n 23 Brane Bitenc REKA 14 KLASIČNIKIPIV EQURNI (6 mladih kiparjev se pogovarja o...) 16 SERGEJ KAPUS o slikarstvu, (postjmoderni... 8 ŠKANOAU PRtMERA HEBRANB (Dunja Hebrang razkriva in dokazuje absurdnost obtoib proti njenemu očetu) 1W2 fotografije HERMANA PIVKA 3 ,:,•:& ?AčNL -^^ ^.2,« 2as^ n<2^ec ^.7i ^o?oi/,č _¦ B,ežG^^y , }mm ±>O 4i ¦ L- . ^—----------—"— _____--------—^ 6 GregorTomc 24 Cvetka Bevc POETIKA AVANTGARDNBGA 26 Miran Erič-Pac ESCHER - MANDAIA - FRAKTAL 12 E POI IxA. Z>nrjL... (o operi govori na motorju Norina Radovan) 34 RužaM. Barič 36 Studentski list Glasilo UK ZSMS Ljubljana, letnik XXXVIII št. 7, 31. januar 1989 Uredništvo: Tomaž Toporišič (v. d. glavnega urednika), Ruža M. Barič (odgovorna urednica), Borut Rismal, Brane Senegačnik (lektor), Pac (oblikovanje). Stalnl sodelavcl: Simon Bizjak, Branko Čakarmiš, Tine Furlan, Tomi Gračanin, Borut Krajnc, Jana Pavlič, Jasna Rajh, Jure Rifelj, Matjaž Šuen, Aleksa Šušulič, Zdravko Zupančič. Tl»k & prfprava: Tiskarna Ljudska pravica. Natlov: Kersnikova 4, Ljubljana. Telefon: 319-496,318-457. TRIBUNA izhaja načeloma vsakih štirinajst dni, med počitnicami pa počivamo. Cena posamezne številke je 1800 din. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 z dne 22. 1. 1973. Tribuno lahko kupite v naslednjih knjigarnah: Brežice: Knjigarna DZS. Marlbor: Knjigarna MK, Partizanska 9, Gosposka 28. Kranj: Knjiga?na DZS. Novo mesto: Knjigarna MK. Kočevje: Knjigama DZS. Zagreb: Znanstvena knjižara Mladost, Preradovičeva 2. Ljubljana: Trubarjev antikvariat, Knjigarna CZ, Trg osvoboditve 7 in Titova 15, Knjigama MK, Miklošičeva 40, Partizanska knjiga, Trg osvoboditve 12, Galerija ŠKUC, K 16 na Filozofski fakulteti. Mimogr«de: Sestanki uredništva se vršijo vsak torek v prostorih Tribune od 18. ure dalje. Vljudno vabljeni! Naslednja številka izide 13. februarja. 50 MijaLIiimPariz II MmZoreizlaibmca J6 DavidGascogm^pemi 51 Gm-RudolfKolmtn 3« Knkt;SH,Tmizza,KRT... 40 TortoaJot Naslovnica Herman Pivk ASSSSSSSSSSSAAAAAAAAANNNNNNNNNNNAAAAAA-AAA A8ANA Je med mnogiml drugimi »tvaruil tudl ime, pod fcaterim se tkrivata zaenkrat dva produkta blagovnega centra MERX iz Cel)a. Bereta se takolet pravi ča) z okusom čein|e; pravi ča) z okusom marelice. Potem pa z A8ANA ča|i ^ •e skupaj z vaml pridružujemo kulturi pitja čaja, tega starodavnega napitka dal}nih vzhodnlh dežel, ki |e priiel v Evropo že v XVI. »toletju. No, recimo, da ASANA ča)ev nlsmo opazili In imo nava]eni plti samo iipek In kamilice. Zelo radl beremo teorijo In že tret)i dan se prebijamo tkozi Braudelovo kn)lgo Strukture vsakdanjega živl|en)a, ki Je izila v Studil Humanltatis: »Prvi tovor čaja na) bi na pa-lubo Oost Indische Companie priiel v Atnsterdam okoli leta 1610... 1675 ]e neka dUertaciJa hvalila kreposti nove pi|ače... Je res, da ]e nova pijača v AngUji prevzela ita-fetno palieo za ginom?« In kar naenkrat hočemo to preve-riti. Kupimo ti A8ANA ča|. Ne bl nam «melo biti žal. ^ Zvezda sije na snežene ceste... Sveti trije kralji, kam pa greste? Srečo voščit se pri vas ustavimo, bob, kolače v cekarje pospravimo. (Iz pratike Vodnikove družbe) V prosincu toplota, v svečanu mrzlota. (Slov. vremenski pregovor) Prosinec. To je staro slovensko ime za prvi mesec v letu in za latinski januar. V najstarejšem zapisu, v rokopisnem kodeksu iz 1. 1466, ki ga hrani dunajska Narodna knjižnica (Osterreichische Nationalbibliotek), je zapisano to ime kot prosynicz. Ta dragoceni dokument je prišel v dunajsko knjižnico okoli 1. 1790 iz nekega takrat zatrtega samo-stana na Kranjskem. Že frubar je 1. 1557 spremenil pr-votno ime v projjimiz, t. j. prozimec, kar naj bi bilo v zvezi z zimo. Enako je to ime uporabil Dalmatin v svoji Bibliji 1. 1584. V kasnejših stoletjih so razni slovenski prizadevni kulturniki razla-gali to ime vsak po svoje (p. Hypolit, Linhart, Matevž Ravnikar, Miklošič). ČERNIGOJ IN ROGER RABBIT V GORICI j Odločite se takole. Iz Ljubljane (ali od kod drugod) se odpeljete po kosilu do Gorice (stare seveda), greste med 17. in 20. uro (razen v nedeljo, ponedeljek) v gale-rijo Exit. Na razstavo avantgardista Avgusta Černigoja, prizadevanje studia Exit predstaviti umetnost različnih kultur srednjeevropskega prostora. Černigoj je pred-stavljen s svojim konstruktivizmom iz dvajsetih in pet-desetih let: s konstruktivističnimi reliefi, ki so jih po njegovih načrtih izdelali učenci, sam pa jih je kot avtorska dela podpisal, Černigojevimi grafikami in ra-zlično dokumentacijo (med drugim fotografski portreti slikarja, ki jih le 1.1985 posnel Maurizzio Frullani). 27.1. ste v Attemsovi palači lahko ujeli še predavanje - pred-stavitev knjige o umetniški avantgardi v srednji Evropi (Brane Kovič). 3. februarja, se pravi zadnji dan razstave pa lahko slišite še pogovor o Černigoju in goriški umetnosti v dvajsetem stoletju. No, ko ste to naredili, greste v kino Verdi, kjer vrtijo (zadnja predstava ob 22.)' Spielbergovega Rogerja Rabbita. Razstave: Otto Dix (do 25. februarja v Galerie Tendances) Dalijevi kipi (do 15. februarja v Galerie Patrice Trigano) Gaugin (do 24. aprila v Grand Palais) Fotografija in fotografsko (do 26. februarja v Musee de Art moderne de la Ville de Paris) Kamerun, umetnost in arhitektura (do 13. fe- bruarja v Musee des Arts Africains) PITANJA 3-4/88 Za tiste, ki tega ne veste, so Pitanja časopis hrvaške mladinske organizacije, nekaj podobnega kot so bili včasih, se pravi v svojih združenih letih v Ljubljani Problemi. In branje Pitanj res proizvaja nostalgijo: popolnoma nič ne moti namreč dejstvo, da se v eni in isti številki revije pojavljajo filozofi, sociologi, psiho-analitiki, pisatelji, filmski delavci, teatrologi. Revija, ki ni samo to ali ono, ampak se da v njej prebrati tako nekaj o filozofskih gibanjih, socioloških fenomenih, filmu, teatru, literaturi in tako naprej ima namreč vsaj eno, odločilno prednost. V roke jo vzame neprimerno več Ijudi kot tiste ozko specializirane. Se pravi, da tisti, ki v tejle številki hočejo prebrati vse o praxis-filozofiji, lahko prelistajo in se ustavijo tudi ob bloku o melo-drami kot žanru, preberejo kakšno od prevedenih zgodb Tame Janovvitz, se pravi njenih brat pack Slavves of New York. Ali pa obratno. Tisti, ki jih zanima razmi-šljanje Dražena Katunariča o avantgardi in dekadenci, ki prebirajo tudi pesmi Miloša Durdeviča, prelistajo tudi članke o novih družbenih gibanjih in anarhizmu. Pitanja seveda lahko kupite tudi v Ljubljani, za 4.000 dinarjev v knjigarnah. Potem pa polistate po spominu in ugoto-vite, katera filmska zvezda se vam nasmiha z naslov-nice. Samo vam. Pred sedeminsedemdesetimi leti je vse skupaj potekalo v veliko bolj konspirativnem in zarotni-škem vzdušju, danes pa ti lahko že najnavad-nejša TV iz same Tirane (8) posreduje vest, da so se tam zbrali namestniki zunanjih ministrov evropskega soda smodnika. Vendar pa to kaže, da je preteklo ogromno vode, da so se balkanski oblastniki dokopali do spoznanja, da je povezo-vanje na samem polotoku potrebno iz povsem pragmatičnih razlogov, kar naj bi imelo za posle-dico boljšo koeksistenco med šestimi balkan-skimi državami. V preteklosti pa so se balkanske države kot po pravilu sestajale v nepolni sestavi, glede na idejne meje ter v glavnem z namenom kovanja vojaških akcij enega proti drugemu delu Balkana. Kakor pa vse kaže časi divjega jugov-zhoda počasi odmirajo, čeprav še naletimo na dokaj žilave relikte starega pojmovanja sebi last-nega mesta na Balkanu, med določenimi balkan-skimi narodi. Je pa dokaj indikativno, da se je proces zbliže-vanja, tokrat prvič brez odvečnega deklarativ-nega značaja, pričel, ko se je v večini balkanskih držaV, z izjemo Romunije, kjer poteka proces v obratni smeri, začela razgrajevati absoluti-stična struktura oblasti, tako značilna za Balkan. Tako sta Grčija, pozneje pa Turčija, relativno uspešno prestali »latinoameriško« obdobje (voj-ska na oblasti), medtem ko se je v Albaniji s smrtjo E. Hoxhe kot glavnega nosilca stalin-skega sistema v poststalinskem obdobju, situ-acija začela počasi a zanesljivo mehčati. Bolga-rija je tudi začela z določenimi spremembami, za katere se resda ne ve ali so posledica idejno--kulturnega epigonstva v odnosu do ZSSR, ali pa se je tudi znotraj razvojnega koncepta bolgarske politične elite pojavila potreba po kvalitativnih premikih. Za našo državo bi lahko zapisali nekaj podobnega kot za Albanijo, čeprav rajeostajam pri tem, da si vsak izmed bralcev sam potegne nauk iz albanske polpretekle zgodovine, ker ne želim biti kazensko preganjan zaradi blatenja lika in dela nekoga, katerega imena iz taistih razlogov ne navajam. DANES ZA JUTRI Toda hkrati se postavlja vprašanje, kaj je dejan-sko skupni interes vse šesterice, ki je naenkrat tako vneto začela odkrivati, da so pravzaprav sosedje, ki jih poleg geografskih koordinat nji-hove lege povezuje še marsikaj več kot so v tem trenutku pripravljene priznati. Prav gotovo imajo interesi določen skupni imenovalec kljub svojim tako raznolikim koreninam. Za Bolgarijo, Alba-nijo in še zlasti Romunijo bi lahko trdili, da želijo na ta način skozi okno vsaj pogledati v hišo, ki se ji reče Evropa, če bo iz nje priletela kakšna še ne do konca oglodana kost, kar bi te države delno odrešilo prosjačenja za pomoč pri njihovem raz-voju, ker bi le-ta zaradi svojega porekla nujno vnesla tudi določene strukturne spremembe v nji- hove družbe. Prvi dve državi pričakujeta, da bi jima le-to pomagalo iz večletne družbeno-eko-nomske rigidnosti ali za Albanijo bi lahko rekli kar družbenoekonomske kome. Romunija, ki pa jo je Evropa kljub njeni pretekli navidez neodvisni poziciji v odnosu do ZSSR začasno ekskomunici-rala iz evropskega prostora zaradi romunske evropske notranje politike, pa se želi otresti muč-nega občutka zunanjepolitične izoliranosti, kar je v tem trenutku nujno potrebno režimu N. Ceases-cueaja za ohranjanje notranje legitimnosti svoje oblasti s tem, da dokazuje njeno zunanjo dimen-zijo. V tem pisanem koktajlu pa Evropo predstav-Ija Grčija, ki je resda ena od revnejših, vendar pa že lep čas polnopravna članica ES ter na določen način tudi Turčija, ki je že na kandidatni listi za vstop v ES. Tako si te dve državi, ki sta praktično že v Evropi, ena malo bolj druga malo manj, začuda želita nazaj na Balkan, vendaf pri tem ostajata čvrsto zasidrani v svojih evropskih izho--diščih. To pa ni prav nič presenetljivega, če-poznamo deianske interese, ki vodiio ti dve dr- žavi v proces balkanske »integracije«. Depivu je, da so se začele na Balkanu ali pa se bodo v kratkem prisiljene odpirati države, ki so bile še pred kratkim prepričane o samozadostnosti svoje ekonomske ureditve, kar nudi zlasti Grčiji in tudi Turčiji, da si s to situacijo skujeta ne tako male dobičke. Ti dve državi sta vkljuČeni v EUREKO, polno sta vključeni v mednarodne ekonomske tokove, kar jima daje vrsto komparativnih pred-nosti pred ostalimi balkanskimi državami, tako na področju novih tehnologij kot samih znanj o do-bičkonosnem obračanju kapitala, kar je posle-dica njunega najbolj fleksibilnega ekonomskega sistema na balkanskem polotoku. Resda državi znotraj Evrope ne predstavljata ekonomskih ve'i-kanov v posamični primerjavi z najbolj razvitimi evropskimi državami, toda je že tako, da je enooki zmeraj kralj med slepci. Tako ne Grčiji kot Turčiji ni treba pretirano iskati tržišč tretjega sveta, ker se le-ta nahajajo praktično na doma-čem pragu. In kje je v tem konglomeratu interesov . prisotna Jugoslavija, je vprašanje, ki je po svoje. zelo zagonetno in težko odgovorliivo. Jugoslovanska federacija je'v te/ v svoji stari maniri političnegalsodel^ presega že zdavnaj obrabljenh nodeklarativnega. V tej zmešfijaVi interes Balkanu so se začeli oblikovau nestavki za^ kakšno regionalno balkansko\kijbn'ost,' ki v ugodni klimi lahko bolj razvila olbJikeVodelova-nja kot so danes razvite znotraj sku^)nosti -Jadran. To predvsem zaradi dejstva, da se"1 jem zbliževanju balkanskih držav pogovarjajo te države same kot suverene politične entitete v od-nosu ene do druge in s tem tudi kot subjekti mednarodnega prava. Vendar pa Jugoslavija po-dobno kot Romunija v tem trenutku nima nikakrš-nih komparativnih prednosti znotraj tega pro-cesa. Edina razlika med Jugoslavijo in Romunijo je v tem, da si naša država še ni popolnoma zapravila vsega političnega kapitala iz preteklo-sti, čeprav njegova vrednost iz dneva v dan rapidno upada. Tako Jugoslavija ni sposobna v tem trenutku ponuditi nikakršnega ustreznega ekonomskega sodelovanja z »evropskim« delom Balkana, še posebej tisti njeni deli, ki najglobje segajo v osrčje balkanskega polotoka. Na drugi strani pa bi se konkretnejši jugoslovanski predlogi o vzpostavljanju večjega medsebojnega razume-vanja na Balkanu kaj hitro razbili na čereh do-mače politične situacije. Tako je sedaj zelo težko sprožiti manjšinsko problematiko v okviru sreča-nja balkanskih držav, ker se Jugoslaviji zaradi določenih preturbacij nacionalnega značaja v zadnjem času lahko marsikaj očita, ne glede na njena oficialna stališča v zvezi z manjšinami znotraj mednarodnih forumov. Zaenkrat, ko še ni resnejših oblik konkretnega sodelovanja, je medbalkansko sodelovanje tako-rekoč »odlično«, ker je politična mimikrija glav-nih akterjev Še vedno glavni faktor, ki determinira proces balkanske »integracije«. Ni pa sarno Jugo-slavija črna ovca znotraj tega koncerta balkanskih držav, ker so ostale države verjetno še slabše, kar se tiče spoštovanja državljanskih in človekovih pravic posameznika, ki ne pripada večinskemu narodu znotraj določene države. Tisto, kar pov-zroča skrbi pa je, da so tudi deli Jugoslavije začeli uporabljati takšne poti (ne)komuniciranja med dvema narodoma. Hkrati pa se na drugi strani kot eden izmed pozitivnih primerov odpira Albanija, kot ena izmed najbolj »klasičnih« držav balkan-skega vladanja, kar pa ima seveda tudi svoje politično-taktične razloge. Če že nič drugega, osebno upam, da se bo ob mnoštvu medseboj-nega dogovarjanja od silnih govoranc ter sline, ki jo bodo pri tem izgubili govorci, vsaj malo ovlažil evropski sod smodnika. Če je namreč vlažen, se ¦ težje vžge. : Za borbe med slovanskimi plemeni, ki smo jim priča, je kriva črna magija. Vse skupaj je več kot očitno. Če po več kot štiridesetih letih ne moremo biti zadovoljni s socializmom, kot ga imamo (kot so ugotovili na RK SZDL) in čc je bilo ves ta čas na oblasti ljudstvo, potem je jasno, da so na delu sile zla. Na uredništvu smo to ves čas sumili, težko pa je kaj takšnega dokazati. Črni obredi se namreč izvajajo na samem, nikdar ob prisotnosti drugih oseb. Našim novinarjem pa jc vseeno uspelo... Po predhodnih temeljitih poizvedovanjih smo ob majhnem potočku sredi Kočevskega roga naleteli na Staneta Dolanca. Presenetili smo ga sredi obreda, kar je čarovnika spravilo v silno zadrego. S šibo je tolkel po žabi, ki se je neuspešno trudila, da bi mu ušla. Stane je medtem večkrat zašepetal neko ime, našcmu novinarju se je zdelo, da ime Igorja Bavčarja. Govoril je: »Ti čutiš bolečino, v tvojem mednožju, tvoja koža je kot lubje drevesa kui, jaz odtrgam lubje, odluščim kožo s fikusa.« Enako, kot razpoka lubje dreves, tako naj razpoka njegova koža. Ves ta čas je Stane tolkel s palico po žabi, ki je bila že na pol mrtva. Na koncu je hotel zlomiti njen krak in jo obrniti na hrbet. Tedaj jc pogledal našega novinarja in ta je odločno odkimal. Ko bi bil storil še to, bi bil celotni obred zaključcn in Bavčar bi v nekaj dneh shiral, umrl in se ponovno rodil kot Zoran Polič. Preko Dolanca so naši novinarji prišli na sled šc številnim drugim čarovnikom. Zalotili smo Nušo Kcrševan, ravno ko je izmikala Milanu Domadeniku ostankc hrane, iztrebkc, nohte, lase, kos obleke in ostanke neprežvečenega orcha betel. Scveda je naš novinar županji preprečil, da bi ostanke tovariša Domadcnika stlačila v krajši koncc bambusa, jim dodala človeške koščice in ingvcr, vsc skupaj povila v sveženj in nato nič hudega slutečega Milana uničila s počasnim kuhanjem na ognju. Vsccno pa ji je uspclo, ob pomoči maga Iztoka Winklcrja, spraviti Milana najprej na bolniško in nato šc v pokoj. Videli smo tudi Kučana, ki je fizično napadel svojega nasprotnika iz socialistične zveze Jožeta Smoleta, žrtcv oncsvestil, ji zapičil drobni puščici globoko v hrbct in pod jczik, in jo tako omamljeno pustil, da odtava domov. Od tcdaj daljc $e Jožc panično boji ncposrednih volitcv, ne da bi vcdel zakaj. »Enkrat bi moral razčistiti, vsaj načelno, zakaj sc bojim slcherne omcmbc neposrcdnih volitev,« jc dejal na scstanku najširšc frontc. Ker si uročcn, Jožc! A tudi Smole sam ima dovolj masla na glavi. Uročil jc štcvilnc nasprot-nikc - cnkrat tako, da jc izrekcl skrivnostna imcna duhov, drugič imcna ncprchodnih krajcv, tretjič imcna vrtinčastih rek sredi džunglc, nc nazadnjc pa tudi imcna šc živih in že pokojnih čarovnikov, od Karla Marxa do Veljka Vlahoviča. Nc smcmo pozabiti-tudi na Jancza Stanovnika, ki se mcd čaranjcm postavi v takšen položaj, da njcgova žrtcv stoji v svctlobi zahajajočega sonca. Jancz nato zberc vso voljo in moč tcr uprc ostcr pogled v hrbct svojc žrtvc. Mcdtcm hitro šcpcta urok. V njem kličc različnc dclc iclcsa in za vsakim poudari svoj namen: »Uničim, zmečkam, zdrobim, prclomim.