Pnitnina plačana t gotovim.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Ona posamezni številki Din T50.
j. “Vyir
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za */2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, dne 12. decembra 1929.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 145.
Za odpravo davka na poslovni promet.
Ko dobivajo te dni trgovci in obrtniki plačilne naloge o novi pridobni-ni, prvič po novem zakonu o neposrednih davkih, se večina nehote izprašuje in tudi nam pošilja začudena vprašanja, ali je prav, da naj poleg povišane pridobnine, plačajo še davek na poslovni promet. Iz vseh vprašanj izhaja, da je bila velika večina trgovcev in obrtnikov napačnega na-ziranja, da se pobiranje davka na poslovni promet z uveljavljenjem novega davčnega zakona avtomatično ukine. Večini še done v ušesih obljube, katere so imeli priliko tekom let ponovno slišati od najbolj merodajne strani, da je davek na poslovni promet samo zasilno sredstvo za uravnovešen je državnega proračuna, da se bo pa z uveljavljenjem novega davčnega zakona avtomatično ukinil. Žal, da se ta obetanja niso izpolnila in da so ostala vsa prizadevanja gospodarskih krogov v tem oziru brezuspešna. Parlamentarna vlada, ki je vzakoniHa nov zakon o neposrednih davkih, se na obljube prejšnjih ministrov za finance ni ozirala in v novem davčnem zakonu izrecno naglasila, da se / uveljavljenjem tega zakona določila o davku na poslovni promet v ni,kaki smeri ne iapremene.
Davek na poslovni promet ima svoje velike napake, ki v inflacijski dobi niso bile tako ostre. Takrat so bile kupčije dobre, blago se je lahko prodalo in je bilo po njem živahno povpraševanje. Pri takratnih razmerah je bilo mogoče davek vkalkulijati v cono in ga prevaliti na kupca ali odjemalca, kar je pa danes, v trdih časih normalnih pritik, praktično večkrat nemogoče. Poleg tega je zakon,
odnosno uredba, izdelan v naglici in izvrševanje ni bilo dovolj precizirano in jasno. V zakonu je polno nejasnosti in nedoslatkov, ki izvrševanje zakona jako otežujejo. Za vzgled navajamo vprašanje izvoznrških in uvozniških podjetij, vprašanje pojma malega obrtnika, vprašanje davčne dolžnosti komisijonarja, vprašanje kaj je osnovni proizvod prt prometu poljedelcev in gozdnih posestnikov itd. V praksi se dan na dan pojavljajo razne težkoče, ki vedno bolj dokazujejo, da se je davek na poslovni promet preživel, da ne vstreza več današnjim prilikam in da ga je treba izpreme-niti, Predvsem mora pasti načelo, da se plačuje prometni davek ne glede na to, ali podjetje dosega pri prometu dobiček ali izgubo. Modemi razvoj davkov gre za tem, da posamezni gospodarski subjekti plačujejo davke samo, če so v gotovi dobi dosegli gospodarski donos. Zakon se je preko tega načela odločil za davčno dolžnost in zahteva za vsak prenos plačilo davka.
Tak položaj je trajno nevzdržen in ne more stalno tvoriti del davčnega sistema, kakoršen je danes pri nas v veljavi. Ako ga ni mogoče že ukiniti, kakor zasluži, je treba zakon izpre-meniti, odnosno dopolniti, da bodo izginile najobčutnejše trdote. Prepričani smo, da naša centralna finančna uprava, ki je v zadnjem času ponovno pokazala hvalevredno vrnemo, da bo taikoj, čim se pokažejo rezultati prve odmere davkov po novem davčnem zakonu, načela tudi to vprašanje in ga rešila v smislu ponovno dokazanih potreb našega gospodarstva.
češkoslovaški gospodarski krogi o trgovskih stikih z Jugoslavijo.
Upravni odbor Trgovske in obrtne zbornice v Libercu na Češkem je razposlal protokol svoje XXIV. javne redne seje. V poročilih predsedstva je med drugim omenjeno, da se nahajajo pogajanja o trgovski pogodbi meti Češkoslovaško in Jugoslavijo še zmeraj na mrtvi točki. Žalibog ni nobenega upanja na rešitev carinsko-tarifnih vprašanj, dokler se s spremembo agrarne carine v Češkoslovaški ne doseže možnost, da se Jugoslaviji na tem polju dajo ugodnosti.
Glede ustanovitve gospodarske ankete med državami Male antante zastopa 1 iberska zbornica mnenje, da je treba vsako ojačenje gospodarskih stikov med Češkoslovaško ter Jugo-slajvijo in Rumunijo pozdraviti, da se pa nikakor ne sme prezreti dejstvo, da predstavljajo druge sosedne dežele za češkoslovaško veliko važnejše prodajno ozemlje. Zato se mora brezpogojno paziti na to, da se z odredbami v svrho ožje gospodarske zveze med državami Male antante na noben način ne kali carinsko- in trgovsko-politično razmerje do drugih sosednih dežel, zlasti do Nemčije, Avstrije in Ogrske. — 0 trgovskih stikih med Jugoslavijo in Češkoslovaško je priobčil »Trgovski list«, pred kratkim daljši članek, ki opozarja na pasivni 1 položaj Jugoslavije napram Českoslo- j vaški ter da se to razmerje spreminja t vsako leto bolj nam v neprilog.
Sredstva za namene pospeševanja kmetijstva.
Z zakonom o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929 si je država nadela nalogo, da pospešuje kmetijstvo v korist celokupnega prebivalstva in države, kakor tudi v korist poedincev. Program dela po tem zakonu je jako obsežen. V prvi vrsti navaja naprave, ki izvajajo posle za pospeševanje kmetijstva. Med te naprave spadajo srezlki razsadnilki za boljše vrste sadnih dreves, trt in zelenjave za presajanje, ki jih je razdeliti med prebivalstvo. V razsadniku je treba namestiti tudi čim večje število plemenske govedi in drobnice za ople-meničenje domačih živali one krajine. Okrajni kmetijski referent mora .vsako leto v dobi od 1. marca do 1. novembra obiskati vsak mesec enkrat vse občane svojega področja im dajati v neposrednem stiku s prebivalstvom na licu mesta svete im poročila, poslušati njihove želje in si prizadevati, da jim ugodi. Po tem zakonu se določijo vzorne kmetije, prirejajo zimski in drugi tečaji, pospešuje gojenje rastlin, travništva, vrtnarstva, vinogradništva, sadjarstva, prirejajo tekme za razstave, pospešuje živinoreje itd. Tako obsežen delokrog bo potreboval tudi izdatna sredstva za uspešno poslovanje. Po zakonu se osnujejo posebni kmetijski skladi in sicer državni, oblastni in občinski kmetijski skladi. Z državnim skladom razpolaga poljedelski minister, z oblastnim organ oblastne samouprave (ban), z občin-
skim pa občinski odbor na predlog občinskega kmetijskega odbora in sreskega kmetijskega odbora, ki ju oddbruje sresiki načelnik. Sklepi sre-skih odborov imajo prednost pred sklepi občinskega zastopa toliko, da se morajo pokriti izdatki za koristi celega sreza v prvi vrsti in sorazmerno iz vseh občinskih kmetijskih skladov. Šele, ko se pokrijejo skupni izdatki, se smejo uporabiti preostala sredstva poedinih občin za izvajanje sklepov občinskih kmetijskih odborov.
Sredstva za izvajanje zakona črpajo ti skladi predvsem iz raznih prispevkov. Za državni sklad se poleg glob za prekršitve zakona kmetijskega značaja steka poslovnimi, ki se pobira ob izvozu blaga in ki bo po naših informacijah znašala polovico carinske poslovnine. Oblastni kmetijski sklad bo imel svoj glavni dohodninski vir v 15% prispevku vseh rednih izdatkov, določenih s proračunom, občinski pa z 10% prispevkov vseh rednih proračunskih izdatkov. Mesta, ki imajo manj nego 30% kmetovalcev od vsega prebivalstva, so oproščena takega prispevka.
