39. številka. (T M, ▼ Mbit« 4mtNi 4ae fi. airea 1898.) Tečaj XXIII. „■dihi MU}« po trikrat n Mm t fteattt Is-daajlh ob tovteUa, ««IMklh la uobotah. Z jutranja ladanje likaj« cb 6. ari ljntroj, rađeno p« ob 7, ori vsćor. — Oboja« lidaaje »trna«: aa Jodoameeea , (. 1.—, lavaa Avataijo f. 1.50 rt tri mm . . . S.- . . 4.M sa pol lata ... 6.— . • • •— *a vaa Isto ... 13.— . > . 18.-Naretel«« la plaiavatt uprt] aa Mrrtki Mm prlteteee iiTiiilM u sprave M ozira. Poaamlčro itevilke ao dobivajo v pra-iajalaloah tobaka v lr&tu po S av4, vi. EDINOST lavea Trata p« 4 avl llaailc tltv^tiiiifll polilliatia 4ca««va mm PMmortk«. Oflaai ao ra*aaa po tarifa v petitu a* oaalove s doboliaal irkaaal ao pla4a^ proator, ko'lkor obaof* aovadaife vra M Podana, oanartaioo la jarao aahvalo, ■o6i oflaai itd. ao raAanajo po pejođ o Tai dopiai aaj ao poiiljojo nrodi.Utv alioa Cnaonaa it. 18. Vaako puao »o.r kiti frankoraao, kar aolraakovaaa ■« iprajamajo. Bokopial aa aa vraAaj*. Nal«4aino, roklamaeije la oglasa »prejema uprmtmiitvm »lioa Molin« pU aolo kit. S, II. nadat. Nuoinlso la figlaa« jo plaiavati laao Trat. Odprta rekla»a oi Ia ao proato poitaino Ja?©a shod sklicuje deželni poslanec goriški dr. Henrik T u m a za nedeljo dne 6. t. m. ob 4. popolndne ? prostorih županstva V SKOPEM i nastopnim vsporedom: 1« Gospodarski in politični nai poloiaj. Organizacija po draštvih in zadragah. 8. Trgovsko-obrtna zadraga in trgovsko povspeie- Talno društvo v Gorici. 4. Zavarovalnica za govejo iivino. Ker so vsi predmeti velikega pomena za gospodarsko blaginjo našega ljudstva, pričakovati je, da prihite gospodarji od vseh strani Hrana na ta shod. Položaj slovanske duhovščine v Trstu in Istri. (Dalje.) Rekli sno, da je magistratovcem v prvi vrsti na poti slovenska narodnost nekaterih tržaških duhovnikov, kajti z njihovim prizadevanjem, da bi iz Trsta napravili »Čisto italijansko41 mesto, se dokaj malo strinja ekolnest, da se nahaja Se verskih učiteljev slovenske narodnosti v mestu, kateri oznanjajo Slovencem Trsta in okolice ob nedeljah bri-dc Božjo v njihovem materinem jezikn. Ta .madf-ž" m«sta tržaškega bi maral izginiti v prvi vr»ti. Drugič jo magistratovcem v dnn njihove mračne duše zoprn is dokaj živi verski čut tržaskoga Slovenca, katari čut s svojo pravo pobežnestjo vzgaja »kor« najlepše slovenski duhovnik. Take duhovščine, kakor je ona okoli „ Amica", si Seli tržaški magistrat, a taks, ki vzgaja živi varski čut: krepke, slovenska duhovščine, ne ■ore trpeti magistrat. — Zato si prizadeva, da PODLISTEK. Prednja straža. 49 ROMAM. Poljski spisal Baleslav Pns. Poaloveail Padraviki. Polževa sta »a posvetovala petihoma ves dan: kaj jima je storiti v takem slučaju ? Proti večeru je oblekel kmet novo ssknje, podSito v kožuhovino ter odSel v krčmo na poizvedovanje. Predao je dospel tjekaj, je postalo temno in v krčmi so prižgali inč. Ko je odprl vrata, zapazil js, da sedita za mizo Gobar in Lukašek. O bleska lojene sveče »ta izgledala v debeli obleki kakor dva ogromna kamna, dremajoča na polju, čuvajoča mejo Za točalnikfiis je stal Jozel v umazanem, volnenem kaftana, z črnim pasom. Nos mu je bil keničhtt bi ada osta, brke koničaste, lakti koničasti, lase stoječe po koncu in tndi pogled mu je bil zbadljiv. „Hvaljen bodi!* je pozdravil Polž. ,Na veke", je odvrnil malomarno Joeel. Gobar in Lukašek sta samo pokimala z glavami, široko se razpregši po mizi. .Kaj p jttta gospodarja f" je vprašal Polž, .Čaj", je odgovoril krčmar. „Dajte ga tudi meni. Toda črnega kakor smola in mnogo araka." .Prišli sta k nam na čaj?" je vprašal Jozel rtgaje se. s oi n 1 jo iztrebi eim preja, in zate si prizadeva, da de-bode v roke oso moč nad dakovščino v tržaški občini, s katere mu bodo možno delati v tem ozira, kar koli bede hotel. No, potom bi bila Še bolj ukoreninjena demoralizacija in aezsačajnost, nege jo desedaj, ia to bi bile progressu ljubo. Kajti ničesar mu ni belje debre došle v njegove politična svrhe, nego demoralizovane, neznafiajne prebivat tve tržaško, katero mu je poslušno kakor nefsmo-stojna živsl. Saj demoralzevan, neziačajen človek je zmožen vsakega greha: ou postane čez neft renegat, in karkoli hoče ed njega zlobni skušnjavec. Vsega tega ne mero, kdor ima živi verski čut v ssbi, ki mu že a priori brati biti ne poltenim v kakoršnsm koli obziru. A is tega je tudi razvidao, čsss trebs povprečno tržaškemu prebivslitvu, ki je zabredlo v mlakuže demoralizacije in narodnega nepoštenja. Kako dobro bi storila temu ljudstvu krepka, ojstra sapa vesoljnega svetoga misijona, kakoršnaga Trst že ni videl od pamtiveka več 1 In na tem svetem vesoljnem misijenu naj bi goreči gevorniki Božji ebeb, da: vseh treh glavnik narednostij, stovenske, italijanske in nemške, zavihteli plamtečt inež besede nad žalostnimi verskimi in ?ecijalnimi razmerami v tej moderni Sedomi, v tem okaženem avstrijskem Babilonu I Ti gevorniki naj bi z gorečo bakljo svetega govera posvetili netri v grozno teme človeških src tržaških, v ono temo, katero je provzročil židovski o g n j n s n i materijalizam, ko je ugasil endi zadnjo ša brlečo luč verskega idejalizma in pravega človeškega poštenja 1 T ono strašno temo naj bi posvetili ti gevorniki Božji ter izgnali iz temnih duš pegubljivo pošasti, katere s svojim nevarnim strupem socijalno pokvarjenosti in gnjilobe navdajajo veliko in mah, z jedno besedo vse, kar lazi in gre po tem trdem tlaku. Tu bi se videlo, kake sila«: preustroji t ve je petreben Trst v »vejem secijalnem bistva, da ozdravi od svojih nenaravnih, kužnih razmer, in .Ne na čaj, marveč na poizvedovanje.....