« KATERI MITINGI SO DOBRI? Številnim opazovalcem nikakor ni jasno. zakaj so eni mitingi dobri. drugi pa nfe. Stvar pa je v resnici čisto preprosta. Vse zavisi od tega. ali je na delu dobra ali črna (destruktivna) magija. Dobra magija omogoča zmago upanja in zaupanja nad strahom in dvomom. optimizma nad pesimizmom. medtem ko črna magija organizira kontrarevolucionarno deiavnost na Kosovu in v Sloveniji. Komunisti sc morajo zavzemati za uzakonitcv dobrcga čarovništva. To jc tisto čarovništvo, ki omogoča bolnim ozdravitcv, lovccm uspcšcn lov, ribičcm plen, slcpim da sprcglcdajo in partiji mirno vladavino. To so mcd drugim ugotoviii tudi na scji sckcijc RK SZDL Srbijc za idcjnopolitično dclo, ko so dclcgati razpravljali o vlogi družbcncga nadzora SZDL Srbijc v razmcrah množičncga političncga angažiranja občanov. V uvodncm govoru jc Lazar Vujovič komcntiral mncnjc, po katcrem lahko odstop funkcionarjcv zahtcvajo le tisti, ki so jih volili, nc pa ulica ali ljudstvo. Po njcgovcm mncnju zvcni to ncrcsno. POMEN IMENA Vcliko parkiriščc za avtomobilc med skupščino, Cankarjevim domom, Iskro in Maksimarkctom jc pomcmbno območje sangumc, območjc, kjer sc ljudjc lahko sprcmcnijo v živali, sprcminjajo v živali drugc ali ubijajo z očmi. Tisti, ki da območju imc, ga nadzira. Šele v gornjem kontekstu nam postancjo razumljivi prcpiri med čarovniki v slovenski partiji gledc imena omcnjcncga trga. Doklcr jc območje nadziral Andrcj Marinc, smo parkirali na Ploščadi Borisa Kraigherja. Scdaj, ko se je na vrh povzpcl Kučan, sc jc to območjc sangumc prcimcnoval v Kraigherjev trg. Nasprotna stran se jc, kot smo izvedeli, pritožila na rcpubliško raven. O nadaljnem poteku te misteri-oznc zadcvc vas bomo šc obvcščali. RAZŽALJENI IN PONIŽANI Štcvilo užaljenih v državi se vcča. Jug sc užaljeno upira nadzoru uporabc poklonjcnega denarja, scver užaljcno odgovarja, da sc s tcm dcnarjcm zgradijo vilc, zavožcne tovarnc, kupujcjo avioni in mercedcsi. Šuvarja žali pisanje srbskega tiska, črnogorsko drhal pa žalijo komentarji Šuvarja. Šc Tito je, pravijo, užaljcn, kcr sc srbsko vodstvo ni dovolj odločno vključilo v obsodbo napadov nanj. Mi vcmo, da jc na delu črna magija. Gre za skrivnostno bolezcn kuru, uničujočo bolezcn. centralnega živčevja, ki vse bolj ncizprosno kosi med pripadniki različnih plcmen južnih Slovanov. Vzemimo za zglcd dva pri-mcra. Prcdscdstvo SFRJ jc užaljeno. Pisanje rcvijc Mladina ga na grob način žali, jc ugotovilo slovcnsko predsedstvo. V Mladini do ncznosnc mcre znižujejo kulturno ravcn političncga izražanja o vprašanjih. Po. mnenju prcdsedstva jc v tcm trenutku vprašanje politične kulturc prav posebno pereče. Užaljeni so tudi vodilni partijci struške občine. Dobro leto in pol po izbruhu afere so prvič prišli v Vevčane. V nabito polni dvorani so jim Vcvčanci začeli postavljati neznosno nizkotna vprašanja, kot na primer: Kdo je na nas poslal dresirane pse? Na čigav ukaz so nas pretepli z clektričnimf palicami? Kdo je ukazal, da nas pretepene nato šc aretirajo in nam sodijo zaradi kršitve javnega reda in miru? " •-..:_• #* Funkcionarje, na čelu z Nikolo Djončevskim je nizka kulturna ravcn političncga izražanja Vevčanov tako hudo užalila, da so se umaknili iz dvoranc. UROK EDVARDA KARDELJA Najmočnejši urok pa je v naših krajih vsekakor izreket Edvard Kardelj in sicer v Smereh razvoja. Moč tega pokojnega čarovnika je še danes takšna, da vsakdo, ki razmišlja o političnem pluralizmu v okviru strank, začnc ncmočno jccljati in govoriti nesmisle. Skupni imenovalec vseh pa je, da ZK ne more sestopiti z oblasti, če jo bo kakšna druga stranka pri tem opazovala. Ali če je nc bo opazovala. Nekaj primcrov. Miloš Prosenc: komunisti se bomo prenovili v ncmonopolno in nestran-karsko politično organizacijo. Zoran Tudorovič: če bi uveljavili večstrankarski sistem, bi s tem postavili partijo, ki se ločuje od oblasti, v podrejen položaj. Branko Horvat (1): Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo jc združenje intelektualcev. Ne gre pa za stanovsko organizacijo, saj se vanjo lahko vključi vsakdo. Branko Horvat (1): Združcnjc za jugoslovansko dcmokratičivo pobudo jc združcnjc intelektualcev. Ne gre pa za stanovsko organizacijo, saj sc vanjo lahko vključi vsakdo. Branko Horvat (2): sem proti večpartijskemu sistemu. zagovarjam pa dvopartijski sistem, ki sc tudi v politični teoriji bistveno razlikuje od prvega. Dovolite mi, da tokrat končam z besedami Tomaža Ertla, policijskega šefa t. i. slovenske države: »Demokracije ni mogoče vnaprej »meriti«. Zaradi slabih »merilcev« v preteklosti se danes dogaja marsikaj nezaželjenega...« Zamislitc se nad temi besedami. In pazite se drobnih strupenih puščic,ld jih streljajo na nič hudcga sluteče žrtve demoni stoječih vod,, skrivnih jam ali tisti, ki prebivajo v kamnih. GrcgorTomc NAJTEŽE JE BITI DEMOKRATIČEN V polemični repliki na pripis k mojemu članku Spremembe ustave in referendum v zadnji šte-vilki Tribune urednik sobotne priloge Dela Mile Šetinc ugovarja, da članka (z obsegom pet strani in pol) ni »odklonil«, ampak da ga je bil priprav-Ijen objaviti, »če bi ga skrajšala za kake tri strani«, se pravi za več kot polovico. No, če to za Šetinca pri avtorici, ki že več kot petindvajset let objavlja strokovno in družbenokritiško pisa-nje, dejansko ne pomeni odklonitve, ga v tem posebnem prokrustovskem uredniškem pojmo-vanju ne bom skušala omajati. Pri Šetiticu, ki je, kot samozavestno trdi, »za vse večjo demokratizacijo... vložil najmanj to-liko energije kot Draga Ahačič,« pa me prese-neča (njegovo tovrstno delo sem zmeraj cenila), da se v svojem zapisu Drage Ahačič težave v boju za demokracijo zateka k načinu oziroma tonu, značilnem za tiste, ki se imajo za nezmot-Ijive pristojne razsodnike in avtoritativno delijo svoje »veljavne« ocene. Vsekakor ne kaže ravno na demokratičrro strpnost, ko Šetinc svoje »is-kreno prepričanje, da je članek Drage Ahačičeve dolgovezen in neizviren« posploši kar na vse moje pisanje ter dejstvo, da sem si poiskala možnost objave drugje, odpravi s trditvijo, da »raznim uredništvom vsiljujem svoje tekste - ne glede na njihovo dolžino, aktualnost, izvirnost in kvaliteto«.(Nekateri pač nimamo na razpolago »svojih« glasil.) Ta trditev, ki jo upravičuje edinole Šetinčeva osebna užaljenost, skupaj z navedenim, mimo-grede rečeno, žal, ne kaže, da je od naših priha-jajočih kadrov pričakovati v praksi kaj prida več strpnosti in demokratičnosti, kot smo ju bili »dru-gorazredni« občani doslej deležni. Šetinc rni zameri, ker sem si drznila podvomiti v njegovo oceno mojega članka, čeprav sem imela za to konkretne razloge. Predložila sem ga namreč v objavo ravno tedaj, ko je slovensko politično vodstvo dokončno odklonilo predlog o referendumu ter po vsej Sloveniji sprožilo od-ločno kampanjo zoper referendum o ustavnih spremembah. In tej kampanji se je - po nak-Ijučju ali ne - pridružil tudi Šetinc s svojim člankom Dajte no, kakšen referendum (Mladina, št. 51), v katerem trdi, da »smo bili tudi v naši deželi te dni na robu nacionalne obsedenosti«, k čemur naj bi prispevala tudi zahteva po refe-rendumu o ustavnih spremembah. Kar vse sku-paj ne izključuje možnosti, da je bolj kot forma rnotija Šetinca vsebina, mojega članka, ki v njem utemeijujem nujnost referenduma ne le glede ustavnih sprememb, ampak v vseh bistvenih družbenih in narodnostnih vprašanjih, in da je bil zanj neaktualen, ker se je bil sam poprej' opredelil zoper referendum. Po drugi strani pa je res težko verjeti v tenko-Čutnost i.n zanesljivost meril in nepristranost ur^dnika,,ki je med drugim objavil tudi ne-vem--že-več-katero v.arianto gostobesednega hvalo-speva modrim oblastnikom in graje hudobnim odpadnikom izpod peresa Antona Susiča. Kar pa zadeva težave pri zavzemanju za de-mokracijo so seveda različne, tako kot je ra-zlično samo pojmovanje demokracije in zavze-manje zanjo pa tudi z njim povezano posamez-nikovo izpostavljanje in tveganje (recimo, Šetin-čevega ali pa mojega tveganja gotovo ni mogoče primerjati). Seveda vsa ta vprašanja terjajo po-drobne razčlembe, za katero tu ni prostora. To-liko pa lahko reeemo, da se je nadvse težko zavzemati za demokracijo vseh in vsakogar, vse-skozi in za vsako ceno, še teže pa je biti demo- kratičen. ... „ . . , „„ Ljubljana, 22. januarja 1989 iEsua»VWIW" DNEVNIK foio Val^tin Furlan Primer Andrije Hebranga, enega vodilnih hrvaških in jugoslo-vanskih komunistov do leta 1948, v zadnjih desetih letih polni časopisne strani, pišejo se knjige, s katerimi hočejo avtorji do-končno razjasniti »resnico« o domnevnem usfaškem in gesta-povskem agentu ter človeku, ki ga je Stalin baje določil za Titovega naslednika. »Resnic« je lahko več, resničnost pa je ena sama. Kdor svojo »resnico« absolutizira in jo enači s stvarnostjo, hkrati pa ne pusti drugemu, da javno izrazi subjektivno videnje resničnosti, postavlja pod vprašaj objektivnost in dobronamer-nost lastnega početja. Tudi slovenski časopisi doslej niso pokazali pravega razume-vanja za dokaze o mnogih, blago rečeno, spomih zadevah v pri-meru Hebrang. Daleč smo torej še od tega, da bi beseda demo-kracija meso postala. Da bi bili korak bližje, smo se tokrat odločili za pogovor z Dunjo Hebrang, hčerko Andrije Hebranga, ki si že dolga leta prizadeva razvozlati uganke o življenju, delu in smrti svojega očeta. 45-tetna književnica in članica Društva književnikov Hrvaške je imela že v mladih letih probleme, še posebej potem, ko je kot šestnajstletnica odklonila spremembo priimka. Imela je težave v srednji šoli ter pri vpisu na fakulteto. Po njenih besedah je položaj družine Hebrang tudi danes zelo težak. Eden od dokazov za to je, da Dunja Hebrang že nekaj let ne more objavljati niti leposlovnih del, kaj šele, da bi imela enake možnosti za obrambo očeta kot tisti, ki ga napadajo. TRIBUNA: Kdo je bil pravzaprav Andrija Hebrang? D. HEBRANG: Andrija Hebrang je bil rojen leta 1899 v slavonski vasi Bačevac v družini trdnega kmeta. Čeprav je že zelo zgodaj izgubil očeta, se družina nl nikoli otepala z revščino. Ne gre torej za klasičen primer vstopa v KP zaradi siromaštva. Prvič se je srečal s komunističnimi ide-jami leta 1917 na italijanski fronti, kjer je služil kot vojaški obveznik AO monarhije. Danes poskušajo nekateri falsifika-torji to dejstvo zanikati. Pripadal je prvim partijskim celi-cam, ki so bile organizirane še pred zlomom AO in formalno ustanovitvijo KPJ. Leta 1923 je zapustil svoj rodni kraj in se naselil v Zagrebu, enem najvažnejših. partijskili centrov tega časa. Njegovi prijatelji so bili Krleža, Cesarec, Cvijič, Oopič, Blagoje Pavovič in drugi, ki so sestavljali elitno jedro zagrebških komunistov. Hebrang je kot član. MK KPJ Za-greb predsedoval zgodovinski 8. mestni konferenci zagreb-škth. komunistov 25. februarja 1928, na kateri so bili obso-jeni frakcionaši, ki so pripeljali KP na rob razpada. Sekretar zagrebškega partijskega komiteja je postal Josip Broz, če-prav naj bi bil po besedah nekaterlh. za to mesto najprej ) \lJan8s^eNfflDmunizapo^eseda, kl je mnogi ne marajo. Priz-naiii mOTa*rl, da jajafia/uudi menl beseda tovariš dolgo časa tuja^s^^^Bm-TnepHa, da so ti ljudje storlli velik zločin mojemu očettrlnrnoji družini. Končno pa sem doumela, da je partijska linija, ki ji je pripadal Andrija Hebrang, odigrala pozitivno vlogo pri ustvarjanju federativne Jugoslavije. Spoznala pa sem tudi, da so bili številni predvojni člani KP, vključno z mojim očetom, ubiti. Ubijali torej niso oni, kot hočejo danes prikazati. Negativnost ZK in ogromna hlpo-teka ZK je v tem, da ni v polni meri rehabilitirala nobene od svojth. žrtev. Ko ljudje danes govorijo negativno o komuni-stili, v glavnem ne vedo, kaj se je pravzaprav dogajalo. Hebrang, žrtve dachauskih, moskovsklli in drugih procesov niso ustvarili sovraštva do partije. Za to so odgovorni drugi. D. H. predlagan Andrija Hebrang. Konilikti med frakcijami so se nadaljevali, zato je bila delegacija zagrebške partijske orga-nlzacije poklicana na posvetovanje Kominterne v Moskvo. Na tem potovanju so Hebranga skupaj s tovariši ujeli, ga izpustili in ponovno aretirali jeseni leta 1928. Sodili so mu šele novembra leta 1929, štirinajst mesecev po aretaciji. Takrat je že veljal zakon šestojanuarske diktature. Bil je prvoobtoženi v procesu skupaj s štirimi tovariši, med kate-rimi je bil tudi Josip Kraš in Blaž Valjin. Obsojen je bil na 12 let zapora, kar je bila ena najhujšili kazni zaradi komu-nizma v stari Jugoslaviji. Po letu 1952 so hoteli to kazen zamolčati, tako da danes le malokdo ve, da je preživel toliko let v zaporu skupaj z ljudmi, ki so omenjeni v historiografiji KPJ. Hebrangovo ime je namreč načrtno zamolčano. Ko je februarja 1941 prišel iz zapora, je imel za sodelavce pove-čini nove ljudi, saj je bilo mnogo tistili, ki so sodelovali pri začetkili izgradnje KPJ, bodisi zaprtili ali pa so bili ubiti v španski držav]janski vojni. Začetek vojne je pomenil, da se naloge KP ne morejo omejevati več samo na realizacijo političnega programa. Hebrang je postal sekretar Vojnega komiteja za Hrvaško, katerega najpomembnejša naloga je bila organizacija vstaje, ki je bila, v veliki meri po Hebran-govl zaslugi, uspešno izvedena. Vojni komite je bil po nekaj mesecili sicer razpuščen, vendar je vzpostavU zveze po celotnem lirvaškem ozemlju. Iz njega je izšel GŠ Hrvaške, ustanovljen na Petrovi gori. Hebrang je "bil poleg Vlada Popoviča glavni organizator. 21.10. 194 lje govoril v imenu CK KPH. Končar je "bil namreč v tem času v Splitu. 85. februarja 1942 je ustaška policija Hebranga izsledila in v neenakopravnem oboroženem spopadu je bil težko ranjen v sence. Po tej rani je ostal slep na desno oko. Iz ustaškega taborišča je prišel z zamenjavo, na zahtevo štaba III. opera-tivne cone N0P0 Hrvaške. Po zamenjavi je jeseni leta 1942 prevzel dolžnosti sekretarja CK KPH. Hebrang je tudi orga-nizator ZAVNOH. Zanimivo je, da je že takrat predlagal, da se za člane ZAVNOH predlaga več kandidatov, kot je predvi-denih. mest, da t>i mogli med njimi izbirati. Poudaril je tudi, da naj t>odo med njimi ženske in pripadniki srbske narodno-sti. Na vseli zasedanjili ZAVNOH je imel pomembne govore, ki pomenijo prelomnico v organiziranju ljudske oblasti oziroma v postavljanju temeljev hrvaške državnosti. Leta 1943 je t>il kooptiran v politbiro CK KPJ. 21. oktobra 1944 so mu odvzeli vse funkcije: funkcijo sekretarja CK KPH, funkcijo predsednika ZAVNOH in fankcijo tajnika JNOF Hrvaške. V nasprotju s to odločitvrjo pa je bil 31. oktobra 1944 z odlokom predsedstva AVTTOJ imenovan za poverje-nika za trgovino in industrijo v NKOJ. V začasni vladi DFJ (7. 3. 1945 do 31. 1. 1946) je bil minister za industrijo. V prvi vladi FLRJ je t>il minister za industrijo in predsednik Planske komisije. Velika je njegova vloga in zasluga za liitro obnovo jugoslovanskega gospodarstva. 30. novembra 1946 je bil izvoljen za člana Ustavodajnega sveta LR Hrvaške. Leta 1946 je bil tudi kaznovan z izključitvijo iz Politbiroja CK KPJ in odstavljen s položaja ministra za industrijo. 8. maja 1948 je bil skupaj s Sretenom Žujovlčem aretiran in izključen iz CK KPJ ter tudi iz KPJ. Po aretaciji se je za njim izgubila vsaka sled. Ubili so ga 11. junJja 1949. TRIBUNA: Kje je po vašem mnenju vzrok, da je v osemdesetih letih, torej več kot 30 let po smrti vašega očeta, primer Hebrang spet vzbudil tolikšno pozornost? D. HEBRAJSTG: Res je zanimivo, da od leta 1952, ko je Mile Milatovič objavU knjigo falsifikatov z naslovom Primer An-drije Hebranga, pa vse do leta 1972 ni bil objavljen noben falsifikat v jugoslovanskem tisku. Šele leta 1972 je bila kot reakcija na maspok objav]jena serija člankov o tem vpraša-nju. Sledil je molk vse do leta 1981, ko se je začel plaz falsifikatov, ki se vse do danes ni zaustavil. Po moiem mnenju se je čakalo, da umrejo priče, ki bi laliko veliko povedale o primeru Hebrang. Prav v zadnjili letili je umrlo mnogo ljudi, ki bi lahko precej pomagali pri razkritju prave resnlce. Danes niso več živl Karlo Mrazovlč, Ivan Krajačič, ki bi laliko veliko povedal o falsifikatili iz leta 1948, niti Miroslav Krleža, ki bi laliko povedal nemara celo največ od vseb. v smislu politične koncepcije. Še vedno pa sta živa, recimo Anka Berus in Milovan Djilas. TRIBUNA: V pismih, ki jih pošiljate različnim časopisom, navajate dokaze za to, da so vse obtožbe na račun Andrija Hebranga lažne. To pomeni, da je nekdo zavestno ponaredil zgodovino narodnoo-svobodilnega gibanja na Hrvaškem. Kdo in s kakšnim namenom? D. HEBRANG: V Vjesniku sem lani postavila Vladimiru Dedijeru vprašanje o tem, kje je arhiv CK KPH iz vojnega časa, odgovora nanj pa nisem dobila. Kdo stoji za vsem tem, mi ni znano. Vem samo to, da v časopisnib. polemikaii sodelujejo bivši policaji in udbovci, današnji novinarji ter nekateri podli znanci. Moram pa povedati, da n.e gre zgolj za falsifikate, ampak tudi za načrtno zamolčevanje Hebrango-vili zaslug za Hrvaško in Jugoslavijo. Žalostno je, da je dokumentov iz tega obdobja zelo malo, saj ne obstaja arhiv CK KPH iz vojnega časa. Uameni zamolčevanja in falsifici-ranja so lahko različni. Zavedati pa se moramo, da se za takim početjem ne skriva samo neposreden. napad na mo-jega očeta, ampak se poskuša diskreditirati hrvaško narod-noosvobodilno gibanje ter tudi republiko, ki je na njegovih temeljth nastala. V današnji jugoslovanskl situaciji pa je to zelo nevarno. TRIBUNA: Zakaj pa danes molčijo iste redke še žive priče, ki bi lahko podale objektivno resnico o primeru Hebrang? Jih je strah? D. HEBRAM3: Teh ljudi je danes zelo malo. Nedvomno pa jUi je strah, kot je bilo strah tudi druge. Celo Miroslav Krleža se je bal javno povedati resnico. Ko pa sem ga prosila, da jo vsaj zapiše, tega ni več zmogel. Bil je namreč tako rekoč na smrtni postelji. TRIBUNA: Mile Milatovič v knjigi Primer Andrije Hebranga piše, da je bil le-ta kaznovan s partijskim ukorom že leta 1937, ko je v zaporu zapustil kolektiv in prostovoljno odšel v samico. Leta 1941 je bil kaznovan zaradi nebudnosti do sovražnih elementov, leta 1944 pa je bil na predlog Edvarda Kardelja odstavljen s položaja sekretarja CK KPH zaradi domnevnega šovinizma. Torej je bil Hebrang že prej kaznovan v partijskih vrstah... D. HEBPuAlTG: Kazen iz leta 1941 je falsifikat. Gre za obdobje Kopiničevega poskusa prevzema vodstva CK KPH. Tedaj ni bil kaznovan Hebrang, ampak je skupaj s Končar-jem in Popovlčem predlagal kazni. Leta 1937 je bil v zaporu v sporu z Djilasom, kar bi vam bolj natančno lahko pojasnil sam Djilas. Zdi pa se, da vendarle ni šlo za tako resen spor, kot so to skušali kasneje prikazati. Djilas je bil takrat pristaš s.kupine Petka Miletiča, Hebrang pa je bil na na-sprotni strani. Miletič takrat ni pridobil večine članstva na svojo stran, tako da je bila opozicija Petkovi skupini prej pozitivna kot negativna. Eden od dokazov za Kardeljevo zmoto pa je, da danes proslavljamo obletnico ZAVNOH, s katero je Hebrang tesno povezan, čeprav se njegovega prispevka nikoli ne omenja. Zakaj nikjer ne objavijo govo-rov mojega očeta na zasedanjili ZAVTJOH? D. HBBRJUK}. MoJ <** )• Wl pf»v4 korauniM m «ten «t ideologov KPJ. Vzrok zai\jl«ovofcd»Uvit«v nl v odatopanju od lirHje in programa fcPk^fcroptlr y tpon* * polttbtroju L3 KPJ. Verjetno je ato aa riei&glasj* *1«* kUufafe taof«t|6pt$ vpraftai*). Hebran* Je rtienil, da maitfil SMrtatiU MijP bU Kar<^|tU(U tisti, ki je HMnruKa leta 1044 odstnaU » polo^ jgm* tarja CK KPH. Torej bl tohkoiOckpali, 4a m«! iUlm*^Wio' prev»& slmpat^. , . . - '" , *\ššjjL 4 D HE^RAHO: Tb Je laž. 8 mngeijem75^S3|H| Btlkov, kot tudi ne z drugUnl uataft. I4e« > aaino ^CSp^J imela Kf vretah domo^ranoev, refulirn« vojake t$$&ne>: NDH, svoje obveščevalce, od katerfh Jtti Je ronogo ffi|. oblekJo unilbnM dasU^kov JIA Bdeii taWh Je Ifa^P^-vič,l)U6 paJe teve64ru^.2ali»mno^^AJud^p^o, 4^ Widl n* upajo.npr^^ffofMi&m** )§&*& val a 'tl«rtl'^t«lm**'4w^ »^«...'':, *J *' ' •' ¦' mf*' obsoabo. On ni ntkdar niteaar pota^bt Fi^Jlli je H|^41 mwm*: tUi W IiMo odgovorlll na obtožbe, da je bil Hebrang D. HBBRANO: Ore za čiati nesmisel. To laž je mogoče ovrečt z mnoglmi dokazl. Ob organiziranju ZAVTJOH je prav ffebrang predlagal, da naj bodo med kandidati za članstvo V tom organli tudi pripadnlki srt>8ke narodnosti. Srbi so se kot«nakoppavna skupina vk\jučiU v JNOF Hrvaške. Hrva- Skaje že na 2 zasedanju ZAVNOH v Plaškem (14. do 15.10. 