Za namerne pospeševanja kmetijstva se bodo torej proračuni občin v letu 1930 izdatno povišali na breme celokupnega prebivalstva. Zato bi bilo nujno potrebno, da se samoupravne finance čimpreje zadovoljivo urede s posebnim zakonom, katerega finančna uprava že izdeluje. Občinam in samoupravam sploh se od leta do leta nalagajo večja bremena, premalo pa se ozira na to, da je prevalitev na prebivalstvo vedno težavnejša in da prebivalstvo že sedanje breme težko nosi. Upamo, da se bo novi zakon o ureditvi samoupravnih financ oziral na težak položaj samouprav in s tem položajem tudi računal na način, ki bo vstrezal sedanjim težkim prilikam.
ZA REVIZIJO SOCIALNOPOLITIČNIH ZAKONOV.
V	zmislu sklepa konference zastopnikov gospodarskih zbornic, ki se je vršila 29. in 30. pr. m. v Zagrebu, so se imenovali ožji odbori za sestavo predlogov za izpremembo zakona o zavarovanju delavcev, zakona o inšpekciji dela in zakona o zaščiti delavcev. Za vsak zalkon je bil imenovan poseben ožji odbor, ki je že 2. t. m. pričel s svojim delom. Dne 9. in 10. t. m. se je vršila v prostorih beograjske obrtne zbornice konferenca vseh delegatov, ki je posamezne predloge ožjih odborov proučila in odobrila. Posebna toputacija, sestoječa iz zastopnikov vseh treh beograjskih zbornic, nadalje zagrebške in ljubljanske zbornice, je v sredo, dne 11. t. m. vročila elaborat g. ministru za socialno politiko in narodna zdravje dr. M. Drinkoviču. Prosilo se je ob tej priliki zlasti, da v odbor, kateremu bo poverjena revizija socialnopolitičnih zakonov, povabi tudi predstojnike gospodarskih krogov.
NAKAZILA V LUNENBURG IN TURČIJO PO POŠTNI HRANILNICI.
Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla mednarodni direktni izplačilni promet z Luxemburško potom 'Čekovnega zavoda v Luxemburgu in direkten izplačilni promet potom Turške poslovne banke v Stambulu (iBamjue d’ Affaires de Turquie, Stamboul). Za ta nakazila veljajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani.
P. Goinišček:
Proučevanje zunanjega tržišča.
Važnost, katero polagajo danes vse izvozne države na znanstveno pro-učavanje trga, ali racionalizacijo prodaje, je neprecenljive vrednosti, ne samo iz stališča posameznega izvoznika, ampak v glavnem iz gledišča celokupnega gospodarstva posamezne države. Danes si ne moremo mislili uspešnega prodajanja na tujih tržiščih brez proučevanja. Glavno nalogo pri proučavanju trga ima pač povsod zavod za pospeševanje izvoza v zvezi z ustanovo, ki normalizira izvozne produkte.
Važno je vedet1, v čem obstoji proučevanje in kaj prihaja pri tem v poštev. Predvsem seveda carine, prevozni stroški in razne formalnosti, katerim je podvrženo vsako blago, ki se uvaža. Moderna izvozna tehnika pa polaga še na druge stvari veliko važnost. Tu pride v poštev: okus kupujoče mase, nje zahteve in nje razdelitev po plasteh, nje gostota naseljenosti in kupna moč, kultura, vera in politična opredeljenost. Vsak izvoznik, ki hoče stalno in gotovo uspeti na trgu, mora upoštevati okus mase. Okus je merodajen povsod in to tudi pri predmetih vsakdanje uporabe. Ako že blago samo ne more spremeniti svoje oblike, mora b ti vsaj oprema taka, da odgovarja trgu. Zahteve kupujoče mase so različne in variirajo od mesta do mesta. Masa je vedno taka, da odklanja vse ono, kar ji ni po godu. Zahteve mase se pa dele spet v tri, oziroma štiri razrede. V prvi razred spadajo samo oni predmeti, ki odgovarjajo po svojem razkošju in opremi vsem zahtevam denarne aristokracije. Ti plačajo in imajo neverjetne zahteve in posebne želje. V tem razredu produkti v masah ne pridejo do veljave, za to iplast je samo izbrano blago, proizvodeno v malih količinah in v vse mogočih vari-rijantah. Sem ne spadajo samo luksuzni predmeti, temveč tudi luksuzni proizvodi poljedelstva in živila sploh, n. pr. sadje, zelenjava, mesnati izdelki, konzerve, perutnina in drugo. Posebno Anglija ima v tem oziru ogromne zahteve. Pri sadju in raznih konzervah Anglež ne trpi grozdja, ki ima okus po moška-tu, .zahteva pa izbrano jabolko s tem Okusom, isto je pri hruškah in breskvah, a pri južnem sadju mora prevladovati sladek in močan duh. Aroma sadje je pri njem glavna stvar. Sadje pa mora biti kolikor mogoče brezhibne oblike in nadvse skrbno opremljeno. Biti mora pač tako, da mu imponira. So fo čudne muhe, katere pa s pridom izporiščajo Amerikanoi, v zadnjem času tudi Italijani. Tudi pri svinjini so Angleži dokaj izbirčni. Za dobro svinjno pravijo, da mora biti tudi dobra krma in prešiči ne smejo presegati starosti enega leta, a to samo za tako svinjino, ki pride v poštev kot suho meso, a za sveži kon-zum so zahteve še večje in mnogo tudi tu polagajo važnosti na opremo. Sicer v navadnem konzumu ne pride to tako do izraza, a vendar opazujemo, da tudi najnižja in srednja plast kon-zumentov zahteva vedno kvalitetno blago. Blago splošnega konzumna se ceni malo in le kadar pomanjkuje drugega blaga, se izrablja tiudi to. Isto sem imel priliko opazovali v Monakovem. Na ta-mošnjem uvoznem in tranzitnem trgu se lahko presoja želje im zahteve, pa tudi okus za precejšnji del Nemčije in to za vse predmete. Lahko trdimo, da je Berlin manj izbirčen nego Monakovo. Izvoznik, ki sledi zahtevam in jim ustreza, ie gotov, da uspe.
Razdelitev mase, nje kupne moči in
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 12. decembra 1929.
«• JJP > -<• i V
Štev. 145.
gostota naseljenosti igrajo tu veliko , vlogo. Nezmiselno je začeti tam z in- j t en z i vino reklamo za gotov predme), kjer j niso dani pogoji, v lake kraje prodre navadno glas takrat, ko tje drugje postal že predmet nekaj meobhodno potrebnega. To lahko opazujemo pri nas, ob vsakem nastopu nove mode ali novega predmeta. Kjer niso dani pogoji za uspešno prodajo kakega predmet a, je prebivalstvo navezano na druga središča, iz ‘karterih dobivajo novosti, in naloga lokalnih trgovcev je, da propagirajo, oziroma uvajajo novo. Kupna moč mase zavisi od nje zaposlitve, geo-girafične lege, pridobi tvenih možnosti, deloma tudi od inj h 'kulturne stopnje. Cim večje je prosvetno delo v gotovem okraju, tem večije so potrebe, tem bolj je razvita trgovina. Z gostoto naseljenosti moramo računati pri propagandi, ki mora pa biti vedno taka, da odgovarja duševnosti kraja. Kdor bi začel na Kineškem z črno, belo ali celo rumeno barvano reklamo, ta gotovo propade, oni ljubijo blesk, zlato, živordeče, modro in zeleno n predvsem m« o go zlate in rdeče barve. To so znali izkoriščati Nemci in dolgo niso niti Angleži, niti Amerikanci prišli na to.
Verska in politična opredeljenost igra važno vlogo in sicer z ozirom na oglase v tistih.
