^odtnfna plačana v gotovtnL Let« XIX., št. 40. Ljubljana, četrtek 17« februarja I938 Cena 2 Din Upravnisivo Ljubljana. Knafljeva 5 - Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul - Te! 3*92 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78 180 W-en št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.—-Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg ŠL 7. telefon št 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev L telefon št. 65 Rokopisi se ne vračaio Avstrija Z ogromno napetostjo sledi Evropa dogodkom na Dunaju Tudi vsa pozornost evropske diplomacije je osredotočena na avstrijsko vprašanje, ki stopa, po vseh znakih sodeč, v novo usodno fazo svojega razvoja V noči od torka na sredo je bi.a izvršena rekonstrukcija avstrijske vlade, ki je v marsičem spremenila osnove dosedanjega avstrijskega režima. Odkriti zastopniki narodno socialistične ideo ogije so za-/zeli važna mesta v avstrijski vladi Izvedena je amnestija vseh hitlerjev-skih političnih deliktov Proglašena je politika popolne in dokončne izvršitve predlanskega sporazuma med Berlinom in Dunajem. Vsi ti dogodki, zlasti pa tudi način kako je do njih prišlo, imajo že na zunaj senzacionalen značaj. Svetovno časopisje javlja poleg tega še mnoge podrobnosti o sobotnih razgovorih med Hitlerjem in Schusehniggom in o vzrokih zakai je avstrijski kancelar moral na koncu popustiti Mnoge teh vesti so gotovo netočne ali pa pretirane nekaj trditev pa moremo smatrat} Z3 avtentične Predvsem je zanimivo, da so se v soboto mudili v Berchtesgadenu tudi vrhovni poveljniki nemške vojske, s katerimi se je imel g Schuschnigg priliko razaovarjati Nesporno je. da so se bili na avstriiski meii zadnie dni koncentrirali močnj nemški vojaški oddelki v polni bojni in tehnični opremi Službeno so to pojasnjevali z zimskimi manevri Na Duaaiu nadalje ne tajijo da je bil s strani kancelarja Hitlerja dr Schusrhniggu postavljen rok za izvršitev nekih minimalnih zahtev in da ie ta rok potekel sinoči Kot sigurno smemo smatrati tudi to. da ie v vodilnih avstrijskih krogih oo Schuseh-niggovem povratku zavladala g'oboka potrtost, že sam komunike avstriiske vlade dokazuje, v k?kšnem razpoloženju se ie velepolitična izprememba izvršila Na Dunaju in v Berlinu zatrjujejo, da je pri vsem tem ostala ideja neodvisnosti Avstrije neokrnjena To ie v formalnem oziru zaenkrat gotovo točno Toda pozabiti ne smemo da je misel avstrijske samostojnosti, kakor so se stvari v zadnjih letih razvile, notranjepolitično danes skoraj izključno povezana z močjo in ob astjo tako-zvanega čistega avstrijskega režima Domovinske fronte« katerega oslabitev znaej istočasno tudi oslabitev njegove države ideje 2e sedaj, ko je imel izključno oblast v svojih rokah. se je ta režim imel boriti z velikimi težkočami in se ni mogel defini-tivno utrditi Od včeraj pa mora to oblast deliti s svojim glavnim protiv-rnkom narodnim socializmom, ki povrh lahko trdi za sebe. da mu je vdan velik de! avstrijskega prebivalstva. Pesimisti že vidijo Avstrijo v objemu Hitlerjeve Nemčije in napovedu-•eio nevzdržni razvoj v tej smeri. Notranjepolitično bo sedaj, tako pravijo, Domovinska fronta prišla v opasnost, da jo narodno socialistični živi ji popolnoma razkrojijo, saj je znano, da je velik del v tej organizaciji včla-rnenih ljudi s srcem na drugi strani. Zunanjepolitično se smatra kot prva posledica, da je Avstrija definitivno odtegnjena politiki samostojnosti in vsestranske neodvisnosti srednje Evrope in posebei še vsakemu ožiemu .sodelovanju s Češkoslovaško Zatrjuje se. da je bila prekinitev akcije za ■olidarnost Češkoslovaške in Avstrije v pogledu na niun položaj v Srednji Evropi ena prvih Hitlerjevih zahtev Dogodki na Dunaju pa so največjega pomena ne samo za Čehoslovaško, temveč za vse neposredne sosede avstrijske republike. Z največjo pozornostjo gledata tudi Ita.ija preko Bren-nerja in Jugoslavija čez Karavanke. Dosedaj sta biii ti dve državi navzlic vsem drugim diferencam v preteklosti vedno solidarni v svojem gledanju na avstrijski problem Bili sta naj-ostre.jši protivnici habsburške restavracije in sta istočasno smatrali, da je očuvanje avstrijske samostojnosti in neodvisnosti v bitnem interesu evropskega miru ter njihovega lastnega položaja v mednarodni politiki in v srednjeevropski strukturi. Pomakni-tev neposrednega nemškega območja na Brenner in na Karavanke ustvar-ia povsem nove probleme in nalaga I ta ni in Jugoslaviji da jih skupno z naivečjo pažmo oremotrita in njihovo dalekosežnost ocenita V italijanskem časopisju ne čitamo še nobenih komentarjev o posledicah dunajskih sprememb ali tudi to je komentar. Nesporno je da Mussolini že s stališča politike osi Berlin —Rim ni bil orotivnik ooskusu da se nemško-av-stnjska napetost ublaži in poišče med Dunaiem in Berlinom zdrav kompromis Toda isto tako smatramo za nesporno da italijanski državniki ne spadalo med one ki bi prekrižanih rok oustili da bi se pesimistične Dre-soje bodočega razvoja Avstrije do kraja obistinile Londonske vesti vedo povedati da se bost s r»lala antanta in Balkanska zve- Hitlerjeucl u avstrijski vladi V novem kabinetu so štirje narodni socialisti — Splošna politična amnestija - Evropa zelo zaskrbljena Dunaj, 16. febr d V pretekli noči Je bila na podlagi dogovora, ki ga je sklenil zvezni kancelar dr Schuschnigg z nemškim kancelarjem Hitlerjem na sestanku v Obersalzhergu. izvršena preosnova avstrijske vlade, ki ie bila znatno razširjena in v kateri so sedaj tudi zastopniki avstrijskih narodnih socialistov. Posvetovania vladnih krogov so se vršila skoro vso noč ob 2 15 zjutral pa je bilo uradno obiavlieno. da je zvezni kancelar dr Schu^ehnigg predlagal zveznemu ored«edrvku M:klasn prposrovo vlade Zvezni predsednik Mklas je ta pred'og spreiel Nova vlada ie sestavljena takole: Zvezni kancelar: dr Knrt Schuschnigg, podkancelar: maršal I,udwig Hiilgerth, zunanje zadeve? dr Gtiido Srhmidt. Finance: dr Rudolf Neumayer, trgovina: inž, Julius Raah. socialna politika: dr Josef Resch, notranje zadeve in iavna varnost: dr. Ar- thur Seyss lnquart. kmetijstvo: Peter Mandorfer. prosveta: dr Ludwig Adamnvich. ministri hre? portfelja: Ouido Zematto. dr Glaise - Horstenau in Hans Rott. Državni tajniki so: za državno obrambo general VVilhelm Zehner. za favno varnost dr M'hael Skubl. za de'av«ko in name-ščensko »aSčite Adolf ra industrijo polkovnik v potnin I,ndw'k Stepeki - Do-l?wa. Državni talnifc v ministrstvu za kmetijstvo bo še imenovan. Zvezni pred^erirrk M:k!as ie že ponoči 7?nnsegel nove ministre in državne tajnike Naiznačilneiša sprememba v avstriiski vladi je imenovanje dr Sevss - Inauarta za notranjega ministra .kl ga smatrajo za ; predstavnika avstrijskih narodnih sociali- i stov m Hitlerjevega zaupnika ter imeno-vanje dr Guida Schmidta za zunanjega ministra Imenovanje Seyssa lnquarla je tembolj pomembno ker mu je podrejen tudi oddelek za javno varnost, ki je bil doslej dodeljen direktno zveznemu kance-lar.ju Na čelu teaa oddelka je še nadalje ostal državni tajnik dr Skubl ki ie obenem še vedno predsednik dunajske policije Dr. Seyss Inqnart se je rodil 22 julija 1892 v okol'ci Ihlave. kot sin gimnazijskega ravnatelja v Olomoucu kjer je obiskoval tudi gimnazijo Leta 1921 se ie naselil na Dunaju kot odvetnik in ga ie 17 junija 1937 kancelar dr Schuschnisg imenoval z3 dr*avne?a svetnika ter za posredovalca med nacionalno opozicijo in zve-no vlado Novi prosvetni m'nWer dr. L"dwig Adamovich se je rodil 30 aprila 1890 v Osieku teT slovi kot upravni strokovniak RM ie nTo^ecor (J''a""eos prava in upravnih znanosti na dunaiski univerzi in ie bil leto 1934 poklican v novo osnovani državni svet Novi trPov'n*ki nvnister Raah ie znan po cvoiem delu na *elu obrtnike zveze Državni tainUt no'Vnvnik l,«»dwig Step-ski De""'a ie industrij i7 Qatzburea te» se je do^lpi mno<*n urt^tvoval v raznih £nc-r)ridarck'h orpani7ariiah Novi državni taink za delavsko zaščito Adolf Wa*zek ie doslei vod-a delav skega nrada za irovin^-ko in^.ictriio na Dit naiu ter dolgo let udejstvoval v de- lavcem »ih^niu ^--tipr^o^paa zaupnika v novi vlad-pmatraio tod' nvnistra brez port.fel.ia dr Glaise Horstenaua. Uradna sbjava o ssstankn v Obmrelzt»er«^ Snoči ob 10 je zvezni komisar polkovnik Adam objavi! po radiu uradni komunike o sporazumu med kanrelarjem dr Schusch-n:ggom in Hitlerjem ki je bi! dosežen v Obersalzbergu Komnnike se glasi: V razgovoru ki sta sa imela 12 februar- j ja zvezni kancelar dr Schuschnigg ter ! nemški državni kancelar Hitler v Obersalzbergu pri Berchteseadnu so bi!a po- j drobno proučena vsa vprašanja, ki se tičejo odr.ošaiev med Avstrijo in Nemčijo Namen razgovora je bil razčistiti vse težave. ki so se pojavile pri izvajanju sporazuma od 11 julija 1836. Pokazalo se .je soglasje, da sta obe stranki odločeni vztrajati na načelih tega sporazuma in ga smatrata kot izhodno tečko zadovoljivega razvoja odn«iša?ev med obema državama. V tem smislu sta p« razgovoru 12. februarja obe stranki sklenili takojšnjo Izvedbo ukrepov, ki bodo jamčili, da se bo vzpostavilo tesno in pri. ateljsko razmerje med obema državama kakor zahtevajo zgodovina in skupni interesi obeh držav Oba državnika sta prepisana, da bodo sklenjeni akrepi obenem učinkovit prispevek k mirnemu razvoju evropskega položaja Polkovnik Adam je obenem izjavil, da načela sporazuma od 11 julija 1936 ne bodo izpremen.jena kakor tudi da ostaneta majsk§ ustava iz leta 1934 in stališče domovinske fronte nedotakniena V smislu ustave in zakona o domovinski fronti ne prihaja v poštev obnova stranke ali pa razcep domovinske fronte v strankarske tvorbe Mo°oče bo samo. da se k delu za obnovo pritegnejo tudi taki krogi, ki so doslei zavzemali odklonilno ali pa čakalno stališče se pričakuiejo ukrepi, ki bodo služili končni likvidaciji ilegalnih nart>dno-socialisrič nih uradov v Avstriji t« ukrepi glede vprašanja avstrjskih legij v Nemčiji in postopanja & člani teb legij ob povratku v Avstrijo. Zaplemba nemških listov Dunaj. 16. febr. o. Zaradi poročil o po-•menn in namenu izprememb v Avstriji so bili danes na Dunaju zaplenjeni skoro vsi nemški listi in tudi vsi dunajski opoldanski listi, ki so citirali nemške liste. Hitlerjevci v vodstvu domovinske fronte Dunaj, 16. febr. br. Nocoj je izšel odlok zveznega kancelarja kot vrhovnega voditelja patriotske fronte s katerim so odrejene važne spremembe v vodstvu te edi- ne pol!tične organizacije v Avstriji. S temi spremembami so postavljeni na nekatera vodilna in vplivna mesta predstavniki narodnih socialistov. Notranji minister Seiss-Inquart je imenovan za načelnika naciona!no-pol'tičnega referata dodeljen pa mu je poseben sosvet, v katerem so zastopniki Šchuschniggovih in hitlerjevskih zaupnikov. V glavnem tajništvu so izvršene večje spremembe in je polovica vodilnih nameščencev prepuščena narodnim socialistom. Ob enem je b'la preklicana zapora sprejemanja članstva v patriotsko fronto, ds se tako omogoči vstop hitlerjevcem. Izpopolnitev vlade Dunaj, 16. febr br. Za državnega pod-tajnika za šume in rude je bil nocoj imenovan predsednik gozdarske zbornice za i Nižjo Avstrijo inž. Matschnigg. Dramatični trenutki pred sestavo vlade Hitlerjev pritisk — Francosko-angleški korak v Berlinu Dunaj, 16 febr o Avstrija je v pretekli noči preživela težke in usodne trenutke. Kakor se sedaj doznava je kancelar dr Schuschnigg na včerajšniem zborovanju voditeljev patriotske fronte predočil nevarnost ki grozi Avstriji, če ne sprejme zahtev ki jih je postavil Hitler Lista nove vlade je bila sestavljena žc v torek popoldne in takoj sporočena Hitlerju v Berlin, toda Hitler je predlagano vlado odklonil in vztrajal pri zahtevi, da morajo narodni socialisti dobiti tri najvažnejša ministrstva Posebno važnost jp potagal na to. da dobe ministrstvo za državno ohrambo in notranje ministrstvo i oddelkom za iavno varnost Razen tega je Berlin zahteval. da se Imenuje kot komisar za industrijo hitlerjevsko navdahnjen general. Naloga tega komisarja bi bila prilagoditev avstrijske industrij nemški štiriletki. Končno je Berlin zahteval, da se odstranijo I? avstrijske voiske vsi monarhistični generali in vsi vodilni poveljniki, ki so gnani kot nasprotniki narodnega socializma. Tedaj je nastopil najkritičnejši trenutek za dr Srhusrhniega Dr Schuschn gg je ponovno skušal priti v stike z Mussoli-niiem. vendar zaman Obrni! se je tudi na Pariz in London ter opozoril, da predstavlja sprejetie Hitlerjevih zahtev konec avstrijske neodvisnosti Po zatrjevanju poučenih dntiafckih krogov sta nato Anglija In Francija izvršili v Berlinu pozno zvečer skupno demaršo in opozorili nemško vlado nato, da bi ne mogli mirno dopustiti okrnitve avstrijske samostojnosti« zlasti pa ne nasilnega prevrata, ki bi stremel po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Sele po tej intervenciji je Berlin nekoliko popustil in pristal na drugo listo vlade, ki jo je predložil dr. Schuschnigg. Ob 2.15 zjutraj je bi! med Berlinom in Dunajem dosežen sporazum ter imenovana nova vlada. Novi avstrijski notranji minister je vodja zmernega krila avstrijskih narodnih socialistov in je bil že doslej državni svetnik S tem. da mu je kot državnemu pod-tajniku za javno varnost dodeljen dunajski policijski direktor dr. Skubl, je želel dr Schuschnigg vsaj nekoliko zabrisati to važno spremembo Tudi državni podtaj..ik za industrijo polkovnik Stepski - Dol:wa prip-da zmernemu krilu avstrijskih narodnih socialistov Novi minister pravde Adamovich je prišel v vlado kot strokovnjak. Po poklicu je univerzitetni profesor in je bil svoječasno pristaš krščansko-socialne stranke Novi trgovinski minister inž. Raab je eden izmed ustanoviteljev Heirmvehra in se prav tsko nagiba k narodnim socialistom Mmister za zaščito nameščencev in delavcev VVatzek je po poklicu kovinar in je bil voditelj delavskega socialnega pokreta bivše soc:alno-demokratske stranke. Prvi odmevi Nad 3.803 hiflerfevcev in tudi mnogo socialistov in komunistov pomiloščenih Nova vlada je imela že ponoči svojo prvo sejo, na kateri je sklenila predlagati predsedniku Miklasu amnestijo za vse politične prestopke pred 15. februarjem in sicer pogojno do 31. decembra leta 1941.. da doseže tako potrebno pomirjenje in omogoči sodelovanje vsem. ki so dosle,j stali ob strani. Amnestija je bila proglašena v skladu s politiko, ki se bo izvajala na podlagi sporazuma, doseženega v Berrhtes-gadnu med dr. Schuschniffgom In Hitlerjem. Zvezni kancelar je istočasno odredil resornim ministrom, nai pospe?eno Izve-deio vse ukrepe za ukinitev vseh upravno političn!h kaz.ni. Ici so hile izreče««« nad narodnimi socialisti Vsem. ki so bili kaznovani z odtegnitvijo pokojnin, rent ali podpor, se morajo odtp?Maii vrniti. Prav tako se morajo nrekUcati v«e iz>liuč'tve profesorjev «n dijakov k> so bile izrečene zaradi političnih prestopkov. Amnestija se nanaša v prvi vrsti na narodne socialiste Skupno bo amnestiranih okrog 3 000 hitlerjevcev med njimi skorc vsi glavni vod:telji narodno-sociaiističnega pokreta Na Dunaju zaprte hitlerjevce so že popoldne izpustili iz zapora Izpuščena sta bila tudi inž Tavs in stotnik Leopold, ki sta zvečer odpotovala « Nemčiio Amnestija obseea tudi kaznience v zvezi s pu-čem pn katerem je našel smrt kancelar Dollfuss Med pomiloS^enimi «ta tudi bivši podkaneelar in poslanik v Rimu dr Rin-telen kakor tnd' vsi policjski nameščenci. ki so sodelovali pri napadu na urad kancelarja na Dunaju Prav tako so pomilo-ščeni tudi mnogi socialni demokrati in komunisti k' so bili obsojeni zaradi političnih deliktov Predsedstvi deželnih sodišč na Dunaju sta objavili Amnestija se nanaša na vse politične preiskave in kaznjence ne glede na stranko nadalje na vsa še nerešena kazenska postopania ter na v«p politične jetnike ki so v kaznilnicah Kazenska postopania se bodo takoj ustavila, jetniki pa izpustili P o lici? a ln orožmštvo v strogi pripravil enosti Dunaj, 16. febr o Ker se boje da bo zaradi amnestije pol^fCnih kazniencev prišlo (*o večjih derrcrstracij, so bili danes na Dunaju in v vsph drugih avstrijskih mestih in veči:h industrijskih središčih odrejeni strogi varnostni ukrepi. Policijske straže so pomnožene. poUciia in orož-ništvo pa sta v alarmni nripravljenostl. Nova ureditev tiskovnih predpisov Dunaj. 16 febr w Ministrski svet bo na prihodnji seji sprejel nove sklepe o izvedbi go'ovih ukrepov Med njitni bo tudi nova ureditev tiskovnih preoni)»ov. ki bo v jasnih obrisih označila določbe tiskovnega dogovora od meseca julija 1*^7 Nadalje za s posebno diplomatsko akcijo zo-perstavili morebitnim nameram nemškega poseganja v samostojnost in neodvisnost avstrijske države Te vesti so v tej obliki brezdvomno naimanj preuraniene in pretirane, vsekakor na dokazuieio. kako veliki in v^žni interesi Male antante. a tudi Balkanskega sporazuma so tan t' br. i. Rinifk« »Tribuna« se ba-vi z rezuliati razgovorov v Obe p ilzbergu ter izjavlja da je Italija eeveda zadovoljna s te^n srečnim izH-om. Italijanska vladn je bila ohve.ičena o poteku pocra.anj t^r n'ko-li ni dvomila v možnost sporazuma med Duna:em m Berlnom \>*i>roti gotovim domnevam je treba poudarjati, da so os Rjm_RerMn i" tudi rirrcki protokoli zaradi zadnjih dogodkov ojačeni. V nnloJnem prinaš-jo ve-i it^iivski I:*ti svoja po-oči!a o z*>dniih r"o"odkih v A vstavi z, volčjimi naslovi, vendar pa še nimojo obširnejših komentarjev. • •. Francije Pariz, 16. febr. o. Francoski tisk se obširno bavi z dogodki v Avstriji in jim pripisuje zgodovinski pomen. Vsi komentarji se strinjajo v tem da je kancelar dr. Schuschnigg z največjo energijo skušal braniti neodvisnost Avstrije ter da je spričo mednarodnega ooložaia dosegel še do-ka1 zadovoH'vo rešitev. Kakršen je bil potožil. b' W1 razvoi doro^kov na Dunaju 'ahko še vse drugačen. De'bos ie Imel »moči do'e razgovor z ang'ešk'm poslamkom o avstrijskem problemu. Pariški politični krogi naglašajo, da so sedaj nujno potrebni primerni ukrepi za zaščito češkoslovaške ki bi lahko nekega dne doživela enako presenečenje, kakor ga ie sedaj Avstrija. Oficiozno g"'asilo zunanjega ministrstva »Petit Parisien« piše, da je Hitler spravil Schuschnigga na kolena in to predvsem zaradi tega. ker ni našel aktivne podpore niti v Parizu niti v Londonu, čeprav bi takojšnja intervencija Franc je in Anglije lahko preprečila tak razvoj položaja v Avstriji. sJoumal« smatra, da predstavljajo spremembe v Avrtriji veliko zmago nemške diplomacije. Nemčija je sedaj v Avrtriii dosegla, kar je ž"lela. predvsem po zaslugi zapadnih velesil, ki se niso mogle pravočasno zedirrti za skupne korake v obrambo avstrijske neodvisnosti. »Oeuvre* piše. da je treba računati s skorajšnjim izstopom Avstrije iz Društva narodov in pristonom k protikomu-n'stičnemu paktu. SocialLst:čni »PoptHaire« objavlja uvodnik pod naslovom »Konec Avstrije« ter nagiaša, ("a pomenijo spremembe v Avstriji sistematsko hitleriza-c4^o Avstrije in pričetek anšlusa k Nemčiji. . .. Anglije London, 16. februaria. b. Na splošno r tukajšnjih političnih krogih ne preso:ajo sedanjega razvoja avstriisko-nemro'no prekva-šen'e prebivalstva s hitlerjevstvom «e ne more nujno pomeniti konkretne mednarodne nevarnosti. Seja narodne skupščine Nadaljevanje splošne proračunske razprave Beograd, 16. febr. p. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 9. dopoldne. Po preči tanju in odobritvi zapisa ka zadnje seje le bilo objavljeno, da je poslanec Voja Lazič s tovariši predlo-«11 nujen zakonski načrt o invalidih. Posl. Lazič je utemeljeval nujnost svojega predloga, ( V imenu vlade je minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič izdavil, da je zakonski predlog, ki ga je predložil poslanec Lazič, prav za prav načrt, ki je bil izdelan v m nistrstvu za socialno politiko in ki bo v najkrajšem času predložen narodnemu predstavništvu. Zato ne more sprejeti nujnosti. Tudi večina skupščine je odklonila nujnost. Sporočene so bile nato nekatere uredbe m nistrsksga sveta, za katere >e potrebno naknadno odobrenje skupščine, ln razne interpelacije, med njimi že včeraj najav-0ena interpelacija posl. Milana Mravlje-ta ln tovarišev na predsednika vlade ter kmetijskega in finančnega mnistra glede banovinskega posojila v znesku 63 milijonov za sanacijo Zadružne zveze v Ljubljani. Kmetijski minister je v imenu vlade pristal na zahtevano nujnost. Po prehodu na dnevn red je prvi povzel besedo poslanec dr. Kosta Popovič (JNS), ki je v obširnem govoru podvrgel kritiki politiko vlade. Razčlenil je predloženi proračun ln zavračal trditve finančnega ministra, da bo naše gospodarstvo z lahkoto preneslo m lijardno povišanje. Ud lota 1930 do 1935 so 3? državni proračuni stalno zmanjševali, sedaj pa se zopet povišujejo in znaša povišanje samo v zadnjih dveh letih nad 2 milijardi. Obširno je nato govoril Razpravljal je o načelih jugoslovenstva, ki je najčistejši izraz resnične enakopravnosti vseh pokrajin in vseh delov naroda tako v pravicah kakoi v dolžnostih. Kritziral je poslovanje Prlzada ln način razdolžitve kmetov ter utemeljeval svcječasmo predloženi zakon o določitvi minimuma, ki se kmetu ne sme prodati. Utemeljeval je potrebo izboljšanja uradniških prejemkov in počen tve socialnega zavarovanja. Tudi država mora storiti svojo dolžnost in dati primeren prispevek za socialno skrbstvo. Poleg tehnične je potrebna tudi duhovna oborožitev naroda, kajti samo nacionalno vzgojeni narod se bo ob vsaki prilki zavedal svoje dolžnosti Posl. Milan Božič (JNS) je prav taikio obravnaval celokupno politiko vlade, posebej pa Se razmere v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini. Obširno je govor i o konkordatskj borbi. Posl. Milivoj perič (neodvisni klub) je podrobno analiziral proračun ta zamerjal, da so v državi- politiki socialna, gospodarska in kulturna vprašanja potisnjena popolnoma v ozadje Z njegovim govorom je bila seja ob 14 30 prekinjena in se je nadaljevala ob 18.45. Na popoldanski seji je prvi govoril posl dr. Vojislav D«šen (Delovni klub), ki spada med najbolj temperamentne govornike Obširno je razpravljal o notra-nj politiki in o deklaraciji, s katero se je vlada dr Stojadinoviča 1- 1935 predstavila skupščini. Poslancem večine je očital, da docela neuprav:čeno kritizirajo Jevti-čev režim, ko so bili vendar vs izvoljeni na Jevtičevi listi. Nato so govorili še M usta f a Mul ali č (JNS), Luka Avra.movič (Neodvisni k ub), Vinko Gorrjak (Dokn-ni klub) ln Peter Galogaža (Neodvisni klub). Vsi so govo-; rili prct proračunu. Seja je bila ob 9 30 i zaključena Prihodnja to jutri dopoldne. Kako bodo volili mvsga patriarha Med volilci je tokrat tudi en Slovenec Kakor smo včeraj poročali, je sedaj po doseženem sporazumu med pravoslavno cerkvijo m viado odrejena volitev patriarha. ki bo v ponedeljek 21 t. m Volitev se izvede po predpisih posebnega zakona na naslednji način. Volilni sabor se skliče s kraljevim ukazom. ta je medtem ze objavijen. Za patriarha more bit; izvoljen samo eden onih škofov naše pravoslavne cerkve, ki ima svojo škofijo (eparhijo) Člani volilnega sabora so: 1. vsi škofi (eparhijski in vikami) srbske pravoslavne cerkve; 2 najstarejši župniki iz Beograda, Peči (nekdanjega sedeža srbske patriaršije) in Srem-skih Kariovcev ter beograjski dvomi župnik, 3 voditelji pravoslavnih bogoslovij predsednika duhovniškega in redovniškega udruženja ter pet najstarejših članov ve-likeEa upravnega sveta srbske pravoslavne cerkve, 4 predsednik vlade in aktivni ministri. ki so pravoslavne vere: 5 predsedniki Državnega sveta, kasacijskih sod:šč in glavne kontrole ter rektorji univerz, ako so pravoslavne vere: 6 načeln k pravoslavnega odseka ministrstva pravde in referent za pravoslavno vero v ministrstvu vojske Volilni sabor je sklepčen, če ie prisotna vsaj polovica njegovih članov Volijo lahko tudi odsotni preko enega od prisotnih čia-nov Ako voliln' sabor ne b: bil pri prvem sestanku sklepčen, se ponovno sestane drugi dan in je sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Sedanji volilni sestanek bo v ponedeljek ob IU. dopoldne v saborni cerkvi v Beogradu. Otvoril ga bo minister pravde s čitanjem kraljevega ukaza, predsedoval pa mu bo namestnik patriarha zagrebški mi-tropolit Dositej. Volitve so tajne m se vršijo z listki Volilni sabor bo volil tri kandidate za patriarha Oni trije, ki dobijo največ glasov, bodo sporočeni kot službeni kandidati kraljevemu namestništvu, ki bo snega od njih s kraljevim ukazem proglasilo za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Najkasneje v sedmih dneh se nato vrši v saborni cerkvi svečana služba božja, na kateri minister pravde objavi kraljev ukaz o novem patriarhu Dan nato se izvrši slovesno ustoličeme. s katerim patriarh prevzame poglavarstvo srbske pravoslavne cerkve. Kakor poročajo iz Beograda, je najbolj verjetno da bodo za kandidate postavljeni sedanji name«tn k patriarha zagrebški mitropolit Dositej cetinjski mitropolit Dožič in žički episkop Nikolaj Velimirov;č. V tem primeru je pričakovati, da bo postal novi patriarh mitropolit Dožič. Zan:mivo je. da se bo volitve patriarha udeležil tokrat tudi Slovenec in sicer dr. Štefan Sasadin. ki ima kot predsednk Državnega sveto volilno pravico in ki bo v «mislu zakona skupaj s pT-ed«edn''kom Glavne kontrole fungiral tudi kot slcru-tinator. Ker se ni hotel odzvati pozivu, da naf se vrne v Moskvo, je že 14 dni pogrešani odpravnik sovjetskega poslaništva v Bukarešti pobegnil v Italijo Kim, 16. febr. a. Odpravnik sovjetskega poslaništva v Bukarešti Butenko, ki je pred kratkim izginil in o katerem so mislili, da t»o ga agenti GPU odvedli v Rusijo ter ubili, je pobegn i iz Bukarešte v Rim, kjer se Se sedaj mudi. V dnevniku »G omale d' Italia« je sedaj objavil članek, v katerem najprej izjavlja, da je pobegnil iz Bukarešte zaradi tega, da se mu ne bi bilo treba vrniti v Rusijo, nakar nadaljuje: Izbral sem si diplomatsko kariero zato, ker sem mislil, da bom mogel samo na ta način pobegniti iz Rusije. kjer postaja življenje vedno bolj neznosno Po odhodu iz Rusije so me najprej dodelili upravi sovjetskega paviljona na mednarodni razstavi v Parizu. Iz Pariza sem se vrni! v Moskvo, od koder sem odšel kot poslaniški svetnik v Bukarešto. Takoj po svojem pr hodu sem čutil da me za'ezuieio agenti GPU V Moskvi so namreč uvedli preiskavo o moji preteklosti in so oblasti dognale, da sem bil v času ko je Vrane-iova voiska prodirala v južni Rusiji, pristaš nacionalistov. Pričakoval sem. da bosta za menoj prišla v Bukarešto tu- di moja žena in 6-letna hčerka, ki sta v Leningradu, toda na njun prihod sem čakal zaman. Mislim, da so mojo ženo aretirali. i Prod odhodom sovjetskega poslanika v Bukarešti Ostrovskega dne S. februarja v Moskvo, je prišla v sovjetsko poslaništvo neka osebnost z Dunaja, ki se je nastanila v poslaniškem poslopju, a ni hotela povedati, po kaj je prišla. Dne 5. februarja me je ta neznanec v spremstvo dveh agentov GPU. ki sta prav tako stanovala v noslan štvu. pozval, da naj grem z n jim v Sina,jo. Povabilo sem najprej odklonil, ker pa so le vztrajali na tem, sem končno pristal s pogojem, da pofdem s svojim Šoferjem. Na+o so ml odgovorili, d3 to nI potrebno. češ da zna neznnnee, ki je prišel z Dunaja, sam dobro Sofiratl. Takrat ml je takoi postalo fasno. ka! nameravalo z ma«o, in se seveda nisem hotel odpeljati z ni5m\ Dne 6. februarja sem nato zapustil poslako pob'astne uprav^ svet. nik Rertoncelj nadilie ins ektnr Jen'" o in aače'n:k »rirel tveneea odbom višji kontrolor Parma. Po razgovorih v Ljubljani l>o delegacija nemških /He" Ičnrjpv nadalju-vala jutri svojo pot v Zagreb in Beograd. Beležke JRZ, hrvatsko vprašanje in narodno edinstvo O hrvatskem vprašanju je med drugimi govoril v načelni proračunski razpravi v narodni skupščini tudi poslanec Milan Blažič, član JKZ Po njegovem mnenju hrvatsko vprašanje sploh več ne obstoji: o.IRZ je od prvega trenutka stala na principu edinstva. Treba je vzet' samo program JRZ v roke pa je to mogoče ugotoviti. Hrvatsko vprašanje bo takoi mogoče rešiti. čim se izreče di Maček za politiko bratske ljubezni namesto sovraštva proti Srbom in Slovencem pa za idejo narodnega in državnega edinstva namesto za federacijo. Sprejme naj jugoslovcnsko misel namesto hrvatstva Ako bi reševali široki sloji ljudstva med Slovenci. Srbi in Hrvati vprašanje narodnega in državnega edinstva potem bi bilo že davne rečeno. M» pozivamo dr Mačka in vse Hrvate, da se vrnejo na linijo jugoslovenstva, narodnega in državnega edinstva.« Predlogi beograjskega „BalKana" Beograjski tedn k ^Balkan«, ki podpira politiko JRZ razpravlja o političnem položaju v Jugoslaviji ln prihaja do zaključka. da bi bil naiboljš' Izhod iz sedanjih zmešnlav »fašistični režojrrešljlv V slučaju nenarlamp^ame vl9r,e na je neobhodno potreben Dušan Trifunovič.« Novo tipkarsko in časopisno no^fetfe v Zagrebu Hrvatsk' listi poročajo da Je bila v Zagrebu ustanovljena rova delniška družba j-Hrvataki tlrkarski zavod« z glavn!co 400.000 dinar ev, rnzrieijeno na 400 delnic po 1000 dnarfev De'ni 'ko družbo, ki se bo bavila z vsemi tiskarnišk'm posli, so ustanovili prijatelji dr. Mačka. Nova f skarna bo tiskala v b>do*e tudi »Hrvatski dnevnk« !n izdajala še nov opoldanski dnevnik »Podne ki bi bil tekmec »Večeru«, katerega izdaja konce ~n »Tipografije«. Po'ee te?." m's1' izdala t! nova tiskarna tudi tednik ^Vesela pošta«, k.' naj bi bi" za hrvatske razmere nekaj sl'3-rega, kakor je v Nemčiji znani tei a1 k iGriine Post« vanje med srbskimi z&mljoradnlki Voditelj levičarskih zemljoradnikov dr Dragoljub Jovanovič, ki se mudi že dalie časa v inozemstvu in je trenutno, kakor trdi »Vreme« v Barceloni, je iz^al neki letak svojim somišljenikom. Poziva jih, naj prično s snovanjem ljudske fronte v Jugoslaviji. Na ta ie'ak se je oglasil » posebnim pismom voditelj srbskih zemljo-radnikov Joca Jovanovič, ki ugotavlja, da »zveza zemljoradnikov pr- svojem političnem delu ne pozna niti desnice, niti levice Prav tako ne priznava v svojem okrilju nobenih skupin. Zveza zemljoradnikov je enotna kakor je enoten njen program Ta program jc bil sprejet in odobren od najvišjega strankinega foruma, kongresa. Lahko je mogoče da se posamezni člani ne strinjajo s posameznimi točkami programa Vendar pa nima zarad' tega še nihče pravice, da se prišteva eni ali drugi skupini med zemljoradnik. ali pa da snuje celo kake samostojne ir posebne akcije. Kdor tako dela. ga ni mogoče več prištevati med pristaše zemljoradnikov Zveza zemljoradnikov ima samo en program, ki ne pozna nobene delitve pristašev na desničarje in levičarje« Po tem pismu soditi se je odločil voditelj zemljoradnikov razčistiti odnošaje z dr Dragoljubom Jovanovičem, ki je bil že ponovno vzrok hudih sporov v okviru beograjske združene opozicije zarad. svoje de-magoške agitacije Posebno n-zadovoljni so z njim demokrati okoli Ljube Davidovima ki je imel z njim že javne konflikte na zborih združene opozicije. Ljotič pride v Dubrovnik Po vesteh dalmatinskih listov bo prispel prihodnji torek v Dubrovnik vod telj »Zbora« Dim trije Ljotič. Sestal se bo s svojim/ prijatelji in v sredo predaval v dvorani Delavskega društva o ciljih pokreta Zbor. Za njegovo predavanje vlada veliko zanimanje, ker je bil njegov poslednji nastop v Slbeniku izzval znano žalostno reakcijo komun stičnih in separatističnih elementov, katere smrtna žrtev Je bil mladi Belamarič. brat novega senatorja HSS Belamariča iz Sibenika, Poslanec in njegov volilni odbor Poslanec slatinskega sreza života Milanovič je pred svojo izvolitvijo podpisa! izjavo in dal povrh baie še častno besedo, da bo kot poslanec deloval samo v sporazumu in soglasju z akcijskim odborom, ki je bil sestavljen za izvec"to njegove Izvolitve pred vol tvami. Pozneje je prišlo do hudih sporov med poslancem Milano-vičem in akcijskim odborom. V zvezi s tem je objavil predsednik akcijskega odbora, odvetnik Djordje Selakovič v osješkem glasilu JRZ >Jugos!ovenski zastavi« odprto pismo, naslovljeno na poslanca Mlla-noviča. V pismu očita Milanoviču. da je ne:skren napram dr. Stoiadlnoviču, čeprav Je formalno član poslanskega kluba JRZ. i Kjer le more 9'ri neznunanle do JRZ. P.il | je tudi med razi»Hevelcl raznih papkvPov | proti vladi za časa konkordntske bor^e. Očivldro mu 1e čili dlFkre^lt ratl vsako delo vlade ln stranke, kateri pripada. Ali je po*V M«tpr"v*č kal reas^ral na te napade in kako, iz Časopisov še ni razvidno. Reforma romunske ustave Volilno pravico bodo imeli samo nad 30 let stari državljani obeh spolov — Vlada odgovorna samo kralju Bukarešta, 16. febr. d. Po riclepu ministrskega sveta Je bila posebni komisiji, ki ji načeluje Tatarescu, poveriena reforma ustave.Komisija je že priCela poslovati in razpravlja o načrtih, ki sta jih predložila Tatarescu in Argetoianu Potek njenega dela še ni znan. trdijo pa. da je bilo načelno sklenjeno, naj se uvede volilna pravica tudi za ženske in naj imajo volilno pravico zs poslansko zbornico vsi rumunski državljani ki so stari nad 30 let. za senat pa nad 40 let stari. Povečanje starostne meje bo izvršeno, da bi se onemogočila pri volitvah udeležba Železne garde. katere čLam so po večini rnlad: ljudje Volitve v parlament bodo že po novem volilnem redu Cotovo število volilcev bo določilo svoje de'egate ki bodo nato volili narodne poslance. Del senatorjev bosta imenovala kralj tn vlada. Tako sestavljeni parlament bo mogel sklepati zakone, vendar pa ne bo imel nobenega vpliva na stalnost vlade, ki bo odgovorna samo vladarju. Lastniki kmetijskih posestev bodo smeli biti samo Rumuni po poreklu. Novinarski poklic se bo organiziral brez uporabe rasističnega na?ela Določeni bodo pogoji za izhajanje listov in za sprcem v novinarski stan Kakor je bilo že javlteno. bodo listi morali tudi dokazati, odkod imajo svoja finančna sredstva. Trdijo tudi, da bodo z nove ustavo določene prav-ce in dolžnosti rumunskega prestolonaslednika, ki jih dosedanja ustava ne vsebu'e Z odredbo pravosodnega ministra je bi-io včeraj f*dnu^?enih IS7 sodnikov, ki jih ie imenovala Gogova vlada tik pred svojim padcem. Kralj je danes podpisal odlok, po katerem bodo v bodoče tud; soiniki lahko imenovani za prefekte in župane. Tatarasc« o mmmi politiki nove vlade Zunanji m'nMer Tatarescu Je zastopnikom listov izravil: Vlada naroin=> edinosti, katere b;stveno (•oslanstvo je oonvrjenie du'wv v državi in priprave ia ustavne reforme stremi v zu-nanii poMt;ki za tem da nadalinv tradicionalno politiko, izviraiočo :z narodne edino- sti same. Njene metode so spoštovanje pogodb. zvez in prijateljskega razmerja z vsemi državami brez razlike. Nepi^-tano utrjevanje našeua razmarja s prijatelji in zavezniki iz Male antante in Balkanske zveze bo tudi v bodoče eden izmed temeljev naAs zunanje politike. Ta dva organizma, ki na-vežeta s Češkoslovaško in z Jugoslavijo n» eni ctrani in s Turčijo. Grčijo in Jugoslavijo, na drugi strani, tvorita s «vojo čimdalje trdnaišo kohezijo in s čimdalje krepkejšim medftel>om.im razmerjem na področju gospodarstva in kulture krepko jamstvo za ohranitev miru v srednji in vzhodni Evropi. Na ša zveza e Poljfko temelji na pogodbi in rm konvencijah. ku!turn;h in gospodarčkiti ter pomeni važ?n činitelj stabilnosti Evrope stabilnosti, ki jo želimo utrditi v interestf sološneca miru. Naše neporuAljive zveze t F ranči io koreninijo v skupnih težnjah in v okoliščini, da ie bila Francija na naši strani v zgodovinskih časih, ko se js postopno uresničevalo naše narodno edinstvo. Dane? so naši interesi skupni. Prijateljska z^-eza f Franciio bo ostala eno izmed nespremenljivih načel rumimike zunanje polit;ke. Prizadevanja Velike Britanije za zagotovitev m;ni in obrambe pravic. pridob!j»n;h e pogodbami. omogočalo širši razvoj razmer!« med Rumuniio in Anglijo. Ru:iiun«ka vlada bo tudi v bodoče nadalievala politiko dobre soseSrv.ne z Rusijo. Naše razmerie z Nemčijo ie prav dol ro in se razvija na č:nidali» boli za d o vol i v n^in. V razmeriu z Italiio f=i bo nimun<"ka vlada prizadevala tudi v bodoče, da se kon-olidira te*no prijateljstvo, ki je že od nekdai dniZMo rumunski im italijanski narod, dva naroda Istega olprn^na in kultura Nafe delo glede kolektivne varnosti r okviru pakta DN bo ostalo tudi v bodoče ed<*n izmed ciliev nase zunanie politike in bo Rumun;ia tudi no«'oi pomagala pri delu v Ženevi ter bo posvetila vsa svoia prizadevanja miru Spo-iovaive neoiv;sno=ti ln teritorialne nedotakljivosti in kolektivne varno«t; Ho vedno naša vod:1na nrsel Kakor v preteklosti »>omo tudi v bodoče oddaljeni od vseh ideologij, ki streme za tem. da ločijo narode v nasprotne tabore. Maniu in Mibalake imenovana za senatorja Bukarešta. 16. f?br. A A. Kasarna »e proglasila Mania. predsednika narodne kmečke Ptranke. in bivšega preid se znižajo Poleg tega so vsi govorniki navsHM tudi razne lokalne želie. Ob 13.30 je bila dopoldanska seja končana. Razprava o prosvetnem oddelku je j polnila še tudi večji del popoklanske seje Skoro vsi gtn-orniki ao z-ahtevall, naj banovina še bolj podpira društva Prosvetne zveze in zlačit njihove akcije za gradnjo prosvetnih domov. Nekateri so se tudi popoldne pritoževali nad učiteljstvom, ki »o mu očitali, da goii premalo stikov z ljudstvom. V vseh govorih so prišle cio :2'"a-za tudr razne krajevne želje in potrebe. O pomenu Prosvetne zveze je obš rro govoril novi član banskega sveta Miloš Stare La končno predložil spomenico g"ede povečanja radijske postaje v Ljubljani in zgraditve sporecLme pestaje v Mariboru Dekan Anžič Je zahteval, naj se nede j-ski telovadni tečaj' poverijo fantovskem odsekom in naj se stpramenijo določbe za. katehetske nagrade. Odvetnik Veble iz Novega mesta je napadal vodstvo tamoS-nje gimnazije, rajhenburški župnik Tratnik pa zahteval večji vpliv cerkve na šole in šolsko upravo. Nekateri govorni »o zahtevali, da morajo učitelji red-o za^ ha-'aii v cerkev tn izpolnjevati cerkvene predpise, da me booo dajali slabih vzgledov«- Mak> pred 19 uro Je začel ban^kl sve* po kratkem odmoru razpravljati o tehnič-j nem oddelku. Uvodno poročilo je podal j načelnik inž. Skaberne. V preteklem letu ; so se predvsem nadaljevala že prej začeta javna dela. ker ni bilo sredstev za večja nova dela. VeČina proračunskih sred-sterv pa je šla za vzdrževanje že gotovih cest in objektov. Način cestnega vzirž«>-vanja se mora prilagoditi sodobnem zahtevam. Večjo pozornost je treba posvečati kakovosti gramoza n njegovi sposobnosti za cestna namene. Za moderrrzac jo banovinskih cest je tila ustanovljena posebna terenska tehnična sekcija V bano-vinski upravi je bilo lani 1200 km bano-v nskih cest prvega, 28P0 km banovinskih cest drugega reda in 30 km železniških dovoznih cest, skupaj torej 4120 km banovinskih cest. Občinskih cest je 18.500 km. Skupno je v banovini nad 22.600 km nedržavnih cest. Nato našteva poročilo še razna vodna dela med drugimi regulacijo Ljuibljan ce in Savinje. Ko je načelnik Skaberne prečital svoje poročilo, je bila nocojšnja seja okog 20 zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 8.30 z razpravo o zadevah tehničnega oddelka. Iz poštne službe Beograd. 