1943) aprefita, uradno stališde, v katerem se zavzema za fe^eraUvno lireditev nove Jugoslavije kot skupnosti enako- pravDih narbdov. Delegaolja ZAVNOH je to stališče zasto- .pala tudl na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu ln je tako nepo- v|hwio vpHvala - podobno kot Črna gora - na nastajanje traviii rabi latinlce in oirilice v šolah na hrvaškem nmll^,arazve\)avltyi nasllnih prekrščevanj Srbov... flM^piA: Ka) fm Ut» pubttclsta Oragana Kljakiča v njegovi knjigi PotjpjHJttoKim, tei da |0 Itobrang hotel odcepiti Hrvaško od Jugo-•tatripMli tm )0 ustaika ©mkjracJja ob koncu šestdesetih let hotela ptaMN tpMMHik v Zagrebu in da med ustaško emigracijo še tfMtitilMtajtiO MuM xa mlade, U nosijo ime vašega očeta? ,J^J^|RAnO: 0 tem sem nekaj že povedala. Nova Jugoslavlja t«n^^^ političnlh koncepcijah in teoretičnili osnovah, ki so blle pO^^j|^e nmogo pteS, preden se je Kljakič naučil brati in pisati, H«^nic*|« bU noellec in protagonist te politlke. Nesmiselno je 0,0Š^riU^& Je Hebrang poskušal odcepiti Hrvažko od Jugoslavije. T^^DUlMihikdar poliUdna linUa KPJ nitl KPH. Ti falsifikati so bili na^^ton^vnašeni, da bi se zmanjšal pomen NOB na Hpvaškem. O ^¦KmBinl^rac^ i nlmam pojma, ker nočem tmetl nobenih. stUcov Si-flMHvidmi. Če to, kar piše Kljaklč, drži, je to samo zato, ker pŠjmBmanški tisk neprestano objav^a falslfikate. Vprašala sem HTJj^PP. zak«j ne plče o Anteju Paveliču, ki je bil dejanski nosilec UM^K pollUke? ZakaJ hoče njegovega najhujšega sovražnika in n^olitnllui spremeniti v ustaša? Dragan Kljaklč nl odgovorll. Gre |»KWbsto za to, da ae resnica ne vklaplja v njitiove politične JBnmmiA:'m&W*l1/Wpr—enetlHvo,da Hebrang zanika,da bi f lliailf imtttm k* Vt«bortt*MStara Gradiška mučili in celo to, da W y dWfB»Mlio »ililavali. Aii verjamete, da bi Hebranga, kot —fj» vomimrkommitk*, v»& čaa. bivanja v zaporu tako rokoč ij BHatfHmA.ji^m9 ' ¦ ¦¦ • . - .. ¦. , D. liBBifeftlia • Gl«d« ,tega (yp^a^^%6: dariSe 3paetajal< ( mnofe Intrlge. Naj\J bi lahko odgovoriii tisti, ki so tam-bHL " Večina jlh je že umrla, za živyei\)a pa jim ni uspelo sprego-voriti. Hebrang je bil ujet v nezavestnem stanju. Nekateri \]u4)e so mi govorili, da je preživel nekaj mesecev v bolniš-iWA(SŠ na_8avBki oesti v polzavesti. Lahko predvidevam, da jta^ga'droVŽka poHclja ni innogo zasllševala. Istega dne kot (. Hebrang jtf bll'aretiran Ivan Srebrnjak, kl so ga ustaškl K poltoaji ubilt Mojega ofieta nlso ubili takoj v Zagrebu, am-: -, pak flo ga poslali v Staro Gradlško, da ga tam ubijejo. Njegov ¦., transport v to taborlfifie j« enak smrtni kazni. TM6UNA: Zgodovinarii in publidsti, ki raziskujejo primer He-tMM^ tm*Hp, d» |» vaA očo pristal na sodelovanje z ustaši, potem >• JjP pnMunn pmti njnmn prevzel zloglasni Viktor Tomič. Ali imate MUM«0k«x ia vUo Udttev, da ga Tomič ni nikoli zasliševal? ' D. HSBRANO: Na žalost sem morala raziskovati tudl ne-katere stvar i, ki so mi odvratne in sp tičejo taborišč v Gradi-6ki in v JasenoVoU. Kolikor sem lahko raziskala ta problem, Viktor Ti^i^ *& "z^adi organlzacijske strukture ni mogel Zai^^aUlJ^b^raii^a. ^adi iz knjige Dušana Laziča, v kateri '&^$J9^fy "i^^grafljb Viktorja Tomlča, se vldi, da je to TRIBUNA: Kaj pa Hebrangovo bivanje v usiaMmn Ubort§tu ¦'; fpJasenovac? , ¦ . ¦iH/V)'-- >:\" .•¦¦". D. HEBRANG: V taborišču Jasenovac moj odq nUt dar ni\ \\ bil. Zato je to, kar se počne danes, Inscenaotfa sajavnost. r 1 Ivankovic je v svoji knjigi napravll stražen falslfllcat, ko , je iz tako imenovanega »uračbenog zapisnika« uatašfce " j policije, kl ga objavjja Milatovlč, izpustil besedo «7a«eno4 ' vac. Milatovič mu v polemikl odgovarja, da v tefn zapis- nlku piše Jasenovac, kar drži. Topa še zdalednepomeni^ ';j * L :|da je bil Hebrang res tam. Iz skice je razvldno, da jft?;.>> [ povejjstvo zbirnega taboriSda Jasenovac po^eyavato|^ trem taboriščem. Zapornikl, M so šll skozi te strahote,,jso ijfl mi zatrdili, da so vedno dobivall sklep, naslovjjen nal^B poveljstvo zbirnlli taborišč eTasenovac. Potem pa 80 jUi^^H ustaši transportirali v enega od treh zaporov - Jaseno- ^H vac, Aakovo ali Stara Gradlška. Hebranga v Jasenovcu ofS nlhče ni videl. To priznava celo sam Milatovld oziroma -ff-jM tisti, ki mu je pisal knjigo: »Ali sem odkril, ko s&m]^''Wf{ 1 raziskoval material o Jasenovcu, povezanost s Hebran-^ v|I gom? Nisem. Prebral sem Izjave skoraj vseh preživelllwv W zapornlkov, toda nihce od njlh o i^Jem ne ve nld ln g& tian?'^^--'"'« tudl ni videl.« Danes pa še vedno živtjo v Zagrebu yitdJo,|^S??f ki bi Hebranga lahko videli v taboriš<5u Sfcara Gradlška^fe Eden od njih je Grga Ganuilin, kl je bil v GradiSki v iatem^^*; času kot moj oče. 0 tem pa nl nikoll spregovbril. w.; ;J^^Py TRIBUNA: Kaj pa pričanja ustačkega zfoOnca LJuba Mttošat. MšM# D. HEBRANG: Soočati sekretarja CK KPH In I vodH M»t tttotov«, fv^^B Hebrang večkrat zašel v protislovja med vsobtno tfokumtnlov# M|f^^B |lh je sicer priznal za avtentične, fn tistim, kar l* govorN v P**^M^^H skavl. Ne zdi se verjetno, da se Hebrang ne b/ moget nfteMr vtLS^H spomniti, hkrati pa se zdi nefogično, da bJ Hebnmg priznavaii^^B lalsffikate za originalne dokumente... i i rtxs. j=s«-assas m Hrvatske od ^-^^^.^^^8^*8^^ šanje "bi dalo odpr 3 _wsta4ajo faalogll i^i, nijto»|j&JAc.^«» 4sedosjepdpre_zaw k |e%am^*«J^P#fc ^ >K Jo ustaši fes ponudili HesbrSa4rhfeWa1)?e3ebf»IV9V^xJ^ffijH T Ip^ivo. Ce pa ^a%^tvpat^^^^^' Lsitrirate iz^8^^^^tudi č*tUto»*to^f%?xi*.„ ^K,..............I »1 "»n^Ki^gggmgi mMin**—..... *- ¦¦¦>¦*¦ ^* ^6 *"y^> o mo. EPOILADIVAAPPARE...? Norina Radovan, rojena 30. 11. 1966, v Puli; potem: Avstrija^ - Dortmund - Ljubljana - Zagreb. In kljub vmesnim postajam/ Maribor, Graz, Split, Sarajevo... ostaja zaenkrat njeno sidrišcpion obali Ljubljanice, seveda pa brez vsake lokalistične patetikl^kfbijg utegnila razviti v pogrošno slovensko verzijo nostalgije^/sindrom domačije. Kar je pomembno, navzlic vsem zagrizerfnHzatfeyorni-, kom slovenjenja, ki se povrh vsega še osupljivo ep^o spomajo nai kvaliteto petja in vneto nabijajo ozke vokale v4 M^1' negrgL0nih mestih italijanskih libret. \ NT^ Grandiozi patos Bachovih sonat za violino insor^ster je pravza-prav lahko samo zelo posrečena spremljava za meaitiranje ortžlSpjUh neslanostih, kot je slava opernih pevcev v času, ko dohuni^ atetilta izginjanja. Tega sem se sicer zavedal, ampak tolikšni poViinosH-^ali, kar je isto, obsedenosti z duhom časa) se da oporekati; zNopk^p je namreč takole: neki video se je ustavil in se začel vračati v ned^gfed. Vendar tako, da čeprav je zgodba tolikokrat ista, nihče nikoli neve^ kako se bo končala. In mogoče so prav zanesljivi vzroki, ki juv* prepoznavamo, vzrok težko razložljive, malce skrivnostne svežine. Naj o tem in podobnem rajši spregovori Norina, ki je svoj uspešni zgodnji start na opernih odrih potrdila z nastopom na dovolj elitno zasedenem koncertu solistov v Mariboru. Tribuna: Začniva kar s tvojimi nastopi v operi, saj Tribuna izhaja in se največ prodaja v Ljubljani, kjer pa doslej še nisi nastopila. N. R.: Debitirala sem z devetnajstimi leti v zagrebški operi z vlogo Amorja v Gluckovem delu Orfej in Evridika. V Splitu sem pela vlogo zapeljivke, krčmarice Cvite v praizvedbi Bombardelli-jeve opere Bakonja fra Brne. Sledil je Oskar v mariborski postavitvi ?\Plesa v maskah (Verdi), pripravljam pa se na nastop v Orffovih AOarmina Burana - ta postavitev je predvidena za letošnjo sezono v^Mariboru. Moja velika želja je končno odpeti Gildo v Verdijevem Righjettu in pa Rozino - glavno žensko vlogo v Rossinijevem ^-iSeviljskehi brivcu. i \ Tribuha^Kako pa je s koncertnimi nastopi? ^JS>N. R-^j^psh^bilo kar precej. Nastopala sem precej po Jugosla-viji, np^Nv S^rajevu (koncert ob obletnici Gertrude Munitič), ,v Zagitasmn MaL»Lru ob številnih nastopih v manjših krajih. Sicer pa^em koncertiralatudi na Madžarskem in v Avstriji. Predvsem pa me^aka zam/^lo pomemben nastop z našim priznanim dirigentom l|m>s$nyLjrfovicem; pod njegovim vodstvom bom pela izredno zahiejpfo/^arijo Arcinde J. Ch. Bacha. Koncerta, ki bosta 11. 2.in l2/2y4 Titovem Velenju in v Ljubljani (v Slovenski filharmoniji), iw^aradi tehnične zahtevnosti veliki izziv. ' /Tribuna: Definicija tvojega glasu bi bila koloratura s temno ^barvo, kar najbrž obeta, da se bo tvoj glas razvil v pravo dramsko koloraturo. Kaj to pomeni glede repertoarja? N. R.: Koloraturo čutim kot svojo glavno moč, in nekje v prihod-nosti se nameravam posvetiti vlogam kot so Maria Rojan (Doni-zetti), Gugiielmo Tell (Rossini), morda še katere izvedbe že pozab-ljenih, manj izvajanih in manj znanih del predvsem teh dveh skladateljev. Utegne se zgoditi, da bom kdaj pela tudi Normo (Bellini), da niti ne omenjam standardnih vlog tega »faha« (Travi-ata, Gilda, Kraljica noči itd.) Tribuna: Odrasla si v tako rekoč idealnem glasbenem in peda-goškem okolju. Najbrž obstaja razlika med »običajnim« poslušal-cem glasbe in človekom, ki se oblikuje v takšni sredini. Še najbolj to velja za precej žanrsko (ali pa vsaj tako pojmovano) »klasično« obliko, kot je opera. Ali si se z operno glasbo srečevala kot z neizbežnim elementom svojega življenja ali sb ti bile izkušnje posredovane tako, da si jo sprejemala z distance, »čisto s svojega stališča«? N. R.: Moje petje se je začelo zelo neobvezno. Nikoli nisem bila obremenjena s tem, da so moji starši operni pevci. Ko sem bila mlajša, sem rajši poslušala rock, jazz, funk. Tudi moj oče, moj prvi in najboljši pedagog, je velik ljubitelj jazza. V osnovni šoli tudi nisem razmišljala o tem poklicu. Mislila sem pač, da bom pilot ali vsega vraga, samo ne to. Podzavestno pa je najbrž ta možnost bila ves čas prisotna in je zorela v meni. Tribuna: Vpliv okolja je bil torej izrazito stimulativen? N. R.: Ja, ja. Nobeden me v to ni silil. Do osemnajstega leta sploh nisem resno hodila v opero. Moram priznati, da še zdaj marsikdaj ne zdržim do konca in gledam le tisto, kar me zanima, ha, ha, ha. Tribuna: Kaj se ti zdi, da pomeni biti operni pevec pri nas z ozirom na žalostno raven kultiviranosti avditorija? N. R.: Veš kaj, res je precej težko. Poješ resnično lahko samo s srcem in to gotovo velja za mlade pevce na akademiji. Ko pridejo v operne hiše, jih zelo kmalu dobijo po glavi. Pravzaprav ni nikakršne motivacije, pa tudi pomanjkanje tradicije onemogoča, da bi se ustvarilo pravo vzdušje, kakršno je npr. na Dunaju. Tribuna: Kaj pomeni živeti in ustvarjati se skozi opero glede na ves spekter glasbenih žanrov, glede na to, da je populama kultura praktično izenačena z visoko? Mar to ne pomeni, da moraš imeti desetkrat večjo vlogo, da ostaneš »na ravni« v visoki kulturi? N. R.: Ne, daleč od tega. Tudi popularna glasba ima svoje kvalitete. Zame sta to ločeni smernici, ki ju ne moreš primerjati. Dejstvo je, da moraš biti povsod dober in trdo delati ter imeti ogromno volje. Pri nas ni tradicije in zato tudi ni prave potrditve uspehov v klasični glasbi. Pevci narodnozabavne glasbe in rockerji tako dosegajo višje naklade. Tribuna: Tehnična zahtevnost »visokega žanra« pa je vendarle element, ki dovolj senzibilnemu človeku omogoča obvladovanje raznoterih žanrov. To potrjujejo tudi tvoji nastopi pri bandu Gloria. N. R.: Da, pevska tehnika je seveda za vse žanre enaka. Je pa ogromna razlika, če nek pevec popularne glasbe poje za mikrofo-nom in je hripav, pa malo privije gumb in prikrije hripavost ter si poveča glas, ali pa če si operni pevec: stati na opernem odru je še posebna fizična in psihična obremenitev, ki vendarle zahteva še precej več napora. Tudi moja želja je nekoč jmeti čas, da bi prepevala jazz. Trenutno pa sem preokupirana z opero. Tribuna: Je mogoče izkušnja izven opere dragocena zato, da drugače slišiš operno glasbo, ko se zaveš, da je samo ena od mogočih, samo ena med glasbami? N. R.: Seveda ne odobravam pojavov fanovstva, kakršnega pri-mer so operni fani. To me zelo nervira in v bistvu ruši moj psihični balans. Za to, da lahko dobro delam, rabim tudi pošteno relaksacijo. Sicer pa mislim, da popularna glasba nima direktnega vpiiva na moje delo, ne vpliva na moje vživljanje. Pomembna je torej predv-sem za moje dobro počutje. Moram pa reči, da je moj okus glede popularne glasbe precej širok. Tribuna: Kaj bi lahko rekla o perspektivah mladih pevcev pri nas in o običajnem poteku kariere? Najbrž je treba čimprej v tujino? N. R.: Absolutno. Dobro, kakšni mladi, ki imajo krompir, se takoj uveljavijo, ampak običajno je nujna pot v tujino, kjer moraš nekaj doseči, da se ti potem tu klanjajo vsi tisti, ki so te prej na veliko izigravali. Poznam precej primerov naših priznanih pevcev, ki so pred odhodom v tujino dobivali le epizodne vloge. Mladi umetnik ima recimo lepo priložnost, če mu uspe priti in se odloči za dunajski operni studio. Če se ti uspe uveljaviti tam, si bolj ali manj na konju. Tribuna: In kaj je pravzaprav operni studio? N. R.: To je šola, v kateri imajo vsako leto na repertoarju nekaj oper, prevsem razdelijo vloge in potem pripravljajo uprizoritev. Gre v bistvu za šolo, kjer pa se uči samo interpretacijo, igro, ne pa tudi splošnih predmetov kot na akademijah. Tribuna: In kakšen tip opernega junaka ti ustreza kot moški? N. R.: Baritoni. Ne zato, ker je bariton moj oče, ki mi je sicer najbližji vzor, ampak zato, ker so psihično najbolj izdelani. So osebnosti. Tenorji so pač večinoma prav bedasti ljubimci, basi pa svečeniki, kralji. Baritonska intenzivnost je nekako najprivlačnejša. Seveda pa govorim na splošno in ne o vseh likih. Tribuna: Mimogrede: voziš zelo hitro. Se ti zdi še kaj tako vznemirljivo kot voziti rally? N. R.: Blazno ljubim hitrost. Obožujem kolesa, motorje, vse, kar se da voziti. Sem pač taka oseba, da moram biti stalno v movingu. Sicer se veliko ukvarjam s športom, hodim, tečem itd. Tribuna: Mogoče bi lahko demantirala prepričanje o asketski prehrani in pijači opernih pevcev, ki je zasidrano med opernimi fani? N. R.: Veš, kaj ti bom povedala: nekdo, ki se spozna na to, ve, da so vsi operni pevci veliki gurmani. Marsikateri ljubi tudi pijačo. Je kar nekaj primerov (in to dobrih pevcev). Omejitve veljajo na splošno, tako kot za ljudi sicer. Tribuna: Še besedo dve o tvojih hišnih ljubimcih. Konkurenca za najljubšega družinskega člana je huda... N. R.: Imamo enega psa, dalmatinca, ki je star zdaj že trinajst let in dve mački. Eno je prinesel oče s trga, drugo pa sestra iz šole. Sicer pa tudi aktivno rešujemo živali, npr. mačke, ki padejo v Ljub-ljanico ali celo deževnike spomladi in jeseni, ko jih naplavi v ogrom-nem številu. Tribuna: Se ti ne zdi, da imajo ljudje na splošno smisel zato, da jemljejo opernega zvezdnika kot normalnega človeka, ki lahko pleše po cesti z walkmanom, je veliko čokolade, žurira in je hkrati Lucia di Lammermoor ali Ottello? N. R.: Zanimivo vprašanje, ki me dostikrat okupira. Takšna namreč sem in ljudje si pač mislijo, kaj...? da sem pač odštekana. Tribuna: Torej jih to neskladje nekoliko frapira? N. R.: Ja, ja, ampak več ali manj se je treba identificirati s časom. Čeprav napr. sovražim računalnike, ki povsem okupirajo otroke. Spomnim se, kako smo mi igrali hokej, nogomet, vozili rally s kolesi, danes pa mase otrok, ki prebivajo v moji okolici, sploh ni videti, samo zato, ker se igrajo razne računalniške igrice. BRANE SENEGAČNIK KLASICNl KIP V EQURN1 (šest mladih kiparjev na skupni razstavi, neje. Manjka samo eden: Lujo Vodopi- razvidnejšo tlorisno krivuljo, obliko. Am- I skupinskl portret s Tribuno, gospa pa je vec. Zato pa ne manjkata dva njegova pak to ne moti. Hitro pa se opazi, da še enkrat poslušat, posnetega, ga spravit ostala doma...) ^ kipa, eden kot častni stražar pred vhod- delujejo vseeno nekako ambientalno, da si na papir, napravit uvod in odvod. No, Marjetica Potrč pride iz Zagreba,^?