OlTATBZJIl Prodno, poglejte ni I fttevllke poleg naslon n dan, ko J Vaia naročnina potečo. V teh čarih || •ploineg* poviianja cen, potreba- I jo liat Vale sodelovanje. Skušajta | imeti naročnino vnaprej plačano. jI I GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Bemfawd — flaend O— Matter Sgpt—ber tttb 1940 at the Port Ottlee st New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 187«. No. 245 - fttev. 245 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 20, 1943 - PONEDELJEK, 20~ DECEMBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK LI \ 1 e že nekaj dni poročal, da so Nemci na severu pri- j celi zimsko ofenzivo, Moskva pa je to ofenzivo naznanila šele včeraj, ko je rdeča armada • losegla prve velike uspehe. Nemci so imeli vlikanske izgube na nto&tvui in vojnem ma-terjalu. Na zamrznjenih planjavah je opažalo 20,000 Ncm-*ev, nad 2000 pa jih je bilo ujetih. • Zavzete so bile tri železniške postaje — JerezriŠče, 13 milj južno od Nevela, Oribaoi, 12 milj južno od Nevela in Bičiha, J4 milj proti jugu. Nemški radio v Vitfhy je kmalu zatem, ko je Mos'kva naznanila zimsko ofenzivo, sporo-",il, da veliki boji okoli Nevela povsem kažejo ua zimsko ofenzivo. Viohvs-ki kontroliran radio pravi, da Rusi napadajo v 14 inf^nterijskim divizijami, h dvema tančnima ziboroma, dvema kavalareijskima divizijama in dvema artilerijskima divizjama. Mokva pravi, da je ■bilo v bojih razbitih 69 nemških tankov, 104 topov, 123 zakopnih možnarjev, 586 strojnic, 790 trukov in 16 zalagdniih skladih. Vojni materjal, ki j*- padel Rusom v roke, je naslednji: 194 topov, 75 zakopnih urož- | uarjev, 735 strojnic, nad 5000 pušik, 37 tankov, 110 trakov, 24 skladišč in 200 voz vojnega tna terjala. Moskva ni »poročila natančno dneva, ko se je pričela o-f©oživa, temveč, da je prva baltska armada šla v iboj "pred nekaj dnevi" južno od Nevela. Moskva tudi ne pove, kako obsežni so boji, toda (berlinski radio pravi, da divjajo zelo lju-ti boji severozapadno od Nevela in ravno tako tudi južno od mesta. Ta ruska ofenziva v najvišji meri ogroža Vite/bsk, eno največjih mest v Beli Ruisiji in veliko železniško križišče, od koder teče ena železnica proti severu in jugu, druga pa zapa-dmo v Rigo v Letaki. Anigleski vojaški strokovnjaki pravijo, da je zelo značilno, da so Rusi armadi, ki je pričela zimsko ofenziva, nadeli i-me prva baltska armada. Tudi general Bagranjan je popolnoma nov poveljnik, ki je naj-brže stopil na mesto generala Andreja L Jeremenka. Z ozi-rom na to, da so Rusi dali tej armadi tako ime, se splošno domneva, da je naloga te armade prodirati proti zapadu do Baltika ter odrezati nem-šfke čete, ki se Še vedno nahajajo okoli Leningrada. \ Začasna partizanska vlada vznemirja Balkan Bin, 15. dec. — Provizorična vlada maršala Tita v Jugoslaviji vpliva porazno na sosednjo Madžarsko in Rumunijo. Ubedve deželi se namreč zelo boji ta ruskega vpliva na Balkanu. Naciji izrabljajo bojazen Madžarov in Rumuncev ter s propagando skušajo vplivati na oboje v toliko, da bi dobili od njih polno vojaško pomoč za 'bojevanje proti jugoslovanskim partizanom. Madžarski vladni in drugi krogi so bili iznenadeni, ko so Nemci poslali v Budimpešto dr. Hansa Neubacherja, kateri ima brezdvomno nalogo, da pridobi Madžare za aktivno sodelovanje z Nemci v ofenzivi proti Titovim partizanom. Oboje, Rumunce in Madžare skrbi tudi češko-ruski dogovor. Madžari so posebno vznemirjeni. ker jim ni ljubo, da bodo imeli na severovzhodu Rusijo za svojo sosedo po vojni. Najbolj pa jiih seveda boli to, da bodo morali vrniti Čehoslova-kiji ugrabljeno zemljo. Rumu-nija pa se boji, da bo po vojni raztrgana na kose, ker bo Rusija zahtevala, da manjšine podtujimi vladami oglašujejo kam hočejo spadati. Patton bo vdar'1 na Balkan Radio v Ankari naznanja, da je v Siciliji zibranih veliko število vpadnih ladij in da bo general George S. Patton s svojo sedmo armado v kratkem vpadel na Balkan. Radijsko poročilo dodaja, da se vpadne armade nahajojo tudi na Kor-^M, v Angliji in po drugih deželah. čelu policije na Krimu, izdal mkor za vse policijske komisair-ie v tem predelju, ker so bili tako neprevidni, da je ta tajnost prišla na dan. Hans Ritz, star 24 let, ki je bil pomožni poveljnik neke SS kompanije, je enako izpovedal, da eo vojaki njegove sto-tnije morili na debelo in brez vzroka. Vsi krivci, ki so prišli pred sodno komisijo, so imeli zagovornike, med katerim je bil tudi znani odvetnik V. N. Komo-dov, ki je bil obrambni pravnik za obtožence v znanem moskovskem procesu ali "čistki'*. V obtožnici, iz katere je črpal radijski govornik, je bilo navedeno, da je izpovedal obtoženec Retzlav, da so obdrža-vali v nemški vojaški šoli v Al-tenbergu posebne lekcije ali predavanja o iztrebljevanju Rusov. Instrukcije, ki so jih dajali v tej šoli vojakom tajni policijski inštruktorji, so bile izvajane do pike, je dejal obtoženec, ki je tudi izpovedal, da je on sam izvrševal to, kar mu je bilo ukazano po pravilih in načrtih, ki so jih vojakom dajali v tej šoli. Tokom obravnave je bil ob- (NadalJtvanje na 2. str.) RUSI ŽE SODIJO VOJNE ZLOČINCE Svobodni nemški radijo iz Rusije svari nemške vojake naj prenehajo z moritvami Nemški narodni odbor, ki je bil osnovan v Rusiji na pobudo Sovjetov, je te dni po radiju posvaril in opo-loril Nemce oitroma nemške vojake, naj prenehajo z moritvami po pregaienih deželah, ker kazni zato ne bodo ušli, o tem so lahko prepričani. Zavedati se moramo," je dejal nemški govornik po radiju, 44 da se more Nemčija vrniti v občestvo civiliziranih narodov samo tedaj, ko bo izči-stila iz svoje srede vse zločince te vojne. Vsak, ki izdaja ali pa izvršuje ukaze in povelja moritve in uničevanja ljudstev v zasedenih