• .0 tem, kar vam jo pravila Sobieaka", je zamomljal krčmar. Polž je sel k Gobarju ter ga vprašal: .Kaj, ali hočeta kupiti grajsko posestvo ?■ Kmeta sta pogledala Jozelsa, kise je nasmehnil. Čez nekaj časa je odvrnil Lukašek : .1... mi se le tako pomenkujemo vsled dolgega Časa... Kdo izmed nas ima denarja za tako kupčijo P" „Oba bi 2e mogla kupiti, vi in Gobar", je omenil Polf. „Morda bi mogla", je povzel Gebar, „toda za se in za one, ki bivajo v vasi". ,No, kaj pa jaz?" je vpraSal Polž. .Niste nas povabili na svojo kupčijo, terej ne utikajte nosa v naše". „Saj to ni vađa stvar, marveč občinska". .Prav za prav moja", je zaklical razjarjene Gobar. .Tako kakor tudi moja". .Nikakor ne!... se je Hpiral Gobar, razbur-jaje s pestjo. .Kdor mi ni pevšeči, tega ne pustim do kupčije in ba*tal..." Krčmar se j» smehljal. Lukašek, videči, da postaja Polž čimdalje bledejši, kar je btl» znamenje hude jeze, je prijel Gobarja za roko. tu bi se naposled videlo, k o d o je v Trstu pravi prijatelj čleveške družbe in kdo je njen emrtni sovražnik. Da bi se tržaški magistrat in njegovi krivo-nosi iepetalci branili s vsemi štirimi proti taki prsustrojitvi, je umevno same ob sebi; saj bi morali potem biti prsvičsi aaspreti vsemu prebivalstva ozemlja tržaškega; to bi bilo proti njih principu. Ia radi tega bi hoteli zdaj streti še zadnje bil, na katero se opira slovenska narednost, hoteli bi streti slovensko duhovščine in jo izriniti ne samo iz cerkve, kar so po velikem delu storili že, marveč celo iz ozidja tižaškega mesta. Da, te bi hoteli ti, potem bi bili merda na* sičeni! Upajmo pa, da ne pride de tega, marvei da so nahaja še nek& moč, ki je večja, nego moč krivih prerokov na tržaškem magistratu, moč, katera pekaže svoje pot že do skrajnega napeti prsširnosti teh slementev; a daj Beg vseveini, da bi se zgodile kmalu 1 Take, ker po narejenim načrtu, — godi se pa tadi slovanski duhovščini v Istri. O drugi priliki hočemo našteti posamičnih slučajev, kaj počenja strupena iredenta nasproti slovanskim duhovnikom v Istri, tem pravim in skoro jedinim voditeljem tamošnjega slovanskega prebivalstva v duševnem in telesnem obzira. Nekaka refleksija teh razmer je napad člena lahenske veiine dr. Cestantiuija v deželnem zboru puljikem dne 18. m. m, na slovansko duhovščino Istre. Ta človek je hotel dokazati, da je duhovščina v Istri isti faktor, ki bega ljudstvo in je dela politični ia gospodarski nezadovoljno, ker sicer bi bilo to ljudstvo vse bolj poslušno svojim pravim prijateljem, (1) Is tega obrekovanja zveni vsa žleba laškega elementa in je dokaz, kako ljudstva bi hoteli imeti , Lakom, da bi postala Istra čim prej zrela za priklopljesja k Italiji, zrela tudi za popolao izmelženje po po-znatnih harpijah. Zaradi tsga, ker je slovanska dahovščiua Istre pošieua, kar čuva vero in uarod-nost slevanvkd a prebivalstva Istre in brani, da .Po}dite, kum, domov 1" je rekel. Čemu se prepirate za stvar, ki ša ni gotova P Pojdite, boter". Gebar je pogledal Jozelna in vstal. „Torej hočeta kupiti brez mane ?M je vprašal znovii Poli. .Vi ste po leti kupevali piščeta brez nas", je odvrnil Gobar. Gobar in Lukašek sta podala reke krčmirju ter sta odela iz sobo, ne poslevlvši se s Polžem. Jozel je gledal za sjima tsr ss smehljal neprestano. Ko so potihnili njnni koraki na snegu, ebrnil se je k Polža. .A vidite, gespodar, kake napačno je, Židom pojedati kruh. Jaz sem imel radi vas za petdeset rabljev škode, vi ste si jih pridelali petindvajset, za to pa ste si kupili v vasi jeze za veš nego sto rubljov..," „A ena bi brez mene kupila posestvo od grajščaka ?• je vprašal Poli. .Čemu naj ne bi kupila brez vas ? Kaj njima mari vaša izguba, ako le bode dobro njima?" Kmet je majal z glavo: .No, no!" je iepetal. .Jaz", je dejal Jozel, .bi vas mogel pomiriti s kmeti, toda — kaj dobim aa to ? Že enkrat ste mi provzrečili krivice in srca nimate de mene*. (Pride še). ki stri U sveta b serja krati, bresdaini sovrag, — zaradi tega ao na p*ti Lthoaom slovanaki d«-hovniki ia radi toga 10 jiaa napovedali boj na — nož in samokres! Kiko paaeče aovraštvo mara navdajati ta element nasproti iaši lihovščiii t Iat.