roAtnina pUuN * gotovteL Leto LXVII., šL 89 LJubljana, četrtek 19. aprila 1934 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 80 petit trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni lavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN16TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica »t. 6 Telefon št. 3122, 312», 31% »126 in 3U0 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska oesta telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. ea podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon §t. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Nova Uzunovićeva vlada Po demisiji dosedanje vlade je N j. Vele kralj včeraj imenoval novo vlado — Izstopilo je šest, novi pa so štirje ministri Beograd, 19. aprila. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je izvolil podpisati naslednji ukaz: Mi Aleksander L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, smo sprejeli ostavko, ki so nam jo predložili : predsednik ministrskega sveta Nikola Uzimović, minister brez portfelja dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, minister brez portfelja Hamdija Karamehmedović, minister brez portfelja dr. Dragutin Kojić, minister za prosveto dr. IIja Šuraen-ković, minister pravde Božidar Maksimo- vić, minister brez portfelja dr. Grga Andjelinovie, minister za promet Lazar Radivoje- vić, minister za trgovino in industrijo in zastopnik ministra za kmetijstvo Juraj Demetrović, minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovie, minister za finance dr. Milorad Djordjević, minister za gradbe in zastopnik ministra za šume in rudnike dr. Stjepan Srkulj, minister za zunanje zadeve Bogoljub Jevtić, minister za notranje zadeve Živojin Lazić, minister za telesno vzgojo naroda dr. Lavoslav Hanžek. RazrešiB smo jih dolžnosti in po-stavili na razpoloženje. Imenujemo: za predsednika ministrskega sveta NIKOLO UZUNOVIĆA, predsednika ministrskega sveta in narodnega poslanca, za ministra kmetijstva Dr. DRAGUTINA KOJIĆA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra pravde BOŽO MAKSI-MOVIĆA. ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra prometa 8VETISLAVA MILOSAVLJEVICA, bana vrbaske banovine, za ministra za telesno vzgojo naroda Dr. GRGURJA ANDJELINOVIĆA, ministra n. r. in narod, poslanca. za ministra trgovine in industrije •KRAJA DEMETROVIĆA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra financ Dr. MILORAD A DJORDJEVIĆA, ministra n. r. za ministra za zgradbe Dr. STJEPANA SRKULJ A, ministra n. r., za ministra zunanjih zadev BOGOLJUBA JEVTICA, ministra n. r., za ministra notranjih zadev ZIKO LAZIĆA, ministra n. r., za ministra socialne politike in narodnega zdravja Dr. FRANA NOVAKA, odvetnika in senatorja, za ministra vojske in mornarice armijskega generala MILANA Ž. MI-LOVANOVIĆA, za ministra za šume in rudnike MILANA ULMANSKEGA, generalnega ravnatelja gozdarsko industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar. Naš predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. Beograd, 18. aprila 1934. ALEKSANDER I. Beograd, 19. aprila, v. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade g. Uzunović izjavil, da je vlada s tem, da je v Narodnem predstavništvu izglasovala budžet, v glavnem izvršila nalogo, ki jo je ob svojem imenovanju dobila. Zato smatra za umestno, da da vlada svoje portfelje na razpolago kralju. Ministri so se temu naziranju pridružili in predsednik Uzunović je odšel na dvor v avdijenco ter predložil vladarju demisijo vlade. Nj. Vel. kralj je demisijo sprejel in poveril g. Uzunovi-ća s sestavo nove vlade. Že zvečer je g. Uzunović predložil vladarju listo svoje nove vlade. V Beogradu navzoči ministri so ob 20. uri v predsedstvu vlade položili prisego. V novi vladi ni več ministrov brez portfelja. Resorna ministrstva so štiri izmenjala svoje upravnike. Iz vlade so izstopili dosedanji ministri dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj. Hamdija Karamehmedović, prometni minister Lazar R a d i v o j e v ič. minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek ter vojni minister general Dragomir S t o j a n o v ić. Vsi dosedanji ministri, ki so vstopili tudi v novo vlado, so obdržali svoje stare resore, tako da so se na novo zasedla le ona ministrstva, ki so bila izpraznjena : kmetijstvo, šume in rude. telesna vzgoja, promet, vojska in mornarica ter socialna politika in narodno zdravje. Kmetijski resor je prevzel dosedanji minister brez portfelja dr. Dragutin Ko-j i ć, šume in rude Milan U 1 m a n s k y, generalni direktor znanega šumskega industrijskega velepodjetja Dobrlin-Drvar (Šipad), telesno vzgojo dosedanji minister brez portfelja dr. Grga Andjelinovie. promet bivši prometni minister in dosedanji ban vrbaske banovine Svetislav M i 1 o s a v 1 j e v i č, vojsko in mornarico dosedanji šef glavnega generalštaba armijski general Milan Milovanović, socialno politiko in narodno zdravje pa naš ožji rojak senator dr. Pran Novak iz Ljubljane. Minister Jevtić v Ankari Poset jugoslovenskega zunanjega ministra v turški prestolnici bo Se bolj učvrstil medsebojno prijateljstvo Ankara. 19. aprila. A A. Veerai popoldne ie priženil na sedanji dom in je vodil splošno znano gostilno >Pri kolovratu« Pred škofijo dolgo vrsto let. Njegova gostilna je bila zbirališče vseh stanov, zlasti radi so se pa shajali tam številni kulturni delavci Ljubljane in ceJo znani nemški publicist Herman Wen-del ni nikoli, kadar fe prišel k nam, pozabil na prijazneea gostim i carja in na dober nl^^crov cviček. Gostilničar Bksilj je bil velika dobričina, vedno blageca srca. ljubezniv napram goltom, dobrodušen in darežljiv. Siromakom je bil pravi kružni o6e. saj ni nikomur odklonil pomoči. Blaeeea dobrotnika pa bodo pogrešali tudi mnoffi dijaki, ki jah je im-fl vsako leto več na hrani, a težko so prizadeta tudi Mevilna naša kulturna in dobrodelna društva, za kateira ie imel vedno odprto roko. Zadnje čase j^ Tomaž Bizili vidno hujšal, da so bili številni njegovi znanci in prijatelji, zlasti pa domači, v velikih skrbeh. Upali pa ©o. da bo zdravniška znanost priti v tem pogledu do nikakih izprememb. Ves nadaljnji razvoj razorožitvenega problema je sedaj v glavnem odvisen od stališča, ki ga bo zavzela Anglija. Tako v Parizu, kakor v Londonu pa se zavedajo, da predstavlja francosko - angleški sporazum najboljšo in neobhodno garancijo evropskega miru. ral uveljaviti tudi povsod v javnem življenju, ne le pri bolezenskih razpoloženjih šefov. Vsekakor je nujno, da nam priznajo draginjske dpklade za požrtvovalno delo v tropični vročini; prav tudi ni. da moramo tako dolgo Čakati na izvestni datum v mesecu, ko bi se vendar morali ravnati po vremenu in ne po koledarju. Ce na pr toplomer kaže 30 stopinj toplote, je logično, da ti dolgujejo plačo za maj in junij. Ne smete misliti, da pišemo pod vplivom soln-čarice. Kot rečeno, živimo v pospešenem tempu, nedoslednost je samo glede plač. dočim so oni. ki jih odlikuje vzdevek upniki, strašno dosledni, računajo celo Že z našimi decembrskimi prejemki. Zašli smo nekoliko predaleč s poetiinm valov, ki nas nosijo v naj milejše sfere. Kdo bi zdaj mislil na kaj drugega, kot na pomlad! Na pomlad, odnosno poletje lahko pozabijo le tiste dame. ki se te dni za vijajo v kožuhe in kožuhovino na naših ulicah, ko se že bude kače in ko smo celo v Tivoliju že videli kuščaria Sicer .e pa to najzanesljivejši znak, da je res konec zime. kajti dame se ravnajo strogo po letnih časih: o božiču nosijo slamnike, o bin-košrih pa kožuhe. Vendar gblje pomlad rudi dame 'n damice. Skora; vse sc se preselile v Tivoli, kjer meščani uživajo pomlad na debe'o. Vse klopi so zasađene permanentno, podnevi in ponoči, čedalje več je na vsakem 1 orUcu otrve. kar vidno do-raščajo, in otroških vozi^io^ je tol:ko da so potrebni prometni rocLirj.. Ce bo pomlad trajala Še nekaj chv. bo prebivalstvo katastrofa no naraslo. Toda. kdo bi se bavil z vsem' temi problemi! Meščani uživajo pom'.id na kiopeh, poslušajo, kako žgoli ko* n rase trava, kako ubirajo nebeške himne žabe. Nekateri odlagajo obleko kos za kosom, možakarjem je posebno vroie. I>očiin tiče liame ▼ kožuhih so možje že preparirali suknjiee proti moljem. Tudi na naši riviieri ob razvodju Ljubljanice, se i>">zna, da ao fantje bolj vroči kot dekleti. Zt od nedelje se kopljejo vsak dan. Nekateri so že ogcreH kot da traja kopalna sezona že več mesecev, drugobarvnim pa ^verujejo, naj s: oblečejo salonske obleKe, ta hočejo biti črni. Med fanti je le ena zistopnica prvih kopalk. Včeraj nas ;e k sreči ohladil nekoliko veter, sicer bi !»e morah aklrmatizinli še vse drugače, čepi*tv v Ljubljani Se ne moreš kupiti čelade z">p^*r tropično vročino. L"parno, da bo vremen^e! Titulescu v Parizu Pariz. 19 aprila, r. Rumunski zunanji minister Titulescu je bil včeraj gost francoskega zunanjega ministra Barthoua, ki mu je priredil zajutrk. katerega so se udeležili poleg ministrskega predsednika Doumerga in zunanjega Barthoua tudi rumunski poslanik Cesianu, jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič, češkoslovaški poslanik Osuski, francoski poslanik v Beogradu Naggvar. francoski poslanik v Bukarešti D'Ormcsom. več francoskih ministrov in višjih uradnikov zunanjega ministrstva m raznih poslaništev. Po zajtrku je Titulescu končal svoje razgovore z Barthouem. Ministra »ta včeraj razpravljala o razorozitvenem pio-blemu, o reorganizaciji srednje Evrope ter o odnošajih Francije in Male antante do Italije, danes pa predvsem o odnošajih Male antante do Poljske in Sovjetske Rusije. Titulescu je poleg tega imel razgovor z ministrskim predsednikom Doumergom, z ministrom za kolonije Lavalom in ministroma Tardieujem in Herriotom. Španski zapletljaji Madrid, 18. aprila č. Po vsej državi se vedno boli širi agitacija za stavko V okolici Valencije je prišlo snoči do spopadov med delavstvom in policijo. Več ljudi je bilo ranjenih. Zato je bilo danes v Valenciji proglašeno obsedno stani e Sorzna poročila. LJUBLANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2319.29—2350.66, Berlin 1346.25—1357.05, Bruselj 799.6« do 803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 175.42—177.02, New York 3394.39—34a2.6o. Pariz 225 88—227.