Stara je stvar, da sleherni list priob- ' čuje oglase in priporoča le te svojim čitateljem in pristašem. Pristaši zaupajo v list in vidijo v njem branitelja njih idej iift kot takega tudi upoštevajo. Nekako nehote priznavajo samo ono blago za dobro, ki se ponuja v nijih listu in kako bi ne, list sam dela reklamo oglasom z pripombo, »Kupujte samo pri onih, ki oglašajo v našem listu.«
Nebroj je še malenkosti, ki skupno zavzemajo veliko vlogo in ki v celoti vzete pripomorejo do uspeha. Neverjetno težko delo imajo vsi oni, ki proučujejo trg. Danes pa lahko trdimo, da je lo najvažnejša operacija g os ploda r skeči a življenja, važnejša od produkcije same. Ker proučevanje trga daje delavcem kruh in tovarni življenje. Angleži, Amerikanci, Nemci im Francozi obkrožajo svet s svojimi »Travelling d ir ek-tas« in tii so nič drugega nego možje, ki gledajo in mislijo, kaj in kako bi se dailo z uspehom prodati, kaj zahteva masa, ikakšni so pogoji prodaje, kakšna je poslovna morala in kdo pride v poštev ikot kupec. So to možje vsestranske izobrazbe, pravi trgovci, iki na svoj'h ramenih nosijo cetio prodajo. To so naloge trgovskih dodeljenikov, kon-zultatov, zbornic in zavoda za pospeševanje izvoza. Danes prodiranje na trg ni več stvar sreče in spretnosti, temveč docela stvar znanosti, ki upošteva in druži v sebi vsemogoče vede in .jo imenujemo znanstveno proučevanje trga, v splošnem pa racionalizacijo.
BLAGAJNIOA podružnice POŠTNE j HRANILNICE V LJUBLJANI.
sprejema tudi 'vplačila s položnicami. ! Vsa itaka, do 12. ure Izvršena vplačila se še isti dan odobravajo čekovnim računom, ki se vodijo pri podružnici, do-čim se na poštah vplačani zneski šele naslednji dan pripisujejo ček. računom. Ker se opaža na blagajnici glavne pošte Ljubljana 1 pogosto velik naval strank, ki vplačujejo s položnicami, se priporoča občinstvu, da vrši taka vplačila po možnosti tudi na blagajnici tukajšnje podružnice Poštne hranilnice.
*	* *
BERIL PRI KOFLACIIU NA ŠTAJERSKEM.
Pred kratkim so odkriti pri Koflachu na štajerskem najdišče berila, ki obljublja po graških poročilih tako bogato izkoriščanje, da se zanima zanj sama General Elechic Corporation ter da hoče vtakniti v podjetje en milijon do-jarjev. Iz berila delajo iberiliuim (berv-Mum), ki ima v kovinski industriji veliko vlogo in služi za kaljenje (trditev) bakra, niklja in deloma tudi jekla. Berilijevo podjetje obratuje v Ameriki, in sicer v državi Dakota. Nadaljna berilova najdišča, ki pa niso posehno izkoriščana, se nahajajo med drugim tudi v gorovjih Ural in Altaj, dalje v Vzhodni Indiji in v Braziliji. Optimistično sodbo o nahajališču pri Koflachu je izrekel neki graški geolog.
499 DELNIC »ZANATSKE BANKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE«
je na razpolago slovenskim obrtnikom.
Za delnice je plačati takoj samo to, kar je dosedaj stvarno vplačano, to je po 155 Din za vsako delnico, oziroma 45 Din za osnivačke troškove, 20 % vpisnine in 110 Din za dosedaj vplačanih 11 Obrokov. Nadaljne štiri obroke po 1!) dinarjev za delnico je plačati lela 1930 in sicer meseca januarja, aprila, julija in oktobra. Kdor bi želel omenjene delnice kupiti, jih lahko naroči direklno pri Zanalski banki kraljevine )ugoslavije v Beogradu, Skopljanska ulica 7 ali pa potom člana ravnateljstva g. Engelberta Franchettija v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
* * * ČEŠKOSLOVAŠKA IN AMERIŠKA CARINSKA NOVELA.
Odkar se je zaznalo za ameriško carinsko novelo, se mora boriti češkoslovaška trgovina z Ameriko z velikimi težkočami, ker so bodoči carinsiki poviški onemogočili nova eksportna naročila in ker so se celo prejšnja naročila stornirala. Dosedanje oškodovanje češkoslovaškega eksporta znaša po provizoričnih zapisnikih eksportnih zvez ca. 100 milijonov Kč; najbolj prizadete so čevljarska, porcelanska, tdkstiilna in steklena industrija. Zveza imponterjev in eksporterjev v Pragi namerava odposlati v Ameriko delegata, ki naj najde tam sredstva za uporabo proti postopanju ameriških importerjev. Čehi pravijo, če bi se jim pridružile še druge države, da bi prav gotovo imeli uspeh.
* * *
DONOS CARIN.
V	III. desetini meseca novembra 192!) so carinarnice pobrale Din 46,559.725'— carine. Po centralnih carinskih blagajnah se ta donos razdeli sledeče: Beograd Din 10,901.957’—, Zagreb Din 11 milijonov 870.036’—', (Niovi sad Din 7 milijonov 522.832'—, Ljubljana Din S milijonov 673.127’—, Dubrovnik Din 4,442.245—, Skoplje Din 1£86.735'— in Split Din 1,558.293’—. V celem mesecu novembru 1929 je znašal donos carin Din 136,715.677'—, v mesecu oktobru 1929 Din 155,271 -186’— in v mesecu septembru Din 140,817.353’—.
*	* *
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE PRI
AVSTRIJSKI NARODNI BANKI.
Z 9. t. m. znaša obrestna mera Avstrijske Narodne banke 1Yi%. Znižanje od 8 'A% na 8% se je izvršilo 23. novembra, tako da je bila obrestna mera v 14 dneh dvakrat znižana. Takrat je bil notranji politični položaj še nejasen in so se odločili samo za pol odstotka. Sedaj so vsi pomisleki padli (notranji politični položaj je razčiščen, položaj na mednarodnih denarnih trgih se ni spremenil) in je mogla torej Narodna baiika slednjič nekoliko upoštevali skrbi gospodarstva. Seveda se bodo morale sedaj banke in hranilnice prilagodili novim razmeram; zadnjega polod-stotinega znižanja še niso upoštevale, sedaj morajo upoštevati torej že cel odstotek. Sedanja obrestna mera je tako visoka kot ogrska, a še zmeraj za pol odstotka višja kol nemška.
3i tuMh oramtadi
Gremij trgovcev v Ljubljani razglaša: Trgovine v nedeljo pred Božičem dne 22. t. m. smejo biti odprle od 8. do 13. ure. Na rojstni dan Njegovega Vel. kralja v torek dne 17. t. m. pa morajo biti vsi trgovski obrati brezpogojno zaprti. Gremij trgovcev.
Obratovanje v trgovinah na rojstni dan Nj. Vel. Kralja. Sresfci gremij trgovcev v Celju dobiva iz vrst članov številna vprašanja,'da li ostanejo trgovine na rojstni dan N j. Vel. kralja, t. j. dne 17. decembra odprte aili ne. V smislu čl. 29 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, ki jo je izdal svoječasni Veliki župan mariborske oblasti dne 31. julija 1928 in ki je čas danes v veljavi, se obveščajo vsi člani, da morajo ostati trgovine na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Aleksandra t. j. dne 17. decembra ves dan zaprte. Toliko v vednost in ravnanje. Načelstvo.
&4>vetu
160 delegatov baltskih držav Eston-^ ske, Latvije in Litve se je zbralo k drugi baltski gospodarski konferenci. Predsednik je označil kot skupno nalogo bodočnosti carinsko zvezo teh treh držav.
Več kot 50 let obstoječa praška banka 1. G. Weiner je postala insolvenlna;
obveznosti cenijo na ca. 1 milijon Kč. Vzrok insolvence so velike zgube vsled padcev tečajev v zadnjem času.
V Južni Srbiji ima že imenovana angleška rudarska družba Selection Trust lake uspehe, zlasti tam, kjer se nahaja svinčena ruda, da bo šla kmalu daleko preko I milijona funtov, ki bo znašal njeno delniško glavnico s 1. januarjem 1930.
