POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 45, 5. OSREDNJA j KNJIŽNICA ^ TEDNIK NOVEMM2Q04. CENA 289,00 SIT 0SRFDH3A KONICA <*-' * - u \ x r Q ^ HU/.6 3 Prim. MAJDA BENEDIK DOLNIČAR Vedno nam pride prav, če lahko obnovimo sistem črpalk, ki dovajajo zdravila obolelim otrokom Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 MERKUR ~ najboljši Velika izbira vjgä^ AKCIJSKIH atriklov iz Merkurjevega kataloga. Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... Zadruga mozirje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Itison, 4m 5.310 SIT/tm Tekači in preproge NA VSE CENE IZ OGLASA VAM V MESECU NOVEMBRU NUDIMO 10% GOTOVINSKI POPUST V ŽELEZNINI GORNJI GRAD! TEL: 839 44 SO IZREDNO UGODNA CENA KUHINJSKIH PLOŠČIC granitogres ploščice 30x30,1. klasa 1.899 SIT/m2 enobarvne 10x10 cm = 1.590 SIT/m2 iva iu cm = 351 SIT/kom Na zalogi že sveža komu in pesni rezanci po usodnih cenah v večini zadružnih poslovalnic! Topline, 4 m 5.743 SIT/tm mmmm g® (M&B we #V &T T n Forti ERMENCs.p., eSNIClA iofee6 ^ 3333 Ljubno ob Savinji ~ [)) TT TeI-: °*5 S?18 GSM: 041 598flrSS< AKCIJSKE CENE Svinjsko pleče brez kosti.799 SIT Svinjski vrat s kostmi....815 SIT Svinjski kare............950 SIT Svinjska rebra...........830 SIT Junečja rebra............700 SIT Meso je slovenskega porekla PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče d.o.o. Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: materiala za centralno ogrevanje, materiala za vodovod, kopalniške opreme, keramičnih ploščic (po naročilu) Kaj hočemo, včasih se določene stvari ne iztečejo tako, kot bi si želeli. Tako seje zgodilo tudi z našim izletom k Steyerjevim na Plitvički vrh, kjer smo se nameravali skupaj z našimi bralci udeležiti trgatve in poskusiti nekaj odličnih Steyerjevih vin. Pa nam jo je vreme v štirinajstih dneh kar dvakrat zapored zagodlo, zato smo se odločili, da izlet prestavimo na pomlad prihodnje leto. Takrat seveda ne bomo trgati grozdov, bomo pa zagotovo lahko poskusili vinski pridelek letnika 2004 in se na lastne oči prepričali, kako raste trta z imenom Savinjskih novic, ki smo jo posadili predlani. Medtem se iztekajo tako imenovane krompirjeve počitnice in otroci bodo že v ponedeljek znova nadaljevali s poukom všoli. Imam občutek krivde, ker nisem svojima hčerkama vtem času namenil niti dneva skupnega preživljanja časa. Ob tem sem se spomnil zgodbe, ki jo v knjigi Najprej najbolj pomembno opisuje Rebecca R. Merrill: »Pred leti sem v bolnišnici obiskala mlado žensko; bilojije komaj triindvajset let in domaje pustila dva majhna otroka. Pravkar so ji povedali, da ima raka, ki ga ni mogoče operirati. Držala sem jo za roko in razmišljala, kaj biji morala rečivtolažbo, kojezavpila: 'Vse bi dala, da bi mogla iti domov in zamenjati umazano pleničko!'« Včasih se šele ob kakšnem tragičnem dogodku zdrznemo in zavemo, da življenje teče mimo nas. Preplavijo nas podobe - zapravljene priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili za druženje, pogovor, skupno delo... a jih nismo, ker smo se preveč posvečali službi, rutinskim opravilom ali gledanju televizije. Včasih nas šele skrajna življenjska stiska opozori, da naša poraba časa ni v skladu s tistim, kar je za nas zares pomembno. V omenjeni knjigi je že v uvodu zapisana trditev, da je postavljanje najpomembnejših stvari na prvo mesto bistveno življenjsko opravilo. Skoraj vsi se čutimo razpeti med stvarmi, ki jim »moramo« narediti, in stvarmi, ki bi jih radi delali. Skoraj vsi smo vsakodnevno postavljeni pred odločitev, kako najbolje porabiti razpoložljivi čas. Odločitev je relativno lahka, če gre za izbiro med »dobrim« in »slabim«, veliko težje pa je, ko moramo izbirati med »dobrim« in »najboljšim«. V takih situacijah se marsikdaj ne zavedamo, da je »dobro« največji sovražnik »najboljšega«, zato dajemo prednost nujnim opravilom pred zares pomembnimi. Se tudi vam to dogaja? IZ VSEBINE Aktualno: Mladi vozniki poslej še mlajši Otroci in očala: So pravice otrok res brezplačne? Občinski svet Gornji Grad: Ženitev Enga in Komunale.......6 SAŠA regija: 7. srečanje gospodarstva OŠ Nazarje: Ko učenec zboli za rakom Intervju: Bojan Štrukelj, predsednik Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti..9 OŠ Rečica ob Savinji: Eksplozija v kemijski učilnici.....15 Na naslovnici: Osebje mozirske reševalne postaje na reševalni vaji na Rečici ob Savinji ^ ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 45, 5. november 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužlr, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. NOV ZAKON 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Mladi vozniki poslej še mlajši Z novim letom prihaja v veljavo nov Zakon o varnosti cestnega prometa, ki prinaša kar nekaj novosti na različnih področjih cestne varnosti. Bistvene spremembe se tičejo mladih voznikov, ki se bodo po novem lahko pričeli usposabljati za voznika že s šestnajstimi leti in pol. Bolj učinkovit nadzor, ki ga bo sedaj opravljalo ministrstvo za notranje zadeve, lahko pričakujejo tudi avtošole, precej višje kazni pa se obetajo tudi kršiteljem cestno-prometnih predpisov. ZA VOLAN ŽE S 16,5 LETI Že čez nekaj mesecev se bodo lahko prvi navdušeni 16,5 let stari najstniki preizkušali za volanom jeklenega konjička, Ko bodo uspešno naredili preizkus znanja v avtošoli, ki bo obsegal najmanj 40 pedagoških ur teoretičnega dela ter vsaj 20 ur vožnje, ter dopolnili 17 let, pride na vrsto »samostojna vožnja« avtomobila. Pri tej mora na sovoznikovem sedežu še leto dni preživeti tudi spremljevalec, ki ima vsaj 30 let, najmanj 7 letvozniških izkušenj in seve- da veljavno vozniško dovoljenje z ne več kot petimi kazenskimi točkami. Ob dopolnjeni polnoletnosti lahko takšen, bolj ali manj izkušen voznik znova opravlja izpit, tokrat tistega pravega, kije kot sedaj sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Kdor pa si tu oddahne, naj znova zajame sapo. Kajti procedura še ni končana. Mladi polnoletni voznik sedaj prejme karton »voznika začetnika«, čaka pa ga še udeležba programa dodatnega usposabljanja, ki traja 12 ur. V tem programu mora novopečeni voznik skozi vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa ter psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Seveda se ob vseh teh novostih obeta tudi nova cena. Ta naj bi bila od sedanje višja »le« za nekaj deset tisočakov. V AVTOŠOLAH VEČINOMA ZADOVOLJNI Novi zakon naj bi avtošolam prinesel nekaj dobrodošlih sprememb. Seveda dobrodošlih le za tiste avtošole, ki so že sedaj vajene delati po predpisih, saj gre pričakovati, da bo inšpekcijski nadzor, ki ga bo po novem opravljalo ministrstvo za notranje zadeve, bolj učinkovit in dosleden. Zaradi reorganizacije bodo poslej tudi izpitne komisije pod isto ustanovo kot avtošole, kar bo pripeljalo do boljših medsebojnih odnosov, vsaj tako upajo v avfošolah. Novi zakon pa prinaša tudi kadrovske spremembe, s katerimi naj bi avtošole pridobile na strokovnosti, vendar pa bo sprememba tistim avtošolam, ki novih pogojev ne izpolnjujejo, prinesla tudi kakšno finančno zadrego. Tatiana Golob Naša anketa Vedno mlajši za volan Meja, ko lahko najstnik sede za volan avtomobila, se je znižala. Pomaknila za dve leti pod polnoletnost, bodo pa mladi vozniki med svojim pridobivanjem izkušenj na cesti vedno v spremstvu starejšega, pametnejšega in zrelejšega (vsaj upamo) voznika. Leta namreč niso vse. Ali če povzamemo mnenje enega izmed anketiranih: »Zrel voznik si lahko tako že pri šestnajstih, šele pri štiridesetih ali pa sploh nikoli.« Fani Kunej, Mozirje Z zakonom, kije dal pravico do vožnje že šestna-jstletnikom, se absolutno ne strinjam. Podpiram pa visoko število ur pred izpitom, saj to vsaj nekoliko pripomore k varnejši vožnji. Veronika Irman, Mozirje Težko, da so šestnajstletniki že dovolj odgovorni za vožnjo. S spremljevalcem, to že, pa še vseeno bo tvegano. Je pa res, da je to odvisno od osebe do osebe. Sem za poseg avtošol, ki bodo uvedle visoko število obveznih ur, ki jih bo treba prevoziti pred izpitom. Sicer bo to kar nekaj stalo, a morda bodo tako bodoči vozniki le bolj premislili, ko bodo sedali v avto. Simon Gračner, Mozirje Sem proti temu zakonu, kervidim,dažeza nekatere osemnajstletnike čas izpita in vožnje pride prehitro. Za spremljevalca pa dvomim, če bo v kritični situaciji sposoben reagirati pravočasno. Nisem pa za to, da bi se predpisala (visoka) meja ur vožnje, potrebnih za izpit, saj dvomim, da bi kdo razen avtošol še imel korist. Jakob Presečnik, Mozirje Šestnajstletniki seveda še niso povsem sposobni popolnoma samostojne vožnje, zato so v zakonu ustrezne varovalke: vožnja s spremstvom, ponovno preverjanje znanja ob zadostni starosti ... Sistem je dobro zastavljen, bo se pa treba določil držati, saj bo to pomenilo večjo varstvo mladih v prometu. Poleg tega pa je treba stremeti za tem, da bodo v Sloveniji avtošole kvalitetne, kajti trenutno vse niso. Prometna varnost je le prva, drugo pa so želje posameznikov, da bi vozili čimprej. Ivan Gostečnik, Mozirje Tudi šestnajstletniki so lahko sposobni odgovorne in varne vožnje, to ni tako strogo vezano na starost kot pa na sposobnost in miselnost posameznika. Neodgovorne voznike najdemo povsod, tako med mladimi kot med starimi. Sem pa proti visokemu številu obveznih prevoženih ur, saj bo tu šlo predvsem za zaslužkarstvo avtošol. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Jani Slemenšek, Mozirje Veliko je odvisno od spremljevalcev mladih voznikov. Vsak zakon ima svoje slabe in svoje dobre strani intakojetudistem. Glede letpa:včasih tudi štiridesetletniki niso dovolj zreli, pa nekateri šestnajstletniki so. In tako je tudi s kvaliteto šoferja. Leta niso vse. © OTROCI IN OČALA So pravice otrok res brezplačne? V Sloveniji je zdravstveno varstvo otrok po zakonu brezplačno, isto velja tudi za brezplačno šolanje. Vsi vemo, kako je s tem brezplačnim šolanjem in žal kaže, da enako stanje vlada tudi v zdravstvu. Vsaj kar se tiče otrokove pravice do brezplačnih očal enkrat letno ali po potrebi tudi pogosteje. Znesek, ki ga za očala otroka zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v praksi ne zadostuje, v večjih mestih pa se starši poleg dodatnih stroškov srečujejo še s pretirano dolgo čakalno dobo. K sreči je stanje v Zgornji Savinjski dolini mnogo manj kritično. Znesek, ki ga ZZZS (Zavod) prizna za celotna očala se sicer razlikuje glede na višino dioptrije, giblje pa se od 7.146 do 24.420 tolarjev, kar po mnenju Zavoda zadostuje za nakup očal vsaj pri nekaterih optikih. No, kateri so ti optiki, pa morate seveda odkriti sami, Pri določanju cenovnih standardov Zavod upošteva predloge optikov ali obrtne zbornice, v zadnjih dveh letih pa menda predloga po kakšnem povišanju tega zneska ni bilo. Kakšno je dejansko stanje pri nakupu otroških očal, smo se pozanimali pri Mateji Likeb - Ternik, mojstrica očesne optike, ki s svojo optiko v Mozirju deluje že precej dolgo obdobje: »Stanje je verjetno marsikje res Rosenstein Anton, Avtošola Traffic Mozirje: »Zagotovo so spremembe, ki se tičejo avtošol, večinoma dobrodošle. V naši avtošoli, ki je že do sedaj delovala po predpisih, večjih težav ne pričakujemo. Kar se tiče kadrovskih sprememb, jih izpolnjujemo že sedaj, saj nas je zaposlenih, z mano vred, kar šest učiteljev, vodja avtošole pa izobrazbeno ustreza tudi novim pogojem. Kar se tiče obljubljenega strožjega izvajanja nadzora, je le dobrodošel, saj se je marsikje predvsem teoretičen del usposabljanja, tu prednjačijo srednje šole, izvajal precej po domače in nestrokovno. To smo tudi opažali pri izvajanju praktičnega dela usposabljanja tistih voznikov, ki so teorijo opravljali kar na srednji šoli. Glede nove starostne omejitve, bi rekel, da bo veliko odvisno od spremljevalca mladega voznika. Če bo ta dovolj odgovoren in ga bo mladi voznik resno upošteval, težav verjetno ne bo. Drugače pa lahko pričakujemo marsikaj.« TG _____________________________________________ kritično, saj se cene očal pri različnih optikih zelo razlikujejo, karje pogojeno tudi z okoljem, v katerem se optika nahaja. Sicer pa starši, če le morejo, svojemu otroku radi privoščijo najboljše in za znesek, ki ga priznava Zavod, to res ni povsem izvedljivo. Skratka, primerna očala je, vsaj pri nas, mogoče dobiti že za minimalno doplačilo, res pa je, da je z večjim doplačilom večja tudi kvaliteta očal, posledično pa se veča tudi udobje pri njihovi nošnji.« Na podeželju oziroma pri določenih optikih torej vaša denarnica še ne bo utrpela bankro- Mateja Likeb -Ternik: »Marsikje si zdravniki sami ustvarjajo čakalne dobe in s tem so ljudje prisiljeni iti vsamoplačni-ško storitev.« (foto: Ciril M. Sem) ta, dejstvo pa je, da vsekakor ne moremo govoriti o brezplačnem zdravstvenem varstvu otrok. Težava pri cenah očal je verjetno tudi v višini marže, ki si jo postavijo optiki. Življenje v urbano zelo razvitih območjih terja svojo ceno tudi pri večjem plačilu izdelkov, ki se tam ponujajo. Tako lahko tudi očala iste znamke in kvalitete stanejo zelo različno. S tem se strinja tudi Likebova: »Slovenija je sicer majhna dežela, a cene enakih izdelkov lahko zelo variirajo. In tako je tudi v optiki. Medtem ko imajo nekateri optiki zelo visoke marže, drugi ne pretiravajo toliko. Lahko izpostavim tudi konkreten primer, koje ravno pred kratkim stranka, ki živi v Ljubljani kupila kar dva para očal z enako di- optrijo, ker je bila cena pač toliko nižja kot v Ljubljani.« Sicer pa se slovenski starši slabovidnih otrok ne srečujejo le s problematiko doplačila za storitev, ki naj bi bila po zakonu brezplačna, marsikje je težko sploh najti optika, ki ima ali sodeluje s koncesijo. Preprosto povedano, če ni koncesije, tudi ni mogoče uveljaviti zneska, ki ga prizna Zavod in celotno storitevje potrebno plačati iz svojega žepa. Težava, s katero se spopadajo predvsem mesta, pa je tudi nerazumno dolga čakalna vrsta pri zdravniku, ki deluje v javnem zdravstvu, kar marsikaterega starša dobesedno prisili, da se posluži samoplačniške in veliko dražje storitve. Tudi na tem področju imamo Zgornjesavin-jčani in verjetno tudi ostali podeželani prednost. Čakalna doba je povprečno mesec dni, Likebova pa poudarja, da za predolgo čakanje niso odgovorni le optiki: »Če se pri nas v nekem obdobju primeri, da imamo nadpovprečno veliko pregledov, te pač ne opravljamo le enkrattedensko, ampak toliko, kolikšna je potreba. Marsikje si zdravniki sami ustvarjajo čakalne dobe in s tem so ljudje prisiljeni iti v samoplačniško storitev, kar lahko zdravnikom nudi še dodaten zaslužek. Mislim, da bi s trudom zdravnikov čakalne dobe lahko bile krajše.