-i, razvi Ino j« pač tadi ii sklepa zbornične večine, 8t.»rjtc«ga v odsttnosti masjaise, sklepa, da s? čestita pe*t feituai •▼. Očeta na ljogevi bisern ci. Ta s lep, da si j« • g m e i i 1 v • č i a e, storjen je bil vendarle iz mržsja da naš,k (likovnikov, če« v vaši odsotnetti znam* tadi rai biti »pobožni«, .verski', t vaii aavzočnoati pa aikdar 1 Kolika odkritosrčnosti zmore biti na taj čestitki, to p.nč izprevidiia takaj vatikanaki krogi, izpreviili tuji sv. Oče sam! A k^j j« tema elementu de edkritoarčaosti, kadar gre za to, da se zatira in zaničaje sloven-ska duhovščina! Lepih fraz in zlobaik izmišljotin stresajo iz rokava, da bi našli jedea .tehten* virok za odstranjuje tako skrajno jim zeprie slo venske rtnhnviline, in ne mirijajo praj, dakler niso mdi OK&li tak »tehta«' ,d»kai'. In ka'tor stvari stoj©, rakli ki lahka : garje slovaneki duhovščini Trata iu Istre, ako Ijabi Bog ne polije nenadoma rešitve, a *o bolj gorj* naroda, katerega jidinl, pravi prijatalj i« voditelj je ta slovanska duhovščina paleg oaih, k! m ž nje jedno misli v verske« ia narodnem pogladi! (Zvrietek.) Deželni zbor istrski. XIV. seja dm 23. /ebruvarjm 1898. (Dalje.) P osi. B u b b a je prečital obširno poročilo o vsem, kar se je storilo de sedaj za gradnje železnice Tr st-Poreč-Kanfanar, Za besedo se je eglasil dr. Laginja. Čim ie izrekel hrvatski, besede „Visoki zbor. Dne 16. februvarja 1894, smo vsi kakor jeden.....• nastal je, ua galerijah silen vihar. Predsednk ja opominjal občinstva in govornika, zabtevaje od poslednjega, da bi sa ob tem, toli važnem vpra-ianju poalužaval italijanskega jezik« ; »Miceval se jt na krasne vrline uma i» srca d.ra Lagutje, ter je dodal, da je izvedel od nekoliko njegovih vo-lilcev, da volilci ne nmejo manjšine, kadar ista govori. Poslanci manjšine se protestovali naj-odločntje proti tema izreka ia »o klicali: To ja naša stvari Poal. Laginja je odgovoril, da ni pri volii. da hi v>prejemal lekcije od gospoda predsednika glede jezika, katerega se mu je psglnž-vati. Kako d* volilci misljjo o nas, r&di iega naj ne boli glava gospoda predsednika, kajti to ja naše opravilo. Ker niso hoteli nehati vriič, žvižganje in vsak* jake psovke proti manjšini, pretrgal je pred aednik sejo ter se oddaljil. Odmor je trajal polnih 16 minut. V tem čaan ja občinstvo na galerijah izrigalo vea mogoči amrad na poslance manjšine. Med tem hrupom je prišel predsednik opetovana na vrata dvorano, od koder ja kričal ebčiastvu na gornji galeriji, aaj sa oddalji, ali to občinstva mu je o-Vvarjalo drzno vsakokrat in je zasmehovalo tudi njega. Pitd^dnik ja tndi zunaj kričal na občinstvo, se prepiral v prsdaekja z členi večine in se je povrnil slcunjič, vea razdražen in zagrljen, da otvori ze^et aaje. Pocl. dr. L a g i n j a je začel govoriti hr-vataki. S prvega ja bilo priličao mirno, ali čim dalje je »oboril, tea nemirneje je postajalo občinstvo na dolnji galeriji, a keuečuo ja jelo bačati nenavadne hudo. Dr. L a g i i j a : Hotel sem reči, visoki zber, da je vprašanje te železnice, katero smo zagovarjali toli tupio v imena te pokrajine, dne 16. fe-bruvarj* 1R94 stalo povsem drugače, nege li stoji daucs. To je razlog, zakaj d* se mi od manjšine danes, ko se vnovič razpravlja o tem vprašanja — ne da bi hoteli odbiti vaše predloge, ampak, ker jih ne moremo vsprejeti v tej obliki, v kateri so postavljeni — intimo prisiljene, da prihajamo predlogom, katerega toplo priporočamo blagokot-nosti te visoke zboraiae. Ta predlog, katerega hočem utemeljiti aekeliko obširneje, se glasi: Visoka zbernica aaj izvoli skleniti: 1.) Za sedaj ae ne vsprejemljejo resolucije fin. odseka, predložene v poročila istega o poročil« daželneja odbora o strah £ele*aice Trst Poreč• Kanf.nar. * ** 3.) Zbornica naj izvoli poseben železniški odsek, sestoječi od treh člen j v dežel nozborske večine in toliko članov manjšine, tako, da bosta v ist»m jedaako aaatopana oba plemena v deželi. 3.) Deželnemn odboru se nalaga, da c. kr. vlade obvesti • želji zbornice, da bi vlada v odsek ad S. dopoala'a svojega odposlanca, ki bi predsedoval odseku. Ako vlada ne nstreie tej ielji, tedaj naj ena šestorica izvoli sedmega člena, ali dogovorno ali po žrebanju. 4.) Ta odsek naj dobi pooblastilo, da vsestransko preuči fiuani no in tehnično stran načrta za gradnjo želean.ce Trst-Poreč Knnfanar, o čemer naj se poslažoje «pisav, ki jih ima deželni odbor, in meiienj veščakov v finančni iu tehnični stroki, kakorinih sme poklicati v odsek s posvetovalnim glasom ter zahtevati od istih piročil in menenj na stroške pokrajine, ter da slednjič predloži tej zbornici, ako mogoče še v tem leta, zakonske načrte, prikladne in potrebne za financiranje pod jetja in za tehnično izvođenje istega, kakor tudi vsa potrebna razjašnjenja in morebitne spremembe. 5.) Deželni zbor jemlje hvaležno na znanje, da ja pripravljeaa c. k. vlada v to, da se država udeleži na gradnji železnice Trst-Poreč z podaljšanjem do Kanfanara. PuJj, 23. f-brsvarja 1898. (Pride še.) DOPISI. V Bazovici, dne 2. t. m. Dolgo sem odlašal z napisanima par vrstic v naše glasilo eEdi-uost". Sedaj sem se odločil. Ni še dolgo temn, odkar Vam je dopealal nekdo dopis iz Bazovice, v katerem je rečeno, naj bi se tndi ti astanovila potrebna društva. In res. Nedavne temu je kila tu ustanovljena podružnica „kmetijskega društva', za katero se zanimajo uaši domačini iu je upauje, da bode vspavala. Tudi sa povprašajo, kedaj se ustanovi zavarovalnica za živino. Splošno se sodi, da bi bilo najbolje, ako bi bi bila le jedna zavarovalnica za vso okolice. Misel o u tano v ljenju „Zadružne mesnice14 se, žal, ■i megla uresničiti do sedaj. Kar se pa tiče ustanovljenja pevskega društva, upam, da ne bodemo več dolgo brez lijega. Za izvršitev te ideje je posebno sedaj ugt>dua prilika. 