čisti carinski dohodki Jugoslavije so
znašali v tretji novembrovi dekadi v Beogradu I0’9 milijona din, v Zagrebu 11-9, v Novem Sadu 7 5, v Ljubljani 8-7, v Dubrovniku 4’4, Stkoplju 1’6, in Splitu 1’4. Od 1. aprila do 30. novembra 1929 so znašali carinski dohodki 1070’3 milijona Din, dočim j h je proračun cenil na 985’5 milijona Din.
Tovarno sveč v Mariboru bodo z glavnico treh milijonov dinarjev ustanovili nekateri slovenski industrijci.
Veliko je povpraševanje po jugoslovanski koruzi, trenutno zlasti v Nemčiji, kakor izvemo iz poučenih krogov.
Kriza v belgijski demantni industriji se čimdalje bolj širi. V Antvverpu je že /000 delavcev brez dela.
Obe avstrijski tovarni vagonov, v Gradcu in v Simmer ngu, bosta, kot beremo, dobili v bodočem evropskem kartelu vagonov dodeljeno tako eks-p ort n o kvoto, da bosta mogli vršiti eks-portno trgovino intenzivnejše kot v zadnjih letih.
Nov insolvenčni val se je pojavil v Nemčiji.
Ameriški proračun za bodoče leto /naša 4590 mil ionov dolarjev brulo, po
odbitku poštnega proračuna, ki se sam krije, pa 3830 milijonov.
Belgijska Fordova družba bo svojo produkcijo podvojila in bo izdelovala nov avtomobilni tip.
Ječmena iz Ogrske v Jugoslavijo je bilo v prvih desetih letošnjih mesecih eksportiranega ca. 50.000 vagonov v vrednosti 22 milijonov Din.
Za pospeševanje pridelovanja italijanskega tobaka so ustanovili poseben j urad, ki naj študira vprašanja izpopol-njenja v pridelovanju in v nasadih ter problem tobačnega eksporila.
Mednarodna zveza jekla je tudi v decembru znižala produkcijo za 10 odstotkov.
Brezposelnost v Nemčiji raste in se
je dvignila v zadnjem novemberskem tednu za 288.000 na 1,142.000.
Poljska banka bo vsled dobrega poslovanja mogla izplačati 15-odstotrtb dividendo.
Povečana zaščitna carina zadnje sredstvo za sanacijo nemške bombaževe industrije beremo v listih. To se godi v islem času, ko se morajo vse države izreči o carinskem premirju. V čeških listih beremo: Carinski mir ne brez pridržkov.
Mednarodna zveza bombaža je skupno z organizacijo tovarnarjev sklenila, da bo v vseh deželah Evrope pričela močno propagando za konsum bombaževega blaga.
Mednarodni trust probkovine izjavlja, da se še ne more natančno reči, kalko se bo oblikovalo sodelovanje s špansko skupino.
Tudi San Francisco je znižal obrestno mero in sicer na 4 K-%.
Remuneracije bančnih uradnikov v NewY«rku bodo vsled tečajnih padcev ” > borzi močno skrajšali. Samo najsta-_,še banke bodo obdržale remuneracije na prejšnji višini, drugod jih bodo znižali povprečno za 50 odstotkov.
V Kanadi so dobili tako bogate sklade kromove rude, da U. S. A. in Karna-c7 v doglednem času te rude ne bo-s več importirali. Največji dosedanji t porti so prihajali iz Rhodezije v Južni i Afriki. Takoj se je ustanovila delniška j družba za izkoriščanje najdišč, kapital | 14 milijonov dolarjev.
Dr. Juri Štempihar:
Meddržavna civilna pravna pomoč kraljevine Jugoslavije.
< Nadaljevanj e.)
Izvršbe.
Da je med izvršbami na eni ter dostavitvami in ugotovitvami na drugi strani razlika glede formulacije in vsebine pridržkov, je bilo že zgoraj povedano. Nadaljna razlika je v točki vzajemnost. Zahteve notranje neizenačene zakonodaje so jako različne, od diplomatske do gole dejanske n celo do domnevane vzajemnosti (Lapajne, I. c. sir. 244; Živ. Perič v Spomenici Ul. pravniškega kongresa 1927, str. 41). Ker zahteva večina držav diplomatsko vzajemnost, je smatrati domačo zakonodajo potom retorzije za spremenjeno. Spremenjena pa je tudi po p. p. pogodbah SHS, iki so bile uvodoma navedene. Precej različna praksa posameznih pravnih področij SHS v tej točki se iz-jednačuje v smislu državnih pogodb in vsled uvedbe enakega postopanja. Za izvršbo je bistveno, da preskušmja »au fond« ne gre preko pridržka. Vzajemnost mora obstojati v tej točki, vzajemno se pri preskušnji au fond ne sme iti preko pridržkov. Preskušnja pridržkov pa se vrši vkljub vzajemnosti v drugih točkah; — pridržek deluje vkljub vzajemnosti. — Glede posameznih držav je pripomniti sledeče. Italija: Predpisi (noveliranega) čl. 941 cod. proč. civ. veljajo subsidiarno in samo tedaj, če in v kolikor ne obstoji drugačna mednarodna pogodba; tudi po italijanskem nazi-ranju ne derogira lex generalis na-zionalis posterior legi speciali intema-tionali priori; talka pogodba obstoji med SHS in Italijo, čl. 12. konz. konv. 1879 (primerjaj odločbo stola sedmorice v Mjesečniku 1927, str. 175, Eberte-Sa-joviic v Neuimann-Licihlblau I. c. str. 1555; deloma drugače dr. Furlan v Pravnem Vestniku 1926, šl. 3, dr. Pret-ner v Slov. Pravniku 1929 str. 126; Pravni Vestnik 1923 str. 113). Bolgarska p. p. pogodba ima v čl. 15 m e ds Obojno dogovorjen pristojnostni red (primerjaj Meili, das internat. Zivilprozessrecht str. 552; (Lapajne I. c. str. 214). Avstrijska p. p. pogodba ima v zakonskem zapisniku dve važni določbi, namreč v koliko morejo služiti kot izvršilni naslov j zamudne sodbe z prepogodbene dobe i (toženec se mogoče v zavesti, da itdk j ni izvršbe, ni spustil v pravdo) in kako i je z ozirom na različnost pokrajinske ‘ j zakonodaje presoditi pristojnost sodi-
i	šča, od katerega izhaja izvršilni naslov j (odobritev vodilne misli v slovstvu po-j biijane odločbe stola sedmorice, Krak-‘ Škerl, I. c. str. 93). Bolgarska in avstrij-| aka pogodba imata dalje izrecen pri-j držek izključnega domačega sodstva ; nad nepremičninami; nepremičnine ne | morejo biti predmet pravde v drugi dr-! žavi, pač pa predmet domače izvršbe ! na podlagi tujega naslova. — V čl. 1 poljske p. p. pogodbe je sicer rečeno, da uživajo medsebojni državljani glede svoje osebe in imetka isto zakonsko in sodno zaščito kot domačini. To pa ne pomeni (prim. Sedlaček v Zeitschrist fiir Ostrechl 1929 str. 582) medsebojne izvršbe; kajti v čl. 1 so mišljene osebe, pravni subjekti (»pravna zaščita«), pravna pomoč pa se izkazuje obla-stvom, njihovim spisom brez. ozira na državljanstvo udeleženih strank. V čl. 3 je prepuščena medsebojna izvršba samo za iztirjanje stroškov od tožnika, ki je varščine oproščen in obsojen v stroške. Glede dnugih izvršilnih nalogov je z medsebojnimi vladnimi izjavami še posebej utrjeno, da vzajemnosti n s tem izvršbe ni (min. pravde štev. 37.134/1929 oz. poljska nota K II. a -21.489/29). — Glede Rutnunije predvideva medsebojna izjava vlad izvršbo za stroškovne zahtevke zoper varščine oproščenega, v stroške obsojenega tožnika (min. pravde št. 46.662/1927 oz. rumunskega praivodosdnega min. št. 3558/1927); pravna veljavnost te izjave je zelo dvomljiva. — Glede Madjarske je z medsebojnimi vladnimi izjavami ugotovljeno, da ni niti gole dejanske vzajemnosti (min. pravde št. 77.827-1928 oz. madjarsika nola št. 105.021-7-1928). Gola dejanska vzajemnost se tudi naspram drugim državam, n. pr. Nemčiji, ne more ugotoviti.