deželah, je sovražnik Nemčije, ter me bo ušel kazni." Govornik je potem podrobno orisal potek obravnave proti nemškim vojnim zločincem v Harkovu. Dejal je, da fo morali zagovarjati pred sovjetsko sodno komisijo, priznali strahotne zločine pobijanja psameznife ljudi in celih množic. Priznali so načrtne moritve potom znanih "duee-gufok". To so posebno opremljeni motorni vozovi, v katere Nemci natlnčijo žrtve, da jih potem plini zaduSe. * Rus, Mihajlo Petrovič je prignal. da je bil voznik dušegub-ke in Nemci, ki so bili pred tri-bunalom, so priznali, da so do smrti pretepali ženske in metali male otroke v dušegulbke; oden je povedal, kako so v nekem zapornem taborišču spustili na breamoftna ljudi sestradane vse is sten. Psi so liudi trgali na kose, kot volkovi Dvainpetdeset let stari stotnik, Wilhelm Laugfeld, ki je bil nemški špijon, je priznal, da je dal usmrtiti sto ljudi brez vsakega povoda. Eno žensko je pretepel do smrti v navzočnosti njenega malega sinčka in ker je otrok jokal, ko je gledal kaj počenja Nemec z materjo, je kruti stotnik otroka ustrelil. Narednik Rem&ardt Retzlav, ki je bil član 560. kompanije tajne policije za fronto, je izpovedal, da je otroke, ko so se skušali braniti, ko so jih nabirali za "dušegubke", enostavno pograbil za noge ali obe roki ter jih zavihtel v diuše-gubko in zaloputnil zatvorni-co. Dejal je, da je bilo lažje u-krotiti otroke, kot pa ženske, ki so se branile z vso silo pred okrutnimi napadalci m morilci, ki so hodili okrog na lov, da so polnili dušegubke po načrtu vsak dan. George Heinisch, bivSi na-ci jski komisar v Melitopol u, je izpovedal, da je bil sam Hitler zelo vznemirjen, ko je zvedel, da so Sovjeti dobili v roke avtentične informacij« o rabi du-šegabk. Stvar je bila za načije tako resna, da je gen. poročnik Alvensleven, ki je bil na- Predsednik Roosevelt se je v petek vrnil iz Kaire in Teherana in skoro vsi, ki so v zveznih uradih, so mu priredili zelo glasen sprejem. Takoj ko se je predsednik vrnil v Belo hišo, je imel konference s kongresnimi voditelji ter jim je sporočil, da poročila o svojem potovanju ne bo mogel podati kongresu prej, kot po svojem vsakoletnem govoru o državni edinosti. Predsednik pa je rekel, da bo v svojem božičnem govoru razpravljal nekoliko o svojili konferencah. Ko je predsednik stopil h avtomobila, so ga glasno pozdravili vsi kongresniki obeh strank, tajniki zveznih uradov in načelniki raznih državnih u-radov. Predsednik je iggledal iz-vredno dobro. Ko je stopal iz avtomobila, je rekel fotografom : "Ko bi vse to vedel, bi se bil drugače oblekel." V Belo hišo so se s predsednikom v avtomobilu peljali njegova žena, dve vnukinji Sistie in Buzzie ter vnuk Johnny. Ko je dospevši v Belo hišo, zagledal svojega brivca, mu je zaklical:1 'John, ostrici se moram." Med več kot 200 vladnimi u-radniki je bil demokratski voditelj senata Barkley prvi, ki je segel predsedniku v roke. Predsednik Roosevelt je tekom svoje odsotnosti prepotoval več kot 25,000 milj in vsega skupaj je bil zunaj Zdr. držav 35 dni. Rečeno je, da je predsednik napravil poleg glavnih poti tudi več stranskih potovanj, ki pa niso ~bila uradno Washington pozdravil predsednika Roosevelta ■■■-——- i zabeležena in objavljena v ja-. vnosti. Tokom svoje odsotnosti se je! predsednik Roosevelt v Tche-i ranu prvič sestal s svojetskim1 premierjem, Jožefom Stalinom,! za časa konference v Kairu pa je bil skupaj s Chiang Kai-she-kom in njegovo soprogo. Poleg teh je srečal že veliko ^drugih važnih osebnosti in generalov. Važen je bil njegov sestanek s turškim predsednikom, Ismet Inonom. Predsednik se je vozil na svojem potovanju največ z letali, toda v Beli hiši še niso dali o načinu njegovega potova-nja še nobenih podrobnosti. IZ KOČEVJA V Sloveniji so se morali Titovi borci umakniti iz Kočevja, 'ko so Nemci vrgli v boj tri tisoč mož infanterije in pa moto riza no kolono. Vkljrib takim krajevim zmagam in uspehom, pa Nemci ne morejo odpreti enotne široke ofenzive proti partizanom, ker so proge zelo poškodovane in so naciji primorani, da omejujejo bojevanje predvsem na ■predele, kier ip dostnva mn- ) . JUGOSLOVANI SO SE MORALI UMAKNITI Maršal Tito s svojimi armadami napada Nemce kjerkoli mogoče in abira vse strategi-čne predele, da tako nemški armadi preprečuje izvajanje hujših napadov na daljši črti. Titovim četam je uspelo pognati Nemce nazaj, pri Tuzli potem, ko so zavzeli vas Živi-nioo. Potisnjeni so bili Nemci nazaj tudi pri Rogatiei, kakor je poročal radio Svobodna Jugoslavija. Radio Svobodna Jugoslavija je edini vir vesti iz jugoslovanske fronte, na kateri imajo Nemci, kot se sodi, kakih 14 do 20 divizij vojaštva. M e d nemškimi divizijami v Jugoslaviji je tud znana nemška divizija Princ Evgen in pa divizija alpincev. Po Titovem poročilu imajo naciji samo v Bosni okrog pet j divizij vojaštva. Jugoslovani vstavili nemško ofenzivo Kairo, 17. dec. — Šesta velika ofenziva naeijske armade proti jugoslovanskim osvobodilnim četam je sedaj že v tretjem tednu in kakor izgleda ni ta ofenziva pokazala dozdaj še nobenega posebnega uspeha, pač pa se pod udarci Titove armade že krha na več važ nih točkah. —-—- štva in vojnega materijala lažja. Medtem, ko partizanske sile skušajo zlomiti in odbiti nemško ofenzivo, je pa izdal Centralni jugoslovanski narodni odbor, ki je za kralja Petra, novo izjavo, v kateri pravi, da je večina Slovencev in Srbov za povrnitev kralja Petra na prestol Jugoslavije. Izjava tudi odobrava stališče kraljeve i vlade v Kairu ter obsoja sestavo "partizanske komunistične i vlade." KDO BO POVELJNIK PRI VPADU? V Washingtonu zopet ugibljejo, kdo bo vrhovni poveljnik zavezniških armad, ko bodo čez Rokavski preliv vdarile v