« Očala nosi približno četrtina naših otrok, pa to verjetno ni edina zdravstvena storitev, s katero se srečujejo slovenski starši. Težave se brez dvoma pojavljajo še marsikje, njihovo reševanje pa je očitno prepuščeno iznajdljivosti, da ne rečemo finančnemu stanju vsakega posameznika. In kadar le ta ni »iznajdljiv«, trpi otrok. Pa čeprav mu država priznava kopico takšnih in drugačnih pravic. Tatiana Golob UREDBA 0 DOLOČITVI DRUGAČNE ZUNANJE MEJE PRIOBALNEGA ZEMUIŠČA SAVINJE Vlada prižgala zeleno luč za solčavsko klavnico Občina Solčava je pred letom dni vložila za območje »Klemenškove žage« na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pobudo za drugačno določitev širine priobalnega zemljišča z namenom graditve skupne klavnice za potrebe okoliških kmetij. Da bi se omogočila izvedba potrebne gradnje, je vlada na četrtkovi seji sprejela uredbo, s katero se izjemoma in na podlagi strokovne preveritve hidroloških in hidravličnih razmer na območju dovoli zmanjšanje širine priobalnega zemljišča iz 15 metrov na 5 metrov, tako da se istočasno z gradnjo zagotovi tudi var- stvo voda in varstvo pred vodami. Zaradi tega je potrebno ob gradnji predvideti tudi leve brežine Savinje, tako da bo zagotovljeno izboljšanje vodnega režima in varstvo voda pred onesnaženjem, zagotovljeno pa mora biti tudi izvajanje nalog javne službe urejanja voda. Pobuda za gradnjo klavniceje zrasla med samimi Solčavani, za kar so že pred časom ustanovili zadrugo, v kateri je okoli 40 domačinov. Sicer pa se v Solčavi zavedajo, da je njihova osnovna skrb ohranjati čisto okolje, kar se kaže v čisti Savinji. Savinjčan OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Ženitev Enga in Komunale V gornjegrajskem podjetju Engo so očitno razmere dozorele do te mere, da je potrebno z interventnimi ukrepi ohranjati glavo nad vodo. V načrtu je združevanje oziroma pripojitev k tamkajšnjemu komunalnemu podjetju, še prej pa je potrebno spraviti z dnevnega reda vse prej kot enostavne odnose s Smreko, ki ima v Engu 25- odstotni lastninski delež. Skladno s tradicijo so občinski svetniki tudi na zadnji seji brez zvedavosti sledili županu Toniju Riflju in potrdili sklep, po katerem Občina Gornji Grad neodplačno podari družbi Smreka svoj poslovni delež v osnovnem kapitalu omenjene družbe, ki znaša v nom-inalni vrednosti 8.154.286,88 tolarjev. V zameno pridobi neodplačno 25-odstotni poslovni delež družbe Smreka v družbi Engo, ki znaša v nominalni vrednosti 525.000,00 tolarjev. Svetniki so potrdili tudi odstop od tožbe, s katero naj bi od Smreke po sodni poti izterjali okoli deset milijonov zapadlih obveznosti, na račun neplačevanja povečane cene toplotne energije pa še dodatnih osem milijonov tolarjev. Ker je tudi Smreka vložila tožbo za izstop iz Enga, naj bi se v praksi zgodilo, da eden proti drugemu tožbo umakneta. Občina naj bi se po besedah Riflja odločila za takšen ukrep zaradi kritičnih razmer v Smreki, čeprav je župan še nekaj mesecev nazaj grozil gornjegrajskim lesarjem s skrajnimi ukrepi. Združitev Enga in Komunale naj bi se zgodila z novim letom, kar naj bi po predlogu Jožeta Čelika, direktorja revizijske hiše Boniteta iz Velenja, potekalo na enostaven način. S tem bi se menda izognili revizijam in ostalim »nepotrebnim« vprašanjem. Predviden scenarij bosta morati potrditi še skupščini Komunale in Enga, sklep o brezplačni zamenjavi deležev med Smreko in Engo pa bo moralo potrditi še registrsko sodišče. Pri celotni zgodbi je pomembno tudi vprašanje okoli 200 milijonov tolarjev vrednih dveh kotlov v kotlovnici, za katera je denar prispevala Evropska unija. Kot je bilo slišati, dokumenti o obstoju kotlov sploh ne obstajajo, karje mogoče razumeti, da jih formalno sploh ni. Z združitvijo naj bi Komunala bistveno pridobila na osnovnem kapitalu, precej bi se povečal tudi bruto promet. Dogajanje je povezano tudi s kadrovskimi "rošadami" znotraj občinske uprave, saj naj bi vodenje komunalnega podjetja prevzel dosedanji tajnik občine Jože Poznič, ki je poleg župana Tonija Riflja seznanjen z razsežnostjo problemov v Engu, katerega poleg bančnih obveznosti pestijo tudi likvidnostne težave. Savinjčan j£OWv>7ZCR-&MO Odgovornost Tajnik občine Gornji Grad Jože Poznič je pripravljen prevzeti vodenje združenega komunalnega podjetja pod točno določenimi pogoji, kijih na občinskem svetu ni nihče omenil niti z besedico, vendar so za stabilen obstoj podjetja bistveni. Po Pozniču naj bi komunalno podjetje prevzelo samo in edino tekoče poslovanje Enga (čeprav je tudi to problematično), ostalo naj rešuje dosedanji direktor Enga Toni Rifelj. Po naših informacijah je direktor Enga in hkratni gornjegrajski župan Toni Rifelj v vse prej kot zavidljivem položaju. Iz tega izvira neverjetna servilnost do Smreke in dogovor, ki je v škodo Občine Gornji Grad in Enga. Na tej točki se velja vprašati, zakaj neodvisni revizorji ne opravijo svojega dela, preden bodo na podlagi nespodobnega scenarija »nategnjeni« predvsem dobavitelji sekancev in porabniki toplotne energije. Iz internega revizijskega poročila za poslovno leto 2002je razvidno, da je družba Engo uporabila dolgoročne rezervacije, prejete za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, za pokrivanje stroškov bančnih obresti, kar ni skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Nenamenske porabe dolgoročnih rezervacij se je v letih 1999 do 2002 nabralo za okroglih 68 milijonov tolarjev. Nadalje je bilo ugotovljeno, da zaradi izgube v poslovnem letu 2002 Engo ne razpolaga več z ustreznim osnovnim kapitalom (-4.313.695,23 tolarjev), zaradi česar bi morala uprava (beri direktor Toni Rifelj, op.p.) skupščini družbe predložiti poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti oziroma po zakonu o gospodarskih družbah objaviti stečaj. Kljub dejstvu, da se je na račun večje porabe toplotne energije v letošnjem letu tekoče poslovanje Enga nekoliko izboljšalo, osnovni problemi ostajajo. Nič slučajnega ni, da za direktorja Smreke Bruna Zagodeta brezplačen prenos lastniških deležev ni najboljša rešitev. Predvsem zato, ker jejasno, da Engo zaradi zastarelosti postopkov od Smreke ne more iztožiti okroglih deset milijonov tolarjev, še boj pa je problematična lanskoletna podražitev toplotne energije, kije Zagode ne priznava. Tarifa, ki je veljala do podražitve, je bila sprejeta na podlagi medsebojne pogodbe, kjer je zapisano, daje cena oblikovana in sprejeta na podlagi predloga nadzornega sveta Enga. Občinski svet, kije novo ceno potrdil, bi moral vedeti, da organi Enga ne funkcionirajo in da nadzorni svet v času podražitve sploh ni obstajal. Torej je mogoče govoriti o neupravičeni podražitvi. Zakonodajna veja gornjegrajske lokalneoblastijetorej dolžna storiti več kotsamo potrjevati vprašljive aranžmaje. Savinjčan \_________________________________________________ ERA VELENJE Širitev Ere na hrvaški trg se nadaljuje Trgovska družba Era Velenje je prejšnji četrtek v Slatini na Hrvaškem odprla novo prodajalno Adut površine tisoč kvadratnih metrov. Nova prodajalna se nahaja v nakupovalnem centru Mi-naco, ki ima skupno površino 2.500 kvadratnih metrov, z otvoritvijo Aduta pa je zaokrožena ponudba centra, v katerem so do sedaj delovali supermarket, trgovina z obutvijo in gostinski lokal. Adut je Erina specializirana trgovska blagovna znamka neži-vilskega blaga, ki zajema vse, kar je potrebno za gospodinjstvo in ureditev doma: velike in male gospodinjske aparate, ostale drobne pripomočke za gospodinjstvo, audio in videotehniko, vrtni program, elektromaferial, orodja, barve, lake itd. Era je skupaj s hčerinsko družbo Era Tornado že konec avgusta v Samoboru odprla trgovski center z najcelovitejšo ponudbo na Hrvaškem, ki ima 30 lokalov in za- posluje 300 ljudi. Z Adutom v Slatini Era nadaljuje strategijo širitve na hrvaškem trgu, pripravlja pa se tudi na gradnjo velikega trgovskega centra v Velenju - po vzoru tistega v Samoboru, vendar je vse odvisno od pridobitve ustrezne lokacije. KF 7. SREČANJE GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI Partnerstvo v konkurenčnosti Letošnje srečanje gospodarstva v Savinjsko-Šaleški regiji, tokrat že sedmo po vrsti, bo potekalo od 30. novembra do 10. decembra. Osrednje sporočilo letošnjega srečanja je izraženo že v njegovem naslovu Partnerstvo v konkurenčnosti, ki ga je mogoče razumeti kot odziv na globalno konkurenco in možnosti partnerskega sodelovanja med velikimi in malimi gospodarskimi subjekti. Alenka Avberšek: »Letošnje srečanje gospodarstva prerašča regionalni okvir« (foto: Franci Kotnik) Tako kot v preteklih letih bo tudi tokratno srečanje sklop različnih dogodkov, bistvena novost pa je ta, da z vsebinami in udeležbo tako velikih kot malih podjetij prerašča regionalni okvir. Po bese- dah direktorice območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek je ta želja stara že nekaj let, letos pa se dejansko uresničuje, saj bo poleg »domačih« velikih podjetij Gorenja in BSH Hišnih aparatov aktivno sodeloval tudi Revoz. Prvo dejanje 7. srečanja gospodarstva bo plenarni del, na katerem bodo omenjena tri velika podjetja predstavila svoje razvojne cilje in politike do dobaviteljev. Pričakuje se, da bo v teh predstavitvah jasno izražena njihova namera po gradnji dolgoročnih partnerstev, hkrati pa tudi želja, da dobavitelji niso oddaljeni več kot 150 kilometrov, kar je razumljivo iz povsem ekonomskih razlogov. Ne glede na to Gorenje, BSH Hišni aparati in Revoz pričakujejo od slehernega dobavitelja zelo visok nivo podjetniških kvalitet, za katere se nekatera mala podjetja preprosto ne zavedajo, da jim še manjkajo. »Za vzpostavitev dolgoročnih partnerstev bo marsikje potreb- no drugačno povezovanje, kot ga poznajo danes, zato bo v nadaljevanju plenarnega dela sledil prikaz razvojnih projektov povezanih malih in srednjih podjetij. Plenarni del bomo zaključili z okroglo mizo, kateri ji bo dal osnovo referat dr. Mojmira Mraka, na kakšen način lahko naše gospodarstvo deluje v globalnem okolju in na kak način lahko pridobimo dodatne finančne vire in Jasna Klepec: »Predstavljeni bodo tudi novi produkti, vezani na turizem, organizirali pa bomo tudi letno srečanje razvojnih podeželskih jeder« (foto: Franci Kotnik) 7. SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA 2004 - PARTNERSTVO V KONKURENČNOSTI vir Poziv mladim SASA regije! Vsako leto pripravimo za srečanje velikega in malega gospodarstva vrsto zanimivih vsebin in dogodkov in vsako leto dodamo kaj novega. Letos ste na vrsti mladi. Vaše dni na srečanju smo imenovali MLADI PRI USTVARJALNEM IN PODJETNIŠKEM DELU. Vabimo vas, da se nam pridružite na - razstavi »Dosežki mladih na različnih področjih ustvarjalnosti«, ki bo odprta od 10. do 20. decembra 2004 v Knjižnici Velenje; odprtje razstave 10. decembra ob 18. uri; - predstavitev nagrajenih nalog iz razpisa »Ideje mladih za razvoj SAŠA regije« ob 18.30 uri, po odprtju razstave. Večer bomo zaključili z okroglo mizo, na kateri se boste mladi srečali s predstavniki podjetij in lokalnih skupnosti. Razstavo organiziramo kot spodbudo k inovativnemu načinu dela na različnih področjih (področje tehnike, javne uprave, politike, trgovine, šolstva, športa, medicine, umetnosti, humanističnih in drugih ved) z namenom, da svojemu okolju pokažete svojo idejo, ki ste jo od ustvarjalnega razmišljanja razvili do končnega rezultata: novi tržni proizvodi, nove storitve, izboljšanje načina dela, prihranki... Prijavo za sodelovanje na razstavi (navedite vrsto izdelka) sporočite do 25. novembra 2004 na e-naslov ora@siol.net ali na tel. 031 370 756 (Eva Klepec). Svoje izdelke za razstavo prinesite v Knjižnico Velenje v četrtek, 9. decembra 2004, ob 17. uri, lahko pa jih pošljete ali oddate do 6. decembra 2004 na naslov: - GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, Velenje - Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Savinjska cesta 39, Mozirje evropskih strukturnih skladov,« še pojasnjuje Alenka Avberšek. Poleg plenarnega dela je v sklopu srečanja predvideno še srečanje z dobavitelji Gorenja, BSH Hišnih aparatov in Revoza, srečanje slovenskih grozdov, tako velikih na državnem nivoju kot manjših lokalnih grozdov in mikropodjetniških povezav, konferenca inženiringa, problemska okrogla miza Kako do kadrov, en dan pa bo namenjen povezovanju v turizmu. Tudi slednji dogodek bo organiziran na nacionalnem nivoju. Direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec: »Načrtujemo predstavitev projektov za ureditev vodnih parkov v Ljubljani in Velenju, zato pričakujemo sodelovanje BTC-ja, drugi del dneva turizma pa bomo namenili trženju in promociji. Predstavili bomo aktivnosti, predvidene za naslednje leto, za skupne nastope v regiji. V tem projektu sodeluje osem ključnih nosilcev turistične dejavnosti in več manjših, ki so povezani preko razvojne agencije, kar 40 jih je, hkrati pa načrtujemo še predstavitev organiziranosti turizma v ljubljanski urbani regiji in Bohinju.