elm«. Pomorski velefilm v 6 deja- i njih. V glavnih ulogah sloviti Ra- i mon Novarro in kitajska umet- . nica Ana May Wong. — Cetrtek ! 9., sobota 11. in nedelja 12. januarja: »BaikervilsU pit«. Skrivnosten kri- mnialni doživljaj iz prakse slavnega Sherlocka Holmesa po zna- neim romanu Conana Doylea. V glav- nih ulogah Livio Pavanelli, Aleksander Murski in Char- les Blackwell. »Baskervilski pes« je kriminalni film, ki daleko prekaSa vse filme Harryja Piela, Lu- ciana Albertinija in Carla Aldinija. V petek 10. januarja zaradi koncerta zaprto. Po svetu s Filmika tragtdija v iraku. Nad Tihim Oceanom se je v Cetrtek popol- dne v viSini 700 m blizu obale pri Los Arigelesu odigrala straäna letalska ne^reča. Dve Ietali družbe Fox-film iz Hollywooda sta trčili drugo ob dru- gega. Mrtvih je vseh 10 oseb, ki so bili v letalih: oba pilota, 7 filmskih operaterjev in režiser Kenneth Hawks. Tretje letalo s padalom se je takoj vrnilo na ietališče in poro- čalo o nesreči. 20 motornih Colnov je pohitelo na mesto nesreCe. NaSli so sanio tri osebe, ki so oCividno med padeem letal padle iz njih, dočim o letalih in ostalih osebah ni sledu. Re- žiser Kenneth Hawks je bil mož film- ske igralke Mary Astor. Kakor poro- čajo, so imeli namen, filmati sceno, ki bi spominjala na snirt belgijskega finančnika Löwensteina, ki je pred dvetna letoma padel v Rokavskem zalivu iz letala. s Sodoma odkrlta? Po poroCilih iz Jeruzalema so 8 kilometrov severno od Mrtvega morja odkrili razvaline nekega starodavnega mesta. Splošno se domneva, da gre za svetopisemsko mesto Sodonio. Najdeni predmeti iz- virajo iz pričetka bronaste dobe. s Zanimiva piazgodovinika najd- ba. Iz Tangerja v Maroku poroCajo, da so v Rio Martinu našli okostje di- nozavra, ki je dolgo 10 metrov in Si- roko 2 m. Cenijo, da je okostje staro 300.000 let. s Henry Ford in Rnslja. Med naj- podjetnejSimi industrijalci sveta je nedvom.no Henry Ford. Ne plaSi se nobenega rizika, nobene nevarnosti konjunkture. Nedavno se je odloCil, da raztegne svoje poslovanje tudi na Sovjetsko Rusijo. V Nižnjem Novgo- rodu gradi veliko tvornico za avto- mobile. Spoietka bodo zlagali tarn samo posamezne dele avtomobilov, ki se bodo dovažali iz Amerike že gotovi, Cim bo pa tovarna popolnoma urejena, bodo pričeli tudi s popolno fabrikacijo avtomobilov. Ob koncu petletne perijode, ki je dolofiena za popolno montažo tovarne, bodo For- doye avtomobilske tvornice v Nilj. Novgorodu po izjayi Forda samega vrgle na trg letno 100.000 avtomobi- lov, od teh 30% turistiCnih, 70% to- vornih. s Sadjt ˇ Florldl t ntvarneitL AmeriSki poljedelski minister je do* voiil 60 milijonov dolarjev za borbo proti mrCesom na sadnih plantažah v Floridi. Sadni Skodljivci so se tako zelo razmnožili, da resno ogrožaja tamoSnje sadjarstvo. s Koliko ljttbimetf imt imetl lop« iena prtd lakonomf To koCljivo vpraSanje bodo morali te dni reše- vati sodniki v Berlinu. Sin znanega veieindustrijalca je vložil tožbo, da se proglasi neveljavnim njegov za- kon iz 1.1928., ki ga je sklenil s hCer- ko plemenitega pomorjanskega vele- posestnika. Ta se je dala na pobudo svojega sedanjega moža loCiti od prejšnjega moža in je nekaj Casa njen novi zakon bil sreCen. Toda no- vi mož je kmalu zaCel dobivati poro- čila, da je imela iena, predno je sto- pila z njim v zakon, kakih 15 lju- bimcev. Vložil je torej tožbo na pro- glasitev zakona neveljavnim. A tudi žena je izvedela za razne moieve ga- lantne pustolovSCine v Casu, ko je bil z njo v zakonu, in je s svoje strani vložila