16. febr. rp. V poštni službi so napredovali na svojih dosedanjih mestih: za insnek^oria 5. sk. dosedanji višji kontrolorji Karel Mlakar ir Jo~io Tavel; pri pošti v Celjti tei Ivan B.egpnt pri ro->i B ei I.. 7r\ kon r^l vr ja 6 s k Jnsi n Kopa "- pri "pošti Ljubljana lil. Ant-m Kroflič pi no%i v Celju ter Vek osla v Ceme pri po "t: Mnr:-lor I, 7.a višja tehnična kcnfTolorja 6. sk. .Vo;7ii Jurjavčič in Julija E^ket t>ti rošii Lju'Vjana I. za tebncn°ga kontirrloria 7. sk. pri poštni direkeiji v Ljubljani pa Jositp Cuček. Vremenska napoved Zcmnnska vremenska napoved: Po ve5i-ni oblačno vreme po v«?ei kraljevini, z dežjem in snegom v večji severni polovici, kjer bo toplota padla. Zaerehška: Nestalno, od časa do časa sneg ali d?z. zmerno hladmo. Dunajska: V južnih Alpah sneg, lempem-tura 6« ne bo mnogo spremenila. Maši kraji in ljudje Smučarski predstavniki francoske vojske so se včeraj ves dan mudili v Ljubljani LJubljana, 16. februarja. Davi ob 9. se je pripeljala z brzovla-kom v Ljubljano vojaška smučarska ekipa franooske vojske, ki bo sodelovala na smučarskih tekmah naše vojske na Jaho-rni v dneh od 19. do 21. t. m. Francoska vojska je s tem vrnila obisk naši vojski, ki je bila lani s številnim zastopstvom njen gost na vojaških smučarskih tekmah W Chamonixu. Na kolodvoru je stala častna četa z godbo 40. pešpolka. Ko so francoski vojaki Izstopili, je godba zaigrala marseljezo. Prisrčno dobrodošl co jim je izpregovoril francoski konzul g. Remerand. Nato je mile goste pozdravil aivizionar g. general Tonič. Pri sprejemu so bili navzočnj še pomočnik divizionarja general Dodič, načelnik generalnega štaba dravske divizije polkovnik Mihajlovič, večje število častnikov, francoski konzul g. Rem?rand, dočim je Jugoslovenski ?imskosportni savez zastopal generalni tajnik Kunstelj. Za prisrčni sprejem se ie zahvalil vodja francoske ekipe major Luc;en Lamoth, Z vojaškimi avtomobili so se nat-i gostje rd-peljali v hotel, kjer so odložili prtljago, zatem pa k srprejemu na komando mesta. Tu so jih izredno prisrčno pozdravili njihovi vojaški tovariši naše armade in j-in postregli z domačim prigrizkom. Pozdravu vojaških krogov je sledil sprejem v pisarni Jugoslovenskega zimskosportnega saveza v palači Ljubljanske kreditne banke, kjer so gostom prav tako postregli z za-kusko. Francoske vojaške smučarje, skupno 10. so sprejeli funkcionarji saveza pod vodstvom podpredsednika g. dr. Pirca, pozdravil pa jih je g. prof. Prezelj, ki je v lepem nagovoru omenil prijateljske vezi med francoskim in našim smučarskim sa-vezom ter tradicionalno prijateljstvo obeh zavezniških armad. Na koncu Je napil Franciji in njeni armadi. Odgovoril je major g. Lamoth. ki prav dobro govori srbohrvaščino. Francoska vojska se je prav rada odzvala vabilu in posetila naše planine, o katerih so čuli toliko lepega. Govor je končal z vzklikom Jugoslaviji in naši vojski. Gostom so nato razdelili prospekte vseh naših važnejših zimskosport-nih postojank v francoskem jeziku, dar Zveze za tujski promet. V spremstvu saveznih funkcionarjev, polkovnika Mihajloviča in konzula Reme-randa so se nato gostje poklonili spominu neznanega vojaka pred Napoleonovim spomenikom, kjer so tudi položili krasen šopek s francosko trobojnico. Zaradi snežnega meteža je odpadel podrobnejši ogled mesta in so si ogledali le še Tivoli. Nato so se povzpeli na nebotičnik, kjer pa žal niso imeli prilike občudovati razgled na naše planine. Po ogledih je sledilo kosilo v oficirskem domu, z večernim brzovla-kom pa so gostje nadaljevali pot na Ja-horino. Poleg vodje majorja Luciena Lamotha sestavljajo tekmovalno moštvo kapitan Jacques Faure, poročnik Fernand Albouy, narednika Antoine Lissner in Maurice Co-hendoz. podnarednik Robert Boch, redovi I. razreda Fernand Bonnevie, Ravmond Sarret, An drč Mockli in redov 2. razreda Jean Maerten. Najznamenitejši med njimi je kapetan Faure, že 3 leta smučarski prvak francoske vojske in poleg znanega olimpionika Emila Allaisa eden najboljših francoskih tekmovalcev za alosko kombinacijo, ki si je pridobil številne lovorike tudi že na mednarodnih tekmah. Ekipo spremljata tudi dami ga. Faure in ga. Al-bouy. Poklonitev francoskemu neznanemu vojaku ob spomeniku Ilirijp Velika delavnica stotakov in tisočakov Ponarejevalci so bili v torek v Celju obsojeni Celje, 16. februarja. V torek so se zagovarjali pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 50-letni posestnik Jurij Pievnik iz Verač pri Bučah, 50-letni delavec Anton Oprešnik iz Verač, 51-letni posestnik Anton Arzenšek z Javorja pri Slivn.ci, 41-letna posestnica Marija Kladnikova in njen 21-etni sin Jože Kladnik iz Javorja zaradi ponarejanja bankovcev po 100 in 1000 din, Pievnik pa poleg tega še zaradi obrtne prevare in prestopka napravljanja lažnih listin. Plevn ka je zagovarjal odvetnik dr. Ogrizek, Oprešnika odvetnik M. Hočevar, Arzenška odvetnik J. Stante, Kladnikovo in njenega sina pa odvetnik dr. Dobovi-šek. Razprava je trajala od 11. do 13.30 in od 16. do 20.15. Jurij Pievnik se je pomladi 1. 1933. dogovoril z Antonom Arzenškom in Antonom Oprešnikom, da bodo začeli izdelovati bankovce po 100 in 1000 din. Pievnik je prevzel nase risarska, Oprešnik pa lito-grafska dela, dočim je dal Arzenšek za nabavo potrebnega orodja in dragih potrebščin v ta namen na razpolago svojo hranilno knjižico z naložbo 21.000 din. Vsi trije so odpotovali v Ljubljano in nakupili za 600 din risarskega materiala. Nato so najeli v Zavodni pri Celju blizu »Skalne kleti« mesečno sobo za 300 din. Tu je začel Pievnik z risarskimi deli. Ker pa se v pritličju ob cesti m čutil varnega, čeprav ga je Arzenšek založil s prehrano za ves mesec, se je po preteku šestih dni preselil s svojo ponare jevalnico v Gaberje. po preteku enega tedna pa se je vrn'1 na svoj dom v Verače, kjer je v svoji stari hiši blizu domačije risal in pripravljal vzorce za li-tografjo. Nato je hotel kupiti najprej v Ljubljani, nato pa v Zagrebu opalograf, a ga ni mogel dobiti. Pozneje mu je prinesel neki Franc Jurkovič iz Desiniča, ki je tihotapil saharin, iz Avstrije opalograf z vsemi potrebnimi barvami za kar mu je Plevn k plačal 2.000 din. Plevniku pa se bankovci po 1.000 din niso posrečili, zato jih ie sproti sežiga! ter se vadil v ponarejaniu vso jesen in zimo. V tem su sta ea oogosto ofdekovala Arzenšek in Oprešnik. Ko je Pievnik povedal Arzcn-šku Ha z iz^piovaniem bankovcev doslej ni uspel. ie vzel Ar-ž°nšek ona'osraf ln ves rl^arsk' material ter ga proti koncu leta 1934. prenesel na svoj dom. Spomladi leta 1935. je Pievnik nabavil v Ljubljani nov opalograf za 1.600 din in za 3.300 din drugih potrebščin. Nato je začel izdelovati risbe na Oprešnikovem domu, Oprešnik pa je delal na litografiji. V pozni jeseni sta se Pievnik in Oprešnik preselila v Ferličev vinograd v Buče. Tu je Pievnik risal bankovce po 1.000 din, Oprešnik pa le litografiral posnetke. Ponarejanje se tudi tokrat ni posrečilo. Anton Oprešn k je bil v januarju 1. 1936. aretiran zaradi vlomne tatvine in pozneje obsojen na 3 in pol leta robije. Orožniki so našli pri hišni preiskavi na Oprešnikovem domu nekaj priprav za izdelovanje lažnih bankovcev. V zvezi s to najdbo so izvršili preiskavo tudi pri Plevniku in mu zaplenili opalograf, ki ga je bil kupil v Ljubljani. Ko je bila v aprilu 1. 1937. uvedena kazenska preiskava proti Plevniku, je Pievnik pobegnil in se skrival pod lažnim imenom Franca Černeliča ter si na-prav l tudi lažno legitimacijo s ponarejeno štampiljko prostovoljne gasilsKe čete v Pišecah. Lani 15. maja je naslovil Pievnik na kabinetno pisarno v Beogradu obširno pismeno vlogo, v kateri je priznal svojo krivdo, da je začel delati lažne bankovce po 1.000 din, da pa je v januarju 1936 o priliki aretacije Oprešnka uničil vse izdelke, kar mu hodi sedaj v škodo. Ce bi bili orožniki takrat našli litografske posnetke, bi bila s tem dokazana njegova usposobljenost za ponarejanje papirnatega denarja. Glede Marije Kladnikove in njenega sina Jožeta je Plevn;k izpovedal, da sta ga podpirala pri ponarejaniu bankovcev ln sicer, da mu je dala Kladnikova, katere mož je bil obsoien na 14 let robije zaradi zastrupitve svojega nezakonskega otroka, 8.000 din gotovine za ponareianie bankovcev, in da mu 1e Jože Kladnik pomagal pri delu. Kladn'kova in njen sin sta zanikala krivdo. Kla<1n'Vova je izjavila, da je posodMa Plevniku 8 000 din gotovine in da ii je Pievnik lzvab'1 ta denar pod zvijačnimi pretvezami, posnete pa ji je dal popolno jamstvo z vknfžbo m'ene terjatve na *voiem posestvu. Obstoti tudi sum, da je Plevn'k pod pretvezo, da bi si rad nabavil strol in material za nonare<«nie bankovcev no 1 000 rfin. Izvabil Ani Fer-v 90 000 F^-aneu F»rUču v Bučah 8.264 din, Alojzu Bahu v Bučah 900 din, Amaliji Bahovl t Bučah 750 din, Janezu Bevcu v Veračah 12.000 din, Jožetu Jugu 2.600 din, Janezu Jugu 1.500 din, Francu Jugu 100 din, Antoniji Jugovi 100 din, Jožetu Jugu 10.000 din in Antonu Artenjaku 20.000 din. Jurij Pievnik je bil obsojen na 4 leta In 6 mesecev robije, 720 din denarne kazhi, 1.000 din povprečnine in Izgubo častrih pravic za dobo 5 let, Anton Oprešnik na 4 leta robije (všteta je tudi že izrečeni kazen 3 let in pol robije za v'om.v.> tatvino), 300 din denarne kazni in 500 rUn povprečnine. Anton Arzenšek na 8 mesece strogega zapora, 300 din denarne kazni in 500 din povprečnine, Marija Klaioi-kova in Jože Kladnik pa sta fcPa oproščena. Slovo od dr, M, Dere a rti j a Celje, 16. februarja. Danes ob 11. dopoldne se je zbrala v Strossmayerjevi ulic> pred h!šo odvetnika g dr. Štefana Rajha velika množica. da se zadnjič poslovi od pokojnega zdravnika in nacionalista g. dr. Mana Dereaniia. Zbrali so se funkcionarji JNS, zastopniki oblastev, uradov in društev, pokojnikovi stanovski tovariši in mnogo drugega občinstva. Odvetnik g. dr Juro Hrašovec se je z globoko občutenimi besedami poslovil od pokojnega ter očrtal njegov s\'etli lik in njegovo poklicno in zaslužno nacionalno udejstvovanje od dobe, ko je bil pokojni aktivni član akademskega društva »Triglava« pa vse do smrti. Moški zbor Celjskega pevskega društva je zapel »Blagor mu«. Nato so prenesli krsto m vence v avtofurgon, ki je krenil v Gradec, kjer bo pokojnikovo truplo vpepeljeno. Medved kot vremenoslovec Beograd, 16. februarja Medved velja po vsem svelu za vremeno-elovca. Slovenci pravijo, da prekine na Sveč-tiico svoje zimsko spanje, prileze iz brloga in presodi vreme. Če ugotovi, da se bliža konec zime, ostane zunaj, v nasprotnem primeru pa zleze nazaj v brlog in spat trdno zaspi. Si bi pa pu6ti\|o medveda nastopati kot vremencslovca na praznik Sretenja. To ja bilo včeraj in oni del beograjskega zoološkega vrta, kjer prebivajo medvedi, je imel veliko šleviilo obskovalcev. Največ ljudi je bilo zbranih pred brlogom velikega starega medveda Maksa, ki 6e je podal k zimskemu počitku 6. decembra. Praznik Sretenja velja v Srbiji za zelo pomemben dan v vremenoslovju. Ce ie na ta dan oblačno, se oteta v kratkem konec zinie, če je pa 90nčtn0, se ie treba pripraviti še na kakih 6 tednov zime. Ko prileze medved iz brloga in zagleda svojo senco, se takoj vrne in zaspi. Ce pa oblačnega dne sence ne vidi. ostane zunaj. Včeraj dopoldne je bilo v Beogradu oblačno, popoldne pa je bilo tudi nekaj solnca. Ves dopoldan je stari medved Maks mirno spal in 60 mnogi sklepali, da vera v njegovo vremenoslovje ne bo držala in da medvedi na dan Sretenja siploh ne prekinejo svojega zimskega spanja. Popoldne, ko se je število obiskovalcev že precej zmanjšalo, pa je Maks vstal in prilezel iz svojega brloga. Poldrugo uro je hodil pred ograjo, potem pa se je spet umaknil v brlog. Ljudje, ki so še bili tedaj v zoološkem vrtu. so zdaj prepričani, da medvedi res vstajaio na dan Sretenja. kako je presodil vreme, pa stari, veliki Maks ni nikomur povedaL čet, ki ie vedno živahno narodnostno delujejo in se zavzemajo za pravice kočevskih Slovencev, je nesporno zasluga nadzornika Betrianija, ki si je s tem organi-zacnim delom postavil najlepši spomenik svojega delovanja v kočevskem srezu. Tudi mesto Kočevje bo pogrešalo tega marljivega Jelavca in narodniaka On je bil tisti, ki je ustanovil v časih najhujše nemške ekspanzivnosti v Kočevju »Slovensko glasbeno društvo«, ki s pesmijo drami kočevske Slovence. Do zadnjega je bil tudi njegov predsednik odbornik in marljiv delavec pa tudi v drugih narodnih in dobrodelnih društvih. Predlansko jesen je med številnimi spremembami v učiteljskih vrstah tudi njega doletela premestitev po službeni potrebi v oddaljeni preloški srez Bolezen ga je prisilila, da je zaprosil za upokojitev. Vrnil se je v Kočevje, da bi živel skupaj s soprogo in tremi otroki. Toda njegova soproga. ki je učitePica, je bi'a kmalu nato prestavljena v Jurklošter. Zaradi šolanja svo- Perilo je hitro oprano ce vzameš vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO namoči* ^nsko w<> jih otrok, ki vsi pohajajo v srednjo šolo, s; je sedaj preselil v Maribor. V najnovejšem času se je kočevski srez glede šolske uprave razdelil na dva dela in imamo sedaj dva šolska nadzornika. 2e to dejstvo zgovorno priča, da je delavm nadzornik g Betriani dolga leta opravljal v kočevskem srezu tako rekoč dvojno dela Ta zavest in pa prepričanje, da je v srcih zavednih narodnjakov jn naprednega uči-teljstva na Kočevskem spomm nanj zapisan s svetlimi črkami, naj bo g. nadzorniku Betrianiju plačilo za vse, kar je ▼ narodnem in prosvetnem oziru dobrega storil za kočevsko deželico. Maribor prvači z elektriko Največja poraba toka v Sloveniji Maribor, 15. februarja V letu 1937 je znašala poraba električnega toka v Mariboru 24.400 000 kw, dočim je znašala v Ljubljani 12,267 5%. Prirastek znaša 3,920.000 kw, to ie za 19"/« več kakor I. 1936, ko je bilo izkazanih 20.570.000 k\v. Maribor je glede uporabe elektrike na prvem mestu v naši banovini. Največ toka so odjemalci porabili v decembru. in sicer 2 250 000, najmanj pa v maju, 1.880 000 kw. Obratovalo je 56 transa formatorskih postaj s 74 transformatorji in skupnim učinkom 11.720 ks Na novo je bilo priključenih 232 hiš, število odjemalcev pa ie naraslo od 12413 v letu 1936. na 13.210. torej za 790 več. V letu 1937. je biio na novo priključenih 3876 žarnic, 171 likalnikov, 158 raznih aparatov, kuhalni- kov in ventilatorjev, 537 motoriev t učinkom 1530 ks. Mestno podjetje je montiralo 968 novih števcev in urejena je bila cestna razsvetljava za 29 uličnih številk, da je bilo ob koncu leta 1937. priključenih 1064 električnih svetilk. Zaradi regulacije Kralja Petra trga je bila preurejena transformatorska postaja ter preložene kabe'sike napeljave. Zaradi tega so bile potrebne tudi premestitve kablov na Koroški cesti in v Tattenbachov^ ulici. Za novo transformatorsko postajo v delavski koloniji na Pobrežju ob Zrkov-ski cesti so bili položeni novi kabh z visoko napetostjo, razširjeno je bilo tudi omrežje na Pobrežju. na Teznem in v Studencih podaljšano pa omrežje iz Bresternice ▼ Jelovico. Svojevrstna skrb za siromake Trije izgnanci iz konjiškega Lambrechtinuma Slovo vzgojitelja Boža Betrianija Kočevje, 16. februarja Pred dnevi se je tiho kakršno je bilo vse njegovo dolgoletno delovanje na Kočevskem, poslovil od nas sreski šolski nadzornik v p. g. Božidar Betrani. ki se je preselil v svoje novo domovanje v prijaznem Mariboru. Kaj je pomenila osebnost splošno priljubljenega g. nadzornika za Kočevje in ves kočevski srez, kateremu je bil g. Betriani prosv. šel d< Igo vrsto let. to pri tej priliki poudarjat' m potrebno, saj so siledovi njegovega dela še danes vidni vsepovsod. Številni so bili učitelii. ki so imeli v njem dobrega, očetovskega svetovalca in podpornika v težavnem prosvetnem delu, ki zahteva mnogo žrtev zlasti v narodno mešanih pokrajinah, kakršna je kočevska dežela. Kako je zna' vzpodbudno vplivati na podrejeno učiteljstvo vsega obširnega sreza je razvideti že iz tega. da so bile v glavnem na njegovo iriciativo ustanovljene številne sokolske čete in druge narodne organizacije. Sokolske čete so si na njegov nasvet skoro prav vs« nabavile svoje odre, ki so bili v času njegovega nad/.orniškega poslanstva žarišče slovenske ljudske prosvete. Res je. da so nekateri, . kmalu izstopili iz sokolskih vrst, toda da je še danes na Kočevskem. in to tudi v narodno me5a"ih šolskih okoliših, tako častno število sokolskih , Konjice, 16. februarja. Novi občinski odbor, _ ,. .... . , je prevzel v svoje roke tudi uoožno ustanovo »Lambrechtinišče«. To ustanovo je zapustil dne 3. IX. 1863 konjiški rojak, nekdaj reven krznarski pomočnik, pozneje bogat veletrgovec Franc Lambrecht. V tem ustanovnem pismu je med drugim navedeno tudi da se naj v hišo sprejemajo in dobivajo podporo v prvi vrsti onemogli konjiški tržani obrtniki, njihovi svojci, rokodelski pomočniki brez razlike vere in narodnosti itd. Ustanovitelj se v naprej odpoveduje vsem pravicam za sebe in svoje naslednike, to pa samo tako dolgo, dokler bo ustanova služila svojim namenom, kakor je v ustanovnem pismu oz. pravilih navedeno. Pokojni Lambrecht ima še v Gradcu vnukinjo in vnuka. Izgnanci iz konjiškega Lambrehtinišča: 60-letni Miha Smid, 70-letna Lita Finkova in 82-letni Ivan Fink. Vsi trije štejejo skupaj 212 let. V tej ubožni hiši ali, kakor jo T Konjicah imenujemo, v Lambrechtinumu so po večini stari ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v tej h ši. Ker pa je bilo prostora v hiši, so prejšnji odbori vzeli v hišo tudi nekaj starih kuharic in raznih drugih revežev. Sedanje predstojništvo je pa začelo v Lambrechtinumu »čistiti«. Dne 4. t. m. je izdalo na razne naslovnike iz te hiše sledeče pismo: X. Y. v Lambrechtinišču. Po sklepu predstojništva Ubožne ustanove Franca Lambrechta v Konjicah z dne 3. februarja 1938 se morate najkasneje do srede 9. februarja 1938 izseliti iz Lam-breehtinišča. ker ne izpolnjujete pogojev za bivanje v ustanovni hiši. Slov. Konjice, dne 4. februarja 1938. Sel h Ivan 1. r. župan nadžupnik. Beseda nadžupnik je s črnilom prečrtana Tak dopis sta dobila med drugimi tudi onemogli čevljar 82-letni Ivan Fink in njegova žena Liza. ki ima nad 70 let. Oba sta za vsako delo nesposobna, b^lna in betežna. Ta starca bi se morala v teku petih dni ''zseliti iz te ubožne hiSe, v kateri živita že nad 10 let. Kam nai gresta ta starca v tej hudi zimi ? Gospodje imajo vzrok in s'cer je nedavno umrl Ivanu Fin-ku brat Miha Fink. ki je zapustil nekaj denar«« O^ tepa na hn«st« F'nkova *ob11a, če bo šlo dobro, največ 8.000 din. Omeni- mo pa, da tega denarja še n mata, večina je naložena še nekje v Mariboru. Ta dva reveža, ki sploh nimata drugega premoženja, morata zaradi onega denarja na cesto. Kako dolgo se pa lahko živita dva stara onemogla človeka s to vsoto? Kaj pa bo potem, ko jima bo denarja zmanjkalo ? Druga takšna sirota je okrog 60 let stari delavec šmid z ž: no in tremi otroki. Ta človek je služil 8 let vojake, bil vso vojno na bojiščih, prej pa je tri leta aktivno služ 1. Najlepša leta je pustil pri vojakih in si ni mogel ničesar prihraniti. Tudi tega mečejo z vso rodbino na cesto. Kam naj gre? Med drugimi je tudi neka stara ženica, katere mož je bil čevljarski obrtnik in pozneje še nočni čuvaj trške občine. Ta žena ima vse pravice bivati v tej hiši. Podpore ni nikoli iskala — samo umreti je hotela v svoji sobici, v kateri je bivala okrog 20 let Ali je to krščanska ljubezen? Težek bo odgovor na onem svetu za take pregreške. Sliši se, da nameravajo sedanji predstojniki te ustanove urediti v tej hiši sirotišnico vod vodstvom usmiljenk, ki smo jih že videli te dni v Lambrechtinišču. Pripominjamo, da je v tej hiši ostalo še nadalje več razmeroma mladih žen in deklet, ki bi se lažje izselile nego stara dva Finkova. Bilanca zdravstvenih razmer v Ljubljani Ljubljana, 16. februarja. Mestni fizikat je te dni zaključil svojo letno bilanco o zdravstvenih razmerah v Ljubljani. Ob koncu preteklega leta je Ljubljana štela 86.000 prebivalcev, kar pomeni nasproti stanju po ljudskem štetju 1. 