« Predstavljeni bodo novi produkti, vezani na turizem, organizirali pa bodo tudi letno srečanje razvojnih podeželskih jeder, ki jih je zdaj v Sloveniji deset. V tem sklopu bodo predstavljeni novi razvojni programi podeželja, izdelani za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, drugi projekt pa je zajel občine Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Poleg ostalih dogodkov izven plenarnega delaje Jasna Klepec še posebej izpostavila razstavo Dosežki mladih na različnih področjih ustvarjalnosti, ki bo potekala od 10. do 20. decembra v Knjižnici Velenje. Odprtju razstave bo sledila predstavitev nagrajenih nalog iz razpisa »Ideje mladih za razvoj Sa-Ša regije«, po predstavitvi pa bo še okrogla miza, na kateri se bodo mladi lahko srečali s predstavniki podjetij in lokalnih skupnosti. Franci Kotnik ® OSNOVNA SOLA NAZARJE Ko učenec zboli za rakom Ustanova za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi je prejšnjo sredo v nazorski osnovni šoli pripravila enodnevno izobraževanje z naslovom Ko učenec zboli za rakom. Izobraževanja se je udeležilo preko 60 pedagogov in ostalih strokovnih delavcev osnovnih šol z vseh koncev Slovenije, ki so se na ta način usposobili za ustrezno ravnanje v primeru, če bi za rakom zbolel kateri izmed njihovih učencev. Udeleženci izobraževanja v nazarski osnovni šoli, druga z leve v prvi vrsti prim. Majda Benedik Dolničar, tretji z leve direktor podjetja BSH Hišni aparati Matjaž Lenassi (foto: Ciril M. Sem) Udeležence izobraževanja so pozdravili ravnatelj Osnovne šole Nazarje Zvone Smrke, nazarski župan Ivan Purnat in direktor podjetja BSH Hišni aparati Matjaž Lenassi, Kot je znano, so se v omenjeni gospodarski družbi lani ob 10. obletnici delovanja v okviru skupine Bosch Siemens Home Appliances Group odločili, da svoj jubilej oplemenitijo z donacijo desetih milijonov tolarjev Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, poleg enkratne donacije v novembru 2003 pa tej ustanovi v letu 2004 namenjajo tudi del sredstev od prodaje njihovih aparatov, označenih z logotipom akcije, ki poteka pod sloganom Mi podpiramo prihodnost. V Sloveniji zboli za rakom letno približno 60 otrok in mladostnikov do 18. leta starosti. Zanje in za njihove družine skrbijo strokovnjaki hemato-onkološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer pa se ubadajo s stalnim pomanjkanjem finančnih sredstev. O celostni obravnavi otroka z rakom so v Nazarjah predavale strokovnjakinje omenjenega oddelka pediatrične klinike in peda- imi boleznimi, Marjanca Rožič, višja medicinska sestra, mag. Martina Bürger Lazar, oddelčna psihologinja, in Tanja Wabra ter Alenka Klinc, specialna pedagoginja in profesorica defek- goginje tamkajšnje bolnišnične šole: prim. Majda Benedik Dolničar, dr. med., oddelčna zdravnica in predsednica Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvn- tologije v omenjeni bolnišnični šoli. BSH Hišni aparati so poleg donacije finančnih sredstev v okviru akcije Mi podpiramo prihodnost pripravili še vrsto dogodkov in aktivnosti za obolele otroke in njihove starše: obisk in predavanje Slovenke leta 2003 Benke Pulko v prostorih Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, likovno delavnico pod mentorstvom slikarja Jožeta Trobca, ki je narisal logotip akcije, zaključni šolski izlet za predšolske otroke z rakom v živalski vrt in za obolele starejše otroke v Zgornjo Savinjsko dolino z ogledom tovarne BSH Hišni aparati, Mozirskega gaja in turistične kmetije, izdali pa so tudi informativno zgibanko o donaciji in raku pri otrocih. Zaposleni v podjetju BSH Hišni aparati so z donacijsko akcijo seznanjeni preko internega glasila, v tovarni pa so razstavljena likovna dela na temo metulja, ki so jih narisali oboleli otroci. V mesecu novembru bo organizirana zaključna prireditev za vse, ki so sodelovali v akciji, na kateri bodo predstavljeni rezultati ob zaključku enoletne donacije. Franci Kotnik Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati: Prim. Majda Benedik Dolničar, dr. med., predsednica Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi: »To je prvo tovrstno izobraževanje na temo Ko otrok zboli za rakom. Zdi se mi zelo koristno, ker imajo otroci, oboleli za rakom, zaradi same bolezni in zaradi zdravljenja spremenjen način življenja, spremenijo pa tudi svojo zunanjo podobo, kar velikokrat moti prav mladostnike. Za te otroke je izredno pomembno, da obdržijo stik z vrstniki in šolo in da ne izgubijo šolskega leta. Zaradi tega imamo že utečene sestanke z učitelji in razredniki teh otrok, včasih se odzove tudi kak ravnatelj ali psiholog, in potem skupaj naredimo načrt poučevanja tistega otroka, ki je zbolel. Zelo nasje razveselilo, ko je podjetje BSH Hišni aparati dalo pobudo za to izobraževanje in prevzelo tudi celotno organizacijo. V sklopu donacije, ki se izteče v mesecu novembru, nam BSH Hišni aparati namenijo od vsakega prodanega proizvoda 40 tolarjev. Na ta način naj bi se tekom celotne donacije nabralo okrog štiri milijone tolarjev, za ta denar pa se vedno skupno dogovorimo, kako bomo to porabili. Vedno nam pride izredno prav, če lahko obnovimo sistem črpalk, ki dovajajo zdravila obolelim otrokom, so pa tudi še druge dejavnosti, kijih moramo financirati s pomočjo denarja Ustanove, kot so letni tabori teh otrok. Potrebujemo pa tudi še druge aparate, kijih z rednim zdravstvenim denarjem ne uspemo tako hitro nabaviti. Ta donacija torej ni nadomestilo za denar iz zdravstvene dejavnosti, ampak le premostitev, da lahko vse to izvedemo hitreje in otrokom omogočimo čim boljšo kvaliteto zdravljenja in življenja.« »Ko smo se lani odločili za donacijo Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, nismo želeli doseči reklamnega učinka, ampak smo želeli nuditi pomoč otrokom, ki so te pomoči potrebni. Za omenjeno ustanovo smo se odločili zato, ker dela zelo dobro, hkrati pa je ena izmed redkih, ki delujejo zelo transparentno glede porabe finančnih sredstev. Akcija gre sedaj proti koncu, sodelovanje je bilo zelo lepo, mi pa smo se pri tem tudi veliko naučili. Naše podjetje je okrašeno s krasn- imi risbicami, ki so nam jih podarili oboleli otroci, kò so bili pri nas na obisku, z njimi pa smo bili tudi skupaj vživalskem vrtu in na pikniku. Za prihodnje leto načrtujemo nekoliko drugačne akcije, seveda je treba podpirati tudi lokalne projekte, je pa veliko bolj učinkovito, če se denar skoncentrira. Za natančno obliko se še odločamo, bo pa nekaj podobnega kot letos, torej ne v smislu reklamiranja, ampak s poudarkom, da lahko tudi dobra podjetja v lasti tujcev pomagajo v Sloveniji.« M SINTAL CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si BOJAN ŠTRUKELJ, PREDSEDNIK KRAJEVNEGA ODBORA ŠMARTNO OB DRETI "Mladi bodo imeli večjo možnost, da ostanejo doma" Bojan Štrukelj (foto: Marija Šukalo) Štiri desetletja dela v Krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti je visok jubilej. Številni dosežki, kijih je kraj zabeležil v svojem razvoju, so plod dela številnih neimenovanih krajanov in predsednikov, ki so dali pečat kraju. In pečat mu daje s prizadevnim delom tudi sedanji predsednik Bojan Štrukelj, 35-letni Šmarčan, ki mu kraj veliko pomeni. - Kakšno je vaše delo v Krajevnem odboru Šmartno? Delo predsednika krajevnega odbora opravljam od začetka leta 2003. Ker sem po horoskopu tehtnica, so vse moje odločitve tehtne. Moje zadovoljstvo je zadovoljstvo krajanov. Predlogi, kijih posredujejo krajani, so v krajevnem odboru pretehtani in posredovani na občino po prioriteti. Ni vedno vse tako, kot si želim. Menim, da seje za vse potrebno dogovoriti, saj bodo potem z rezultatom zadovoljne vse udeležene strani. - Za Šmarčani je štiri desetletja plodnega dela v krajevni skupnosti. Kako bi jih ocenili? Kraj je v mandatih prejšnjih predsednikov pridobil veliko. Prepričan sem, da so nekdanji sveti krajevnih skupnosti storili vse, kar se je pač v danem trenutku in po njihovih močeh dalo. Imeli so vsekakor večjo avtoriteto, saj so imeli škarje in platno v svojih rokah. Financiranje je bilo iz krajevnih samoprispevkov, kjer seje nabralo kar nekaj sredstev, ki so se namensko porabila. Med največje investicije zadnjih 30 let sodi prav gotovo izgradnja prizidka osnovne šole, ki seje financiral iz krajevnega samoprispevka, prav tako je iz sredstev samoprispevka zgrajena mrliška vežica. Lepa zgradba, funkcionalno zasnovana, okolica smiselno urejena. Res pa je, da so se arhitekti na področju notranjega načrtovanja malce »poigrali«, saj imamo z ogrevanjem velike težave. Pravkarjih rešujemo. Vodovod Brdo je zasluga samih prebivalcev Brda, skupaj s KS. Odkar je bila ustanovljena Občina Nazarje, je bila zgrajena tudi cesta na Lipo, seveda ob pomoči prebivalcev Rovta. Športni objekt v Račneku, ki še ni dokončanje skupni rezultat prostovoljnega dela krajanov, sredstev občine in sponzorjev ter športnega društva, delno pa tudi sredstev krajevne skupnosti. - Omenjate prostovoljno delo. Je tudi danes prisotno? Prostovoljno delo se pojavi le ob pozivu društev. Večje akcije so se v zadnjem času odvijale v Račneku, uredili smo smučišča in gasilski dom. Pri tem so se izkazali tako športniki kot gasilci. Časi pa so se spremenili. Danes se z akcijo zbiranja finančnih sredstev več dobi kot s pozivom na prostovoljno delo. Kljub temu obstajajo posamezniki, ki so še vedno pripravljeni delo opraviti prostovoljno. - In mladi, kakšne možnosti imajo, da si ustvarijo družino v Šmartnem? Po dolgih letih se bo v Šmartnem spet gradilo. V predelu Bič -južno od Črne barake - bo na razpolago osem komunalno urejenih parcel. Stem bo kraj pridobil možnost povečanja števila prebivalcev, mladi bodo imeli večjo možnost, da ostanejo doma. Prav tako je razveseljiv podatek, da se v Spodnje Kraše priseljujejo mlade generacije. S tem se zapolnjujejo tudi oddelki v vrtcu in osnovni šoli. Kot krajan si želim, da bi se te »navade« prenesle tudi na druge zaselke (smeh). - Že v začetku pogovora ste omenili, da ste v Šmartnem organizirani v krajevni odbor. Kako je ta sestavljen in kako deluje? Odbor je bil imenovan s strani občine inje sestavljen iz osmih članov: trije svetniki občine Nazarje, predstavniki gasilcev, športnikov in upokojencev ter dva člana, ki pokrivata zaselke Volog in Spodnje Kraše. Kljub povabilom, naj krajani zaselka Brdo določijo člana odbora, se to še ni zgodilo. Odbor je že na svoji prvi seji sklenil, da bo deloval v interesu krajanov in kraja in ne bo upošteval interesov političnih strank. V največji možni meri se krajevni odbor odziva na težave krajanov in do sedaj nam je uspelo razrešiti že kar nekaj zadev v zadovoljstvo krajanov. - So kakšne pomanjkljivosti krajevnega odbora? Pomanjkljivosti se kažejo predvsem vtem, da je odbor nemočen brez finančnih sredstev. Kljub pereči problematiki nekaterih zadev ne more vplivati na ugodno rešitev problemov. - Kako rešujete odvoz smeti in odpadkov? Ekološka opremljenost kraja je na visokem nivoju, saj lahko štejemo tako imenovane »eko otočke« med napredne ideje. Na teh mestih se ločeno zbirajo papir, steklo, pločevinke, plastika. Na žalost pa ugotavljam, da nekateri krajani tega ne upoštevajo. Njihova ekološka osveščenostjim dovoljuje na ta mesta odlagati gradbeni material, ostanke kritin, kosovne odpadke - pohištvo, električne aparate... Podjetje za urejanje prostora PUP Velenje ima v svojih letnih načrtih dovolj akcij za zbiranje teh odpadkov. V tem sklopu bi omenil še odnos krajanov do reke Drete, ki je v spomladanskih mesecih vse prej kot čista. Očiščevalna akcija je kljub dobri obveščenosti o čiščenju slabo obiskana, zato reka ostane tudi po tem čiščenju neočiščena. - AN krajevni odbor podpira delo društev v kroju? Podpora društvom je prav gotovo vzrok, da se v Šmartnem veliko dogaja. Društva so vestna in delajo po svojih programih. Mrtvilo je nastalo le na področju kulture zaradi prenehanja delovanja ženskega pevskega zbora Lipa, vendar se z ustanovitvijo otroške in mladinske dramske skupine iz Rovta kulturni utrip zopet postavlja na noge. Prav iz tega razloga smo letos ob prazniku krajevne skupnosti organizirali likovno razstavo. V tako majhnem kraju lahko rečemo, da smo vsi vse. Torej smo gasilci, športniki ... Zaradi tega društva pričakujejo ob prireditvah večjo udeležbo, kar dosega trim kolesarjenje v mesecu septembru in tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji krajevnega odbora Rdečega križa v maju. Pripravljavci se trudijo, njihov trud pa je poplačan z udeležbo krajanov, vendar ni vedno tako. - Kakšno je sodelovanje z Občino Nazarje? Vsi trije svetniki se zavedamo, da v Šmartnem ni toliko narejenega kot v Nazarjah, vendar se po najboljših močeh trudimo, da bi dosegli največ. Vse izrečene predloge na sestankih odbora prenašamo na seje občinskega sveta. Velikokrat pa so zadeve, narejene v Nazarjah, namenjene tudi krajanom Šmartnega. Uporabljamo lahko športno dvorano, Center za samostojno učenje v bivši Debevčevi hiši, prenovljeno fizioterapijo, muzej lesarstva, samostansko knjižnico... Finančne pomoči gasilcem, športnikom s strani občine pa so prav tako deležni vsi krajani. Marija Šukalo MOZIRJE Spomin na delček polpretekle zgodovine Pred dnevom spomina na mrtve je mozirska krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne borbe pri Spomeniku padlim sredi Mozirja pripravila žalno slovesnost v počastitev spomina na padle borce NOB in žrtve nacističnega terorja. Z minuto molka in prižganimi svečkami ob obeležju so se spomnili vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Slavnostna govornica Stanislava Borovšak, profesorica zgodovine, je ob komemoraciji obudila spomin na zgodovino, ki je ne smemo pozabiti (foto: Ciril M. Sem) Slavnostna govornica Stanislava Borovšak, profesorica zgodovine, je opisala boj slovenskega naroda skozi zgodovino. Poseben poudarek je namenila narodnoosvobodilnemu boju in okupatorjevemu terorju nad nedolžnim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Prepričana je, da ob komemoracijah obudimo spomin na delček naše polpretekle zgodovine, kije ne bi smeli nikoli pozabiti. Kulturni program žalne slovesnosti so popestrili pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana starejšega, mozirski osnovnošolci in godbeniki zgornjesavinjske godbe pod taktirko Tomaža Gučka. Trenutek in dobra misel sta bila namenjena vsem tistim, ki so v katerem koli obdobju slovenske zgodovine darovali življenje v boju za narodni obstoj. Marija Šukalo PROJEKT OHRANIMO SMREKOVEC Nove spletne strani www.smrekovec.net Spletne strani www.smrekovec.net so drugi sklop v projektu Ohranimo Smrekovec, ki je namenjen osveščanju obiskovalcev o naravnih vrednotah Smrekovškega pogorja, ki obsega Savinjsko-Šaleško in Koroško regijo. Pogorje je biser slovenske pokrajine, njegova ekološka vrednost pa prerašča na mednarodno raven. Zavzemanja za ohranitev naravne dediščine Smrekovškega pogorja so privedla do vzpostavitve delovanja projektne skupine civilne družbe za ohranitev Smrekovca, v kateri delujejo predstavniki Planinskega društva Šoštanj, Lovske družine Smrekovec, Krajevne skupnosti Bele Vode, gozdarji in posamezni lastniki zemljišč. Projekt je sestavljen iz treh sklopov: zloženke, spletnih strani in dokumentarnega filma. Konec septembra letos je izšla zloženka, ki na slikovit in poučen način predstavlja naravo Smrekovškega pogorja. 