Francijo, Belgijo, Holandsko in Norveško. --- — - * Splošno se domneva, da je bii na konferenci treh velikih na t o mesto izbran central Dwight D. Eisenhower. V AVa-shingtonu je bilo zadnje mesece govorjeno, da bo šef generalnega štaba general George C. Marshall to zimo a:i pa spomladi prevzel poveljstvo nad vpadnimi armadami. V soboto! pa ;>e vrjaški uradni li. t "Ar-1 my and Navy Register" princ-^ sel vest, da lx> general Marshall ostal v Washingtonu in da bo' general Eisenhower odšel v London, da prevzame poveljstvo r.;id vpadno armado. Kje je sedaj general Mar-, ^.bal!, ki je bil s predsednikom Rooseveltom v Kairi in Tebe ranu. ni znano in tudi ni bi1 o poroeano, če se je vrnil « pred- sednikom. Najbrže je ostal v Evropi, kjer nadzira pripravo 7.a vpad. Da so tudi Anglež! zadovoljni z generalom ELon-howerjem, da poveljuje zavezniškim armadam, ki so nastanjene v Angliji, je Eisenhower-ju samo veliko priznanje njegovih velikih zmožnosti kot poveljnik. Mogoče pa je tudi. da r=e v sedanji vojni ni noben an- onibnikov je v čer tek ponoči napadlo Berlin in njegova in-■lustnjska predmestja ter so ra nje vrgli 1500 ton bomb. Dva tedna je imel Berlin mir pred bombniki, v četrt"!; pa je J il zračni napad ponovljen, ka j ' ■ zavezniki -o sklenili, da sre-d Nemčije porušijo do tal. Bombardirano je bilo sredi-vče mesta okoli Wilhelmstra-se, 1-jer ri? nahaja 'kanclerjeva palača in druga vladna poslopja stalo je mnogo požarov, da se je dvigal dim visoko nad o-blake. Dajte War Bond kot ri?ri!o za Božič in poma^li boste ne samo na domači pač pa tudi na bow fronti. V ZNAK PRIJAELJSTVA Ob navzočnosti najvišjih zavezniških častnikov in uradnikov je premier Churchill v i-menu angleškega naroda Stalingradu za junaško borbo poklonil meč, ki ga je izročil maršalu Stalinu. Ko je »Stalin meč sprejel, ga je poljubil. ni»B K A KOTU" - WHW TflW MONDAY, DECEMBER 20, 1043 VMFAMfLRN L. W RAZGLEDNIH v Piše Anna P. Krasna "GLAS NARODA" ______(VOICE OF THE PEOPLE*_ who »mi KubUrtwd Mofmlf Pohllfiln« Oampuj. (A Oorpor»OoBi • I'rMduhat. lea** Hod*. TrMianr: Jocepb Lap«tu Bm .lii.<«« .J U>* aorportclos tad kddmwe* of abort office«: die WBST 18U> STREET, NEW YORK 11, N. X. 51 st Year • NarraU" U Utatd erery day except Saturday«, Sundajf and BoUdajs. fuosi rtpfirto Yearly $T_Advwtlwmwit on Agmmeat. • ; <• l.l-.TU VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— ; ZA POL I-ETA <3.80; ZA ČETRT LETA $2—. tih" N'aniOd" izhaja rsaki dan Ixviemfl aubui, aedelj In praxnikor i.l NAKIHti" tU WEST 1Mb 8TRFET. NEK YORK 11. N. I Trlrphnc: ClJifrw MM1 KRALJ PETER II. IN JUGOSLOVANI Mia.Li kralj Peter se ne bo vrnil nazaj v Jugoslavijo, ozirema, ako to stori, ne bo ostal dolgo na svojem prestolu. * - j rorokujejo opazovalci, ki imajo jako ozke zveze > .i i. ki so bili blizu usvarjanju moskovske konferen-< i potrjuje to prorokovanje vest, ki priliaja iz Tur-a se je Sovjetska Rusija odločila, da prizna vlado j. lov&nskili partizanov maršala Tita. .. "ija kralja Petra in njegove vlade v izgnanstvu Xairi propadale z veliko naglico. Prav kot grški Jurij, bo morila tudi Peter moral počakati, da ostn-aj in počaka, da njegovo ljudstvo glasuje in voli, i>ovabi, naj se vrne —, — česar morda ne bo ni-ar torilo. AL ur nje prevladn e, da bo kmalu prišlo do odločil-«4>opada med Petrovim ministerskim pred-edni-li »zidarjem Puricem in začasno vlado, katera je bi-1 i kratkim ustanovljena zadaj za .jugoslovanskimi li-kini črtami pod vodstvom Tita in dr. Ivana Bflsar-Ivi . k ta 15)20. stal na čelu prve jugoslovanske kou-'« i. ut!ne skupščine. Cetniki Petrovega vojnega i r«. enerala Draže Mihajloviea so eesto napadali " t.;:a\r maršala Tita (Jo. ip Broža). 1 i ova vlada je v preteklosti uživala ugodnosti u-priznanja vlad Zedinjenih Narodov, med n.irui
  • -»vjetske Unije, toda že zadnje čase Anglija in Lhiave sta dajale več podpore vojaškega matu kot Mihnjloviču, ker so partizanske sile e, silnejše in številnejše, ter tudi bolj borbe u-. \ je pritisk na kralja Petra, da se pobota z novo , ) lado, toda izgledi za možnost takega zedi-< Veti jako majhne. Konstantin Potic, Petrov v Wa>hingtonu se bo najbrže kmalu podal 1 . v Kairo. Ako Potic ne bo vrgel Mihajlovira m -ar pa najbrže niti ne hi ,'iotel storiti — se Ki-u. more pridružiti nobeni kraljevski vladi Ne-ročila trde celo, da je nova vlada že proglasila jipubiiko. šnji opazovalci so z zanimanjem slišali, da jc i tednik Roosevelt obiskal kralja Petra po oY zoričue vlade, toda vesti, ki so prišle iz Kaira. ■ ' vtis, da je premier Churchill prepustil vse ju-1 ' v t vari zunanjemu ministru Anthony Edenu. ; < e zelo zanimivo, kajti Churchill je pre'j močno ! iral Petra. » hin-tomki uradni kro^i navajajo pred vsem 3 1 dtm- oporne točke med Puričem in Ribarjem. -.•PATRIOTIZEM. — Partizani so se borili in trii dve iii pol leta. Oni, ki so ostali doma, prezirajo tire. ki so zbežali, POLITIKA. — Ribar ima podporo Sovjetske nlie. Pet rova zaslomba je politično na desni. XVRODNOST. — Petrovo vlado dominira o Sr-, 'Ktrjeva vlada in Titove armade pa imajo morda ». težo nekoliko na hrvaški strani. 