Štev. 145.
rilGOVSKI LIST, 12. decembra 19*29.
MH—MMMtiMUgllITI »■'—* 1» II MU HKS*. k *
Stran 3.
Nadaljna razlika izvršb n a sprani dostavitvam in ugotovitvam obstoji v tem, da pri izvršbah ni odstopanja od predpisov o postopanju pri zaprošenem sodišču.
Meddržavne izvršbe v zavarovanje ni (prim. Eberle-Sajovic, 1. r. str. 1605). Vse pogodbe zahtevajo izrecno, da mora biti izvršilni naslov opremljen s klavzulo izvršljivosti oz. pravomočnosti, dokončnosti. — Pri začasnih odredbah navadno ni izvršilnega naslova; glede čisto singularne določbe čl. 42 češkoslovaške p. p. pogodbe glej Lapajne, I. c. str. 286, Weiss v Neumamn-Lichtiblau, I. c. str. 1405, 1408. Zlasti manjka naslov v meddržavnem prometu tako, da meddržavnih začasnih odredb načeloma ni (prim. Eberle-Sajovic, 1. e. str. 1604). Pač pa ni pomisleka zoiper dostavitev začasnih odredb ali spisov izvršbe v zavarovanje.
Češkoslovaška in avstrijska p. p. pogodba omejujeta izvršbo izrecno na iztirjanje premoženjskih zahtevkov. V starejših državnih pogodbah se razlika med premoženjskimi in nepremoženjski-mi zahtevki še ne povdarja in tudi v notranji zakonodaji ni vselej jasno izražena. — Alko zahtevek ni premoženjski, se predvideva v novejših pogodbah samo »priznavanje« izvršilnega naslova (prim. čl. 797 črnogorski imov. zak. 4? 328 nemškega in § 414 madjarskega c. p. reda). V češkoslovaški, poljski in avstrijski pogodbi je izrecno predvideno, da se medsebojno »priznavajo« odločbe v varuških in sikrtbniških zadevah, po češkoslovaški in poljski pogodbi tudi še v nekaterih drugih zadevah osebnega staleža. — Priznanje obstoji v pripustitvi (nostrifikaciji, eksekvaturi) tujega naslova za domači delokrog in sicer v različne svrhe, kot posledica meddržavne razmejitve podsodnosti, kot predpogoj za ugovor sooibstojnosti pravde ali pravomočnosti (prim. čl. 53 avstrijske p. p. pogodbe) in kot pred-’ pogoj za izvršbo, v kolikor je ista tudi sicer predvidena (prim. § 723 nemškega c. p. reda). Okolnost, da predvidevajo pogodbe za stateškopravne naslove samo priznanje, ne pa izvršbe, ni nikaka utesnitev notranje zakonodaje. Sodišča ne vodijo matic, predpisi o sodni izvršbi*ne predvidevajo nobenega izvršilnega sredstva v korist laikih naslovov (§ 81: 3 avstr. i. r. sploh ne spada v izvrš. red). — Pri premoženjskih zahtevkih se »Walkerjeva veriga« pretrga • pred izvršbo; pri premoženjskih zahtevkih gre do kraja. Kolikor členov pa obsega, vselej velja v pozitivnem in v negativnem smislu, če ni izvršbe, tudi pri premožensikih zahtevkih ni priznanja pravomočnosti (odlok min. pravde št. 25.157/1929 za razmerje med Vojvodino in USA). V obratni smeri predvideva zaščito domačih odločb naspram tujim izvršilnim naslovom čl. 17 : 4) bolgarske p. p. pogodbe. — Med stailežkimi in premoženjskimi zahtevki stoji še ena skupina, ki je ni mogoče podrediti nobeni izmed navedenih kategorij in pri kateri je sodno izvršilno postopanje mogoče; n. pr. odvzem otroka in slično. Premoženjski zahtevki to niso in za nje torej v meddržavnih pogodbah izvršba ni predvidena. Ako se jih smatra za stale-ške, se pride do zaključka, da bodo od oblasti sopogodnice »priznani«, da se pa tam ne bodo mogli izvršiti, pa tudi ne iztožiti, ker so staležke zadeve pridržane izključnemu domovinskemu sodstvu.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Kotiček za knjige.
»Vehr Reingevvinn« von H. N. Casson, ]. Singer-Verla.g, fterlin. — Premišlju-j mo in mučimo se ter trudimo, da bi dvignili ne samo svoj promet, temveč tudi svoj čisti dobiček! Pisatelj, ki je priznan diagnostik-,zdravnik trgovcev, nam to razloži in odkrije. Ločite: čisti in kosmati dobiček! Razlika je ogromna) A>li se ne zavedate tega ati pa cenite lo razliko samo na nekaj odstotkov? Zakaj je čisti dobiček tako majhen in kako ga dvigniti, vse to vam nasvetuje pisec! Vi cepite svoje moči in jih ne veste kako najkoristnejše združiti in uporabiti. Manjka Vam pogum gledati dejstva tako kol so. To je v vašo škodo. Odprite oči in videli boste napake v vašem obratu, na katere vas opozori in to je vaša pot navzgor.
NA.
Devizno tržišče.
Devizni promet se je tudi v minolem 'tednu razvijal dokaj živahno in zaključil z znatnim prometom od 23-344 milj. dinarjev napram 26-6 milj. Din predzadnjega tedna. Od izkazanega prometa odpade na Narodno banko sedem in četrt milijona dinarjev, ostalo pa na zaključke v privatnem blagu. A dočim je bila potreba po intervencijskem blagu najveqja v devizah Curih (3‘ 177), Praga (1798) in deloma Berlin (1107), je omogočila privatna ponudba groš zaključkov zlasti v Londonu (6-298), Curihu (3-166), Nevv Vorku (2-805) in Trstu (1-920) ter končno v Pragi IM34), ne-pr merno manje pa v ostalih devizah.
Ker je bila večina tečajev najvažnejših deviz, ki se trgujejo na Ljubljanski borzi, skozi celi pretekli teden beležena s padajočo tendenco in dosegla v lem svojem občutnem opadanju najnižjo točko na četrtkovem borznem sestanku, je bil temu dosledno v znaku nazadovanja tudi vsakodnevni devizni promet, kar v ostalem izpričujejo sledeči statistični podatki:
dne	2.	decembra:	Din	6,221.186-85
London —	Curih;
dne	3.	decembra:	Din	5,093.226-25
London — Nevv Vork;
dne	4.	decembra:	Din	4,434.020-83
Curih — Praha;
dne	5.	decembra:	Din	4,146.566-90
London — Curih;
dne	6.	decembra:	Din	3,448.939-32
Curih — London.
Največji dnevni promet izkazuje pon-deljkov borzni sestanek (2. t. m.) 6-221 (največji zaključki so bili v devizah London in Curih), najmanjši pa petkov borzni sestanek, ki je bil zaključen s povprečnim dnevnim prometom od približno 3-449 milj. dinarjev.
Iz naslednjih številk Iv oklepajih promet v predzadnjem iednu) je v ostalem razvidna močna razlika v kritju potreb po posameznih devizah, med katerimi zavzema prvo mesto kot običajno London 6-535 (8-414), dočim je tokrat na drugem mestu izjemoma Curih 6-343 (4157), ki je vzpričo vidnejših tečajnih padcev ostalih deviz nabavljen v večjih količinah predvsem v arbitražne svrhe. Dokaj manje je bilo to pot zaključenega New Vorka 2-973 (7-570), nasprotno pa nekaj več Prage 2-932 (1-691) in Trsta 1-920 (1-691), dalje Berlina 1-171 (1-457), Dunaja 1-119 (1-215) ter nekaj zaključkov Budimpešte, Pariza in Amsterdama.