—. Praga 142.23—143.0'.' Trst 291.35—293.75 Opremlja 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem klirinsru 9.>' do 9.36. INOZEMSKE BORZE. Curih. 19. aprila. Pariz 20. 88. Londv>i 1586. Newyork 306.75. Bruselj 72.15. Mila» 26.33. Madrid 42.226 Amsterdam 209.?: Berlin 121.65. Dunaj 56.80, Praga 12.M Varšava 58826, Bokmtt* 8.06. Jtran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. aprila 1934 Stev 8Q Danes premiera družabnega velefilma s svetovno znanimi clowni: Gustav, Maks in Gino FRATELLINI v velefilmu Bratje Fratellini Sodeluje slavna OLGA CEHOVA ELITNI KINO MATICA. — Telefon 21-24. — Predstave ob 4., 7.% in 9. V« Dva katastrofalna požara v ptujski okolici irtev požara sta postali vasici Medvedcc in Spodnje Pleterje — Skoda znaša blizu 2 milijona Ptuj, 19. aprila. Ves Ptuj in njegova bližnja okolica sta pod vtisom strašne nesreče, ki je doletela včeraj prijazni vasici Medvece in pa Spodnje Pleterje v okolici Ptuja, ki sta postali žrtev strahovitega požara. Včeraj okrog 1. so bili ptujski gasilci telefonično pozvani na pomoč v Medvece. Klicala jih je tovajrna strojil v Majšperku, od koder so javili, da je pol vasi v plamenih. Gasilci so takoj odhiteli na kraj požara in so prispeli v 18 km oddaljene Medvece že čez četrt ure. Na kraju požara so bili že zbrani gasilci iz Grkovcev, Majšperka in Hajdine. Kolikor je sedaj ugotovljeno, je ogenj izbruhnil pri posestniku Simonu Sagadinu, kjer je začelo goreti gospodarsko poslopje, a zaradi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na poslopje Marije Medvedove in Helene Burma, ki jima je uničil gospodarska in deloma stanovanjska poslopja, nato je pa divji element preskočil na gospodarsko poslopje Mihe Uluka, Franca Kmeteca ter Jožefa Junkoviča. Tudi tem so bila uničena stanovanjska in gospodarska poslopja. Zaradi velikega pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno. Gorelo je vse popoldne in šele proti večeru se je združenim gasilcem posrečilo, da so po večurnem napornem gašenju ogenj popolnoma udušilL Prijazna vasica Medvece nudi danes strašno sliKo razdejanja, saj je je zgorela skoraj polovica. Kako je požar nastal, ni točno ugotovljeno, domnevajo pa, da je ogenj zanetila iskra industrijske lokomotive, ki vozi med Pragerskim in Medveci. Sagadinova hiša je hila namreč s slamo krita, večinoma pa tudi ostala gospodarska ter deloma stanovanjska poslopja. Skoda znaša okrog pol milijona Din. Komaj so se okrog 19. utrujeni ptujski gasilci vrnili, že so bili okrog 20. drugič pozvani na pomoč, in sicer v Spodnje Pleterje. ki so komaj dobro uro oddaljene od Medvecev. Na dosedaj še nepojasnjen način je začelo goreti gospodarsko poslopje Ja- Koncert Nikole Orlova Ljubljana. 19. aprila. Včerajšnji večer v dvorani Filharmonije je bil poeveč-^n vieoki pianistič.ni umetnosti. Slišali 6ino prvikrat v Ljubljani ruskega pianic.la Nikolaja Orlova, ki mu enake-ira umetnika že davno ni&mo imeli siečo porb! ga v Sirnpalicri, mladeniško vitki Nikalaj Orlov je študiral muziko na moskovskem konzervatoriju. Klavirja sta £*a učiia Kirl Kipp in R. I«umnov, sama bivša uceit^a Pavla Pabsta, ciasbene teoretske predmete pa je pcsluša! pri Tanejevu, učencu P. Ča/fcov-ftke^a in pri N. Rubinsteimi. Ker je nekako po prevratu sovieteka Rifiija rada inozemstvu pokazala, da ima tadi v vrstah umetnikov velike može, j? dovolila l. 19*21. Orlovu, da sme za tri mesece preko njenih meja v Evropo. Ni pa se vrnil ob določenem roku in zato mu t- sedai povratek zabranjen. Na tak način so postali prostovolj.no emigranti tudi dmsi znameniti mjziki. pesniki, kot n. pr, Katnar, Balmont itd, Po izjavi Orlova ©o Sovjeti zaradi tega kratko-malo ukinili svojim umetnikom v&a dovoljenja za prehod preko granice. Kakor vsakega iskrenega ruskega Moveka v tujini, mori tudi Orlova hrepenenje po domovini. Otožni skitalec ne najde miri, beaa od koncerta do koncerta, žanje slavo v Finlandiji, na Norveškem, švedskem. v Angliji. Nemčiji, v Parizu, v Ameriki itd., niha iz kraja v kraj, |e bil eedaj v Sofiji, Beogradu. Zagrebu in bo odpotoval w>pet v Nemčijo. Tako si je v kratkem eaeu pridobil im? svetovno znamenitega pianista in je s svojimi podštiridesetimi leti v najsijaj-nejšem razmahu, na vrhuncu svojih uspehov. V Zagrebu eo ga svarili pred Ltablja-no, fes, da ie hladna in da baje nima mnogo smisla in razumevanja za intimnejšo glasbeno umetnost. Včerajšnji večer ga je prepričal, da ie bilo to svarilo neosnovano, kajti tako iskrenega sprejema, tako hvaležnega poslušalstva in tako ogromnega uspeha ni doživel mar« i k je. k^r je bil. Veleo* cele ujme glasbenih prireditev tik ob koncu koncertne sezone res dvorana ni bila do zadnjega kota polna, toda vendarle iaredno močno zasedena in rriumf Orlova se ve stopnjeval od točke do točke tako, da le 2e med prouramom, ob njegovem koncu pa moral dodati kar skoro cel nov program. Niti e-nem.i poslušalcu ni prišlo na misel, da bi se po zadnji točki programa dvignil i« svojega sadeža. Nenasitni so uporno z vikom in krikom zahtevali od utrujenega in vsega prepotenega umetnika dodatkov iznova in iznova. Radevolj? k ustrezal, četudi eo mu kaplje potu padale raz čelo, saj njegovo >deloc ni zahtevalo samo do skrajnosti napetega duha. temveč tadi ogromnih, si-pqf nevidnih, fisienih naporov. Spored Orlova js obsegal Tri sonati ne Scarlottija. obsežne, gromadne Varijacije na Paganinijevem tema Brahmea , Orlovu najboljšega in njeeovi lirični duši naisorod-nejšeea Chopina Impromptu v as-duru, Noeturoa, Trije urajudiji Sefrsfao ▼ b- neza Pleterška, zaradi silnega vetra se je pa ogenj razširil tudi na obe strani ceste ter uničil domačije posestnikov Antona Klajnška, Jurija Juriča, Martina Napada, Jožeta Klajnška, Jožeta Juriča, Jožeta Dolenca, Jožeta Planinska, Janeza Drevenška, Martina Medveda, Matije Matejževiča, posestnika Pinterja in Janeza Napada. Vsega sku-PaJ Je prizadetih 1? posestnikov, ki jim je uničenih 26 objektov, stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so bila krita deloma s slamo, deloma pa z opeko. Nesrečni posestniki niso mogli rešiti ne poljskega orodja, niti poljskih pridelkov, saj je bilo pol vasi kakor ognjeno morje, v katero ni bilo mogoče prodreti. Zgorelo jim je pa tudi mnogo živine in je moral Pleteršek takoj zaklati 3 težko opečene krave ter 4 telice, a v plamenih je poginilo 8 velikih in 9 majhnih svinj Martinu Napadu je zgorel konj, tele, krava, velika svinja in 11 manjših svinj. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Šikol, Majšperka. Ptuja, Jurovcev, od Sv. Vida in iz Slovenske Bistrice, vsi z motornimi brizgal nami. a z ročnimi so prispeli od Sv Lovrenca, Mi-hovcev in iz Dragonje vasi Združeni gasilci so pod vodstvom župnega načelnika Muzeka od Sv. Vida naporno in požrtvovalno gasili polne štiri ure, pred-no se jim je posrečilo ogenj omejiti ter preprečiti še večjo katastrofo. Kako je požar nastal, kot rečeno, še oi znano, ni pa izključeno, da je bila na delu zopet zločinska roka. Škoda je ogromna in znaša nad 800.000 Din. Večina posestnikov ni bdla zavarovana ali pa samo za malenkost. Požarna katastrofa je pa zahtevala tudi več človeških žrtev. V ptujsko bolnico so morali prepeljati 6 težko opečenih ljudi in sicer 53 letno Marijo Na pad, 47 letno Terezijo Klajnšek, 20 letnega Antona Peroviča, posestnika Antona Klajnška, 3 letno Terezijo Klajnšek in 45 letnega posestnika Pernata. Stanje vseh ranjencev je sicer resno, vendar zdravniki upajo, da jih bodo ohranili pri življenju. molu. Medtnerjevo Bajko v f-molj. Skrjabi na EtiMio v dis-mohi. D^busavjevo Reflet*. dan«* 1* eau ter silno zanimivo Prokofjeva Toccato. op 12 Občudovanja vreden k mehak, skoro božajoč, a tudi kot skala težak prijem in udar Orlova, virtuozna njegova pedalna tehnika, do skrajnosti izpiljena spretnost, ki pa ni nikoli sama sebi smoter, temveč-sLiži ^dinole predu?evljeni interpretacij podanih umotvorov. Na vsak način pa si mora FilharmoniČna družba nabaviti Čim prei nov, res vsem umetniškim potrebam odgovarjajoč klavir, pa naj bo za kakršnokoli ceno Pianist se je moral boriti s topim tonom instrumenta ter mnogokrat ni mogel doseči tega. kar bi rad Orlov \* v resnici umetnik po božji volji Upaimo, da Ljubljane ne pozabi in se k nam rad in kmalu povrne. ,. _č. Razširitev Skalaške koče na Rošci Jesenice 18 apriia Turistovski klub »Skala« podružnica na Jesenicah je leta 1933 preuredila staro pastirsko kočo ob vznožju planine Rošce v prav prijetno planinsko smusko zavetišče Kakor koća sama tako je tud; zemljišče, na katerem koča stoji last gospodarskega odseka mestne občine Jesen ce ki je dal kočo in zemljišče »Skalia v najem po pogodbi, ki je bila dne 1 julija 1932 oboie-stransko podpisana in po komisarju za agrarne operacije potrjena Pogodba vsebuje med drugimi naslednja določila: 1 Gospodarski odsek občine Jesenice daje s to pogodbo TK »Skila« Jesenice »ravico, da predela staro kočo na Rošci v turistovsko zavetišče, do katerega ima pravico služnosti TKS v smislu nižje navedenih točk 2. »Skali« se dovoli, da iz vrši vse zunanje in notranje oboje sten kakor tudi vsa k preureditvi stare koče spadajoča dela na lastne stroške 3. »Skali« se dovoli premestiti okna in vrata stare koče po lastni uvidevnosti ter strop izolirati proti mrazu; namestiti ležišča in ognje-varne peči ter drugih nujno potrebnih naprav. 