1 'tko se zgodi, da pride do odločilnega spopada v • i slovanskega zastopnika v italijanski kembi-ivt i- -o je skušal sporu izogniti s tem. da ,]<. imeno-! :j to mesto bana Subašiča. Izbor Subašiča jc najbrže um patera - prav ver etno je, da bodo partizani ž m / dovol ni. Poročila so trdila, da namerava Ribar-1 v ' '""ia imenovati svojega lastnega predstavnika /a i'lj.ir- .o komisijo, toda verjetno je, da imenovanje a še ni bilo znano, ko je bila ta vest objavljena, da ako partizani ne bodo zadovoljni s Šubaiiccm, bo-/avi-zniške vlade morda prisiljene, da trdo nastopijo '■oti Tetru II. — ONA. ' ^JSJTJSSi^'99 ™ tukaišn im naročili. \ E8EL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO! Chas. Sternisha Zastopnik "Glas Naroda" . J 1 ' r Street Gowarda, N. Y. r' TATEJLTEM ja mano, kako se je vm podražilo, n ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarje potrebščina. Da si rojaki sasigurajo redno liopofliljanje lista, lahko gredo upravniitvn na roke a tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnin* ALI NEBI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO fiE DANES? tožen reiciismarsal Goenng, da je pomagal izvajati Hitlerjeve načrte za iztrebljevanj« Rusov, Po jako v, Ukrajincev, Čehov in ! drugih. ; i 3 j Rdeča armada je zavzela Harkov meseca avgusta letos , in potem je š'a na delo komisi-jja, kateri je načeloval znani Irovelist A^eksej Tolstoj. Ta i komisija je zbrala vse mogoče (podatke in dokaze o nemških \grozodejstvih v tem mestu in! I na podlagi te evidence se je vr-j I šila nibravnava. Sovjetsko višje : poveljstvo v Harkovu je abto j Ižiio Xemee, da so pobili v enem i samem dnevu 14,000 prebival-;cev. ko so zasedli Harkov. So-vjeti so dozdaj dognali, da je J i'girilo vsesra skupaj okrog: sto tisoč prebivalcev samo v Harkovu in to tekom šestih mesecev drivre okupacije mesta po Nemcih. SLOVENSKA PRIREDITEV V BROOKLYNU, N. Y. j Slovensko podpomo društvo "Ali Američani?" št. 580 SNPJ prir di veliko zabairo, tako zva ni "Valentine Dance" v soboto dne 12. feb:uarja 1944 v ! znani dvorani pri Frank Ar-nežu. G6-91 Forest Ave. Brook i'-yn, N. Y. Začetek ob 8 uri zvečer. Izvrstna godba za ples. j Več o tem še pozrnje. Druga naša lokalna društva se tem potom naproša, da upoštevajo zgorajšnji datum ter ne primera jo svojih zabav, kar bo tudi društivo All Americans vpoštevalo ob priliki njihovih zabav. Z rogaškim pozdravom , ; A. F. Svet , RUSI ŽE SODIJO VOJNE ZLOČINCE (Nadaljevanje s 1. strani.) Francozi se bore v Italiji Francozi s srdom v svojem (srcu in z ameriškim orožjem v | roki so v soboto neskočiii neko goro v prvi bitki v Evropi na strain zaveznikov. Imajo a-meriške uniforme, lazun čelade, toda vsak francoski vojak ima pri sebi francosko unifor-ato, da jo obleče, kadar bo pre-1 stopil francosko mejo. Franceozi so tudi vjeli ne-j kaj Nemcev in na njih obrazih je bilo videti mnogo večji : strah, kot pa pri onih, ki jih pripeljejo v ozadje Amerikan-ei, kajti vedo, da Francozi smrtno sovražijo Nemce. s 0 N A R T REKORDI Nove slovenske plošče! Jerry W. Kopriviek In njegov orkester M595—Weddinjf Polka (Ne bom se možila; Ti pa jest, pa iidana marela) Wedding Waltz Slovenski Waltz Pojo Rupnick sestre MCM—Jeep Po>ka (llat' potico pečejo) Marine — polka 575—Terezinka — polka Na p'anincah—valček Lepe Melodije Duquesn« University Tamburica Orkester M575—Va Marijance, potka 1 Kje so moje rožice Marit-ka pegU—polka Jerry Kopriviek in orkester j M"5—^Terezinka polka N'a planincah—valček Za tozadevni cenik in cene plošč se obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. 42nd ST.. NEW YORK Najbolj praktično božično darilo za letos je United States War Bond NAŠA POMOŽNA' , AKCIJA j Zbiranje obleke za stari | || • kraj ■! E!ot znano, smo ameriški Slo venci takoj po vpadu nacistič i nih tolovajskih vojnih čet v Ju' » goslaviio zaslutili, da bo naša . stara domovina strašno trpela. Ne samo, da bo ljudstvo pre-. ganjano in.mučeno ter dopri-[ našalo velikanske krvne žitve i temveč bo tam nastala tudi ne-) popisna bedy. Zaeno pa smo i nost pomagati, kajti nesrečno . -lovensko ljudstvo nima niko-i erar, h komur bi se mo?lo z za i wnanjem obrniti, razen do svo-- jih boljše situiranih bratov in •sester v daljnii Ameriki. Za-1 veda i smo se nadaHe tudi, da bo nara pomoč najbolj zane<-liiva, rko za pomožno akcijo organiziramo in to nas je doverllo. da smo ustanovili Ju-'koslovanski nomožni odbor, s'o venska sekciia. I i i J Da se v tej slutnji nismo va-' i i ra'i. najboljše pričajo številna i poročila, ki kljub strogi crnzu- ■ hi in drug:m zaprekam, polagoma prihajajo do nas vse od tedaj. Na Se ljudstvo je bilo o-kradeno in oropano vsegra in z ■ velikim upanjem se obrača do | nas. Potrebuje hrane. obVke. i orodja, s-m^n, živine, poslopij • in sploh vsesa.. Ve'iko bo to-' rej treba zbrati, da bo naša i Tiomoo re= kaj zalegla. Zato.j bratje in sostre. po^ežimo «nct I v ?en in darujmo v to svrho j 1-akor največ Tv>o'emo! Biš s"1-' daj, ko so božični in novol«o-cčila o poetih prispevkih, i k. jih priobčujemo vsak me'ec i sproti. Ako nismo bili pos-Jed-nje č.ise po=ebno glasni »lede I pomožne akcije, je največ ; v-7-ok. krr smo hotelji dati j SAvSn a'i naši politični akni-jji. ki ie tndi oobebna. n°kaj vpč pri ožnosti.. To na na i no zadržnie n:ko?ar. Obe akciji sta potrebni, in vsakdo lahko T>ri?voje ministre. Jugoslovani, ki ?o nasp ot-niki Puričove vlade, nas za» gotavljajo, da ima Tito že pri-p-avljeno druso izjavo, s katero bo proglasil Jugoslavijo za remibliko. Predstavniki opozi ciie. ki so bili pri kralju Petru o priliki "week-onda" so mu nuino prigovarjali, naj poskusi do=eči sporazum <= partizani, pr dno v-e možnosti za to iz-g n^jo in up bo p epozno Ti k^oTi poudarjajo, da .je P^edporoj za to da se m^bi p-eno'Va lVa^e Mihailo-viča v srojstvu vojnega mini- stra. Potem bi bilo potrebne reorganizirati viado na tak način, da bi bili v njej zastopani tudi taki politiki, v ikatere bi partizani mogli imeti zaupanje. Vendar pa je treba priznati, da je zelo dvomljivo, da |li se b-: sploh dalo izvesti take leformo vlade v izgnanstvu, da bi mogli patrioti, ki v notranjosti Jugoslavije, na domaČem ozemlju nadaljujejo od por. inr ti vanje zaupanje. Prijatelji dinastije, ki pa sc i nasprotniki Puričeve vlade, bi j najraje videli, da pride do spe