9. H. Ražem, naš do-mačii, ki je po vs«j okolici poznan kakor vstrajen in delaven rodoljub, ki s« veliko trudi za povzdigo sloveiskrga petja, v okolici, n^tan l ee je zadnji čas zopet med nami. V njega zaupamo in smo gotovi, da se ne varamo. On stori gotevo, kar mogoče, da se pri nas obudi in povzdigne ljubezen do narodnega petja. Pod vodstvom prejšnjega g. pevovedja nismo mogli zadosti napredovati, kajti nedostajalo nam je vaj. Da je ist na, kar sem omenil zgoraj o gosp. Ražma, potrjuje nam dojstvo, da so se združili naši pevci ta*:»j. ko se je on vrnil med nas in so priredili že 12 f«bruv»rja t. 1. veselico. Bodi mi d«voljeno ta malo poročila o tej veselici. Prizor ,^i;iski bratci*, katerega so ia blago-hotiosti predstavljali barkevljanskt diletanti gg. Skmsky, Tudovsky, Osoj*ky in Bazuvsky, izpal je izbttrno. Na odru ao bili oni pravi vinski bratei. Vsaka beseda j« prtvarečala smeh. Bazovčani smo jim hvahžai z a njihov trad in požrtvovalnost. .Šaljiva tombola* bila je tudi na sv^jeaa mestu. Vse je pričakovalo, kodo bode tako srečea, da dobi „praiičjo glavo*. Ples, to se razume eamo eb sebi, jo bil živabuB, kajti naši mladi radi plešejo. Veseli nas posebno, da sa ni pripetil med vsem časom li najmanji leivi. Petja ai taauj!c«lu. Počastili so nas tadi pevci društev iz Padrič ia Barkovelj. Gostov jo bilo največ iz Lokve in Lip ce. „Brivec*, kateri prihaja, če le mor«, v vse krajo, ni »aujkal tudi pri nas. Lahko je mogoče, da poreče katero radi tega, ker je izostalo od veselice veliko domač nov, kar ni lepo. Upamo, da se v prih dnj« ideleža vsi naši domačiui. Saj bi bilo tndi grdu m nehvaležno, če bi ne prišli na vasslico in p. kazali s tem, da se brigajo za našo stvar iu da upoštevajo veliki trud, ki ga imajo pevai in u<»it>-lj. L* tako naprej, dragi pevci. Ntkdo naj ne omahuje Hvala vam za dosedanji trid in za požrtvovalnost. GRGA. Politiike vesti. T TRSTU, dne 4. marta 180S. K položaju. Jatršnja uradna ,Wien«r Ztg.* utegne b:ti jako žateresantna. — Danes je došel eesar iz Budimpešte na Danaj. Danes se določi definitivno, kdaj se skliča državni zbor in dane« se določi tsdi usoda Gaitsshevih jezikovnih naredeb. In o današnjih sklepih bode pripovedoval najbrže že jutrsnji uradni list. Sieer pa je glasoviti vremenski prorok Falb zanesljiveji, nego so vsi politiški proroki iz sedanjih dni. O vsoeo, kar se je včeraj javilo v uajpo-sitivneji obliki o vprašanju predsedništva zbornice, trde dane«, da vse skup ni btlo rea, in da ae • stvari sploh no odloči ničesar, dokler se ne suide parlamentarna komisija večine. Zopet kapitulacija. Naši čitatelji se morda spominja]* ie, da ja aaičio ministarstvo ob predčasnem taklja-ka zimskega semestra na visokih šolah izdalo narodno, a katero je zankazal>, da morajo vsi vivokošolci ;e vpisu sa II. semester obaoviti že o matrikilaeiji storjeno obijubo, da se bodo pokorili akadomilkim zakonom. — Ta naredba — tako, kater prepoved nošeoja drnš venik znamenj — jo r&zbirila silno nemške bu še katerim — po naikib Wolfovih — je ui strašusje stvari na sveti, iega bi bila ta, ako bi pripoana-vali kako avtoriteto nad sabo. Posl. W >lf j« huj-sksl dijake, aaj ne odnehajo, dokler ne bode ras-veljavljona tidi ta naredba. Z ozirom na to hujskanje je vakliknila praška .Politika" v svoji številki od minola srsde: BR*dov«dm smo da li bode tsdi ob tej točki dijaki sledili povelju Wolfo-vemn iu da-li vlada, ako so to zgodi, nastopi energičan ?u Še ae ni prav posušilo čni lo, s katerim je napisal praški list to vprašanj«, že j« dobil odgovor, kakoršnega menda ni pričakoval. VUda je preklicala tndi ta gori omenjeni ukaz 11 N»jnara»aeji akas, kakor si ga moremo le misliti 1 Od akademika je menda vent pokaže močaojo, nego nemški oHijoni. Srbija. Ia Bologagrada poiočajo, da je mogoča miaister»k* kriza, ker n*so sedanji ministri jtdiui glede nekaterih financ jalnih iu p u t ćnih praiauj. To bi uo bilo nič kaj posebnega in groznega. V Srbiji je že tako, da sn ne le menjajo ministarstva, ampak skačejo tudr od jeduegi ekstrema do druzega. V Rimu je danes hrnpno veselje. MLda I-talija praa»u;e danes SOletnice svoje ustave. Tem povodom je kialj podelil jako mrežno »mn-stijo. Obsodba francoskega pisatelja Zole ras* greva rs»iano dahove povsem sveru. Prijatelji Zole trle, da s« je traneoska osramotila s to obsodbo, ker je pokazala, da je nje justica služkinja vsakdanjega ptditiikoga valovenja; njega nasprotniki — * t so v ogromni ve njegovo, ko ▼idi toliko divuega sadu ob VfCe.m svojega iivljenja. Papež Lev XIII. se je rodil lue 2 marca leta 1810. v Carpinettn, mali vasic bliz•> Rima. In danes pišema 1898. Skoro jedno sc.jMj.