6. Po izvršeni preureditvi koče >sta-ne gospodarski odsek obč Jesenice pravni lastnik koče ter vse fiksne naprave v koči postanejo z dnem izgotovitvtr koče izključna last gosp odseka občine Jesenice. Ta pogodba velja za dobo 7 let proti letni priznalnini in sicer prva tri leta po Din 50. nadaljna tri leta po Din 80 in zadnje leto Din 100. Koča. ki stoji na enem najlepših krajev Karavank in je na znotraj in zunaj preurejena in opremljena je postala silno privlačna točka neštetih planincev in smučarjev, ki zlasti ob sobotah nedeljah »n praznikih iščejo v njej aavetja Osobito v minuli zimi mnogokrat ni mogla sprejeti vseh prijateljev narave in zimskega sporta Zato je bilo nujno treba delati na to. da se koča obisku in razmeram primerno poveča. Agilni odbor s predsednikom Miho Čopom na čelu, je zadnje dni ukrenil vse potrebno, da se koča še 'etos razširi in preuredi, kar mu je v glavnem uspelo, le pri gospodarskem odtoku mestne občine Je naletel na velike težkoče. Gospodarski odsek mestne občine Jesenice hoče namreč skleniti novo pogodbo« po kateri bi dal zemljišče in na novo po* večano in rajši r j eno planinsko kočo »Skali« v najem tamo za tri leta. S tako pogodbo pa so »Skali« samo ob sebi umevno izpod-rezana tla in težko bi te našel človek, društvo ali udruga, ki bi pristal na tako nevarne pogoja Vsa dela na raašintvi in preureditvi koče so proračunana na okroglo 50.000 Din, ki jih bo klub a največjo težavo spravil skupaj in obstoja nevarnost, da do razširitve planinskega zavetišča sploh ne pride, ako med »Skalo« in gospodarskim odsekom mestne občine ne pride do sporazuma, ki bi ustrezal obema. Uverjenl smo, da bodo gospodje od gospodarskega odseka tako uvidevni, da ne bodo stavili prehudih zahtev, saj dobrobit občine, kakor tudi posameznikov narekuje zmernost pri organizacijah ki pospešujejo zimski sport in turizem, od katerega bo vedno bolj odvisna tudi naša občina in mnogi občani. Mladina hoče zraka, solnca in razvedrila in če se ji bodo delale na naših planinah ovire — bo šla gotovo drugam. Elektrifikacija Maribora napreduje Maribor, IS. aprila. Že ob zaključku preteklega leta je po kazalo tukajšnje mestno elektr tni podjetje velik razmah in napredek saj je Maribor v konzumu električnega toka med prvimi v državi. Podjetje je zasnovalo za letos širokopotezne načrte, ki jih postopoma realizira. Da je v konzumu električnega toka velik porast, je gotovo povzročil razmah v industriji. Prejšnjim transformatorskim postajam v Melju sc ie pridružila še postaja za 250 KS, ki je namenjena livarni kovin Ker je dovajal tok mol jakomu omrežju le en daljnovod, >e ?t cesto prpt-tilo. da je zaradi defekta bilo vse ondotno omrežje brez električne str-jje Temu so odpomo-gli z novim kablom, ki gre :z Kiav- niške ulice dalje Ob brodu, v Trstcnjakovo ulico Mohterjevo ulico in sjnCi v Kraljeviča Marka ulici. Ta kab* je bil dovršen pretekli teden in je dolg približno 1 km En teden so gradili kabel i i e bilo pn delu zaposlenih 70 brezoosem'kov V projektu so se priključitve tovaren »Rosnr.u •>Jugotekstil« in »Jugosvil.ia. ki bi.do skupno purabile 50 K.S. Tudi Kamnica je bila leto* elektrificirana Vzhodna napeljava v občini Kamnica in Ro^pohu do Lavrenčiča, \\\ dru_>i strani pa proti sv Urbanu do posestva trgovca Poša. je bila že v februarju dovršena Podjetje je pojačik) tudi p ros t-j vod glavnega omrežja v Razvanju. Od marca dalje ima ta daljnovod *ečje bakrene prereze "d fal-skega priključka do transformatorske postaje v magJalenskcm parku Rjzsvetiava ceste proti Ka:n tiči in tlektrif kav. ja Pes niče in Sv. Kuni»ot i je sr-ienki-nr ie utre seno vprašnje. Lpirno pa, da bo električno podjetje to delu ki je res nujno petrtbno v doglednem času izvrta. Tragična smrt mladega zidarja Ljubljana. l& aprila. Razvpiti klanec Gobove« pred Brezjem, ki je uničil že toliko življenj, je zopet zahteval svojo žrtev. Na njem se je smrtno ponesrečil mladi zidar Janez Robiek, doma z B recima. V torek zvečer se je Robiek peljal na koleeu proti domu, v temi in med naglo vožnjo je pa padel e koleea ter tako nesrečno priletel na alavo. da »i je pretresel možgane, zadobil ie pa tudi nevarne notranje poškodbe- Včeraj zjutraj ao iia prepeljali v ljubi lansko bolnico, kjer je ležal vee Bal n*zave*»ten in se ni zavedej do danes. Davi ob 8. pa je podlegel hudim poškodbam. Pokojni Robi a k je bil rojen leta 1899.. bil je oženjen in oče treh otrok, ki so zda i na tragičen način izgubili rednika. Deseti brat na sokolskem odru Novo mesto, IS. aprila V proslavo i>01euuice rojstva pisatelj* Josipa Jurčiča je priredil sokolski odei v režiji br. Paučiča Igro »Deseti brat« v Delaiiovi pre lelavi. Kot uvod v proslavo j' imel br prosvetar prof. Jdnk< Jarc kra sen slavnostni govor, ki ga pa žal nism< mogli vsega slišati, ker je bilo tolitko °t> einstva, fci je še sililo v polno zasedene •Ivorano. pri te«ni pa delalo trušč, da bo se besede v prvem času izgubljale v Stplo šuem hrupu. Po slavnostnem govoru se Je takoj pričela predstava, ki jo je otvori" napovedovalec v črni halji. Menda bi bili tu bolj na mestu res diapozitivi, kot jih predpisuje knjiga, ali pa naj bi napove lovalec posameznih slik mirneje »topil za zastor. Vprizoritev sama je bila povprečn< dobra. Deteti brat (br. Dular) je bil v nekaterih alikaa prav dober, vendar bi mu bilo treba malo več življenja, zlasti na svatbL Je pa odlično vodil s K rjavi jem (br. PauČič), ki je bil posrečen v igri. manj v maski. CXa sta zaslužila toplo pri-Anaoije občin&iva Prisrčen v svoji vlogi in docela »trie Dolef je bil br Menard. Bolj šega Obrščaka, kot je bil v maski in Igr br. Slapničar, bi bilo težko dobiti, a. Dira šlerjevi je njena toaleta prav dobro pri stojala, v Igri pa bi morala biti malo bol; juibeaniva In domača. Br. Luzner je bi' v vlogi Kvasa v priaorih z Manico, pred vsetn pa v prepiru z Marjanom, premah odločen, kot dr. Kvas pa odličen. Br. 6e tinc v vlogi Marjana ni bil prav nič Mar jan v prepiru s Kvasom, proti koncu igri boljši Piefkav (br. Motida) je bil dober samo levo roko je prepogosto izitegova napwej. Ugajal je Slemeničar (br. Košir) ki je imel zelo posrečeno masko in bi dovolj dostojanstven. Njegova gc*pa (se stra Perhinkova) je bila res grajska go spa Nadvce ljubek je bil njen s .. ček (Urbasov Rado) Naš zaani In popu larni Bogo Radi pa nas tudi to pot n zapustil s svojo šegavostjo v vlogi prvt ga kmeta Tudi vsi ostali igralci s sod nikoi^ br Korošcem so zadovoljivo reši. svoje vloge, klju/b temu. da se je pozna! nekaterim, da so prvič na odru. kar je iz zvalo v nasprotju z ostalim' igrale v« lik kontrast V celoti je režiser br. Paučič iobre rešil svoj-r nalogo, bilo bi pa treba seveda marsikaj ^e zboljšatl, tola začeteik je tu led je prebit In sedaj je treba samo de lati, da dosne sokolski oder v svoji aivah nostl dela fn rutinIraooat? Ijrranja zone* do one višine, ki jo je zavzemal v povoja i h letih. Radi velikega zanimanja za Igro ni bilo na sobotni predstavi mogoče vsem ustreči a vstopnicami, zato se bo vpriaoritev ponovila v soboto 21. t. m, ob 20. ari. ŠAH Glavni turnir LŠK Ljubljana, 19. aprila. Sinoči se je pričel v kavarni Evropi glavni turnir LŠK, za katerega se je prijavilo 12 igralcev. Žreb je določil naslednji vrstni red: 1. Šorli, Z Julij Gabrovšek, 3. Longer, 4. Sik osek, 5. Marek. 6. Milan Vidmar, 7. Ciril Vkknar, 8. Tavčar, 9. Preinfalk. 10. Kranjec, 11. Furlani, 12. Ci-bic. Kakor vidimo so se prijavili vsi najmočnejši igralci LSK, med prijavljenimi pa najdemo tudi dva člana drugih klubov. Sta to Marek iz Celja in Tavčar od Šahovskega kluba Triglav Pred pričetkom turnirja je predsednik LSK, univ. prof. dr. Kasal pozdravil tekmovalce in je proglasil glavni turnir kot otvorjen. Takoj nato se j© pričelo prvo kolo. Čas razmišljanja je določen 18 potez na uro. kontrolira se po dveh urah. V I. kolu so se srečali pari Sorli-Cibic, Gabrovšek-Furlani, Longer-Kranjec, Siko-Šek-Preinfalk, Marek-Tavčar in M. Vid-mar-C. Vidmar. Druga in zadnja partija sta bili zaradi zadržanosti igralcev preloženi na danes. Prva sta končala Sikošek in Preinfalk. Preinfalk je kot črni sprejel damski gambit, kar igrajo običajno le stari, izkušoni mojstri V središnjici je napravil napako, kar je Sikošek takoj izkoristil in je v 17. potezi pridobil skakača. Partija je bila s tem že odločena in se je Preinfalk v 25. potezi vdal. Šorli je hotel proti Cibicu otvoriti špansko, ta pa se je branil s sicilijanko. Otvoritev ni bila obojestransko igrana preveč korektno, vendar je prišel Sorb v pozicijsko prednost Cibic je imel ves čas zaprtega damakega lovca, kar je kmalu odločilo partijo. Sledi! je silovit napad z neobran- ljivim matom. Cibic se je v 23 potezi vdal Kranjec je kot črni dosegel v slovanski obrambi damskega gambita proti Longerju prav dobro pozicijo. Longer je napravil napako, da je nasprotniku odprl a linijo in mu s tem omogočil povsem korektno žrtev lovca za dva kmeta. Kranjec je dobil silen napad in bi v najslabšem slučaju dobil figuro nazaj, je pa nadaljeval slabo ter je dobljeno partijo izgubil. Zašel je celo