n
Naj Težji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CORTLANDT 2876
GLAS NARODA
U^:slo¥enskihidelaT«erf^Ameriki.
Entered m Second Glasa Matter, September 21, 1903, al tira Fort Offioo at Htw York, H. Y, nndnr Act of Congrats of Hush 8,1879.
r
TW largest Slovenian Daily Sa the United States.
lssoad every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.
TKLEEON: OORTUUTDT 287«,
NO. 187. — ŠTEV. 187.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 11, 1927. — ČETRTEK, 11. AVQU8TA 1027.
VOLUME XXXV. - LETNIK XXXV,
Usmrčenje Sacca in Vanzettija odgodeno.
razkol v
francoskem parlamentu
V francoskem kabinetu je nastal razkol radi Po-renske. — Briand je pri-
izvršitev smrtne obsodbe je odgodena na dan 22. avgusta
Fuller je po posvetovanju s svojimi zaupniki od-godil usmrčenje. — Velik uspeh zagovornika Hilla. — Delavske mase zahtevajo oproščenje obeh obsojenih^ ker sta baje nedolžna. — Mussolini in papež se nočeta vmešavati.
BOSTON, Mass., 10. avgusta.—Warden državne jetnianice je včeraj ob polvanajstih objavil, da je bila odgodena izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom, Vanzettijem in Madeirosom do 22. avgusta.
Tozadevno informacijo je dobil warden od go-vernerjevega tajnika Reeda.
Governer Fuller je poklical včeraj k sebi svoje, ... ,. ,	„.•«---- ----
•J	v .. . 1 1	1 n 1 i- lraj francoski kabinet o vprašanju	• tw^
zaupnike ter se z njimi dolgo posvetoval. Posledi- izj)rflznenja Pcrensk^ ki bilo PoJbJ ^'VkVivi ca tega posvetovanja je bil njegov najnovejši od- zopet dvignjeno vsled neodobrene JqJ^	{objave uekejra poročila generala
transatlantiški polet!
Nemška Junker jeva tvrdka je dala razdreti in preiskati aeroplana namenjena v Ameriko, ker se boji zarote, da se prepreči polet v Ameriko.— Odposlala bo* se tretji aeroplan.
turati napadel fašizem
Filip Turati, pobegli italijanski socijaiistični voditelj, je pričel priobčati v londonskem listu članke glede zasledovanj v Italiji. — Napovedal je državljansko vojno. — Rekel je, da je Italija sedaj ječa.
LONDON, Anglija, 10. avgusta. — Filip Turati, veteranski italijanski socijaiistični voditelj, je priobčil v Daily News značilno pismo, v katerem protestira proti fašistovskemu sistemu, pod kate-
rensKe. - onano je pri- DESSAU, Nemčija, 10. avgusta. - Včeraj po-! ^t^ Tv™ ****** * S° POma~
pravljen na popolno iz- ?°Une so odvedli oba Junker aeroplana, Evropa ** Pobegnit> « Italije.__
praznenje ozemlja. — jin Bremen, o katerih se pričakuje, da bosta v so-i Turati piše. da se bo pričel pro-'
boto odletela proti New Yorku, nenadno v lope ter j*4«* proti njegovim prijateljem 19. ju razdrli. Vsi obiskovalci so bili izključeni z le-if.VRU8ta v Sav°™ pravi nada-talnega polja, ko se je zgodilo to.
On vidi le malo prilike za sodelovanje z Nemčijo, dokler bo ozemlje zasedeno.
Kot se grlasi, je bil vzrok, za to
čudno akcijo domneva, da so po-PARIZ, Francija, 10. avgusta.'sknžali poškodovati stroja do ta_l
Skoro tr. ure je razpravljal v£e-|ke|fI| obse„a da bj w mogla zayr,
Dessau v New York.
Delodajalci ponujajo
nizko plačo.
;!je:
— Moj beg le pomenja kršenje trd^ in absurdne postave, ki prejo z ječo do šestih let in z neomejeno globo vsem osebam, ki :zapuste deželo brez potnih listov.-
DBS MOIXES, Iowa, 10 avg _»t0 se I,ravi' vsera ^^ašLstom. kaj-zaposleni od Lastniki premogovnikov v Towi tl °m' kl mso fa*isti' ne morejo se-|e Junkers naprav, so baje razkrili so ponudili premogarjem plačo pe- daj d°biti v Italiji l>otne&a 1Lsta-zaroto te vrste in njih dokazi so tih dolarjev na dan, kot je obsta-,RaZVenteRa pa obstaia smrtna ka-
KT • v •	i	.	»i \JUir................."" ------- -------
INaivecja zasluga za to gre novemu zagovorniku ■
T. t* "ŽL v proso n ]ii
Arthur D. Hillu, ki je napel vse sile ter se je poslu-1 Se prod sestankom Lige narodov WA w.Vavft	,'»,', ^"/"".prekoračiti mejo
r	|Jio preiskavo.	plačevali v zadnjih letih izdatno 1	uieju.
'Guillaumat in ker je treba irlede i ,	.v "	. . .	"	....... "'"	, . ^ • • u«tr«»liti»v katp.
