Kako smo praznovali sv.Tri kralje
^^selej sem vesel, kadar se spomnim svojega doma &]^> in svoje rojstne vasi. Srce mi hoče tja nazaj mcd brate in sestrice. Kako je pa tam tudi lepo, lepo in ve-selo vedno — posebno pa šc na praznik sv. Treh kraljev I Ta dan smo vstali vsi samosrajčniki prav zgodaj. Oblekli smo se in umili sarni: nobene postrežbe nam ni bilo treba — še celo jokal ni nobeden.
33    21    V&.
Ko smo bili opravljeni, smo sedli okoli peči, odmolili jutranjo molitev in pottm smo dobili zajtrk. Mati so nam prinesli kave; a namesto navadnega kruha smo dobili vsak en kos črnega in en kos belega po-prtnjaka. Mati so ga nam položili na glavo, želeč, da zraste vsakdo izmed nas čez leto vsaj toliko, kolikor segata oba kosa. To je bilo veselja in smeha brez konca in kraja tisto jutro !
Po zajtrku so pa stopili oče k veliki omari, pa so vzeli iz nje podobe sv. Treh kraljev in so jih po-stavili v jaslice tako, da sta bila dva kralja že v hlevu, a eden je bil ravno med vrati. Nad hlevec pa so pri-peli svetlo zvezdo z dolgim repom. Potem se je pa zbrala vsa  druščina,   in zapeli  smo tisto priijubljeno:
Kralji sveti so prispeli iz dežele Jutrove...
Potem smo odšli proti cerkvi. Tam smo se vsto-pili olroci pred jaslice in smo zamišljeno zrli božje Dete in njegovo sveto Mater. Po svetem opravilu smo krenili takoj domov. Sedli smo okrog jaslic in smo se pogovarjali o božjem Odrešeniku in o sv. Treh modrih.
Popoldne so pa prišli sosedje s svojo deco, stare mamice in priljubljeni dedje. Čas je potekal hitro. Med petjem in pripovedovanjem starodavnih povesti se je zvečerilo. Gostje so polagoma odhajali.
Po večerji smo pa zapeli še par božičnih pesmi, da se nam je topilo srce radosti. Še danes mi doni v duši in v srcu melodija one prisrčne pesmi, ki doni združena s svetimi mislimi na ta vcčer iz toliko svežih otroških grl:
Dvanajst bo ura bila, bo kmalu pulnoči, Marija bo rodila Z /eličarja Ijudi . . .
Potem smo odmolili večerno molitev, voščili očetu in mamici lahko noč in odšli k počitku . . .
Gnjevoš