-«* nimi vrati, drugi v svoji belini in precizno- izbirajo, prispevajo prostor okrog sebe. najprej je treba izdat še dve dejstvi: skoraj v petih minutah v Equrni, koPa^fe^A^ sti kovine v drugi sobi galerije. No, v gale- Vsak si vzame svoj stol, zložljivega in bele vsi kiparji, ki se bomo z njimi zdaj za vas slika kipe, ostali so že tukajfiVUrKo Bra^ \ riji so seveda tudi stvari, ki jim je name- barve. Razložimo jih, se usedemo, priž- pogovarjali, so končali likovno akademijo i tuža, Roman Makšej^Bju^aiTZidar, tudk \njena, kipi, na prvi pogled ali po prvem gemo kasetofon, ki je v sredini med nami, lansko leto, vsak pa ima za sabo že nekaj / Jože Barši, kij^nde^nekaj mirfOT m-Vi Wedu jih ne moremo postaviti v kakšno poskus, vse v redu, dela, kot je treba. In razstav. Tale v Equrni bo odprta do za- ) ^^C^^ VCv \J ^^ \ \ snemamo. Uradni pogovor, ki ga bo treba četka februarja. 3, 2, 1, gremo... j ] \ Vribuna: se sploh odjp^^^ strani pa je to izbor Luja Vodopivca. Poleg Marjetica Potrč: Meni se zdi zanimivo, nom hitrega dosežka, mogoče je nekakšen J ) jX^*^ \ V^ • P0^^^^0 ne te&a nas Pa vseerio druži nekaj: zdi se, da da skorajda ne nastopa barva, da so prisotni radikalen, najhitrejši poseg Na začetku se ? ^^^^ms^^Mi temupa gre kljub vsemu za vrsto klasičnega kipar- zgolj materiali kot taki. pa pojavlja drobnost modelirania in čas za / ^ je ^^a°fe post^np^fen, oziroma dva stva - prav ta lastnost bi lahko bila ta rdeča Jože Barši: Jaz bi se tu strinjal z Marje- terapijo Vedno začenjam z manjšimi * pt6^^J^P^Se TVh dO h0ČdaU nit' : ¦""' ¦¦¦ : " i ¦ '•¦¦ ........ tico- V bistVU t0 'e klasično kiparstvo, če- stvarmi, ki jih potem postavljam v različne noces ^mmekoi vsaj pnloznostna skupma,: ¦. Tnbuna: Y raj?stavt opažafn nekaj elemen- prav se vsak avtor sam intenzivno ukvarja in kontekste, z lesom, z večjimi plani pa doda- korindmdualisti, ki ste se iz tega ali drugega tov, ki mordapresegajo klasičen pristop, odnos si poskuša odgovorit na vprašanje, kaj je jam nekevsebine drobnejšim začetkom ki % ražloga "zdruŽili pod isto streho? Obsttijdj&.! do kiparstva. Skpraj v vseh razstavljenih kipih. zanj kiparstvo. Tudi materiali so klasični. So. Zdi se mi, da ne bi mogel začeti z lesom kakmi pomembnejši skupm pogledi na kipdr- lahko *najdemo^ekfnente, ki so lahko dovolj Roman Makše: No, meni se npr. dogaja, Mirko Bratuža: Jaz jemljem materiale stvo? . \ - temeljno izhodi&e za takpmtop. Tu imam da uporabljam različne materiale. Če pogle- kot nekaj, kar že razpolaga z določeno vse- Dušan Židar: Bistvo je ravno v tem, da v mshh funkcil° mdtenalov, potem odnos kip- damo modeliranje ali konstruiranje, različni bino. To, kar z njimi naredim, je posledica nimamo takšnih skupnih pogledov, pogle- Pedalec, konveksno-konkavno, negativno-po- materiali ponujajo različne procese dela, ko- mojega videnja, razmišljanja o prostoru. Ne dov, k| bllahkooblikovalinekakšnordečo zitivno. Zammame sledeče: do kakšne mere in vina počasnost, nestalnost, majhnost; les pa poskušam spreminjat vsebin materialov, nit razstave. v kakšm obhki so.razmišljanja o teh parame- se mi zdi povezan z neko že jasno idejo, trudim pa se, da njegove lastnosti še bolj m \ . . . tnh pnsotna pn vsakemu od vas kot posamez- takrat postavim skupaj elemente z name- noudarim Marjetica Potrc: To je res, po drugi ,n&M F (Sest mladih. kiparjev na skupni razstavi, skupinski portret s Tribuno, gospa pa je ostala doma...) ^k foto Pac Dušan Zidar: Mislim, da so pristopi do kipa še vedno enaki tistim v začetku moder-nizma. Imam močne reference do Rodina, Brancusija. Mislim pa, da je očitna razlika v konceptu gradnje kipa. Klasičen je odnos do materialov, ne uporabljamo umetnih ma-terialov, sintetičnih materialov, ki bi nado-meščali nekoga ali nekaj. Material ima v ki-parstvu funkcijo, ki jo imata mogoče v lite-raturi metonimija, metafora? V sami gradnji nahajam referenco recimo v Brancusiju, od tod horizontalni rezi, vplivna je bila tudi filmska montaža, problematika fragmenta. Jože Barši: Jaz bi se vrnil na sam začetek. Mi smo generacija, ki je v Ljubljani videla neke zelo lepe razstave. Mislim na Matjaža Počivavška, Luja Vodopivca, Dubo Sambo-lec, Jifi Bezlaj, Mirsad Begič, Jakob Brdar. Te razstave so razmeroma v kratkem času sledile druga drugi, začeli smo se pogovarjat o njih, razmišljat o problematikah, ki so jih sprožile in razreševale. Začeli smo razmi-šljat o osnovnih stvareh: kaj je to sploh kip, kakšno funkcijo v tej civilizaciji sploh lahko ima. Vsakdo si, da sploh lahko začne delat, mora o tem ustvarit svojo podobo. Marjetica Potrč: Važno se mi zdi še ne-kaj. Materiali, sredstva ao na nek način že vsi dani, kot nekaj zelo človeškega se pojavi izbira med različnimi sredstvi. Odprla se je torej produktivna svoboda izbire, mogoče se je prav zaradi te genercije pred nami lahko odprla. Mirko Bratuža: Kljub temu se mi zdi še vedno pomemben problem postavitve kipa v določen prostor. - Tiibuna: Koliko gre pri vaši razstavi za namerno postavitev kipov v določen ambient, s tem sugeriranje njegovega doživljanja? Mirko Bratuža: Kip, ki ga gledaš z raziič-' stvari, seveda pri pogledu iz vsake od Marjetica Potrč: Na razstavi se res pojav-^" ljajo kot važna vprašanja, kaj je prostor, " :!so tla, kaj so materiali. Dušan Zidar: Ravno v soboto, ko sem fotografiral razstavo, sem bil frapiran, ko sem ugotovil, kaj bi lahko dosegli z uporabo • nekaj svetlobnih efektov. Osvetljeval sem obok, sence oboka, sence kipa, svetloba v steklu, robovi so postali prav florescentni. Jože Barši: Zdi se mi, da je svetloba spet postala zelo pomembna, skorajda medij. Dušan Zidar: Na žalost pa s tem nihče ne računa, na koncu pa se izkaže, da je ključni element. Roman Makše: Prej si govoril o ambien-tih. Meni se zdi, da je ta razstava sestavljena iz, recimo, delnih ambientov, ki delujejo na klasičen način, kot en, drug kip, in tako naprej. Skupni ambient pa se zgodi nekje drugje, mogoče v skupnem ljubljanskem prostoru. Gre za zavest, da si nečesa ne moreš lastiti, da je vse skupaj skupni, men-talni prostor, ki pa je čisto fizično različen. Tribuna: Se vam zdi, da kip, podoba, to, kar gledamo, aktivira določene energetske sil-nice. Dušan Zidar: Mislim, da je tu dialektika. Kip lahko v nekem prostoru veliko pridobi, ali pa čisto nič, tako seveda tudi prostor. Opažam, da nočem postavljati kipa v vsak prostor. Marjetica Potrč: Zdi se mi, da je po-membno še nekaj. Važnejša kot podoba je postala metoda. V bistvu so vsi kipi tukaj narejeni na način montaže. Dušan Zidar: Zdi se mi, da se je spreme-nil tudi status kiparja. Danes se ne ve čisto točno, kaj naj bi kipar bil. Če so kiparji včasih odtiskovali v kip same sebe, če je bilo to nekaj neposrednega, zdaj opazimo po-sredni odnos. Govori se o fabriciranju, am-~pak ne v smislu manimalizma, ko je šel~ kipar v tovarno z načrtom in rekel: tole mi narf>Hitp otp ya rlpln <; klf>šrami. neti. za Jože Barši: Pomembno se mi zdi to, da| ip ni samo to materializirano dejstvo, ma-terial na tak ali drugačen način, montiran kos lesa ali kovine, pač pa, da gre za nekaj, kar je poleg, zraven, v bližini tega kosa. Kot da gradimo okoli, ko iščemo, kje in zakaj se kip zgodi. Zanima nas, zakaj se nekaj zgodi ravno tako, zakaj tam nečesa ni, vsak si zgradi neko zgodbo. Tribuna: S temi zgodbami so seveda pove-zani referenčni okvirji posameznega avtorja. Tudi s temi so verjetno povezani vaši, recimo individualni pristopi, vaša raznolikost? Jože Barši: Mislim, da se v vsakem ob-dobju nekateri avtorji pojavljajo očitneje, drugi manj. Naša generacija se je zelo veliko ukvarjala z Giacometijem, predvsem s pro-blemom pogleda. Vsak pa te stvari seveda rešuje po svoje. Vpletajo pa se seveda tudi klasiki kiparstva, npr. Brancusi, pa čeprav v majhni meri. Avtorji se vrstijo drug za drugim, Duchamp in problem doseljevanja funkcij predmetom. Tribuna: Se vam zdi, da ta hiperproduk-cija referenc rezultira v hermetičnosti, umetno-sti, ki le ni dojemljiva za tiste, ki tega referena-alnega okvira ne posedujejo, teh referenc ne morajo ustrezno razbirati? Dušan Bučar: S tem v zvezi se mi zdi zanimiva izjava Dube Sambolec, izrečene se-veda napol v šali na pogovoru v Moderni galeriji ob njeni razstavi: »Pazite, da ne boste pnšli na mojo razstavo nepnpravljeni.« Jože Barši: Seveda gre tu za neke vrste hermetičnost, od tod tudi vprašanja, zakaj, kako in tako naprej. Kiparstvo je tu zelo blizu poeziji, umetnost za ozek krog odje-malccv. Kljub temu pa se mi ta referenčni okvir ne zdi tako zelo pomemben. Zanimivo se mi npr. zdi, da se vsi ukvarjamo še vedno s človekom, pa čeprav ne tako, da bi bil viden, ampak v eiementu nevidenja, odsot-nosti človeka. Z vprašanji, zakaj ga ni, kot _da bi se civilizacija grabila za predmete, ker se boji smrti. Sam bi rad prikazal nekaj nasprotnega, izpraznil prostor, pomislil na Roman Makše: V samem aktu kreacije se steka veliko različnih stvari. Najpomemb-ifnejši, osnoven pa se mi zdi moj odnos do |predmeta, ki ga delam, zgodovino tega, ki ljo poznam, prostora tega, ki ga poznam. ITeža je na meni. Preko dela dobivam izku-jstvo za sprejemanje zgodovinskih dejstev. IMoj kip je npr. iz dveh delov. Prvi, podsta-vek in kamen je iz leta 1987. Ko sem določil termin za razstavo, je nastal drugi del, do-končal sem delo šele, ko sem določil pro-stor. Dušan Zidar: Kip dejansko nastaja zelo počasi. Vsak, ki vidi današnje kipe, ugotav-lja, kako so zapleteni. Ves čas gre za nek dialog, nekaj vidim, opazim, da je preveč enostavno izrečeno, spet se vzpostavi di-alog, gradim naprej. Skozi ta zapleten in počasen postopek pa hkrati iščem odgovor na vprašanja v zvezi s stisko kiparskega jezika. Ker se na to vprašanje ne da odgovo-riti dircktno, preverjaš ostale prakse, preko teh vlečeš vzporednice s svojo, sklepaš, kombiniraš... Besede tečejo še naprej, tok, ki skoraj ni ustavljiv. Vprašanja se odpirajo, skačemo z enega na drugega. Obiskovalci hodijo ven in noter, pod škripa, v roke vzamejo Marjetkin objekt, ga obračajo, grejo na-prej. Potem se preselimo ven, kip Luja Vodopivca pred vrati Equrne se da slikat, ker je dovolj svetlo. Gremo v Sotesko, mimo Gleja, se pogovarjamo naprej. O akademiji, slikarstvu, AGRFT-ju, tele-viziji, o tem, kako imajo v Zagrebu dobre in poceni kataloge ob razstavah, o novih. projektih. In tako naprej. Potem pade" v gledališču zavesa. Konec brez ploska- SERGEJKAPUS fSergej Kapus ima do 12. februarja v Mali galeriji razstavo svojih slik. Priložnost za pogovor o njegovem slikarstvu, refleksijjj [sodobne umetnosti, postmoderni, avtopoetikah. Zaradi razstave, predvsem pa zaradi slik Sergeja Kapusa nasploh. S Tadej Pogačar - Kdaj je prišlo do tvojega vstopa v slikarstvo? Sergej Kapus - V trenutku, ko sem razumel, da si notranjost in zunanjost slikovnega polja v nobenem primeru ne moreta biti '\6tn\.\&tfLr&r-torej ne gre za prenos. Ko mi je posta4djasna?y da je problem slikarstva problem mifljepjšf A \ T. P. - To so bili torejprvi začeMi^\\« [j. S. K. - To je prva slika, govorifaj^pp^gjHti. T. P. - To so sedemdeseta letcf T6tfe/$ S. K. - To je bilo leta 1973. Sfevida sšthprei, počel precej stvari. Toda imel Uqm prgblSiSe*^ s pristopom, potem pa je bilo pcHretoiiojjarediti samo kratko gesto in bil sem naenkrht /^aini. Čisto preprosto. Hočem reči, če slkai^e^prjahi,^ verjetno ne bomo preverili barve teKor^H/jJp^ 'izolirali in potem prenesli na platno. TQ^e~"rra— paka. Barva teh orehov je povsem drugje>4a_ takrat, ko sem to razumel, se je moje slikarstvo začelo. Na drugi strani pa se je tudi neskončno odprlo. Sredina stvari se mi zdi ključna, to, da stojim ne pred stvarmi, artipak da me stvari obkrožajo. Ne gre za nikakršna priviligirana mesta. Ni nikakršne dominacije, pravzaprav ni nobenega opravičljivega izgovora, s katerim bi Llahko trdil: ta način vizualizacije je pravilen in v tem načinu jaz lahko delam. Zdi se mi, da gre za ravno obratno zadevo: da trčiš v neznano^ polje in da se tam znotraj skobacaš, da si se~ pripravljen kobacati. T. P. - Jure Detela v svojem tekstu (Problemi, 203, št. 76 - 79, 1980) opozarja, da je za ta tvoja zgodnja dela zelo pomembna izkušnja Cizanno-vega slikarstva, predvsem poznih del. ------^S^K. - Ko se mi je slikarstvo odprlo, se mi je i—oclprtevna vse strani in tukaj je bil pač Cezanne, |ffry>^ P(av tako je bil tudi Picasso, Matisse, l<-y1flS^\udji\Pollock itd., skratka cela plejada ^wikarjevkj4krat sem študiral umetnostno zgo-do^^ijpCenem se je razprla tudi umetnostno zgdgevinska jproblematika. Hočem reči, nez-^nan/NMia saje razprlo. "iH^^Zi zgodnja dela, nastala v lenh 1974 •^aSp, ]/zmo pomembna tudi izkušnja analitič- jj^, ^ŽK.-/TCubizem me je tedaj provociral in me —pTSvzjifjrav še danes. Mantegnin »Kristus na _—JOffski gori« recimo, je s stališča kriterijev zuna-njosti seveda totalno nepravilen prizor. Ustreza modelu, ki ga je Mantegna investiral. Če bi hoteli sliko, to je seveda le primer, prevesti v ta svet, bi se dogajale strašne stvri. Predmeti bi se začeli premikati in to zato, ker bi bilo Mantegni-jevemu postopku, da je strnil predmete, da jih je podredil ent točki pogleda itd. v prenosu v res-ničnost odgovarjajoče to, da bi se vse pričelo razmikati. Vsi ti postopki, perspektiva itd., bi se sprelevili, spreobrnili. Kubizem je bil zame_ neke vrste izziv, kaj se potem dogaja z razširje-nim prostorom. Poudaril pa bi rad, da je bil tedaj kubizem zame le ena od možnosti. Kubi-zem mi ni predstavljal modela na katerega bi pristajal, tako, da bi lahko trdil: zdaj bom v tem smislu delal. Ne, to je bil zame samo podatek iz zgodovine oziroma fragment kompleksnega spektra izkušehj. T. P. - V sliki » Tračnice« vzpostavljaŠ izrazito iluzijo gibanja. Kljub omenjenim izhodiščem (kubizem), pa gre za občutje nekakšnega preliva-nja prostorov, zveznega prehajanja po vsej sli-kovni površini - ploskvi. S. K. - Kubizem se mi je zdel takrat na nek način zelo cezuriran. Ko je menjal položaje, je v prehodih vzdrževal cezuro in potem to spre-membo zakostenel. V tem smislu sploh nisem bil kubist. Pravzaprav, prostor, ki sem ga hotel projecirati, ni bil v tolikšni meri obremenjen s figuro kot kubizem. Zdi se mi, da so fragmenti pri meni bili zasnovani z dosti širše pojmovano povezavo. Da sem jih lahko pripojil enega na drugega, sem moral razumevati širši časovni spektrum in videti širše povezave, kot so sosle-dja zornih kotov neke figure. Opazoval sem širše prelete, to se danes še lahko spomnim. Prehajal sem od legend na konkretna znamenja, od dogodkov na splošnejšo izkušnjo. Ti preleti so bili zame dosti bolj kompleksni. Hotel sem _ širši čas in tudi širšo snov. _ i T. P. - »Si§nali« (1975) predstavljajo nekak-šen prehod. Gre za občitnejšo afirmacijo snovne materije, ki do tedaj ni bila toliko prisotna. S. K. - Da, šlo je za to. A to se je zgodilo že prej, s sliko »Puščava« (1975). Postalo mi je jasno, da če bi šel po tej poti nekritično naprej, bi si moral izmišljevati zgodbice in jih lahkotno variirati iz slike v sliko. Tega pa nisem hotel, ker se mi je zdelo, da bi se na ta način oddaljil od vsega, kar mi je bilo pomembno v slikarstvu. T. P. - Kaj seje dogajalo v letih 1975 - /95/? S. K. - Takrat sem naredil precej manj slik, bil pa sem tudi mnogo bolj strog do slik, ki sem jih naredil. Ogromno sem jih zmetal v smeti, lahko bi rekel, da sem imel spet težave s pristo-pom. Nekaj sem jih vendarle naredil, toda ko sem se lansko leto ukvarjal z raztavo, sem imel probleme pri izposoji. T. P. - Povdarjen center slike se razgrajuje ie v delih »Puščava«, »Svetišče«, »Signali«, v »Do-polnitvi pravila« pa je slikovno polje močno izpraznjeno in zato bolj afirmirano z barvo in močnim barvnim kontrastom. S. K. - Gotovo, celota je ključna. Vendar to ni neka vnaprej pripravljena celota, ki bi jo lahko enostavno presnemavali, permutirali, prej bi lahko rekel, da gre za odnos do preplavljeno-sti z vizualnim. Problem centra je povezan z vprašanjem operativnosti, s katero na tak ali drugačen način zavzamemo odnos do celote. Seveda se s tem spreminjajo pozitivna znamenja podobe. Ključna je celota, ki nas preplvlja, ki visi nad sliko, ki jo prepaja, stoji ob strani. Če slikar zavzame odnos do celote, če je dejansko kritičen ali pa samo variira že znani obrazec, se to da razbrati iz slike. T. P. - Vendar »Dopolnitev pravila« predstav-Ija nekakšen prelom? S. K. - Prihaja mi v zavest, da odgovarjam na zavajujoča vprašanja. Postavljaš mi pasti, da ugotavljam razvoj svojega slikarstva. Saj v to na nek način sploh ne verjamem. ¦¦'•¦'¦ T. P. - Ne gre za razvoj. Ta vzpostavlja napre-dovanje, kar pa seveda v tem phmeru ni ruijno. Gre zci dnigačnost. S. K. - Hočem reči to. da z »Dopolnitvijo pravila« mogoče nisem ničesar sintetiziral. Lahko je bilo tudi tako. ne trdim. da je res. postavljani kot možnost. da sem s sliko »Gro-bek« sintetiziral dosti več. kot z vsemi poznej-šimi slikami. Ne trdim. da je to res. Lahko sem sintetiziral najvcč z mojo zadnjo sliko. ali na to še čakam. T. P. - Nisem govnril o sintciiziianju. Govoril sem o nekakšnem prelomu. S. K. - Ti prelomi so čudna stvar. včasih so tam. kjer se sploh ne opazijo. Hočem le sproble-matizirati najin pogovor. Včasih se prelom po-javlja dolga leta. včasih se v resnici prelomi v nekomu že dosti prej. kot je recimo spremenil gesto na sliki. Kaj je potem prelomno? Tista gesta na sliki? Hočem reči le to. da je mogoče na sliko čakati dolga leta in če si srečen. jo doča-kaš. mogoče pa je sploh ne. T. P. - Tocla sliko »Dopolnitev pravila« vidiš kot eno izmed pomembnih točk v tvojem slikur-stvu, saj vzpostavlja povsem dntgačno organizu-cijo prostora? ,,, S. K. - Tudi to je delikatno vprašanje. Hno je gotovo: pred to sliko nisem slikal leto dni. To je mogoče pomemben podatek za tako zastavljeno vprašanje. Slikal sem jo izjemno dolgo časa. Pol leta. V tem smislu se mi je takrat zdelo zclo pomembno. da jo naredim. da jo izpeljem. Nc upam pa si trditi. da je bila to prelomnica. Tega si ne upam trditrza nobeno sliko. Ce postavljam vprašanje prelomnice. poterp moram operirati s projekcijo seznama slik. glcde na katere sc tc prelomnice dogajajo. Moje izhodišče v slikar-stvu pa ni seznam slik. temveč odprt prostor. nevaren prostor. neznan prostor. Je prostor. ki te lahko požre. seveda v simbolnem smislu. Tu pa se mi zastavlja