J	zadostno prepričali upravo, da je jala v časih vojne, čeprav so na	aworizira usiremev Kate-
uravnati politiko skleniIa vprizoriti najbolj natanč- temelju Jacksonville dogovora rpkoIi	ki. bi skl,Sala skrivai
Rezultat preiskave obeh motor- višje mezde.	j — Ce je mož kot jaz, star 70
, p, v.	jev ni bil še razkrit, a mehaniki! Ponudba je bila naslovljena na »n bolan, prisiljen pobegniti iz
Delavske de-l	0 . " a l,mllaumata zbirajo zopet stroja do nadaljne organizirane premogarje ter je Italije, v nasprotju s tako posta-
in naeijonalistični voditelji eelo sedaj vse, kar je v njih moči, da organizirajo v notranjosti demilitariziranega ozemlja napol vojaške sile. ki bodo zavzele mesto rednih čet kot obmejna straža, kakorhi-tro bodo umaknjene okupacijske armade.
tela, bodo vzdržali najbolj ostro ljeni delati za nižjo plačo, jim ob-'kega, ki se noče vkloniti diktator-kontrolo nad obiskovalci na polju ljubljajo premogarski baroni traj- stvu.
in oba stroja bosta neprestano za-'no delo. | Turati je ugotovil, da so bili vsi strazena.	' -- '.oni, ki so zahajali v njegovo hišo
Žil vseh sredstev, da izposluje obsojencema noVjV Ženevi tekom septembra me.se-proces.
PARIZ, Francija, 10. avgusta.	i i i i t " v
monstracije v protest proti bližajočemu se liamr-CVTst^	se<laj 7ejiHla v raz,ir'nih listi,L Ko bi do-'vo, je to dokaz, kako nemogoče je
. c	• \/	vi	. I . '	... . '»o časa, ko bosta aeroplana odle- bili premogarje, ki bi bili priprav- postalo v Italiji življenje za vsa-
cenju oacca in Vanzettija so se vršile včeraj v vseh zovalcev, da store nemški vojaški	1 1
večjih industrijskih in pristaniških mestih Francije. V Nantes in Marseilles je prišlo do spapadov s policijo.
V Cherbourgu so demolirale ljudske množice, ki so vprizorile demonstracijo, ovire, katere je postavila policija ter prodrle nato pred ameriški konzulat, kjer so pele "Internacijonalo", dokler jih niso razprišila policijska ojačenja. Po demonstraciji pred konzulatom so vprizorili parado z nato sledečim zborovanjem, na katerem so zahtevali oproščenje Sacca in Vanzettija.
umor dveh kitajskih boljsevikov
Iz domoljubja je ovadila sina.
PHILADELPHIA, Pa., 10. avg.
Radi povodu ji pisem, ki prihajajo semkaj glede transatlantiške zračne pošte, so sklenile Junker-jeve naprave od poslati tretji aeroplan ob istem času kot Europo in Taka akcija je tehnično kršenje Bremen pi]ot tega tretjega awo_ Mrs. Louise Hedding je povzroči-
versa diske pogodbe ter jo povsem plfma bo ^ gehnabble doblo la včeraj aretacijo svojega devet-lahko navede Francija kot vzrok,. ^ ^^ pru?ega pUotA Se ni najst let starega sina Adolpha, ki da zavrne vsako prošnjo dr. Stre-<so do]^i,i Uradniki naprav izJje dezertiral od mornarice. Rekla semanna v Ženevi, da se skrajša jav]jaj0j da bo skupna odpošilja.'je, da je več tednov vojevala boj
■■■ ■■■■■ f H .........knpniMjP	okupa- 1ev twl| aeroplanom zel0 ^večala materinsko ljubeznijo in svo-
Bowman hlder, predsednik francoskega komi- » uskih sil. Na temelju elena 431 V|Varnost poleta ter nudila letalcem j" ljubeznijo do domovine, pred-
teja Ameriške legije, ki pripravlja vse potrebno za iT"0™5 i)0^0tlb^e N^"^VTku1priliko' da Prekkusij° razlii:'ne vi- no 86 je 0(ll0<:'ila' da ovadi-konvencijo Legije, ki se bo vršila septembra mese- p^e^KSe bo s svoje toni Sine ter najdejo najbo,jža zra^°' ca, je poslal narodnemu poveljniku Legije, Hn- izpolnila vse pogodbene obliga-
cije.
Korak za korakom so izvedli večino teh obveznosti. Pred par dne-
ter se je pokazalo, da se je zado-l
v Ženevi glede
ward Savage-u v Chicagu brzojavko, v kateri je o pozoril na veliko razburjenje, ki prevladuje med francoskim prebivalstvom radi afere Sacco in Van-zetti.
PORTLAND, Ore., 10. avgusta. — Na generalni konvenciji hotelskih uslužbencev so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti usmrčenju Sacca in Vanzettija, ker nista bila baje deležna pravičnega procesa ter bila obsojena le raditega, ker sta se zavzemala za delavski razred.
MONTEVIDEO, Uraguay, 10. avgusta. - Tu-kajšnja poslanska zbornica je poslala včeraj brzo-,skrčenja okupacijske dobe. V zad-javko predsedniku Coolidge-u, v kateri ga je na-"i'1	na skrajno nereden na-
prosila, naj ne pripusti, da bi usmrtili Sacca in Vanzettija.
Včeraj je bila tudi napovedana 24 ur trajajoča protestna stavka.
CASABLANCA, Maroko, 10. avgusta. — Tekom demonstracije za Sacca in Vanzettija, ki se je vršila pred ameriškim konzulatom na Place de .nem je mnenje razdeljeno. Negie-France, so zažgali ameriško zastavo.
Policija je razpršila demonstrante, ki pa so se pozneje vrnili feer bombardirali konzulat s kame-
plast za njih polet.
Nemške ladje na morju so dobile navodila, naj signalizirajo letalcem njih natančni položaj.