Kol že prej omenjeno so bile skoro vse notice važnejših deviznih tečajev obeležene s stalno padajočo tendenco, izvzemši dosledno neizpremenjeno be-leženega Curiha. Najznačilnejše tečajne diference kaže naša devizna tečajnica pri Londonu, ki je na pondeljko-vem borznem sestanku notiral 27536, ledaj najvišje, in utrpel do 5. I. m. 18-poenski padec ter s lem dosegel najnižjo tečajno točko 275-18. Šele 6. t. m. se je okrepil za 9 točk. Pretežni del zaključkov v tej devizi je bit perfeiktuiran na bazi 275-32 in le deloma po najvišjem ter najnižjem tečaju minolega tedna nalik New Vorku, kaiterega je bilo največ zaključenega po 56-315, dočim izkazuje tečajnica od 2. t. m. njegovo najvišjo (56-325), od 5. t. m. pa najnižjo (56-265) notac jo. Dunaj je šel v pogledu tečajnega slabljenja še dalje od svoje najvišje (2. t. m. 7-9458) do najnižje dosežene točke (6. f. m. /9375) začrtal precejšnjo tečajno razliko približno devetih točk. S tendenco navzdol so skozi celi pretekli teden beležili Berlin (od 13-51 — 13-5020), Amsterdam (od 22-78— 2276), deloma Praga, ki je bila na prvih treh borznih sestankih trgovana na bazi 167-40 in nato popust la na 167-23 (6. t. m.), dalje Pariz in Trst (2. in 3. t. m. 295-45), ki je tekom par dni oslabel na 295-— (5. L m.) in se šele proti koncu zadnjega tedna ponovno okrepil na 295-15. Z menjajočo se smerjo in tendenco sta beležili zlasti devizi Bruselj in Budimpešta in s cer obe z manjšo tečajno oscilacijo od 4 in pol do 6 in pol točke.
Notic v ostalih devizah ni bilo.
Efektno tržišče.
Brez posebnih izprememb; nobenega zanimanja. Tečaji skoro vseh na Ljubljanski borzi notiranih papirjev so ostali neizpremenjeni, razen delnic Ljubljanske kreditne banke, ki od 6. t. m. dalje beležijo 124 za denar in pa Kranjska ind. družba, po kateri je bilo 4. in 6.
1. m. povpraševanje po tečaju 305 —, seveda brez blaga.
Zaključkov ni bilo v pretečenem tednu nobenih, tendenca pa je še nadalje skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
Naši glavni odjemalci, v prvi vrsti Italija, se zelo slabo zanimajo za našo lesno industrijo v tej sezoni. Opaža se, da je letos tudi izvoz iz naših pristanišč, /lasti v Italijo, manjši, kakor lansko leto v lem času. Vzrok lemu zastoju pa je, da so južno-italijanska tržišča prenatrpana z lesom iz Rumunije, katera v zadnjem času zelo konkurira našim lesnim proizvodom. V očigled tem pojavom je tudi promet na tukajšnji borzi dokaj šibak. Trguje se le z najpotrebnejšimi vrstami lesa in to v zelo malih količinah. Drva so še vedno sezonski artikel. Za izvoz se je zaključilo 20 vagonov suhih bukovih drv ,z do 10% okroglic,
2	vagona bukovih okroglic, 4 vagone hrastovih drv, 1 vagon smrekovih kolobarjev ler 2 vagona oglja.
Stavbenega lesa se je prodalo 2 vagona remeljmov, smreka - jelka, suho blago, 2 vagona buikovih neobrobljenih plohov, kvaliteta 1., II., III., od 40 — 100 milimetrov, od 2 m dolžine in 16 cm širine naprej, 2 vagona brzojavnih drogov. Po tem blagu je stalno povpraševanje. Končno je bilo zaključeno tudi 5 vagonov tramov.
Povpraševanja:
Orehovi plohi L, II.. v raznih dimenzijah in dolžinah. Cena franco meja Postojna.
Mecosnove deske, 40, 50, 60 mm in nekaj malega od 20, 25 in 45 111111 4 111, od 20 40 cm,
L, 11. z največ 10% srca, sicer pa brez srca in njega sledov in razpok, za mizarske svrhe. Cena vagon nakladalna postaja.
1	vagon hrastovih tramov, 22 X 24 cm, 10 111.
I	vagon hrastovih tramov, 24 X 24 cm,
5	111, blago ostrorobo, rezano, popolnoma zdravo, s kompletacijo jelovih merkantilnih tramov, Franco vagon nakladalna postaja.
Bukovina parjena, ostroroha. paralelna, oželjenn, 1. Cena franco franeska meja, neocarinjeno, z navedbo obmejne tranzitne postaje, odnosno franco vagon Pariz.
Debelina 40 111111.
Širine 40 mm, dolžine 40, 50, 80, 120, 160, 200 cm, mesečna množina 1-5 m3.
Širine 45 mm, dolžine ISO, 160 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 50 mm, dolžine 50, 100, 120, 150, 160, 170, 180, a 260 cm. mesečna množina 15 m3.
Širine 55 111111, dolžine 60, 80, 90, 110, 140, 160, 170, 190, 200, 220, 225, 230, 240, 250, 260, 270, 275 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 60 mm, dolžine 50, 70, 90, 120, IM, 140, 160, 180. 190, 200, 210, 220, 230. 250, 260, 270, 280, 290 cm, mesečna množina 4-5 ni3.
Širine 65 mm, dolžine 75, 80, 100, 110. 150, 175, 180, 190, 200, 210, 225, 250, 260, 280, 290 eni, mesečna množina 4 in3.
širine 70 mm, dolžine 60, 120. 180. 230, 240, 290 cm, mesečna množina 2 111'.
Širine 80 mm, dolžine 40, 75, 80, 90, 120, 130, 150, a 280 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 85 mm, dolžine 50, 60, 110, 160, 210, -60 cm, mesečna množina 2 5 m3.
Širine 90 mm, dolžine 50, 75, 90, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 220, 225, 230, 240, 270, -75, 290 cm, mesečna množina 2-5 m3.
Širine 100 mm, dolžine 130, 250 cm, mesečna množina 3 m*.
Širine 110 111111, dolžine 60, 70, 75, 125, 140, 150, 160, 190, 200, 210, 220, 250, 270, 275, 290 cm, mesečna množina 2 m3.
Debelina 45 nun.
Širine 45 mm, dolžine 130, 160 cm, mesečna množina 2 m3.
širine.50 mm, dolžine 60, 70, 100, 120, 130, 140, 160, & 280 cm, mesečna množina 4 m3.
Širine 55 mm, dolžine 60, 120, 150, 180, 210, 230, 240, 290 cm, mesečna množina
7	m3.
Širine 60 nun, dolžine 75, 125, 130, 150, 170, 200, 210, 225, 240. 250, 275, 280 cm, mesečna množina 8-5 m*.
Debelina 60 mm.
širine 60 nun, dolžine 60, 110, 130. 150, 100, 190, 220, 240, 250, 270, 280, 290 cm, mesečna množina 3 m3.
Širine 65 mm, dolžine 140, 280 cm. mesečna množina 2-5 m3.
Širine	70	mm,	dolžine	80,	160,	170, 240,
250 cm,	mesečna	množina	2 5	m3.
Širine	80	mm,	dolžine	230	cm,	mesečna
množina 4 ni3.
Širine 90 mm, dolžine 275 cm, mesečna množina 55 m3.
Širine	95	mm,	dolžine	180	cm,	mesečna
množina 45 m3.
Širine 100 nun, dolžine 120, 130, 140, 150, 250, a 290 cm, mesečna množina 11 m3.
Širine 110 mm, dolžine 120, 240 cm, mesečna množina 3 5 m*.
Širine 115 111111, dolžine 60, 110, 150, 160, 220, 270 cm, mesečna množina 2 m3.
Širine 130 mm, dolžine 70, 140, 210, 270, 280 cm, mesečna množina 6 m3.
Debelina 80 mm.
Širine 105 mm, dolžine 60, 120, 180, 240 centimetrov, mesečna množina 4 m3.
Širine 110 mm, dolžine 70, 130, 140, 200, 210, 250, 270, 280 cm, mesečna množina 115 m3.