-t. A enci-kliki in vsa izjav« prosvetljenega iuh Levovega pričajo, da ta veliki mož ume to svoj stoletje: potrebe in ideje, ki prešinjajo isto. Ni čudo, da ves ta svet sočutstvuje ravno te d j - m velikim papežem, velikim državnikom in diplomatom in velikim soeijoljgom. Imenovanja in preaeičenja. S »dni adjunkt Siliij Tijak je premeščen iz Buj v Koper; adjunkt Leopold PkvIgUč iz Motovuna v Kam,«; adjunkt dr. Rajmuud Debeuc iz Trsta v Motovun; ausknl-tant Fran Gaorimli v Trstu je im-n v o atijnnktom v Bujah. Ministekijalni podtajnik v ministarstva za no* tranje posle, dr. Emil Meerau«, je, tuieuovaa deželnim a & ui letnim nadzornikom za P:-mor ko Še dve, tri. Naša vest, došu n«m — pev-darjamo tu še enkrat — od po -st m zanesljive strani o imenovanju italijanskega dali.mika na nstanovi Revolteila „pri lovcu", vzl udi gotovo ■ačuo presenečenje v vseh našiti kro*h. Povda r jali smo že v p/vi svoji vesti. to j« določil, da dotični da.tovn * mora biti zajedno tau učitelj, da bode skrbel hkratu za verske potreb« ljudstva in za isobražiio njega mladine. Imenoanjem duhovnika, veščega le italijanščini, se b de zgrešal popolnoma ta korabinovani namen. Al poleg volje pokojnikove, določil ustanove in aoristi ljudstva je žaljeno še nekaj druzega — ^avstrijski šolski sakon. St službo duhovnika je * ii Kevultella sdružena tudi dolmoat učitelja. Sedaj imouovani duhovnik pa ni i« Italijan po krvi, air.pak ja tudi Italijan po iirz*vi, kateri pripada. A .\«uijski zakon pa ne dovoljuje tega, da bi pouče al ua avstrijski ioli tuji drža^liao. Naj se nam ne prigovarja, tla je to imenovanje ie provizoi ično. Provizorije v m sm«ti ustvarjati nikjer, ako niso potrebn. Tfia^o-koperska škofija imamo gotovo dovolj mož-tobovuikov, ki bi popolnoma odgovarjali zahtevam onunoruaga pisma Revoltellijevega. Sevsda se na o poreče: kaj aaj storiiao, ako pa magistrat n. če imenovati takega duhovu.krt ? I Stvar je res m . sa sitna, ali po našem meueuju bi morala spre g o o iti besedico tn tadi po*vetua dižavna oblast. K*jii nečuveno je to, da se že leta odteza mladini pouk v takem ■lučaju, ko so na razpolago potreben prostor, po-trebea denar in tndi sposobni ljndjo I Drugod morajo tako rekoč a palico goniti otroke v šolo, tn pa atoji »ola zaprta le tato, ker so otvorjenju na pot« le politično- in narodno strankarski nameni jedoega občinskega zastopa I! 0 predsednike deželnega ibora istrskega piie »Naša Sloga* : .Predsednik sam sa je vedel najslabše. Nekatera^njegovib opazk sol govori poslancev manjšine so bile neumestne, neparlamentarne, pohnjšljive. Te opazke ne le da niše bile za vzdr/anjo miru in reda, ampak so povsem neopravičeno izzivale nemir in nered tudi na galerijah. Kdor je hotel, se je mogel uveriti tudi o tej priliki, koliko so vredne izjave pr«ds*dnika deželnega zbora istrskega. Ta isti predsednik jo imel še tol.ko poguma, da je ? svojem zaključnem govom g iveril o tem, kako da deželni zbor ni bil oviran v s'ojem delovanja. Taki so, ker vado, da se jim veruje — vse I* Dalje ne mere težiti drznosti Ia poročil o sejah deželnega sbora istrskega je razvidn«, kako nesramno sa jo vedlo noedlično in tndi .odlično* oblinstvo na galerijah zbornice. Cel6 W«lf in dražba bi menili morda, da dalje ne mere sezati drznost. Toda v aeji 26. m. m. rešenega dež. zbora so je pokazalo, da bi bilo tudi tako manenje praop-timistično, preugodno. V tej saji se je dogodile namreč, da so posamičmki .odličnega* občinstva na galerijah kar med sojo došli v dvorano in lepo poseli tam aaj. To bi kazalo, da ti gospodje smatrajo deželni zbor za kako skupščino političnega društva njihovega ali pa glasovite družbe Loga Naziocale. Ti odlični gospodje očevidno mruajo niti pojma o dost jnnstvn zakonodavneaia lasiona. „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst In okolico* pozivlje svoje člene vinogradnike, kat«ri sa še ni ho priglasili za kolči in bilfe ameriških trt, da store to nemudoma, ker je časa samo šo osem dnij. Pevsko druitvo „Zarja* v Rojaou priredi na belo nedeljo veliko veselio, na kateri bod« so-delo «1 tudi draštveai tambiraški zbor. Podrobneje o pravem ča>u. Iz sv. Križa nam pišejo : Čujte, kako uči gosp. župnik v sv. Križu svoje ovčice 1 V n«deljo dne 27. februvarja je gosp. /npuik Grubiia dajal listke za sv. spoved na siedi cerkve, za rnlndeijice in mladenke. Ko je prišla na vrsto g.čua Marija Floienin (pevainja pevskega društva „Skaia"), jej je rekel gosp. župnik zbadljivo: .Tukaj j« Flore-niu Milija, tista „Slovenka*, ki je ,»ik*roirala#, dek;am:rala ua Veselici. „Kovciete*, .kovciete* beiži ple*t, ne na veselice.* (Tukaj je Floroain Marija, ista Slovenka, ki je daklamovs!* na veselici 1 Nogovice, nogovice pojdi plest, ue m veselico 1) L*p nauk 1 Mi bi vprašali • gosp. župnika, da-li je morda on moral plesti oziroma vkupiti nogovic Manji, FJorenin ? 