26. septembra, na dan pohoda na Smrekovec, so bile postavljene tudi obcestne obveščevalne table, ki opozarjajo obiskovalce na poseb- nosti območja, v katerem se nahajajo, injih pozivajo k spoštovanju zahtev gozdnih prebivalcev. Spletne strani, ki so nastale s finančno podporo iz programa Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske Matra Knip, programa za ohranjanje naravnih območij vzhodne in srednje Evrope, nudijo celovit pre- gled naravnih vrednot Smrekovškega pogorja, možnosti okolju prijaznega obiskovanja ter opise vasi pod pogorjem. Zaenkrat so na voljo v slovenskem jeziku, čez dober mesec pa bosta zaživeli tudi nemška in angleška jezikovna varianta. Martina Pečnik REČICA OB SAVINJI Pomniki mirnega in tihega spomina Rečiška krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB je pripravila žalno slovesnost pred spomenikom padlim Koje prvi novembrski dan prešel v noč, so ostala pokopališča razsvetljene oaze v spomin njim, ki jih ni več. Samo nema imena na spomenikih pričajo, da šoto bili ljudje polni upov in nad, ki sojih vzeli s sabo v prerani grob. Vspomin na njih in na vse žrtve narodnoosvobodilne borbe je rečiška krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB pripravila žalno slovesnost pred spomenikom padlim na Rečici ob Savinji, kjer so prižgali sveče in položili vence. V kulturnem programu so sodelovali pevci, recitatorji in instrumentalisti rečiške osnovne šole. O usodi mnogih med drugo svetovno vojno je spregovorila Vera Poličnik, ki je poudarila, da so grobovi pomniki mirnega in tihega spomina. Marija Šukalo Bralke in bralci o Savinjskih novicah Tako kot večina bralcev zgornjesavinjskega časopisa tudi Mateja Suhodolnik, tajnik Občine Solčava, najprej prelista prve strani, kjerjo pritegnejo predvsem gospodarske in teme iz občin. Najlepše je, če je napisano kaj lepega in vzpodbudnega o dogajanju v Solčavi in tudi drugih občinah, pravi sogovornica, čeprav ji je jasno, da so Savinjske novice časopis, ki želijo in tudi morajo poročati o manj prijetnih zadevah, ki se tako ali drugače dotikajo vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline. »Pri »fletnih« stvareh pregledam naslove in če me pritegnejo, preberem celotno besedilo. Podobno je s Cvetkami in koprivami in Zadrečkimi novicami, pri katerih se ustavim, če razumem njihovo vsebino,« razlaga Suhodolnikova. Savinjčan ___________________________________Liudte in dogodki ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V GORNJEM GRADU Starost je radost, «e jo podpira mladost Preteklo soboto so se v Gornjem Gradu na vsakoletnem druženju srečali starostniki, ki so na svoja pleča naložili sedem križev in več. Že v avli kulturnega doma so si lahko ogledali razstavo likovnih del Jožeta Svetine iz Zavodenj nad Šoštanjem. Nato so prisluhnili ljudskim pevkam Pušeljc. O razvoju in načrtih je spregovoril župan Toni Rifelj, kije zatrdil, da bodo nove investicije zgrajene tako, da bodo dostopne tako starejšim in invalidom kot tudi ostalim uporabnikom. Mednje sodijo tako izgradnja pošte, trgovine, rešitev stanovanjskih problemov mladih,javna razsvetljava, ureditev pločnikov. Udeležencem srečanja je bil predstavljen tudi gornjegrajski Center starejših. O njem je spregovorila direktorica centra Francka Voler, kije prepričana, da je njihovo delovanje pestro druženje generacij. Njeno mnenje deli tudi 98-letna Vida Pariš, ki kot najstarejša Gornjegrajka svojo jesen življenja preživlja pravtam. »Starost je radost, posebno, če jo podpira mladost,« je prepričana Poriševa, kije na srečanju prejela tudi skromno darilo. Darila pa so bili deležni vsi tisti, ki so letos praznovali devet desetletij svojega plodnega življenja. Druženje, kije preraslo v sproščen pogovor in izmenjavo izkušenj, so pripravili člani gornjegrajskega krajevnega odbora Rdečega križa ob predsednici Niki Rifelj in prostovoljkah, ki so poskrbele za številne sladke dobrote po kosilu. Marija Sukalo Najstarejša Gornjegrajka, 98-letna Vida Pariš, je na srečanju prejela skromno darilo iz rok gornjegrajskega župana Tonija Riflja OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Pravljice bogatijo otrokov svet S prihodom hladnejših dni je prav, da se poskrbi za zanimivo preživljanje otrokovega prostega časa na čim več ustvarjalnih načinov. Urico takšnega prijetnega skupnega preživljanja tudi letos ponuja Osrednja knjižnica Mozirje, ki vse ljubitelje pravljic, najmlajše in malo večje, vabi v svoj pravljični kotiček v mozirski knjižnici. S pripovedovanje pravljic odrasli že od nekdaj prenašajo življenjske izkušnje, lahko bi rekli tudi modrosti, na svoje otroke. Skozi pravljice otrok spoznava različnost sveta v katerega počasi vstopa, uči se prepoznavanja in izkazovanja čustev, s poslušanjem bogati svoj domišljijski svet, ga še dodatno razvija, konec koncev pa pri poslušanju pravljic neznansko uživa ter se zabava. V Knjižnici Mozirje želijo s pripovedovanjem pravljic, ki so del njihove knjižne zaloge, v otrocih prebuditi tudi veselje do pregledovanja in kasneje seveda branja knjig. Vsi pa vemo, da je knjiga tisti primarni vir znanja, ki otroka in kasneje mladostnika spremlja vso njegovo tako formalno kottudi neformalno učno pot. Ljubezen do knjige torej vsekakor močno olajša nujno pridobivanje različnih znanj potrebnih v poslo- Na vsakoletnem srečanju v Bočni so se v soboto, 16. oktobra, zbrali krajani, ki so na svoja ramena naložili že sedem križev in več. Pozdravne besede jim je v imenu organizatorja, bočke krajevne organizacije Rdečega križa, namenila predsednica Ivanka Zagožen. Kratek kulturni program, v katerem so se s svojo otroško razigranostjo predstavili malčki iz bočkega vrtca in Fantje treh vasi z narodnimi pesmimi, je ogrel številna srca udeležencev in jih popeljal v čas, ko vnem in osebnem življenju. Prvo letošnje srečanje v pravljičnem kotičku mozirska knjižnica pripravlja v torek, 9. novembra, ob 17. uri, torkova srečanja pa bodo seveda vedno popestrena z različnimi ustvarjalnimi delavnicami, kjer bodo otroci ustvarjali na temo vsakokratne pravljice. TG so tudi sami soustvarjali takšne in podobne programe. Udeleženci srečanja so v svojem aktivnem življenju doživljali lepe in žalostne trenutke. Veselili so se vsakega napredka v okolju, kjer živijo ali delajo. Druženje je bila priložnost, da obudijo spomine na tiste dni, se poveselijo in poklepetajo. S priložnostnim darilom so se spomnili tudi najstarejših na srečanju, 85-letne Marije Slapnik in 90-letnega Antona Mandla. Marija Sukalo SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V BOČNI Obujanje spominov sedem križev in več (foto: Marija Šukalo) Vaša pošta ~W Pise: Aleksander Videčnik V prejšnji številki smo zapisali nekoliko naukov iz knjige Umno kmetovanje iz leta 1854. Nekaj več smo omenjali sadjarstvo, pač glede na izredno lepo razstavo, ki jo je pripravilo mozirsko Sadjarsko društvo Franca Praprotnika. Ker pa je znanje, ki gaje opisal pisec v navedeni knjigi za današnje dni prav zanimivo, bomo še nekoliko nadaljevali s "sadjorejo," kot Zalokar imenuje sadjarstvo. Koje kje opozarjal na pomembnost poznavanja sort jabolk je zapisal, daje treba za razpoznavanje jabolk upoštevati zunanje in notranjeznačil-nosti ploda. V tem smislu nadaljuje: "Vunanje znamenja so: širokost in dolgost sadu, njegova muha, pecelj in peške. Pervič: ako je jabelko visoko ali dolgo, široko ali ozko, dišeče ali ne? Muha je verh jabelka odperta ali zaperta, v ptetero zdbčikov razdeljena, pri nekaterih zelena, pri nekaterih pa že suha. - Pecelj je dolg ali kratek, suhljat ali mesnjat. Lice je gladko ali robato, sprevega zeleno, potlej belorumeno, rudeče, pisano, rijavo, pikasto, pikčasto, mrežasto, mačeradosto, lisasto in kadar sad dozori, postane belo - voščeno - ali zlatorumeno. Znotranje znamenja so: jabelčno mesoje namreč belo, rumeno, rumenkasto, rudečkasto, ter-do ali mehko, kislega ali reznega, sladkega, sladkornega ali grenkega okusa. Pešekisče ima petero ali tudi le po četvero predalov, kterih jamce so velike ali majhne, prostorne ali ozke, v kterih so okroglaste, podolgaste, na dolgo špičaste, ri-jave ali rijavkaste, Černe ali černkaste peške." V naprej bomo poskušali pisati v sedanjem jeziku, če nam bo to uspelo do te mere, da bo vsebina podučna. Zalokar zatrdi, da se po omenjenih znamenjih jabolka delijo v veliko zvrst, te pa spet v 7 vrst, vsaka od njih pa v sorte. V prvo vrsto se umeščajo "robači", to so jabolka, ki imajo robove ali grab'nčke. V drugo vrsto uvrščamo "rožča-rje", ki nimajo velikih peškišč, ampak popolnoma zraščene. V tretjo vrsto štejemo "rambore", ki so med vsemi naj*debelejša jabolka. V četrto vrsto uvrščamo renete (rajnete) ali kosmači. V peto vrsto sodijo "pisanci", ki imajo od muhe do peclja pike, lise, pege in so lahko široko rdeče pisani. V šesto vrsto sodijo "špicarji", to so koničasta jabolka, bele, rumene ali rdečkaste barve. V sedmo vrsto pa uvrščamo "ploščarje", ki imajo bolj široka kot dolga jabolka in niso pisani. Seveda je ta razporeditev verjetno v novejšem času strokovno opredeljena, vendar je zanimivo, kako sije Zalokar pomagal z nemškimi izrazi in jih Umno sadjarstvo prevajal pač po svoje. To je storil tudi pri sortah jabolk, ki sojih tedaj imeli v graški drevesnici. Sam je zapisal, da jih je poljudno prevajal iz nemškega jezika in da prepušča sadjarjem, da jih po svoje imenujejo. Omenja verjetnost, da so ponekod že živa domača imena, te je treba potem uveljavljati. Če navedemo en sam primer njegovega prevoda - nemško: Edler Princessinapfel je prevedel v slovenščino: Žlahtni knežak. Verjetno se to ime Domači Nadaljujemo z navajanjem virov, s katerimi so si pomagali tudi naši domači zdravilci. Proti koncu 19. stoletja je kemija postajala vse bolj odločujoča v šolski medicini. Zdravniki so množično prehajali na tovrstna zdravila in opuščali rastline kotzdravilo. Le v okviru domačega zdravilstva so se naravna zdravila še ohranjala. V tem času so zagnali pravo preganjanje domačih zdravilcev, češ da so šarlatani, da škodujejo zdravju ljudi in zahtevali od države, da prepreči njih delovanje. Sedanje ugotovitve so, da sta tedaj Cerkev, ta je razglašala vaške zdravilce za goljufe in čarovnike, pa tudi država, kije slepo sledila poslovnemu interesu zdravništva, naredili veliko škode, saj se šolska medicina ni menila za znanja domačih zdravilcev, nasprotno z vso zagrizenostjo je zatirala vse, kar je izviralo iz preteklosti, ko pač zdravnikov še ni bilo in so si ljudje pomagali, kot so vedeli in znali. Že pred prvo svetovno vojno so predvsem nemški zdravniki ugotavljali napako, ko šolska medicina ni nadgradila domačega zdravilstva oziroma povzela iz njega, kar je bilo dobrega. Seveda pa so nekateri zdravniki in zdravilci ohranjali naravno zdravljenje. Tu prednjači župnik Sebastian Kneipp, ki je vsestransko znan s svojimi vodnimi metodami zdravljenja. Napisal je vrsto zanimivih knjig, eno od njih je ponatisnila tudi Mohorjeva družba v Celovcu. Preprosto ljudstvo je še vedno cenilo domače zdravilstvo, lahko ugibamo ali zaradi dosegljivosti ali pa tudi zaradi dragega zdravljenja šolanih zdravnikov. Morda pa je tudi staro verovanje v domače postopke zdravljenja, sem spadajo zagovori in razni znani načini domačih zdravilcev, še vedno prevladovalo med preprostimi ljudmi. Naj še zapišem, da so razvitost domačega zdravilstva sodili po številu znanih zdravilnih rastlin v pozneje ni prijelo med slovenskimi sadjarji, pač pa so to sorto jabolk kako drugače imenovali. Sicer je to že posebna - pomošolška veda, ki se je tudi pri nas hitro razvijala in šolani drevesničarji so našli primerna imena za razne sorte jabolk. Nekaj malega smo torej pobrskali po starih knjigah, da bi bralci spoznali prizadevanja nekaterih slovenskih razumnikov za razvoj in pospeševanje sadjarslva kot zanimive kmetijske panoge. zdravilci določenem okolju - državi. V naši ljudski medicini so uporabljali okoli 500 zdravilnih rastlin, pred vsemi so bili Rusi, ki so poznali kar okoli 2600 zdravilnih zelišč. Strokovnjaki menijo, da sodi slovensko domače zdravilstvo v sam vrh evropskega. To je zapisal tudi Mirko Karlin v Farmacevtskem vestniku 1-4/1970. Sicer pa, časi se spreminjajo - znano je, da največje farmacevtske družbe pošiljajo svoje strokovnjake v Afriko in Južno Ameriko, kjer študirajo postopke tamkajšnjih "vračev"... Kaj čudno vse skupaj, domači pa nekdaj niso bili drugega kot "čarovniki" in jih je bilo treba s silo preganjati! Recano stare fotografije VABLJENE VSE MAZDE ifg§ Bodi varen - bodi zapeljiv _ , ..... ' Vaša Mazda si zasluži najboljše dgjesk Z vgradnjo originalnih nadome US' delov lahko znatno prihr^ite tarejša vozila. Pohitite slo pregrel, Vaš|gg_ . veselimi» na 891-90-7: POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA & Avto0' vbiti si°‘ irBSet VELENJE AZDINA ZIMA Vabimo Vas v naš pooblaščeni center MAZDA AS VELENJE Servis AS omogoča vsem Mazda brezplačen zimski | Tel. MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78-www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com ^ Pregled zavor: Vizualni in funkcionalni pregled, preverjanje nivoja zavorne tekočine ^ Pregled pnevmatik, vključno z rezervnim kolesom: Tlak zraka v pnevmatikah, obraba, globina profila ^ Vizualni pregled amortizerjev ^ Vizualni pregled karoserije ^ Pregled akumulatorja K/^ULDA C^DUJVJLOJP Sodo; vf Pregled nivoja motornega olja ^ Vizualni pregled hladilnega sistema, preverjanje hladilnega sredstva Pregled klinastih jermenov ^ Svetlobna telesa: Funkcionalni pregled, nastavitev žarometov ^ Pregled brisalcev in sistema za čiščenje stekel vf Dolivanje hladilnega sredstva IVAN ČOPAR, PREDSEDNIK ČEBELARSKE DRUŽINE MOZIRJE Ljubezen do marljivih čebelic Predsednik mozirske čebelarske družine Ivan Čopar izdeluje in prodaja medene izdelke in pijače (foto: EMS) Življenje čebel je izredno zapleten proces, pravi Ivan Čopar, predsednik mozirske čebelarske družine, ki šteje 52 članov In je največja v Zgornji Savinjski dolini, »Čebelarstvo je vsem dopolnilna dejavnost, ki ne predstavlja osnovnega zaslužka. Viške