1931., ki je izkazalo 59.678 Ljubljančanov, v zvezi z inkorporacijo precejšen prirastek. Lani je bilo v Ljubljani rojenih 2134 otrok, med njimi 92 mrtvo rojenih, matere-domačinke so rodile 1069 ofrok. Med novorojenci slednjih je bilo 550 dečkoy in 519 deklic, a 17 krat so se rodili dvojčki. Na'bolj rodovitne so domačinke v starosti od 26 do 30 let. ki so rodile 381 otrok, v starosti od 21 do 25 let 242. od 31 do 35 pa 240. Največkrat so rodile žene iz stanu obrtnikov jn obrtniških uslužbencev, nato pa slede po vrsti žene delavcev, javnih uradnikov in nižjih javnih uslužbencev. Prvih porodov je bilo 454. drugih 279. tretjih 158, četrtih 66, nato pa številke naglo padajo. Splavov je bilo lani prijavljenih mestnemu fizikatu 621 Izmed prebivalcev Ljubljane je umrlo 934 oseb, a razen domačinov je v mestu umrlo še 511 liudi bolnice, hiralnice itd.). Porok je bilo 1031. VERJETNO Sodnik: »Kako boste pa dokazali, da t motornim kolesom niste vozili prehitro?« Obtoženec• Prav lahko, gospod sodnik. V prikolici je sedela moja žena, peljala sva se pa k tašči.« Domače vesti * Neveri naši naročniki včerajšnje številke »Jutra« niso prejeli s prvo pošto, kakor ga običajno dob.vajo. Ker ne zadene knvda na naše uprave in uredništva in ne krivda ne naše uprave m uredništva in da nam zakasnitve ne štejejo v zlo. * Praznik četnikov. Na pravoslavni prazn k Sietenje 15. februarja slavijo četniki svojo slavo, ker je na ta dan izbruhnila Karadjordjeva vstaja. Društvo staxib srbskih četnikov v Beogradu je slavilo svojo slavo v cerkvi Ružici in potem pred spomenikom vojvode Vuka, združenje četnikov pod predsedstvom vojvode Koste Pečanea pa je prisostvovalo bogoslužju v Saborai cerkvi ln Je potem z vojaško godbo na čelu krenilo v Oficirski dom. Društvo starih četnikov slavi svojo slavo že 33 let. .Vekaj let že brez orožja ln brez vsakih znakov Letošnje siave se je udeležila tudi mati pokojnega vojvode Vuka na čelu sorodnikov velikih junakov, ki so se žrtvoval- za domovino. * 20-leuiica zagrebške medicinske fakultete. Nedavno je minilo 20 let od prvih predavani na medicinski fakuRetii zagrebškega vseučilišča. 20 letnica imenovanja prvih ireh rednih profesorjev te fakultete pa bo šele 13 aprila Predlog za njihovo imenovame le podala hrvatska vlada že septembra leta 1918. na Dunaj. Prvi doktoi medicine je bil slovesno promoviran na zagrebškem vseučilišču lne 28 februarja 1923 mm—mamama točimo 30 vrst odličnih kolonjskih vod. »V E N U S« SEDAJ TYRSEVA U * Promocija. Včeraj je bil promoviran na univerzi v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g- Viktor volčjak ia Virmaš pr škof ji Loki. — Čestitamo! * Razpis natečaja Centralna uprava udruženja rezervnih oficirjev v Beogradu razpisuje tri nagrade za osnutek diplome za ustanovitelje, častne in podporne člane. Prva nagrada znaša 2.000, druga 1000, tretja 500 din. Natančnejša pojasnila se dobe pri pododboru združenja rezervnih oficirjev v' Ljubljani, Kongresni trg l./TI. v torek ali petek od po! 19. do pol 20 * Zborovanje internirancev. V soboto 19. t. m. ob 10 dopoldne bo v veliki dvorani kr. banske uprave v Novem Sadu zborovanje bivših internirancev, političnih kaznencev in talcev iz Vojvodine. Pred konferenco bodo imeli delegati 18. t m-popoldne v dvorani sr'oske cerkvene občine pri saborni cerkvi. Pri hemoroidih, bolečinah v Križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju 12 žolča, nastalem zaradi zapeke, se doseže 10 2 naravno »Franz-Joselovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovoa grenčico. ki se tudi pn pogostejši uporabi dobro obnese. 0*1 r*t 8 0» 15 * IvariialiMio delo rotarskih klubov. Pred kratkim smo poročali, da je rotarski klub v Liubliani daroval iz lastnih sredstev 5.000 Din kot temeljni kamen posebnemu skladu za oskrto pohabliene dece. S prispevki članov je ta sklad naraslel na 20.000 Din, ki bodo služili ko! osnovna glavnica snujočemu ge društvu za pohabljeno deco. Tudi ostali rotarski klubi v državi posvečajo otrokom posebno skrb Za Božič je klub v Karlovcu popolnoma oblekel 24 otrok, v Pančevu 12. v V u kovaru 15. v Nišu 16. v Novem Sadu nekaj srednješolskih dijakov i. t. d. Klubi v ostalih mestih ro poklonili primerne zne-ske raznim karitativnim društvom, ki skrbe za siromašno deco. ali pa šolskim oblastvom. Zlasti obsežna je kari tati vn a akcija suboti-škeua klut)-a. ki že od jeseni podpira 100 revnih družin s preskrbo kuriva in hrane- * Moderniziranje naše civilne aviacije. Za našo civilno letalstvo so v zadnjem času nabavili iz Angiije Ln Nemčije nekaj novih letal, ki lahko med letom kolesje potegnejo 7 trup in tako zvišajo brzino. Nedavno so na zemunskem aerodromu preizkusili poljski bolničarsk aeroplan. ki ima poleg posadke in zdravnika prostor za d>va bolnika ter dobro založeno lekarno. To zdravniški službi posvečeno letalo lahko med letom spušča na zemljo zdravila i,n druge predmete. Dobro uspeli poizkusi z modernim holmca r-skim letalom so zavzeli vodstvo naše avia-ciie za nabavo takih letal. Za civilno zra-koplovvtvo bo državna podpora znašala letos 23.360.000 din. Za osebne izdatke odpade od tega okrog 730 000 riiin. Lanska državna subvencija civilni aviaciji pa ie znašala okrog 7.300 000 din * Na ples vabi predpust. Z užitkom ple-šete, če negujete telo in noge s Sanope-dom. ki odpravi tudi vonj po potu. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Dov. Min. nar. zdr. 31316. * Pri zaprtju tii motnjah v prebavi vzemite zjutraj na praze^ želodec kozarec naravne Hrane Jožetove grenčice. • Novi telefonski imenik. Poštna uprar ra bo v kratkem Izdala nov uradni telefonski imenik za L 1938. Zato obvešča telefonske naročnike, da s pismeno kolko-vano vlogo zahtevajo spremembo besedila, pod katerim so uvrščeni v zadnjem uradnem telefonskem imeniku. Ta sprememba se izvrši proti plačilu pristojbine 5 din. Enkratna in dvakratna uvrstitev naročnika v imeniku je brezplačna, za vsako nadaljno uvrstteskega mornarja, « katerem ie navedeno. da so se kitajski mornarji zaradi tega uprli, ker so prepričani da ie ladia v službi Japoncev Pismo ie zakliučeno z željo. nai se to objavi kar je »Nova Dobat tudi storila Kitajskega oficirja in kitajskega strojnika sta zamenjala, kakor smo že javili. dva naša poinorca. doma iz Splita, na mesto prvega strojnika pa je prišel avstrijski državljan Kunze. ki se je .nudil v Splitu, kjer se ie nedavno oženil Od Splita do Pori Saida bo plul parnik kakih 5 dni in lam se bodo izkrcali vsi kitaiski mornarji. ♦ Ugotovitve zagrebških avtomobilistov. Na 14 glavni skupščini avtomobilskega kluba v Zagrebu so poročevalci naglašali, da je Zagreb turistično izoliran od ostalega sveta zaradi zelo slabih cest Klub zahteva, naj se ustanovijo fondi za vzdržavanje cest v sedežih banovin in nai se njihovi dohodki uporabijo samo v banovini in ne pošiljajo več centralnemu cestnemu fondu v Beograd. V sprejeti resoluciji je navedeno, katere ceste ie treba čimprej popravili. Pri najslabšem stanju cest je bila lani pri nas cena za [ios?onski material avtomobilov najvišja v vsej Evropi. Vrhu tega je la cena po pokrajinah še različna Klub ni mogel lani zaradi slabih cest v okolici Zagreba prirediti nobene športne vožnje. VIN O V STEKLENICAH GORNJA RADGONA: ■»i Popravite po poplavi porušeni most! Iz Crensovcev v Prekmurju nam pišejo: Pri zadnji vel ki poplavi je Mura odnesla mo3t na enem svojih rokavov pred gi-binskim mostom šs vedno je onemogočen promet iz Crensovcev preko gibinskega broda proti strigovi in Sv. Martinu. Zima gre h koncu, prometna živahnost je vedno večja, poleg tega so začeli ljudje deiati v gozdovih ter spravljati gnoj na njve Delo je sedaj onemogočeno ter čakajo s posekanimi drvmi, da se bodo me-rodajmi zganili in napravili most. še vedno se prerekajo, kdo mora most napraviti: ali občina Crensovci ali Gbina. Ponovno pozivamo sreski načelstvi, da rešita zadevo tega mostu, pa naj ga financira katera občina ljutomerskega ali lendavskega sreza Mislimo, da je blo časa za premišljevanje že dovolj, zdaj začnimo graditi! * Nesrečna vas Sretnica. Mala hercegovska vas Sretnica, 16 km daleč od Most ar ia, v kateri je požar zahteval 29 človeških žrtev, ne zasluži več svojega Imena. Po pravem bi se morala zdaj imenovati Nesretnica, zakaj v njej ni doma. kjer ne bi tugovali za kako žrtvi-o strašne nesreče. Te dn- bodo porušili zadnje ostanke Rožičeve hiše v kateri je med svatovanjem izbruhnil požar. V Mostarju se je že ustanovil odbor, ki bo zbiral prispevke za revne svojce žrtev katastrofe Tam, kjer je stala nesrečna hiša. pa bodo postavili vaščani sam- skromen spomenik * I »varna JOS KKH H sprejema mehko tn škropi jeno perilo v najlepšo izdelavo 3 ♦ Cesta od A patina do donavskega pristaniška. Občinska uprava v Apalinu je sklenila zgraditi moderno c-»to do pristanišča na Dunavu Stroški s-o preračunani qa 4410000 din. Apatinsko pristanišče ie zelo važno, ima velik blagovni promet Apatin sam pa je središče izvozne trgovine. Občina bo ludi vložila prošnio. naj 6e pol^g dosedanje meščanske šole ustanovi gimnazija ♦ Velik nagradni natečaj dečjega car-stva v Zagrebu za deco in odrasle. List »Pričalo« mladinske družbe Ovomaltine razpisuje velik nagradni natečaj, ki vsebuje 50 nagrad Glavne nagrade so: novo kolo, nov fotografični aparat, velika ročna klavirska harmonika ročna ura ln zlato nai vno pero. Obrnite se še danes na uredništvo lista v Zagrebu, Vodnikova ulica 11. ki vam da vsa pojasnila. ♦ Veliko tihotapsko družbo so razkrinkali v Bjelovaru ter ugotovili, da je napravila monopolski upravi in nekaterim trgovcem škodo za več stotisočakov. Precej škode sta pretrpela manufakturna trgovina Skitner in Zunič ter trgovec Hernstein Nekateri uslužbenci t-*h dveh tvrdk so zaprti. Vsega t»ku pai so zaprli doslei kakih 20 oseb Med nji mi ie 'ud' neki olčinski uslužbenec. v tiho tapsiko afero pa so haie zapletene tudi še bolj znani in važne osebnosti. DANES ob 16., 19.15 in J1.15 NAJNOVEJŠA PRAVLJIČNA SENZACIJA za STARO in MLADO 9 velikih risanih in barvastih filmov: SLAVNI MORNAR POPAJ IN DRUGI... r Kino Matica 21-24 It Uubliane n— Predai-anje univ. prof. dr inž. Milana Vidmarja o temi: Med dvema dobama« 6e vrši pod okriljem Kluba absolviraraih trgov skih akademikov v ponedeljek, dne 21. t. m v veliki dvorani Trgovske akademije. Slo ves predavatelja ne samo kot znanstvenika na polju elektrotehnike ter kot šahovskega velemoistra in pisca knjig (Moj pogled na svet. Oslovski most. Med Evrojio in Ameri ko), marveč tudi kot treznega presojevalca sodobnih gospodarskih dogajanj, obeta pre davanje ki bo več kakor zanimivo Vljudno so vabljeni k predavanju vsi. ki se zainimaio za sodobna vprašanja Vstop prost. u— Koncert Birovskega. Drevi ob 20 bo v veliki F lharmonični dvorani eden najinteresantnejših letošnjih koncertov. Nastopil bo slavni pianist Aleksander Bo-rovaki, ki je znan po vsej Evropi kot odličen koncertni pianst in klavirski pedagog. 10 mesecev v letu je stalno na koncertni turneji in v tem času odigra kak:h 200 velikih koncertov, nekaj časa pa posveti uč teljevanju na kolegiju v Londo-iu Z veseljem povdarjamo da vlada za njegov koncert v našem mestu precejšnje zanimanje, zato vabimo občinstvo, da s kupi vstopnice že v knjigarni Glasbene Matice. kjer se dobe od 8. do 12. in od pol 15- do pol 19. ure u— Odlično uspela akademija gimnazijcev- Podmladek Jadranske straže na III. državni realni gimnaziji je v nedeljo popoldne priredil akademijo. V okusno okrašeni telovadnici gimnazija za Bežigradom 6e ie nabralo polno občinstva. Največ je bilo seveda srednješolske mladine. 6aj je bil namen prireditve, da es z dohodki odpošlje na morje večje število siromašnih dijakov. Deški zbor ie pod vodstvom prof. Svajgerja zapel himno JS. Predsednik PJS osmošolec Slavo Dular j» v prisrčnem nagovoru orisal dobrodelni namen akademije Vsa dvorana ie pozdravila mladega kralia. Z ariio i« »Tosce« je nadarjeni tenorist šestošolec Božo Grošelj žel ogromno odohravanjj. S harmoniko ie prišel na oder osmošolec Stanko PogelSek in ie sila spretno zaigral dva komada Lovrenčičevo pesem »Naša zgodovina« ie osmošolec Marijan Berger recitiral tako občuteno, da si ie na mah pridobil simpatije Ko se ie dvorana jx>mirila od odobravanja, je sedmoV>lec Miloš Zargi zaigral Chopinov »Nocturno« Nato so har-monisti zapeli dve pesmi iz velikega filma »San Fram-isco« Sestošolec Jože Tiran ie lepo zapel Vilharevega »Mornarja«, nakar je še nastopil kot profe-or zgodovine in žel vse odobravanje, ftolski oktet je z vso nbra-nostjo zapel Ipavčevo vO mraku« in Jenkovo »Oh večerni uri« Za zakliuček ie vsa dvo rana zapela državno himno Po sjx>redu je Adamičev jazz skrbel za dobro volio in za ples. Častni damski komitč. ki mu gre tonla zahvala, ie imel polna roke dela pri hifeiu Vse. ki so pripomogli k popolnemu gmotnemu in moralnemu u^nehii akade-m'ie. se PJS na Tli državni realni gimnaziji iskreno zahvaljuje Cuvajmo na*3 morje! o— Zveza akademsko izobraženih žen bo imela svoi redni letni občni zlor v soboto 5. marca ob pol 9 uri v klubski sobi kavarne Union Na dnevnem redu poročila odbora. voiitev novega odbora, predlogi in slučajnosti. u— Prošnje za sprejem v »Doni visoko-šolk« za letni semester 6e morajo vložiti do 24. t. in. Informaciie se dobe v »Domu vi-sokošolik« Gradišče 14/1. DUNAJSKE MELODIJE DAS WIENER F1AKERLIED _ ^ v svoji najboljši Leo Slezak vlogi! Predstave danes ob 18., 19.15 in 21.15 KINO UNION, tel. 22-21 VSAK SE BO ZABAVAL IN OD SRCA NASMEJAL ! pri veseli Bob. Stolzovl opereti vedrega humorja, glasbe, petja in prijetne dunajske domačnosti. Lizzi Holzschuh, R. Carl I u— Na prihodnji javni produkciji gojencev ljubljanskega drž. konzerva torija, k bo v ponedeljek 21. t. m. nastopijo gojenci sotopevskega oddelka iz šole ravnatelja Betetta, prof. Lovšetove in prof Trostove. Iz klavirskega oddelka prof. Lipovška in Janka Ravnika, iz violinskega oddelka prof. šlaisa in iz odde.ka za inštrumente prof. Karasa in Korošca. Pro-dukc ja prinaša zelo raznovrsten, slikovit spored, ki bo zanimal pač vsakogar, ki parno zasleduje glasbeni razvoj naše mladine. Podrobni spored se dobi v knjigami Glasbene Matice. u— Rezervnim oficirjem se naznanja, da se bodo v bodoče izdajale nove železniške leg timacije kakor tudi stare podalj-šavale pri ljubljanskem vojnem okrožju le onim rezervnim oficirjem, ki se pri fej komandi vodijo v evidenci Vsd ostali rez oficirj naj tozadevne prošnje vlagajo pri pristojnih vojnih okrožjih. Pododbor LfROIR v Ljubljani sprejema ob uradnih urah stare železniške legitimacije ter preskrbi vsem rezervnim oHc rjem podaljšanje istih vsak petek v tednu. Nove železniške legitimacije pa dobe rezervni oficirji vsak prvi petek v mesecu. Uprava pododbora. u— Kako pomagam otroku pri učenju. to predavan ie bo drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Predava v tečaju Vzgoja matere profesorica Dora Vodnik. u— Fotografije * barvah 0 rešitvi in problemih tega vprašanja, s katerim so se bavili že očetie fotografije in ki je staro nad sto !et. bo pod okriljem Priroioslovne ga društva predaval v torek. 