1 Gospod šupoik, prosimo odgovor«! Ni tak nični je piijel potem šn ensga mladeniča. Ali se to spodobi v cerkvi? Al je to krščanski nauk ? I Da bi bila Marija Florenin v društvu .Lega*, bi gotovo molčal gospod župnik, ali ker je ista v društvu „Skala*, to zbada g. župnika v srce. Ali j« naerda kaj slabega, sko m je račeaa udeležila veselica m sod^lofala na ist«j ? Je-li to sramotno, ako dela Marija Florenio za mili narod slovanski? G. župniku se vidi to grah!! Gospod župnik pa ne vidi listih dekUl. od nasprotu* ctranke, ki so vse aoči hodile okoli v maski! To ni greh, seveda, k*r so od nasprotne stranke 1! Počasi g. župnik, počasi! Le n« se razgrevati tako zavoljo Sloveiicev 1 Gospod žnpnikt Ali vam je znano morda, kako srčno igra na karto neki g. Grubiša — na po-taji v Na'Ho.nui iu na svojem dijinu *s.iki da:i? Tudi tega gospoda bi morali nekoliko pokarati. Dokler ne storite tegs, puatite na mirn vsaj v cerkvi Slovenca in .Skalo". Skrbita raje za debro vzgojo mladine, uego pa da jo vlačite na nasprotno stran. Cerkev je hiša božja in ne politično zbirališče. Počasi torej, gospod župnik ! VaŠČan. Nagla smrt. ISletni Petriniji Sipe je prišlo sinoči sla o. Ker se je vsled tega agrudila na tla, so jo navzoči dvignili na postelj. Med tem, ko je prihajal zpiatnik, poklic«u z zdravniške postaje, j« bila žm» že mrtva. Poskus samomora Pred d veni dnevi jo pridal iz Reko v Trst aoietui Josip Orakift iz Dabre- eina na Ogrskom, Orabič je brivec po poklica* Kor ne me dragega aego madjarski, si j« lahko mialitl, da ti ni mogel dobiti službe. Predsmeči zvečer se je podal proti sprehajališču pri sv. Andreju. Ustavil se jo ab železnici. Kmalu so začuli strel bližnji redar iu še dragi. Hiteli sa tja in našli so mladeniča že v krvi s samokresom v roki. Ustrelil se je v levo stran prsi. Poklicali ao hitre zdravnika z zdravniške postaje, ki mu je ovezal rano za silo in naročil, da naj se ga prenese v bolnišnico. Rana je nevarna. Samomorilec ne more niti govoriti. Pri sebi je imel jedea robec, 10 nvč. in škatljico žeplonio. Huda je obsma. Neki mladenič, nradnik, seznanil se je z neko Šiviljo. Is poznanstva se je rodilo prijateljstvo iu dalje. Nekega dne sporočila mi je ljubica važao novico. 01 tegs dne naprej m prihajal več vsaki dan, kakor poprej, na sprehod s svojo drago, marveč jo jo zanemarjal. Te pa ni ugajalo njej nikakor, zbok česar ga je začela nadlegovati vedno in povsod. Mladenič si je mislil: vsaka reč ima svoj konec, in pozval je nadležnico na policijo, da se poravnata. Ona je povedala naravnost, da nočo mirovati, marveč da ga hoče nadlegovati še huje. Včeraj prišli sti ona in mati v pisarno do-tičnega mladeniča in sti ga dali pozvatijoa razgovor. Na tem razgovori ni manjkalo naslovov in vsakovrstnih priimkov, katerih sti mu prinesli seboj ženski. Ker ni bilo temu ne konca ne kraja, moral je mladenič pozvati stražarja, ki je odgnal ženski na policijo. To ravnaujo ju je stalo kasen 2 gid. Te'.ko da bi ju umirila to, marvei naj bode mladenič pripravljen na mnogoicateri nadaljnji slični poklon. Tatvine. 15;etui pobalin Martinelli Humb»rt je sknšal odpreti po noči okso prodajalni«« peka Antona Širc-?. Delavci so čnli in so ugrabili dečka ter so ga izročili redarju. Redar je odvel dečka na policijo in od tu v zapor. Na policiji je rekel pobalin, da je storil to le za šalo. Prcdvčeraj popoludne jo bil aretiran iu odveden v zapor 28ietni čevljar Ivan R. iz Broda, kerja obdolžen, da je ukradel svojsmu gospodarja par čevljev vrednih 8 gld. Predsinočiob 11. uri zvečer nesel je nek; mož idoči po nlici deli-i Boccherie, n«d paz.iu.'io valile robec tn dežuik. Str** ar ji so ga zaslouovaii, a tudi on je pazil nanje. Iu kor je uganil njih umel, je zginil, vrgši na tla robec iu dežnik. Stražarji so pobrali oba pr«dme:a terja oJu^sli na pol cijo. 26ietni težak Angelika hotel je utihotapiti preko fin. lin.je IV« kg. kave. To sa mu ni posrečilo. Fin. stražar ga ja prijel iu ker An;elika ni hotel povedati, kje ja dobil kavo, ga je izročil bližnjemu radarji. Izpred soiiiča. Včeraj je bil obsojen 51 lotni Mozetič Josip iz Kastva na 3 mesece ječe radi tatvine in javaega nasihtva. To je zagrešil v neki noči, ko ga je xa*ačil gozdni čuvaj Ivan Čubaj, ravno ko je sekal lea v gozda. Mozetič je zbežal, potem, ko ga je Onoaj ž« aretiral. V boga pa je padel in tu ga ja ujel sin Čabajev, tudi gozdni čavaj. Temi posledajemi je žigal Mozetič se smrtjo, ča ga no izpasti. V svojo obrambo je rekel na razpravi, da ni pozual v temi, da sta oaa dva poljska čuvaja, marveč, da jt mislil, da sj to kaki zločinci, ki bi ga hoteli napasti. Novi sodni pravilnik za grajanske stvari t uredevnem slovenskem prevodu. (Dalje.) Tri, štiri desetke let nosili so po Hervaškem ošabno po konci trdokorne svoje glave nealani a h a t c i (branitelji slova h v redilnikn množine, na pr. pet jnnakah, namesti štokavskoga: pot junaka, namesti čakavskoga: pit jun&k ali pet ja-naki in namesti kajkavskega: pat junakov), češ, ker služi v nemščini pismo h v raztezanje slovke, bodi tako tndi v hrvaščini. Zaman se se jim upirali Kristjanovid, Fabkovič, Crnčić in Rački; pojaviti se je bilo istoma Frani Kiralcu, starinoj Ogilincn a rodom