tožbo na loCitev zakona, ne pa na proglašenje zakona neveljav- nim. Obramba moža hoče dokazati, da ima lahko lepa žena pred zako- noin paC dva, k veCjemu tri ljubim- ce, ne pa kar 15. Obramba žene pa dokazuje, da je imela ona pred tern zakonom paC ljubimce, da je mot za 4 od njih vedel, ostala dva pa ne pri- deta v poStev. Javnost z napetostjo priCakuje salomonski izrek sodnikov v zanimivi pravdi Strojno aiurirtnje Din 150 Strojno entlanje Din I'— Lepo solidno delo samo pri B. Puftnlk Cankarjeva cetta 4 (start tv§a Liudske posojilnice poleg davkarije). Za Sivilje znaten popust. Gospodarstvo g Izvox iivine ii Jugoslavije. Na mednarodni konferenci o blagov- nem prometu v Monakovcm se je jugo- slovenskim zastopnikom posrečilo do- seči za izvoz živinc preko Maribora v Avstrijo ter preko Djevdjelijc in Bi- tolja v Solun in sploh v GrCijo važnc spremembe v žclczniSkcm prometu. Pristojnc železniske direkdje so dobile nalog, da obvestijo prizadete faktorje o novih olajšavah. g Jugoslovenski pridclovald sladkorne pese so sklcnili, da v novem gospodarskem letu ne bodo veC jemals od sladkornih tovarn pre- dujmov, s Cemer bodo odpadle obvez- nosti napram tovarnam. Poljedelskega ministra so naprosill za posredovanje, da cena za sladkorno peso letos ne bo padla pod 35 Din za 100 kg. g Uvoz pienice is JugosliTiJc je znaSal do 1. decembra 54000 va- gonov letoSnjega in lanskega pridelka. Do tega dne je znaial izvoz konize 24.000 vagonov. PScnice je za izvoz na razpolago Se približno 10.000 va- gonov. Zanimivo je, da naSa pienica letos konkurira madžarski. Madžarski interescnti oznaCujejo to kot posledlco cenene ponudbe iz jugoslavije. Psenica je pri nas cenejSa, nego v Madzarski. g Nal pridelek oplja. VJugosla viji so letos pridelali nekaj nad 30.000 Stran 4. _____________________________________________»Nova Doba« 7.1.1M1 Stev. 2. kg surovega opija, dočim je znašal pridel«tf?v prejsnjih letih približno 15O(X|D kg. Tu moCno nazadovanje ic povzroci hudi mraz v prekli zimi. U* pati je, da bo padli sneg letos varo- val opijeve nasade pred suhim mra* zom in da se bo vslcd tega produk- cija znatno povečala. g Svetovni žitni pride!ek Letos je znašal svetovni žitni svetovni pri- dd k psenice 939 milijonov stotov (lani 942), pridclck rži 237 (lani 239), jcCmemi 301 (lani 304) in ovsa 475 (lani 516) milijonov. Glavni padcc je povzroCil letos kanadski pridclck, ki je bit pri pšenici za polovico, pri ovsu in ječmenu pa trctjino pod lanskim. g Tečaj • knjlgovoditvu In kalku- ladjl za koncesljonlnne ttavbne 0- brte. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi Stiriteden- ski teCij 0 knjigovodstvu in kalkula- ciji za koncesijonirane stavbne obrte (stavbenike, zidirske in tesarske moj- stre, izvzemSi kamnoseke In vodnja* karje). TeCaj se bo vrSil v Ljubljani v drugi polovici januarja odnosno v februarju 1930 in sicerv popoldanskih in večernih urah po tri dni v tednu. Razen knjigovodstva in kalkulaciie, spe- cijelno v stavbni stroki se bo v okviru tega teCaja priredilo Se predavanje, k: naj v teku par predavalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z gitvnimi obrt- nlmi in davčnimf predpisi, predpisi 0 sklepanju ppgodb ter 0 zavarovaniu in za&iti delavcev. Opozariamo na ta teCa \, ki bo osobito koristen onim stavb- nim obrtnikom, ki dosiej Se niso imeli pri I ke obiskovati kak knjigovodski tečaj. V tečaiu bodo predavali med drugini tudi strokovnjaki. ki kot stavbni obrtniki poznijo materijo tudi iz lastne prakse. Prijave za udeležbo s todnim