22 t m. ob 20. v Mali filharmonični dvorani g Janko Brane. Predavanje bo z eksperimenti dopolnilo pa ga bo bogato število posnetkov v naravnih barvah in sicer na Kodachrom in novem Agfacolor filmu ter bo brez dvoma zanimalo vsakogar, ki ima fotograf-ki aparat, pritegnilo pa bo tudi mnogo prijateljev lepe slike. lzme>d slik bi posebno omenili skupino posnetkov: Sprehodi po Ljubljani. u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi na skioptično predavanje o zatiranju sadnih škodljivcev (škrople.nju). ki ga bo imel priznani strokovnjak g At rekel i dnevi ob '20. v risa!niei ljudske šole v Mostah u— Odbor Glasbene Mat!ce ljubljanske je za prihodnjo dvoietno dobo v glavnem sestavljen kakor sledi: predsedn k dr. Vladimir Ravnihar njegov namestnik dr. Janko Žirovnik tajnik Pečenko Si Ivan, tajnikov namestnik Zepič Ludevit blagajnik in gospodar Pertot Avgust, njegov namestn k ravnatelj Gruden. u— Anira Martelančova. Kairo, je darovala Klubu Primork v počastitev spornima pok. gospe Mirni Fornazaričeve 50 din in v počastitev Pok gospe Terezije Martela-nčeve 50 din Iskrena hvala! nv A yM A nVTRmitt je nova filmska zvezda, o kateri pravi liUIllIiil^ svetovna kritika, da poje kakor s'avček. da je lepa kakor angel, sveža kakor vrtnica in vabeča kakor pomlad. O tem se lahko prepričate v KINU SLOGA, kjer se ravnokar predvaja film TRI ZLATE DEKUCE Predstave ob 16., 19.15 ln 21.15 url. Ne zamudite te izredne priložnosti. Sredozemlje in sredozemski človek Liubljana, 16. februarja. Na skupnem predavanju, ki sta ga priredila snoči Pnrodoslovno društvo in Jadranska straža, je predaval v mali filh. dvorani g dr Valter Bokinec o vplivu Sredozemlja na človeka Različni so vzroki, da smatramo Sredozemlje. ki se nahaja med tremi kontinenti in skupaj z morjem meri sedem in pol milijonov m1 za enotno ozemlje Nič skup nega nimata navidez španski polotok in Palestina Italija ie popolno nasprotje Bar ke V ceiot«. veže vse te dežele predvsem morje Ntkier se kontinenti tako zelo ne približujejo kakor prav ob Sredozemskem morju. Najvažnejši de! Sredozemlja leži v relje-fu naivečje razčlenjenost' in razgibanosti Ta razgibanost se izraža v potresih in izbruhih ognienikov Nadalje se kaže enotnost Sredozemlia v niegovem rastlinstvu in podnebju Ta enotnost nam daje pred vsem pravico da govorimo o Sredozemlju kot o posebnem geografskem pojmu. Sredozemsko podnebje je blago, z znanimi vetrovi burjo in mistraiom z menja-jočim se deževjem in sušo Podnebju se ie morala prilagoditi vegetacija V splošnem je Sredozemlje brez gozdov prevladuje grmičevte. nasadi oljke, pomaranč Enotnost ozemlja je motala nujno vtisniti tudi sredozemskemu človeku skupne poteze v njegovem značaju In v resnici tvorijo vsi prebivalci Sredozemlja harmonično celoto. V vseh časih je morje privlačilo narode, ki so živeli ob njegovih obalah. Od morja ie v prvi vrsti odvisen tudi sredozemski človek Število dobrih .pristanišč ob Sredozemskem morju gre v tisoče Po mem se razvija krajevni in svetovni promet, saj vodi po njem tudi sueška proga, svetovna prometna pot Le škoda, da nestanovitno zimsko vreme tako rado ovira promet po Sredozemskem morju. Sredozemski človek je odvisen nadalje od površja zemlje Kultura, ki sega ponekod zelo visoko, tudi v višino čez tri tisoč metrov, gre drugod komaj nekaj sto metrov visoko Posebno važnost predstavljajo ognjeniki, saj lava ko razpade, tvori najbolj rodovitno zemljo Tako ni nič čudnega da je podnožje Etne pravi vrt Evrope. Povsem drugačen je pa vpliv potresov Kalabrijski potres v 18 stoletju je porušil 109 mest in vasi: 1^08 leta je mesinski potres zahteva! smrt 83 tisočev ljudi Ravi0 v potresih je iskati vzrok kulturne in gospodarske zaostalosti ter tako velikega praznovena nekaterih predelov Razumipvo je da to periodično uničevanje lastnine in nemož-nost obrambe nad vse kvarno vpliva na človeka, zmanjšuje v njem življenjsko silo in voljo do trajnega ustvarjanja. Kak je vpliv podnebja na sredozemskega človeka? V poletnem času vlada po vsem Sredozemlju suša in sicer je tem trajnejša, čim bolj gremo proti jugu Posebno mesto zavzema tu borba za vodo Ženske nosijo v značilnih vrčih vodo iz vaškega vodnjaka, poznamo pa tudi cele vlake in ladje za vodo Vodnarji so pri teh ljudeh v posebnem spoštovanju, oni podeljujejo in ohranjujejo življenje Vplivi prirode na človeka se uveljavljajo v njegovih bivališčih Povsod v Sredozemlju primanjkuje lesa. zato so hiše večinoma grajene iz kamna in ae tako organi čno prilegajo kameniti pokrajini. Tak tip domov najdemo povsod v Sredozemlju, zato je zgrešeno, če govorimo o zgolj italijanskem vplivu pri stavbarstvu. Pod vplivom podnebia so v Sredozemlju nastala skoraj izključno le velika mestna aH vaška selišča Tu ljud;e ne biva«o drug ob drugem, temveč drug nad drugim. Ozke. visoke ulice, ki dajo v vročem poletju dovolj hiadu. pozimi pa branijo dostop vetrovom, so značilne za sredozemska mesta. V mestih, kjer vlada katoliška cerkev, so značilne cerkve z mogočnimi zvoniki, dočim so v vzhodni pravoslavni pokraiini značilni samostani, ki pa so daleč od prometa Nujno mora imeti sredozemski človek v psihološkem in socialnem oziru povsem svojevrsten značaj Pri mem najdemo intenzivnejše sožitje, družabno življenje je močno razgibano, vse zasebno življenje se odigrava več ali manj v javnosti. Kavarne so kar na cestah, za mizami sede moški, ki živahno politizirajo Zaradi dnevne vročine se pravo življenje za":ne šele ponoči V Sredozemlju ie doma karneval, poznajo ga prav samo one pokrajine, ki so bile nekoč pod rimsko vlado. Značilno za Sredozemca je več ali manj okrutno ravnanje 7 živalmi; sredozemski človek se čuti vzvišenega on ni del narave, temveč njen gospodar; njemu bik ni žival, temveč utelešena nevarnost, ki jo ie treba premagati Priljubljena je pri njih ma"ka Morda pa marsikdo le ne ve, da so imeli Rimljani namesto mačk kače po hišah da so jim lovile m:ši Sredozemski človek je nagnjen k brezdelju, naglice ne pozna, časa ima vedno dovolj. Vpliv narave se uveljavlja tudi v obleki. ki mora biti lahka, zrahia. da varuje človeka pred vročino. Tudi prehrana ie svojevrstna Mesa in vina uživajo malo; glavna hrana jim je kruh in močnate jedi, ribe. sočivje in južno sadje, za zabelo jim služi olje. V koliko smo mi Sredozemci? Čeprav sega Jugoslavija daleč v Sredozemlje, je vendar po gorovju odsekana od n;ega. tako da spada v pravo Sredo/emije pri nas ie ozek pas ob morju. Slovenc; smo v njem zastopani samo od Sv Ivana do Pirana, čim bolj v notranjost pa gineva pri nas vpliv Sredozemlja, u— V pofščenje Spomina pok Joieta Pertota je namesto venca poklonila obitelj Prunkova 100 din Družbi sv. Cirila in Metoda. Denar je pri blagajni »Jutra«. u— Molnarjevo veseloigro »N ena velika ljubezen«, šlager letošnje sezone, ponove Sentjakobčani v soboto in nedeljo ob 20.15-Igra je skrbno pripravljena m je dosegla pri kritiki in občinstvu velik uspeh Ta ganljivo lepa. topla zgodba osvaja in navdušuje občinstvo s svojo nežnost.o, prisrčnostjo in fcinim humorjem, tako da so si jo mnogi ii ponovno ogledali. Kdor se hoče dve uri od srca nasme'ati. nai poseti predstavi u— Šahovske novice. V prvenstvu II. razreda Slovenske šahovske zveze je pro-šlo soboto S k Amater premagal Šišenski š k. s 6 : 2, potem ko je slednji preje izločil S k Lovšin s 7 : 1 Da je rezultat tako visok, čeprav je moral Amater nastopiti z nekaj rezervami, gre na račun zmage 3 : 1 na prvih štirih deskah kjer je v kritičnem trenutku odločila večja rutina Amaterjevih igralcev (Longer • Prosen 1 • 0, Uršič : Orehek 0 : l, Pirjevec : Krem?ar S 1 : 0. Habič Sočan 1 0) Na ostalih deskah je odločila zdaleka boljša zasedba, razen zadnje deske, kier je Krem-žar M reš'! edino točko (Drrbež": Burja 1 : 0. Jeršin : Zalar 1 : 0. Kovač : Prek 1 : 0. Kačer • Kremžar M 0 1) Amater se je s tem kvalificiral za nadaljnje tek-movanie in bo ipra! v soboto, 19 t tn. proti S k. Železničarju. ^infmfiHjm?nfininm'Mnirr-!»t.;:; i immnrf n n s. »nfini lUinnnmjrmn 3 II. ELITNI I UMETNIŠKI PLES i Pariš 1938« Kazino 19. 2. u— Šahovski klub »Lovšin«, Gradišče 13. javlja članstvu, da se prične 24. t. m. eno-krožni notranji turnir. Razpisanih je 6 denarnih nagrad v skupnem znesiku 500 d>n, ki jih je naklonila ugledna članica gospa Draga Cerne. Z velikoiušno podpvoro gospe Cernetove bodo tudi v bodoče vsako leto prirejeni taki turnirji. ToCnejša pojasnila na objavni de-ki kluba. n— Občni zbor Lovskega društva Ljubljana bo drevi ob 20. v restavraciji tZvez-di«. — Odbor. u — Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo redni članski sestanek. Predaval bo gosp. France Ostanek: »Ali je naredno-obramb-no delo potrebno?« Vabimo prijatelje in znance. u— Ljubljanski Sokol bo kakor vsako leto doslej, tudi na leta:mji pustni terek priredil maska rado in sicer z naslovom: P«d tropskim soncem. Po skrbnih in premišljenih pripravah sodeč, bo ta plesna zabava na višini prejšnjih uspelih predpustnih prireditev. s katerimi se je mnogokrat proslavilo to društvo. V okviru primerne in srečno izbrane devize bo dana vsakomur možnost, da zamenja svoj resni, zaskrbljeni obraz z veselim in razigranim; v primerni maski bo mo?el izpremeniti za nekat trenufkov svoio vnanjost in se uživeti v ti-li podobi, ki mu je bila često le prikrit sen. Z malenkostnimi sredstvi 6i bo mogel vsrkdo pripraviti to veselje, ker nas bo prireditelj ta večer postavil v Gornji Egipt, v deželo faraonov, ki izdavna slovi po evojih bizarnih formah in barvnem razkošju in torei ne bo težko izbrati prave maske Toliko za danes. u— Debeli četrtek — praznik natakarjev. Naši natakar'i, organ iz' rani v sekciji Zveze gost tel;'skih nameščencev Jugoslavije. so si izbrali debeli četrtek za svoj praznični dan Na ta dan se vsako leto vrši natakarski ples pod pokroviteljstvom predsednika Zveze združenj gostinsk:h obrti, restavraterja C'rila Majcna. Tunoobrambnimi organizacij-mi. ki bo znatno okrepilo dosedanje nar dno-obrambno delo. Zanimivo je bM0 budi poročilo predsedujočega o nabranih podafkh dede ljudskega šolstva v 4 obmejnih sre-z:h ter o toza1?vni pre'stavki, ki je bila , pes lan a kr. banski upravi. V okviru ri o-rovanja je prelaval honovimski arhivar g. prof. Baš o »Zgoiovšrski sliki h kulturnemu. gospodarskemu in nacionalnemu razvoju severnih Slovencev* in b'l za svoja izvajanja nagrajen 6 tr>p':m aplavzom. a— Porok". Včeraj zjutraj eta se v Lim-bušu foročila inšpektor in prometni k n-trolor državnih železnic Lojze Kovačč in Ida Stiklerjeva. lastn ee tukajšnje kavarne »Centnlc. Bilo srečno! a — Gledališke novice. V operi Trouba-dur nastopijo v glavnih vlogah Herzogova k. g., Anžlovar, Zamejič-Kovičeva, Sancin in P Kovič. — Poljska »Firma« bo nedvomno zanimala predvsem mariborske gospodarske in trgovske kroge, saj ni bilo v Mariboru še takega komada. a — Kamnica ln elektrifikacija. Citali smo, da bodo okoliški kraji v najkrajšem času elektrificirani. Pri tej priliki prosimo. da bi se Vrbanova ulica, ki vodi iz Maribora proti Lorenčičevi gostilni v Kamnici primerno razsvetlila. V Maribor in Kamnico pride vsako leto mnogo tujcev in se je večkrat slišalo godrnjanje le-toviščarjev, da ta najlepša promenadna ulica ni razsvetljena. Tudi za Mariborčane je po Vrbanovi ulici najprimernejši lzprehod na mariborski otok in v Kamnico ter se tudi od marbo^sk-h izletnikov sli-Sijo neprestane pritožbe, da ta cesta ni razsvetliena. dasi le?- v mestnem okolišu, skoraj sredi me=ta Maribora. V interesu ugleda me=tne občine in električnega podjetja prosimo, da bi cesta zagledala čimprej »luč sveta«. a — V tajni razpravi je obsodil veliki kazenski «enat 22-letnega trgovskega pomnika Maksa Gašpariča iz Maribora za-rad' zločin=tva po členu 1 zakona o zaščiti javne vamo=ti na 6 mesecev strogega zapora. pogojno na 3 leta. a— Samnkres ni igračka. V Vrbr>jalovem mlinu pri Sv Bene^ktn v Slovers ib fn ri^ah je neki 1£-'e'n; M V pre,Tle ovn' samokres ki pa se vp nenad^m* sn-oži' in je sfrPl rodel ega tv^o^.rvka Ivni Vrbninka iz Tnrfknve v trplvh. Nezavestnega so on prepeljali v tukajšnji «t>1os-ne ho'":irufO a _ Tovorni avto v avtobus. Na kri*'šču Tvioiic^e in piinaTrške ulice van VPn- tjar n« =e nI noto;kom k crečl nič prioe-t.iio Kdo je zakrivil karambol, še ni ugotovljeno a— Puder g skednii P-i Sv KrKI l/.fc Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 451 bi., za marc 456 bl„ 4°/o agrarne 58 — 60, 6°/o dakn agrarne srednji ko-madr 86 — 87, 6°/o beglužke 86 den.. 7°/0 invest 96 — 96.50, IVo Drž. hip. banka 100 bi., 7®/® Blair 90 — 91, 8»/o Blair 96 — 97; delnice: PA8 220 — 224. Trboveljska 230 den., Gutmann 60 bi., šečerana Os!-jek 168.50 bi. Dubrovačlia 400 den., Oce-ania 600 den., Jadranska 405 den. Beograd. Vojna škoda 444 — 446 (445 — 451), za marc 444 den. (444 — 446). 6®/o begluške 87.50 — 88.50 (88 — «)), 6«/B dalm. agrarne 86.50 — 87, 7«/. stabiliz 96 — 97 (97), 7°/o Drž. hip banka — (100) 7°/o Blair 91 bi., 8"/o Blair 94 — 95, Narodna banka 7800 den, PAB 229 den. Zasedanje tarifnega odbora V beograjski Industrijski zbornici je bila včeraj plenarna seja tarifnega odbora pod predsedstvom pomočnika prometnega ministra inž. Matka Schnellerja ter pomočnika generalnega direktorja državnih železnic Josipa Cugmusa. Na seji je bilo predloženo poročilo o dosedanjem delu sekcij tarifnega odbora, ki so pripravile zelo obsežno gradivo z zvezi s predlagano reformo železniškh tarif. Zaradi podrobne proučitve tega gradiva je bilo predlagano. naj bo zaključna razprava o tarifni reformi 25. t. m. v Beogradu. Na včerajšnji seji se je nadaljevala splošna razprava o predloženih predlogih. Te razprave se je udeležila večina članov tarifnega odbora. član tarifnega odbora narodni poslanec g. Ivan Mohorič je poudarjal težavni tarifni položaj gospodarstva v dravski banovini zaradi njegove periferne lege ln uomanikanip rečnega prometa, kakor tudi direktne zveze z morjem. Industrija v dravski banovini mora dovažati najvažnejše surovine iz velike oddaMenosti doč'm ?ozdna posest, ki je razdeljena na male kmet:ie ne more prenesti večiih prevoznih stroškov, ki jih določa predlog nove tarife. Zahteval 1e tudi reviriio nnsrodb >. inozemskimi žele7n1?k'ml upravami, ki le potrebna zlopti zaradi izpremembe valutnih in tarifnih odnošajev. — Prometni minister potu'e v Italijo zaradi nabave železn'|keara materiala. Kakor poroča beogr* i«ki »Tugoslov-nsk' kurir«. bo prometni minister dr. M. Spaho 17. t. m. odpotoval v Italilo naibrž v soremstvu oomočnika prometnega ministra '-nž SrhnoppHa Po+ovan^e dr. Snahe v TtaiHo 1e v zv»zi z znnno namero, da se ftolHpn^Vm trrr^v^rri nr^i^aVt Voi*" naro-/Min no5° n* br»mp 40" mili- rnotoT^oin M»n»otpr dr ho H»TT»« Ip^nct^McVp rw»-na borza <16. t. m). Tendenca slaba. - Pšenica: (78 - <9 kg) baška 178 - 180; sremska 177 - 1-9. baška potiska 179 - 181. slavonska 1/8 -180 >\a4ki 132 - 134: -»renuk' 133 - 135 M v/otiski 136 _ IHfe. lečmtrn baSki in srem ski 63'64 kg 140 - 142.50 Moka; bašica :n -Meniska «U«. m -^.50 - 28i.n0. -2» efrfft0 - 50: «6» Si2.f.O - 242.50 r«» 212.50 - "22250 «<• 1><2.50 - I»2 50: r8» 125 - 130 Otrohi; bašk in eremo i » vrečah 98 — 100 Fižol: haski in sremski >03 - 205. KOMKAf + Liverpool, 15. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za februar 4.92 (prejšnji dan 4.90), za maj 5.02 (4.99). za sept. 5.11 (5.08). + New York, 15. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 8.83 (8.78), za maj 8.87 ( 8.88), za okt. 9.03 (9.02). Iz sodne dvorane Ljubiiana. IA. februarja. Eden, ki je bil na visoki Soli za hudodelce, jih je zapeljal Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s o s. Kovala sodelovala gg. s o. s. Brelih in Lederhas. se je danes dopoldne zagovarala zaradi tatvine večje količine železja na škodo Stavbne družbe, štiričlanska družba mladih fantov, ki so komaj presegli dvajseto leto starosti Karol Janeš je delavec brez stalnega bivališča. Ivan Zadravec khučavnicar iz Ljubljane. Franc Eršte tudi delavec brez stalnega bivališča in Vinko Kogovšek čevljarski pomočnik, ki je po 4-Ietnem vojaškem službovaniu kot nodoficir zavrgel vo-ja"ico suknjo. Vsi štirje so bili obloženi, da so se 17 !1. lani prikradli ponoči v skladišče Stavbne družbe na Šmartinski cesti. Na voziček k' ga ;e Eršte brez dovoljenja lastnika odpel :al z dvoršra pri Levu. so naložili okrog 500 kg železja. ki so ga v temi skuSaM vt'hotao;ti v mesto Daleč niso prišli. BMzu kolodvora so ia'c'eli na stražnika, ki j;h je ustavil. Pomenek z niim se j:m ni zdel kaj prda, zato sc jo rajši popihali vsak na svojo s'ran. Stražniku se je posrečilo prijeti le Zadravca Ko so nato ostale polovili, so vse priznali Priznavali so tudi dane« pred sodniki. NTa zatožni klopi so se še nekam nerodno tiščali drug drugega, kakor da so nevajeni resnega okolja. Tudi državnega tožilca so pazljivo poslušali, ko 'e bral obtožnico. Potem so na or>kfl7aM. da se v krnrna'nem vzdu:iu kljub svoji mladosti že kai dobro znajdejo Torej Eršte si ie vse izmislil. »No. saj va$e predkazni ...« je pripomnil sodnik. Njih vrsta »e začenja že 1. 1929. in se gosti potem vsako leto kakor bi hotel Eršte na vsak način doseči rekord. Z majhnimi izjemami tako hiti iz svobode * arest, da spravlja vsako leto po tr kazni v svoj register. Ce se mu naključi malo več kazni, ali če ni prilike za greh. se potrudi vsaj do dveh. Ni čudno, če je prevejan in pošlje na teren drugega kakor kak majhen general. Voziček je že preskrbel, po želez-jc pa je poslal Kogovška, češ da je nekaj bolan. Branilec ex offo dr. Zirovnik, ki je prosil za Kogovška oprostitve, za ostale pa mile kazni, je ves pojav kratko analiziral. »Eden je bi! na visoki ^oli za hudodelce, pa je druge zapeljal!« To se je pošteno poznalo — še za juriste bi aresti ne bili napačna praktična »visoka šola«. Na to visoko šolo bodo šli po danaek pa za 1 mesec in 20 dni. Zadravec bo moral odsedeti tudi lansko pogojno prisojeno kazen. Sodba jim je „hecM 65-letni delavec Janez Gabrovec s Homca ki ima v kazenskem registru zapisanih že 22 kazni, nikakor ni nemaren tip zločinca Prav za prav je prikupen star možiček, ki se najbrž vedno smehlja. Tak prihaja tudi leto za letom pred sodnike: — nasme-lan Z njim ni nič težkoč; le tistim, ki ga moraio v kratkih razdobjih vedno za kaj soditi, postaja njegovo povračanje že malce v nadlego. Na. zdaj ga pa spet imamo! Če bi se vsaj izpla:a!o! Januarja je v Viž-marjih ukradel Jožefi Suštaršičevi .S klobas in rjuho Skupna vrednost 70 din. Kot star povratnik bi po zakonu moral na ro-bijo. Pa kaj bi s petimi klobasami, za katere ie povrh vsega še priznal, da jih je ukradel. Še z zakrknjenim zanikanjem si noče poiskati »obtežilnih okolnosti« S pri-sojenimi 4 meseci strogega zapora in odtegnitvijo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let je zadovoljen. Naj le bo. saj bi itak moral na robijo, pa kaj bi s petimi klobasami — najnižja možna kazen zadostuje! Delavka Marija Glavičeva z Jesenic je bila staremu Janezu nekam podobna. Ne po letih. Mlada je. črna živahnih oči in še rdeč šal si je zavezala okrog vratu Ni tn ni ji uspelo da bi ostala resna. Vsak hip bi bila prasnila v smeh, pa tako, da ni bilo gotovo, ali bo smeh ali jok Prismuknjena? Občinstvo se ne more več premagovati kakor ona. Pritajen smeh se že oglaša. medtem ko Mica urno meče oči po okolici. Mica pa m prismuknjena. Samo resna ne zna biti. Na smeh ji gre vse do kraja in je ne moti, ko ji sodnik objavi sodbo, da je obsojena na 8 mesecev strogega zapora in na 3 letno izgubo častnih pravic, ker je na Ciglani ukradla Uršuli Dreškovi 130 din. Prav žal. — manjša kazen ni mogoča Mica ima svoj kazenski register! Teibl in Blatnikova sta kazen sprejela Josip Teibl, ki je bil zaradi večkratnih prevar z dobavami nezatrošarmjenega sladkorja in zaradi napravljanja lažnih listin pretekli teden obsojen r.a petletno robijo, in Vincencija Blatnikova. ki je Teiblu pri ntegovih prevarah pomagala in ;e bila zato obsojena na leto robije, sta 3edaj po preteku zakonitega roka za ptenrrslek sprejela odmerjeno kazen Blatnikova se je celo nekoliko požurila — pc razglasitvi razsodbe jo je bilo nekajkrat videti na sodnih hodnikih V sodbi ji ie bila tudi priznana vrnitev par tisočev dinarjev iz zaplenjenega denarja Od tega denarja p« verjetno ne bo imela dosti už'tka, ker ji je po sodnih hodnikih trdovratno sledil neki upnik, ki se ji najbrž ni dal več ugnati v kozji rog kakor nekoč. Na razpravi je pač dogr.a!, da sta obsojenca preveč namazana z raznimi žavbami, ki niso zdra' vilne. Dolenjske ceste Dol. Toplice. 