razuma med Titom in kra'jem in s:cer na osnovi tega, da bi kralj priznal Titovo vlado zn 'svojo, ter se poda1, v .Tngosla vijo, da se mu pridruži. j Za t;tdaj britanska vlada svojega stališča nap: am Jugoslaviji ni spremenila. Britanija še nadalje priznava kralja Petra kot vladarja Jugoslavije, njegovo vlado pa kot legalno, zakonito vlado. Dozdaj tu di vprašanje d.plomatičnega pripoznanja Titove vlade še ni j postalo aikutno, kei* partizani sami že ni-o stavili formalne zahteve za tako priznanje. Prav lahko mogoče pa je, da se bo v kratkem pojavilo vprašanje glede priznanja v'ade "de facto" Puričeva vlada ima povsem očividno namen, braniti svojo pozicijo, t r noče napraviti nobenrjra koraka za sporazum s Titom. Oni. ki to politiko obsoiaio. iz-ažajo s vo ^e pomisleke, češ. da bo krali poslal tako pov.e?an z usodo Mihhaj-loviča. da bo končno usoda dinastij same nonolnoma odv's-na od lesa, kaj bo z vojnim ministrom. Angleži so vedno smatrali, da ^e krali eden od redkih stebrov stabilitete in edino=ti v tem trojnem s^bsko-hrvatsko-sloven.^kem kraljest\m. ter tudi ona centralna točka, okoli kate-e velja no vojni nanovo sezidat' to državo. Ako postaje krjlj ^pvpč zapleten v no-tranie polit čne spo^e. bo nie-sreva važnost v teni pogedu močno trpela. KAKO DOBIVA TITO POMOČ Iz Kairu piše poročevalec Henry T. Gorrell, da so došle v Italiji te dni večje zaloge živeža in vojnega uiaterijala. katerega se sedaj dostavlja partizanom v Jugoslaviji. Porocevaiec pravi, da n»i je zilaj dovoljeno oixlelodaniti to dejstvo ter tudi pripomnja, da se dovaža partizanom materija I po Jadranu potom majhnih prevoznih ladij, ribiških čolnov in vseh dragih mogočih manjših tovomlških iu drugih ladij. Dostava materijala se izvaja. kot p:Še poročevalec, že od <"a«n, ko so zavezniki dobili pod svojo kontrolo pristane. Brin-disi. Bari in Barletta. On tudi pravi, da je bil v Bari več tednov. kot poročevalec angleške mornarice kma u potem, ko je bilo to pristanišče zasedeno po zaveznikih. Takrat, pravi Gor-rell, bi ga bili parkrat skoro brmili v vodo. ker je hotel priti v dotiko z jitgoslovan- k;mi posadkami, ki so prišle v pristan, da nalože zalosr za Titove armado. Vkljub temu, da ni bi'o nobenemu po^očevaVu dovoljeno niti omeniti, da se dostavlja IVago in materijal ingos^van-skim borcem, je pa Gorrell vedel in videl dovolj, da je bil na jasnem irledo zavezniške pomoči, ki i« r n skrivil :b potih dosezala nart;znn ko boiovni'ke. Preori-čan je bil že takrat, kot zdaj pravi, da so nameravali zavezniki že od vsega začetka nuditi največ pomoči Titu in njegovim partizanom Zanimivo je, ko piše o "mosquito fleets", (komarske flotile) kakor naziva to prevozno brodovje med zavezniškimi pri stanišei in tajnimi pristani partizanov ab jadraskem obrezju> ter pravi, da dovažajo jugo-lo vanskim borcem v»e od velikih in malih topov do lofoaka za pi]x- partizanskih jnnadeov. To bi pomen i'o, da zavezniki pre skrbljajo Titove armade sedaj tudi z živili in zdravil ski mi ter sličnimi potrebščinami. Vziio glorijo Prvo i poglavitno j? človeku odkril i5-čnost; še nisem bil prav iz 1 i»regovoril, pa se mi je prevali-!' !a v hinavščino. . Iz dvoma, strahu in sramu, iz potrtosti in saroopoznanja se ' izviie po z vrhano mero mladosti, ljubezen, srečo;J :n delil jf. drugim z obema ro-l kama od svoje preobilice. Ni se zavedal tega svojega bogastva, bilo mu je "kakor voda in srak; zato ni bil hvaležen nikomur, ne Bogu, ne ljudem. Njezovo *rce je bilo polno ljubezni; ljubil je vse stvari in i*saka stvar mu je vračala lju ^en. To vse je bilo kakor ob 'ebi razumljivo; bil ie božji 'ar, reprošen in reza h varjen. rY!Vo je /Vel v solncn in vsej iridko-ti življenja so šle mimo livtra. ^ Iz tolike sreče na se je rodi-' a nečimernost. Prav poneve-loma in po nedolžnem je bil rama kr,jen vase, v svojo lepo jrado, v svoj zvonki glas, v ivoje sloko moško telo, v svoje >bsežno poznanje življenja, v ivojo duhovitost in zgovor-lost (\sto naravno «e mu je zdelo, da se m!u priklanjajo, la ga ljubijo, da poslušajo ver ia, kadar govori naglas, da sto >ijo v stran ter umolknejo mehi ia je in pričakovaje, katar se prib iža. In nikoli se au ni zazdelo, da za svojo raz-ipno ljubezen in dobrotljivoet e zahteva, le vrhane mere danosti, temveč tudi vrhano lero -suženjstva. ' ' 1 »Mimogrede po naključju, i rez hude misli, so mu nedolž- 1 a usta zalučila v lice besedo: i 4 4 Starec I" Najprej jo je komaj napol < azumel, bila mu je tuja, sko-aj smešna v svoji odurnosti Mi zakadila se mu je narav- ■ tost v srce in ni je mogel več ; zdeti- Rana j? bila zastrupljena »rečudno hitro se je siri'a in mojila. — Kolikor bolj je od-ival misel, toliko silneje se je :ajranjak vanj: | "Staraš se, siviš; le melo ča a še in poribile se ti bodo žile! Nečimernost je bila razgalje ia in osmešena, samozaupanje e je omajalo, srce je spoznalo frenko sramoto bojazljivosti, leodločnosti, lokave oprezno-icsti, hinavščine. Zdelo se mu ie, da stoji neprestano pred iodnikora; neviden je ta sod-lik, ali strog je in vseveden. — ?red njim m; oybedaval se je brez še-1 hanja. ogledalo je zagospoda-, 1 rilo nad njim, ukanilo ga je za' svobodo. Oez noč, kakor iz močvirja.! so vzklikle nizkotne strasti, (ki jim pod svetlim opoldanskim solncem ni bilo ne prostora, j ne življenja. — Človeško govorico je hotel slišati, ljudi je _ hotel videti, poleg s:be jih je . hotel imeti, mnogo in tako bli-; zu. da je čutil sapo njih nst; zakaj judje so mu bili ogleda-Ig. v katero je strmel, v kate-i i rem je razodeval v^o lokavost ( hudobnost in hinavščino svo-jega novega bitja Njegove oči -o se čudežno iz-izhlstrile; grbo, ki je prej ni o-pazil, je ugledal zdaj že zdaleč na sami senci; smesnost je