medu prodamo preko Zadruge Medexu. Žal je v zadnjih dvajsetih letih bolezen varoja precej zdesetkala prinos medu in moč čebeljih družin. Problem je, če se ne zdravi po veterinarskih navodilih,« pravi Čopar. Kdor zdravi po končani paši, lahko pričakuje, da bo imel naslednje leto dobro pašo. Ivan Čopar vztraja pri trditvi, da je za zdravje čebeljih družin na prvem mestu čistoča v panjih in orodja. »V primerjavi s prejšnjimi leti seje stanje panjev in družin bistveno izboljšalo. Zaenkrat ni problemov. V lanskem OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE sušnem letu so dobre čebele nanosile 15 do 80 kilogramov meda na panj. Letos so čebele nosile celo poletje, zato računamo, da se bo letošnji pridelek ponovil. V Mozirju prevladujeta cvetlični in gozdni med. Čebelar lahko oplemeniti ceno medu, tako da ga predela v dodatne proizvode. Najbolj znani so propolis, cvetni prah, medica in medeno žganje,« pripoveduje predsednik mozirskih čebelarjev. Ivan Čopar sodi med čebelarje, ki so storili korak več, opravil je namreč kvalifikacijo za čebelarja in izpit, ki mu dovoljuje izdelavo ter prodajo medenih izdelkov in pijač. Medeni likerji v primernih embalažah so zelo Bucijada prvošolcev primerna darila. Skoraj ni človeka, ki ne bi slišal za cvetni prah, vendar le malokdo ve, da lajša predvsem starostne tegobe, medtem ko so propo-lisove kapljice uspešno zdravilo proti gripi in herpesu. Sogovornik pove, da so pri čebelarjenju še precejšnje rezerve. Nihče, na primer, ne pridobiva matični mleček, ki pomlajuje. Brez čebel bi izginili številni nasadi in rastline, ki so odvisne od opraševanja. Samo 20 odstotkov dela čebela nameni pridobivanju medu, ostalo je namenjeno opraševanju rastlin, torej je jasno, kako pomembna živalca je zaradi lahkomiselnosti ljudi vse bolj življenjsko ogrožena. Vsekakor je smiselno razmišljati o posledicah, če bodo zanamci zgolj iz šolskih učbenikov izvedeli, da je po okusu najboljši in zato najdražji med jelke, da daje akacija najboljši cvetlični med in da je najbolj zdrav kostanjev med, ki je zaradi zelo grenkega okusa po krivici nekoliko manj priljubljen. Savinjčan Otroci in starši so se posladkali z zavitkom iz buč, s pečenimi jabolki in pečenim krompirjem (foto: Benjamin Kanjir) V torek, 26. oktobra, so se prvošolci iz Mozirja s starši napotili v šolo šele v popoldanskih urah. Učiteljice Rozika, Maja, Mojca in Nuša so organizirale delavnice, v katerih so otroci izdelovali strašila iz buč, punčke iz koruznega ličkanja lepljenke iz semen, poizkusili pa so se tudi vstarem običaju, ličkanju koruze. V uvodu so člani lutkovno gledališkega krožka uprizorili pravljico o debeli repi Kasneje so se otroci in starši posladkali z zavitkom iz buč s pečemmijabolki in pečenim kramp« jem, pri čemer jim je prijazno pomagal šolski kuhar Blaž. Tudi pečenega kostanja so si privoščili v izobilju. Ker pa je vse potekalo po sistemu tržnice, so otroci za dobrote morali plačati. Seveda z gumbi, kar je bilo še posebej zanimivo. Namesto s čaji ali sokovi so žejo gasili s svežim sladkim tolkcem. Podobne jesenske delavnice so s pomočjo kuharic v teh dneh pripravile rudi učiteljice na podružničnih šolah v Šmihelu in Lepi Njivi Benjamin Kanjir Preizkušali ročne spretnosti Otroci iz mozirskega vrtca in njihovi predšolski vrstniki so v sredo, 20. oktobra, pripravili praznovanje jeseni, letnega časa, ki postreže z različnimi sadovi in pridelki. Kratkohlačnike in njihove starše so navdušile vzgojiteljice z lutkovno igrico Robček. V drugem delu praznovanja so se obiskovalci lahko skusili v ročnih spretnostih v številnih kreativnih delavnicah. Ob pomoči staršev so otroci iz različnih materialov izdelovali lutke in ogrlice ter seveda številne uporabne in okrasne predmete. Kot pa se za praznovanje spodobi, so se sladkali z različnimi jesenskimi sadeži, manjkale pa niso niti kokice in palačinke. Marija Sukalo Otroci so izdelovali številne uporabne in okrasne predmete (foto: Marija Sukalo) OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Eksplozija v kemijski učilni« V rečiški osnovni šoli je pretekli petek eksplozija v kemijski učilnici povzročila požar in razrušila del objekta. Trije razredi otrok so ostali ukleščeni v ruševinah. Ob eksploziji sta se dva otroka tudi poškodovala. Na prizorišče nesreče so takoj prihiteli gasilci in reševalci. V kratkem času so postavili drsni prt in zračno blazino. Stekla je evakuacija otrok in učiteljev ter seveda gašenje nastalega požara. Na srečo je bila to samo dobro načrtovana vaja, ki sojo Izvedli člani prostovoljnih gasilskih društev v mozirski občini: Grušovlje, Pobrežje, Rečica in Mozirje v sodelovanju z Gasilci so s pomočjo zračne blazine in drsnega prta evakuirali otroke ter učitelje (foto: Ciril M. Sem) PGD Velenje in Osnovno šolo Rečica ter seveda Reševalno postajo Mozirje. Resen in odgovoren pristop do vaje je prepričal tako udeležence vaje kot tudi učitelje in otroke, da so gasilci kos tudi tako zahtevnim nalogam. Po besedah poveljnika PGD Rečica Cirila Turka, kije vodil vajo, so se gasilci soočili z novi možnimi primeri, ki se lahko zgodijo v vsakdanjem življenju. Ravnateljica šole Vlasta Poličnikje omenila, da so otroci radi sodelovali pri tovrstni vaji, hkrati pa izrazila upanje, da do takšnega dogodka na šoli ne bo nikoli prišlo. Marija Sukalo Kviz pokazatelj znanja Znanje na temo gasilstva so preizkušale le ekipe radmirskega gasilskega društva (foto: Marija Šukalo) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline je preteklo nedeljo v Radmirju pripravila prvi kviz, ki so se ga žal udeležile le ekipe radmirskega gasilskega društva in se pomerile v znanju o gasilski dejavnosti. Na tak način, po besedah predsednika mladinske komisije Damjana Nerata pri zgornjesavinjski gasilski zvezi, otroci spoznavajo gasilsko orodje in način dela v društvih. Da bi razbili začetno tremo, so mali gasilci pripravili skeč, kije na šaljiv način prikazal napake ljudi in vzroke za požare. V nadaljevanju so znanje na temo gasilstva po sistemu »male sive celice« preizkušale štiri mlajše in tri starejše ekipe, ki so štele po tri člane. Da je tekmovanje potekalo po pravilih, sta poskrbela Helena Brglez, članica mladinske komisije pri slovenski gasilski zvezi, in Rudi Zadnik, nekdanji predsednik mladinskega sveta GZ Slovenije, ob številnih sodnikih. Po Neratovem mnenju so se otroci na tekmovanje pripravljali zelo kratek čas, a so kljub temu pokazali zavidljivo raven znanja, ki pa ga žal, niso mogli meriti z vrstniki iz ostalih gasilskih društev v naši dolini. Koliko pa so se uspeli naučiti, bodo zvedele prve tri ekipe v svojih kategorijah že prvo novembrsko nedeljo v Preboldu, ko se bodo pomerile na regijskem tekmovanju. Med starejšimi se bodo tja odpravile ekipe Tarantele, Atomic harmonik in Meduze. Med mlajšimi pa bodo radmirske barve zastopali Flor-jančki, Motorji in Gasilci iz džungle. Marija Šukalo GASILSKO POVELJSTVO OBČINE NAZARJE Prva je disciplina Gasilstvo že lep čas ni več samo prostovoljna društvena organizacija, saj morajo biti predvsem operativne desetine zaradi vse bolj vrhunskega orodja in zahtev po strokovnem gašenju primerno izobražene in opremljene. In če je za opremo preko občin dolžna skrbeti država, je seveda naloga gasilskih društev in operativnih poveljstev, da z izobraževanjem in vajami nenehno preverjajo pripravljenosti in, nenazadnje, tudi medsebojne odnose, saj je gasilstvo zaradi poveljniške piramide v nekem smislu vojaško organizirano. Taktična vaja gasilskih društev občine Nazarje je pokazala izredno discipliniran pristop sodelujočih (foto: EMS) Taktična vaja Delce 2004 gasilskih društev iz občine Nazarje, v kateri je sodelovalo 32 gasilcev iz vseh treh društev, je poleg dobre pripravljenosti operativcev in usklajenega vodenja vodje intervencije pokazala izredno discipliniran pristop sodelujočih. Občinski poveljnik Slavko Bric, višji gasilski častnik, seje soočil s požarom na gospodarskem poslopju lastnika Alojza Bastia. Požar so povzročila pregorela dimniška vratca na dimniku, ki vodi iz prostora, kjer so kuhali krmo za živino. Ker seje požar razširil na skladišče suhega sena, se je Bric odločil uporabiti gasilske lestve in tako lokaliziral požar. »Izkušnje kažejo, da tako velik požar brez uporabe gasilskih lestev ni mogoče uspešno krotiti,« je po vaji, ki so si jo ogledali tudi nazorski župan Ivan Purnat, in predsednik in podpoveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar ter Franc Debeljak, povedal Slavko Bric. Savinjčan Piše: Igor Pečnik Dandanes se ljudje sproščamo na različne načine. Nekateri se posvečajo rekreaciji, drugi skačejo s padalom, tretji ljubijo ekstremno plezanje, spet četrti se ukvarjajo z ljubicami. So pa tudi takšni, ki ne morejo brez vonja po gumah in bencinskih hlapih. Vsaj enkrat na dan morajo svojega jeklenega konjička »peljati na sprehod«. Andrej Peciga iz Mozirja se uvršča med tiste, ki ljubi vse - gume, bencin in sprehode. Seveda, saj sicer ne bi postal državni prvak v Off Road Extremu oziroma tekmovanju Hard Off Road. VSIoveniji poteka državno prvenstvo v omenjeni športni disciplini v konkurenci enaindvajsetih tekmovalcev. V letošnjem letu so bile izvedene OFF ROAD EXTREME Andrej Peciga državni prvak štiri tekme: dvakrat na Pohoiju, enkrat na Vogrskem in enkrat v Renčah. Andrej Peciga je v ostri konkurenci dvakrat zmagal, bil enkrat drugi, enkrat pa le sedmi, koje zlomil zadnjo os. Ja, tekme so res ekstremne! Za zmago morata biti pripravljena tako voznik kot vozilo. Andrej vozi temeljito predelanega jeepa wrangler-ja, ki ima motor prostornine štiri litre z 200 »konji«. O porabi se pri tem športu negovori! Velikost kolesnih obročevse konča pri 20colah intakoje dno vozila oddaljeno od tai kar 110 centimetrov. Pecigovo vozilo ima Unimogovo pod- vozje, roke so od Pucha in še kaj bi se našlo. Skratka - temeljita predelava, ki pa je bila opravljena v domači garaži s pomočjo kolegov. V veliko pomoč sta mu bila Maijan Lesjak in Stanko Filčič. Takšna predelava vzame krepkih šest in več mesecev dela. Vozilo je dodatno opremljeno še z dvema električar ma vitloma (vsak potegne po 3,6 tone), varnostno kletko s posebnimi usnjenimi športnimi sedeži in varnostnimi pasovi sistema H. Tekme potekajo na posebej pripravljenih poligonih, kot so peskokopi ali glinokopi. Vozijo se tri do pet etap, važen pa je čas. Voznik in sovoznik (Marjan Lesjak) pridelata kazenske točke, če ne spoštujeta strogih pravil (obvezna čelada in varnostni pas). Za sodelovanje na tekmah je potrebno biti vključen v klub. Andrej je član in hkrati predsednik ORC Whitetiger kluba, ki je vključen v Off Road zvezo Slov-enije. Minimalna starost je 17 let. Voznik mora imeti izpit B kategorije, vsako vozilo tehnični pregled, ki se opravi pred štartom. Andrej pravi, da mu ta zvrst moto-športa prinaša sproščanje adrenalina in dokazovanje svojega znanja-skratka izziv, kako biti najboljši. Pričel je leta 2000, koje bil tretji, leta 2001 je postal državni prvak, v 2002 se je preizkusil kot sovoznik, leto 2003 je bilo »slabo« (četrto mesto), letos pa je spet državni prvak. Brez zagnanosti, prijateljev in sponzorjev mu ne bi uspelo. In vendar mu je. Čestitke! V letu 2005 pa ga že čakajo novi izzivi in želje. Rad bi se poizkusil v tujini: na Hrvaškem, Madžarskem in mogoče v Romuniji (Karpati). Izziv so mu najtežje tekme v Evropi. In prav je tako! VOZILI SMO: MAZDA3 SPORT CD1T0 Kako daleč si upate? Redni bralci avtomobilskega kotička vSavinjskih novicah se boste gotovo spomnili enega izmed spomladanskih testov, ko smo vozili mazdo RX8. Takrat sem vam zaupal, da so nam zaradi slabega vremena v avtomobilskem salonu Skomšek v Velenju obljubili še eno vožnjo zjaponskim športnikom, katerega motor se bohoti z 231 konjskimi močmi. Držali so besedo in izpolnili obljubo, vtisi z vožnje pa so nepopisno navdušujoči. Le dan kasneje so nam pri Skornšku za testno vožnjo posodili še novo mazdo3 z dizelskim motorjem. Naj vas spomnim, daje mazda3 slovenski avto leta 2004. Po lanskoletni tesni zmagi mazde6 je letos mazda3 zelo suvereno osvojila laskavi naslov, sajje zanjo glasovalo kar 16.300 bralcev in poslušalcev slovenskih medijev, prestižne ocene pa soji namenili tudi novinarji, ki so avto preizkusili. Septembra je Mazdino družino »trojk« obogatila različica z 1,6-litrskim dizelskim motorjem, ki obljublja več kot tisoč prevoženih kilometrov brez postanka na bencinski črpalki. Ugotovitve s testa to potrjujejo, saj je poraba zares zelo skromna (po tovarniških podatkih v povprečju pet litrov na sto kilometrov), še posebej če upoštevamo, da motor zmore kar 110 konjskih moči in da avto tehta skoraj tono in tristo kilogramov. Toda »trojka« z dizelskim motorjem hoče biti športnik in to ji tudi uspeva, seveda pa jo je mogoče voziti tudi povsem pohlevno in takrat poraba pade celo pod štiri litre plinskega olja na sto kilometrov. Mazda3 sport sessvojimi merami uvršča v sam vrh razreda C. Z medosno razdaljo 2.640 mm nima prave konkurence, prtljažnik pod petimi vrati pa ponuja okroglih tristo litrov prostornine. V potniškem delu je dovolj prostora za pet odraslih oseb, najbolj udobno pa se vmazdi3 počutijo štirje. Materiali v notranjosti so kakovostni, kar velja tudi za izdelavo. Zajetna armaturna plošča namiguje na večji avto, kotje v resnici, zaradi ergonomično oblikovanih in pregledno nameščenih stikal pa ni nobenih ugank glede upravljanja. Dinamično zunanjost mazde3 sport smo opisali že pri testu različice 2.0 GTA, tudi tokrat pa je treba omeniti vpadljivo izbočene blatnike, značilno masko motorja in prepričljiva 16-palčna kolesa, obuta v Bridgestonove pnevmatike 205/55. Pri Mazdi želijo z nekoliko agresivnejšim videzom svojih modelov spustiti starostno mejo kupcev pod trideset let. Kako daleč si upate, nagovarjajo kupce v reklami za mazdo3 z dizelskim motorjem. Z opremo, kakršno je imel testni avto, vključno s potovalnim računalnikom, sistemom proti zdrsu pogonskih koles TCS in sistemom za elektronski nadzor stabilnosti vozila DSC, bi si upal na konec sveta. Čisto zares. HELENA PREPADNIK, specialistka za živinorejo, Kmetijska svetovalna služba Mozirje Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 je 26. oktobra 2004 izšla v Uradnem listu RS 116/2004. V