16. februarja Da so ceste na Dolenjskem v slabem stanju je že stara resnica, ali v tako slabem stanju kakor sedan;o zimo, ie mnogo let niso bile. Ena najslabših cest je cesta, ki vodi z železniške postaje Straža—Toplice proti Toplicam. Že v Straži pri kolodvoru je tako blato, da bi lahko plaval po njem, po drugi strani pa se blato tako na debelo oprijem-ljc čevljev, da ovira vsako hojo. Seveda trpi promet, muči se živina. Vožn;a po takih cestah je pravo trpinčenje živali. O vožnji z avtomobili pa sploh govora ni. Se tako trpežen avto se mora na taki cesti pokvariti. Res je sicer, da je cesta slabo ali nič tlakovana, vendar bi se pri količkaj skrbni uravnavi vsaj delno zboljšala. Pograbiti blato na kup. zravnati kolesnice in vsaj nekoliko zasuti z gramozom bi tudi ob takem vremenu, kakršno je letos, vsaj za silo zboljšalo cesto. Odločujoči gospodje. zganite se že vendar in uredite ceste v toliko, da bo vsaj vožnja in hoja po njih mogoča. Iz Kočevja k— Nesreča v tekstilni tovarni. Po nesrečnem naključju se je od stroja odvil preslabo pritrjen del »krempelna« ter se z vso težo sesul na delavca Alojza Kropfa iz Šalske vasi. M'adega, komaj 34-letnega delavca je podrl na t'.a in aa tako poškodoval, da se je takoj onesvestil. V bližini se nahajajoči delavci so ponesrečencu priskočili na pomoč; pri reševan:u je mojstru Vladimirju Mar:eku strlo prst, nekateri drugi pa so se opraskali po rokah. k— Od d vjega merjasca ranjeni gonjač. Pred dnevi je »Jutro« poročale o ponesrečenemu lovskemu gonjaču Evaldu Sieg-mundu iz Male gore, ki ga je na pogonu na neresce napadla ranjena divia svinja ter oklala. Temu poročilu dodajemo. da so bile poškodbe ranjenega gonjača tako težke. da se je moral že v nedeljo zjutra-' odnehati v ljubljansko bolnišnico na zdravljenje. k— Zadnji preokret vremena je prinesel tudi v kočevsko deželico zopet občuten mraz. Sneg jc pričel ponovno naletavati in ostrejše vreme navdaja s skrbmi z'asti revne slovenske najemniške družin'ce, ki že s težavo pričakujejo pomladi in dela. saj je letošnja zima mnoge slovenske delavce vrgla v brezposelnost. Tri krogle kruha, ona krogla slanine, ena žlička ruma... Švicarsko vozilo za smučarje Pred osnrmi meseci eo letala or" ožila skupino štirih ruskih polarnih junakov na veliko plavajočo ledno ploščo v bližini Severnega tečaja Prostovoljno so se bili javili, da bodo prebili leto dni na tej plošči in vršili znanstvena opazovanja. Od tistega časa potuje la plavajoča znanstvena opazovalnica £ toki Ledenega oceana proti jugu, v zadnjem času jo ja zagrabil vzhodno grenland-ski morski tok in io vodi vzdolž vzhodne grenlandske obale proti Atlantskemu oceanu. Vso to pot opravlja med drugimi plava jočimi lednimi ploščami. Nje položaj je mogoče stalno zasledovati, kajti Papaninova skupina je razen z živili in znanstvenimi pripomočki opremljena seveda tudi z vsemi pripomočki, ki jo vežeio z ostalim svetom: t radijsko sprejemno in oddajno postajo. Razen tega ima v svoji sredi najboljšega ra-diotelegrafista na svetu. Krenkla. Odprava je zašla v zadnjem času v težak položaj in sedaj poskuša o vse. da bi jo iz tega polo-žaia rešili. Kakor je videti, bo to uspelo. Tako pa ni bilo velno- Neprostovoljnih brodarjev na lednih ploščah je bilo v leb kraiih že v preišnjih časih nekaj, svet pa ie zvedel o njih šele tedaj, če iih je kakšno naključje rešUo. 1830. je polarno ledovie 6tisnilo in večinoma zmečkalo nič manj ne- go 20 kitolovskih ladij in njih posadke, skupaj kakšnih tisoč mož, so taborile mesec dni na plavajočih ploščah, dokler se niso mogle rešiti z ladjami, ki so se končno osvobodile lednega objema. Podobno potovanje kakor Papaninova skupina in celo po isti poti je napravila pred 70 leti posadka neke polarne odprave, samo da v še hujših okoliščinah. V poletju 1869. sta dve ladji, >Ger-mania« in »Hansac, ostavili pristanišče Bre-merhavu, da ti raziskali Arktido. Sredi septembra ie »Hansa« zaledenela. ob koncu septembra je bilo vsem jasno, da bodo morali prezimiti v ledu in ker je kapitan videl, da ledovie ladji preti s pogulo, je dal vse uporabne stvari spraviti z ladje na led. Iz briketov. 6nega in leda so zgradili stanovanjski prostor in shrambe za živila, kurivo, obleko in orodje. 19 okt. je postal pritisk ledovja tako silen, da je ladjo res zmečkalo, dva dni pozneje 6e ie potopila. 237 dni je trajal nato vožnja na plavajočem ledu, ki o niej neki udeleženec ta ko-le poroča: »Od 10 okt. dalie je plulo 14 mož na velikem lednem otoku s polarnim tokom, ki spremlja vzhodno obalo Grenlandske ln vodi plavaioči led mimo nje proti jugu. Nič manj nego 237 dni so morali prenašati grozotno vožnjo skozii vihar in noč. skozi meglo. sneg, mraz. sredi lednih plošč, ki go Politika v nebesih •. . Salvador de Madariaga, znani španski politik, ki živi v Londonu, je napisal dramsko delo z naslovom »Elizejska polja«, ki doživlja v Parizu pravkar velike uspehe. To delo španskega filozofa, pisatelja in politika se odigrava na Olimpu, kjer se velikani duha pomenkujejo o vsakovrstnih problemih. Prvo dejanje se zaključuje n. pr. z debato o Društvu narodov na sledeči način: Pacifist: Vojna! Vojna! So tudi drugi vzroki vojne razen mene. Goethe: Gotovo. Toda Evropa se je začela pravkar spoznavati. To je pokazalo vendar Društvo narodov. Pacifist: Popoln poraz! Goethe: Ali bi bili pripravljeni, da ostavite pa-cif.zem po prvem porazu? Pacifist: Saj sem vendar prepričan o njegovem končnem uspehu! Goethe: Uspeh Društva narodov je ob koncu vendarle siguren! Napoleon: Kako more pametm mož, kakršni ste vi. gospod minister Goethe, verjeti v tak-Sen nesmisel?. Goethe: Preseneča me, gospod general, ko vas slišim govoriti proti miru. Z vojno nazadnje niste imeli tako dobrih izkušenj. Napoleon: Civilizacija temelji na nasilju. VVashngton: Ugovarjam, cesar! Civilizacija temelji na veri. Ali mislite, da so se dajali vaši grenadirji pobijati zato, ker so uporabljali nasilje ? Napoleon: Moja vojska je ustvarjala civilizacijo. Ustvarjala pa jo je na podlagi nasilja. VVashJngton: Vaša vojska se je imenovala vera. Vera v Francijo. Napoleon: Vera ni nič brez topov. VVash ngton: In topovi niso nič brez vere. Voltaire: Vprašujem se samo to, gospod predsed- j nik. čemu ni potem vaša dežela članica Društva narodov ? VVashngton: Zato ker sem jaz demokrat. Voltaire: Kakšna čudna utemeliitev! W~shine:ton: I vendar je tako. Biti demokrat pomeni resnično verjeti v demokracijo. Mi ameriški demokrat' ne razumemo, kai vse prenesejo evropske demokracije. Z njimi nočemo imeti nobenega opravka.,s P© ovinkih do zakona Začelo se ie s poljubom, končalo pa s poroko • •. Novost francoske 105 let fe tičakal Avstrijski Pancelar dr. Schuschnigg, ki se je prošli teden sestal s Hitlerjem Zapuščina slikarja kronanih glav Nedavno umrli madžarski slikar Philipp de Laszlo je zapustil, kakor poročajo iz Londona, 141 tisoč funtov šterlingov. dama ogorčeno povedala, da je neka zgovorna teta tistega dne opazovala tisti poljub in da je o njem pripovedovala že vsepovsod. Ko pa prepričanega samca tudi to ni pripravilo do tega, da bi se z dekletom poroč i, ga je nenadno tožila za odškodnino poldrugega milijona dinarjev, češ da je nje dobro ime proč. Pravda je kazala zanj slabo. Plačati bi moral, čeprav ne baš poldrug milijon dinarjev. Bilo bi pa še vedno dovolj. In da bi se izognil obsodbi, je smatral v dvanajsti uri za pametneje, da je mladi dami pred sodn ki ponudil zakon. Sprejela je stvar na licu mesta. Rumunski denar za volilno propagando Rumunske finančne oblasti so te dni zaposlene z množestvenimi revizijami državnih blagajn. Preiskava po padcu Gogove vlade je namreč pokazala, da je fašistični min. predsednik določil velikanske vsote za volilno propagando, ki naj bi prinesla njegovi vladi večino in zmago. Novi rumunski kabinet je odredil, da morajo pre-fekti in župani položiti natančne račune, kam je šel denar ki ga jim je dal kabinet Goge na razpolago za volilno agitacijo. Holandska bo priznala italijanski imperij Tiskovni urad holandske vlade poroča, da bodo diplomatski odnošaji med Holand-sko m Italijo urejeni v najkrajšem času. Bivši holandski poslanik v Bukarešti Hub-reeht se bo odpeljal še ta mesec v Rim, kjer bo izročil svoje akreditive kralju Italije in cesarju Abesinije. Mac Donaldova hči se omoži z vrtnarjem >Dally Herald« poroča, da se je zaročila MacDonaldova hči z Normanom Ridgle-yem, ki je 2daj dekorater in je bil prej uslužben pri svoji sedanji zaročenki za vrtnarja... Papeževa gospodinja je umrla Te dni Je umrla v Vatikanu 76 letna Teodolinda Sansi, ki je vodila papežu Piju XI. gospodinjstvo Služila je dolgo v rodbini Ratti in sedanji papež jo je vzel v službo Se ko je nosil kardinalski klobuki. Zločinec — župan V Atlanti, država Hidalgo v Meh'ki. so Imeli pred kratkim zelo burne volitve. Prodrla je kandidatura kaznjenca Gonza-lesa Neire. (ki sedi trenutno pod ključem. Na dan volitev ie bik) umo-jen h 13 oseb-NeLra bo najprej odsedel svojo kazen do kraja, potem bo nastopil župansko mesto. Današnji, režim v Nemčiji skuša uniformirati vse, celo ženske. Na recepciji Hierla Trampusa v Berlinu so se mlade Nemke prvič pokazale v nacistični obleki škripale druga ob drugo, in v neprestani nevarnosti pred mogočnimi ledinimi gorami, bi so segale globlje v polarni tok in so si kakor siloviti parni plugi z nezadržno silo krčile pot skozi zmešnjavo plošč. Ledina plošča, ki je merila prvotno 2 kvadratni milji, se je lomila v čedalje manjše kose. neke divje noči j>a je nastala razpoka pod hišo in velik del živil, odej in oblačil ter kuriva je šel v izgubo. Živila je bilo treba odtlej z vso skrbjo odmerjati. Iglo ladijskega kompasa so uporabliali kot tehtni co in krogle za puške kot uteži. Tri krogle kruha, eno kroglo slanine in čajno žličko ruma so dobivali ljudje dalj časa kot vsakdanji obrok, dokler ni postal še la prevelik. Nazadnje je plošča postala tako majhna, da se je v prostem vodovju zibala kakor ladja. Grozilo je. da bo popolnoma raznadla. Treba jo je bilo ostnviti s čolni- Po lirite-denski vožnni in neizrekljivo težkem boju s plavajočimi ploščami je možem nazadnje uspelo, da so desegli obalo ob južnem vogalu Grenlandije in da so potem prispeli do 3=kimskih naselbin zapadnega dela te dežele. Takšne so nevarnosti, ki eo pretile v zadnjem času in že prej večkrat tudi Papanino-vi skupini. V Švicarskem Villarsu se smučarji prevažajo na teren s takšnimi vozili, ki jim prihranijo mnogo truda Skrivnosten umor na Angleškem Najdeno človeško truplo brez glave Hude ure dunajske vlade Scotland Yard se bavi ta čas z umorom, ki sliči po svojih akolščinah kakšnemu napetemu romanu Conana Doylea- Pred nekoliko dnevi je odikrila policija pod- Havvskim mostom na reki Sevam človeško truplo, k je moralo ležati v vodi kakšnih štirinajst dni. Nekaj pozneje so našli v reki zgornjo človeško okončino, ki ji je manjkala roka. To so morali storilci odsekati. Polic ja je dala nato dno reke raziskati po potapljačih in ti so na- Violetta Morris i na svobodi Iz Pariza poročajo, da je možača s Seine, Violetta Morrisova, zopet na svobodi. Njenemu advokatu, ki je sam bivši športni plavač. se je posrečilo, da je svojo klijentinjo oprostil jetniške celice. Državni tožilec je ustavil postopanje proti Mor-risovi, ker se je preveril, da je ravnala v silobranu, ko je ustrelila mladega moškega v stanovanjskem čolnu na Seini. Zdaj se bo Morrsova posvetila pevski karieri, podpisala pa je baje tudi pogodbo za udeležbo pri avtomobilski dirki v Ženevi. Rusko zlato v Londonu V pristanišču Temze pri Tilburyju se je te dni zasidrala ruska ladja »Cooperazia«. Pripeljala je s seboj za dva milijona funtov zlata, ki ga je poslala moskovska vlada v London. Sli lovsko puško, ki Je morala v vodi 1®» žati isto tako kakšna dva tedna. Sprva niso odkr lj ničesar, kar bi moglo to skrivnostno zadevo kako pojasniti Potem pa so odkrili v Cheltenhamu truplo enega najelegantnejših in najbolje plačanih plesalcev odličnih hotelov londonske-ga zapada, in sicer v stanovanju njego« ve matere. Mladi mož se j/e imenoval By= ron Sm th. Njegova mati je bila nameščena že n»v koliko mesecev kot bolniška strežnica žene nekega kapitana Williama Bernarda Butta, ki je bila težko bolna. Med božič, nimi prazniki je bi Byro«n Smith gost v tej hiši. Kakšne tri tedne tega je kapitan Butta s svojim avtomobilom zapustil Cheltenham. 2eni je dejal, da Se popelt« okrog Anglije. V nekoliko dneh bi se moral vrn ti, toda odtlej je izginil brez slo* du. Neki šofer je Izpovedal, da ga je vlctei pred kakšnima dvema tednoma ob Haw-skem mostu Policija sedaj domneva, t1« je med njegovim nestankom. med Snrl-thovo smrtjo in med truplom brez glav«, ki so ga odkrili v reki Severn, kakšna zveza Niagarski most Da more poljub voditi do zakona, ni nič posebnega. Včasih pa postane vsa stvar malo bolj zapletena, kakor je bilo to v primeru nekega mladega zdravnika iz Chica-ga, ki je sklenil, da se po poljubu poroči z dekletom, katero je poljubil — a samo zato, ker bi ga ta poljub drugače preveč stal . . . Dekle je prišlo k zdravniku v sprejemni uri. Tako sta se seznanila in pozneje sta se pogostoma srečavala. Mladi zdravnik je odkr to priznaval, da mu je v veselje sprehajati se z rr.lado damo in se z njo pogovarjati. P.azmerje pa je bilo povsem platonično. do tistega trenutka, ko. . . Bilo je lepega dne v zgodnjem poletju, ko je prišla mlada dama na sestanek v posebno mični obleki, tako da je bila videti kakor mlada boginja. Ne glede na to. da je bil svetel dan in da sta bila na precej živahnem kraju, se je dal platon čni družabnik in prepričani samec zavesti do tega. da je mladi dami pred očmi v«rh ljudi pritisnil na rožnato lice poljub. To je bilo presenečenie ki mladi dami. kakor je bilo videti, ni bilo baš proti volji. Pozneie je namreč navajala razgovor, sprva bolj prikrito. pot<"m čedalje očitneje na zakon. Toda mladi zdravnik za to snov ni kazal nobenega zanimania. Njegovo pozornost je zbudilo šele to, ko mu je mlada Ameriški delavci odstranjujejo sloviti železni most pod Niagarskimi slapovi. — Konstrukcija je zaradi močnega pritiska zaledenelih slapov zgrmela v globočino MNOGO JE SREDSTEV za pranje, toda Je samo eden! — Odlično opere. ANEKDOTA Eden se je vračal iz Ženeve in je v Parizu obiskal »novega« ministrskega predsednika Chautempsa. s katerim sta si dobra prijatelja. »Čestitam vam k četrtemu imenovanju za m nistrskega predsednika,« je dejal Eden, »vidi se mi, da boste prekosili še Briandov rekord!« — »Upam, da ne«, je odvrnil Chautemps. »Svojo deželo imam preveč rad. Srednjevrstno ministrstvo, ki vlada dvajset let, bo deželi bolj koristilo nego dvajset sijajnih ministrstev ki bi vladala po eno leto.« VSAK DAN ENA >Nič ni prijetnejšega, kakor zaslužen počitek po temeljito opravljenem delu...« Code cM! V Franciji revidrajo zdaj Code civil, ki velja od Napoleonovih časov do danes. Važna bo posebno sprememba ki se tiče patrimonijata. Pri poročnem obredu pred francosko oblastjo so se doslej izgovarjale besede: »žena je dolžna možu pokorščino«. Za naprej se bo namesto teh besed uporabljal stavek: »Mož je poglavar družine«. Ta formula se je že začela praktično izvajati. Posledica tega bo, da bo imela v bodoče Francozinja svoj bančni račun brez prvolitve svojega moža. veljavni pa bodo tudi njeni podpisi na čekih in oporokah, kar doslej ni bilo pravomočno. Mussolimjeva kava za Nemsijo V hamburško pristaniške je te dni prispela tovorna ladja z 92.500 kg abesLuske kave iz Hararja v Afriki. Mussolini je poklonil to kavo nemški zimski pomoči. V Puchbergu v Avstriji je umrl 105 letni Johann Post, ki je bi po statističnih podatkih najstarejši prebivalec Avstrije. Rodil se je 1. marca 1833 L. 1854. so ga vzeli k vojakom, in sicer k lovcem. Kot tak se je udeležil vojne proti Italiji 1. 1859. Bojeval se je pri M agent5 te,r je bil za, svojo hrabrost odl;kovan s srebrno kolajno. Po vojni se je vrnil domov, kjer se je izučil kovaške obrti, katero je izvr- ; Seval dokler je bil pri dobrih telesnih mo-i čeh. Nov Chaplinov £ilm 1 Charlie Chaplin pripravlja v mednarod-! ni filmski koloniji 200 km južno od San 1 Francisca nov film. Snemati ga bodo za-; čeli letos v juliju. Glavno žensko vlogo bo i igrala Chaplinova žena Pauletta Godar-I dova. Chaplin bo sam snemal prizore, ta-j kisto bo sam režiral scene, Igral pa ne bo. ; Glavnega moškega igralca v filmu še izbir a. Nabor višjih ameriških častnikov Ameriški mmister za vojsko in mornarico je izdal ukaz, da se mora 250 višj h častnikov amerške vojske podvreči zdravniškemu pregledu zaradi ugotovitve, če so še sposobni za aktivno službo. Ta akcija je v zvezi z dalekosežnimi spremembami v ameriški vojski, v katero uv.ščajo zadnji čas mlajše osebe. Kitajski begunci stradajo Kakor poročajo iz Hankova, strada v Nankingu naimanj četrt milijona kitajskih beguncev, ki so se zatekli v bivšo prestolnico kitajske vlade zaradi japons/ke invazije. Japonci namreč še vedno ne dovolijo i dovoza živil v mesto Živila, ki jih je delil beguncem mednarodni odbor, so pošla, za-radi česar se obeta poslabšanje prehram-i benih razmer v tem mestu. Pogumna mati i'a Eskinika iz Severne Aljaške se ni strašila dolge poti do fotografa, ki je ovekovečil na plošči njena dvojčka. Otročifka sladko spita v materinem naročju Nemška dekleta v uniformi t M nit orni pregled Visoka šola za glasbo v Ljubljani Ce vsa znamenja ae varajo in če 6e v zadnjem trenuthu kaj ne ponesreči, utegnemo še letos ^lov^nci dobiti v Ljubljani svojo visoko k>io za glasbo. Kakšna ho funkcija te nove visoke šole v tiašoiu iuhovuo-kuituruein in zlasti gius-beuo kulturnem življenju? To je ucoino vprašanje. čiuar reševanju in rešitvi ee ue bomo mogli izogniti. 2e lansko leto ie država ooklonila Beogra du visoko šolo za glue;x> I ako ie sl^iia predvsem vzgledu Češkoslovaške, kjer ja kmalu jx> pr*-\ralu dobila Praga visoko šolo za glaslio. Toda Praga ie e tako organizacijo svojega glasbenega zavoda dala temu le fjor-ltfrjuii sijaj, stvarno ie pa praški konservatorij že pred tako organizacijo nu dil glasbenjiiiu naraščaju naj-višjo umetniško izobrazi*). V uaši državi in pri na© so t>;le bistveno drugačne razmere. Do urejala ie Beograd kol politična cen-tra I a malega naroda, borečega se za svoj obstanek in za svojo svobo-io. ter stoječega pred velikimi zgodovinskimi nalogami, imel naravnost vse svoje glavno zanimanje osredotočeno na politično življenje d oi imel tistega miru. ne časa. ne dovolj politircio ■neinFere^iranih ljudi, da bi se bilo moglo razviti kakšno intenzivnejše glasbeno živ Ijenii To se je pričelo šele po prevratu, a 0 tembolj ko je poglobitev glasbenega žtv- 1 |e;iia [Mjstala tudi prestižna stvar mesta, ki je po loku zgodovinskih dogodkov jx»stalo prestolnica in centrala največja in najvaž-ne.