Amerika se hoče oborožiti v zraku.
vi so bile objavljene številke Pk-jtpaBMtlantifike letalce do Irske ter eil na temelju Dawesovega načrta!^ ^ informacije glede njih
napredka. Tvrdka je ponudila vče-
CUSTER STATE PARK, S. D., Četrti aeroplan^ bo spremljal 30. avpusta. _ čeprav ne namera-
vajo Združene države vprizoriti
stilo vsem zahtevam zaveznikov. Izvedeno je bilo tudi uničenje ali opuščen je iztočnih utrdb do take
točke, da se je zadostilo vsaj mi-	. _
nimalnita zahtevam zaveznikov, 'i^ilo. da nameravajo aeroplani j gaano odgodeni.
Vsled tega se je smatralo skoro jVpmonti polet brez pristanja, na-j Tako ^^ iz poletne Belc zagotovo, da bo treba zadostitiv«ldar prepričanje, _da je^^
raj sedež v tem četrtem aeroplanu za $750.
Čeprav se ni nikda ničesar ob-
tekme z Anglijo glede graditve križark, vsled izjalovljenja mornariške konference v Ženevi, se bo vendar izvedlo gotove načrte za povečanje mornarice, ki so bili za-
to njili cilj in da so priredili vse potrebno, da ostanejo v zraku od! 40 do 60 ur, sorazmerno z vetrom.] Hermann Koehl, eden pilotov
Osem novih križark, katere je dovolil kongres leta 1924, bodo zgradili v teku naslednjih treh let. Tisoč bojnih letal bo stavljenih v
j čin pa se ie objavilo poročilo ge- „ . ^ ^^ ««	,
\ieralaGuiilaumat pred šestimi me-j^cmena, je pojasnil včeraj zve- ^	^ y ^	^^
sec i in tega poročila so se oprijeli ^ ^ko je dobil težke »peklme	. rMvent	namera.
tekom poskusa, da uveljavi vztraj
oni. ki nasprotujejo locarnski politiki medsebojnega zaupanja kot izgovora, da odklonijo vrjetno prošnjo dr. Stresemanna.
V kabinetu kot v deželi v splos-
de na to, če je dal Nemčiji toza-
nostni rekord.
Z transatlantiškim poletom namerava pričeti v soboto med tretjo in šesto uro popoldne, vsled česar bo omogočeno letalcem dospeti v New York po dnevi. V četrtek devne obljube, ali ne, se zavzema bodo vprizorili zadnje poskuse z
razventega vajo zgraditi velikansko zračno ladjo, ki bo trikrat večja kot "Los Angeles".
v Milanu, njegovi najbolj intimni prijatelji in celo zdravniki, aretirani takoj, ko je 011 pobegnil. Večina njih je bila oproščena, a deset jih eaka na proces, med njimi on sam.
Turati izjavlja, da ni hotel zapustiti Italije za stalno, a ker je bil slabotnega zdravja, je uaprosil za potni list, da bi se odpočil kje v inozemstvu. Edini odgovor, katerega je dobil, je obstajal v tem, da se je postavilo policijsko stražo ob vhod v njegovo hišo in ko je šel Signor Turati incognito v Milan, so mu sledili ter pretili.
—	Nisem hotel zapustiti dežele, a so me dobesedno prepodili iz dežele z zasledovanjem, ki je bilo tako nevredno kot je bilo nepostav-no. Zasledovali so me ter špijoni-rali za menoj kot za zločincem, — je rekel. — Neznosno je, da mora postati za vsakega prostega človeka domača dežela ječa, v kateri je tako zločin ostati kot zapustiti jo.
—	Iskreno upam, da bo prišla Italija kmalu iz njenega sedanjega političnega stanja. Nadaijeva-vanje tega stanja bo dovedlo do državljanske vojne, do vojne sovraštva in represalij, ki potenci-jalno že obstaja. To stanje ne more in ne sme obstajati, ker bi po-menjalo končno ekonomski in moralni pogin Italije.
Dva kitajska komunista sta bila umorjena v Vancouver ju. — Zmerni (kitajski nacijonalist je izvršil samomor potem ko je ubil urednika in pomočnika.
VANCOUVER, B. C., 10. avg. — Spor med radikalnimi in zmernimi fakcijami komunistične stranke na Kitajskem je dosegel svoj višek v orijentalskem delu Van-couverja včeraj s smrtjo treh odličnih Kitajcev.
Louis Man Har, komisar han-kovske vlade za Sanado, je bil ena žrtev. Njega in Von Parka, časnikarja, je ubil Von Suej Sang, zmeren komunist iz Kamloopa. B. C., ki je nato sam izvršil samomor.
Poleg tega, <ia je bil komisar liankovsJce vlade, je bil Louis Man Har tudi izdajatelj Canada Morning News, kitajskega lista, ki je v uredniškem delu napadel skupino zmernih.
Navzočnost nekega sovjetskega agenta v Canadi o katerem so trdili, da deli obsežen propagandni sklad je v zadnjem času še bolj pospešila sovraštvo. Krožila so poročila, naj bi se sklad porabil za sejanje sporov med Kitajci in belimi.
Spor na Kitajskem med radikalnimi in zmernimi člani naeijonali-stične stranke, ki je izdajala list, je napravil |>oložaj še bolj resnim. Radikailei, na čelu jim Louis Man Har, so se polastili kontrole lista, čeprav so zmerni obdržali zboro-valnice in urade v višjih nadstropjih poslopja, v katerem so izdajali list.
Silen uredniški napad v včerajšnji izdaji lista na canadskega zastopnika zmernega krila, je bil baje direktni vzrok umorov. ,
Posledice viharja.
Vihar, ki je divjal v Massachu-settsu, je povzročil pol milijona škode na tobačnih nasadih.