iz Krbave v Bruvni z nesmrtnima razpravama: „Kako da aklanjamo hrvatska imena?" in .Reeimo koju", s katerim jim je zadal smrtni udarec. Ia kaka woda ni ssdela ehavcev t Kakor ao okopaoli r»i trdovratni i c a t c i (branitelji končnice i g a, aa sesti e f a aH o g a, aa pr. dobriga, lepiga namesti dobrega, lepega) ia ia trdovratnejii nali i e k a f c i (branitelji i aa na pr. kosila, toperila, aamsati kosiiče, toporiile), propadli se Udi vsi shavei sa vse večne čase. ŽiTenja klice nosi ▼ sebi le ono, kar jo naravno, le ono poiene bnjno brstje, pa razcvete se v divno krasoto, ker je ukoreninjeno v prirodi. — Ista osoda, ki jo zadela neasniiljene hrvaške a h a v c e ia naše šekavce in i g a ▼ e a, ta ists zadene prav v kratkem tadi vse naše bemkavce, vse kvaritelje divnega našega jezika. Prešedši mimo nekaterih neznatnik malenko-stij, na mesta ksterih bi vendarle rajie videli kaj drizoga, kaj prikladaejiega, na primer: g r a j s n s k i namesti d r i a v 1 j a n s k i, kar znači državljanski staatshiirgerlieb, ker v vsem zakona gevori se le o ,b ti r g e r 1 i c h eu (ne pa o stsatsbiirgerliche) .reehtssachen" in ker imamo za btirgerlich (civile) prav prikladno besedo : g r a j a n s k i (hrvaški gradjanski, ruski g r a ž d a n s k i j), ki jo nastala ia besedo grad isto tako, kakor je nastala nemška beseda btirgerlich iz barg; ter j a te v namesti terjavščina, kar terjavćčina znači nže bolj nekih podatkov od terjatev, nego li forderang; poveljno postopanja namesti mandatno postopanje, ker Sive ta beseda prav krepko v našem jezika, v katerem nam složi na pr. kakor v stari slovenščini povelitelj za praefectus, poveliteljen, za imperans, p o -v e 1 e t a t e 1 j za praefectas, poveljništvoza cosimando, poveljevati za mandare, p o v e • ljenje in povelje za jussum, p o v e 1 j e t i za jabere, povalja za edictum in za diplomo; plačilni ukaz namesti plačilni n a -1 e g za zahlungsaufliige, ker na Slovenskem ukazujemo, zapovedujemo z besedami, nakladamo pa le materijalnih stvarij vse dotle, dokler jih nismo naložili; m a 1 o 1 e t n i k namesti nedoletnik za minderiahrig, ker nedoletnik znači le mladenca do dovršenega osemnajstega leta, kakor znači nedorasla doklešce od dovršenega detiastva do na* vrsenega štirnajstega leta; j e m 6 i t i za btirgen namesti hrvaškega jamčiti, ker ne izvajamo te besede od jama, negf) ed besede j e a* a t i, ker slove ta beseda v istaroaleveiišćini t€mutii, k-mi.ii?. (sponser) iomi.hhth vadari in ker ui možna ture ta oblika „j a m Ć i t i" v novi slovenščini; ustanoviti namesti ustssoviiiti, ker nam ni prav nič trebe otročje te besede ustnovičiti, ko imamo za njo prav krepkih, določnih izrazov, na pr. ustanoviti, dele-(iti, opredeliti, naznačiti, odrediti raztočnik ali razsipnik aa mesti zapravljive c, ker nahajamo prvi dve besedi uže v stari naši knjigi in kerje zapravljivee prehud Marko Poklinski germanizem iz ver-schweader; poslovnik namesti opravilni red za ge-sch&ftserdnnng, ker beseda »pravilnik za gescbiiftserdnung je preblizu besedi pravilnik (jurisdictionsnorm) ia ker imenujo vsi drugi jnžni Slovani gescb&ftserdnung poslovnikom; nameščanje na mesti namestova-n j e, ker poslednja ta beseda ni slovnično utemeljena ; poslove ali poslovanja namesti posle (gesuhiifte), ker bi pod posladno besedo moglo umeti tudi dienerschaft na mesti gascbaftov; postojanje ali bitstvo pegedbe namesti bitje (besteben des vertrage*), ker bitje znači le ein wesen, na pr. Bog je zgolj bitje; on ima um in voljo, telesa pa nima; izhod namesti izid, ker je skoval poslednjo to besedo le za silo, namreč radi rime, blagopokojni Jovan Koseski in ker beseda izid ni niti možna v našem jeziku, saj pravimo kaj le o kakem zahodu, prohodu, dohodu, odkod u, izhodu, nikdar pa ue goverime o kakem zaidu, preidu, deidu, odidu in izidu; ročisče namosti narok za tagsat-z u n g, ker ;":raki za dies statue, ndienza, Serbom, Hrvatom in Slovencem eb hrva iki granici prelepa beeoda r o i i i I e, kakor dokazaje narodna pesem : ,Na hajdučko sove ga ročište", in ker snaći narek daa denee v proetoaarodnem našem jo siku a) adv. toliko, kolikor nemški zar han d, b) sabst. pa toliko, koliker znači: nareki, uarokva, narokvice, a r m b a n d ali arssschmuck itd. brak nameti aaken (ženitav) aa oba, ker znači zakon prav v vseh slovanskih narečjih gasetz (lex) in ker vpotrebljava obče slovansko to besedo brak, nastavšo is besedo berem, pravjv tem smislu tudi J. Šuman v slovenski svoji slovnici (na strani 216), izdsai Maticoj slovenskoj 1881. leta; rasvod braka nameati razvasa zakona na ahetreaauag, ker tako imenujo razpuščanje zakonske zveze Slovenei v Brkinik, na Dolenskom, Hrvaškem in na Ogarsksm in vsi drngi Slovoni ; . losa sorodstva, namoati vrsta sorodstva za vorwandsekaftsgrsd, ker vrsta znači nam le reike, gattung, a rt, Roškim pa mero za poti in ker žive prikladnejša ta beseda Ion v navedenem smislu prav po vsem jugoslovanskem svetu; deželne deske namesti deželna knjiga za 1 a n d t a f e 1, ker deželna knjiga ne pokriva