ključno vprašanje: kaj se dogaja takrat. ko je celota zares problematizi-rana. ko gre za to, da je telo dejansko umeščeno v tem kar dela. ko nima nikjer izstopa. ko ga travmatizira vse. kar vidi. Važen se mi zdi tudi odnos do celote. kjer se subjekt šele vpisuje. Vpisuje pa se lahko šele takrat, ko mu obenem tudi nekaj manjka. V tem smislu se mi zdi pristajanje na slikarstvo kot stanje identitete materiala popolna iluzija. Navsezadnje, na kaj pa naj sploh prisežemo v tej zmedi senzacij? Toda na drugi strani lahko trdim: Cezanne me je impresioniral. ker je izredno sproblematiziral tisto, kar je videl. Ni si zastavljal lahkih vpra-šanj. Zastavljal si je vprašanje. to je sicer kla-sična teza. neke trdnosti v svetu senzacij. Po-stavljal si je vprašanje dveh stvari. ki se med seboj izključujeta. Slediti temu je drznost. Sha-piro, sicer eminentni strokovnjak, odkriva bi-zantinsko perspektivo pri Cezannovi seriji Mont Sainte-Victorie. kar se mi zdi nesmisel. Toda. ali je ne odkriva prav zato, ker se je izmaknil vprašanju. kje je Cezanne zabredel. trčil v nez-nano in kaj je v tem trku iz neznanega potegnil svojo sliko? Umetnostna zgodovina bi si morala priti na jasno. da slike tudi izginjajo in da se ne le obnavljajo in množijo. Moraia bi si priti na jasno. da v imaginaciji slikarja, ko dela novo sliko, slike tudi izginjajo, umirajo. Da slikar ne more pristajati samo na slikovni arzenal. če hoče narediti novo sliko. T. P. - Ko si v svojih tekstih pisal o visokem modernizmu, si posebno pozomost posvečal Kennethu Nolandu. Zakaj? S. K. - Ndland me je zelo izzval, čeprav moram reči. da predvsem s strategijo delovnih metod. Sprovociralo me je njegovo izjavljanje o vizualnosti kot zadnjem mogočem štadiju po-dobe, slikarska teza o reduciranju dodatnih mo-delov, ki naj bi prekrivali, zastirali podobo. Prišel sem do prepričanja, da je to zabloda. Ne da bi bilo Nolandovo slikarstvo zabloda, tem-več, da je zgrešeno slikarstvo, ki je iz njegove delovne strategije potegnilo zaključke, da je mogoče podobo konstituirati izključno z nepo-sredno optičnimi sredstvi. To se mi zdi iluzorno. Vizualnost nenehno doživlja spremljavo nečesa, kar v podobi ni neposredno opazno. Zdi se mi, da slikar, ki nima vstopa do tega odnosa, ne more slikati kaj drugega kot rigidno shemo. To me ne zanima. Vedno me je zanimala slika kot rezultat telesa. To je seveda imaginarno telo, ki je preplavljeno z vizualnostjo. Telesa, ki ne more reči, da je elipsa elipsa in da je krog krog. ki ne more reči ničemur to je to, ki vedno lahko ugotavlja. dojema v sredini stvari. Ne gre za natančen študij podatkov zato, da bi se v celoti približali, temveč za njuno recipročno relacijo, hkratnost. Nek podatek je lahko točen in kon-kreten le takrat. če ga opazujemo v sredini stvari. To se pravi. da je podoben metulju. Zvezdo pravzaprav vidimo tako. da gledamo mimo nje. Zorni kot usmerjamo v zvezdo tako. da ga usmerjamo poleg nje. da se torej sprašu-jemo, kje je zvezda. Zdi se mi. da stvari vidimo tako, da gledamo mimo njih. Na tem mestu se postavlja vprašanje ki se mu slikar ne more izogniti in je vsaj zame ključno: kje v tem od-nosu, v katerem gledamo mimo, doživljam pri-padnost s čimerkoli. Zato me tudi ne zanimajo enoznačne reSitve. Ambigviteta pogleda je zame ključnega pomena. In če se vrnem, kubi-zem je bil za mene izziv. ker je vzpostavil strate-gijo ambigvitete pogleda. T. P. - In Pollock? S. K. - Tudi Pollock. In prav zato se mi zdi v izjavah, kot je govorjenje o prelomnicah, skrita pozicija moči. Na to pozicijo ne pristajam. Mislim. da v celotni zgodovini ni niti ene same slike, ki bi bila dokončna. Seveda pa je jasno, da ima percepcija neznanega prostora korelat v kri-tičnosti in da odnos do zgodovine razkriva šele preko percepcije neznanega prostora. T. P. - Med deli iz osemdesetih let so » Vrata ognja« oblikovano platno - na razstavi v galeriji Equrna so bila izpostavljena kot objekt, prislo-njena na steno, segajoča v realen prostor. Ob tetn se odpirajo povsem novi pomenski sklopi. S. K. - Zamejenost slikovne površine je pro-blem v slikarstvu. ki me nenehno izziva. Na-mreč dejstvo. da je slika površina določenih dimenzij, da ima roman svoj konec. Kako zadr-žati in ustaviti na omejeni slikovni površini ne-zamejeno? »Vrata ognja« so pač slika, v kateri se mi je ta konflikt oziroma napetost vzpostav-ljala z oblikovanjem površine. So edino obliko-vano platno le zato, ker sem dobil trenutno vizijo te slike. Ostalih platen nisem oblikoval, ker bi se sicer ta napetost med zamejenim in nezamejenim zmanjšala. T. P. - V tvojih tekstih o slikarstvu moder-nizma in visokega modemizma (npr: Razkritje vizualnega, Problemi 192-193, št. 9-10, 1979) si posebno pozornosl posvečal predvsem formal-nim problemom, načinom organizacije prostora, centru polja, robovom. S. K. - Tudi El Greco se je ukvarjal z robovi. Tudi Courbet je vzpostavljal določeno napetost med zamejenim in nezamejenim, oziroma kore-spondenco med tem, kar je na omejeni slikovni površini in tem. kar sega izven nje. kar je men-talno širše in se preliva daleč čez robove. S sta-lišča struktur, ki niso označujoče le z vidika razmerij med materialnimi slikarskimi postav-kami, so pa temeljnega pomena za konstitucijo podobe, se mi zdi zahteva po tavtološki identifi-kaciji slikovne površine, v kolikor ni bila razum-ljena zgolj operativno, kot kritično distanciranje od tradicionalnega iluzionizma, docela iluzorna. V tem smislu se mi zdi postmodernistični odgo-vor docela upravičen. Zrelativiziral je namreč resnost, ki je vodila v slepo ulico. Jasno je dal vedeti, da je potrebno sliko proizvajati. Po-novno je problematiziral odnos celota - detajl. Seveda je bil eksperimentalen tudi visoki mo-dernizem, vendar ko je zašel v apriorizem ce-lostne organizacije, se je lahko kaj hitro zgodilo, da je podobam umanjkala raven evolucije nasli-kanega, oziroma predstava o gibanju, ki konsti-tuira njihovo časovno dimenzijo. Obenem pa se je zmanjšala organizacijska pluralnost, kom-pleksnost podobe. Tudi postmodernizem v mnogih primerih ponuja enoznačen odgovor, ki mi ne ustreza, kot tudi ne enoznačnost viso-kega modernizma. Ambigviteta znotraj katere stojim, se mi zdi ključna. Ugotavljamo lahko sicer neke čisto določene postopke, toda kdo nam lahko zatrdi, da se bodo obnavljali brez problemov? S tem, ko odkrijemo določene sli-kovne modele, še nismo odkrili zakona perce-pcije. T. P. - Leta 1984 si prvič konkretneje kritično pisal o samoreferenčnosti visokega modernizma. S. K. -Rezultat samoreferenčnosti je lahko podoba, ki ji umanjka evolutivna raven, ki je skrepenela v otrpel diagram, oziroma podoba, ki se o času ne sprašuje. Ali ni to zabloda? In če gremo dalje, ali ni to despotsko dejanje? T. P. - Postmodemizem je torej odprl pot iz slepe ulice visokega modemizma? Ga ti vredno-tiš pozitivno? S. K. - Postmodernizem je ponovno opozoril na dejstvo. da slikarstvu ni na voljo nikakršen definitiven oblikovalen temelj. Obudil je ekspe-riment. Sproblematiziral je operativni karakter slikarstva in konstitucijo detajla. Sproblematizi-ral je enoznačno prosperiteto. razvojnost in opozoril na nedognano miselnost. da je slikar-stvo, ki eksplicitno potrjuje ploskost. površino s)ikovnega polja. ki izpostavlja primarno funk-cijo snovi. ni nujno tudi najbolj samoreflek-sivno. Slikarstvo je lahko v tem primeru tudi docela nereflektirano, lahko gre le za avtoma-tično pobarvane. dekorativne površine. Ob tem se mi zdi poučna anekdota o Rauschenbergu. ki je izdelal štiri prazne površine z namenom. da bi na njih uprizoril praznino. Nevvman mu je dejal: »Ja. ja v redu, toda to je potrebno narediti z barvo.« To je potrebno z nečim narediti. T. P. - Modemizem, predvsem visoki, je teiil k izdelavi idealnega objekta, slike. Postmodema vzpostavlja necelost, nepopolnost, paradoks, ne-idealnost... S. K. - Da. Toda zame je Rothkova površina konfliktna površina. T. P. - Rothko se je sam eksplicitno distanciral od modertustičnega formalizma. S. K. - Saj ravno zato. To neidentitetno sta-nje se mi zdi ključno. To ne more biti le dekori-rana površina. T. P. - Spreminja pa se tucli odnos do zgodo-vine. Če nekoliko poenostavimo in posplošimo: od modernističnega iskanja novega za vsako ceno, z negativnim odnosom do zgodovine, do postmodernističnega »sitpermarketa zgodovine«. S. K. - Če zavzamem ekspliciten odnos do zgodovine. s tem še nisem razrešen. Jasno je tudi to, da bom, če bom zavzel odnos, po kate-rem naj bi neka sintaktična veriga vodila k ideal-nemu koncu, slej ko prej razočaran. Zato se mi zdi veliko bolj važno, kaj se dogaja v sredini. Jasno pa je tudi tp, da so številne postmoderni-stične slike izdelane brez notranjega monologa. Slikalo se je pač z določeno tezo, preko te teze se je prevzelo natančno določen repertoar. To se mi zdi preveč enostavno, prav tako. kot se mi zdi premalo obvezujoče slediti le aprioristično zasnovani celostni organizaciji podobe. Toda biti znotraj stvari, jih videti in si jih upati gle-' dati, to se mi ne zdi enostavno. T. P. - In v Slovenskem slikarstvu? S. K. - Tudi v slovenskem slikarstvu se precej slik napačno razume kot postmodernistične. Zdi se mi, da so številne slike samo nereflektirani stari dolgovi in da je precej slik, ki niso absolvi-rale modernizma, pa se vrednotijo kot postmo-dernistične. Vsaj za moje pojme. T. P. - Tu se lahko ustavimo še ob vprašanju dihotomije med figurativnim in abstraktnim. S. K. - Načelno ni nobene razlike. T. P. - V sedemdesetih letih je ta dihotomija imela izrazit ideološki predznak. S. K. - Ja, toda ta predznak je prisoten tudi v osemdesetih. le z druge strani. V sedemdese-tih letih je vladala določena represija abstrakt-nega slikarstva, toda ali je bilo v osemdesetih letih kaj drugače? Enaka represija, le da v imenu figuralike. Kdor ne dojema tega, da je za izdelavo figure potrebno iti tudi skozi nemi-metična stanja, preprosto nima zadosti pojma o slikarstvu. To je sicer grobo rečeno, toda zavedati se moramo, da usmeritev v slikarstvu ni upravičeno razlagati kot neko načelno razliko med abstraktnim in figuralnim, ampak kot ra-zliko, ki v temelju izhaja iz problematike nači-nov, kako je vizualnost strukturirana z misel-nimi procesi in koncepti. Če že razpravljamo o stanju identitete, potem nam mora biti jasno, da funkcioniranje mentalnih operacij tistega, kar percepiramo, ne le razkriva, ampak ne-nehno tudi transformira z vidika lastne organi-zacije in modifikacije. Vse to pa seveda ne pomeni, da se slikarstvo ne odvija znotraj kritič-nega odnosa do zgodovine. Nasprotno. Prav konfrontacija z nerazjasnjenimi aspekti vizual-nosti nenehno kliče in potrebuje kritičnost. Analiza vizualnega polja kot nujnost soočenja z nepoznanim in kritična naravnanost sta hkratni dejanji. Določeno izključevanje znanih stvari ne predstavlja voluntarističnega dejanja, ampak pomeni, da spričo prestrukturiranega vi-zualnega polja določeni modeli v trku z nezna-nim niso več uporabni. V tem neznanem polju nam ne morejo več služiti. T. P. - Monokromne površine so se od Rod-čenka pojavile še najmanj trikrat. S. K. - To v ničemer ne spremeni dejstva, da je potrebno vedno-znova nekaj narediti z vso zavzetostjo in zdi se mi. da nam ta zgodovino-pisna računica ne pomaga kaj dosti. Namreč računica, da vem, zdajle je abstrakcija na kri-žišču sporov, v naslednjem trenutku bo figura-lika, zdaj v tem trenutku spremljam racioiial-nost. v naslednjih iracionalnost; ta računica je kratka. Razkriti načini vizualizacije nam ne nu-dijo razrešujočega odgovora na sliko. ki naj bi jo naredili. Lahko vemo ogromno o Cezan nu, o Maljeviču in vendar ne bomo slikali slike. Lahko poznamo določene teze, določena sta-lišča, za sliko pa je potreben vstop v polje, v katerem se lahko izgubiš, ki te zmelje, sežge. Narediti sliko je čista sreča, dobro sliko še pose-bej. To je milost. In kje se začne aura slike? Prav gotovo ne v preletih, ki jih je mogoče docela skontrolirati, napovedati. Iracionalnost in racionalnost sta dve plati podobe, v sredini, vmes, pa je njeno tkivo. Tadej Pogačar |fotografi}e Herman Pivk| iz serije o skriti želfi Modeli izposojeni iz Igalerije anonimnih Brane Bitenc REKA Reka je bila sivo-kalna kot nebo, zapolnjeno s kopastimi je kot natrgana rjuha visela površina zemlje. Tesnoba, ki nas je oblaki od obzorja do obzorja. Nobenega hrepenenja ni vzbujala, navdajala) se je sprostila) gospa se je zravnala iz svoje otrpJe le dolgocasno stanovitnost. Navzgor so se iz njenega hitrega, poze, eden od tujcev je od nekje izvlekel steklenico in med nami kompaktnega toka bocili otoki glmaste zemlje, iz katerih so se je vzpostavila neka nevidna nit. Vendar pa ta instmktivna strlela gola debla topolov, ki kakor da so se spajala z nebom. pripadnost) bolj značilna za živali kot Pa za liudi, ni traiala Ladja, stara jeklena oklopnjača, od daleč podobna členka- ^olgo stemu črvu, je drgetala v toku. Organski motorji so predli nekje Sunek> nepričakovan in silovit, nas je razmetal po palubi v globini, debelušna gospa si je venomer popravljala ovratnik gospa je vreščeče opletala s kratkimi, debelimi rokami in lovila plašča iz lisičjega krzna, grbančila čelo in pogledovala na uro. ograjO; tujca pa sta se oklepaia kiopi, napol odtrgane od stene Tujca sta nekaj govorila, pogledovala po zaobljeni ravnici, lep- Pred nami je iz vode gledala ^, popolnoma gladk ozka in ljivi od gnilo-rjave pomečkane trave. Kapitan je vlekel cigaro, navpična( kot obeliski v kaki daljni dežeh> z zagiljeno konico , zaslanjal konico pred vsiljivim vetrom in stoično zmigoval z ra- reka se je lijakasto udirala ter se vedno hitreje, v grozliivem' meni ob precej pogostih vprašanjih ravno takšne debeluške ijubezenskem prizoru, kakor piton okoli svoie žrtve, ovijala o tem, kdaj da bomo že odrinili. Gospoda, prej nekako zaupna, okoii kamna pa sta se začela razgovarjati precej glasneje, eden od njiju pa je Ladja> prej kompaktna in na videz močnejša od toka se ie kazal z roko nekam proti daljavi. In res je tam migotala pika, ki sedaj zvijala kot črVj brenčeče pokanje jekla se je mešalo s kriki je postajala vecja m vecja. motorja in zamolklim bobnenjem. Skočil sem v vodo, plaval Jezdec m konj, zlita v eno samo, monumentalno, od blata sivo stran in se koma]- izognil opietajočemu repu barkače ki se je in kompaktno podobo, sta prešla iz galopa v drnec, iz tega z vedno večjo hitrostjo vrtela okoli čeri in nazadnje izginil*. v počasen kas in poslednjih par metrov prehodila v mirnem koraku, ki je izžareval neskončno utrujenost in neskončno moč _ in vzdržljivost obenem. Nato se je mož v loku počasi odlepil od konja in se pretegnil, ravno tako se je konj malo prestopil, stoječ v plitvi vodi) po kateri so plavali beio_rjavi kosmi pomigal z ušesi in pokazal svoje bele konjske zobe. Medtem mu pene; sem zagiedai kapitana, kako prav okretno skače s skale na je jezdec odpel jermenje pod trebuhom, ga razsedlal m poknl skalo in se ozira po strmem bregu, s katerega so tu in tam visele z deko ter mu podstavil vrečico z ječmenom. dolge; kačaste korenine. Ne da bi me pogledal, je urno zgrabil Sel, mož visoke postave in temne, usnjene polti, je naredil eno izmed n]ih ter začel plezati na breg Korenina pa je bila požirek, dva iz steklenice, ki mu jo je ponudil kapitan se ozrl po v resnici nit Ogromnega pajka, ki ga je hitro potegnil vase in ladji in potnikih, nato pa sta odšla v podkrovje. Kapitan nam je pozrl Opazoval sem ta dogodek, ki se je zgodil v čudni tišini, se nato v par skopih stavkih razložil, da bomo najprej odšli po prestopal z noge na nogo po ledeno mrzli brozgi in sploh nisem material za nov dvorec našega vladarja v kamnolom, ki je precej opazil) kako se mi je na podplat prilepila velika, rjava krastača, višje zgoraj ob reki. To bo seveda zelo zavleklo naše potovanje. posuta z mozoi^ ki so od blizu izgiedali kot mali kraterji. Gospa je sedaj precej nejevoljno razlagala tujcema, kako da se ji Poizkušal sem jo zdrgniti dol, vendar mi je to povzročilo le mudi, se z jezo ozirala proti kapitanu in dodala, da se prav čudi, zarečo, trzajočo bolečino. Utrujenost, ki je prej nisem čutil, mi kje da je vladar v tej revščini dobil denar zanov dvorec. Tujca, je začela toplo obiivati telo in s poslednjimi močmi sem se, da še ki sta bila ravno tako precej v naglici, sta pnkimavala, vendar, sam ne vem več prav dobro kako> odvlekel na breg ker pač nista bila poučena o zadevah v deželi, nista komenti- rala. Jezdec se je, nič manj skrivnostno, kot je prišel, sedaj _ v zložnem kasu oddaljeval od nas. Odrinili smo. Nezavestnega so me prinesli na grad kraljevi lovci in ko je Ko smo zapluli med otoke, je reka naenkrat, pa vendar na vladar slišal, da znam skrbeti za rastline/me je milostno posta-način, ki ga težko opaziš, popolnoma spremenila svojo naravo. y{\ za vrtnarja. Prej, sicer hitra in nepredirna, je sedaj zasanjano postajala po ' prej So se tu nenehno vrstile zabave in turnirji, potem pa, ko je tolmunih in kljub sivo gladki površini izgledala skoraj pro- nenadoma izginila njegova edina, ljubljena hči, se je ta vedri, zorna. In že za robom otoka, ki se je odrezano končal, brzice in vendar strogi mož potegnil vase in,zaprl pred svetom. Kraljica, gmote rjavo-sluzaste pene, ki se je nabirala na meji toka in nekdaj vedno nasmejana ženska, tako usmiljena do vseh ubogih, stoječe vode. Gospa prej po mestno ohola, se je sedaj krčevito ki so hodili prosit vbogajme, je cele dneve jokala in v neki mrzli oklepala držaja ob kajuti, strmela nekam podse in svilene noga- zimski noči izdihnila od bolečine. vice so postale lisaste od vode, ki je pljuskala čez rob in se razlivala po palubi. Tujca, nezavedno stisnjena drug k drugemu, _ sta sedela na leseni klopi, z nogami tiščala popotne torbe k sebi . , . . ' . 