naslovom prijavljenca je poslati naj- kasneje do 20. januarja 1930 nepo- sredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sprejemajo se v tecaj po razpoložljivosti prostora po leg stavbnih obrtnikov tudi pomočniki, ki so dovrSili najmanj štiri leta prakse. PodrobnejSe obvestilo glede radetka teCaja, glede uWnine itd, bo zbor- nica poslala prijavljenim neposredno. Naša trgovinska bilanca zopet aktivna Ko so bill objavljeni podatki 0 na- äi trgovinski bilanci za oktober, je postajo jasno, da bo naša trgovinska bilanca za preteklo leto aktivna. Ze v prvem polletju pr. leta se je pasiv- nost naSe trgovingke bilance napram letu 1928. znatno zmanjšala, navzlic teinu pa je do konca julija narasla na 724 milijonov Din. Vso to pasiv- nost pa smo v naslednjih mesecih krili z visokim izvozom in koncem novembra je bila naša trgovinska bi- lanca za pret. leto po najnovejših po- datkih že aktivna za U8 milijonov dinarjev, dočim je bila lani za.isto razdobje pasivna za 1338 milij. dinar- jev. To rapidno zboljšanje je na eni strani pripisati ogromnemu jesen- skemu izvozu, pa tudi okolnosti, da i« nnS «vor tiicii v zadnjih nieseHh pret. leta zaostajal za uvozom v letu 1928. V pret. letu se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje (vse v mili- jonih dinarjev): izvoz: uvoz: sal do: I. polletje 2989.1 3678.7 - 689.6 julij 621.3 655.5 - 34.2 avgust 1006.2 635.4 + 370.8 September 721.1 655.6 -f 64.5 oktober 991.3 748.1 + 243.2 noverober 814.1 621.8 + 192.3 jan.-nov. 1929 7143.1 S99S.1 + 148.0 jan.-nov. 1928 5875.4 7213.2 -1337.8 jan.nov. 1927 5871.5 6648.9 - 777.4 V onajstih mesecih pret. leta se je naš i/.voz napram 1. 1928. povečal za 12i>8 milijonov dinarjev, dočim se je Močasno naš uvoz zmanjšal za 218 milijonov dinarjev. Dospelost nekaterih peri- jodičnih taks. 1. Takse na reklame. Due 15. t. m. poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki napisnih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd, kakor tudi v obliki svet- lobnih objav. 2. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali divi- dende in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tar. post. 10. taksa 1 odst. Takso je plačati v 15 dneh po odo- britvi bilance. 3. Dopolnilno prenosno takso po tar. post 12. prip. 12. taksne tarife je za leto 1930., kolikor ne presega zneska 500 Din, plačati v celotnem iznosu do dne 31. t m., ako pa taksa prcsega znesek 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za tekoče leto. 4. Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah. kavarnah, pen- zijonih v krajih s preko 2000 prebi- valci ter v vseh kopaliSčih in letoviščih se pobirn povprcčno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca: polme- spčno, mcsečno »li trtmesečno. Pri tem štcje mesec vedno s 30 dnevi. ViSino povprečne takse določa pristojnp fi- nančno oblastvo na podlagi zbranih podatkov 0 povprečnem promctu go- stov za vsak tak lokal. 5. Taksa za otvorjene ali tekoče račune pri delniSkih družbah. Do 15 t. m. prediože dclniške družbe davčni upravi sezname otvorjenih ali tekočih računov v minulem polietju in prilepijo takso po 20 Din za vsak račun na scznamck. 