Briand odločno za izpraznenje, ker spoznava, kako težko bi bilo
njem. Policija je izvršila več aretacij.
RIM, Italija, 10. avgusta. — Sacco v oče je pozval Mussolinija, naj se osebno zavzame za njegovega sina. Mussolini je odvrnil, da je stoiil vse, kar je bilo mogoče na temelju mednarodnih postav.
Poskus rimskih prijateljev Sacca in Vanzettija, da se napoti papeža, naj poseže vmes iz "razlogov človečanstva", so v Vatikanu na kratko zavrnili.
Glasilo se je, da ne more Vatikan uvideti mož- odvisen od večjega vprašanja, če nost apela, ker sta bila moža pravilno obsojena z|boJ>oreil8ka izPraznenia ali neupoštevanjem vseh pravnih principijev.	L Z^t *	V^ \/ v*- '1 "L J 1"L D* . , P°&ovore tako z vojnim mim-
V številnih delih Kima SO se pojavili včeraj na Strom Painlevejem kot maršalom zidovih mesta plakati z napisom: — Mi zahtevamo petaiT10m v zadevi generala Guil-pravico, nikake milosti. — Policja ie plakate Dotr-<lallraat, je ostal prepri6a^ da m°-
ffaia z zidov ^ ra Francija vestno izpolniti'svoje gata z ziaov.	_ . . , ______________ ,1 ^f 'obljube, dokler zadosti avojim ob-
za Francijo kot za Nemčijo nadaljevati s politiko realnega sodelovanja, dokler drže vojaki ene dežele zasedena ozemlja druge dežele.
Težkoče, katere se je doživelo v zadnjih par dneh, da se je pripravilo nemške delegate do tega, da so podpisali trgovski dogovor, se smatra za del nemškega odpora, ki
obema aeroplanoma, nakar bodo letalci počivali v petek in soboto do časa dejanskega poleta.
Pilote časte v Nemčiji kot junake celo predno so završili polet preko Atlantika. Štirje piloti so poročeni in njih žene jim bodo sledile v Ameriko, kakorhitro bodo informirane, da so varno pristali.
veznostim glede razoroženja in reparacij, nemška vlada, ker ima francoska vlada posla z nemško vlado, ne pa z nemkšimi nacijonalist i.
V kabinetu pa se mora Briand boriti proti staremu duhu suma in antagonizma, ki je v večji meri zastrupljal vsa leta vojne kot pa so jih resnični spomini na pretekla trpljenja. .
Seznam.
To je seznam, ki pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po* datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko* rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.

Dinarji			lira	
Din. .... 900 ....	| 9.40	Lir		
Din. .... 1,000 ....	f 18J0	Ur		
Din. .... 2,DOC ....	% #6.25	Lir		... 117.65
Din. .... 8,000 ....	IM.00	Lir	...... 000 ...	... $28.75
Din.____10,000 ....	Htt.00	Lir	...... 1000 ...	... 156.50
Za poiUJatre, kl pre«			XMaaiJsv aH pa I)	mM lir
dovoljujemo poseben sneafc				
Nahailla pa br>a|av«	tm		ZKBS V sajfarajta	u mm m
nlaaama sa sMka				
Posebni podatki.
Pristojbina a h^ Hh MMlftft Maris* v JusslarlU to ftflHj« onto fcsksr
i« m nt
SHMk n • wmwi si Kii nspnj
šm IMS. p• S mmšm
si
iUMMi
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, ^oobOjtomi NeV« Yorlt, N, X.
r&i
GLAS NARODA, 11. AVG. 1927
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Jugoslavia irredenta.
V Gorici	Clementi, Markovi? Marcolini, So-
je na seji fašističnega direktori- Si«"' So««. Kastelie Castelli itd. ja tajnik Oaccesse opozarjal na Te je i z seznamkov onih, ki so velike izgube, ki zadevajo trgovi- prosili za izpremembo priimkov.
na- Komisija pa izpreminja tudi služ-
Owned and Published by
H	SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser, president.	_Louis Benedik, treasurer no in industrijo radi raznih
Place of business of the corporation and addresses of above officer*.,rodnih praznikov", katerih je ved- heno razne priimke, ne da bi bili fi2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N^Y no več. Proslavljajo se raznovrst- dotieniki vložili kako prošnjo.
"GLAS NARODA"	ne obletniee, prihodi fašističnih Pregledala je prvih 1258 priim-
(Voiee of the People)	funkcijonarjev itd., vedno je "fe- kov v seznamu in določila: *
Adamič Adami. Afrič Afri, Am-
AJI-
1 s sue d Every l)ay Except Sundays and Holidays.
sta' v Gorici, d as i meseo gospodar-
ju celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................$tf.t)0
Za pol leta ..............................$3.00
Za četrt leta ...........................%1JSQ____
Subscriptiont Yearly $6.00. Advertisement on Agreement
Za Sew York s*i celo leto...$7.00 sko rapidno propada in so pričele brožič Ambroso. Andreje i ('
Za pol leta................................$5.50 industrije v njegovem obsežju naj- drei, Antič Antoneič, Antonič An-
Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 občutnejše hirati. Caccese je re- toni itd.