zalotil pod najspodobnejšo oble-1 ko, greli je zasačil za oltarjem. I Noben pogled mu ni bil sikrit' in vsak mu je bil sointjiv. V bolesti, ki ga je bičala z jermeni. je pljuval nevoščljivost na-1 tolčevanj, in sovraštvo v obra-| ze svojih najbližjih. Ker ni bilo mirti, ni bilo več mere v njem; brez mere je ljubil in koj nato brez mere sovražil, breiz mere zaupal, brez meie tsumil; preošabno, čeznaturno je ma-~ homa planila kvišku samozavest, pianila moč ter še tisto uro treščila v brezdno trepetajoče ma odušnost. Darove, ki so mu bili dodeljeni, je delil prej 7 obema rokama, delil je 1 od svojje Izobilice radost in lju bežen tudi zdaj je delil z obema rokama, vsakomur m na vse strani; škropil je stiup, ki tinu je- brizgal v lice nazaj. I Poglavitno pa je bilo, da je ( hotel videti, Videti, kaj da je mladost in ka&o se razkazuje, kaj da je staranje in staro-t', ; kaj da je maščevanje in smrt. j Ogleda val je ljudi s predrl ji-v'm pogledom — strahu, zavi- ; sti in nemega, na dnu koprne- ' č»rga upanja; preizkušal jih je, za pel ja val, da bi izr abil iz njih ' skrivno>"t; kakšno skrivnost, sam ni vedel. ' Ali rlove'k mu je bil prema- [ lo; v-aka stvar in stvarica je j hranila, skrivala in razodevala j skrivnost rojstva, mladosti, umiranja in — smrti; videl je j prašek na cesti in solnce na ne- T hu. videl je družbo krog sebe. j narode, ki so bi i in bodo, zem- f !jo in vesoljnost, videl, kako se , pne življenje in pada nepre- t -tano v silnem toku. V vsem T :n vsakem pa je videl sam se- „ be in svo.io brezkončno brid-i + Kaiti nad vsem kar je delal 1 mislil in čutil, nad strahom. -•bupom in upanjem, nad zlobo »n zavistjo, nad vsem samomu-Vnif-m je bila rpzp'o?trta noč. te?kn žalost, nepremična, ne-^>o od kamna. Videl sem ga takega, ko je bil čisto sam pod tem strašnim nebom; le trenotek je bil, ali -kar sem takrat videl in slišal,'— me je presunilo do dna srca. j™ Kakor so šle misli svojo trdo in mračno pot, tako je šlo z njimi telo, priklenjeno nanje. Koj v prvem tenotku, ob prvem dvomu — pod senco prvega strahu, so ee mišice zganile pokazala svoječasno, ko je prevzela oblast v Tangerju. Proti taki samozavestni Španiji, ki težko čaka tistega trenutka, ko bo prišel v njeno last tudi Gibraltar, in ki ima vse obljube za podporo in pomoč od stkani velesil osišča, proti taki Španiji seveda Gibraltar; nima tak ga pomena, kot ga je imel nekoč. Š i pa bi zopet predaleč, če bi trdili, da je Gibraltar za Angleže sploh izgn-bil pomen. To bi sp zgodilo le takrat, če bi prišlo do oborože nega spoia med Anglijo in Šoanijo. V moderni vojni bi! bila angleška trdnjava vendar le premajhna za uspešno ob-! rambo pred špansko vojsko. Težko in srednje špansko topništvo lahko doseže gibraltar-tiko pristanišče. V času zračne vojne j? ze'o težko preskr-bovanie • jrfbraltarske posadke z živežem in municijo, vedno ogroženo od nasprotnikovega letalstva. Hrana in municija pa mora *koro v cloti prihajati od zunaj. Odločno prema , lo je v skalnati trdnjavi pitne I vode. Francosko in italijan-i !ko letalstvo je dokazalo, daj lahko na na de Gibraltar tudi ta' krat, Če Španija ni v vojni. To oomen:, da angleške ladie v braltarskem pristanišču ni^o oovsem izven nevarnosti. Če bi se primerilo, da bi Gibraltar res padel, bi pač Anglež m i naenkrat preostff'a za ohrani-ev zveze z bo.ka, se je zganila, iu šla tiho za njimi. Prišii so do drug« s*raže, tudi ta s-e je akrenila in jim sledila. Pr.den so pri «li iio morja, so se odkihnile od temnih grmov se tri sence ii \ >e -o kakor brez volje, gnane s čarovniško silo. krenil, na >;ezo begunci. Ko so se zasvetil1 v temi beli »tebriei ob utopnicah k mor ja, je Epafrodit polglasno izpregovoril: "Hvala tebi, Kristus, Re«U .j!M Ali v istem trenotku ?o se oglasili trdi koraki, iz teme je u laril svetel meč in po vrtu se je razleglo z glasom zapove-uii.jočega častnika: "Kdof — Stoji" Zalotil jih je nadzirajoči častnik, ki je prišel oo aena>vad-ni uri na vrt do straž. Epafrodit je odskočil pred ostrino meča, zrak je zasičal, udarec ni zadel. Bliskovite se je dvignil sivi pramen svetle ga jekla, da bi udaril po Iztoku, ki je v go:i tuniki šel za Epa-fioditom. Ali takisto bliskovilto *o se vzpel iz grmovja << mne sence trgovčevih sužnjev, ki so bili pripluli z velikim rolnom in čakali v zasedi, ako bi -bilo treba pomoči. Navalili so od zadaj na častnika in ga podrli. 44V čolni" krikne Epufrodit in potegne Iztoka za seboj stopnicah. Skočila sta vanj tudi Numida in Spiritlion ••Odrini!" Sajka Re j? zagugala na valovih. Padli častnik je zuklicul na pomoč. Kecum-i v čolnu so -i.š.ili tek straž od raznih postojank prostranega vrta. Za-zvenčalo je jeklo, zapokaii .-leini, kri!., hru-č, padanje in plju-arijo vode. Pet stražarjev Slcvenov. ki ni^o zahranili Epa-f.-oditu vhoda, ki so mu pri begu si dili in bili takisto namen-j ni potegniti z Iztokom, vsi so priskočili r.u pomot sužnjem. Lztok se je stresal v čolnu od kopmenja, da bi udaril tudi - m Prsti na desnici so se mu krčili, kakor bi iskali ročni-•a. pa ro otipali le konec veriga, ki mu je visela od vratu. Vsi so molčali v vročici. Epafrodit je nastavlja! uho. da hi po hmpu razbral izid boja. Udarci so ponehavali. krik j- utihnil, bolesten stok sc ie priplazil zdaj po morju do nje-•-•<»vih u*es. "Zmaga!" izpregovori pivi Nnmida. "Veslaj!" za pove ostre Epafrodit. Numida je zgrabil veslo in pomagal močnemu sužnju. Sajka je ietela kakor postrv. Ko ni bilo ničesar več slišati, se je sklonil Iztok do Epa-froditove roke in jo dvigni! k ustnicam. Grk je začutil dve : o-ki kaplji, ki sta mu kanili iz oči junaka na drobno desnico "Gospod, brezmejen je moj dolg!' "Plačal sem ti svojeta!" Tztok mu vnovič poljubil roko, ospeli