6. Takso za pravico, da se točijo pijače (točiino takso pn tar. post 62) je plačati za prvo polletje 1930. do 31.t.m. 7. Letno takso za biljarde za tekote leto v znesku 200 Din je placati do 15.t.m. 8. Takso za uporabna vozila (avto- mobilc, fijakerske in polfijakerske vo- zove) je placati za tekoče leto v Ljub- ljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1.1, v ostaiih krajih pa do konca meseca januarja 11. ' 9. Letna taksa po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skiadiSča pp carinskih predpisih v znesku 500 Din zapade za tek. leto v plačilo do 15. tm. Anekdote Cesar Viljem I. je nekoč na lovu v Harzu ustrelil 30 jelenov Glasno se je zasmeial. »Med nebom in zemljo se pač dogajajo stvari, 0 katerih naša Solska modrost nima niti pojma. U- strclil sem namreč 30 jelenov, imel sem pa samo 20 patron.« * Bivši cesar Viijem II. je opazoval pri Helgolandu potapljaška dela in se dalje časa živahno razgovarjal z viS- jim potapljačem. «Koliko pa zaslužite na leto?« »Kakor pač je! če delam celo leto, približno 50.000 mark!« »Neverjetno, potem zaslužite več kakor moj prosvetni minister!« »Zakaj pa ne, Veličanstvo, saj se ta vendar še ne potaplja!« * O priliki svojega bivanja v Milanu je cesar Jožef II. občudoval igro slav* nega igraica Zenonija, ki je igral vlo- go Trajana. Ves navduSen ga je drugi dan osebno posetil. Zenoni je bil ves obupan, da je moral sprejeti cesarja v noCni sraici in si v tej situaciji ni znal pomagati. Toda cesar Jožef ga je potolažil smehljaje se z bescdamt: »Pomirite se. dragi, mi cesarski ljud}e smo doživeli še rnarsiköj drugega.« [ßljsha posojilnica I v lastni palači Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000000 — Lastna glavnka in rezerva nad Din 13,000.000— Sprejema hranilne vlog» na knjiüo« in iekoči raöun proti ugodnemu obreslovanju in točnemu izplačilu. Kupuje in prodaja devize in valute. Fodružnici: Maribor, Šoštanj Kontoristinja tudi za&tnica, zmožna slovenščine in nemSčine, se sprejme. Ponudbe na upravo pod »Kontoristinja«. Vse volnene pletenine! L. Putan, Celje SpeciaJna trajovina^ xato n*jve6jai izbir«! Pridna in poStena služkinja za vsa hiSna dela se sprejme r ASkerčevi ulici 4-1. Kompletna spalnka it trdegi lesa, svetla, dobro ohrtnjenat se poceni proda. Naslov v upravi. 2$ „JAVA11 pieni^na kava Je izvntni, zelo redilnt In okuina. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpo- Siljamo jo tudi po poiti v zavojih po 5 kg za 70 Din, (e se denar näprej poSlie ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetie Je 5 Din dražje. PoStnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavqju »JAVA« pSenitne kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor poSfje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« p5enične kave poStnlne prosto. Sprejmemo za vsak vetji kraj zastopnik» Za obrtnik« ali uBokajenoa hiS» in 20002 zemlje, lepa lega, za Din. 50.000- v Trboljah. HiSa in velik vrt v Vojniku za Din 60.000—. Naslov pove Karol Brdznik, Celje» Dolgo polje 1. Samo na velikoi Samo na velikof OOJ — Mount Everest v zavitkih in zabojih nudi po originalnih cenah JBLlojas Mastnak CESLiJE, KRALJA PETRA C. SS veletrgovlna kolonljalnega In ipecerljakega blaga liastna ppažai>na kava Mlin sa diiave ^^ I ^\ 1 .. kleparstvo, vodovodne inStalacijc, L DO til A IA !7slt1 "^^SÄKÄnBuoi H I A 11 111 I II11 7 /III Prevzema vsa v zgoraj navedene Illlllllllllll /ill 11 stroke spadaiočadelain popravila. 1 lUll|v I/l/lZilUi r^rb ¦•*"•••«-& Dr. Schaeferjev „EPILEPSAN" proti • ' . epilepsiji—krčem — padavid Tekom 15 let najboljSi uCinek. Dnevno prihajajo priznanla. NatanCncjSa pojasnila in raz- poSiljanje po lekarni Sv. Stjepan Mr. M. Pister, üaljek HI. ^.TISK0V/a>, LASTNA OJIGOV1MCA«I^TÄÄ^ ^a JšL? ZVEZNA IlSKARNA V CELjü Urejuje Rado Fetott. - Odgovoreii za kontorcij »Nove Dobe« in Z^zno tiskamo Milan Cettna. ~ Qb> v Čelfu.