Za vol leta ................................$3.5^ kel, da je zadnji čas. da se neha Po tem načinu bo komisija na-
z raznim* proslavami in hoče sto- daljevala izpreminjevanje priim-riti na kompetentnih mestih ko- kov.
rake, da bi se v bodoče razne sve- Z Goriškega poročajo, da teme-čanosti prirejale ob nedeljah. To Ijijo doslej po komisiji v Gorici iz-
IZ ŠPORTNEGA SVETA
i ■ ■ -casa:r!5
"GLAS
"(Ha* Soroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pravnikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se	. „	, .. , v	. .. ,	,
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- vel-'a za Goricn• Prav bl b,,0< da vrsen<i Premembe priimkov na dokov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje nehalp raznp Javnosti tudi po točnih prošnjah. Nasilnih, uradnih najdemo naslovnika.	(deželi. V slovenske vasi prihajajo prememb še ni bilo. Med tem pa
razni fašistični politični in vojaški pošljajo razni fašistovski odbori 'zastopniki, pa morajo ob takih pri- slovenskim kmetom poziv, da naj ■■■ likali vsi domačini pustiti svoje izpremenijo svoje priimke v ita-
I dnevno delo in čakati ob cestah lijanske in jim navajajo tudi toza-mestno italijansko gospodo. Slavo- devne italijanske oblike. Fašisti : loki in zastave pa še "vermouth a' računajo, da bo takole do novega e zavrSili pred par tedni lia Dunaju nnore' P° vrhu lia tudi stanejo de* ,eta Primorje že najpristnej-
tiar!	S« Kiilflhriiii!
NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Cortlandt 2876. _
ŠE ENA O DUNAJSKIH IZGREDIH
K« t znano, so s resni nemiri.
Dunajsko delavstvo je protestiralo proti sodnikom, kat eri s<> < »i >r< ist i li pet nemških naeijonalistov, kj so pozimi usmilili v bližini Dunaja dva delavca.
Izplačana vojna odškodnina.
"Cassa mobile di Gorizia" je iz-
plačala v preteklem mesecu 96 mi- P0Š!lla lijonov 327,100 lir. S tem denar- van'
ša Kalabrija!
Smrtna kosa.
V Idriji je umrla Julči Pivk, v Bielli pri No-
O,link s od i še a ni bil nepristranski, in delavci so po r je ^kodovanih 26;3J9"o;eb - V Puli je preminul 24-letni
vsej pravici dali izraza svojemu ogoročenju.	|"Banca d'ltalia" v Gorici, Trži- Bo?omi1 ^aTS0> sin sodnega urad-
' Silna ljudska množica se je zagnala proeti slavni du- ču in Tolminu je izplačala v istem "ka Frana v Bust0 Arsizio-
najski just i,' ni palači ter jo skoraj popolnoma porušila>«*eu f^ V™ J'e °d I
, , , . tv i •	-t škodovala 80ol oseb. Odškodnino
I »o par dneh je zavladal mir. Delavci so se vrnili na ^ dobiu ]K)škodovanci iz Goriške;
Vlada je sklenila palačo nanovo zgraditi. Potre-'pokrajine z Vipavsko dolino,Kra-j
som, Banjško planoto, Soško doli-j
Peter Zgaga
.v V	. V-::. '- -:''v.
'.■i ^ tv sa >>" .<, ><
<1 j • •
\-K> .
k Mg	
	
llgplp	/i
	M
PPIIP	x i
mmm	1
mmmmmmmL ...
VMinoo* * uwwwft m. «.
Bobby .Jones iz Atlanta Ga., je najboljši igralec golfa na svetu. Te dni se je vrnil iz Anglije, kjer je porazil vse iinjrleške prvake.
Dopisi
Novi romunski kralj Mihael je star samo pet let.
| Pet !et ni posebno velika starost.
| Toda za kralja v današnjem ča-nu popolnoma zadostuje.
1	x
1 *
1 / modernimi romani je velik križ.
| ( lovek začne čitati tak roman in prečita ponavadi do srede, pa
,se dejanje še ni pričelo. Sredi knjige se dejanje prične. To je neroil-
jno. In še bolj nerodno je, ker se ne
konča prej kot na koncu knjige. *
Sin-študent je prišel ves vesel na počitnice.
Krepko je stisnil očetu roko in rekel:
—	Začetkom leta si mi obljubil, kaj ne. da mi boš dal petdeset dolarjev. če bom šolo dobro izdelal.
—	I)a. sin moj, — je oče ponosno pritrdil.
—	Xo. vidiš, Roga zahvali, ta trošek sem ti prihranil.
Coghlan, B. C., Kanada.
Arkansasu preti nova preplava.
delo.
hen denar bo dobila iz davkov, ki so bili že povečani v ta namen.
Davke bodo plačali v prvi vrsti delavci, torej ljudje, ki so se udeleževali demonstracij.
KINEMATOGRAF IN PROHIBICIJA
se nemščina kot obligaten predmet. Fašistični napihnjenci se pro-tivijo temu, češ, da ni umestno.
Zagovorniki ameriške suše so zopet dosegli nov uspeli.
X«\ da bi zmanjšali dotok pijače v Združene države— tega ne, toga ni mogoče—ampak izposlovali so, da se v kinematografskih slikah ne bo smelo več smešiti prohibicije.
Filmi, ki so se bavili s tem predmetom, so želi burno priznanje več ali manj žejnega občinstva.
Zanaprej pa ne bo dovoljeno niti v naslovih kinematografskih slik, niti v slikah samih, naniigavati na prohi-bicijo, njene vzroke in njene posledice.
S to pridobitvijo si suhači ne bodo dosti na boljšem.