v časovno stisko in se je tik pred kontuma-cem vdal. Marek in Tavčar sta korektno igrala damski gambit in je na koncu nastala izenačena pozicija s po petimi kmeti, vendar ima črni lovca za skakača, kar je v končnici ugodnejše. Ker je končnica silno težavna, je črn; ponudil ob prekinitvi remis, kar pa je Marek odklonil. Partija se bo danes nadaljevala V II. kolu, ki bo jutri, se srečajo pari: Cibic-C. Vidmar Tavčar-M. Vidmar, Prein-faLk-Marek, Kranjec-Sikošek, Furlani-Lon-ger, Sorli-Gabrovšek. Iz Trbovelj — Člansko zborovanje NSZ. V soboto ob 17. je zborovalo članstvo tukajšnje NSZ v gostiln: Forte. Na zoorovanju ie poročal predsednik JK/družni;~ NSZ g. Jakob Štruc o intervencijah radarske deputacije pri ministrstvih v Bo^radn radi po spešenega obnavijanja nove dobavne pogodbe med TPD m državam: železnicami. Poudarjal je. da so 5h .nerodajm č:nite;ji v Beogradu, -?hsti pa oba slovenski ministra, deputaciji povsod na roko. vendar se pa radi zvišanja naročil ni dalo zaenkrat nič doseči, ker ko v tem pogledu prevelike ovire. Dejansko pa »e deputacija s pomočjo obeh slovensirh mmistrov dosegla, da so se dobave premoga vsaj v aprilu za-sigurale, tako da deiavst 'o v revirjih ni Se hujše prizadeto. Govornik je nadaljeval da nevarnost radi nove pogodbe še vedno ni odstranjena, zato bo NSZ v kratkem ponovno posredovala, da se nova pogodba čim preje obnovi ter tako delavstvu zasi-gura že itak bedna eksistenca. — Nato se je oglasil k besedi centralni tajnik NSZ g. Kravos iz Ljubljane, ki ;e poroča) članstvu o lepem razvoju narodno strokovnega pokreta vsepovsod. *ar »c znak porajajoče se nove dobe. Govoril ■« 8 Bučar ki je posebej pohvalil aovršen^ podajanje igralcev, pa tudi o »csneriji odra se je zelo laskavo izrazil, saj kaj takega na premorejo niti večji mestni odri — Repriza operete »Študentje smo« bo v nedeljo 22 aprila ob 20 v dv-v-im SokoUkega doma ker vlada za to opereto, k* is prava redkost za Trbovlje, sedaj po (>remiieri še večje zanimanje med širokimi sloji prehi valstva nego pred nedeljski™ nastopom kajti uspeh igre dela sam reklamo med prebivalstvom KOLEDAR Dsnet: Četrtek, ID. aprila, katoličani Kreaceacija. Tihorad, Leon IX.; pravo slavni: 6. aprila. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bratje Fratellini. Kino Dvor: ' asca* Kino iiika: Titani neba. Občni zbor pomočniškega zbora rdru-ženjs trgovcev ob 19.30 v Trgofjfepn d« mu. Bolnis a blagajna samostojnih obrtnikov: Občni z1 ti ob 19. v restavracij Zveada«, DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva oaaftd 20; Trnkoczv, MedLni trg 4. ^Jzjtjcd mita Xa katoliški podlag DftobčU venec m \ccruj nu zadnji |tra.*U poziv Katoliškim cerk\um. ki v njem pravi, da ho i/, kapele v gradu grofa Szaorva v Murski Soboti dne 25. IV, 1934 ob pol t.a iaint dražbi oltur S m visok, 3.70 m širok, barok nastavek mehki les, marmorirun, pozi. or nam. &J0OO Din. 4 kipi po 1(K)0 l>int 2 kipu po 500 Din. 6 angelov po 2tM. taberrukeli s 4 angeli 1500 Din. Kalvarija skupina io cm 100 Din relief Marije 100 Din, krti (med.) 150 Din, mozaik Mtdor.i, sv Martin in sv. Jurij S8 cm premer po 1500 Din itd. Simamo pri rokah sv. pisma m zat^ prepuščamo »Slovencu« citjtt iz noglavja, ki pripoveduje, kako je Kristus izganjal sejmarje iz svetišča. *S/ovencu» kot poverjen ištvo ljubljanskega dru*tva »Delo in eksistenca«, ki zdruiuje vs« brezposelne brez razlike stanu in stpola. osnovala tudi v Celju. V ta namen bo v soboto 21. t. m. ob 20. javno ziborovanj* v mali dvorani Celjakega doma. K udalež-bi so vabljeni vsi brezposelni iz Celja in okolice, ki so voljni delati, a odloono odklanjajo miloščine v obliki podpor. —c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo priredil tudi lato* javno tombolo, in sicer 1. julija, v primeru slabega vremena pa 8. jnllja, in prosi vsa ostala druMva, da bi ta d*n opustila vsako prireditev, ki bi moglH škodovati prireditvi Invalidov. _c Umrl je na hrlhu Sv. Jožefa St. pri Celju v starosti 7 mesecev RadivojV Dimitrijević, sinček Kapetana g. Gjorgjn Dimitrijevića. —c Izgubljeno. V ponedeljek ob T.r/ je nekdo izgubil na poti od Jurčičeve »lice po Vodnikovi ulici do Kralja Petra cc ste črno usnjato denarnico z manjšo vso to denarja, ključem za kolo In drobnarija v akupni vrednosti bo Din. V sredo m< 8. in 9. zjutraj pa so bile na poti od Qn čeve ulice do Cankarjeve ceste izgubljen' 100 Din vredne črne usnjate rokavice. —c Plačajte najemninski vinar! II i sT.no načeletvo celjsko opozarja hišn< sestnike, da je dne 1. aprila zapade! plačilo drugi obrok najemninskega vinar ja (gostasčine). Dokler novi predpisi niše izvršeni, je treba plačati najemninski v: nar na podlagi predpisa v prete«lem l tu. Stranke se pozivajo, da te zapadli ob-rok plačajo pri mestni blagajni celjek zanesljivo do 30. aprila. Po preteku pla čšlnega roka se bodo zaračunale zakonit 6?$ aamudne obresti. Plačila, ki bodo p preteku 6 tednov od dneva dospelosti lz ostale, se bodo izterjala Izvršilnim potom !>A*ta«i In ostani čtar „Vodnikove družbe" tev 89 ♦SLOVENSKI NAROD* dne 19. aprila 1934 Strun 9. Čuvajte planinsko Sloro! Svobodna priroda }e bolji liram — ne ruši v njej tišine! Kdor pleni prirodo, oropa sebe in domovino! Z~"I—I".- i • mamo illilll^ m ■■■i JŽKtffl^VbjjHH! KALODONT IIHHiilHKIlllllttmiliMtiitiiHmi DNEVNE VESTI — Plaoe\-anje gledališkega dinarja. Z določbo § 26 finančnega zakona za leto 1934/35 je predvideno, da se v korist državnih narodnih gledališč pobira na kinematografske predstave v mestih, kjer delujejo gledališča, takozvani gledališki dinar in sicer na vstopnice po 6 Din 50 par, na vstopnice nad 6 Din pa 1 Din. Ker je nastalo vprašanje, ali se bo ta prispevek pobiral tudi tedaj, če gledališča gostujejo v poedinih mestih, je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu pojasnila, da 6e pobira gledališki dinar samo v mestih, kjer so stalno državna narodna gledališča, ne pa v mestih, kjer gostujejo. — Minimalni izdatki človeka. Zagrebška delavska zbornica je sestavila indeks cen in dela v Jugoslaviji v preteklem letu ter primerjavo z drugimi državami. Življenjski stroški zadnje tri mesece, namreč v decembru 1933 ter v januarju, februarju in marcu 1934 pri hrani padajo, pri obleki in obutvi so nekoliko poskočili, pri najemnini so ostali neizpremenjeni in pri kurjavi in razsvetljavi približno tudi. Odrasli delavec porabi za hrano mesečno 219.87 Din. kar je seveda minimum, za obleko in obutev pa 143.95 Din. Vsi minimalni stroški odraslega delavca so znašali v februarju 575.95 Din, k temu je pa treba prišteti še 10% teh stroškov, tako da so znašali vsi stroški mesečno 633.55 Din. Mesečni stroški za družano so pa znašali 1603.97 Din. To je skrajni minimum. rv->d ka'crim ae načenja beda. — Prvi jugo&lovenski avtomobil je že prodan in danes ima rdeči voz, ki je včeraj vzbujal senzacijo po Ljubljani, že njegov novi lastnik dr. A. v Zagrebu. Včerajšnjemu poročilu moramo dodati, da so osebni avtomobili s>Triglav-DKW« tudi zunaj prevlečeni s pristnim usnjem v raznih barvah, razen tega pa dobimo ta odlični avtomobil domačega dela tudi kot poltovorni trgovski voz in tudi kot popolnoma aaprt dobavni voz, ki e>a po 36.000 Din. Odprti trgovski voz je lesen in lakiran, zaprti pa prevlečen z lakirano pločevino, a oba nosita po 500 kg tovora, drugače so pa vsi deli popolnoma enaki kot pri osebnem vozu. Ze včeraj in danes si je v tovarni »Avtomontaža« v Šiški mnogo interesentov ogledalo najnovejši modri Triglav-DKW«, ki je gotovo tudi že našel zadovoljnega kupca, saj je sploh najcenejši in vsestransko primeren in soliden avtomobil. — Razveljavljena oprostitev od taks. Finančni minister je izdal oddok, da preneha s 30. aprilom oprostitev od taks za vloge in prošnje državne oblasti od strani poedinih ustanov in zavodov, ki so uživali doslej to ugodnost. — Legitimacije za letošnji zagrebški spomladanski vejese-jurn. ki se vrši od 28. aprila do 7. maja, so na razpolago v uradu I j'ibljaubkega veleeejina. — Prešernova kofa na Stolu bo od prihodnje nedelje dalj? le v primeru lepega vrt imena in le vsako nedeljo aasilno oskrbo v« na. — Piamo, ki bo prepotovalo ves avet. Znani karlovaki filatelist Adolf Ofner je prejel zanimivo filatelistično oirkularno pismo, poslano iz Amerike z namenom, da s pomočjo filatelistov prepotuje ves svet. Po navodilu v angleščini se pošilja pismo vedno državi, ki leži vzhodno. Tako je priromalo pismo iz Amerike v Kanado, Novo Fundlandijo in Anglijo, iz Jugoslavije je bilo pa poslano preko vzhodnih držav na Japonsko. Ko obide ves svet, bo razstavljeno na filateristični razstavi v Ameriki. — Borza dela v Ljubljani želi 4 ličarje za avtomobile. 1 tapetnika in 2 kleparja za avtomobile, brivca, kolarja in vrtnarja. — Na6 parnik v nevarnosti. Iz Rio de Janeira poročajo, da je nai trgovski parnik »Nikola Pafcić« na odprtem morju v nevarnosti in da kliče na pomoč. Aanerieki parnik \Vesternworld«, ki je bil 130 milj daleč, mu je odiplul na pomoč. Drugo poročilo pa pravi, da je doletela naš parnik samo manjša nezgoda in da ne potrebuje pomoči drugih parnikov. _ Radio therma Laško. Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizma, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze, znižanje krvneea tlaka Itd. Odprto skozi celo leto. V predsezoni znižane o^nel Pavšalna petnaija 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavšalni penziji je vračanaaio: brana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena do dve zdravniški preiskavi in ve? takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, toplo in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 29, v Zagrebu 27, v Sarajevu 26, v Mariboru 25, v Ljubljani 24.8, v Splitu 24, v Skoplju 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 11.4. — Morilcema ing. LHhnerja povišana kazen. Morilcema ing. Viktorja Lahnerja Djordju Gardaševiču in Vasji Ljutici je zvišana kazen od 16 na 20 let robije. — Sezija Špargljev. Vsak dan aveže domače žlahtne beluše servira gostilna pri >Slepem Janeizu<. — ženo ubil, ker ga je pekla vest. Poročali smo že, da je trgovec štimac v Po-kupsikem ubil svojo drugo ženo učiteljico Katico Pavlečič. Preiskava je dognala, da je bil zadnjo čase mož, zelo ljubosumen, obenem je pa prišel v konkurz Ln je izgubil vse svoje premoženje Star je fte 55 let In ker tudi denarja ni ve* imel. ni bil več všeč svoji 2&letnt aeni Slednjič je mož zbolel. Vedtno bolj ga je pekla vest, da je zapustil prvo ženo, v četrtek je pa končno v silni raabur jen osti pograbil puško in ustrelil drugo ženo v prsa, potem je pa odšel k orožnikom in povedal, kaj je storil. — Od veselja umrla. V vasi Bajmog tiizu Som-bora je umrla od veaelja vdova Tome Anešiča Njena dva sinova sta katoliška duhovnika, živita stalno v inozemstvu in le redko sta mogla obiskati svojo mater. V torek sta pa nepričakovano prllla te prispela ▼ Bajmog, kjer sta nameravala ostati aekaj časa pri materi. Mati, ki Ju že več let ni videla, se je tako razveselila njunega prihoda, da jo je zadela srčna kap in je kmahi v naročju svojih sinov umrla. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčioe na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefevo« jjjrenčico, ker odpravi zastaianje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Jose f ova« prreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Opozarjamo občinstvo na popularen simfonični koncert, ki ga priredi pomnoženi operni orkester pod vodstvom g. ravnatelja Polica v petek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v imionski dvorani. Na sporedu so izključno skladbe dr. Antonina Dvofaka. čigar 30 letnico smrti se spominja letos ves kulturni svet Dvorak je s svojimi skladbami, ki jih označuje zdravo in jedro muzikantstvo. bliskovito osvojil ves kulturni svet in tvorijo dandanes veliki del koncertne literature. Posebno slavni in priljubljeni so njegovi Slovanski plesi, v katerih je idealiziral v prvi vrsti tip češkega narodnega plesa, zajel pa je ž njimi slovanski plesni karakter sploh. Poleg treh plesov in z uspehom že izvajane Carneval ouverture pa se izvaja na tem koncertu prvič v Ljubljani njegova G-dur simfonija v štirih stavkih. Je to živahno, solnčno ozarjeno delo, čisto simfoničnega karakterja, v katerem se močna glasbena narava slavnega skladatelja še prav posebej udej-stvuje. Priporočamo obisk tega koncerta, ki omogoča ob izredno nizki vstopnini lep duševni užitek. —lj Na Gradu marljivo delajo. Zdaj so zaposleni skoraj vsi delavci pri gradivi« cest ob šanaah. Obrisi n^eu rejcih £ane so že nekoliko vidni. Ssodnf? krožne cesto je v grobem zgrajena že polovica. Ob crradu na južni strani, kjer so lani nameravali zravnati teren do zid.i, kar so morali opustiti, ker temeljno zidovie poslooja ni segalo dovoli globoko pa delajo majhno brezino ob ploščadi. Brezina ie delno gladko obzidana, delnu obložena s kamenjem, kot da je teren po naravi kamnit. Vmes bodo nasadil? okrasno grmovje. —lj Encijan na tn»u. V Ljubljano prihaja leto za letom več ljudi prodajat najrazličnejše »blagom, ker pač krvavo potrebujejo denar ter prodajajo, kar imajo. Zato je na trgM čedalje ve« >cvetlicarjev«, zlasti zdaj. ko fe dovoli raznega pomladnega cvetja. je dopoldne nr^laba kupciia na trsm, ponuifljo cvetje popoldne »e po ulicah in hišah. Te dni prinašajo v mesto ogromne množine encijana. ki j?a včasih niso smeli orodajati. Toda zdai je revščina prethuda, da bi mogli zabraniti ljudem trpati cvetje redkih vrst, ki ga še edino lahko prodajo. ~ JECACI~ imajo zdaj priliko, doseči v najkrajšem času normalen govor po odlični metodi gnanega dunajskega pedagoga za govor in psihologa dr. S. Loevva. Prijave za tečaj, ki »e bo vršil v okviru gluhonemniee, se sprejemajo v torek 24. in v sredo 25. aprila 1934 od 10 do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v gluhonemnici v Ljubljani, kjer bo dajal dr. Loew brezplačna pojasnila. —li >Dania na slabem sjlaau«. izvrstna veseloigra, ponavlja zadnjič v letošnji sezoni v Šentjakobskem gledališcu v sob>to dne 21. in v nedeljo 22. t m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in je dosecla pri vseh dosedanjih vprizoritvah velik uspeh. Naslovno vlogo igra gn Ervina \Vrischer-PetrovčiEfi-va. Glavne moške vloge igrajo e£.: Košak, Karue in Hanžič. V ostalih vlogah nastopajo Še: S. Danilova. Cerničeva. O rumova in Le-varjeva ter ga.: Gornik, Milčinski. Moser. Kukman. Urbič in Viztak. Ognjeno občinstvo naj blagovoli kupiti vstopnice že v predprodaji. da ae tako izogne velikemu navalu pri večerni blagajni. Vstopnice se dobe od sobote daljp od 10 do \% in od 15 do 17. ter eno aro pred predstavo. —li Slavni feški skladatelj Jos. S«k praznuje to leto svojo rX)letnico. Poleg simfoničnih, klavirskih in drugih del J$ napisal tudi več komornih skladb; eno od teh kvartet za gosli, čelo in klavir bomo 5uli v ponedeljek na >S1oginem« komornem večeru. N« sporedu ie *e no en kvartet Be*1-thovna in Schumanna. Spored izvajajo gospod ie Trost Ivan, SušteršiČ Vinko. Muller Gustav in Svetel Herbert. Koncert se vrei v dvorani kina Dvor. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. —lj Bratje PratenelH so znameniti po vsem svetu znani klovni. Mi jih bomo imeli priliko videti danee in nasledntfie dni v Elitnem kinu Matici, kjer nastopijo v znanem film/J >Bratje Fratellini«. Njih partnerica |e klavna igralka Olga Cehova. Opozarjamo cenjene kinoobiskovalce. da se je z današnjim dnem vstopnina znatno znižala. Od 1. do 14. vrste se plača BB sedež samo Din 6.50. od 15. do 20. vrste 12 Din, recervirani sedeži 15 Din. balkon 12 Din. lože 16 Din. —lj V društvu »Sočac bo v soboto dne 21. aprila 1934 v salonu >Pri levu« »ključno predavanje XIII sezone. Predaval bo prvič v na£em dr.ištvu naš rojak g. profesor dr. Lavo Čermelj o Jadranu. Dasi iivi-mo že poldrugo tisočletje ob Jadranu, je postalo zanimanje za Jadran in za probleme, ki so z njimi idmženi, splošno med našim narodom šele v zadnjih treh desetletjih. Prikazati te probleme, ki so vitalnega interesa za nai narod in za našo državo, v pravi Hiči in v zgodovinskem razvoju, j> ▼ glavnem namen predavanja, s katerim bo društvo »Soea< saklju*ik> svojo XIII. dru- 1 št ven o sezono s sodelovanjem bratskega društva »Tabor«. Vabljeni >Sočani«, prijatelji in Člani vseh 'imigrantskih društev v Ljubljani in okolici. Pričetek ob pol 21. url. Vstop vsem prost —lj Ralph Artur Roberti, slavni komik, nastopi jutri pri predstavi ZKD v veselem in smeha polnem filmu iz vojaškega življenja >Ra«umem, gospod narednik«. Film obeta biti veliko razvedrilo v teh kislih časih. Kdor se hoče nasmejati in za dve uri pozabiti na gorje sveta, naj si ogleda ta film. VetoDiiina 2 50. 4.50, 6.50 Din. —lj zasačena d\xmozna li*ica. Snoci okrog ii. je policijski agent na Taboru ustavil moškega, ki je nosil sumljivo vrečo. Pogledal je vanjo in privlekel na dan dve zadavljeni kokoši. Na vprašanje, odkod kokoši, je dejal brezposelni mesarski pomočnik France — tega je namreč agent ustavil — da jih je našel mrtve na železniškem tiru. Policija je ugotovila, da France laže, saj sta bili kokoši ukradeni neki gospodinji s Poljanske ceste. France je ostal v zaporu in bo skušala policija ugotoviti, če ni morda on zadnje čase kar na debelo zavijal kokošim vratove po Ljubljani. V zadnjih mesecih je bilo namreč prijavljenih okrog 20 kokošjih tatvin. —li Predavanje v kemičnem seminarju. V petek dne 27. t. m. in ne jutri dne 18. t. m., kakor je bilo včerai pomotoma poroča-no. bo predaval v kemični predavalnici I« drž. realne gimnazije, Vegova ulica 4, g. univ. prof. dr. inž. A. Kral o temi: Visoko-vrodno železo. Priče-tek prfriavanja ob 18. Dostopno vsakemu —li Eden najbolj priljubljenih pe/skih an-ainblov ie Slovenski vokalni kvint?t. Zato ie uprava Združenja trgovcev naprosila te odlične pevce, da bodo sodelovali na prvem trgovskem družabnem veoeru, ki ga priredi uprava za vse gg. ljubljanske trgovce, njih obitelij in prijatelje trgovskega sJan.1 v soboto dne 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Trgovsk-ga doma. —lj >Pi>mo nekdaj in danes< je naslov temi, ki o nj\i predava jutri Puhar Polde v kino-dvorani Sokola v Šiški ob 20. uri. Kliub temu, da ni vstopnine, prejme ena oseba na žreib darilo »Pismo'. —lj Iztrubil se je mlad kužek. rjav in bel, sliši na ime -»Lea«. Ljubljana VII, černetova ul. 26. Iz Kranja — Društvo Braiiibor bo imelo jutri zvečer ob 20. uri redni občni zbor. — Ii banovinskepa bednostnega fonda ja dobil naš erez OO.OOfl Din. Od te vsote je bilo določenih 30.000 Din za preložitev občinske ceste Zg. Besnica-N^milje in delne ureditve potoka Nemilj^čice. Zadnje deževje je namreč povzročilo, da ee je utrgal velikanski plaz in popolnoma zasul občinsko cesto Zg. Besnice. Ker pa je bil itak namen cefeto preložiti in ie to sedaj nujna potreba, bo zgornji znea?k, ki daleko še ne zadostuje, vftaj mogel sl.ižiti za zečetna dela. Nadaljnjih 10000 Din je namenjenih popravi občinske ceste Stražišče — Sv. Mohor. Ostanek se bo uporabil deloma za razširjenje ceste- in omiljen ie ovinkov na banovinski cesti Križe — Golnik. Prepričani smo