še države ua Balkanu. Zato ie bila umljiva želja ne samo glasbenih. temveč tudi j>olitičnib krogov beo graic-kih. da dob) Beograd svoj glasl>eni za vod in sicer takega, ki bo fH) svojem notra-njem ustioiu in po svoji kvaliteti garantnia. da se z niegovo jiomočjo doseže v kratkem času tisti n vo glasbenega življenja, čigar razvoj so dotia-j preprečavali zgodovinsko politični dogodki. Toda ko ie Beograd dobil svojo visoko šo Io za glasbo, se ie takoj oglasil Zagreb in je kazal na to. da ima za seboj več kot sloletno tradicijo svoie glasbene šola. ki jo je takoi po prevratu že sam bil organiz-ral na visokošolski način v Glasbeno Akademi jo. Zableval je, opozarjajoč na umetniško višino tiga glasbenega zavoda, v vsakem pogledu izenačenje z beograjsko visoko šolo za glasi o. V tako važnem trenotku tudi Slovenci nismo smeli in mogli Ostati na strani m združili smo svoje napore s prizadevanji zagrebške Glasbane Akademije- Ko stojimo pred tem da se naša prizadevanja približajo uresničenju, bi bilo napačno spregledati to. da naša situacija ni enaka, niti podobna onn. na katero ee opira oži vo tvoriBiij? beograjske ali pa zagrebške visoke šole za glasbo. Res je. da imamo tudi mi Slovenci o šoli Glasbene Ma-trc? Mubijan ske tradici o ki trn a že preko pol stoletja Vendar >e nrvih 40 let bilo to naše glasbeno življenie zjlo skromno, v skladu z našo splošno n^svolodo, v kakršni smo živeli do prevrata. Plitve, a zdrave kabi našeaa glasbenega živlienia so zaživele in čeiali? btimejše trstele šele od orevrata se.m. ko nam i.-> zasijalo toplo solnce v lastni državi. Sele s tem trenutkom je Ljubljana postala prava duhovna centrala slovenska, in šele od tu dalje tudi žarišče vsega slovenskega g!a«b-»n»*ga življenja. ^ele od prevrata sem se ie tudi šola Glasbene mal ce polagoma razvijala v konserva-torij n dosegala rastoče kvalitativne uspehi. Ni vorei pozicija našega glasbenega živ-';en.ia niti rio tradiciji, še manj pa po svojem akcijskem radiusu podobna oni Zagreba i!i Beograda. \ endar ie naša iolžnost. ko dobimo svojo visoko šolo za glasbo, da na neki način odtehtamo ono. kar nam manjka v prinuri z Zagrebom ali Beogradom, da se bo naša visoka šola za glasbo odlikovala s sijaiem. ne manjšim oi visok:h sol v bratskih kulturnih rentrih v Zagrebu ali Beogradu. Ko smo se Slovenci !>orili skupno s Hrvati. da dosežemo visoki šoli za gla6bo za Zagret in za Ljubljano, smo i mali pred očmi smoter da bi s tako ustanovitvijo odprl svoii glasbeno nadarjeni mladini možnost in oriliko najvišje umetniške izobrazbe Nikakor nismo mogli soflašati z onimi, ki so se v lo l>orbo jiodaiali s pogledom edinole na to. da bodo dosedanji nastavljen-ci kons -rvatorija zaradi nove preureditve postavljeni v boljši in uglednejši materialni položaj Saj se šole nikjer ne ustanav liaio zaradi tistih, ki bodo na njih kot učitelji ali profesorji nastavljeni, marveč samo zgradi tistih, ki se bodo na njih učili Če bi sj postavili ria nasnrolno stališče, bi nam wakdo moral očitati brezvestnost in korupt-nos t. A ko gre za interes onih. ki bodo obiska-vali našo bodočo visoko šolo za glasi o. se odpre jirav tisto vprašanje, katerega smo se ž" uvodoma dotaknili, namreč vprašanja funkcije naš? bodoče visoke šole za glasbo v naši kulturi. Da bo naša bodoča visoka glasbena šola nudila svojim dijakom kar je že do-edaj moral nuditi konservatorij, namreč solidno etrokovino znanje, to se nam zdi umevno samo po sebi. To ne more biti vprašanje, kakor d3 more biti vprašanje, da morajo na stavijenci ali profesorji na enem ali drugem zavodu uneti solidno strokovno glasbeno znanje. Sai zahtevamo solidno strokovno znanje od vsakega mizarja ali krojača ali kakršnegakoli obrtnika. Solidno strokovno znanje zahtevamo tudi od ljudikošolsk učitelja, ali od srednješolskega profesorja. Ali bi manj smeli in mogli zahtevati od profesorja na visoki šoli? Kar daje univerzam sijaj, ni samo strokovna usposobljenost onih. ki na njih predavajo, marveč njihova splošna in skuj>na orientacija, njihovo znanstveno strem I jen je. Stremljenje, ki ima visoko etičen cilj: spoznan ie resnice. To stremljenje j-1 etično ne samo po cilju, temveč tudi po metodi Biti mora nepristransko ne|K>dkuplji vo in požrtvovalno S tem i z pol n tuj \ čeprav ne vedno na neposreden način, važno in da lekosežno socialno nalogo Ce je znanosti čili čisla resnica pa seveda umeUiosti vsa] ist? vrste resnica ne more biti cilj. Zlasti pa ne glasbeni umetnosti. Zato visoki glas beni šoli ne more Liti isto etično poslanstvo kakor univerzi. A da mora tudi visoka šola za glasbo imeti svoj etični cilj. ji daje oni sijaj da veljavno in z upravičenostjo lahko stopi v vrsto drugih visokih šol. o tem u± dvomimo. Po stvari sami more ta etični cilj biti sa mo v tem da visoka šola za gasbo zastavi ves svoi ,iapor ne samo za skramo poglobi tev tehničnega in strokovnega znanja svo;ih di lakov, temveč še bolj v to da v diiaštvu vkreše v pravi plamen zavedi o etičnem po slanstvu imetništva Zato bo niena naloga da pobija v svojih goienrih vse -»goistične instinkte, ki bi šli za tem. da goienec svoie strokovno zname izkorišča na obrtniški na čiD tako. da ne bi storil koraka ali da n? bi pro-luciral niti najmanjšega umetniškega čustveca ne da bi bil zanj plačan. Taka vzgoja naraščala k plamteči zavesti umetniškega jx>slaiistva pa bo seveda mogoča samo od onih bodočih profesorjev na naši visoki šoli. ki imajo sami ž? v sebi tak umetniški etos Ta etos predpostavlja zavest, da ie vse umetniško ustvarjanje, a tudi umetniško reproduktivno udejstvovanje: vzvišena služba za narod in za njegovo kul turo. služba ki more hiti tem manj soraz merno npsraiena. čimbolj je vzvišena im ki mora tem boli hiti požrtvovalna čim manjšemu in čim siromašnejšemu narodu služi Nikar ne nvslimo. da je taka etična vzgoja. ki jo želimo in upainio. da dosežemo na naši bodoči visoki šoli. preveč idealistična in da se ne ozira na realio življenie. Nasprotno smo mišljenja. da baš taka vzgoja napravi absolvente naše visoke glasben-1 šole za konkurenčno sposobne. Bežen pogled po Sloveniji in majhen račun za iošča. da vidimo, do bodo potrebe glasbenega življenja v Sloveniii krite že v n^kai letih in za dolgo časa Kasnejši ab-ol venli. ki bodo končali našo glast eno visoko šolo in večina njih bo glasbo z ozirom na dolgoletna študij smatrala za poklicni študij, ne bodo več našli me-1a v Sloveniji. Morali bodo nrsUti na ven Kam? lasno le na naš iug v JuHoslavijo ali celo Bolgarijo. Na eksjx>rt na sever ali zapad ni misliti, ko imajo dotirni narodi ž? sami nadprodukci-!0 glasbenikov. Ali naši absolventi, ko dobe me^to kjer-kol' na našem jugu. se bodo mogli čvrsto ukoreniniti le tako. da lih bodo v dotičnih krmili in mestih spoznali za požrtvovalne, pred ni.kakm naporom se plašsče. vestne kulturne delavce. Baš zgoraj poudarjeni umetniški etos bo tisti, ki bo našim absolventom v vsakem kraju ne samo utrdil njihovo pozicijo, marveč jih napravi! za težko oogr-všljive in s tem za dragocene in vred ne primernega materialnega položaja. Prav ta umetniški idealizem čeprav na videz nerealističen. ie oni. ki jim bo utrdil tudi nj;hov materialni položaj. Tz take perspektive pa se pokaže, kako ugodno važno je personalno vprašanje, ko se bo uživotvorila v Ljubljani naša visoka šola za glaslo. Od onih naših mož. ki bodo zasedli prva mesta na tej visoki šoli. bo i odvisna v znatni, če nj celo v odločilni meri vsa nadaljnja usoda tega naVsa zavoda, a še boli naraščaja, ki Ho izšel iz njega. Na ta prvi naš profesorski kolegij bo padla težka odgovornost nadaljnjega personalnega izbora, a še težja odgovornost za V3s moralni in etični pretiž naše bodoče vi soke šole za glasbo. Zato oh tem usodnem času. ko se ima po staviti novi prpfe-orsk; kolegij, ne bi mo-jlo hiti nič bol) zgrešeno. ne?o ozirati se samo na birokraticni način in le na starostno na čelo. no katerem hi izmed onih ki bi se no-tegovali ali hi pri^aifili v poštev za nrofe sorska me<=t3 na visoki šoli. imeli prednost tisti, ki ima:o že več let državne službe Zgodovinski trenotek nam nalaga., da »z M ramo no naiholiši v^ti može ne samo so tidnega in brezhibnega *trr>kovnei bo lomili ap.nern Anton Lafovic Koncert Antona Der mote v Ljubljani Razvojna črta našega tenorista Dermote i? šla hi i to in strmo navzgor Iz skromnega s težavam' borečega se člana našega oper nega zbora ie v izredno kratki dobi vzrasel samozavesten tenorist duna'-ke državne ou>-re - kariera, ki dokazuie. da Je ni po polnoma ncnil čas romantičnih vzponov in nenadih preokretov v ž;vlieniu Njegov po njdei'ski kon-ert v veliki dvorani Filhar mon^čne družbe ie privabil tnnosro občin siva ki pa ga ie zamikalo -lišati glas 'ako slavnega domačega pevca Spored je bil se slavlien iz razp;h klasičnih arij. sloveti k h in neniikih pesmi t^r oj^ernil spevov Bach in HnnrM s^a otSanwona< njima se ie r>ri IritžH kot stilno sire' iako od ta l;en a oo slasbeni rnofi ^oroden Verd.: z ario iz »K.«(juiema« ^leiila vr^ta slo vep^klh sa-i.os>nevov Prochazke Laiovira Akerianca in Pavčiča r>o odnioru Pa n1? Br-ehm-ovih in Qlran«so\ ih t»esini Tež.iS^ Koncerta ie bilo položeno bržkone v op->rni oddelek kier se ie glas tenorista mogel naj bolje razviti v arijah iz Carmen, Mamon in Zapiski Jubilej prve teške antologij« jngoslov. literature. Minilo ia 75 let. kar je izšla v Pragi prva češka antologija jugoslov pisateljev t naslovom »Anthologie jihoslovan-skd«. Izdal io je gimnazijski ravnatelj v Taboru Vaclav Kfizek (1833-1S8H) Obsegala je naro.ine nesini in povesti ter sstavke nekaterih pisateljev. Med njimi je tudi F-Miklošič. Ernst Erich Noth. znani pisateli demokratične Nem5ija. 6e je nastanil v Aix-en-l'ro-vence in v predzadnji številki pariških »Les Nouvelles Littčrairest izjavlja v razgovoru s Fr^dčricom Lefčvrom. da bo prihodnji roman spisa! naravnost v francoščini Ob koncu pravi njegov intervievvist: >Ko sem «e vračal v Pariz, sem nrslil na čudno usodo Notna, ki je prišel k nam iz tako daljnega sveta in ki nam je že tako blizu, ne da bi se bil odpovedal svojemu germanskemu bistvu. Zani kot pisatelja je sedanji režim nedvomno dober, kaiti če hi njeea ne bilo. je malo verjetno, da bi Noth videl, spoznal in občutil tisto latin-^tvo. ki so mti ga ra-z,odele naše province In mi smo ž njim pridobili francosko pišočega književnika«. Saro Bernhard. »lo-večo francosko igralko in gledališko organizatorko, obravnava v posebni knjigi dr. Dušan Milačič (Sara Ber-nar. »Jugoistok«, Biografije znamenitih ljudi). Italijanska univerza ** tuJe® ▼ Perugiji bo priredila tudi letos v razdobju april—de cember več tečaje*. Višji tečaj obsega specialne tečaje o italijanskih institucijah, o italijanski književnosti, o umetnostni zgodovini. o julijanskih in etruSkih. starinih, o geografiji in zgodovini Italije, o razvoju i tal i lanske miselnosti (vere. prava, znanosti. estetike, filozofije). Samo tri mesece bo trajal tečaj za etruskologijo. Prav tako trajajo tri mesece posebni tečaji italijanskega jezika in slovstva, obče zgodovine in zgodovine umetnosti, vsak teh tečajev se deli v tri sekcije: pripravljalno, eredmo in višjo. Program obsega tudi razne prireditve (predavanja, koncerte in izlete). Tujim udeležencem ni treba predložiti za vpis v te tečaje nobenih sj>ričeval in vsi uživajo vozne in druge ugodnosti. V minulem letu je bilo vpi-onih tečajnikov 40 narodnosti. izmed katerih jih je 114 doseglo diplomo o znanju italijanskega jezika. furandot Razume se po sebi, da je operni pevec, in zlasti mlad operni pevec, nagnjen k teatralnosti in pretiravanju, ki je prmer na pr' dokaj puhli dramatiki verističnega odra. a mor prvenstvo v skoki, združeno z mednarodno skakalno prireditvi o na fin metrski skakalnici Za veliko letaln:co nasproti plauiškega doma je to naša največja smučarska skakalnica, ki se o.i svoje posestrime «korai v niivtinet n« razlikuje, ker je prav za prav le njen nekoliko zmanjšani model. -IZSS je z.ur.išli' n.e i narodno udeležbo zlasti zato. ker mu manjka sre !s'ev. da bi !Kwlal tekmovalce nu večjfi skakalno tekmo v tujino nj jim hi če tako nuditi priliko, da «e poinerijj i med-narolnimi zastopniki in tako preizkusijo svoi napredek JZ.>5 »e prei Kratkim n> v poslal v«l»iia Avstriji. Ceško*'ovaški. Italiji. Japonski. Nemčiji. Norveški Poljski in Švici tei pričakuje v najkrajšem času p. voljnih odgovorov Za nas '»ti zlasti zanimiv nastop JajKineev. ki to >e n;1 zadnji olimpiadi v G«i-Pa preseneti!j in so tu i >e letos — kompletna japonska skakalna ekipa je «>«; mreč že dolgo časa :ia trenitigu v Nemčiji - na mnoiih skakalnih prireditvah ponovno •i. ka-.' . svoje znan !-t'.' s'avij< bodo z>-st,,ofcli njeni najh./ jši tekmic alci Tako bomo na s artu videli celotno jugo-levensko skakalno avantgardo kikor Novš.ik i. Pri. o-Karla Klančnika. Albina In'oniča ^ramla. Bevca. Dečmana. od mlajš h \a Florjančiča Gregorja Klančrika, Razinger-ja in sploh vse najmlajše ta'ente. iti lih je prinesla s seboj le^o^nja sezona. Savezni odbor se že z zanimanje Poskrbel bo za p*ebn» vake. vendar njili število be ni dokončno do'oče-no Gotovo je le da N*tn "iiw i' Ljubljane vozila naimanje dva po--ehnn vlaka. Postani in ostani član I Vodnikove družbe! me-inarodne lige za hokej na ledu pojde v finale iz te skup.ne tudi Švedska. LZM'. (Službeno.) Seja upravnega odbora bo v petek ob pol Itf. v kavami »ciniou«. Slalom kluo 34. Jutri ob lb. e<*jUu.ew zaradi nedeljske teKme v skokih. LH>vezuo za vse. Ob 2U. seja tehn. odteka pri Bj.bc uč k u. Zveza slovenskih lali-^oatlets.vih k ubov. Seja upravnega o lnira Zveze bo v petek, dne lb. t. m. ob iO. v kmečki sobi restavracije Slumič. — Dnevni red: 1. Poročilo delegatov o dogovor.h v Za-mebu, 2. Skupščina JL.AS. — Vsi o JI orniki se napiošajo, da se seje 6igurno udeležijo. Pie sedli k. Sestanek smučarske sekcije SK Ilirije bo drevi ob 19. v udv«in klubovem lokaJu. Mladinske smučarske te. me pn Celj-ki kočL Mlad tiska mmičatsku sekcija SK O iai-pa ho priroi.la pri Celjski koči mladinske smučarske tekme v četvorai kombinacij-Mislejev pokal. Prvi del tekmovanja — smuk in slalom — bo v nedeljo ^0. t. tn., nai ialjevanje tel »r.e v teku na 5 km in skokih pa bo v nedeljo 2?. t. m. Tekmuje 6e po pravilih JZSS. Prijavnina za kombinacijo z,naša 5 din. Stan točno ob 10.30. Prijave • sprejema g. Herman Tkaleič pri tv. 7xin-ger v Celju. Prijave se sprejemajo še eno uro pred startom. Prvi trije bolo prejeli diplome in praktična darila. Mcdklub-ka slaLmska te' m a na 8:no-horju, Zimskos[Hirt.nhorju PriVvnin«. 10 din. ?.rehanie številk no! ure pred pri-5etkom tekme Start točno oh 11 Ha/, i' sijev rezultatov po tekmi Trije prvoplasirani prejmejo diplome. Rojenček v gnojnici Novo mestn. 16. februarja V Valti vasi pr Novem mestu so nri nekem posestniku našli v gnojnici novorojeno dekletce Dete je bilo leno razvito in močno O žalostni najdbi je b;lo obveščeno orožništvo. ki je odredilo, da so mrtvo dete prenesli v mrtvašnico in uvedli zasledovanje matere. Sum je padci takoj na domačo služkinjo, siroto brez staršev, pristojno v občino Št. Runert. Nezakonska mati se zdravi v ženski bolnišnici v Novem mestu, je nevarno bolna in je le malo upinja na okrevanje. Vprašana. zakaj je skrivala nosečnost, ie izjavila. da nosečnosti n: skrivala, pač pa o tem tudi govorila ni z nikomur iz strahu, da bi kot sirota morala iz službi in bi tako ne vedela kam. Razpis motoskijorlnga na Bohinjskem jezero Goren/ska zimskr športna podzveza Jesenice razpisuje o priliki svojega prvega izleta v Bohim za 20 t. m oP 10 dop. na Boh iezeru »motoskijonng«. Pravico iast»pa imajo vsi pravočasno prijavljeni motociklisti Viak motocik'ist lahko prevozi predpisano progo samo enkrat in to i odraslim smučarjem (mntng ,e dovoljen do 9 dopoldne) Vsak tekmovalec tekmuje na lastno popolno odgovornost Zmagovalec prejme darilo predsedstva Razglasitev rezultatov br skupna za vse tekme ob 18. v Bohinjski Bistrici. Bazpis klubskih tekem \ skokih na Polževem Slalom klub S4 bo izvedel v neieljo 20. t. m. interno klubsko tekmo v skokih na Polževem pri Višnji gori Ker je tekma :v, kako; tudi neorganizirani. zlasti domačini. Skakalnica dopušča skoke 'o 13 m in ho pripravljena za trening v soboto in nedeljo dopolitne. Prvi v konkurenci kakor tudi izven konkurence bos*a prejela spominsko darilo, drugi in tretji ps diplomo Prijavi ee lahk> najkasneje do nedeljo opoldneva v domu na Polževem. V nekaj vrstah Dne 27. t m. bo v Zagrebu tako dolgo pričakovana glavna skupščina lahkoatletskega saveza ki naj bi po olgotrajnih enorih slednjič prinesla pomirjenje med sprtimi strankami in izgliidila vse spore in n.sporazume. Kakor pišejo listi se nameravajo nekateri g'«vni ftt: kcionarji ki so bili v teh st>o-rih najbolj prizadeti, tne.1 njimi prtdsjdnik Ugnnič. dalje Dobrin. Frančič in še nekateri. sjtloh umakniti iz delovanja v tej panogi. Važno vlogo bodo na tei 8kupščrni imeli seve'a tudi z..-«totiniki zveze slovenskih lahkoatletsk h klubov, ki so se z nekaj izjemami že doma s> orazumeli za enoten nrsrop na tej skup:>čini. Prav tako pa tuli ne bo brez. pomena stališče, ki pa Itodo glede glavnih sooniih vprašanj zavzeli nekateri močni kluri iz BeogTa a in okolice Situacija je trenutno še precej nej.-sna. in si<'er tembolj, ker na tej skupščini ne l^o šlo jiuno za rešitev starh spornih vprašanj, temveč najbolj zaradi vprašanja kje naj bo letošajri balkaniada. ki je kakot znano, določena v našo državo. V postev prideta Beograd in Ljubljana in v zvezi s tem vprašanjem se ho re-&eva1o še katero, ki spada mel najbolj važna na dnevtem reiu. Turnir za svetovno In evropsko prvenstvo v hokeju na ledu je bil v torek zaključen do finalnih iger. Od sobote ''alje moramo reCPtiirn-ti še naslednje praške rezultate: Litva : R mu-nija 1:0. Pol.sko : Litva 8:1. Amerika : Lvviin 1:0. Švica : Rtunun^ja 8:1. Kanada : š^-ed ka 8:2. Avstr'V» : CS.R 1:0. AngM'"i : Norveška 8:0 Poljska : R»munija 3:0, Ma'<žars'-a : Li+va 10:1. Kn.nida : Avstrija 3:0. Nemčija : Latvja 1:0. Ce--'ko«!ovaška : Švedska 0:0 Švica : L;tva 15:0. AngliVi : Latvija 5:1. Amerika : Nor-ve ki 7:1. Ameri'.-« : Nemčija 1:0. Po'.:et-a : Mfld'anska 3:0. M-dž.*»rska : Rnm'in"a 3:1. VemčMa NorvpSkf »:0 Svk"i : Poljska 7:1. Amerik« : AnffHta 1:1. K»n«da : CSR Švedska : Avstri'« M. V fin-'e so ao f>rej r»'a«'rali Iz T s'rn.n'ne- Svlea, Potiska '"n M.