tej Uredbi je določen tudi ukrep Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih. Namen tega ukrepa je pomoč kmetijskim gosp- Piše: Pavla Kliner Martinovo je na Slovenskem, zlasti v vinorodnih krajih, priljubljen praznik. Kako tudi ne, povezano je z dobro hrano, še bolj pa z dobro vinsko kapljico. Tega dne se po verovanju moštspreme-ni v vino, kar je vsekakor dober izgovor za veseljačenja. Pravega martinovanja ni brez goske, ki se je sv. Martinu pridružila že zgodaj in naj bi bila daritvena žival. Sv. Martin, kolikor mi je znano, ni bil ravno ljubitelj vinske kapljice. Vseeno je danes glavni vinogradniški patron. Tesno ob strani mu stoji še sv. Urban, saj bi bil Martin drugače preobremenjen. Svoje zavetništvo si je sv. Martin pridobil s tem, daje umrl ravno v času prve vinske pokušine. Mogoče pa je z vinom povezan tudi zato, ker je bil škof v eni najbolj vinorodnih dežel - Franciji. Kakorkoli, Martin je bil vživljenju bolj kot po vinu, poznan po svojem usmiljenju in dobrem srcu. Podpora izvajanju EU standardom na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 Z vstopom Slovenije v EU so tudi za slovenske kmete začeli veljati standardi, ki jih zahteva evropska zakonodaja. Standardi postanejo zavezujoči za vse kmete v obdobju petih let. V tem obdobju pa lahko kmetijska gospodarstva prejemajo podporo, ker te standarde že izvajajo oziroma lahko v letošnjem letu pristopijo k prilagajanju tem standardom. odarstvom za izvajanje oziroma prilagajanje EU standardom na področju varstva okolja, varstva rastlin in varstva pri delu. Sredstva se dodeljujejo za tri standarde: nitratna direktiva, varstvo rastlin in varnost in zdravje pri delu. Vse te standarde je potrebno na kmetijskih gospodarstvih, ki sov letošnjem letu oddala subvencijske vloge, ker kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki ali so se vključila v katerega od ukrepov SKOP, upoštevati že letos. Kmetijska gospodarstva, ki te standarde že izvajajo, lahko pridobijo denarna sredstva za izvajanje standarda. Na kmetijskih gospodarstvih, kjer skladiščne kapacitete za živinski gnoj ne zadoščajo za 6 mesečno skladiščenje, pa lahko kandidirajo za sredstva za investic-ijo-izgradnjo teh skladišč. Višina plačil za izvajanje standarda nitratna direktiva na živinorejskih kmetijah je 50.310 SIT/GVŽ, na kmetijah z rastlinsko proizvodnjo pa 8.584 SIT/ha. Za prilagajan- je standardu, to je za izgradnjo manjkajočih skladiščnih kapacitet za živinski gnoj, je plačilo 154.985 SIT/GVŽ. Višina plačila za izvajanje standarda varstva rastlin je 43.396 SIT/kmetijo, za izvajanje standarda varstva pri delu pa 231.046 SIT za prvega in 65.332 SIT za drugega in vsakega naslednjega delavca. Vsa kmetijska gospodarstva, ki želijo pridobiti sredstva iz tega ukrepa, morajo vložiti zahtevek za plačilo, zato svetujemo kmetom, da se do konca novembra 2004 oglasite na izpostavah KSS, kjer vam bomo dali dodatna navodila in nudili pomoč pri pripravi vloge in izpolnjevanju obrazcev. Ko sv. Martin iz mošta naredi vin' Rodil seje leta 316 v Panoniji, zrasel pa je v italijanski Pavii. Njegovi starši so bili pogani in njegov oče, rimski vojak, gaje uvedel v svoj poklic. S15 leti je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. V tistem času seje zgodil čudež, po katerem Martin slovi. Roka blaženega Martina, kije po svetniku dobil svoje drugo ime, je dogodek opisala takole: "Koje nekega pozimskega dne videl na pol golega berača za potom zimo ogrebati, pa mu ni imel kaj vbogaime dati, razpara z mečem svoj plašč, da eno plat ubogemu za ogrinjalo, z drugo pa ogrne sam sebe. Na to se mu prvo noč Kristus prikaže vpričo svojih angeljev, oblečen z ravno tistim pol plaščem, rekoč: 'Stem oblačilom me je Martin obelekel'." Po tem globokem doživetju se je Martin krstil in dal slovo vojaški službi. Leta 371 so ga prebivalci Toursa izvolili za škofa. Od tedaj je bil vesten pastir zaupane mu črede. Sad Martinove pobožnosti, čudežev in zavzetega oznanjevanja je bil neverjeten upad poganslva v Galiji. Vsak danje obiskoval bližnje in daljne kraje škofije, bodisi peš, na oslu ali v čolnu. Umrl je 8. novembra 397, pogreb je bil tri dni kasneje, od tod tudi godovni dan. Bil je eden prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Na tisoče cerkva, oltarjev, mest in vasi je dobilo svoje ime po njem. Tudi k nam je čaščenje sv. Martina prišlo že med 7. in 10. stoletjem. Med ljudmi je živela zlasti podoba sv. Martina kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo polovico dal siromaku. Takega prikazujejo naše oltarne slike. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina, ko seje skril pred sli, ki so mu prišli povedat, daje izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen na dan njegove smrti umreti. Od tu navada, da je treba na martinovo jesti pečeno gos. Gosje precej starejša od Martina inje bila darilvena žival poganov, povezana zjesenskimi obredji. S pomočjo gosje prsne kosti so prerokovali. Če je kost rjava, bo zelo mrzla zima, če je bela, pa bo veliko snega. Na predvečer sv. Martina so ponekod kradli gosi in jih potem pojedli. Kjer gosi niso redili, so jih nadomestili s puranom, petelinom ali kuro. V vinskih deželah seje goski kakopak pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava s sv. Martinom je spletla zgodbo, daje sv. Martin spremenil vodo v vino. Ljudje pa so rekli: "Vino pije sv. Martin, vodo pa naj žene mlin." Ta rek lahko potrdim iz prve roke. Moj ata Pildek, ki ga malokdo pozna pod krstnim imenom Martin, potrjuje prvi del reka, mama, kije po domače Mlinerska iz Luč, pa je bolj povezana z vodo. Tudi Zgornjesavinjčani poznajo par pregovorov, povezanih s sv. Martinom, a ti so bolj vremensko-pastir-ske narave. Če pred sv. Martinom zmrzuje, bodo pred božičem še tri povodnji, o sv. treh kraljih pa bo do kolena snega. Sv. Martin prftake odpre, sv. Jurij jih pa zapre. Čestitke k sv. Martinu všmartno, Martinom in Martinam, še posebej atu Martinu! Vsem, ki boste pokušali vino, pa na zdravje in seveda - po pameti! >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVOI Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kazcom.com Ureja: Nastasja Kotnik Sodar Ludvik Nareks nam je povedal - Ste Ludvik Nareks, v bližnji in širši okolici poznan kot sodar. Že nekaj let ste v pokoju, nas pa zanima; kaj ste najraje počeli v otroštvu in v mladosti? Že kot majhen deček sem zelo rad izdeloval reči iz lesa. Zelo sem si želel da bi nekoč delal v lesarskem poklicu. Kasneje se mi je želja tudi izpolnila. Izučil sem se za sodarja. - Kdo vas je navdušil, da ste se odločili za ta poklic? Za ta poklic sem se odločil pravzaprav sam. Kot sem že omenil, me je vse, karje povezano z lesom, zelo navduševalo. Zato odločitev ni bila pretežka. - Praktični pouk je potekal nekoliko drugače kot danes. Nam lahko na kratko opišete, kako je bilo pri sodarskem mojstru? Seveda, vajenski dan seje zelo razlikoval od praktičnega pouka danes. Vsak sodarski mojster je imel v povprečju po tri vajence in dva pomočnika. Vajenci so hodili prvi v delavnice in le-te zapuščali zadnji, saj so morali po končanem delu vsak dan pomesti in pospraviti orodje na svoja mesta. Mojstra in pomočnike so morali vikati. Če mojster ni bil zadovoljen z vajencem, gaje lahko odpustil. Odmore med delom je določal mojster. Nihče ni smel po nepotrebnem zapuščati delavnice. Vajenci in pomočniki se niso smeli med se- OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Jesen je čas za trgatev in prešanje V šoli pa ne trgamo in ne prešamo, temveč se lotevamo drugih zanimivih reči. Dotaknili smo se so-darstva. Z različnimi materiali (slano testo, glina, mavec, papir, odpadna embalaža) smo izdelovali sodarske posode (sode, brente, škafe, deže in čutare). Obiskali smo tudi Ludvika Narek-sa - sodarskega mojstra iz Nazarij. Ta nam je naredil »ta pravi« sod. Na obisku smo bili zelo radovedni in si potek dela od drevesa do soda natančno zapomnili. Gospod Nareks nam je vzvezi ssodarstvom pokazal in povedal veliko zani- mivih stvari. Vse to smo »dali« na papir (v sliki in besedi) ter predstavili našim staršem, prijateljem in znancem na tehniškem dnevu Domače obrti. Ustvarjalno - vedoželjni učenci in učiteljica Branka Nareks boj pogovarjati o stvareh, ki niso v zvezi z delom. Če so vajenci poslušali mojstra ali pomočnika in naredili, kar sta ta dva naročila, so se veliko naučili in zlahka opravili mojstrski izpit. - Kakšen naziv ste dobili, ko ste opravili vse obveznosti? Ste se zaposlili kot sodar? Ko sem opravil vse vajenske obveznosti, sem opravil mojstrski izpit in postal sem sodar oziroma pintar. Ker v tej stroki ni bilo prevelikega zaslužka, sem se zaposlil v tovarni ivernih plošč. - Iz kakšnega lesa ste izdelovali sode? S katerimi pripomočki ste si pomagali? Za izdelavo sodov sem uporabljal predvsem hrastov; ta je najboljši, pa tudi akacijev les. Uporabljal sem različne pripomočke; žage, sekire, obliče, dleta, šestila in kladiva. Veliko pripomočkov sem si naredil sam, zato nimajo posebnih imen. - Čeprav je že nekaj let, odkar ste naredili prvi sod, se še prav gotovo spominjate potek dela. Nam ga lahko zaupate? Za izdelavo sodov je obvezno naravno sušenje dog, ki so dve leti izpostavljene različnim vremenskim situacijam. Ko je les dovolj suh, je pripravljen za obdelavo. Najprej sem les razžagal in ob-sekal tako, da sem dobil deščice -doge za sestavljanje lesenih posod. Temu je sledilo skobljanje in posnemanje ostrih robov. Ko so doge dovolj gladke, so pripravljanje za sestavo soda, kar se začne po pripravi kovinskih obročev. Da lahko sod zakrivimo, je znotraj soda potrebno zakuriti. Pod vplivom temperature se doge ukrivijo. Da pa se le-te lepo krivijo in da se ne vžgejo, jih je potrebno močiti z vodo. Naj vam povem še eno zanimivost. Sv. Florjan, ki goduje 4. maja, je zaščitnik sodarjev. Na ta dan se ni smelo delati, ker se sicer lahko pri krivljenju nad ognjem sodar nevarno opeče po rokah. Sod je potenfpotrebno premestiti na drugo mesto, kjer se začne glajenje dog. Sedaj je potrebno narediti tudi utor za dno. Ko sem pripravil dno, sem ga vstavil v utor. Tako je sod pripravljen za čiščenje. S premestitvijo soda sem imel težave zlasti takrat, kadar so bili sodi zelo veliki. Na očiščen sod sem nabil še ostale obroče in ga še enkrat pogladil. Pri glajenju sem uporabljal brusni papir, danes pa si pri tem delu pomagam z električnimi pripomočki. Sedaj je sod dokončan, potrebno je narediti še luknjo za veho (veha je lesen zamašek za sode). Na koncu sem sod tudi okrasil. - Kako ste naredili, da sod ni spuščal? Drugi sodarski praznikje bil na dan sv. Roka (16. avgusta), ko so se sodarji s svojimi družinami odpravili na močvirska področja, kjer raste močvirska trava in ločje. To ločje in travo so poželi in jo nato na podstrešju posušili, Posušeno ločje in travo sem pri montaži soda polagal med doge in tako dosegel njegovo nepropustnost. - Kaj vse ste naredili in koliko je bilo vseh teh izdelkov? Kot sem že omenil, nisem delal samo sode, ampak tudi druge lesene posode. Med take posode spadajo škafi, kadi, čebri, posode za nošenje in predelavo grozdja, posode za mast ter za izdelovanje in hranjenje masla, za transport raznovrstnih živil, drobnih predmetov, živega srebra, cementa itd. V svoji karieri sem teh posod naredil zelo veliko, žal pa si števila nisem zabeležil. - Na tem sodu nekaj piše. Ste to sami napisali? Seveda. Na vsak sod sem napisal datum in začetni črki imena in priimka lastnika soda. Napisal sem tudi litražo soda. Pri graviranju sem si pomagal s posebnimi pripomočki, katere sem naredil kar sam. ■ 2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - 2. KROG Nazarconi zdržali do 37. minute V drugem krogu 2. slovenske košarkarske lige - vzhod je ekipa KK Nazarje gostovala v Celju. Gostitelj Celjski KK, okrepljen z dvema prvoligaškima igralcema in z ambicijami po 1. B ligi, jo je tokrat dobro odnesel, saj so varovanci Andreja Pečovnika bili boljši in vodili vse do 37. minute, v končnici pa se včasih roka zatrese tudi najizkušenejšim posameznikom. Še lani igralca prvoligaške Rogle, center Zinrajh in branilec Temnik sta bila tokrat le bledi senci razigranega Zakrajška in Goltnika, ki sta neusmiljeno polnila celjski koš. Predvsem slednji je bil s 33 koši daleč najboljši posameznik tekme, Celjski KK : KK Nazarje 77:74 (11:22, 20:12, 23:24, 23:16) Celje: Dvorana srednje gostinske šole. Gledalcev: 50. Sodnika: Gselman (Miklavž) in Oberlajt (Maribor). Tehnični komisar: Škof (Gornja Radgona). Celjski KK: Zdovc 12 (3-4), Sotošek 6, Grilanc, Medved 15 (1-2), Perak 14 (3-4), Senica 2, Šarlah 6, Brkljačič 17 (8-10), Temnik 3 (0-2), Zinrajh 2 (2-6). KK Nazarje: Geib, Žerjav 2, Iztok Zakrajšek 17, Rupreht 9 (2-3), Zadravec 1 (1-2), Vodončnik, Plesnik, Goltnik 33 (4-6), Šemenc, Grebenšek 4 (2-2), Valenčak 8 (4-4), Zakrajšek Matija. Prosti meti: Celski KK 17:28, KK Nazarje 13:17, Met za tri točke: Celjski KK: 4 (Perak, Temnik, Brkljačič in Zdovc-1 ), Nazarje: 7 (Goltnik-5, Zakrajšek I. in Rupret-1 ). Igralec srečanja: Jože Goltnik (KK Nazarje). ki pa seje prav v končnici obrnila v domačo korist. Lahko bi rekli, daje predvsem »strelski post« Naza-rčanov v 38. in 39. minuti omogočil Celjanom prej bolj srečno kot pa Rezultati 2. kroga: Celjski KK : KK Nazarje Grosuplje : Ruše Jurij Ježica : Ruj Prebold : Pivovarna Laško-ml. Superga : ŽKK Maribor zasluženo zmago. Upajmo, da bo končni razplet boljši že to soboto, ko v Nazarje prihaja koroška ekipa Superga. Franjo Pukart 77:74 88:77 83:71 99:108 55:82 Lestvica po 2. krogih: 1. Grosuplje 4,2. ŽKK Maribor 4,3. Pivovarna Laško-ml. 4,4. Nazarje 2,5. Celjski KK 2,6. Jurij Ježica 2,7. Ruj 2,8. Prebold 0,9. Ruše 0,10. Superga 0. B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje ^ ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 9. KROG Jesenski del medobčinske zgornjesavinjske lige je za nami. Po devetih odigranih krogih najbolje kaže Rančerjem z Veniš, ki bodo prezimili s tremi točkami naskoka, za njihovo ne najbolj mirno spanje pa so poskrbeli Rečičani in lansko- letni prvaki z Razborij. Sredino lestvice trdno držijo in si dihajo za ovratnik Hramovci, ASC-jevci ter Černivškovi podjetniki. Žek-ovec, Mozirje in mladince iz Šmartnega ob Dreti čaka v spomladanskem delu še ogromno dela. Solča- va kljub zadnjemu mestu in brez osvojene točke še ni rekla zadnje besede. V drugem delu bodo Lestvica po jesenskem delu: 1. Ranč Burger 2. ŠD Rečica 3. Razborje 4. Davidov Hram 5. ASC 2000 6. Černivšek s.p.