< 'e so spravili iz kinematografov omalovaževanje pro-'libicije, jim preostaja še neznansko veliko polje naporne delavnosti: ob vsej paeifični in atlantiški obali Združenih držav, ob prostrani mehiški in kanadski meji in sko- cesto pod Čiginjem. Kmetje se bo-:
jijo škode, ako bi šla cesta čez ro-
Tempotom potrjujem, tla sem sprejel od Frank »Sakser Ktate Bank svoto $7.>1.6S. zakar se l<*pb zahvaljujem. To je izborim tvrd-ka ter jo vsem Slovanom iskreno priporočam.
Delavske razmere so nmaj be. Mi na farmah imamo seveda vedno dovolj dela. Jaz imam deset a krov zemlje. Zemlja je dobra in
oP«" jako rodovitna. Moj prijatelj John T ,prev^1 in nam par prav kras" izt0?- Traven ima 15 akrov. Ako kakega ml! komf(. ov zai-ra1' da sem sk°-
LITTLE ROCK. Ark, 10. avg. no do Tolmina, za Podbrdo. Trbiž p0tem ko so že tri preplave opu-m Idrijo.	stošile v tekočem letu južno-
aM. ..	, ... , ni del Arkanssa. Ostaja sedaj «o-|s,ovenca veseli fa nnj pride
Hrvaščina obligate v srednjih so- pet nevarnost visoke vode, ker je' . Xaprodaj 5e dnsti /lobr(, lah na Beta.	(Arkansas reka 40 milj od Pine zemlje. Cena je raz]i^ua 0<1 ]0 (lo
Italijansko prosvetno mmistr- Bluff zopet udrla skozi odprtine',75 do]an>v aker stvo je odredilo, da se uvede v re-'v nasipu. Arkansas Citv se pri-	'
Skih srednjih šolah hrvaščina kot pravlja na novo preplavo.
obligaten predmet, in sicer takoj j	--
z nastopnim šolskim letom. Ukine r* m	• i . i
Courtney ni odpotoval.
dvakrat reči in vstopil sem. Videl j Ženske so skromne. Če se jim na sem dekle mogoče petnajst let sta- svetu vse izjalovi, se zaupano k io. ki je iz inštrumenta vabilo ta- Bogu obrnejo, ko mile in prijazne glasove, daj Tako je naprimer neko mlado nem ostrmel in poslušal, to pa za- dekle vpletalo vsak večer v moli-to, ker sem ljubitelj glasbe. Pri- tev naslednje besede: pomniti moram, da je bila mala| — O. preljubi Bog, saj ne pro-tukai sla- sku|unu l»ovabljenev, ki so imeli sini ničesar zase, saj prosim samo nekak party. Povabili so me, naj za svojo mater. Daj ji ljubo zdrav-sedem in poslušam, kar sem z ve- je in daj ji čimprej mogoče lepe-seljem storil. Nato je g. Dovjak ga. mladega in bogatega zeta.
Neka Californičanka toži želez-raj pozabil, da moram naprej. niško družbo za dvestotisoč dolar-S tem se gospodu Dovjaku prav jev odškodnine, ker je pri neki že-
SOUTHAMPTON, Anglija, 10.
"kazati Jugoslovanom nekako pri- avflsta- ~ Na temelju vremen-jateljsko razpoloženje".	jSklh v°rohl je kaI>itan Courtney
V Rimu so pač uvideli, sicer go-! ^l0"1' da ne bo danes zJ"tra-i tovo neradi, da Reka brez hrvašči- dxigml V zrak' da	v Ame-
Pozdrav vsem skupaj, ]>osebno pa Petru Zgagi, ki vedno kaj lepega napiše, da smo moški veseli, ženske se pa hudujejo nanj.
Dragič Petkovič.
lepo zahvalim. Na veselo svidenje!
Ljubitelj godbe.
S pota.
Vse pripravljeno za
Honolulu polet.
jlezniški nesreči izgubila desni palec.
( Ako bo zmagala v procesu, ji ne
I bo treba skrbeti za bodočnost.
Imela bo pod levim palcem dvesto tisočakov.
ne ne bo mogla živeti!
riko. Študiral je vremenske razmere do danes zjutraj in ves ta čas1
Sedaj je čas počitnic, zato sent se odpravil, da malo obiščem prijatelje in znance. Pot me je nanesla v veliko vas Chicago. Ill, Ob °<1JUka-j prihodu na 22. cesto in Blue Isd.1
SAX FRANCISCO, Cal.. 10. av-! Ko ^ služkin.ia nastopila službo gust a. — 85 mških in ena deklica pn bogati "os,>e' ji Je rekla sled* se poteza sedaj za cene frM.orto, ki nja :
so razpihane za dva prva aeropla-
I — Roste videli, da vam ho ugi-
na. ki bosta dospela na Honolulu -i"10 I'ri nas- Jaz nisem izbirčna.
Jaz sem z vsako stvarjo zadovolj-
Trinajst ndelcžencev vrši sedaj
je bilo pripravljeno njegovo leta- Ayp H^janrkie bi videl kak slo- svoje za<luj,> PriPrave ™ P0,pT- ki'
Važno državno cesto	.
prve kategorije, ki vodi volčanske °1 Kapitan Courtney ni izjavil,■ ki napis Klualu opazim »Jop
vasi, neprestano popravljajo, isJ™J »«n««va pravzaprav odpo- Dovjak| gr0Cerija, sladoled, tobak	skupa;^ M;,lski «^'dn.šen-|
se bo pričel v petek. Znesek so
boljšujejo in, odpravljajo klance.) Da se odtegnejo ovinku, izvedejo*
to vati.
cigare". Vstopim in zahtevam
ei. da omogočijo tekmo.