Širine 125 mm, dolžine 120, 140, 150, 210, 260, 270, 290 cm, mesečna množina 14 m3.
Širine 150 mm, dolžine 130, 260 cm, mesečna množina 5 m3.
Hrastove »parizerje« 27 mm, od 2 111 dolžine naprej z 15% od t do 190 cm Širine naiprej.
Hrastove remeljne od 75 cm dolžine naprej, la, (brez grč, srca, beljave in razpok).
Hrastove - boules la 5, 9, 12, 15, 18 nun debeline, potem 26, 30, 45 in 50 mm debeline, od 3 111 dolžine naprej (pri debelinah do 18 111111 od 2-60 111 naprej) rezanih iz prvovrstnih hlodov z najmanjšim premerom od 35 cm naprej.
25.000 komadov hrastovih pragov: 180 X 18 X 12 za grške železnice. Cena cif Volo.
Vsako množino kostanjevega taninskega lesa, obeljenega ali neobeljenega. Cena vagon nakladalna postaja.
Hrastovi »parizerjit, samo kratko robo (cour^ons), od 1 do 190 111, v debelinah 27, 33 in 40 111111, 50% I. in 50% II. Cena franco vagon prihod Sušak pristanišče. Za izvoz prosto (uverenje) in sicer: 16—17 in:' 27 111111, 2—3 nv1 33 mm, 5 m3 40 111111.
Bukovi, naravni, neobrobljeni plohi, od
2 111 dolžine naprej, monte L, II., III., suhi in sicer: 27 111111 ca. 1 m\ 38 mm ca. 150 in3, 50 111111 ca. 7 m3, 60 111111 ca. 4 1113, 70 mm ca. 2-50 m3, 80 111111 ca. 9 m3. — Cena franco vagon Sušak pristanišče z uverenje.m vred.
Bukove subije, event. samo II. in največ 6' 4/4" in 3/3". — Cena franco vagon prihod Sušak pristanišče.
Vsako množino hlodov — smreka, jelka, bor, od 25 cm premera naprej, 4 in 5 111. Cena franco vagon nakladalna postaja.
Hrastove parizerje 27 milimetrov debele, od 2 111 naprej, z gotovini odstotkom od 1 do 190 in dolžine, od 14 cm širine naprej, 1. in II., v dolžinah od 1—190 111 samo la.
Hrastove frize (Langfriesen) 27 mm debele, 1 111 dolge, 8, 9, 10, 11 in 12 cm široke, la.
Hrastovi remeljni la, 5 X 5, 6 X 6, 7 X 7, 8 X 8, 9 X 9 in 10 X 10 cm, od 50 cm, večina od 75 cm dolžine naprej.
Hrastove frize 27 mm, la, z ca. 20% Ila, dolžine: 30, 35, 40, 45, 50, 55 in 60 cm, širine: 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm. — Za vso gornjo hrastovino je treba navesti ceno franco vagon meja via Jesenice.
Mesečno 250 m3 kratic, po možnosti samo 10 do 11 111111, sicer pa tudi 12—13 cm debele, od 1 do 3 50 m dolge. Fob Sušak.
25.000 komadov hrastovih pragov: 180 X 18 X 12 za grške železnice. Cena cif Volo.
Vsako množino kostanjevega taninskega lesa, obeljenega ali neobeljenega. Cena vagon nakladalna postaja.
3 vagone bukovega, suhega, vilanega oglja, fco vagon meja via Postojna.
Hrastove podnice in sicer: 2 vagona (& 15 ton) 53 111,111, 2 85 m, od 19 do 25 0111; 1 vagon (15 ton) 53 mm, 2-85 111, od 16 do 28 cm; 1 vagon (15 ton) 53 nun, 285 111, od 18 do 28 oni; fco vagon meja Postojna.
Hlode (smreka, jelka) od 25 cm srednjega premera naprej, 5, 6, 7 in tudi več metrov dolge. Cena fco vagon nakladalna postaja.
6	komadov jelovih tramov (zimske sečnje) tesanih glava-glava 24/29 cm ali 26/29 cm, od 18 do 20 m dolžine. Dopjon bi se kom-pletiral z merkantilnimi trami. Cena fco vagon nakladalna postaja.
ti vagonov jelovih desk 38 in 48 mm, lepa
1., II., III., 4 m dolžine.
8	vagonov jelovih desk 18 in 24 mm, lepa
1.. II., 111., 4 111 dolžine.
4 vagone remeljnov 78/78, 4 m dolžine.
2	vagona remeljnov 38/78, 4 111 dolžine.
20 vagonov tesanih tramov 5 in 7 m dolžine, v dimenzijah: 11/13, 12/14, 13/16, 16/18. 16/21 cm.
100.000 komadov hrastovih pragov 1 80 X
12 X 18. Cena za komad fco meja grško-jugoslovanska, oziroma cif grška luka.
Več vagonov bukovih nietlišč 27 X 27 mm, 1— in 110 m. Fco meja Postojna.
150 komadov bukovih remeljnov 80/80 mm.
3 m dolžine.
100 komadov bukovih desk 50 mm debeline, 27 cm širine, 4 m jiolžine.
5(1 komadov bukovih desk 80 nun debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine.
fiOO komadov hrastovih dog 9 eni debeline, 12 do 18 cm širine in 2 111 dolžine. Dobava do koncem meseca decembra 1929. Fco vagon nakladalna postaja.
6000 komadov bukovih drogov, obeljenih, ravnih, gladkih, 2 m dolgih, od 6 do 8 cm premera. Cena za komad fco jugoslovansko-italijanska meja.
Testoni čisti (=: netti). 2 25 m, od 18 oziroma od 20 cm širine naprej. Cena fco meja via Postojna tranzit.
Božična drevesca od 1—4, oziroma 5 111 dolžine. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 12. decembra 1929.
Štev. 145.
Veletrgovina
M. &arabon
v Jljubljani
j priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
| Xastna pražarna za kavo in : mlin za dišave z električnim obratom.
ji
Ceniki na razpolago, telefon it. 2666.
žitni trg.
Čvrsta tendenca za pšenico preteklega ledna je na inozemskih borzah zopet sredi tedna nekoliko popustila, koncem tedna se je pa pri malenkostno spremenjenih cenah očvrstila. Cene naši pšenici so popustile za 5 par, vendar so se vzdržale na viišini po kvaliteti od Din 197-50 do 200-— franko vagon nakladalna postaja ftačika, oziroma Bana!
Producenti so nadalje rezervirani in je dovoz pšenice razmeroma slab. Utemeljuje se rezerviranost prodajalcev še vedno s tem, da je cena naše pšenice še vedno izpod svetovne paritete.
Cena koruze je ostala neizpremenje-na in je priJično povpraševanje za umeitno sušeno koruzo tudi iz inozemstva. V Sloveniji se proda koruze letos malenkostne množine, ker je dobra letina krompirja, ki je takorekoč brez cene, dobro nadomestilo za krmljenje živine; za prehrano pa koruza ne pride toliko v poštev, radi nizikih cen pšeničnih mlev3k'h proizvodov.
Povpraševanje po pšenični moki nu-larici je ostalo neizipremenjeno živahno in so se cene pšenični moki od 290 Din dvignile na 310 do 325 Din. Oves, ječmen in rž so ostali nespremenjeni. Zaključeno je biilo v pretečenem tednu na Ljubljanski borzi dva vagona koruze.
Današnje cene so sledeče:
Bačka pSenicu nova: 79 kg, 2% prim., nilevaka voznina, slov. po*t., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh. Din 245—247-;>0.
Bačka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh. Din 242-50—245.
Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na. plačilo v 30 dneh, Din 238 50—240.
Sremska pšeniea: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, »lov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242-50-245.
Sremska pseniea: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 235—237-50.
Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voanina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 227-50—230.
Ri: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina,
slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dueli, Din 205.
Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 370—375.
Koruza bačka: zdrava, rešetana. navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, Din 205—207-50.
Koruza bačka; zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 210—212 50.
Umetno	sušena nova	koruza:	navadna
voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 195—197 50.