da bo 8 tem ta cesta mnogo pridobila na frekvenci. Deloma pa se bo uporabil ostanek za zavarovanje občinske ceste ob Mo-šeniku nad Tržičem odnosno kot odškodnina za ponlavljene kraje. — Vodnik po Gorenjski. Po Gorenjski je vse polno lepih krajev skritih očem tujca. Pa tudi že priznana letovišča potrebujejo reklame. Zato ie vsekakor zelo pohvalna požrtvovalnost založb^ F. Uhemik v nažem mestu, ki hoče v začetku raajđ izdali priročni vodnik in adresar po Gorenjski. Vseboval naj bi krajevne podatke, opis in zgodovino posameznih krajev, telovišč in zdravilišč, seenam hot-dov. restavracij, gostiln, prenočišč, tujsko-prometnih in drigih društev, seznam industrijskih podjetij, trgovcev obrtnikov, avtobusnih podjetij in izvoščkov: razen tega pa natančen vozni red železnice in avtobusnih prog. Namen založbe je izdati adresar v večtisoči nakladi in po izredno nizki ceni (3 Din za izvod V Veekakor bo to prva in izredno potrebna informacijska knjižica o Goreniski Prekrasna romanca španskih melodij južnega temperamenta in ljubezni LASCA Ljubezen, itrast, hrepenenje ZVOČNI KINO »DVOR«. Tel. 27-30. Oaae* ob 4., 7. n 9. Vstopnina Dio 4.54, 6.50 Iz Laškega — Himen. V roarijagraški podruinion: cerkvi »ta sklenila dne 17. t. m. zakonsko zvezo g. Hanidl Josip, tehnioni uradnik tovarne v Storeh, ter gdč. Dora Herman, hči tukajšinje posestnice goape He*l-vike Herman. Bilo srečno! — Olepševalno in tujskoprometno društvo bo Imelo svojo redno letmo skupSčino 27. t. m. ob 20. uri v salonu hotela >Sa-vmja«. — Nsvabljeni gosti so se oglasili v noči od torka na sredo v gostimi Gracer. Obiskali so predvsem pralnico ter odnesli rasnega posteljnega Ln drugega perila ter namiznih prtov v približni vrednosti 1200 Din. V ranem jutru (v sredo) pa je poskušal približno 171etni dolgoprstoež i*-prazniti cerkvene nabiralnike v tukajšnji nadžupni cerkvi. Pregnala ga je žena nekega delavca in jo je moral od&uriti bre* plena. — i« enkrat divji petelini. V torkovem »Slovenskem Narodu« smo poročali, da je svatovski klic divjega petelina cesto obenem tudi njegova smrtna pesem. Vse to pa ni motilo starega perjavca v bukovih sumah Mslca, da um bi tolkel ln brusil dalje. Tudi to ne, ds ga je neki mlajši član tukajšnje zelene bratovščine že trikrat počastil a dvostreli. Neki prtjs-telj mu je zato svetoval (lovcu seveda, as petelinu) naj si nabavi strojnico in trs z njo nad ojaga. Svojega tasta je ubil Obravnava proti Francu Preskarju, ki je ubil v januarju v Veliki LaSni Matijo Podbevška, je bila preložena Ljubljana, 19. a*prila. Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Adolf H ud ni k, je v torek opol-dme obravnaval umor, ki je letošnjo zimo raaburil vse prebivalstvo okoli Velike LAšne. Xa zatožni klopi je sedel 321etnl »posestnik Franc Preskar, oče šestih otrok v starosti od 3 mesecev do 9 let Prisostvovalo je razmeroma malo poslušalcev, ti pa so tem bolj napeto zasledovali zanimivo raapravo. Iz obtožnice Obtožnica je očitala Preskarju, da Je 17. januarja v Vel. Lasni s seKiro večkrat udaril svojega tasta Matijo Podbevška po levem temenu, da je ta zaradi otnpnje-nja možganov ca mestu umrl ln da je obtoženec storil to dejanje po zrelem preudarku. V razlogih navaja obtožnica, da se Je Preskar 1. 1924 poročil z Marijo Pod/bev-šek, a katero je imel že prej nezakonskega otroka, žena je nekaj časa stanovala •pri svojem očetu, nato pa se je preselila k možu. L. 192S je stari Podbevšek izročil posestvo svojemu sinu Francu, ki pa je zaradi nesoglasja z očetom prodal posestvo svoji sestri Mariji in svaku Pleskarju Francu. V pogodbi sta se zavezala, da bosta očetu poleg užitka plačala se 10.000 Din v letnih obrokih po 2000 P rt Preskar je obroke redno plačeval in Je stari Podbcvšek, ki je bil pri teh dajatvati silno natančen, že dobil S000 Din. Ker pa posestvo ni donašalo preveč, Preskar lani ni mogel poravnati zadnjega obroka. Stari Podbevšek je zaradi tega vložil tožibo. Preskarja so zarubili in je seveda imel velike stroške. 17. januarja je stari Podbevšek spet izročil svoji hčeri sodno vabilo, da se ima zglasiti na sodišču \ Kamniku. Preskar, ki je bil zaradi tožbe silno razburjen, se je še bolj razsrdil in je očital tastu, da vlači svojo hčer k sodišču, čeprav je še čisto slaba zaradi pori -da. Podbevšek je med prepirom odšel v svojo sobo, kamor mu je takoj sledil zet. Začela sta se m vat i in je Preskar vrgel tasta na posteljo, pograbil na tleh ležečo sekirico in je z njo začel udrihati po Pod-bevškovi glavi. Staremu se je pocedila iz ušes kri in je na mestu umrl. Sodma obdukcija je dognala, da je bila lobanja na levi strani temena razbita v koščlko to da je bilo tudi lobanjsko dno počeno. Obtoženi svojega dejanja ne taji, trli pa, da svojega tasta nikakor ni nameraval usmrtiti, da je bil samo razburjen zaradi tastove brezobzirnosti ln neusmiljenost i do hčere in šestih vnukov in da je hotel starega samo malo telesno ustrahovati, da bi tako dal duška svoji razburjenosti. Obtožnica navaja, da je opravičilo neverjetno, ker je preiskava dognala, da se Je obtoženec že dalj časa pečal z mislijo, da bi se anebil nevše^nega in brezobzirnega tasta. Preskar se je proti večim osebam izrazil, da bo starega ubil in je Pod.bev-sku grozil: ?Kadar te bom, te ne bom premalo! E>nkrat te bom p«rokleto poknil!« Tudi obtoženceva žena je dejanje odobravala in je rekla svojemu sosedu Tome u: ■>K&j pa je, če ga je, bo pa le gmah, Ce prav bo 7 mesecev zaprt.* Obtožnica trli. da Preskarju ni šlo zgolj za nedolžno obračunavanje s svojim tastom, temveč da je napravil to, kar je že dolgo nameraval in se je torej po zrelem preudarku hotel za vselej odkrižati neusmiljenega tasta Zasliševanje obtoženca Po prečitani obtožnici se je začelo zasliševanje obtoženca. Predsednik: Priznate, da ste tasta ubi- li? Obtoženec: Seveda priznam. Predsednik: Povejte po pravici, kako je bilo! Preskar je pripovedoval, kako je njegov tast izročil posestvo svojemu sinu, Ki ga je pa obdržal samo 6 tednov, ker se z očetom ni razumel. Ponudil ga je njemu in njegovi ženi. V pogodbi sta se z ženo zavezala, da bosta v obrokih tastu plačevala 10.000 Din ln sta mu poleg tega zagotovila užitek pri mizi. Ker ni imel denarja, zadnjega obroka ni mogel plačati. Tast ga je tožil in so ga zarubili. Tast s hrano ni bil zadovoljen, češ, da je je premalo in da Je slaba. »Jaz sem težko delal, pa sem Jedel isto hrano.« Tast je bil tudi podvržen tatvini in je kradel sadje, kokoši in žito, kar je prodal in za-pil. Zaradi tega ga Je zet ovadil sodišču v Kamniku. Tast je zeta večkrat zmerjal s »štajerskim psom.c Predsednik: Proti Francu Hribarju ste 8e nekoč Izrazili, da ne bo prej miru, dokler ne bo dobil državne službe in da ga boste ubili. Obtoženec: Tega nisem nikdar rekel Predsednik: Kako je bilo 17. januarja? Olbtoienec: Tast ml je izročil sodno vabilo za mojo ženo in sva se zato začela prepirati. Vabilo sem vrgel v miz-nioo, kjer mora biti Še danes, če ga niso otroci ra-ztrgali. Vabilo me je tako razburilo, da se ne spominjam, kaj secn govoril s tastom. Očital sem mu. kako more goatti svojo hčer na sodni jo v Kamnik, X<, je od poroda tako slabotna. Tast Je nato malo hitreje stopil v svojo sobo. Predsednik: Ali ste mu grozili? Preskar: Nisem, stari se je najbrž bal. da ga bom udaril, ker sem bil silno razburjen. Stopil sean takoj za njim. Obrnil se je proti meni, jaz sem ga prijel za suknjič. Prerivala sva se nekaj minut. Tast je segel z roko proti oknu. kjer je imel spravljeno razno orodje- Zgrabil sem ga z obema rokama in ga vrgel na posteljo. Ko sem se pripognil, sem zagledal sekirico in ga udaril. — Ali ste ga tiščali za vrat? — Vem, da sem ga držal za vrat, ko sem ga s ploskvijo sekire udari) Kolil krst, ne vem, ker sena bil preveč razburjen. Pre»kar vzame sekiro, ki js ležala na mftsl pred sodniki kot coroora delieti in pokata, kako Jo Je držal, ko je udaril. Predsednik al ogleduje nato sekirico, na kateri je |e sedaj videti sledove krvi, p0. mešano z lasmi ubitega. Državni tožilec: Tisto s sodnim vabilom ste s! izmislili, češ, da je Ie ono povzročilo prepir s tastom. Preskar: Bost naj me kaznuje, če sem si iamislil. ''• lsednik: Kaj ste si misli!:. H<» <»• r^s:u pritekla kri iz ušes? Obtoženec: Mislil se>xn, da scan g* SJBSjS* til. Se mar mi ni bilo, da bi ga ubil. Predsednik: Kako to, da ste se potem javili orožnikom, da ste tasta ubili? — Predno senn šel k orožnikom »«)] šel še onkrat pogledat v tastove sobo Tast Je ležal krvav na postelji. Vzel sem ključ, zaklenil sobo in se javil orožnikom. ZasHševanje prič Predsednik je nato pričel z zasliševanjem prič Franc Marinko, sosed Preskarja je si sal. da je obtoženec nekoč rekel tastu: kadar te bom. te ne bom premalo. O starem Pod-bevšku so ljudje govorili, da krade. Pnća ija je večkrat videl pijanega izven doma. N.i vprašanje drž. tožilca ali je bil »et močnejši kot tast je priča odgovoril, da je bil Podbevšek slabotnejši in da so mu na desni roki manjkali trije prsti. Da bi Prc skar dobil sodno vabilu ne ve. Priča Anton Tome je izpovedal. ,In mu je stari Podbevšek rekel, da se pred zetom zaklepa v sobo. V ostalem ^pa izpov© enako, kot Marinko. Predsednik: kdo je močnejši, stari ali mladi V Priča: Je pa mladi že bolj kavelj, še jaz. ki imam leseno nogo, imam več moči. Predsednik: Kako je bilo na dan umora? Priča: Preskarjev sin je pripovedoval, da je oče poklical tasta h kosilu. Jedli so koru/ni sok. Tast z jedjo ni bil zaojovoljen in je vrgel žlico na mizo in odšel nato v svojo sobo. oče pa za njim. Stan je nekaj časa tiščal vrata, nato pa so slišali Topotanje, nakar se je oče vrnil k mizi in se z obema rokama držal za glavo. Enako je izpovedala priča Marija Reve. ki je še pristavila, da je od drugih slišala, da je obtožencev sin pripovedoval, da je šel oče dvakrat v sobo tasta. Ko se je drugič vrnil, je zakril glavo z obema rokama in dejal proti ženi: zdaj je pa konec, ubil sem ga! Priča Marinko pristavi nato, da ve to tudi on. da pa je to pozabil povedati. Zaslišan bi moral biti Še Franc Hribar, ki pa pomotoma ni bil povabljen. Ker se je obtoženec protivi) da bi s© njegova izpoved prečitala in je zahteval ust meno izpoved, je sodišče razpravo preloaik> na 2. maja ob 11 dopoldne. Na predlog zagovornika bosta pozvani za priči še obtožen-čeva žena Marija in najstarejši sin Franc. Iz Maribora — >'a pretkan nafin je ekradel. Ko se je delavec Kolednik Štefan v t©re4c do-j>oldne mudil v meenici na Aleksandrovi e>*-*di, je pristopil k nizinu okrou *20 let aUr moški t^r »a zaprosil za delo. Zapletel se je /. njim v živahni iiogovor in skupaj ala odšla iz mesnice proti Košakom. Pri t*mi pa je Kolednik pozabil v nieenioi »voj kov-geg z obleko in perilom. 