1U. . , • 4. , • ,,,.,, .» , j , ° , i. n -,, • Tako mi dnevi sedai mmevaio v skrbi za ta prelepi vrt, ki se ln vpresledkih kncala drugdrugemuna uho. Zival vpodkrovju, J J .,. _ ^ f '. ^ t + ¦ n 11 v, 1 razprostira pod elipsasto kupolo iz nainneisega knstala 111 pa ena sama, ogromna celica, vpeta v jeklen oklep, le hrumela ^ * v , A . , • • « , , . . . . 1 u •• • -j vr v -i „ i * ii • x^ v lovu na mrces, s katenm hramm svoio zabo, ki sem zanio nekie v globim m z nevidno, zareco silo gnala staro okloprrjaco . j . J v. j ,J . ° lzdelal poseben ceveli, da ie venomer ne tlacim k tlom. Boli ln po toku navzgor. , ,. ^ . , , J, . J . ... . ,. ... . J. . ~ ,, ,. . v , , , • 1 ivi ¦ -i i boli se mi dozdeva, da ie ona lzgubliena kralieva hci ln si ie Oddaliuioc se od otokov, se ie reka nekoliko uminla, zavila J t , ^- . • 1 j • i.- i 1 i -• - u i 4. ravno zato ne upam poliubiti. v desno m pogled nam je zastirala skalna pecina, cez rob katere ^ ^ J riiAUMtlM 11 \L KUtllKt AVAIMIlaAHUIMtG/TALJ Približno tedaj, ko se je iz razbite lupine modalnosti luščila funkcionalna zavezanost novemu harmonskemu sistemu, si je neki francoski zgodovinar belil glavo s vprašanjem, kako proda-jati pojem avantgarde. Ga oviti v pajčevino metafore ali ga prepustiti zlbrabi »obetov bodočega« - teoriji in praksi napred-nih političnih gibanj. H. M. Enzesberger je tristo let kasneje prepričeval, da si bo ta pojem s polno svobodo prisvojil vsakdo, ki bo »na prazne površine nanašal barve ali na papirju izpisoval črke ali note...« Note! Je mar slutil, da se bo vppesekcravant-gardnih teorij prepoznala tudi glasbena svoi^Kosi^tvr^pdo^č©^ 20. stoletja, ki v procesu vključevanja v ti^sijci^ve^šSSe tako lastno refleksijo kot v sublimaciji dpua^oo, avan|LaF€mega\ vala »izpisuje note na papir.« / //^^S? ^7 A PISMA (\^ /^T V starem stolpu v nekem nemškem Vn&stu sor^šli <&$, zaprašenih pisem. Ker zgodovina uči, cta jHj njkaror W gr* zametavati (nekje na podstrešju so nekoč OCJkrttR^ra^en^a^ Bacha), so postala predmet bodočih raziskovaTtj,^.^^-^^ Chopin je na zvitek svoje zapuščine zapisal bolestni moto, na teh pa so zaman iskali kakršnekoli sledi podobnega vodila. Postavilo se je vprašanje, če je avtor pisem gospod ta m ta, ki je v evropski glasbi 1910-30 odigral dvomljivo vlogo. Toda pustimo to ob strani. Bistvo se išče v dejstvu, da so v teh pismih izpisane tako »črke na papir« kot »note na papir«. Nenavadnega notnega zapisa še do danes niso uspeli razvozlati; domnevajo le, da gre za poskus rekonstrukcije skrivnostne glasbe alkimistov... O besedah vedo povedati le to, da je v desnem zgornjem kotu vsakega pisma napis: »Mojih dejanj nisem razumel kot sanjo, temveč sem jih sprejemal kot obet bodočega. Osamljeni jezdec« Iz vsega ostalega so izluščili le fragmente... O UTOPIJI V svojih utopičnih implikacijah Ernest Bloch ravno v glasbi razpoznava nosilca utopičnega duha par-excellence. »Ton izreka hkrati tisto, kar je v samem človeku še nemo... Tako začenja glasba hrepeneče in se že v začetku pojavlja kot klic za tistim, kar je odsotno...« Enigmaabstraktne umetnosti, ki prikimavagovorici nepojmovnega besednjaka, se v približku predmetnosti ne razre-šuje. »Obeti bodočega« se lahko vežejo na nove razsežnosti ------------------------------------------------------------------------------------------- i " Glasbeniku je v preteklosti predstavljal sredstvo za izraz, preko predeiave tematskega materiala se je izgrajevala forma. »Zave-dam se, da sem prebil pregraje minule estetike,« je zapisal Schonberg v program praizvedbe svojih prvih atonalnih del. Obetl bodočega so po letih molka zahtevali formiranje nekega novega zakona. Znova se glasba ni mogla izogniti ujetosti v spone lastnih konvencij. Konstituiranje kromatskega totala v dvanajsttonski tehniki je spremenilo subjektivno-anarhično črto komponista v ob-jektivno-konstruktivistično. Toda ta se je s polnim žarom razžarela šele v petdesetih letih z visokim nivojem tehničnih inovacij in s akcentom eksperimenta, tedaj ko so se glasbeni postopki in tprmalni principi pričeli napajati iz širšega umetniškega zaledja v ppetike 1910-30. OBESEDI-BREZBESED / Vteh letih se je povzpel na piedestal Majakovski in zapisal: »Jaz 'Sem na zemlji edjni glasnik bodočih resnic!« Glasba je svoje emfatično hotenje po avtonomnosti umetniškega ustvarjanja zari-sala že v baročni paradigmi, kjer se je odbremenila spon ritualnega gestusa in svoje latentno esteticistično hotenje sprevrgla v avtoh-tono. Izvor primarno glasbene zamisli se je najavtentičneje razpoz-naval v emancipaciji instrumentalne identitetne strukture, v odd-vojenosti funkcionalne zavezanosti besedi. Z ločitvijo od spremlja-jočega korelata ali celo inicialnega pomena besedne umetnosti se je glasba predala ezoterični kombinatoriki kompozicijsko tehničnih postopkov v službi čistega tonskega izražanja. Iskanje izgubljene funkcionalne povezanosti z besedo pa se je bolj kot v programskih intencijah glasbene romantike odrazilo v zvezdnem jeziku »ruskih avantgardistov«, v katerem se glasba z vso svojo kozmološko razsežnostjo vrača prav do skrivnostnega jezika Helade, kot je to v primeru Vladimirja Hljebnikova. O PUBLIKUMU Širše občinstvo začudeno stoji pred manifestacijami avant-gardne glasbe. Adomo se opravičuje, češ, da je izoliranost v najožji cenacle v Schonbergovi generaciji veljala za zagotovilo čistosti. Kijub temu je smeh odpravil VVebernove glasbene »tre-nutke«. Po eni strani si zatiskati ušesa pred »obeti bodočega«, pred preveliko intenziteto novega zvoka, po drugi sprejeti šok in škandal kot razpoznavno znamenje novega prevrata. Satie si je zadovoljno mel roke ob polomu Parade, Pariz je v letu 1919 z zaušnicami utemeljil barbarski kodeks Pomladnih obredij Igorja Stravinskega. SLIKI \ Ravno s tem, da je bila tonaliteta tista trdna opora, ki je glasbi ( togočala organizacijo izraza, je v orkestru umetniških hotenj j igrala podobno vlogo prve violine kot v slikarstvu predmet ( kazovanja. Analogno izgubljenosti tonalnega centra v prehodni j mi svobodne tonalnosti, je tudi pot v brezpredmetnost peljala ozi rušenje perspektive. Donald Mitchell se upravičeno spra- i je: »Ali se lahko sumi v to, da zapuščanje tonalnosti v glasbi govarja zapuščanju perspektive v slikarstvu?« Lahko. Osam-ni jezdec upravičeno dvomi, kajti razlika dveh sorodnih pojavov ' ;topa glede na pomembnost izročila predvsem v intenziteti ¦ jiomov. Glasba kot abstraktna umetnost je bila vedno v odvisno-od svojih konvencij-slikarstvo od svoje predmetnosti nikoli tako. ivdahnjeno preroštvo, ki je usmerjalo svoj bodočnostni korelat j nepoznane razsežnosti, je Malevičevemu Črnemu kvadratu ; pisalo adekvaten glasbeni odmev šele pol stoletja kasneje t'33" za pianista. PREDANOSTI Obet emancipacije umetniških sredstev so likovniki uresničili jsvoboditvi barv in oblik, glasbeniki pa v procesu emancipacije aznih sredstev od zakonov funkcionalne harmonije. Ljubezen je lko tudi entyziastična predanost materialu. Osamljeni jezdec si niti ne prizadeva vzpostaviti komunikacije, Ddreka se »preprostega bralca« in z izoliranostjo od svoje kulturne n umetniške sodobnosti širi jez med umetnikom in publiko. V svoji samozadostnosti si nadane rdeče podloženo pelerino in aristo- r o A a, 11 \ ). S. Shaw: CHAOS; Februar 2/1987; SPEKTRUM Der VVissenschaft (Scien-tific American) 6. Bruno Ernst: DER ZAUBERSPIEGEL DES M. C. ESCHER; 1985; Deutscher Taschenbuch Verlag; Kunst; Munchen 7. LEBEN UND WERK M. C. ESCHER; 1986; RVG Rheingauer Verlagsge-sellschaft gmbH., Eltville am Rhein 8. Evald Flisar: SKRIVNOSTI MANDALE; tekst izhaja v nadaljevanjih v reviji 7D v 1987 letu v Mariboru 9. James Gleick: MYSTERY OF CHAOS; 1984; The New York Times Magazine; New York 1. Jose and Miriam Arguelles: MAN-DALA, Boulder & London, 1972 2. Katalog MG Ljubljana: EMERIK BER-NARD; 1988; Moderna galerija; Ljub-Ijana (teksta Igorja Zabela in Sergeja Kapusa) 3. John Blofeld, I CHING, Knjiga pro-mene, Dečje novine, Gornji Milanovac, 1987 4. Carl Clausberg: FEIGENBAUM IN MANDELBROT, Nove simetrije v umetnosti in naravoslovju, Kunstfo-rum, september, oktober 1987 5. James P. Crutchfield, J. Doyne Far-" mer Norman H Packard nnri Rnh^rt | Končno bi se le lotil zaključnih razmi-Išljanj. Najprej bi načel vprašanje o raz-imerju med mikro in makro strukturo. Če |na kratko osvežimo doslej povedano, se bomo takoj spomnili, da je imel nekaj po-dobnega v svojem opusu Escher. Kar po-mislimo na dela kot so »Kače«, »Krož-nica«, »Metulji« in mnoga druga, ki prav očitno postavljajo vprašanje mikro in ma-kro strukture in gibanja med njima. Prav tako je skorajda nemogoče prezreti dej-stvo (gre za trditev, ki je morda res malce preveč hrabra, saj je ni še nihče dokazal, pa vendar jo bom prezentiral, ker menim, da temu skorajda ni moč oporekati), da je Escher moral zelo dobro poznati razi-skave svojih sodnikov in predhodnikov s področja fizike in drugih znanstvenih ved. To lahko ugototfimo"le ob bežnem in hitrem preletu grad/va, ki sem ga podal in prikazal do sedaj/Tudi četoreletimo po-glavje, ki govori/o Mandalah) bomo našli primere, za katerebi lahko mirno trdili, da nosijo v sebi iste prvine, ter zajemajo vpra-šanja ali probreme, ki jih lahRo postavimo i pod TEZO Qr RAZMERJU MED MIKRO IN HdAKRO^TRUKTURO. TakojNahko sicer potrdifnoTda gre v vsakem izm^d teh te-matskih pregledov za druge nivoj^doje-manja in strukturalnega razmerja -Uako pri Escherju zgolj za vizualno opazaflje tega razmerja, v znanosti prav tako za optično, hkrati pa tudi za psihično dojema-nje in razumevanje predvsem vesolja in njegovega nastanka ter gibanja v njem, in končno gre pri mandalah za duhovno, morda pa tudi za metafizično dojemanje tega razmerja vendar zaradi tega ne mo- •¦-.-nr-t, - -..-r.t! lr¦"••-¦¦ ¦"ijlimp;-- mreč, da se nam prav v teh različnih nivo-jih postavi vprašanje, ki me je pri mojem delu tako obsedalo in mi dajalo voljo za raziskovanje. Gre za vprašanje gibanja v tem razmerju in preko tega o dimenzijah, ki se v tem razmerju tvorijo. Zelo lepo ga ponazarja, recimo, primer klobčiča s premerom 10cm, zvitega iz vla-ken debeline 1 mm. Takoj se moramo stri-njati s trditvijo, da ima ta klobčič nekaj različnih fizičnih dimenzijiiz latentne pozi-cije), ki pa so odvisne ocfnašega gledišča. Če klobčič opazujemo iz\razdalje, recimo, 10m, se nam zdi ta klobclč zgolj točka in s tem vrednost ničelno /aimenzionirane fi-gure. Iz razdalje 10cm b©mo videli lepog oblikovano kroglo z vsemil podrobnostmi, I ki pripomorejo vtisu tridimenzionalnegai prostora. Če s približevanjem nadaljujemo 1 in pogledamo to krogla iz razdalje 10mm, | bomo pred očmi imel/ skup\ek vlaken, ki dajejo vtis dvodimenzionalnega ali celo enodimenzionalnega/prostoral Pri 0,1 mm bo vizualno vsako vlakno doDilo podobo ogromnega stebra /n s tem ponovno vtis tridimenzionalnega/prostora. lQe test na-daljujemo in pri O.Gn mm se bo však steber razbil v nitkasta vlakna, kar bo fj>onovno napravilo vtis enodimenzionalnega—pcct._ stora. S ¦^—4ztegaje lepo razvidno, da ]e dimenzija ' pravzaprav zelo relativen pojem in kot taka torej zelo občutljiva za uporabo l;v umetnosti. S tem hočem reči, da z njeno lumetniško uporabnostjo umetnik mora ra-gčunati oziroma upoštevati tudi interpreta-Itorja in ga, če se mu zdi to pomembno, ^napelja^ ."¦. ' dimenzijo, katero je mmmm sam hotel predstaviti, saj sicer lahko pridef pri interpretaciji do nfipačnega dojemanja! in razumevanja. (i ? Ob teh spoznanjin e manipulaciji z di-menzijami pa se prav Viitro znajdemo pri pojmu »programiraipegja pogleda«, ter s tem tudi pri naše/n arugem vprašanju, odnosu med dve in/tridmnenzionalnim pro-storom. Vsekakor se moramo najprej po-govarjati o pogledu^ kimam vsa vprašanja tudi logično zastavlja. Mislim, da je vseka-kor potrebno razmi$litilo paradoksalnem stanju tega pogledk Liaj se ta pogled »ustvari« ali »ustavL p i vsakem človeku drugače. Prav na tej ravni prihaja namreč do dileme, kje potegniti fpčnico ali pa ena-čaj med kiparskimi irji sliKarskimi deli, kajti kdo pa je lastnik kalfršnegakoli medija, ki se mu reče dimenzjja^llz zadnjega pri-mera je jasno razvidho, kako relativni so ti pojmi, še posebej, Ipe tipoštevamo Esc-herjev citat o tvorjenjii slike na stropu (poglavje o Escherju)l Ppstane nam jasno, da je prvi, ki lahko o ^ak^m pogledu karkoli trdi, sam avtor (če/mii je to seveda po-membno!) šele kašnejje interpretator, ki mora biti v tem pj/imeriu postavljen pred likovno strukturirapo dejstvo. Tako se zdijo zanimive in zolo dcbre poteze slikar-jev in kiparjev, ki sami dDločajo točko po-gleda in to kakor MJLASBENICA aL^ri potem, ko si malo zrasla? -, Poiefci scm vso osnovno šolo prepcvahi \ junaškVin^druge partizanske pesmi in »lipa jjLelei^W^<\Samo to? Skoraj samo to. Za svojouttiso senvsc potcm z cnajstim letom vklji|^^/v mar^o komorno zascdbo. kjcr sjno se ukvanmj/celo s Schubertom in IVlo- ^utom, dpmstpa so mi kupili električne lrar|je. ckM^m se lahko še dodatno izpovc- -VOKALISTKA 4. Si hodila v ^lasbeno solo? Najprej sem hodiJa v kranjsko glasbeno šolo in potcm nadaljevala na srednji glas-bcni šoli v Ljubljani. kjer sem se učila solo petje in klavir. Poleg tega sem nastopala z oktetom glasbene šolc. pri pctnajstih )c-tih postala organistka in zborovodja v šmartinski cerkvi v Kranju. odigrala okoli pctintrideset predstav v Prešerno-vem gledališču. pri sedemnajstih letih pa sem se začela učiti še saksofon. 5. Na glasbeni šoli si sc verjetno učila klasičnega petja? Da, čeprav me je moja profesorica petja - Jelka Stergar vsa štiri leta prosila, naj se prepišem na ekonomsko ali administra-tivno šolo. Na srečo pa sem trmaste sorte in sem kljub vztrajnemu prepričevanju prepevala dalje. 6. Se je tvoja glasbena pot takrat že morda nagibala v kakšno bolj določeno smer? Ne. še ne. čeprav pa sem čedalje raje poslušala jazz glasbo, za katero pa sem imela premalo znanja, izkušenj in najbrž tudi let, da bi se lahko aktivneje začela ukvarjati z njo. 7. Kam te je odneslo po srednji šoli? Šla sem pet v ljubljanski operni zbor in obenem soustanovila ansambel CAN-CAN, s katerim sem pela in igrala sakso-fon štiri leta. Takrat sem se naučila vsega tistega. česar se mi na učnih urah petja rta srednji glasbeni šoli kljub volji do dela ni uspelo naučiti. 8. Kakšen odnos do jazzovske glasbe imajo na naših glasbenih šolah? Kot vemo, šolanje te zvrsti pri nas ne obstaja in je treba po to znanje v Graz ali Boston ali še kam drugam. Sicer pa so naše glasbene šole zelo ozko usmerjene k strogo klasični glasbi. Pred leti, ko smo se med šolskimi odmori in po pouku ukvarjali z malo drugačno glasbo, nas je večina pro-fesorjev dobesedno preganjala. Mislim. da jestanje sedaj nekoliko boljše, novi direk-tor očitno gleda malo širše na glasbo in se že lep čas trudi. da bi na srednji šoli odprli tudi oddelek za jazz in zabavno glasbo, ki ga na področju petja vodi že tri leta Nada Žgur. 9. Torej oddelek enakovreden ostalim klasičnim oddelkom? Da, popolnoma enakovreden, čeprav se bo zato moralo še veliko spremeniti v mi-selnosti profesorjev in ostalih kulturnih de-lavcev, saj med njimi še vedno vlada pre-pričanje, da je to nekakšna »barska« ali »gostilniška« glasba. To potrjuje tudi dej-stvo, da se na ta oddelek pošilja pevce, ki niso dovolj nadarjeni za klasiko, češ, da v mikrofon bodo že peli. 10. Misliš torej, da gre na splošno za nepoznavanje te glasbe? Da, mislim, da gre za nepoznavanje te glasbe in zato jazz pri nas nekako ni priz-nan kot umetniška zvrst, enakovredna ostalim oblikam umetnosti. Poglejmo, na primer, vsako leto so prešernovi nagra-jenci na glasbenem področju samo klasični umetniki, jazz glasba pa kakor. da ne ob-staja, dasirav.io vemo, da sta med drugim Jože Privšek in Petar Ugrin na primer, dala neizmerno veliko slovenskih in jugo-slovanski jazz glasbi in prav gotovo sodita v vrh evropskega jazza ustvarjanja. Kaj pomeni en prednovoletni koncert Big benda, kot najtradicionalnejša oblika jazza v Cankarjevem domu, proti vsem abonma-jem radijskega in filharmoničnega orke-stra. To sem dala samo kot enega tipičnih primerov, ker so tudi še drugi glasbeniki, ki bi si tudi zaslužili kakšijo priznanje. 11. Kakšne so potemtakem pri nas mož-nosti za nastanek mladih jazzarjev? Zelo uboge. Mislim, da je problem tudi v tem, da se glasbenik pri nas nima kje kaliti. Pri nas je kar nekaj odličnih, že prekaljenih glasbenikov, ki bi svoje bogato glasbeno znanje in iskušnje še kako radi delili med mlade, pa nimajo kje, saj edini jazzovski klub Palma v Ljubljani bije svoj boj za obstoj. 12. Predlanskim si sodelovala na slo-venskem jazz festivalu v študentskem domu, lani si dvakrat nastopila v jazz klubu Palma, tudi za TV in radio si pos-nela nekaj skladb, pela v domu Španskih borcev kot gostja Big benda RTV Lj, na-stopala si celo v Portorožu na festivalu MMS ter dobila nagrado kot najobetav-nejša pevka in bila 10 tednov celo na STOP-POPS lestvid. To pravzaprav po-meni, da se ne ukvarjaš samo z eno zvrstjo glasbe? Ha, ha... Res sem pela na festivalu, čeprav moram priznati, da mi taka »festi-valska« glasba ni ravno najbližje. Ampak tista skladbica mi je bila všeč, pa sem jo šla zapet. Foto: MIRAN Pl 13. Ustvarjaš tudi sama svojo glasbo? Da, predvsem mi je veliko do tega, da pišem tudi svojo glasbo. 14. In kdaj misliš dati svoje skladbe na dan? Upam, da kmalu. To se pravi takrat, ko bom prepričana, da je to tisto, kar hočem. 15. Kam bi uvrstila svoje giasbene že-Ije? Moje glasbene želje me vodijo k čim bolj kreativni glasbi, to je k jazzu, rada imam tudi funk, soul, fusion glasbo, urejenost in tudi neurejenost zvokov. 16. Te bomo letos spet slišali v Paimi? Ja, mislim da, sedaj pripravljam nov re- pertoar, mogoče nekoliko bolj »moderen«^ kot do sedaj. Sicer pa bomo že slišali, ne... n 17. Imaš za v bodoče kakšne načrte in želje? Ja, želim se vpisati na Berklee school, ker se moram še precej naučiti, če bom hotela spraviti ven vse. kar čutim. Predvsem pa želim čimprej prepevati, spoznati čim več glasbenikov, se potepati po svetu, itd... Veliko sreče! Hvala! Spraševala in odgovarjala si je: MARTA ZORE »Šesti sovražnikje nevarni ples, ki je malok-daj brez greha. Pogani ali ajdje so plesaii, kadar so svoje malike častili; zato sveti Pavel kristi-jane svari pred plesom, rekoč: »Nikarne vlecite jarma z neverniki; kako se bo luč krščanstva sklenila s temo neverstva? Zategadelj odidite izmed njih in ločite se v svojem zadržanju.