-Penzion Planinka 7. Žekovec 8. ŠD Mozirje 9. MC Lipa 10. Solčava bistveno okrepljeni prekrižali načrte marsikateri ekipi. Franjo Pukart 9 7 1 1 22 9 6 1 2 19 9 6 1 2 19 9 5 0 4 15 9 4 2 3 14 9 5 0 4 13-2 9 2 2 5 8 9 3 0 6 7-2 9 2 1 6 7 9 0 2 7 0-2 Rezultati 9. kroga: Žekovec : Solčava 2:0 ASC 2000 : Ranč Burger 2:5 ŠD Rečica : ŠD Mozirje 7:4 MC Lipa : Černivšek s.p.-Penzion Planinka 1 :4 Razborje : Davidov Hram 7:4 Zgodovina Rečice ob Savinji sicer ne ohranja posebnih zapisov, ki bi nogometno stroko uvrščala v vrh trških dejavnosti, kar pa verjetno ne pomeni, da je bilo nogometno igrišče zgrajeno za potrebe traktorskega poligona. Težko sije domisliti, iz kakšnih vzrokov je travnata površina z goli vse večkrat uporabljena za traktorske namene, je pa dejstvo, da zaradi tega postaja vse manj igrišče in vse bolj brezoblična blatna gmota. To za izgled in podobo Rečice ni najboljša izkaznica, čeprav je celotno dogajanje nekoliko odmaknjeno od središča. Navsezadnje je bilo že davno pred našim časom ugotovljeno, da se vse dogaja v glavah - tako tistih, ki usmerjajo vozila na igrišče, kot onih, ki so dolžni to preprečiti, vendar po nojevsko tiščijo glavo v blato. Savinjčan 1 SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 5. KROG Neučinkovitosti »graščakov« ni videti konca V petem krogu 1. slovenske lige malega nogometa so Nazarčanl zabeležili že svoj četrti poraz in kar drugi na domačem parketu, kar domači ljubitelji okroglega usnja v zadnjih sezonah niso prav vajeni. Ekipa Oplast iz Srednje Soške doline je upravičila letošnje visoke ambicije, Delamea in njegovi varovanci pa nikakor ne morejo popraviti realizacije, ki jih je novih točk stala tudi tokrat. Odličen ambient v nazorski športni lepotici je dodatno popestrila skupina Oplastovih navijačev, ki so z bučnim vzpodbujanjem popeljali svojo ekipo do nove, pomembne zmage. Sicer je bilo srečanje izredno izenačeno in odprto, kjer sta KNIN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Oplast Kobarid 1:4 (0:2) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 380. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Stanko Majcen. Strelci: 0:1 Ručna (8), 0:2 Ručna (13), 0:3 Uršič (29), 1:3 Bezenšek (36), 1:4 Ručna (40)-10m. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Jelen, Delamea, Kugler V., Presečnik, Kugler D., Kolar, Ipavec, Bezenšek, Hren, Šemenc K., Zagožen, Tratnik. KMN Oplast Kobarid: Konavec, Ivančič, Ručna, Uršič B., Fon, Uršič R., Plesničar, Gorenjšček, Kavčič, Volarič, Perendija, Berginc. Rumeni karton: Denis Delamea, Klemen Šemenc, Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Igralec tekme: Valter Konavec (KMN Oplast Kobarid). igralec tekme Konavec je s svojimi mogočimi in nemogočimi obrambami spravljal v obup domače napadalce, ki jim za borbenost in pristop ni kaj očitati. Njihov največji problem pa ostaja neučinkovita realizacija, ki jo kvalitetne ekipe, kot je kobariška, znajo še kako unovčiti. Hrabre spremlja torej sreča in vso srečo Kobaridcem tudi v nadaljevanju, Nazarčani pa se morajo s trdim in odgovornim delom čim-prej odlepiti od dna in se kar najbolje pripraviti za spomladanski del. Sledi krajši premor zaradi reprezentančnih obveznosti, nato pa gostovanje »graščakov« pri zvezdniškem Zagorju. Prav Gip Beton MTO pa bo nasprotnik Nazarčanov tudi v četrtfinalu slovenskega pokala in sicer se imela daleč največ dela oba vratar- odločilna tekma za vstop v polfinale ja, kateri je bil uspešnejši, pa lahko igra 10. decembra v Nazarjah, presodimo po rezultatu. Nesporni Franjo Pukart Rezultati 5. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Oplast Kobarid 1:4 Sevnica : Metropol 5:4 Puntar : Živex Dobovec 2:2 Svea Lesna Litija : Tomi Press Bronx 5:2 Kix Ajdovščina : Gip Beton MTO 2:3 Lestvica po 5. krogih: l.Svea Lesna Litija 15,2. Oplast Kobarid 12,3.Živex Dobovec 10, 4. Gip Beton MTO 9, 5. Puntar 8, 6. Tomi Press Bronx 6, 7. Sevnica 6, 8. Metropol 4, 9. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 3,10. Kix Ajdovščina 0. Učinkovita obramba Kobaridcev je spravljala v obup domače napadalce (foto: Franjo Atelšek) DRUŠTVO SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE - SOŽITJE MOZIRJE Mozirjem! med najuspešnejšimi v kolesarjenju V organizaciji Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem se je na poligonu letališča Mislinjska Dobrava pri Slovenj Gradcu odvijal turnir v kolesarjenju. Varovanci vseh slovenskih centrov so se pomerili v šestih disciplinah, najžlahtnejši medalji pa sta si na razdalji 500 in 1000 metrov prikolesarila člana ekipe Sožitje, Tomaž Irnar in Damjan Rajter. Tekmovanje je bilo še toliko bolj pomembno, ker so bili doseženi rezultati vključeni v točkovanje enega od kriterijev za udeležbo na letnih svetovnih igrah Specialne olimpiade na Kitajskem. Že kar stalni udeleženec tako letnih kot zimskih svetovnih iger Damjan Rajter tudi tokrat ni razočaral. Čeprav mu v predtekmovanju ni šlo vse po načrtih, je v finalu na vso moč pritisnil na pedala in na razdalji enega kilometra pustil za sabo vso konkurenco. Še boljeje, na pol krajši progi, s svojimi konkurenti opravil Tomaž Irnar, ki je bil najhitrejši že v kvalifikacijah, v finalni vožnji pa je svoj čas še izboljšal in suvereno osvojil prvo mesto. Uspešne nastope mozirske ekipe je s četrtim mestom zaokrožila še Nada Brezovnik. Letošnja tekmovanja v okviru Specialne olimpiade Slovenije prehajajo v sklepni del in za zaključek ostaja le še prvenstvo v namiznem Varovanci Davida Pauliča (prvi z desne) so bili uspešni na turnirju v kolesarjenju na Koroškem tenisu. Tudi tu naj bi varovanci trenerja Davida igrali zelo vidno vlogo, kakršenkoli pa bo že razplette zadnje preizkušnje, je najbolj pomem- bno to, daje bila za ekipo Sožitja ta športa sezona izredno bogata in nadvse uspešna. KONJENIŠKO TEKMOVANJE NA POLZELI Puncer najspretnejši. Prvo oktobrsko soboto je v počastitev praznika Občine Polzela na travniku Novi klošter v Založah potekala tradicionalna konjeniška prireditev, na kateri so poleg članov domače Malteške konjenice sodelovali še jahači iz Konjeniškega društva Celje, Konjeniškega kluba Ganymed Žalec, Konjeniškega društva Šaleška konjenica in novoustanovljenega Konjeniškega društva Savinjska konjenica. Konjeniki so se pomerili v spretnostnem jahanju in galopskih dirkah ter vožnji z dvovpregami. Zmagovalec tekme v galopu s toplokrvnimi konji - Dušan Irmančnik z Liderjem - KD Savinjska konjenica (foto: ZZ) V spretnostni vožnji dvovpreg za državno prvenstvo je bil najboljši Anton Puncer s sovoznikom Petrom Puncerjem (KK Ganymed Žalec), drugi je bil Branko Lešar s sovoznikom Petrom Petelinškom, tretji pa Andrej Pišek s sovoznikom Sandijem Glažarjem (vsi štirje KD Celje). V društveni tekmi dvovpreg je zmagal tandem Pišek-Glažar, NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Člani s porazom zaključili jesen, kadeti spet odlično Z zadnjim odigranim krogom pretekli vikend seje končal jesenski del članskega tekmovanja v Medobčinski nogometni ligi. Zaradi poškodb močno zdesetkana ekipa Ljubencev kljub številnim priložnostim ni uspela doseči več od častnega poraza na gostovanju pri Vojniku. Domači so zmagali z minimalnim rezultatom 1:0. Jesenski prvak je postalo moštvo Malega šampiona iz Celja, Ljubenci pa bodo prezimili na tretjem mestu. Ponovno pa so navdušili ljubenski kadeti. Tokrat so doma v nem- ogočih vremenskih razmerah, v dežju in blatu, zanesljivo ugnali nasprotnika iz Oplotnice z rezultatom 3:0, vse tri zadetke za domače je dosegel odlični Matej Kompan že v prvem polčasu. S tem so ljubenski kadeti dosegli že osmo zmago v tem prvenstvu ob le enem porazu, kar jih uvršča na odlično drugo mesto, takoj za velenjskim Rudarjem. Medtem ko je člansko prvenstvo že končano, pa kadeti nadaljujejo z igranjem prihodnjo nedeljo v Rogaški Slatini. Jože Grčar Medobčinska članska liga Rezultati tekem 10. kroga, 30. oktobra: Vojnik : Ljubno Podkrižnik 1:0, Mali šampion : Vransko 5:0, KNK Kozje : Laško 2:3. Lestvica po 10. krogu: 1. Mali šampion 23,2. Laško 23,3. Ljubno Podkrižnik 10,4. KNK Kozje 9,5. Vojnik 9,6. Vransko (-7)-1. Irmančnik najhitrejši drugo mesto je zasedla dvojica Le-šar-Petelinšek, tretje mesto pa je pripadlo Puncerjema. V spretnostnem jahanju je vse tekmece premagala Monika Zupanc z Loto (KD Malteška konjenica), drugi je bil Sandi Giažar z Miškom (KD Celje), tretji pa Peter Vodišek z Gromom (KD Šaleška konjenica). Hladnokrvne (kmečke) konjiče je vgalop pognalo devetjahačev, med katerimije bil najhitrejši Milan Giažar z Gino (KD Celje), drugo mesto je osvojil Sandi Giažar z Miškom (KD Celje), tretje mesto pa je zasedla Teja Kelc z Mišo (Ranč Čanč). S topolokrvnimi konjije galopiralo enajst jahačev, zmagal pa je Dušan Irmančnik z Liderjem (KD Savinjska konjenica) pred Dušanom Rakunom s Fahrjem iz istega kluba, na tretje mesto pa seje uvrstila Teja Kelc z Mozartom iz KK Ganymed Žalec. HM ČRNA KRONIKA • POGUMNI SIN Gornji Grad: 26. oktobra seje hotel sin v stanovanjski hiši v okolici Gornjega Grada znesti nad mamo. Na srečo mu je pobegnila, razgrajač pa je nato razbijal po vhodnih vratih in pohištvu. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam, zoper njega pa sledi kazenska ovadba. • VLOM V BAR Rečica ob Savinji: Takrat še neznani storilci so v noči na 28. oktober vlomili v bar v Sp. Rečici. Iz notranjosti so odnesli novo blagajno, policisti pa so nepridipravom že na sledi. • ZAČASNO PREKINILA PRIJATELJSTVO Nazarje: 29. oktobra sta se prijatelja sporekla v gostinskem lokalu v Nazarjah. Prepir se je prelevil v pretep, v katerem je bil uporabljen tudi solzilec. Zoper oba sledi predlog pri sodniku za prekrške. • HUDA PROMETNA NESREČA Luče: Na cesti Podvolovljek-Kranjski Rak seje 30. oktobra pripetila huda prometna nesreča. V njej so tri osebe zadobile telesne poškodbe, ena izmed njih tudi hude. Policisti so ugotovili, da sta bila kot vzrok nezgode prisotna alkohol in neprilagojena hitrost. • ZAPELJAL V SAVINJO Radmirje: 31. oktobra zvečerje voznik osebnega avtomobila v blizini gostišča Prodnik zapeljal s cestišča v reko Savinjo. Ob tem se ni poškodoval, avtomobil pa so izvode izvlekli gasilci. • PRETEPAČI Nazarje: V noči na 1. november so se tri osebe steple v gostinskem lokalu izven Nazarij. Verjetnoje na njih vplivala noč čarovnic, zaradi svojega početja se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. • ODNESEL KAMERO Mozirje: Neznani storilec je 1. novembra na vodnem zajetju v Ljubiji prerezal kable videokamere in jo odnesel. Javno komunalno podjetje Velenje ima zaradi tega za okoli 100,000 tolarjev škode. • NAJDENO - POGREŠANO Mozirje: 1. novembra je bilo v Žekovcu najdeno kolo z motorjem znamke apn 6. Kolo je modre barve, lastnik pa ga lahko dobi, če se oglasi v prostorih Policijske postaje Mozirje. Prisluhnil sem tukajšnjemu mladežu o njihovem športnem vzoru, idolu Spoštovani, k tem vrsticam so me spodbudili, pripravili nekateri tuk. mlajši sokrajani, najstniki in malo starejši mladež. To so vrstniki mojih vnukov in oni sami. Rekli so mi: "Gospod, stric, stari, dedi..., vi, ki ste sami v mladosti ljubiteljsko gojili športe..., tudi v borilnih veščinah, saj ste nosilec nekaj veščinskih stopenj (štirih pasov Japonskega športa dživ-džica itd.)" "Sedaj, ko občasno napišete v naš Zgornjesavinjski časopis Savinjske novice tudi kakšno pisemce, ga tudi mi z zanimanjem preberemo. Zato vam tudi mi predlagamo, vas prosimo, da bi povedali, napisali, kakor ste pred leti o (Biserih iz Zgornje Savinjske doline) itd. Sedaj pa bi npr. o našem, za nas velikem vzoru, idolu, ki ga vidimo v g. Branku Oblaku... kateri je za nas živa legenda našega nogometnega športa v Sloveniji. Saj je g. Branko Oblak, kot je znano, v Sloveniji razglašen za najboljšega nogometaša Slovenije za celo zadnje pol stoletja. Pa tudi, daje g. Branko Oblak sedaj selektor državne nogometne reprezentance Slovenije. In da je pod njegovim vodstvom ta naša nogometna reprezentanca to jesen premagala (reci in piši!) v predtekmovanjih za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo, nogometaše iz Italije, kateri slavijo po tem, da so bili trikratni svetovni prvaki, in g. Branko Oblak je tedaj sedanje naše zmagovito nogometno moštvo - reprezentanco imenoval pojavnih medijih, da so "bojevniki"! Še posebej so mi tuk. mladi poudarjali, veleli, da naj nikar ne pozabim omeniti, tudi povedati, da je g. Branko Oblak, naš in njihov stanovski sokra- Ob branju članka z zgoraj navedenim naslovom z zadnje seje Občinskega sveta Nazarje, človek sprva zaprepaden pomisli, da so nekateri nazorski občinski svetniki očitno prespali čas obstoja samostojne države Slovenije. Toda »razburjanje« predstavnikov občanov vendarle zahteva pojasnila in odgovore. Podjetje Glin Grif deluje na trgu, tako kot vsa druga in popolnoma jasno je, da v današnji družbi ni nič zastonj, pa tudi veliko cenejša toplotna energija, kot jo dobavljajo podobni sistemi v državi Sloveniji ni nekaj normalnega. Na prenizko ceno toplotne energije za daljinsko ogrevanje Nazarij smo po namestitvi ustreznih merilnih naprav (pri vseh porabnikih in izgube v sistemu) opozarjali upravljalca toplovodnega omrežja že v letu 2002. Za jan, Mozirjan, Zgornjesavinjčan. Pa da je njegova ženska sopotnica ga. Helena tudi Mozirjanka. Še več. Da, če bom hotel biti natančen, pa sta mi dodala vnuka, da bom moral tudi zabeležiti, povedati, daje ta g. Branko Oblak, za njih veliki športni vzornik, idol... In tudi stanovanjski sosed. Da stanuje oz. ima stanovanje v isti stan. stolpnici v Mozirju kakor oni, le daje par nadstropij nad njimi. Da se pogosto z njim videvajo. Srečujejo. Pogovarjajo. In še in še... Kako daje dostopen g. Branko Oblak do vseh. Pa prijazen. Preprost. Vljuden. In nasploh priljubljen. No, ja, seveda, sem pomislil in odločil... Če sem nedavno tega prisluhnil tuk. starejšim - in potem o tistem zapisal (bilo je objavljeno v Savinjskih novicah), je tudi tokrat, sedaj prav, na mesto in pošteno, ko sem prisluhnil