Tedaj pn je stopil v sobo njen mož. Majhen je bil, ves zgrbljen in zveriženega obraza. Služkinja ga je pogledala ter
_ ---mojih, par smotk po pet centov." ^ ^ ^ iz Flint, '
Dogovor med Jugoslavijo kerdrugeso mi premočne. Stojim, Meh, je edina ženska v tekmi. ~	rada
n» v sleherni ameriški hiši brijejo l judje norce iz suha- J;J" ™	m Anglijo.
J J	dovitno eigmjsko polje. Cesta bo' LONDON, Anglija. 10. avgusta.
sUc postave.	krasna, zložna, pravijo, da bi uteg-(Dogovor za odplačanje vojnih dol-
nila izborno služiti v vojnem slu- gov Jugoslavije v Angliji je bil
podpisan včeraj v zakladniškem uradu.
Xa temelju tega dogovora se je obvezala Jugoslavija plačati 125
BUTLER IN MUSSOLINI
*
Na svetu se pridela ogromno
.	TT	množino kave. In statistiki doka-
koneentnno. \ prasam da je nitroglicerin napravljen iz zujojo> da se polovico te kave u.
da si eno prižme, nakar mi udari	■ ■ ■ —
na ušt^sa prav mili in prijeten glas ALI VESTE »odhe na
(Izletnikov je po Vipavski dolini
univerze, dr. Nicholas Murray po leti vedno več. Posebno priha-
Dekan Columbia
Mutlcr, je napisal rlanek, v katerem pravi, da trpi elo- .iaJo ra^i Tržani. Na Nanosu, Čav- milijonov 500,000 dolarjev v obro-
vešstvo vsi od pomanjkanja -velikih in slavnih ljudi. - i1"1™1 Javorniku ob nedeljah ^ib. ki bodo obsegali dobo 62 let. ' ... . , . ,	.v	.. I>olno turistov. Sedaj bo pa vrbo-
i o njogovoni zatrdilu je sedaj svet vprvic po dvft H- vih in do]inah ob meji mrgolelo s(Mv* letih brez veleuma, kojega zmožnosti bi se visoko vse polno vojaštva, ker se prično
prijaznega prodajalca, kdo da ta- navadnega glicerina ter pomešan uporabi v združenih državah, ko lepa igra. On me prijazno po- z močnimi natronovimi in žveple-l Kje vraga, v Zružraih državah? vab,, ako hočem z njim malo sto- nimi kislinami ter je izredno moč- v bHžini tiskarne tovo ne. piti v drugo sobo. Nisem s, dal no in nevarno eksplozijo sred- Tislo> Uar pijemo vsako jutr0 v ti.
stvo? Eksplodira pod velikim pri-|sUarni, je s kavo komaj po barvi
]>a z o- v sorodu.
dvigale nad zmožnosti povprečnega človeka.
Ko je pisal tir. Butler dotični članek, se je mudil v Kvi'opi.
V katerem evropskem mestu, nam ni znano. Zagotovo bi pa skoro, rekli, da v Rimu ne.
vojaške vaje velikega obsega.
Italij anizacij a priimkov.
Tržaška prefektura razglaša med drugim nastopne izpremembe priimkov :
BIČANJA y JUŽNIH DRŽAVAH
POZDRAV!
Predno grem na parnik Beren-garia 10. avgusta in odpotujem v preljubleno staro domovino v Ko-salnice pri Metliki, se še enkrat prav lepo zahvaljujem vsem, ka-J teri so me spremili na kolodvor v Butte, Mont. Posebno se zahvalju-ie«i sinn Anton Kastelitz, ml., in Koziih Coselli, Beloglavec Cobi- Mr. in Mrs. Gorše ter Mr. in Mrs.
anehi, Tvoejančič Coceani, Gabri- Aneel
u
za vso postrežbo in vse, kar
se
ijelčič Gabrielli, Rosic Rossi, Sim-iste mi dobrega storili Tudi
--jčič Simini, Kršič Chersi, Troha j prav lepo zahvaljujem sorodnikom
Iz južnih držav prihajajo neprestano poročila o bi- Trocca- Brellh Brelli> Zadnik Sa-.Mr. in Mrs. Petr.šič in teti Male-railiill	'	|dim' Plan£'iŽ Piancian' Ogrizovie.gič v Steelton, Pa. za lep in prija-
rn I	. .	. .	v . i 1S0,	Lippo. Valic Valli, zen sprejem ter postrežbo,
lakozvaiu stoproeeiltnezi, ki ne verujejo V moe mjDorčič Dorsi, Prelec Prezzi, Toma- Zatoraj vam kličem: lepa hvala
vsem in nasvidenje v stari dorao-
DOHAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne Ofiave, Knajpovo Ječmenovo kavo ln Im-portirana domača zdravita, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilite po brezplačni cenik, ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rahl.
V	ceniku totlese na Sil te mnogo drugih koristnih stvari.
M & t h . Pezdir
Box 772, City Hall Sta.
New York. N. Y.
tiskom ali udarcem, ne .gnjem. Uporabljajo ga za razstre-j 1 jeva nje in v druge svrhe, včasi pa; Yerom] je hud strup> pa je iz_ tusli, v malih množinah seveda, kot borno sreflstY0 za spanje. zdravilo. Tako zdravilo se pa sme, Dve tableti veronaIa< pa spi Uo. rvzet. ed.nole v navzočnosti zdrav- vek tri dni in trf Priraerilo mka. Ah veste, da ste dobljeni, če se je tU(lj da je za V(H,no 7aspal
V lekarno je prišel ponižen mo-
se enkrat dotaknete Helmar? Xik-dar ne boste hrepeneli po navad-'ški ter x?ra{a] i'ekarnarja: nib cigaretah. — Seznanite se s Helmar še danes.
vpliv ameriške pravice, napadejo zamorca ali inozemcajžič Tomasi, Lukae Lukas, Blažko
ki sc kaj ] pregrešil, ga zvežejo, odpeljejo na kak samotni i ?rlaf°i ****** Pe^ani' Mihelic! vini! i : i v . ,	,	v	_ , . v Michelini, Kolin Coein, Klemenčie'
Kraj, slečejo ga do pasu, nakar se zaene procedura biča------
pr nja.
rdar<-i padajo, kri brizga iz hrbta in žrtev se ponavadi nezavestna zgrudi.