« Pobožnost te ne spravlja v ples, nedolžnost te ne spremlja na raj; le zapeljivost te vleče, in skrivna slast te uči plesati.« (A. M. Slomšek) Pred nekaj meseci sem bila v Novem Sadu, zanemarjenem, zaspanem in vendar tako le-pem mestu, ki se lahko ponaša s pestro zgodo-vino in z bogato kulturno tradicijo. Novega Sada, ki sem ga vzljubjla^tf^-katecgga sem se rada vračala, tega^jd^iiega^rrj^OvV moji glavi ni več. Zamemata^ gd~\e "p75ttabaN(rste govornikov, ki komafcakajm^a za mikr^fonom izlijejo svojo Jmstomjo. Zarmrtjala gano^n^vrai-tična slika s iTVekrana, kucip^ndefc^gelale^ betanja pornešanega s šp^ročjrfri \uppno 0°*a\ zov za nizak mvoc^l^es^mjtK^^Jltiirej nasploh, Kak va^ijETbto* damonVtriJjino rja z^d-i Žal mi je Novnag* oWd« rajti nekaj cfesef le/ nazaj je bilo tarne^t^vrefišče kulture in napraa-nih gibanj. Ne s^rasuiem se več, kakope mi/je to moglo zgoditi, sgrrfeoi^ge sprašujefn py1em, kako se je nekaj podobnega mogle^zgoditi vssm ncim. ^^ Najbolj neumestno na tej zadnji, »zgodovjr^ sko izredni« seji, ni bilo boljševizirano sklic^va^ nje na neko avnojsko Jugoslavijo, na neko tpa-^> dicijo (ki je bila očitno ravno toliko morbjdni $ * zanikrna, da nas je pripeljala v tak položaj),/pač ( pa bolestno iskanje novega Vodje, (bplarrcK obtoževanje in nekoeksistentno razmiSflanjaJ Najboljši primer za to je Milan Pribič, predsachV' nik jugoslovanske borčevske organizacijev kiw\ med drugim dahnil: »Izbojevali smo oblast/ih\^ zdaj je ne damo nikomur! Stranke so potrebhe tistim (potrebujejo tisti), ki so izgubili oblast.« ^- Strinjam se s tovarišem Pribičem; stranke res potrebujejo tisti, ki so izgubili oblast. Oblast pa je v naši državi izgubil ravno de-lavski razred, ravno mi, navadni Ijudje, zato si jo želimo, na tak ali pa na drugačen način, spet priboriti nazaj. Če to ne bi bilo tako, ne bi Ijudje stali na ulicah; poleti Slovenci v Ljubljani na Roški cesti, Srbi pa v Beogradu in v Prištini ter drugje na svojih mitingih solidarnosti, delavci ne pred skupščino in Črnogorci ne pred zgradbo, v kateri so se njihovi »legitimni dele-gati« (politični liderji) dobesedno skenjali v hlače in niso upali pred Ijudi. Raje so odstopili, kajti to je bila najlažja poteza (čeprav še zdaleč niso bili v mat poziciji!). Da ne bo pomote, če bo tovariš Pribič slu-čajno bral ta tekst, nisem Slovenka. Ni me sram tega kot Žigona. Vendar pa, kakor sklepam iz izjav novosadskega happeninga, Slovenec ni samo prebivalec Slovenije ali pa nekdo, čigar mati pripada tej narodnosti. Slovenec je oznaka za način razmišljanja in delovanja. Zaradi tega mi ne gre v glavo, zakaj se nekateri posamez-niki zaradi tega opravičujejo (inplicitno npr. Vlado šlamberger, ki trdi, da se Slovencev ni treba bati, ker naj ne bi razgradili Jugoslavijo) ali pa celo - sramujejo (famozni umetnik Stevo Žigon, katerega hrbtenica ni vzdržala pritiskov Beograda). In znova, da ne bo pomote.ne zaupam slepo slovenski vladi, kajti ravno ta je bila kriva, da je Slovenija prodala, bolje rečeno, »šenkala« svojo akumulacijo in s tem možnosti za svoj napredek in hkrati za napredek cele Jugo-slavije. Slovenska vlada je tista, čigar »brkati čiče« niso imeli toliko staffa, da ne bi zapadli v milozvočno klerikalno politiko popuščanja. In ker tovrstna politika, ki se je ponekje udeja-nila v pravi fevdalno-kastni sistem (BiH na pri-mer) ne more več prinesti dolgoročnih rezulta-tov, so se začeli Ijudje organizirati kot posamez-niki v nove zveze, gibanja in stranke. In če nekatere vse to spominja na leta pred vojno, na nekakšen kapitalizem, je to njihov in ne naš problem. Mene osebno vse to kričanje in javka- nje proti tovrstnemu manifestiranju želje po spremembi in napredku bolj spominja na film BOJ ZA OGENJ, čudovito francosko lekcijo iz antropologije, v kateri se jasno pokaže, po čem vse so Ijudje v strahu pred novim in nepričakovanim, sposobni poseči. Tudi po klanju. Hkrati pa je srhljivo vse to priseganje na avnojsko Jugoslavijo. Pa dobro, če izvzamemo, da slovenska delegacija niti na sam AVNOJ nikakor ni mogla priti, kar se pozna tudi pri sedanji slovenski delegaciji, ki bi bila brez Vike Potočnik skupek prestrašenih osebkov, kaj je sploh to - AVNOJSKA JUGOSLAVIJA? Bi vsi tisti, ki nanjo prisegajo, znali odgovoriti? Trdim, da ne, kajti če že mladi, kakor se je videlo iz neke kao »omladinske emisije« nimajo poeno-tenih (prej diferencirana) stališč, kdo bo to ve-del? Tisti, ki so zidali vikendice trokatnice v Neumu? Ali pa morda tisti, ki so zakuhali Feni, Kidričevo, Obrovac? Ne? Kaj pa morda tisti, ki so nas v sedemdesetih tako Ijubko zadolževali? Ali morda vedo definicijo tisti, ki nekulturno žalijo posamezne politike? Da, tisti vedo, kajti avnojska Jugoslavija nam je dala tradicijo množičnih programov, pravih Kristalnih noči, v katerih se je ubijalo in diferenciralo ne glede na »rod i pomozi Bog^Vse to, kar počnejo, niti ne bi bilo tako --rfjrSzljivST^&ebi bilo izrečeno lepše in bolj argu-^irenttramvJVaiak način pa zveni kot nasledstvo n^a*-že poz|tolje>»e ždanovščine in strahu pred ,vH«^kdo,H5{LrprHtel\nekaj ur po polnoči prvi na ^pbisk^V^~\\ 1 č \Mdi^a\sffl^/tisti\ki so bili »prozvani«, niso ^ajbi^.MžrepšiVinJnajbolj »čisti« - vendar ^dVopr^pjfitavo ne/krivdo nikakor ni razlog, ^densez njirrn ravna na tak način, da se jih želi \cblq linčati. »Oštra«, vendar v sedanjih tre-^vm^Kih vseenfr»defenzivna« oblika razčišče-\vanja, pa>>je ravno civilizacijska, če želite, ^ufŽTjazna^Srkapitalistična tradicija ugotav-IJanffKiaiVde, ki pa mi je vseeno Ijubša od linča, kajti na neki način ne izenačuje rab-Ijev, sodnikov in žrtev. Najmanj tega subtil-nega vedenja pa se nikoli nismo naučili. In navsezadnje, od kod ta pretirani strah pred političnim vrenjem, ki ga poznamo v Sloveniji? Kljub vsem razlogom za in proti, kljub vsemu nezaupanju, je nekaj jasno - to, kar se sedaj dogaja, ne more več poroditi edine zveli-čavne Resnice niti Enega Zveličavnega Vo-dje, ki bo v svoji modri glavi vodil maso Ijudi. Pluralizem," ki se sedaj rojeva, ne more ponuditi Ene Poti, kvečjemu nam lahko da - konkurenco. In te se tako bojimo. Kakor se je naš Anton Martin Slomšek bal žuriranja, plesa-nja, spolnosti in ostalega, kar bi lahko porušilo njegovo pot v nebesa, se nekateri bojijo evro-peizacije, tekmovalnosti, izzivanja novega in neznanega, kajti takrat so možnosti manipula-cije manjše in vsak poslanec, ne glede na to, kje je njegov domicilni stolček, mora biti še kako prekleto učinkovit. Drugače pa leti. Ali drugače povedano - politična vrenja v Sloveniji niso edini garant za napredek in za izhod iz krize, ki je vsak dan globja, so pa garant vsaj za poskus reševanja nakopičenih težav. Nihče ne ve, kaj bo vse to prineslo, ravno zato je potrebno poskusiti. Vztrajanje pri blebetanju nas bo vse vrnilo v čas 500 let pred medvedom, in če bodo le pri tem vztrajale tudi nove stranke, bodo same sebe pokopale sebe in za to ne potrebujejo miloševičevcev. In konec koncev, v Novem Sadu sem pogrešala predvsem jasno deklari-rano načelo nevmešavanja. Svoj drek bomo v Sloveniji, pospravili že sami, če pa ga ne bomo, bo to v našo škodo. ča pa je uvertura v to čiščenje, ki je pred nami, takšen nizek nivo politične kulture, ki smo ga videli na plesu v No-vem Sadu, potem je vprašanje, če bomo ob koncu opere deležni ovacij iz Evrope. Kajti statična igra »Srbi se bojijo Slovencev, Slo-venci pa Srbov«, je že preveč klasična meta-fora, da bi naš show še kdo od tistih, od katerih smo žalibog vse bolj odvisni, še resno jemal. KDO SE BOJI SLOBODANA MILOŠEVIČA? Verjetno se vsi spominjate zaključnega pri-zora Albeejevega komada Who is afraid of Vir-ginia Voolf, ko popolnoma destruktivna Eliza-beta v naročju Ričija odgovori: »l'm afraid of V. W.« Če bi Albee vedel za Jugo, bi Lizika verjetno vzdihnila: »Ja se bojim Slobodana, jer narod se uvelike pita, ko če nama zameniti Tita.« Sicer ga je enkrat (čeprav smo v filmu) že Riči, ker pa je ta mrtev, smo se začeli ozirati naokoli. In kdor išče, ta tudi najde, čeprav samo Slobo-dana. Slobo je pravzaprav fantastičen. Prvi politik je, ki je uspešno artikuliral zahteve svojega Ijudstva. To mu je uspelo že v tolikšni meri, da sedaj Ijudstvo artikulira njegove zahteve. Slobo nezadržno prodira in majavo upanje vseh tistih, ki so mislili, da se je po Novem Sadu Slobi zataknilo v Titogradu, se je izkazalo kot sebi lastno - kot upanje. Vemo, da je upanje nekaj, kar ni nujno, da postane tudi dejanskost. Kaj Slobodan v resnci hoče? Mit je že postal in niti njegova eksekucija (pa naj bo politična ali fizična) ne more več preprečiti Ijudem, da bi verjeli vanj. Relikvija je že postal. Zmotno je misliti, da je zgolj Slobodan akter, on je prej »kovačeva klešča«. Živi kult je že postal in kako zelo bo »skultiviral«, močneje in silneje kot po-kojni Broz ali pa tudi ne, je že postransko vpra-šanje. Dejstvo je, da je lider in da ima Ijudi na svoji strani. Ima tudi nasprotnike, vendar je teh malo, pa še prešibki so. Torej tudi ti niso več faktor, na katerega gre računati. Odgovor, ki vam ga dolgujem je Slobodan je nova Cerkev, ne glede na to, ali bo zavrgel Očeta in prešu-štvoval z Magdaleno, Marijo in Marto, bo ta Cerkev stala. Amen. Na kaj igra Slobodan; Najpreprosteje je reči, da na nezadovoljstvo Ijudi. Srbske travme so zelo globoke in ne glede na to, da Slobodan najverjetneje nima šans, da bi jih detraumiral, je sramota, da jih tako zlahka pozabljamo. Kot prvo globoko travmo omenimo jezik. Prepričana sem, da srbohrvaščina ne obstaja in to, da tak jezik, tako skrpucalo in nasilje nad kul-turno dediščino sploh priznavamo v Jugo-slaviji, je napaka nas vseh. Navsezadnje je to tudi napaka vojaškega sodišča v Ljub-Ijani, ki bi ga bilo potrebno tožiti ne samo zato, ker ni uporabljalo slovenščine, pač pa predvsem zato, ker je rokovalo z nekakšno srbohrvaščino. Naslednja travma ni Kosovo, pač pa avtono-miji nasploh. Logika ustanavljanja avtonomij ni dosledna, kajti potemtakem bi potrebovala vsaj eno avtonomno pokrajino tudi Hrvaška (glede na genocid v Liki), vsaj dve pa tudi Bosna in Hercegovina. V nekaterih členih dejansko sporne pristojnosti avtonomij so porodile srbski strah pred antisrbstvom. Strah se je nadaljeval tudi naprej. Pogromi nad pravoslavci. Celo tako neumna dogodka smo zasledilii, da je zaradi domnevnega pravo-slavstva letela cela uprava železarne v Smede-revem. V resnici je šlo seveda za nekaj povsem drugega. Množično propadanje srbskih naci-onalnih spomenikov, ki pa niso bili obnovljeni predvsem zaradi skorumpirane in zbirokratizi-rane vlade, so strah še okrepili. Nazadovanje srbske industrije, za kar sploh ne gre kriviti Slovenije, pač pa prenosa fevda-lizma v gospodarstvo, ki je bilo povezano z rastočo brezposelnostjo in ostalimi pritekli-nami, so strah ponovno okrepili. Vendar Srbija in žal tudi Miloševič iščejo reši-tev v napačni smeri. Uvedba trde roke ne bo /ešila ničesar, naslanjanje na zlagano prete-klost pa še manj. Srbija ima tradicijo, na katero je lahko ponosna, vendar tistih, ki skušajo srb-ski narod znova pahniti v prepad revščine, ta ne zanima. Kakšne scenarij jim in nam lahko po-nudi sedanja histerična politika, ki se naslanja predvsem na do sedaj, na srečo, še neudeja-njeno nasilje? Razkosanje države, državljan-ska vojna, sprememba političnih enot. Samo to, kar pa ni dovolj, kajti izvoz ideologije ni več napredek. česa se mora oprijeti Srbija? Dejanske tradicije, ne pa izrodkov nasilnega naciona-lizma. Srbi so očitno pozabili, da je bila ravno v njihovi Kraljevini prvič v svetu legaiizirana anarhistična stranka. Srbi so tudi pozabili tisto anekdoto o njihovem kralju, ki je na sprehodu po ulicah srečal človeka, ki je glasno vpil: »Dole sa kraljem«. Kralj ga ni dal niti zapreti in niti pretepsti, pač pa mu je v roke stisnil nekaj denarja in rekel: »E moj sine, dočiče vremena, kad to nečeš moči vikati.« Takšni časi so prišli. Nihče v Srbiji, niti v Jugoslaviji ne sme zavpiti: »Dol z Miloševičem.« Ravno zato se ga drugje v Jugoslaviji bojimo in namesto, da bi se borili za enakopraven vstop v Evropo, trepe-tamo ali bomo sploh doživeii leto 1992. In če ga že bomo, kako ga bomo? Kot despoto-vina, iz katere se bodo razni Eddyi v Holly-vvoodu delali norca ali pa kot moderna, na demokratičnih temeljih urejena država? QR. STIPETA ŠUVARJA ZGODBA Ravno sobota je bila in v Novem Sadu so končali s svojimi evforičnimi »prozivkami«. Pa se v drugem Dnevniku TV Zagreb pojavi dr. Stipe Šuvar in se začne braniti pred napadi. Njegov nastop je ponujal sliko ubogega, utruje-nega in povoženega človeka. Očitno je Šuvar izgubil bitko z Miloševičem, imenujmo to »dife-renciacijo« tako. Stipe je naredil najmanj tri napake. 7° ^ Tu Prva napaka je, da se je spustii zvesti na nivo novosadskih razpravljalcev. Prisegel je na isti sistem delovanja, ki ga, prisegajoč na napredek in čim hitrejši izhod iz krize, tudi hoče spremi-njati. Prisegel je na tisti sistem, ki producira Slobodane. Dokazal je, da je miloševizacija nujno zlo in ne slučajna izjema. Drugič je Šuvarju spodleteio pri taktiki obrambe. Nekdo je kriv ali pa tudi ni, pri nas pa je dokazovanje postranska in nikoli primarna za-deva. To bi Stipe lahko vedel, kajti tega bi ga lahko naučile njegove lastne izkušnje s Predra-gom Matvejevičem, ki ga je svojčas več kot uspešno oblatil v hrvaški in jugoslovanski javno-sti. Tretja napaka je bila najbolj fatalna. Šuvar se je de facto izkazal kot teoretik, kot praktik je pogorel. Moral bi analizirati, kako je uspelo Reaganu, da se je neporaženo s pomočjo public opinion izvlekel iz afere Irangate. Ali drugače rečeno, noben resen znanstvenik, še manj pa politik, ne bo šel tako »od oka« delati analizo strukture udeležencev javnih mitingov, veliko manj pa je celo verjetno, da bi kdo govoril o »kriminalcih« v gomili Ijudi. Dr. Šuvar morda bolje od nas ve, kdo je spravil Ijudi na cesto, ni pa tisti, ki jih lahko označuje. Ravno s to kratko izjavo o »kriminalcih« je Šuvar postavil lastne vislice. In ker bo Šuvar padel, v najboljšem primeru, pa bo imel vsekakor zavezane roke, je vpraša-nje, kdo bo stal med »Slovenijo« in »Miloševi-čem«? To je tisto, o čemer bomo v naslednjih dneh krepko razmišljali. Ljubljana, 23. 1. 1989 Ruža M. Barič Mladinski in študentski časopisi zavzemajon^SpftemDKjeiJjo vlogo v procesih demokratizacije in pluralizaci«^)s^e^^^erri in še nečem več je tekla beseda v pogovoru z glWHm\m<^e&vdr-nim urednikom Studentskog lista Miroslavom Grgice)^§i^eyRj-dentom Pravne fakultete v Zagrebu. Studentski ?Vst jeM^densld časopis študentov zagrebške univerze in predstavlja jetkonovega novinarskega »hrvaškega vala«. TRIBUNA: Kakšna je vaša programska usmeritev? GRGIČ: Naša programska usmeritev temelji na odprtosti in demokratični osnovi. Vloga urednika v takšnem konceptu je izra-zito usmerjevalna. Vsakokrat pa poskušamo Ijudem stvari predsta-viti argumentirano in nikoli ne v črnogorskem stilu: bio je narod! TRIBUNA: Kakšen je vaš položaj v hrvaškem medijskem pro-storu? GRGIČ: Studentski list je v specifičnem položaju, ki se kaže predvsem v odnosu do konkurenta Poleta. Naša naklada je okrog deset tisoč, od tega prodamo 75%. Prodajo imamo organizirano predvsem prek kolporterjev, ki jih dobro stimuliramo: do 300 i prodanih izvodov dobi 40% od prodane številke, za več kot 300 j| izvodov pa že 50% 1 H TRIBUNA: V zadnjem času je v jugoslovanskem političnem i S prostoru prisoten stereotip o Hrvatski, ki molči. I H GRGIČ: Menim, da Hrvatska ne molči. Ta sintagma je produktl ¦ srbskih nacionalistov in se nanaša na hrvaške nacionaliste. Pravil [politični in intelektualni krogi na Hrvaškem ne molčijo. j TRIBUNA: Proces demokratizacije je že priplul v začetne \« n __ ^olitičnega pluralizma oz. večstrankarskega sistema. Kako gledate — na te dogodke? GRGIC: Večstrankarski sistem v Jugoslaviji je obsojen na razpad, saj bi se z njim razvile nacionalne stranke in neizogiben konflikt. Socialistična zveza je ena izmed možnosti demokratičnega izraža-""njapolitičnih interesov brez konfrontacij nacionalnih strank. V Ju-¦~gO$laViji smo že imeli večstrankarski sistem in poznamo njegove n^g^vrtaposled ice. v^RI^VJNA: Ali menite, da zagrebška pobuda za jugoslovansko ^demokVatioao iniciativo presega »škodljivost« nacionalnih samo- \^jRGIČyTega še ne morem trditi, saj še niso predstavili pravega 'programal vindar lahko rečem, da bo to združenje samo hrvaško, če he bc/imfelo jugoslovanskega programa in če v njem ne bodo fjudje iz dcugih delov države. JJHBUNA: Vstop v Evropo je neizbežen?! Ali imamo dovolj ~fftguipLi, da vstopimo vanjo? Slovenski mladinci so odprli nekatera ^dosfej strogo zaprta okna! GRGIČ: Na eni strani se radikalci zavzemajo za vstop Jugosla-vije v EGS, na drugi pa se bojimo te iste transnacionalne stranke in ji prepovemo kongres v Zagrebu. Tu so prisotni različni strahovi: od razrednih do pragmatičnih. Če bi dovolili kongres v Zagrebu, bi mesto imelo neposredno finančno korist, država pa bi se predsta-vila svetu kot demokratična, ki je pripravljena za določene reforme - predvsem demokratizacijo političnega življenja. Evropa se ne konča na drugem zagrebškem tiru, je veliko dlje. TRIBUNA: So kakšne posebhe težave, ki tarejo študente v Za-grebu? GRGIČ: Največji problem vsekakor predstavlja nizek študentski standard. Veseli me pa, da velik del študentske populacije ni več apolitičen in zelo zainteresiran za politične procese. TRIBUNA: Kako se kaže ta interes? GRGIČ: Denimo s povečano prodajo Studentskega lista na fakultetah (za 30%), mi pa smo izrazito politično orientiran časo-Ipis. | TRIBUNA: Ali imaš kot urednik kakšno posebno željo? I GRGIČ: Imamo eno željo: 100% prodaio! Podoba moje stare matere njena navzdol obrnjena glava na oblaki oblak ki ga prebada konica stolpa zapuščene železniške postaje v daljavi Podoba akvadukta z vrano, ki visi s prvega oboka modern-stile stolom z drugega desnica boža muco jefko vgnezdeno v tretjem in snegom ki prekriva prizor Podoba uglaševalca klavirjev s košaro rakov na ramenih in ognjebranom pod pazduho brki \z z glino premazanih vejic in z vinom prekritimi lici Podoba letala " propeler iz režnjev slanine krila iz ojačane svinjske masti rep \z sponk za papir in pilot je osa Podoba slikarja levica v vedru leži v postelji ob njegovi glavi kamen Vse te podobe in mnoge druge so kof voščene figurice v šest inč visokth zglednih kletkah za KLETKA 4 V noči, ki se prebuja ^ so prenehala rasti devesa " školjke poslušajo |sence v bazenih osivijo biseri zbledijo v senci * in vrnem se k tebi Obraz imaš izrisan na številčnico moje roke so v tvojih laseh in če čas ki ga kažeš izpusti ptice da odletijo proti gozdu ura ne bo več najina Najina je okrašena ptičja kletka do roba polna skodelica vode predgovor h knjigi in vse ure tiktakajo vse temne sobe se premikajo vsi živci zraka so prazni ko odleti Ise pernata ura ne vrne |in jaz bom šel proč GARY GRAR7 L—1 inspiracijo je vedno hudič. Spodobnih plošč ni, o slabih ni več kaj napisati. Koncertov ni, ali pa so finančni polom, zato tudi o tem ni priporočljivo pisati. Sploh pa je popraznično mrtvilo. Torej sem si minuli petek privoščil skromno perverzijo in poslušal oddajo Stop pops 20. In izplačalo se je. Na čelrtem mestu omenjene lestvice, med Michaelom Jacksonom in Robertom Palmarjem so pristali naši vsem ljubi in znani Laibach. Gre seveda za tisti del oddaje, ki se mu reče tuja lestvica. Zadeva ponuja vsaj dva razloga za pisanje. Prvi je seveda samo dejstvo, da so Laibach z obdelavo Beatlov in Anjo R. za mikrofonom kakšno leto po izteku embarga na javno predvajanje na nacionalnem radiu: pristali visoko na populistični lestvlci priljubljenosti. Pravi trenutek torej, da fana-tiki NSK izvršijo harakiri. Dosti bolj zanimivo pri vsej zadevi pa se mi zdi dejstvo, da so Laibach koncali na tuji lestvici. Za to imam dve razlagi. Prva pravi, da tip, ki sestavlja lestvico, nima pojma kdo so Laibach, in si misli, da je to kakšen nemški disko bend, ki je ime izbral povsem po naključju, tako kot se neki metalci imenujejo Tesla in mislijo, da je bil zloglasni baron iz Transilvanije. Varianta je tudi, da tip nima pojma, kaj pomeni Laibach. Druga razlaga je, da sestavljalec ni upošteval porekla izvajalca, temveč avtorje in jezik. Avtorja sta res tuja, še več, eden je na onem svetu, ampak to ni bog ve kakšen argument; Če bi kaj veljal, bi si za pokojne avtorje morali omisliti poleg domače in tuje še onostransko lestvico. Po kriteriju jezika in države izida skladbe pa bi se morali poleg številnih alternativcev odreči še doberšnemu delu domače country & western scene in celo delu produkcije znamenitega dua Moulin Rouge. Na to pa že ne pristanemo! Laibache torej tja kamor sodijo, na domačo lestvico, pa magari med Nove fosile in Nedo Ukraden. Tujega nočemo, svoje ne damo! S tetn zadnjim stavkom se mi je posrečil prehod na drugo temo današnje domače naloge. Torej, kaj je TUJE in kaj je SVOJE? To vprašanje je na glasbencm področju uredila Osa, mesečna priloga svetov-nega rekorderja (ki ni Bojan Križaj, ampak Nedeljski dncvnik). Možgan-ski trust, ki oblikujc in ureja omenjeno žuželko, je glasbenim novinarjem in urednikom ob koncu lanskega leta razposlal vprašalnik. Spraševal je seveda po najboljših glasbenih dosežkih, razdeljen pa je bil na slovenski in tuji del. Osa je lepo potihem odcčpila Slovenijo od balkanskc zmede. Krasno. Ampak kaj naj potem storimo z glasbeniki iz ostalih koncev (nekdanje) države? Ti namreč do uvedbe viz še naprej prihajajo na slovensko zemljo, igrajo in prepevajo. Si lahko mislite takole napoved koncerta: »Še eno zanimivo gostovanje iz tujine se nam obeta. Mišo Kovač bo ta petek nastopil v kuJturnem domu v Beltincih, v soboto pa v gasilskem domu v Sodovcih«? In vendar, če je bil kateremu respondentu ' lani najljubši pevec Mišo Kovač, ga je moral vpisati v tuji del vprašalnika. Pustimo ob strani ljubezen med bratskimi narodi, ampak to je že malo smešno. Tudi podaniki kraljice EJizabethe se ne Jjubijo pretirano, pa imajo vseeno U. K. Top 40, ne pa recimo angleške lestvice brez Škotov, ulsterske republikanske lestvice in podobnega. Še več, lestvice so teore-1 tično odprte vsem, tudi zamorcem, le da se morajo dovolj dobro prodati. Na indie-chart so spustili celo Laibach, čeprav je znano, da bi vsak civiliziran Evropejec najraje zgradil kitajski zid na naši meji. ^ S tem zadnjim stavkom se mi ni najbolje posrečil prehod na tretjo temo današnje domače naloge. Hotel sem namreč izpostaviti, da je na Zahodu v biznisu (za i .da) najpomembnejši biznis, da pa so rezultati te naravne harmonije včasih malce bizarni. Navadili smo se že, da močne firme za silne milijone (dolarjev aii funtov ali mark) najemajo zvezdnike, da^ prepevajo v njihovih reklamah. Sedaj se je zadeva obrnila na glavo: Štiklc, ki je bil narejen za reklamiranje Coca Cole, so raztegnili in natisnili na ploščo ter do včeraj anonimno pevko lansirali na lestvice. Če je še obstajal kakšen mit o pop glasbi kot umetnosti, se je s to potezo zanesljivo sesul v prah. Toda roko na srce: Ali se vam še ni zazdelo, da se pop obrtniki dostikrat bolj potrudijo pri pisanju muzike za reklame, kot pri štiklcih, s katerimi davijo nedolžno publiko? Pri prvem vsaj vedo, kaj se od njih zahteva in so motivirani s trdnim kešem. Zato vam predlagam, da pišete na Stop pops 20 in glasujete za Banine, Vi sok ali kaj podobnega. Vsak radijski urednik vam bo sicer gotovo prisegel, da pri njih ni bilo nobenega embarga. slednjič je tudi starozavezni ikonoklazem, ki se dotlej neiz-prosno (s fatalnc letalnimi odmiki) oklepa leitaksioma »Označeva-lec je smrt svečanega« (Derrida), bil primoran pristati na delno, kornpromisno antropomorfizacijo. »Ne delaj si rezane podobe,« zapove Jahve, sam pa se brezma-dežno odtisne v človeško tvarino. Kajti privilegij bogov je ustvar-jati, privilegij Ijudi ploditi. Immaculata conceptio je za nekatere zgolj heraldično vprašanje: vemjejo, da obstaja božji pečatnik, ka,terega grb, čista forma nekega emblema lahko v trenutku spočetja nadomesti zemeljsko seme; z drugo besedo: neka še nedešifrirana struktura sama zmore simu-lirati proces spajanja dvojega, čeprav gre ves čas le za eno. Na svoje bistroumje pa se sklicttjejo tudi tisti, ki prenašajo problem na ondulacijsko-informacijsko področje. Zakaj pojavna oblika Jah-veja je netelesna; ogenj, blisk in dim so le teatraličen okvir njegove človeku zaznavne eksistence, ki je vselej in samo GUVS. Glas — vibracijska ekspanzija sporocila — šifra prokreacije skrita v valovnih dolžinah kot retorična figura Je Mariji oznanjeno prae factum ali pa je samo oznanjenje pravi vzorec izvršitve božje »matrikulacije«. Med Gabrielom in Marljo ne more in ne sme priti do telesnega dotika, pa vendar je prisoten kontakt, ki je nesporno brezmadežen. Materialno objektivlzacijo doživl le znotraj umetnosti. V elegantni maniri še gotskega Trecenta pri Simoneju Martiniju (triptili siennske katedrale). Od nadangelovih radostnih ustnic vodi prema vrsta zlatih črk vse do blago nagibajočega se, ogrnjenega ušesa Jezusove rodnice. Brata van Eyck na ghentskem poliptihu (dovr-šen 1432) poudarjata simultanost spočetja in oznanjenja, prikazu-joč Marljo v trenutku zamaknjenja, ko jo obsenči božja moč (ob-senči - paradoksalen bibličen izraz na mestu, kjer bi pričakovali: obsije), i. e bel golob v svetlobnem haloju, ob istočasni recepciji potujočega niza izpisanih besed: AVE GBATIA PUENA, DOMI-NUS TECVM. In božja Beseda biva in zveni v človeškem telesu z rezonancami ter interferencami čudežnih učinkov. Podmena, lci se potrjuje v ek-semplarični repeticiji oznanjenja: Marija se nameri zaupati blago-vest Elizabeti, ki takrat še nosi Janeza Krstnlka (očitna struk-tura podvojenega trikotnika), in že njen prvl glas nemudoma izpriča sledove božje uglasitve; saj Janez embrio ob samem poz-dravu (Salom!) poskoči v materinem trebuhu. Kajpada od veselja. Uclovečenju navkljub, tej živi antropomorfizaciji, ostaja božja podoba nedostopno zavarovana, kar implicira pomisel, da je Jahve tisti bog oce, ki je uspel prelisičiti boga sina in ga ukloniti v večno podrejenost. (Božje sinove je praviloma nemogoče blokirati — Ura-nos, Kronos, Zeus, ali pri Hetitih Kumarbi in gromovnik (huritsko Tešub.)) Grešna potreba po malikovanju, ki je zavajala ljudstvo k rivalnim bogovom, je legalizirana in osredinjena na zasluzne podanike: sina, njegovo mater in na neštevllno krdelo propagator-jev. Ultima temptatio Christi — film, ki v svoji nemoči (»Ohnmacht zur Macht«) ne zmore ujeti pogleda, ki tako nenehno beži v zunanje polje, kjer si lahko pod sejmarskimi skropucali svetnikov prebere edinole: »Der« reine Geist »ist eine reine Dummheit« (Antichrist) — film, za katerega se dozdeva, da ga poganjajo Iežerni premiki spodnje čeljusti Williama Defoea. Izbočene čeljusti španskih de-generirancev kraljevske krvi, sesirjene od pretakanja v istem krogu (Filip II. gnijoč v zidajočem se Escorialu), ki se le mukoma zapirajo in otežujejo požiranje sline. Jahve se ubrani profanaciji; še naprej nepredstavljiv, dobro se zavedajoč, da »Vidno (...) diši živi glas« (Derrida), a obenem odlo-čilno zanemarjujoč, da se glas seli v črko in živa prezenca zvočnega v reproduktibilno mimetičnost vizualnega. Zaznaven naj bi bil le pogledom, ki prodrejo v komoro temnega ogledala: »and in her [ant's] black eye I can seo the face of God.« Imago Dei projeciran v oculus formicae (lat. mravlje). Bleščeč zmagovalec, ki so mu še do včeraj žrtvovali kot pooseb- ljeni zgodovini, pozabljen izgublja svoje častilce; in če se je sprva "zdelo, da je na svojo desno blagohotno sprejel Nazarenčana, sedaj sprevldevamo, da se ob Kristusovi levici že stoletja zapira nemo oko, temno oko žuželke. Max VVEBER Protestantska etika in duh kcpitalizma 4 * Max Weber Protestantska etika in duh kapitalizma Max Weber sicer ni tako zaba~ ven kot citati v Braudelovi knjigi, zato pa je njegova knjiga prava klasika. V slovenščini je fo prvi prevod njegovega opusa, po di-amatsko marksistični razpravi Mace Jogan pa tudi prvi lojalni prikaz Webrovega dela s pod pe-resa Frana Adama. Kaj pravza-prav trdi Weber. Nekaj zelo bi-stvenega: protestantska oziroma puritanska etika je proizvedla re-glementacijo livljenja, z odčara-njem sveta in novo poklicno kul-turo odločno prispevala k obliko-vanju mederne kultnre in kapitali-stičnega gospodarstva. Z drugimi besedami: če ne bi bilo protestant-ske etike, bi šel po Maxu Webru Dusan Jovanovič Jasnovidka ali Dan mrtvih RudiŠeligo Volčji čas ljubezni CV bo vse teklo z zudovoljivo liitrostjo, boste lahko dve knjigi v eni knjigi oziromu clre drami dvehravtorjev v eni knjigi cnc za-lotbe, konkretno zalozbe Wieser, :agledali nu policah knjigarn pri-blii.no v času\ko bo izšel tale znpis. Za zamudo se ne bomo zahvcilili, cimpak bi ae lahko. zvczni administraciji v Beogradu, ki mora izdati (sereda v srbohr-vaščini, ki jo še posebej dobro obvladajo in so je veseli Koroški Slovenci) dovoljenje zo prodajo slovenskih knjig v Sloveniji. Kaj inuita obe drami skupnega (poleg avtofjev, ki sta obn ie klasika slo-venske drame)? Oba se itkvurjata z iensko, ienskim principom, prvi na način groteske, drugi skozi »seveda ie vnaprej obsojeni neuspeli poskus obnove trage-dije.« Tragičnost, ki je lahko samo še groteskna, absurdna. Se-veda, ampak Šeligovi innaki so v bistvu res mitski, mit, ki ga uporno obdeluje pa je vsem še predobro znana proletarska revo-lucija. In kaj je Jovanovideva in Šeligova zenska lahko drugega kot »eksemplarična zrtev revolu-cije.« Založba Wieser bo v letu 1989 izdala kopico zanimivih Kuzmanič: Labinski strajk (Paradigma začetka konca) KRT, 1988 Tonči se je odločil, da svojih lepih nožic ne bo razkazoval samo v uredništvu ČKZ-ja, pač pa jih je premaknil kar v Labin in sproduciral epopejo samouprav-Ijanja pred in po labinskem štrajku. In zakaj ravno Labin? Naziv »najdaljši štrajk« so mu nabili novinarji sami, ki so ob obilni pomoči politike na vsak na-čin hoteli izriniti tujek, štrajk. in ga, ko je ta tujek vse bolj kazal na sistemske in sistematizirane napake, skušali omejiti z make-up izrazom stavka. Ne zaradi očitnega truda, ki ga je vložil Tonči v opis zgodovine rudarstva v Labinu, dogodkov, ki smo jim bili priče in ostalega, pač pa zaradi poskusa preseganja družboslovnega in tudi družbe-nega zakrivanja oči pred napa-kami enorazredne druščine Dela, je vredno vzeti knjigo v roke. To je knjiga za vsakogar, za vse tiste. ki študirajo družbo-slovje in za vse tiste, ki namera-vajo ali pa so že štrajkali. \n za-?kaj ta knjiga ne bo obvezno čtivo na fakultetah? Preprosto, to-vrstno čtivo vzpostavlja različ-nost, civilnost in drugačnost, naši predmetniki pa so vse pre-več uniformirani in poenoteni v neumnosti, da bi kaj takega prenesli. Predlagam uredništvu Krta, naj to knjigo prevede in čimDrei začne razoečevati do 9W i Pulvio Tomizza I/ereditiera Veneziana (Beneška dedinja) Skoraj točno na sredini janu-arja je v 50.000 izvodih založba 3ompiani lansirala na italijansko tržišče novo knjigo istrskega pi-satelja Fulvia Tomizze. Za publi-citeto je s svojo več kot škodo-željno oceno poskrbel Enzo Go-:ino, ki je prebral knjigo še v kr-tačnih odtisih in jo že pred izidom popolnoma razsul v reviji Milleli-bri. In pa seveda diametralno na-sprotna ocena Giulia Nascimbe-nija v literarni prilogi Corriere de la serra. V četrtek, 26. januarja je knjigo, potem ko je dal intervju za Primorski dnevnik, na svoj 54. rojstni dan, Tomizza predstavil v Kulturnem domu v Gorici. Kdaj bo knjiga nagrajenca iz Vilenice prevedena v slovenščino, se še ne ve, v kratkem pa mu bo ham-burški založnik Carl Hanser p v nemščini (po velikih napove-dih) izdal roman Mladoporo-čenca iz ulice Rossetti. In kaj je končno Beneška dedinja: »Na-mesto biografskega dela o Gian-rinaldu Carliu (razsvetljencu in ekonomistu po rodu iz Kopra) sem napisal roman. v katerem je glavni protagonist fascinantna Paola Rubbi (hčerka premožne beneške družine. pri dvajsetih je po smrti staršev s sestro postala dedinja. pri petindvajsetih umrla za jetiko, boleznijo družine), ob njej pa še Benetke in življenje v Benetkah v osemnajstem sto-letju.« O Fulviu Tomizzi-.:pa to še ni vse. Avgusta naj bi z Ornello Mutti in Rupertom Everettom in v koprodukciji RTV Lj začeli sne-mati film po njegovem romanu Mladoporočenca. »Trenutno se ukvarjam z zgodovinsko razi-skavo Židov v šestnaistem sto- P. Traven Mera in čut Škuc s svojo alternativnostjo in primatom teoretskega diskurza nad drugimi oblikami ubesedovo-nja v zadnjih letih ni bil ravno naklonjen poeziji. Zato knjiga Mera in čut, ki jo je izvrstno obli-koval stitdio Novi kolektivizem, preseneča. Vprašanje pa je, v kakšnem smislu. Pesmi in nekaj kratkih proznih fregmentov se-veda v času etabliranosti alter. kulture, njene transformacije za-radi slovenske obsedenosti z ianr-skim in spihoanalizo, v tej sceni mtjno udarjajo mimo, v prazen prostor. Vkolikor se seveda z njimi noče dokazorati in kazati tistim z dritge strani, se pravi lite-ralom, da tudi post-alter-retro iarrscena obrlada pisavo, ki se ji pravi literarna. Mera in čut po-skuša biti radikalna, poetična go-vorica, ki izrablja metrum kla-sične poezije, dikcijo le-te, jo per-vertira, obenem pa šokira s svojo rsebino, tematiko: erosom, totali-tarnim svetom... Ampak vse to ne dodelano, brez idzelanosti po-etike. Ker ne more več delovati kot šok (t.i. klasična poezija Iva Svetine, Mozetiča...) gre v erosu celo dalj, neue slowenische kun-stovsko metaforiko in metoni-miko pa bi bilo treba umestiti v vseeno izvrstno simulacijo kla-sičnega pesniškega diskurza) je nezadostna, mogoče zaniniira, kaj več kot to ne. Pač knjiga, ki jo imaš lahko na polici, ker je »lično opremljena«. To je pa tudi vse. Robin Foxa Rdeča luč za incest Na začetku je bila seksualna izbira, bi Freudov zaključek v To-temu in tabuju bržkone popravil Robin Fox, avtor lani pri Studia humanitatis izdanega antropolo-škega bestselerja Rdeča svetilka, incesta. Slovensko bralstvo s ga lahko sponfini že po srfis o pogojih seksualne evolptfve, preberi navodilo! y*~. Cahnov aksiom Ko odpove vse drugo, poskusi uporabiti glavo. Dovvnov sindrom ', ¦• V Ko odpove ČIMO VSE, preberi, kaj je o tem, menil Kardelj. '" ^oblikc,. Marxov postulat bradatosti Šestnajst let mi je, sem čisto navaden fant, ki se zanima za disco ^ in heavy mental, sicer pa zbiram znamke in nasploh vse, kar je L s pošto v zvezi (pečati, priložnostne znamke...). Rad hodim < v hribe, imam moped Tomosaki in bi potom te rubrike rad spoznal svoje somišljenike in sovrstnike (kar je konec koncev isto). Pišite mi ^ na naslov Pepe Polenta (pri Mojstru Višnji), Ostržkova 23, Silikon- [~ ska Dolina (Cal.) ,a AA/1 /1. /1 /1. ^ ^ ¦• f\ ' A Sestnaest mi je godina, cijelu noč bih plesala... je moja omiljena pesma. Verovatno ste pogodili, da najviše volim Buldožer, a bavim se i poziranjem (glumio sam več u reklami za Zirodent). Želja mi je da ovim putem steknem nova prijateljstva u svetu i šire, a zadovo-Ijio bih se i sporednom ulogom u nekom komadu Krvavog Pinota. Skupljam ploče i razglednice, a največa manija su mi marke (imam ih več 30000, pa sam otvorio i devizni račun). Bio bih beskrajno zahvalan svakome, ko mi pošalje koju marku, a može i šiling (dinare ne primam). Pišite mi na adresu Zehrudin Abdič, Kazneno-popravni dom Pevaj-Pevaj, Loznica, poštanski pretinac bez broja. KRT 49 Bojan Baskar LATINSCINE, PROSIM! 38.990,- KRT 45 Susan Brovvnmiller PROTI NAŠI VOLJI 58.990.- KRT 50 Gyorgy Konrud ANTIPOLITIKA 37.990.-