2e dol ho «U hodila, ko ee prebrisane*" spomnil, da mora oditi. Seveda ie šel — naravnost v mesnico po kovceu, cefl, da ga je Kolednik poslal ponj. Tako ie tat epravil Kolednika ob črno obleko, več kosov perila, brivski pribor in drutjo v skupni vrednosti 1000 Din. — Kooi ga je ugriznil. Podsroraek Anton, 96 let star, sluii v Tattenbachovi ulici la hlapra. Dasi ima veak dan opravka s konji, se ie v torek popoldne en konj vendarle toliko spozabil, da na h v^rlenil v roko Konj mu je z zobmi roko v nadlahti tako močno poškodoval, da se J> morsl hlapoc zateci v bolnico. _ 2s zopet tatvina kolesa. V ponedeljek je nekdo ukradM kok> Tinti Miha**) ■ kaznilniSkemu paeniku v pokoju. Za trenutek je i>uetil kolo p-red tr«ovino na Aleksandrovi ceeti, pa sa je le odpeljal koteear-ski tat. Kolo, ki ima ev. Itsv. 97B1 in Vrv. štev. 591087. |o znamke »Ika«. crno pieeka-no in vredno 800 Din. — Nesreča pri delu. Pri nrsdbi nove hiše se je v torek ponesrečil SOletmi zidar M-ecenovič Franc. Nesreča .te hotela« da mu ie padel na slavo precej velik kamen in a« težko poAkodovnl. — Inserate je pobiral, denar pa ipraTil v zep. 2e dali« časa se r» potikal po Maribora nilaisi elegantni moSki, ki se Je te-daial za publicista in poverjenika b^oaraj-ekeua >Epovsrje-nik< sumljiv, zato «a prijavil poHdji. kateri je mož krivdo deloma priznal, laro-6en bo sodišču, kier bo prejel mNHho kazen. SPORT — Športni tefaj v kopališfu Ilirije. 01 -de na bližajočo se plavalno sezono priredi SK Ilirija v svojem zimskem kopalisSj j« ven športni tečaj, v katerem sd bo pouoeval erawl za začetnike in isvefcbane plava?-Trvai je namenjien odraslim damam ln a< spodom. ki se želijo izpopolniti v plavalnem sportu. Piazen plavanja se bo poučevala In di moderna gimnastika po sistemih berilu •ke visoke šol« za telesno kulturo. Nada Ijevalni tečaj, ki je namenjen lanskim ude leiencem, as prične v petek dn 20. t. m in se bo vodil dalje redno ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. Za&stniiki tečaji bo ob sredah in sobotah ob isti uri. Vsskokrat-na vstopnina znaia 10 Din. Prijaviti ae |e Diemeno na SK Ilirijo ali pa uo*nano ? kopališču. • Stran 4. /SluvcNSEI NARO D«, dne 19. aprila DAME POZOR! Trajna onđulacija od 60—90 dinarjev; novi preparat! — Salon Bevčič, Ljubrjema, Srn,artin-»ka cesta št. 22. 1576 JAJCA, PERUTNINA, MLEČNI IZDELKI TS MED vedno v zalogi. Sveže blago, dobavljeno od članov, se oddaja po konkurenčnih cenah. Jajca, signirana z datumom, prav sposobna kot pitna — čajna jajca (Trinkeier), dalje jajca za vlaganje in vsakdanjo uporabo. Prvovrstno živo ali vsak dan sproti zaklano štajersko perutnino, celo ali pa po kosih; čajno maslo in za kuho ter kvalitetne sire od raznih sirar-akih zadrug; tekoči zdravilni hoja-med za bolnike, potem cvetlični in ajdov v manjših in večjih količinah. — Poslovalnica Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ulica S. Telefon it. 37-55. 1583 Gladiole, dalije In druge cvetlične korenine nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Gospo« ve taka cesta 5. SO/T ZELO POCENI_ se obleče te pri PRESKERJTJ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 29/T MLIN" ZA BARVE na motorni pogon, malo rabljen, kupi Kovina, Kranj. 1606 DVOSOBNO STANOVANJE (ozir. trisobno) oddam. Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). FOTOAPARAT j Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Poizve se v upravi »Slov. Naroda«. 1586 i-r ANDREJ SE BO ZAKASNIL IN TO SPET ZARADI ONE PLAVOLASKE - PREPRIČANA SEM.DA BO TAKO. TUDI MOJ MOŽ NI BIL BOLJŠI. AU ANICA, * POVEDALA VAM BOM, KAJ SEM .NAREDILA IN V TREH DNEH VSE RAZŠIRJENE ZNOJMICE IN SOJ6DALO SO IZGINILI. DA, IN S POPOLNIM USPEHOM ANDREJ JE ZALJUBLJEN) V MENE BOL], KAKOR KDAJ POPREJ. Krema Tokalon brez maščobe hranilo za kožo (bele barve) prodre takoj v rnojnice, umiri razdražene kožne žleze, razkroji vso nesnago raoj-nic, odstranjuje madeže, zoži razširjene rnojnic« ter napravi tudi najtemnejšo in aajodpornejto ko- žo belo in nežno. V treh dneh da nepopisljiro novo lepoto ti svežino. Potrebno js uporabljati jo ▼sako jutro. C« imate gube m ohlapne mišic« na licu, pa bi morali uporabljati tudi kremo Tokalon »BioceU hranilo za kožo (rožnat« barv«) zvečer pred počitkom. To sredstvo hram m po mlajuje Vašo kožo med počitkom Zajamčeno ia da bo tako ravnanje vrnilo Vašemu licu mladostni videz in dalo novo prekrasno polt v 28 dneh. V nasprotnem primeru •« Vam ve« denar vrne. Ponson du Terrail: 2 Lepa Židovka Roman. — Da, toda zelo ljubosumnega moža, ki mu na vsem svetu ni bilo enakega. Neke noči me je zasačil v naročju svoje žene. Falot si je bil izmislil potovanje po trgovskih opravkih, pa se je nepričakovano vrnil s tridesetimi koraižnimi fanti, ki so planili z meči v rokah v zakonsko spalnico. Jaz nisem imel nobenega orožja in bil sem v ssmi srajci. Vsak drugi na mojem mestu bi bil skočil skozi okno, jaz sem pa pograbil težak srebrn svečnik in navalil na vseh trideset fantov. Boril s>em se liki lev celo uro. Končno sva ostala v spalnici mož in jaz. — Kaj pa njegova žena? — Razume se samo po sebi, da se je onesvestila. — In kaj ste storili z ljubosumnim možnem? — Falot se je začel opravičevati in nazadnje si je izprositi od mene odpuščanje. — Saperlot! To je storil pametno! — Moja navada ra ni bahati se s svojimi pretepaškimi in ljubavnimi pustolovščinami, — je dejal Gastraisanec. — Toda kakor gotovo sem Clodion de Maine-fiardvL moram pri tej priliki tudi omeniti, česa sem zmožen. — Vi ste na vrsti, govorite. — mu je prigovarjal Agenanec. — Bilo je nekega večera, — je nadaljeval Glodion. — ko sem se kopal v Tarnu. Kar sem zagledal, da se mi nekaj bliža. Prvi hip sem mislil, da je čoln. Kmalu sem pa spoznal, da sem se zmočil. Bil je kit. — Kaj? Kit v Tarnu? — Seveda. Priplul je bil tja iz morja in tedaj je plaval proti toku. — In kaj ste storili? — Bliskovito sem plaval k nasipu, kjer sem imel spravljeno obleko, pograbil sem meč in skočil nazaj v reko. Približaj sem se nestvoru in mu zasadil meč v trebuh do ročaja. Kit je bil takoj mrtev. Potem sem ga potegnil na breg, kjer so ga moji ljudje razse-kali. Se zdai se sveti v mojem gradu s ki tovim oljem. — Zdi se mi. da sem zdaj na vrsti jaz. — je pripomnil Agenanec. Toda še predno je začel pripovedovati svojo rustolovščino, so se odprla vrata in v krčmo je stopil nov gost, ves premočen in drhteč od mraza po vsem telesu. Prišlec ni imel opasanega niti meča, niti dolgih ostrog na čevljih, pa tudi glave ni nosil pokonci kakor ti štirje širokoustneži, ki jih je mladi plemič za sosedno mizo poslušal z očitno grozo. Prišlec je bil prileten mož nizke postave, koščenega obraza poraščenega z dolgo brado, in zavit je bil v oguljen rlašč. Njegovi sivi lasje so se izgubljali pod kučmo z uhlji, podšitimi z lisičjim krznom. Vljudno, skoraj spoštljivo de pozdravil zgovorno družbo in sedel blizu peči. — Naj me vrag vzame, če ni to očka Samuel! — je vzkliknil agenski plemič. — Sluga ponižen. — je odgovoril starec in znova pozdravil. — Ta stari oderuh? — je dejal grof de Goarasse. Starec je znova pozdravil. — Človek, ki posoja denar po dvesto od sto, — je rripomnil chevalier de Gasterac. Žid se je zasmejal in odgovoril: — O tem, gospodje, boste menda vedeli zelo malo, ker posojam denar samo na zastave in ker niste pri meni še nikoli ničesar zastavili. — Gospoda! — je vzkliknil de Coarasse! — Ne morem trpeti, da bi sedel tak tip z nami pod isto streho. — Jaz tudi ne ... Niti jaz... In jaz tudi ne! — so kričali plemiči drug za drugim. — Oprostite, gospoda, — je odgovoril očka Samuel, — toda krčma je za vse. — Da, samo zate ne! Kar trtro ^ poberi, mrha! — In če bi ne hotel oditi? — Te vržemo skozi okno. Drugi gostje so se takoj pridružili Gaskoncem. — Postavite Žida pod kap! Ven z oderuhom! — so kričali od vseh strani. Starec se ni niti ganil De Goarasse se mu je približal s pretečo roko in ponosno dvignjeno glavo. — Torej se ne pobereš, cigan? Tisti hip je pa stopil med starega Žida in grofa de Goarassa mladi plemič, ki je sedel sam za sosedno mizo. — Proč! — je zaklical. Potegnil je meč in pripomnil: — Vi ste štirje, jaz pa sem sam, to" da kakor gotovo sem Raoul de Blossac, ki nimam niti gradov, niti veleposestev, temveč znaša vse moje premoženje deset tolarjev, ubijem kakor psa tistega, ki se le gane. In zamahnil je z mečem nad glavo tako močno, da so vsi štirie Gaskonci