Umetno	sušena nova	koruza:	mlevska
voznina, slov. postaja,	dobava promptna,
plačilo v 30 dneh, Din 205—207-50.
tfinkvantin, mnetno sušeni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 245 do 247-50.
Ječmen	bački novi: 66/67 kg,	Din 205
do 207-50.
Ječmen bački ozimni:	63/64	kg,	Din	190
do 195.
Oves bački novi: 63/64 kg, navadna vo«ni-na, slov. postaja, Din 195—197-50.
XjaMjjtttha boru
Tečaj 11. decembra 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudb e- D*i>
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . .	—•_	22-77
Berlin 1 M		13-4925	13-5226
Bruselj 1 belga		—•—	7-897
Budimpešta 1 peng6 . .	—•—	9*8822
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Duaaj 1 Šiling			7-937
London 1 funt		—-—	275-37
Newyork 1 dolar		—•_	56-27
Pariz 100 fr		—•—	22203
Praga 100 kron		160-89	167-69
Trat 100 lir		294*10	290-10
I
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg steklarskega kita in glede dobave morskih gob; do 18. decembra 1.1. glede dobave električnega materijala; do 19. decembra t. 1. pa glede dobave 2.1000 komadov vodokazndh stekel. — Saobračajno-komercijehni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljuhlj&ni sprejema do 16. decembra t. I. ponudbe glede dobave 1.000 I špirita. — Oblastna poštno - telegrafska uprava v Ljubljani sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov navadnih pisemskih nabiralnikov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave električnih vitljev. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)Dne 21. decembra t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu olentalna licitacija glede dobave 8000 kg katrana. (Pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije.) — Dne 24. decembra t. 1-se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3750 komadov bolniških in zdravniških plaščev; dne 27. decembra t. 1. pa glede dobave 7000 komadov blazin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjice se bo vršila potom ofertailne licitacije dne 23. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dabave. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe gilede dobave stezalk za razvodne plošče, 200 kg izolirane bakrene žice, 260 plošč železne pločevine, ventilov za radiatorje ter glede dobave maitenjala za instalacijo parne kurjave. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave tovornega avtomobila in 1 bencinskega motorja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. decembra t. I. pri Direkciji drž. železnic, gradbeni oddelek v Sarajevu, glede dobave raznega olja, bencina, petroleja in karbida; dne 27. decembra I. I. glede dobave umetnega šikrilja; dne 28. decembra t. 1. glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala; dne 30. decembra t. 1. glede dobave brusnih kamnov iz smirka, telegrafskih pisalnih strojev in 180 komadov kožuhov. — Dne 27. decembra t. I. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 900 m3 drv; dne 28. decembra t. I. glede dobave grafikonov, voznih redov, orodja (stružnica, spiralni svedri, bencinska svetilka, pile, škripci, naprave za zavijanje žice, orodje za brušenje itd. ter glede dabave 1 pisalnega stroja. Dne 27. decembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave telefonskega kabla. — Dne 28. decembra 1. I. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 400 kompletnih uniform in 400 komadov kap za policijsko stražo. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 28. decembra t. I. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direk-c-je drž. železnic v Ljubljani oferlalna licitacija glede dobave 30.000 kg železne žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 30. decembra t. I. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu licitacija glede dobave 2000 komadov rjuh. (Pogoja so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Prodaja lesa se bo vršila polom licitacije pri Direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 30. decembra t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Oddaja zgradbe lesene šupe na postaji Kruševac se bo vršila potom licitacije dne 30. decembra t. I. pri Direkciji drž. železnic, gradbeni oddelek v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.
Prodaja lesenih sodov, starega papirja in odpadkov od bombaža, konoplje, jute, usnja itd. se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 30. decembra t. I. pri Središnijem stovarišlu materijala v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem siovarištu.J
Prodaja sodov. Pri Središnjem sto-varišiu materijala drž. železnic v Zagrebu se bo vršila ustmena licitacija glede prodaje 2000 komadov starih pločevinastih sodov, 500 komadov starih
lesenih sodov, 150 komadov lesenih sodov brez dna in 550 komadov siarih pločevinastih karbidnih kant. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Ttjtia [ umnih
Popravek k rejniškemu poročilu iz Ptuja. Prihodnji živinski sejem se vrši letos il dan pozneje, to je dne 18. decembra, radi državnega praznika.
S trga v Rrčki. V času od 25. do HO. novembra 1929 je znašal dovoz suhih češpelj v Brčko 19 metrskih stotov. — Dnevna cena je znašala 8—10 Din. V isti dobi se je izvozilo iz iBrčke 287 me-terskih stotov v Nemčijo, 208 meterskih stotov v Jugoslavijo, 311 na Poljsko, 116 ■v Avstrijo in 151 na Češkoslovaško, skupaj 1.076 meterskih stotov.
Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. decembra 1929 je bilo pripeljanih 265 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 90—100, 7—9 tednov stari 150—200, 3—4 mesece stari 350—400, 5—7 mesecev stari 450—500, 8—10 mesecev stari 550—850, 1 leto stari 1000 do 1400, 1 kg žive teže 10—il2 50, 1 kg mrtve teže 17—18. Prodanih je bilo 193 svinj.
POLOŽAJ NA JUGOSLOVANSKEM ŽITNEM TRGU.
Iz Zagreba z dne 10. t. m. beremo:
Po poročilih iz Slavaniije je obstojalo v preteklem ledmi živahno povpraševanje po pšenici, zlasti iz Ogrske, češkoslovaške in Avstrije, ki so tudi veliko nakupile. Iskali so v prvi vrsti dobro kvaliteto v goirnji Bački in okrožju Tise. Za lansko blago so plačevali 10 do 15 dinarjev več. Cene so se utrdile, a slabo vreme je dovoze'omej lo. Tudi v koruzi je bilo povpraševanje živahno. Na lig prihaja še zmeraj večinoma umetno posušeno blago. Dovozi so veliki. Vsi milini so v sled lndne pšenične cene zvišali ceno moke in otrobov. Vsled višje notacije so bili v preteklem tednu novosadski eksporterji glede izvoza v češkoslovaško napratn ogrskim ekspor-terjem na škodi, a zato so pa šle večje množine naše pšenice v Grčijo. Tudi Mlini so nakupovali v ojačeni izmeri. Glede koruze je bil novosadski Irg miren, konkurenca rumunskega blaga pritiska na cene.
MEDNARODNI TRG ALUMINIJA.
Ta trg kaže v zadnjem času v nekaterih deželah večje spremembe V Nemčiji je bila -kupčija doslej mirna, v zadnjih tednih so se izvršili večji nakupi, pač v zvezi z nameravanimi carinskimi odredbami. V Ameriki je kupčija slaba in se poznajo zlasti posledice borznega kraha v zmanjšani potrebi avl oni obilni h tovarn. V Franciji je aluminijeva kupčija lrajno ugodna. V Angiliji je bilo vsod pripravljajoče se elektrifikacije »vpraševanje doslej živahno, a se je nato poleglo, ker vsled sedanjega letnega časa stavbno gibanje večinoma počiva.
Brzojavi: KriipertolonUlt Ljubljana. • Ttlefon itn. 2263.
Ljubljana.
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in) OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna poatrciba.
K-
.njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim čtevilom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zrn ernlh^ o e n a h
TISKARNA
MERKUR
mini LJUBLJANA uiiiun
GREGORČIČEVA 83
telefon aoaa j
.1? I i M - - 'V r ‘ v
Lastna knjlgoveznloa
Za večja naroOlla zahtevajta proraduna I 9
Veletrgovina
kcrionljalne in Špecerijske rob«
Ivan Jelačin
v, rvtl n '
Uubllana
zaloga svete pražene kave, mletih d«av in rudninske vode
I *:ž>
Toln« In lolldnu
postreiba! Zahtevajte ceniki
; j r«> d». IVAH PLBSiK — ?,» Trsov »ko - l»d»«tri;i*k» d. d >JH3BtKUS< M
te tiefcaria: O. »ACHA.LKK, Ljubljana.