nekaterim tuk. mladim, da tudi to naprej sporočim Vam v Savinjske novice, kakor tedaj. Da se tuk. mladežu nebi izneveril. Da jih ne bi razočaral. Nenazadnje, da se ne bi počutili manj vredne oz. zapostavljene. Vem in splošno je znano, da je šport za zdravje (telesno in duševno) zelo pomembno področje človekovih aktivnosti. Zato ga še kako in tembolj podpiram, spodbujam. In mislim, da ni nič napak, če mladež vidi, najde in si vzame za svoj vzor, idol, takšnega pomembnega vrhunskega športnika - kot tokrat nekateri tuk. mladi Mozir-jani. Saj je šport še kako pomembno področje, daje človek zdrav in čil. Zato to pisemce zaključim z mislijo, da je v zdravem telesu zdrav duh. Vlado Parežnik Levstikova 9, 3330 Mozirje naše probleme poslovanja ni bilo posluha (družba Glin Grif je leto 2002 zaključila z veliko izgubo, leto 2003 pa z »pozitivno ničlo« z veliko odrekanji zaposlenih). Za težave poslovanja nikakor ni v celoti krivo »ogrevanje Nazarij«, jih je pa z izgubo tega dela proizvodnje še povečalo. Tako nam ni preostalo drugega kot odločna poteza. Poslovanje z izgubo, pa tudi brez dobička ne omogoča niti najnujnejšega vzdrževanja, kaj šele menjave opreme, posodabljanja, razvoja in kar je zelo pomembno, tudi vlaganja v ekologijo ne. Ni res, da stara cena ni vsebovala amortizacije, le veliko prenizka je bila -takšna, kot je bila, bi nam omogočila zamenjavo kotlov in opreme čez približno 120 let. Kaj to pomeni, vedo mnogi, nekateri pa žal ne. »Država« nikakor ne pretirava z do- voljenji previsokih cen dobrin, kijih nadzoruje, ravno nasprotno, najvišje so celo mnogokrat prenizke za normalno poslovanje. In nova povprečna cena za daljinsko ogrevanje Nazarij je 17,5% nižja od dovoljene po Uredbi vlade RS, medtem, ko so cene toplotne energije primerljivih proizvajalcev in distributerjev (Toplarna Železniki, Energetika Preddvor, Toplarna Hrastnik, Engo Gornji Grad) kar precej višje od nazorske. O primerjavi cene lesnih odpadkov s ceno kurilnega olja pa le to: časi, koje bilo tovrstno kurivo zastonj, so verjetno za vedno minili; »razburjeni svetniki« naj se malo pozanimajo glede cen lesne biomase in drv za ogrevanje in ugotovili bodo, da le-te dobavitelji zvišujejo; pač izkoristijo delovanje trga. Gospodu občinskemu svetniku Janezu Štiglicu sem na sestanku v sklopu priprav na realizacijo investicije »Daljinsko ogrevanje Nazarij«, jasno odgovoril, da bo cena ogrevanja iz tega sistema za približno 10% nižja od cene ogrevanja s kurilnim oljem. Trenutno je nižja za več kot 20%. Prodaja občinskega deleža v našem Na področju prometne varnosti so policisti Policijske uprave Celje v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 4.514 prometnih nesreč, kar je za enajst odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2003. V tem času seje pripetilo 26 prometnih nesreč s smrtnim izidom (13 odstotkov več kot lani), v katerih je umrlo 30 udeležencev, kar predstavlja kar četrtino več kot v enakem obdobju lanskega leta. V 1.234 prometnih nesrečah stelesnimi poškodbami (+ 6%) je bilo poškodovanih 1814 prometnih udeležencev (+ 7%). Od tega jih je bilo 165 (+ 13%) hudo, 1.694 (+ 7%) pa lahko telesno poškodovanih. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom seje v prvih devetih mesecih leta 2004 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, in sicer enajst oziroma 42 odstotkov. Med razlogi za prometne nesreče sledi stran oziroma smer vožnje (5), nato varnostna razdalja, prehitevanje in ostali vzroki (3) ter neupoštevanje pravil o prednosti (2). Nepravilen premikje bil vzrok za eno prometno nesrečo s smrtnim izidom, zaradi nepravilnosti na tovoru in kršitev pešcev pa se je prav tako podjetju - se strinjam, le čimprej, toda tega bo »razpoložljiv kapital« kupil le, če mu bo prinašal dobiček. Toda spomniti vas moram, spoštovani občinski svetniki, daje bil denar, ki gaje Občina Nazarje dobila od »države« in vložila v Glin Grif, namensko namenjen le za projekt »Daljinsko ogrevanje Nazarij« in ga ne bi dobila, če projekt že ne bi bil v fazi izvajanja (izdano gradbeno dovoljenje). Ob tem bi rad poudaril, da gredo zasluge za pridobitev teh sredstev v celoti županu, gospodu Ivanu Purnatu. Problemov, s katerimi se ubadajo v Gornjem Gradu, Preddvoru, pa še kje, očitno nekateri ne poznajo. Menim, da bi morali občinski svetniki pred burno razpravo in ostrimi besedami, prisluhniti »ravnanju« Glin Grifa (seje se bi zanesljivo udeležil, če bi bil nanjo povabljen). Očitno mimo dvojnih meril ne morejo, saj so v nadaljevanju sprejeli povišanje cen v vrtcu le po krajši razpravi in celo brez burne razprave in ostrih besed. Direktor Glin Grif, d.o.o., Nazarje Božidar Vodovnik pripetila ena prometna nesreča s smrtnim izidom. Najhujše posledice so utrpeli vozniki osebnih avtomobilov, sajjih je umrlo enajst, 52 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Sledijo potniki, ki so umrli v devetih prometnih nesrečah in bili v 33 primerih hudo telesno poškodovani. Od tega je bilo mrtvih sedem potnikov v osebnem avtomobilu in dva na motornem kolesu. Pešci so umrli v dveh prometnih nesrečah, v 17 primerih pa so bili hudo telesno poškodovani. V prometnih nesrečah sta umrla tudi dva voznika motornih koles, 22 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Kolesarji so umrli v treh prometnih nesrečah, 22 je bilo hudo telesno poškodovanih. Med smrtnimi žrlva-mi najdemo še voznika kolesa z motorjem in dva traktorista. Policisti Policijske uprave Celje bodo vložili maksimalne napore, da se prometna varnost na cestah celjske regije v zadnjih mesecih leta 2004 ne bo poslabšala. To bodo skušali doseči z načrtnim nadzorom cestnega prometa, ki bo prilagojen zaznanim pojavom. Odgovor na: Oblinski svet Nazarje - Podražitve razburile svetnike POLICIJSKA UPRAVA CELJE Prometna varnost slabša kot lani Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA c© '6°-496 <° * ^ ROFOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Za vedno nas je zapustil Blaž REPENSEK učenec 1. razreda Ostal bo kot cvet, kot lučka, kot dragocena svetloba v naših srcih. Učenci in kolektiv Osnovne šole Nazarje MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Oplahiptiček, ki žgolišnad mano in objokuješ čas, ki šel je mimo, a ti zdaj v nočpomikaš se in zimo in zlato dobo vidiš pokopano. (Francesco Petrarca) ZAHVALA Ob nenadni, prerani in boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina in brata Franja JAKOPA (1.5.1954 - 28.10.2004) se iskreno zahvaljujemo prijateljem in vsem, ki ste ga tako slovesno in v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje, vence, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se doktorju Kočevarju, sestri Maji, reševalcu Rajku in patronažni sestri Gelei za njihovo prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala tudi župnikoma Martinu Pušenjaku in Romanu Globokarju za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornici, trobentaču in pogrebni službi Anubis. Prav tako hvala teniškim in smučarskim prijateljem, vsem sorodnikom in znancem ter sosedom. Posebna zahvala velja dobrim in zvestim prijateljem, njegovim sošolcem in vsem, ki ste nam stali in nam še stojite ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poznali njegovo veliko, nesebično in pošteno srce, ga imeli radi, ga spoštovali in nikdar ne pozabili. Vsi njegovi Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Moziije. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Neki gospod je pustil sporočilo za vas. Ledeni razgretež Lučan se je zdel Radmir-čanki preveč neroden, zato ga je radovoljno prepustila naslednji zainteresirani. "Je tudi do tebe tako zapet?" jo vpraša ob priliki. "Samo dokler sem oblečena.” Erezčutnež Gomjegrajčan je pri zdravniku, ko se ta ravno pogovarja po telefonu. "Tebi so pa dnevi šteti," reče doktor nečutno v slušalko, preden prekine pogovor. "Upam, da boste meni to lepše povedali, ko bo zame napočil tak čas," poskuša pacient dregniti v zdravnikovo etiko. "Zakaj?" je doktor presenečen. "Saj ti si pa vendar že poročen." Esperanto Bepo se gladi po razbeljeni glavi, Šimen ga zato vpraša: "Kje si staknil buško?" "Nekemu avstrijskemu turistu sem osle kazal. Mislil sem, da ne razume slovensko." Brez besed Voditelji krize Zadrečan na začasnem delu v Ljubljani pride domov za praznike. Naleti na sošolca, ki vodi podjetje v krizi. "Kako vam gre?" se pozanima. "Slabo, slabo..." "Še kar ali že spet?" Moralni razlogi Vratar ustavi računovodjo podjetja. "Sliši se, da nas zapuščate, je to res?" ga pobara. "Je. Iz moralnih razlogov grem. V takšni tovarni, kjer se vsevprek krade, pa že ne bom!" "Kam pa greste?" "Khm, v zapor." I lira, muha in lisica Tudi v Bočni včasih ni vse prav, kakor bi moralo biti. Pavel, član lovske družine, ustavi Janeza, člana velike družine, kjer ni nihče včlanjen med lovce. "Janez, kaj se pa greš? Zadnjič sem te videl s puško tekati po vasi. Se ti je zmešalo ali kaj?" "Kje pa, povsem logično sem razmišljal, preden sem streljal. Ker je lisica vzela naše kure na piko, sem jaz njo na muho." Guljo in Žgoijo Tavrl Lože za režico Mozirjanka je na obisku pri sorodnici v Solčavi. Obujata spomine in se na sploh lepo imata. "Željka sem omožila, da ga ne bi potem celo življenje pogrešala," se razneži Solčava-nka glede moža, ki je bil ta čas v službi. "Tako lepo mi je govoril, kot bi rožice sadil." "Verjamem, a še vedno vrtnari?" Zmaga izven igriva Jožek in Tine zapuščata teniško igrišče v družbi lepih deklet. Srečajo se z Mihom, ki ga zanima: "Kakšen je bil vajin rezultat?" "2:1 zame," se Jožek pobaha, "Tine seje zmenil za samo en zmenek." Cvetite fa koprive —----------— V SKUPNEM KOTLU Marija Ježovnik, članica SDS: »Verjemi, Jaka, da ti bomo sedaj, ko smo končno pod skupno streho, odpustili nekajletno kolaboracijo s partijskimi nasledniki.« Jakob Presečnik, član SLS: »Saj se kesam, vendar bi te rad spomnil, da smo prišli h koritu šele potem, ko so vas nagnali.« Toni Rifelj, član SDS: »Ko bi vsaj ostalo kaj pomij za moj občinski odbor stranke...« (RODOVNA ZVEZA PRESS) PO LINIJI PLANETOV Lojze Ternar, župnik iz Nove Štifte: »Sveti oče, hvaležni smo, da si uslišal naše prošnje in iz neskončnosti nebeškega stvarjenja določil Alojza Urana za zvezdo slovenskega neba. Ponižno te prosimo, utrdi nas v veri, da smo Lojzi rešitev za ponižno ljudstvo.« (EVANGELIJ PO LOJZETU PRESS) MALOOBMEJNI PAS Slavko Bric, poveljnik gasilcev nazorske občine: » Z zaprtimi očmi ti garantiram, da smo gasili v gornjegrajski občini pri kmetu izšmar-ške fare.« Ivan Purnat, nazorski župan: »Spokajmo, preden gornjegrajski župan pošlje nad nasjurišni odred specialcev.« (PO STOPINJAH JANEZA PODOBNIKA PRESS) HHH ■■■■■■I SESTAVIL PEPINO PISEC GLASBENIH DEL, USTVARJAL. SKLADB OGNJENIŠKO ŽRELO RIBIŠKA VRVICA CELJSKA TOVARNA POSODE UREJENA ZBIRKA PODATKOV MINERAL ARAGONEC "ortal Savinjske doima www.savinjske.com KUHINJSKA POSODA KROŠNJAR, TRGOVEC S CENENIM BLAGOM OBČUTEK POTREBE PO JEDI, GLAD jjB» r KRATICA NEKDANJ. AVSTRIJSK. ŠILINGA OTON GLIHA OGEL (STAR.) LATINSKI PREDLOG SLOVENSKI PEVEC (PESTNER) SLOVEN. RTV.-NAPOVEDOV.-AJDA VISEČ LONČEK S CVETLICAMI JP Dom Nazarj8 d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. VULKANI2EKSTV0 IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p.p Okonlna 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169,03/838-10-70, GSM: 041/783^61 Pokažite zimi zobe preden jih ona ^ pokaže vam. m GOOD-YEAR šaoa* »//FULDA (jnmviop BICA JAVNO PODJETJE ARJE d .0.0. V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ POM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. Na zalogi tudi Jeklena in alu platišča. 50 let TRADICIJE CEMENTNINAHSTVO POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mariji Cajner za 80 let želimo še veliko veselih dni in obilo zdravja. Brat Tina z ženo ter Karli in Martina z družinami Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm. Možnost izbire v 7 barvah. Izredno ugodna cena betonske kritine POLAK. 1 m2 barvne kritine samo 1.674 SIT, cementne barve pa samo 1.404 SIT. V ceni ie že vračunan davek na dodano vrednost. Ugodna cena tudi betonskih in opožnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! BREZPLAČNO PRANJE www.savmja.com " Saiiinio i ■filli““ *^■■1 «j ■ - roJtJOJP. ■j»:»! Portal Savinjske doline Arhiv objavljenih karikatur Savinjskih novic Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 12. novembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. JM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 m Karitas ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Spoštovani, vabimo vas, da se nam pridružite pri otvoritvi prodajne razstave podarjenih umetniških del, umetnikov savinjsko-šaleške regije, s kulturnim programom Trio Moj dom Velenje in recitalom Maje Štiglic ki bo v petek, 12.11.2004, ob 18.00 uri v Galeriji knjižnice Mozirje Prodajna razstava bo odprta od 12.11 do 24.11.2004, od ponedeljka do petka, od 9. do 11. ure in 16. do 18. ure, sobota in nedelja od 8. do 12. ure. DOBRODELNI KONCERT v petek. 19.11.2004. ob 19. uri. vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje. Sodelovali bodo izvajalci iz domače in širše okolice, različnih glasbenih zvrsti. Prodajna mesta vstopnic: ŽUPNIŠČE MOZIRJE, BLAGOVNICA ERA MOZIRJE IN PAPIRNICA MOZIRJE. (cena vstopnice 1.000 sit) Z ROKO V ROKI - IZ SRCA V SRCE Z nakupom umetniškega dela in z udeležbo na koncertu boste pripo- j mogli, da bo žarek upanja posvetil tistim, ki potrebujejo pomoč. Celje - skladišče Marko 7/2004 5000014034,45 COBISS s GSM □ 4 1 /622-600 Avtopralnica LOKACIJI PREVOZNIŠTVA PFEIFER ZIMSKI AVTOPLAŠČI IN PLATIŠČA ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA PO KONKURENČNIH CENAH PRANJE IN PODMAZOVANJE TOVORNIH VOZIL Hotel Burger Veniše vas vabi ójge/- BÖTERO do.o„ Učja Vi» ?? 553! Nazarje Tel.: 839-25-50 v mesecu novembru rmkj nečM krožnik a, pečenka, pečenica, mah : kislim zeljem in kukat Husu s praženim fižolom te1 bujto repo in praženim Jivanka Jelen z jurčki in štruklji dslo zelje) krompirjem (jem npitjem 830 SIT Srnini medaljoni po lovsko z kruhovim cmokom 2.2C "Divji prašič v pikantni omaki Čečenka z zeljem in dudale brnita divjega pr • limonini on ehi in punce DO SIT 650 SIT 550 SIT OSREDNJO KNJ. CELJE