^^rsk* <'7.nn'il5 s*« f.ltva rn RtiTOMpS^V i' II sk"irv:n' An*»-'lja Am»ri"a ;n Nemč"" Hm^dM sta Levita m Norveška V Iz TT7. skttpine pa Kanada in Ceška-■Iovaška (izpadla je Avstrija). Po ekkpu Ii Krškega k— Drugi šohki mnlzomik v krškem »rezu. Zaradi obširnega teritorija krškega, sreza je bU imenovan po'eg doseda^jeca Šolskega nadzornika še nadzornik g Šterk Martin, ki je že prevzei službo Poleg mnogih prebivalcev v Krškem in v srezu «p'oh so se razveselili novega odlornec!? naprednega delavca zlasti tukajšnp Sokoli. k— Mesto obrinskega tajnika na Vidmu pr Krškem je bilo preteklo nedeljo na seji občinskega odbora oddano dosedan jemu tajniku Hrnu Šva;gcrju. Razen njega :e bilo še sedem prosilcev, med nj:mi tudi neka gospodična z maturo. Ob*ani se s tem sklepom občinskega odbora skoro brez izjeme strinjajo. k— Nov gasilski dom na Vidmu se nam obeta Marljivi gasilci čete na Vidmu so sc s sodelovanjem vse javnosti priče'! pripravljati. da letos o priliki proslave 50-let-nice društvenega obsro:a otvorijo tudi nov znatno povečan gasilski dom Z ozirom na to in pa upošteva loč, da bo za binkošti slovesna otvoritev Sokol-kega doma v Krškem. kamor se bo zbralo mm.go Krča-nov. Videmcev in okoličanov, so gss:'ei preložili proslavo svoje 50-!etnice i otvoritev novega doma na kasneje. '-asiiski dom bo sta! na- ifn'em mestu kot <- sedanji. za katerega je pred pol sto'ot: m daroval zemljišče pokojni posestnik :'od;ed. Bodoči dom bo zidan in je že apravii zanj načrte stavbenik Josip Ciuha. k— Občinska hranilnica v Krškem, ki je razen splošne gospodarske krize imela še smolo, da ii je njen dolgoletni uradnik tekom let poneveril za okoli poldrugega milijona dinarjev in nato izvr-i! samomor, jc pričela z novim letom izplačevati vse vloge. ki znašajo do 250 din, m vse obresti za leto 1937. iz hranilnih vlog ki tekočih računov. k— Aretacije zaradi tatvin perutnine. V zvezi s pogostimi tatvinami perutnine je bilo aretiranih v Stari vas1 p-i Vidmu nekaj moških Sodišče v Brežicah pa je osumljence po zasli?anju izpustilo in se bodo zagovarjali iz prostosti. R A Sobota 19 februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Glasba in glasbeni znaki pri starih na.rodih (dr. Jos. Čerin). — 12: Iz naših logov in ga j?, v (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Nc.po-ved'. — 13.20: Radrski šramel. — 11: Poročila. — 18: ženska ura: Pravni poTo-žaj žene v Jugoslaviji (dr. Don a ta Capuder) — 18.20: Ada Sari po"> t plošče). —-18.40: Francoščina (dr. S. Leben) 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50: 10 minut za planince: Z "roška oskrba planinskih koč (g. Dud. Mrzel). — 20: Za pes in zabavo igrata Ftadjski orkester in oddelek godbe »Sioga?. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16-40: Pester glasbeni ppored. — 20: Narodna glasba. — 20.30: Iz Zagreba. — 21.30: Narodne pesmi — 22.20: Plofeče. — Zagreb 17.15: Labika godba. — 20: Klavirske skladb?. — 20 30: Zborovsko petje. — 21: Violina. — 2130: Orkestralni in pevski koncert. — 22 20: Ples. — Praga 19.15: Predipustni spored. — 20.35: Orkester in zvočna rgra. — 21.30: Slovaška glasba. — 22 20: Plošče. — Var-Sava 19.30: Pevski zbor. — 20: Simfonični koncert. — Dunaj 11.25: koncertna ura. — 12: Orkester. — 14.15: Pesmi — 10.05: Piošče. — 17.30: Komorna opera — 19.50: Zvočna igra. — 22.20: Or- j keeter. _ Berlin 19.10: Weberieve melodije. — 20: Pester spored. — 22.30: l&h- ' ka ln plesna muzika — Miinchen 19.10: Lahka glasba — 21: Recitaciie. — 21.20: Nemške pesmi. — 22.30: Godba za ples. — 3&20t Sodobna orgelska skladbe. — >JIJTRQ« It 40 8 Četrtek, 17. IL 1938. 22 Dackson Gregory: Juana Castanares ftoman A to vam razpovem drugič, kadar bovo imela več časa. Bojim se vašega konja, čeprav komaj čakam, da bi žf> sedel na njem. Hitro stopite do" in mi pomagajte nanj. Ločite se od svojega klju-ceta — pol sveta vam prinesem na krožniku!« Stopil je proti konju, a Hawk ga je vnovič sunkoma potegnil iz dosega njegovih dolgih rok. »Sredi puščave po navadi ne prodajam konj,« je suho odvrnil. »Razen tega se mi mudi. Ce vam morem drugače pomagati —« »Človek! Ali bi vam bilo s pet sto dolarji ustreženo?« »Nikakor ne.« »Ne? Hm. Well — prekleto!« je izbruhnil. »Iz rokava tudi stari John Cobb ne siplje denarja Povejte ceno, da bi vas vrag — in zlezite že dol! Povejte ceno, pravim! Koliko hočete!« »Ne. Vašega denarja mi ni treba, svojega konja pa potrebujem. Ce morem kaj storiti za vas —« »Ali se vam še nisem dovolj drl na uho? Ali nisem —« »Ce želja ni nespametna, lahko dobite od mene kar hočete « Stari John Cobb si je v obupu ruval lase. Vse. kar mu je prišlo na misel, so bile venomer iste besede: »Konja moram imeti in ga moram — in kak pihalnik bi tudi potreboval!« »Kje ste prav za prav pustili svoje živali? Kaj delate tu, sredi ničije dežele, pa brez konj? Mend; niste sami privlekli svoje cize do tod? Ali ste poslali konje na pašo, da se nažro peska in kaktej ali da vam jih volk prepodi?« Stari John Cobb, ki je imel v potrebi zmerom bogato zalogo besed, je globoko zasopel ter bruhnil pravo povodenj psovk in kletvin Iz vse te ko-lobocije si je Havvk počasi zložil sliko resnice, kakor da bi lovil iskre v grmadi požarnega dima »Izpostavili so vas tu? Konje so vam uropali?« Starec se je oddahnil in umolknil. Sprostil se je bil notranje napetosti, in ko je spet izpregovoril je bila njegova beseda že mirna in stvarna Nekaj mož, šest ali osem jih je utegnilo biti, se je kakor burja pripodilo z juga in ga dohitelo; mislil je, da ga hočejo samo oklikniti, nato na brez od'ašanjs jahati dalje, saj je že siutil. kam so namenjeni Toda krenili so naravnost proti njemu in si preden so dospeli do voza, zavezali obraze z ruticami Cobb je že hotel zgrabiti za puško a v zadnjem trenutku se je premislil. Pa naj mu izpraznijo žepe, vrag z njimi! Ce kdaj. si je mogel danes privoščiti, da izgubi mošnjo, ko je bila tako in tako slabo založena. Glede na njih število bi bilo vsako upiranje zaman. »To je bil Blondino s svojimi razbojniki,« je Hawk zamrmral. »A? Kaj pravite?« Starec je napeto prisluhnil. »Mar veste, kdo so bili, mladi človek?« »Da. prepričan sem Toda nadaljujte.« Vprašali so ga. kdo je in kam potuje. Ko jim je odvrnil, da jim ni to nič mar, mu je tisti, ki je govoril z njim. s kretnjo namignil, da si že sam na pol misli. In res je bil uganil — »Hoteli ste torej v Blue Smokes? je vprašal Havvk. Cobb je zastrmel vanj in za trenutek od groze obnemel. »Kaj mi je res vse na obrazu zapisano?« je nazadnje zarjovel. »Kar iz oči mi berete, kaj nameravam. in vse ostalo, kar je s tem v zvezi. Ali mar že ves svet pozna moje namene?« »Ako gre za z'ato in za Bluesmokeške hribe,« je kratko odvrnil Havvk, »tedaj ve to stvar že precej ljudi.« »Oh,« je zagodrnjal stari mož in zaničljivo pljunil, »ta Dan'l je il prav za prav vendarle zmerom orismoda.« »Dan'l?« »Moj poslovni tovariš.« »To je tisti, ki je odkril zlato žilo? In pos^l nekoga drugega v Nacional. da bi razširil novico?« »Well, razširil jo je, se mi vidi. Vsak krst ve menda že več od mene samega. Dan'l je poslal Chancyja Burnsa k meni. ker sem nakupoval zaloge. Čhancy me je tudi našel — a še prej se je bil napil. In tako je priSla novica med ljudi, deCko moj.« »In ko vas je Blondino dohitel —« »Blondino je torej ime temu lopovu? Hvaležen sem vam za to ime in si ga bom zapomnil. Wells naj bo kdor hoče, ta Blondino mi jo-je podlo na-godil. Rekel je, da hoče imeti Bluesmokeške hribe nekaj časa zase. preden pride veliki naval, in me mora zaradi tega posaditi na suho, kar je tudi storil, vzlic mojemu skromnemu oporekanju; obilno si je postregel z mojimi zalogami, izpregel moja ponija in ju zapodil. Seveda me je preiskal tudi zastran orožja in jo nazadnje odkuril z mojo puško vred. mene pa pustil tu, kjer sem. Ali si morete misliti, kako mi je bilo pri duši?« »Preklinjali ste in zmerjali, da malokdo tako,« je pripomnil Hawk. »Seveda. A le od kraja. Nato sem jel moliti k Bogu in ga prositi: .Maščevanje je tvoje, Vsemogočni. in tako se tudi spodobi. Vendar bi pa moral v ta namen poslati nekoga, da izvrši tvoje božje namene! Pomisli vendar, da sem bil prvi, ki sem odkril zaklad, in imam zaradi tega tudi prvi oravico do njega!' Tisti mah ste se pokazali vi. Zdaj pač izprevidite. da moja prošnja ni bila neskromna? Nič drugega ni treba, kakor da mi posodite konja —« »Na žalost,« je neizprosno rekel Hawk. »To je izključeno »Kakor sem vam že rekel: predlagajte mi kaj količkaj pametnega —« MALI OGLASI 'J'JjL JJ.Li Beseda 1 dla. davek 3 din za šifro ali dajanje jiaelova 5 din Najmanj 61 zne«eb 20 din Hišnico »rednie starosti, zdravo in »nažno, spreimem takoj ali 1. marca. Zaslužek ima kot postrežnica z vso oskrbo v hiši. Vprašati Oset. Glavni trg 22-1., levo, Maribor. 3283-1 Učenko mlado, 16 do 18 let, ki ima Tolio učiti se igrama in cetia. sprejme fam liiarna tamhuraška kapela. Plačam E n 200 do 300 mesečno in vso oskrbo. Kovač Karlo, kapelnik. Restavracija Pri-morje. Sibenik. 3290-1 Frizerko jjčem 7a takoi. Salon Wirt. Maribor, Kralja Petra trg 3284-1 Boljše dekle pošteno, zdravo, močno in urno .išče za vsa gospodinjska dela št;ričlanska boliša rodbina. Pogoji liubezen do otrok, zname šivanja in ročnih del Predstaviti se je dopoldne Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3257-1 Inteligentno gospodično k deklicama v 13. in 8. letu »b'turentko ali filozofko, ki zna hrvatski in francoski jezik, spreimem. Herma Tolnauer, Zagreb, Junev-ska 25. 3261-1 Dekle, začetnico pridno, polteno, zgovorno in čedne zunamosti. katera ima veselie do gosHne — sprejme gostilna Tollazzi, Logatec. 3256-1 Frizerko prvovrstno moč. spreimem takoi ali 15. marca. Lombar G'ibert Ljubliana VII, Celovška 34. 3275-1 Plačilno natakarico rnlaišo. simpatčno. z zna-niem slovenskega ter po možnosti nemškega jezika in mlaišo hotelsko sobarico, čeravno začetnico, spreme 1 marca - Hotel Triglav. Sevnica ob Savi. 3222-1 tfsaka beseda 2 din: da vek 3 din. za daianje aaslova 5 din. naimanj it znesek 20 din Manufakturist 29 leten, samski, agilen — želi premest tve. Dop se na ogl odd. jutra pod šifro »Večletna praksa«. 3271-2 Natakarica izvrstna servirka. obenem ""n?na plučHna. 'šče boliši lokal. — Ponudbe ogl odd Jutra pod »Plačilna«. 3264-2 mimm Pianistka daje poceni klavirske are. Spremlja vse instrumente. Ponudbe n? ogl odd. lutra pod »Wienerconservato-rium«. 3280-4 Kupim Beseda 1 Din davek j Oin za šltro ali dajanje aaslova => Din Nai manjši znesek 17 Oin. Rdeč čebulček, šaloto, krompir KltelSar m domaČe Kore njevo seme kupujemo Sever & K>mp Llublja na. Gosposvetska 5 2970 33 Šiviljo ▼aieno mcš*. delavnice — »preime Pučnik. Frančiškanska. 3196-1 Iščem guvernanto c znaniem trancnsKnei. Jezika za izven LlnbMs ne Lastnoročne pisane p^nndhp c Sliko nni;at na osi idd Jutra »Pna bKa- 19'8 1 r^SEHIRAJ V „JUTRU"! De-irO!t l Ulli aaVKK J lilli šllro aii JaiHIi.ii naslova i L)m Najmanjši '.nfspii 17 Oin »MIGLJAJ USODE« je naslov velikega liubav-nega romana, ki ga pravkar prinaša »Družinski tednik«. Zahtevaite eno številko popolnoma brezplačno na ogled! »Druž'nski tednik«, Ljubljana, 345. 3252-8 Pohištvo Beseda 1 Din davefc ; Din ta šifro %n aaiani« naslova S Din NaimanJš znesek 1"» oin Pohištvo novo tn že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo v posebni oddelek v komisijske prodajo po zelo ugod alb pogojih Kupcev ie » tem oddelku vedno dovolj za dobro onranje ao pohištvo Vso rekla mo preskrbimo )ln 'jd Miri aujaujt aasl>>v.) ? Ion Nainiauj-snespk 1? oia Kompanjona s kapitalom nad 50.000 Din spreime pletilnica. Sodelovanje možno • Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Pletilnica«. 3224-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje 3 •/. OBVEZNICE za llkv Kmefkib dolgov STALNO KUPUJEM Al. PlaninSek. Ljubljana Beethovnova 14 Telel 35 10 2316 Beseda 1 Din davek 6 Din za šllro ali dajanje tiasiova t Din NaimanjSi znesek 17 Din Stavbne parcelacije ciHirvt parcel pr prodan, s.iuacnske gospodarske na črte. regulacije, sporne meit itd. Babnik Filip civilni geometei in sodni izvedenec. vogal Mikiuši če- in lavčarieve ulice leleton 49-59 Liuoljana 101 Večje števil« parcel kompleksov p,»^cste\ go /dov. trgovskih in stano va iskih hiš lei ml, ima na prodai gradben strokovno izobražen oosredovalei Kunaver Ludvik (esta 29 »ktoCra b lele Ion 37 53 Pooblaščen gia diteli in >odm cen.ieli ta nasvete brezplačno oa raz polago. M 20 Stanovanj? Beseda l Din daven Din za šllro al) daianjt uas.uva 3 uiij Najmanjši znesek 17 Din. Sobo in kuhinio, prazio, poceni oddam takoj. Slomškova ul. štev. 27. 3287-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pntiklinami, oddam l marca. Tyrševa cesta 55. Pojasnila v trgo vini »Vider«. Ogled od 7. do 2. ure. 3272-21 Stanovanja ^lesfda I Din aaveB Din za šllro ali dajanje nasitiva 3 Uili Naimaujš znesek 17 oin Stanovanje 3—4 sob ali posebno hišo, iščem. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šifro »9792«. 3249-2la \ Tli lTlWlTifi f7 Beseda 1 Otn davek . Din za iltro ali dajanje •jasmva a 1'n. Mi manjš zneseti 17 Din. Sobo z dvema posteliama, oddam Vprašati Reber 7. 3285-23 Sobo in sobico opremlieno, s souporabo kopalnice, oddam. Igriška ul. 14- IV., desno 3277-23 Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šltro ali dajanje nasmva Diu Naimanjši znespk 17 Dtn Kot sostanovalka grem k mali družini do 1. marca Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Preprosta« 3274-23a Glasbila Nov harmonij ceno na prodaj Informaciie pisarni Liublianskega Sokola v Narodnem domu. 3269-26 r/J/ Intelektualec 43 Nesporazum? Boiazen? Zaupajte in poiasnite mi! 3291-24 Starejši gospod dobrosrčen, inteligenten, v službi, podjeten, želi poznanstvo s staieišo gospo do 60 let, radi srečne ženitve. Dop se na ogl. odd. Jutra pod značko »Žclini si srečni zakon«. 3165-25 Poročila bi se z gospodom, kateri ima podjetie, ter bi bila obenem družabnica. Vložila bi nekai kapitala ter tudi po-magal-i Le resne ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. Jutra. 2853-25 SveZe najfinejše norveške ribje olje 12 lekarne dr. G Pit ti »i JJ A v Ljuhljam se prifM>r«ie» hierlim ir slabotnim osefiam 'aiboliši tr^ovelfsk' ? R E M O G bre? nrahu. koks. stiha drva I. Pogačnik, bohoripkva a. I elef ZO-58 Narociiiu »JIITHA« mi zavarovanj za |(l 000 Din. Med mestom in deželo »osreHnie »I litrov« mali oglasnik Ob vsaki priliki — se spomnite da ao .JotroTl* .Mali oglasi* » Sloveniji oa| uipeinejSa naj-ecaejfta ui najhitrejša poaredo-nlniot ca slalba »teh vrst s* prodajo ta na kap •tvarl aa nepremiAnlna. tekale. podjetja* kapital, te oitve Id aa n« drugo VODNE XUMIl!IN[iE! za vse razmere a tatom, regulatorje, zatvomice, opreme za žage in milne izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITEH, ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cenej Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk državne razredne loterije! NlKOLlCEVA .iaJ8£ Sodna dražba 1. marca t. 1. ob 9. uri se proda na sodišču v Radov-Ilici h ša v Lescah štev. 49, več stavbnih n drugih parcel. Podrobne informaciie pri g. Novaku, Gorenjske mlekarne Naklo, ali v Službenem listu štev. 9 od 29-latiuarja 1938. 3253-32 RSinti graščinsko sortirano, partija ugodno naprodaj J. Glojnarič. Zagreb, Mrazovičeva 7. 1961 agitnega potnika-zastopnika za Slovenijo in Medmurje za prodajo La svinjske masti ln slanine po ugodnih pogojih in primernih cenah Kupujem stalno rabljene vreče za sol in tesan stavbni les. — Ponudbe nasloviti na tvrdko HAAS Aleksander Sombor (Bačka). Kl&vsiško podjetje išče za takož strojnika in manipulanta lastne električne centrale. Samo prvovrstne moči, ki so popolnoma verzirar.e v postrežbi za hlajenje, pridejo v poštev. Stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Ponudbe z dopisom dosedanjega dela in plačilnih zahtev poslati pod »Prvoklasna sila 901« na Propagando a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pretinac 409. .............................................................................................................. lil Ii llttlliit Uiti itimu ...................................... LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938 '.aeetek: 6. marca. i>0% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih iržavah. ^sa pojasnila dajejo: .ivanični biro lajpciškog sajma — -eograd — K.ne2 Mihajlova 33/1.. «nim'iH'*w>amiiinimm in častni zastopniki: Ing. G. T o n n i e s — Ljubl jana, Tyrševa cesta 33 — Tel. 27 - 62 m Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 20 - 97. ini|ii»i|ii|ii!ll|ii!i,i;|""i!i"i'i"iiiiiri"ii"i,li'1""1""" " " ............................. Naše gledaiišče D K A M A Za čet p k ob 20 url ČVtrtek. 17.: Bela bolezen. Red Četrtek. Pptek. 18-: Zaprto. Sobota. 19.: ob 15. Snesruljčica. Izvem. Globoko znižane c^ne od din navzdol. Nedelja. "^0.: ob 15. Simkovi. Izven. Znižane cene od -0 din navzdol. Ob 20. Velika puntarij-a. Premiera. Preniiercki abonma. Krst»a predstava Kreftove »Velik© pun- larije«. Vsi naši časopisi eo posvetili temu delti posebno laskave ocane, ter veliko pozornost. Mf>d druirmi piše poročevalec »Novosti« s. M. F. Rokočevid. >Kaj je hotel pokazati Kreft s svojo najnovejšo dramo?. Po našem mišljenju dve, morda tri stvari. Predvsem. da vsebuje naša preteklost prav toliko hvaležne snovi kakor preteklost dru.?ih narodov in da nam ni treba iskati motivov drugod Drugič, da dokaže, da so sodobne težnje po ekonomski ravnopravno^i in svobodi le bolj izrazita in vern©:5a slika prejšnjih teženj Ln stremljenj... in tretjič da dokaže, da je lahko zgodovinska drama realnejša in aktualnega od drugih. c?lo od zgodovine same . • .< OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek, 17.: Madama Butterfly. Izven. Gostuje ga. Zlata Giungjenae. Znižane cene od 30 din navzdoL Petek. 18.: Zaprto. Sobota. 19.: Traviata. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjumgjenac. Znižane cene od 30 dan navzdol. Gospa Zlata Gjiingjenac nastopi drevi r naslovni vlogi Puoeinijeve opere »Madame Bu!t3rfly<. ki ;o prišteva gospa med svoje najboljše umetniške kreacije teko v pevskem. kakor tudi igra'«kem pogledu. Pol»? nje nastopijo še: ga. Kogeieva. g. Franci, ■Janko in Kolacio. Dirigira kapelnik Štritof. Drugo, go-iovanie gospe Zlate Gjungjenae bo v ?oloto v »Travnati«. Mozartova opera »Don Juan« se uprizori v torek ob priliki prodave 2o-letn:ce umetniškega delovanja o;>ern?2a ravnatelja g. Mirka Poliča. >Don .Tuan< velja kot opera izredne lepote in moči. Mozart je prvše! leta 1887- v Prago, kjer je doživela njegova »Fi-g a rova svatba« ogromen uspeh. Mojster ie sklenil, da napiše za Prago novo delo, ki naj prekaša vse njegove prejšnje opere. Julija 1787. je napisal partiiuro in ko so ho^elsi meseca septembra opero uprizoriti, je manjkala uvertira in velik del drugega dejan«. Pripovedujejo, da ie nato Mozart opero končal dan pred pramiero kanec novembra istega leta. Prv:h pet predstav »Don Juana« v Prafi ie vodil Mozart in imel nepopisen uspeh. Vstopnice so n-a razpolago pni dnevni bli"1"1 " f^r^pr'' ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 19.: N'ena velika ljubezen. Nedelja. '20.: Njena velika ljubeč en. IIAKIKoioho i.i.f;iui.i*rr Četrtek, 17.: Veronika DeseniSka. Red D. Petek. 18.: Za-prto. Sobota. 19.: Revizor. Zadnji«. Globoko znižane cene. iivllessia na deželi RUSE. Gasilska četa Ruše L je in?ela v nedeljo 23. pr. m. lepo gasilsko slavnost. združeno z občnim zborom. 2e zjutraj se je pomikala po Rušah lepa povorka gasilcev z godbo ter z razvitim praporom k maši za pokrovitelja gasilstva NTj. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob 10. pa je bil ob-' čni zbor in odlikovanje zaslužnih gasilcev. Odlikovani so bili tovariši: Albin in Franc Eigner. Franjo Šket in Ar,ton Požar, trgovec v Rušah. ka*ere je odlikoval dastni predsednik tov. Tomo Stani v navzočnosti odposlanca občine gosp Antona Stan-ca in nače!n'ka gasilske čete gosp. Kaca. ZIDANI MOST. Posavska podružnica SPD bo imela redni letni občni zbor 27. t. m. ob 16. v hotelu pri Juvančiču v Zidanem mostu. tio j