so v pristan Orkove vile. Numida je gledal nazaj in z očmi prebadal nočno temrno. "Prihajajo," jo izpre-rworil glasno, ko s0 stopali iz čolna. f>ele tedaj se je zganil na dnn čolna čepeči Spiridion. Zobje so mu šklepetali od silnega trepeta, vrečo z denarjem .u* pritiskal krčevito k sebi. " Gospod, plači'o!" sc bile prve besede, ki jih je izpregovoril. * "Kako se vrneš? Zakaj si prišel*" "PalčMo, gospod p|,«!o mi daj. pote mpobeenem!" "Pobegneš?" se jt začudil Bpaf-odit. "Nc morem nazaj, ne upam. Ko si ti otemal Iztoka ve-•■ig sem zagledal smrt Zbežal sem po denar, kar sem si ga mukoma prihranil." Stisnil je vrečo S, tesneje k srcu. , ^ , gospod' Daj ™ plačilo. Tisoč, si rekel t.soc zlatih!" "Dobiš, se vec -iohiš! Hočeš z menoj?" j "Prosim, milost mi izkazi!" . . /:N'1I?.i,dft: SPiridiona "aj prepeljejo na jadrnico! Tam dobiš pačilo in pobegneš z menoj!" V tem se je približal veliki čoln, katerega so gnali zma- 'Z z ™ ^o ^kaj sužnjev je padlo. Sloveni vojak: niso oili ranjeni. "Brš na konje!" Spustili so se vfci po strmini proti hlevu. Tam jih je čakalo petnajst vrlih paiatincev, Slovenov, v krasni opravi jez .eeev. Dva m dvajset osedlanih in obrtdanih konj je hrzslo in tolklo s kopiti J Med vojaiki je bil tudi Radovan. Na glavi je imel po-zlae, n Slem, na prsih sreb-n oklep. Epafrodit re je irodcn veselo nasmehil, ko ga ie za-opravi-kaVo ie Ko je opafzil sta ree Iztoka, bledega, v sprhneli tuniki, z verigo okoli vratu, je (k njemu, *a ^il z nerodnimi lolzah1 nŽlj »vršilo, kakor da bi trenil in brez besed. Rekel sem, da ni brio ljubezni, tiste vsemogočne, ki jo poznam; zato ni 'bilo ne srca, ne bolečine, ljubosumnosti Še celo ne. Le čudno titrujen, zanič in potrt sem bil mahoma, kakor da sem daleč in strmo hodil Nerazločen, teman občutek je bil v meni. občutek smešnosti. osramočenja, niepotrebnosti, ob rutek r-Ioveka, 9ci stoji nenadoma v dnržfoi, v katero ne hodi. Saj tako se 5r začelo, «=aj tako se je agodilo z njim! Samo še tisfte besede, tiste strašne, bi bilo treba! (Spreletelo me je vsega sladko in nadvse bolestno obenem. Nekaj se je težko zvrnilo od mene, bil •sem kakor osvobojen in očiščen. V enem samem hipu sem 'lahkotno prestopil silen jarek; z jasnim očesom, brez žalosti, z mirno ljubeznijo sem se ozrl nazaj. Moj junak je bil pred menoj, 5e bil »premagan; pogledal sem: mu iz lica v lice,-spoznal in občutil sem ga do dna in se ga nisem več bal. — Mislim, da bom tisto dramo zares napisal Nvicarski listi prinašajo na podlagi verodostojnih prič in dokumentov izpričane podrobnosti o klaverno-zabavnem slovesu Mussolinija in neslavnem . koncu italijanskega fašizma. . Fašizem in njegov krvavi usta j novitelj bosta v zgodovini slo-. venskega naroda zapisana s i črnimi črkami in bosta vsem i slovenskim pokoljenjem služila kot najresnejši opomin v vseh naših bodočih odnosih do Italije. D.'bele knjige italijan skih zločinov v zadnjih dveh . desetletjih so napisane in sleherni Slovenec, in Jugoslovan hi morala do podrobnosti poznati najžalostnejŠe poglavje novejše jugoslovanske zgodovine. Da bi bila *lika fašizma in njegovega glavnega kolovodje popolna, je potrebno, da poznamo tudi njeno zadnje poglavje. Italija pred državnim udarom. Z vdorom zaveznikov na Sicilijo so se notranje napetosti v Italiji samo še poostrile. Široke ljudske nmožice so sicer v notranje političnih vprašanjih zadržale tudi v teh dneh — od saniih porazov zaledenelo otopelost, ali so zato ostanki preživelih strankarskih skupin de la'ii s polno paro. Strankarske silnice so se strnil«* predvsem' v dve skupini. Prva je našla svojega odrešenika v osebi maršala Badoglia. Ta skupina ni imela nobenega izdelanega ideološkega programa, pač pa je — po laški na-vadi — ho-l tela v zadnjem trenotku rešiti to. kar se rešiti da. Okrog! nje so se zbrali bivši fašHi.i katerim ie Mussolini zlezel čez slavo. Spoznali so. da je fašizmu za v-dno odbrenka'o, za j to, so po receptu "volta laj bandi^ra* obrnili skrahircme-j .nn cezarju hrbet. Drutri skupini sta stala na čelu Grandi in Federzon\ oba' tudi šc v naprej pravoverna faj šista.. Ta skunina ie hotela za, vsako ceno rešiti fa'-iz m, zato pa žrtvovati Mussolini ja. Obe skupini -ta samo čakali, na ugodni trenotek za drža-vni KAKO SE JE POGREZNIL FAŠIZEM? iPo "Bazovici.") udar. Italijanski kralj, ki je v zadnjih 20 ietih igral mizerno vlogo Mussolinijevega lakaja, se je naslanjal na Badoglia. Pri tem pa je držal tudi še drugo železo Grandi-Federzoni v ognju. Grandiju je nekaj dni pred zavezniškim vdorom na Sicilijo obesil okrog vratu "Annunziato." Maršal Badoglio je užival v Italiji precejšnjo priljubljenost še izza prve svetovne vojne, posebno pa zaradi svojih uspešnih ali ne viteških podvigov v Abesiniji. Ta laški maršal ni bil seveda v ničemjer manjši fašist od ostalih, bil pa je — vsaj tako pripovedujejo — velik nasprotnik italijanske ira ljubimkanja z Nemci. To je tudi verjetno, kajti maršal je v prvi svetovni vojni iz neposredne bližine občudoval moč in silo zavezniških narodov in je zato tudi nasrlutil, kakšna usoda čaka Italijo, ki je priklenjena na prusijaško verisro. V svojih političnih podvigih se je Badoglio navezal na odvetnika Bonomija. bivše-predsednika italijanske zbornice in znanega social demokrata, ki je poleg tega tudi še velik zagovornik monarhije. iSkupina Grandi Federzoni je štela ined svoje privržence barona Acerba, Bottai-ja, de Štefanija, Bastianinija, grofa Cia-na. maršala Puppa in de Ve-cehia. Kralj Viktor Emanuel je pogostokrat sprejemal Grandija in Federzonija, ki sta ga na-cf.varjrda. naj osebno poseže v razvoj dogodkov in požene Mnssolinija. Kralj pa se je izgovarjal, da je za to potrebno skVcatl Veliki fašistovski svet. Ce