besede laadtafel, tsvole provin-cisli, in ker nahsjamo besedo „zemske d e s k j" (- deželne deake) že v najstarejšem češkem zsko-nodajstva; — nemoremo soglašati v marsičem z gospodom slovenivcem sodnega pravilnika. Radi tega pa ne krivimo njega, nego krivimo današnjo knjižno našo slovenščino. (Pride še.) stod družbe 1! Spomnlto o« sv. Cirila in Metoda. Y iz se »jim vmsti. povrnil danes zjutrsj Ounaj 4. Cesar se je Budimpešte na Dunaj. Dunaj 4. Stauje cesarici ne udove $ efanije boljša. Petro o rad 4. Ruska vlada je dovolila, da se v Odeti osuaie »oe.Maska trgovska agentura Nadalje je obljubili), da privoli v zasa&vanje abesin-skih agentu«- v Petregradu, v Moskvi v Kijevu in Lodzu. Zkjedao se zasnujejo ruske ageutnre v glavnih krajih Ab*siuije. Trgovinska braojuvk« is* jr »»mu .'s.r -V'pronio* ** sept. t.06 907 Pioaiea »o apoariad l*P§ 11.94 II.86 Ovea za apomiad <52—0.64 Bi s* »pomlad 8.59. 8.61 Kor«a r.va «vvrv.ge >* MOTO 86.50 ■n jali 87.25 Eam m. 6aat«a svn.1 *v*ra$.» v, nasea april tO.— za maj 30.25 «n saptambor II.— aa 4«c«abor 81.80. O « J:t nt-s 1» bora iJrifcViii rieig Y papirju „ „ V »rebri /l*»trij««•• rent* v zlatu „ „ 1 krosih Jtraiitne asoij« , . Ltfaden 10 Lit. N»požo»«i . . J9 K»rk io# iui mavca 4*nes 102.65 102.40 123 — 102 75 tfitt -120 20 . ».127, il.7» 46.25 včornj 102.45 102.35 123 — 102.75 86490 120 15 • 52 11.74 45.25 TVst, Hmea deOe Pont« 1 ZASTOR IN VELIKA ZALOGA KOLES Meteor. B S. A. Bambus in vseh pripadkov ta koledarje. ZAMENA IN KUPOVANJE VSAKOVRSTNIH KOLES. Oddaja v najem in popravljanje. Zaloga suhe klobučevine »Flesible" za hitro čiSčenje f.ovine, posebno nikiliranih delov kolesa. Zastop več tovarn za predmete iz kavčuka. Škropilnice za peronospero ,, Fer mor e l lu V§e po konkurenčnih cenah. amemaesesK^er ■ aamar^aimv Cassa di Rispannio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejemi}« denarne uloge ▼ bankovcih od 50 n?, do vsacega Jinflaka vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obresti na knjižice........... Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100H mora se odpovedati 3 dni in znesko preko 10OO gld. pa 5 dni. Eekomptuje menjice domioilirane na tržaAkem trgu po....... Potu ju je na drl. papirje avstro-ogerske do lOnO gld. po ........ Višjo zneske od 1000 do 5000 gld. po Daje denar proti vknjiženju na posesti t Trstu! Obrcfti po dogovoru. 2—94 Trnt, dne 5. naj« 1894. 3°/. 37, 4% 67,7. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznaialec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udanl F r i d er i k C o 1 j a, vratar hi Se št. 8 via Solitario ZELEZN1ŠKI VOZNI RED. Dvtavns ialaunlca. (Postaja pri by. Andreju) Od Ani 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. ▼ Herpelje, Ljubljano, na Dan&j, r Beljak. 8.30 „ t Herpelje, Rovinj, Pu\j. 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Royiin. 7.30 „ v brzo vlak 1 Puli, Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob praiaikib 2.15 popol. t Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja. Rovinja. 11.15 , iz H^rjielj, Libljusne, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 4.50 „ brzo vlak Dira Pulja, Rovinja, (JniliM želemlo« (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. br^ovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak ▼ Nabrelino, Benetke, Rim. 9,— „ omnibus t Nabrežino, Videm, Benetke in Terono« 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Peato in Zagrebom 12.50 popol. omnibus t Kormin. 4.40 n omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza t Pest«, Reko 805 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10,— „ meSani vlak do Miirzzusclilaga. Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ t Gorico, Kormin, červinjan. 4-25 „ t Nabrežino. Tedenski vlak: 7.50 popol. (uređaj ekspros t Oatende. DOHOD: 6.55 predp. metani vlak iz Miirzzuscblaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.35 „ brzovlak is Ko: mina, 9.25 ,, brzovlak z Dunaja. 10.25 „ postni vlak t Dunaja, zveza z Roko. 10.37 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.20 B omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežiue. 5.40 popol. poitni vlak t Dunaja. 7.45 „ amnibua iz Varane, Kormina, Nabrežin«, 8.30 n brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrofioj 8.58 „ brzovlak r Dsnaja zveza z Reko. na par z nerazpočljivim kotlom najpriprosteji in najceneji gakoli drugega zistema, od bodisi katero« 50% pribrambe, od 1 do 50 konjskih moči, prosti koncesije v vsakateri delavnici. na roko in na par z nepokvarljivim kamenom, prepotreben za vsakega posestnika, 40^ pri-hrambe moči, mele v vsaki meri od najfiiiejti du debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi ne moka segrela. „IDEAL" iki meri o gramov, m via Moiin piccoio 2 Gessi & Padini Trst 2 Via Molin piccoio 2 duatina+i* gjgigpapSlB^^ž^J Gaaeralui zastopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par aestinatie, ^^fv^ ya H Hoffmeister - Dunaj. 1 »»mik kanaurcn iih. bg.ltduieet'". 'zoavatelj in ed^evor >roiUi