odskočili, na kar so obstali kakor da so se zbrala k posvetovanju. — Kdo pa je ta mlečnozobi fantič? — je vprašal agenski plemič. — Ej, dragi prijatelj, — je vzkliknil chevalier de Casterac, — pa vendar ne mislite omesrečiti svoje rodbine s tem, da ste prišli sem po zadnjo popotnico? — Ljubček moj, — se je oglasil Ca-straisanec, — močno me mika stlačiti vas v žep in vas odnesti svojim nečakom, ki se zelo radi igrajo s pajaci. Raoul de Blossac se je smehljal in njegov meč je neprestano žvižgal po zraku. — No, gospoda. — je vzkliknil, — le nikar toliko samohvale. Ce mika koga seznaniti se z mojim mečem, naj se kar izvoli priglasiti. — Tri sto vragov! — je vzkliknil grof de Goarasse, — nihče ne sme reči, da sem se dal temu fantiču izzivati, ne da bi ga kaznoval. In tudi on je potegnil svoj meč. Meča sta se prekrižala in po prvem njunem žvenketu je zavladala v krčmi grobna tišina. Grof je bil izvrsten sabljač, mladi junak Se pa znal vihteti meč še boljše. Udarci so se bliskoma vrstili. Dvakrat ali trikrat je prestregel Raoul nasprotnikov izpad, odbil je s terco njegov novi napad, lahhno je privzdignil meč in grof je kar zaškripal od jeze, ko mu je mladenič izbil meč iz roke. — Gospod grof, — je spregovoril Raoul prijazno, — vedite, da sta razorožitev in poraz tako tesno združena, da bi lahko samo zamahnil in vam zasadil svoj meč v prsa. — Gospod, — je odgovoril grof ne" koliko zbegan po svojem nepričakovanem porazu, obenem pa ganjen oo tej skromni vljudnosti, — pogumen fant ste in ^ozvati moram svoje prijatelje, naj se ravnajo po mojem zgledu. Po teh besedah je prijateJjsko serAJ vitezu v roko. — Gromska strehi! — je vzkliknil Gastraisanec, — sai vendar nismo prikazni ! — Niti ljudožrcd, — je pripomnil guvernerjev nečak. Vsi trije so stopili k Raoulu in mu segli v roko. Zid ves ta čas ni spregovoril niti besedice, toda očitno pomirjenje je sledilo strahu, ki se je dotlej zrcalil na njegovem obrazu. Naš nadvse ljubljeni oče, gospod Tomaž Bizili posestnik in gostilničar „Pri kolovratu41 je v četrtek ob 2. uri zjutraj, po težkem, nam posvečenem življenju, previden s tolažili svete vere, za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb bo v petek, dne 20. aprila 1934 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 19. aprila 1934 V V* - ■ . 'k i* T , - * •: K * / Burno življenje Aleksandra Staviskega Zopet visoki gospodje v upravnem svetu — Poleg žene je imel Stavisky ognjevito ljubico Suzanno A v ril Staviakv prihaja k svoji *a-kljuAni Špekulaciji. Za 30.000.000 frankov je nakupil potoni poslanca Bone aura madžarskih optant-ikih terjatev iti zxJaj mu je alo za to, kako zaslužiti na njih. Po švicarskih bančnih izkazih je plačal Stavišky Madžarom 30,000.000 frankov. Po tem, kako je optantske terjatve plačeval — izplačeval je 7—10% od celotnega zneska — bi bil pokupil približno za 3 milijarde frankov terjatev. Njegova špekulacija je bila v tem, kako te pravice prodati drugemu, v tem primeru francoskim varčevalcem, kapitalistom in verižnikom. Da nihče na svetu teh treh milijard nikoli ne bo inkasira!, da je to fantastičen znesek in da niti mednarodna uprava optantskih zadev s takimi zneski ni računala, to mu je bila deveta briga. Pred očmi je imel samo zunanji efekt in bil je prepričan, da je ta špekulacija tako vabljiva, da bo denar kar deževal na njo. Družba Caisse autonome, ki jo je hotel v ta namen ustanoviti, naj bi imela 500.000 obligacij po 1000 frankov in bi spravila skupaj pol milijarde kapitala. Te pol milijarde je nameraval Stavi-sky več ali manj izčrpati, v nadomestilo pa dati družbi svoje terjatve na 3 milijarde. Potem naj pa opravijo s tem Črnim Petrom, kakor vedo in znajo. Če bodo udeležene imenitne, vplivne osebnosti, bodo že poskrbele, da pride francoski narod do svojega denarja. Zato je tudi šlo v prvi vrsti za osebnosti, ki bodo pri ustanavljanju na čelu. Temu je posvetil Staviskv mnogo dela in energije in lahko rečemo, da je dosegel popoln uspeh. Predsednik: Jo-seph de Fontenav, poslanik Francije, predsednik mednarodne diplomatske akademije, komander Častne legije, odlikovan z vojnim križcem. Prvi podpredsednik: Francois Ceccaldi, častni prefekt, vitez Častne legije. Drugi podpredsednik: Robert Petitjean, belgijski senator, bivši minister, odlikovan z velikim križcem Orange-Nassau in redom Sv. Save I. stopnje. Člani upravnega sveta: Eugene de Guiehen, poslaniški tajnik, dopisni član Akademije političnih ved v New Yorku ter Akademij v Madridu in Bukarešti, vitez Častne legije; Henry Rosslgnol, član upravnih svetov mnogih delniških družb, vitez Častne legije, odlikovan tudi z vojnim križcem; Gerard West, bivši zastopnik vlade, vitez Častne legije. Za to utrdbo naslovov, dostojanstev in odlikovanj je pripravljal nevidni Staviskv svojo akcijo. Ni bila tako enostavna. 2e da bi pridobil to predsedstvo, je moral razviti ogromno sleparsko umetnost in vpreči neobičajne vzmete družabnih stikov. Izmed teh osebnosti je bil samo Petitjean že prej v njegovih rokah. Ta nevredni bruseljski odvetnik se ni sramoval niti kot mi-niter znanosti in umetnosti dobivati mesečno plačo lz dražbe Staviskega. Ostale osebnosti so bile nove akvizicije v vrstah slepih Alexandrovih pomočnikov. Pridobiti jih ni pomenilo samo prepričati jih, tu si je bilo treba zagotoviti priporočilo tudi na sto drugih mestih, kjer so se ti gospodje informirali. Od pomladi 1933 je bil Alexander na nogah, da bi si utrdil položaj, kjerkoli je le mogel. Začelo se je z intervencijami Dubarrvja in Chiappa in se zaključilo z mrzličnim delom vseh prijateljskih in odvisnih poslancev, senatorjev, ministrskih uradnikov, novinarjev in odvetnikov, ki so povsod šarokopotezno branili interese Staviskega in priporočali njegove predloge. Te široko razpredene agitacije ne moremo zasledovati v vseh njenih podrobnostih. Oglejmo sd vsaj nekatere njene vejice. Staviskv, dasi je bil neizmerno vdan svoji ženi, je imel od leta 1932 ljubico, gospo Suzanne Avril, ognjevito lepotico vrtoglave in vesele narave, izredno premeteno in bistroumno ženo, ki jo je očarala genijalnost Alexandrovih načrtov in ganila njegova knežja rado- darnost. Seznanila sta se leta 1932 v Cannee, kjer je bila temperamentna Suzanna zaigrala ves avoj denar in bi bila povsem izločena, da ni dotlej neznani in Lepi AlexandeT položil na mizico pred njo nekaj deset tisočakov. S tem trenutkom se je začelo njuno razmerje, Id je v njem prinesla Suzanna Staviskemu drugi pol ženstva. Bila mu je strastno vdana tovarišica, ki ji je edini lahko zaupal vse svoje tajne stiske in bojaznd in ki mu je tudi s svojo prirojeno iznajdljivostjo pomagala premagati mnoge težke ovire. Večerje na njenem domu v rue Assomption ali prt Očetu Jeanu v rue de Volontaire aH izleti v Moirtignv, kjer sta večerjala ▼ Via Rouge, so bili Staviskemu trenutki oddiha, ko si je lahko odpočil od svojih skrbi brez strahu in ko mu je nasprotno ognjevita Suzanna vlila novih moči in novega zaupanja. In d očim je Arletta Simonova obdajala njegov Hk z nimbom neizmerne di-stingviranosti, je šla Suzanna v njegove kupčije in postala je njegova neprecenljiva agentka, posebno v ministrstvih. Tam je imela na raznih mestih množico znancev, ki se niso mogfl protiviti njeni smehljajoči in dražestni intervenciji. Eden izmed njih je bil Gastom Hulin, odvetnik, poslanec za Vienne, star prijatelj poslanca Alberta, ki je postal leta 1932 vojni minister. Albert je vračal prijateljstvo in vzel je Hulina v ministrstvo kot državnega podtajnika. Pri njem so intervenirali Staviskv in njegovi prijatelji v zadevi avtomobilske tovarne Talbot, kakor smo o tem ie pisali, k njemu je tudi prišla med počitnicami leta 1933 Suzanna Avril z zaupnim poslancem, da tri se Alexander rad seznanil z min istrom Albertom. Hulin je smeje odgovoril, da se bo to zgodilo po* pogojem, 6e bo ona prisotna. Vino namestil rib Izredno dober lov so imeli te dni ameriški ribiči iz VVellfleeta. Odrinili so s čolni na morje, vrgli mreže in potrpežljivo čakali, kaj se bo ujelo. Ko so pa po prvem lovu potegnili mreže v čolne, so ostrmeli, kajti namestu rib so privlekli iz morja cel zaboj šampanjca. Seveda so urno vrgli mreže znova v morje in res se jim je v kratkem posrečilo potegniti iz vode še okrog 300 zabojev najfinejših vin. Takega lova bi bili peč veseli vsi ribiči na svetu. Zaboje šampanjca in drugih žlahtnih vin so najbrž pometali v morje z ladje, ki so z njo hoteli tihotapci spraviti v Ameriko dragoceni tovor v času prohibicije. Prohibicijska policija je najbrž tihotapce zasačila in po določbah prohi-bicijskega zakona pometala vino v morje. Ribiči so bili lova tem bolj veseli, ker v Ameriki ni več prohibicije in ker je ostalo vino v dobro zaprtih steklenicah nedotaknjeno. Vprašanje je seveda, ali bodo smeli ribiči vino obdržati, odnosno prodati. Najbrž ga bo zasegla država. Pri vojakih. General vpraša vojaka: »No. kako si kaj zadovoljen s hrano?« »Ne morem se pritožiti, gospod general.« »Ali se deli obed pravilno? Ali ne dobi kdo večjega in drugi manjšega kosa mesa?« »Ne, gospod general, vsi dobe manjša kos.« OPOZORILO! Opozarjam, da bom proti vsakemu sodnijsko postopal, ki bi kupil kakršnokoli premičnino od mojega očeta. Grah Matija, prevžitkarja, Kruplivnik štev. 32, srez Gornja Lendava. Tudi nisem plačnik za dolgove, ki bi jih on napravil na račun posestva. — Frumen Anton, Slov. Javornik št. 30. 1605 Urejuje: Joaip /iupmiCi« Aa »Narodne tiskarno«: Pran J — £» oprave to inaeratnj aei usta: Oloo wHmtflf — Val v l^jubijanJ ■ /V? '\ ■ '' 'J- ■ m, s ■