hi ta Mnssolinija pustil na cedilu z doseženo protinnissoli nijansko večino, potem bi se nač lahko znebili Mnssolinija. Duče je dobro vedel, kaj era čaka. z-vfo ie Stalno odklanjal sklicanje Velikega, fašistovske ira sveta, ki že od leta 1939 dalje ni več zasedal. Obe skupini sta ločeno smatrali. da bo ura njihovih podvigov udarila takoj drugi dan. ko se bo duče poslovil od Hit- lerja na napovedanem sestan- ' ku v severno italijanskem me- j stu Feltre pri Benetkah. I Zadnji sestanek Hitlerja in Mussolinija Postavljen pred izredno te- I žak položaj v Siciliji, se je Mus j solini v drugi polovici julija j odločil, da zaprosi za pomoč Hitlerja. Duče je pri tem mislil zlasti na orožj? in munici-jo. V trm času je imela Italija še dovolj vojakov, ki so bili izvežbani za upravljanje z nentšfcim orožjem. ITitler pa ni bil tega mnenja. Z orožjem je hotel poslati v Italijo tudi nemške vojake. Da bi oba diktatorja razčistila vsa nesoglasja v teh vprašanjih, j- bilo dogovorjeno, da se bosta sf»sta-la v severni Italiji 20. julija. Mussolini se je odpravil na pot v družbi večjega štev ila višjih : častnikov, ki jih je vodil general Ambrosio, ki je še danes načelnik italijanskega generalnega štaba. (General Ambrosio je bil pozneje odstavljen. - — Op. ured.) Sestanek v malem mestecu Feltre je bil zelo viharen. Razgovori so pokazali, da Nemčija ne more oziroma noče prihi-jt?ti Italiji v pomoč v tisti obliki, kakršne si je želel Mussolini. Po dveh urah razgovora — tako zatrjujejo priče — se je Mussolini strahovito Tazje-zil in ob razstanku s Hitler-vm. prostaško zaloputnil vrata. Sestanek je popolnoma pro-oadel. Povratek Mussolinija v Rim Ko se je Mussolini vrnil v Rim, s? je znašel pred položajem, ki ni kazal nobenega izhoda. •Končno so 24. julija zvečer sklicali Veliki fašistovski svet. Ko sta za to zvedeb' obe skupini, so pričela na obeh straneh mrzlične priprave za naskok na Mussolinija in za njegovo končno odstranitev. Grof: Grandi je izdelal načrt dnevne ga Teda, ki so ga podpisali na j slednji člani fašistovskega svei ta: Grandi, Federzoni, De Bono, de Veochi. Ciano. de Mar-sico. Acerbo, Paresehi, Ciamt-ti, Balella, Gottardio, Bignardi Albini, di Štefani, Rossoni. Bottai, Marinelli, Alfieri in Ba stianini. S pomočjo teh podpisov je Grandi potisnil Mussolinija v ogromno manjšino, in njeirov konec je bil samo Šoj vprašanje nekaj ur. Grandi je trdno Tačunal, da se bo povzp jj na dučejevo mesito in pri tem popolnoma prezrl, da se bo z Muftsol i ni jem pogrezn i 1 tudi i fašizem. (Nadaljevanje prihodnjič) SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^^ 50 ZA. ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsrga amrri&krta naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije; so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na »vrtu. Sedaj je prišel iaa, da Združene držat e pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve tirani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in J« priporočamo vsakemu, ki raziunr angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki »e tiče sreče milijonov . . ft- tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona l'u£lljam Money Order za $.............. za lastnoročno ptolplsanoUi kn]igo(l»: Moje ime .................................................... 6t., ulka ali Doi žt............................................. Mesto in država............................................... "Glas Naroda" 21« W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. j PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO j New Modern Encyclopedia ! V ANGLEŠČINI45® j 22,000 Razlag .. . 1,100 Slik | Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri i more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti p razlage vsake besede spadajoče v njegovo j stroko. j Cena sedaj §4.- I (PoStuina in zavarovalnin« plačana.) p Knjiga vsebuje 117« strani in je okusno t platno vezana. — Skoro f neverjetno je. da je mogoče tako najpopolnejšo knjigo dobiti za taka | zmerno ceno. j Knjigarna Slovenie Publishing Company f 21C West 18th Street. New York U. Ji. V. ! TO KNJIGO DI MORAL IMETI TI III VSAK I»IJAK NA RAZPOLAGO (knjigarna Slovenie Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc j Listki POUČNI SPISI Spisal Iran Albreht Spisal Ku-ar Me*k»; 144 str Cena M centov Len 7» <*oto% Pohorske poti Filozofska zgodba Malenkosti Spisal Janko G laser Cena 50c Spisal Alojz Jlraaek S pital Ivan Albreht Cena 6* eemšm c«.a 75 «•«*•» Angleško Slovensko BOlllO _ , (f. J. Keru) — Vesana knjiga Ko smo m v morja o^a bridkosti Živi izviri , . Knjiga o dostojnem vedenju Spisal Rev. K. Zakrajfcm Spisal Ivan M«U«U UJ >traQl Ci— It naln Knjiga pripoveduj«, kako }« KnJ,ga ^ KToieTrRUl1 * . ^^Sw^naZS ^ovenski knjilemoatl. kajti f MlekaTStVO sanjka In pripravljal "strup" T nJ1 ,e T tr,M,Htih <1,,l>fih »Pl«l Anfo« Pevc s allkamL aa Jngoalovane m njiboro dr- gUvJlh opUuui'h trln,,j!,t 188 •tn,nL ~ K,,Jt|W " uUkMr' Uro Se dolgo prej kot Jo * »tovenakeKa naroda od davnih In farmer*, - splotoea. napadeL početkov v starcu. storai.«tvu Ons H eantov edjic K u, ^ ttz:: . obrtn° « "" ^ ui umi jg Tjj _ 4J3 ^(rnttl _ , _ „ 207 strani „ ' 2.W at rani. mm. — KnJIca jo fu OO pUtDO TeMltHj nsm«*Djens v prvi vr^tl as stav- _ —_ ' $2 two. um>-tiM> la Strojno klju^av- ^alfintto ter MeaoHvaratro. MiiMTtjHi mi Mnaj* Državljanski priročnik__o— tt- -HOW TO BBCOMK a GR1ZBM (V slovenMinli *** MfWit® knJ,f^ *riW4H* k aar*m or no OXmD mnr , . „ , «lu u. S. i»liu— Canadian Mot V tej knjigi ao m pojaaniu la KaJltlct da* OnW za ssaajeoo ^ta. Maajie sv.^ aaktal aa —^ po«*xi uw*riakj Orfavijau peiljele » O. 8. mmduk w X Cmm » MrtN Cma M eentov arinan S CMta.