Zagovorniki stoprocentnega amerikanizma se vrnejo veseli in zadovoljni domov, mislec, da so opravili dobro in koristno delo vprid narodu in državi.
Oblasti se ponavadi ne brigajo dosti za te samolastne izvrševalce pravice, in to je menda tudi vzrok, da se bičanja ponavljajo.
Noben treznomisleč človek ne bo zagovarjal tega barbarskega početja.
Vseeno bi bilo pa v nekaterih slučajih dobro, da bi se vlogo zamenjale, da bi bil namreč tisti, ki je dosedaj vihtel bič, h kolu privezan.
Anton Kastelitz.
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Ely, Minnesota
Edina nepristranska slovenska jednota v Anerlki. Noben« vneftavanje v verska ali petititna vprašanja. Sto proevn-tov BRATSKA organizacija i ena blagajna in raia geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, fana približna devet sto tisoi dolarjev puMofinJs ko sedemnajst tiso« članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podpora, poškodbe In po-mrtnino. Čitajte njeno glasilo "Novo Mm". Širite pravo bratovo in pristopajte k pravi bratski podporni erganizariji JSBJ.
Osem Aanov zadostuje n novo dnifttvo Pttito po pojasnila na glavnega tajnfta: —
PfaUer. Ely. Mian.
DENARNE POŽILJATVE IZ DENARNIH VLOG
Stranke, ki pošiljajo retlno denar v domovino si prihranijo i*as in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za vsak nalog na pošti Money Order, nam enostavno na-roee. da dvignemo denar za poailjatev iz vloge. Knjižica ostane najbolje spravljena pri nas. Tako * vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplačati v starem kraju.	J
Denar je med tem pri nas varno shranjen in se obrestuje po 4%, obresti se pa prieno računati s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
—	Ali bi lahko dobil malo ve-ronala 1
—	Zakaj?
—	Za spanje.
—	Za koga?
—	Za mojo ženo.
—	Ali imate recept? Brez zdravnikovega recepta ne morem nikomur dati veronala.
Možak se je popraskal za ušesi ter skrivnostno odvrnil:
—	Xe, Zdravniškega recepta nimam, toda njeno fotografijo sem prinesel seboj. Le poglejte jo gospod ! Kaj ne, da bi se ji izplačalo dati malo veronala. Če imate pa
kaj hujšega, je tudi olrajt. *
Statistiki dokazujejo, da kupijo dandanes ameriške ženske v enem. dnevu toliko svilenih nogavic kot so jih kupile pred četrt stoletja v enem celem letn.
Zadeva je zanimiva, in se nazadnje izplača, da si jo človek odblizu
in natančno gleda.
*
Vsaka ženska, ki te ljubi, pravi, da si drugačen kot so drugi ljudje.	r,- -i,-
.	- -. r>, f < .. — . V .	;


GLAS NARODA, 11. AVG. 192T
MUSSpJUINI ^GOV42ENA
MAVRICE M A ETERUSCK:
TERMITI, ČUDEŽNI ZIDARJI IN RUSlTELJI
Sloviti francoski pisatelj Man-rice Maeterlinek je na fjlji.su tudi kot mojster v opisovanju prirode. Spisal je krasni knjigi "Življenje čebel" in • "Inteligenca cvetlic". Vzorni knjigi, ki črtatelja ne nasitita s samim znanjem -s suhoparno profesorsko učenostjo, marveč pa tudi vzpodbujata k ljubezni do prirode in mu kažeta v drobnih in neznatnih rečeh odseve večne lepo-te.	_	|
Pred meseci je izdal Maeterlinck itevo knjigo "La vie des termites" (Življenje termitov). Kdor jo vzame v roke, je ne odloži preje, dokler je ni preeital do zadnje stsani. Al i je to roman iz živalske-' pa življenja? Sad domišljije? Ne: vse drži — samo da te prirodoslov-ne knjige ni napisal kak čmerikav .strokovnjak, ki ne pozna nič drugega kot svoje mravljo, temveč človek, ki umeje lepoto izraza in eleganco oblike združiti s stvarnim rezultatom znanstvenih razlskavanj.
Termiti? Kdo so termiti? Žuželke, ki so v sorodu z našimi mrav-
ki je komaj tako velik kor čebel s. Ali čeprav je zaklet sovražnik človekovega truda in bi bil voljan u-ničitj vse kar je ustvaril človeški ro<l, mu moramo priznati: Delavce je. da mu ne najdeš enakega. V tem je soroden človeku, ki neprestano dela in se trudi za svoje potrel>e.
Termit je"čudno bitje: slep je in brez peroti. Njegovo mehko telesce je mnogim živalim in celo ljudem za/eljena slaščica. Navaden termit ima pripravo za vrtanje ltsa. nima pa — kakor mnoge druge žuželke — obrambnega orožja. Suša in .solnena svetloba sta mu neizprosna sovražnika, vzlic temu pa je tako asvarjen, da lahko živi samo v najbolj suhih in vročih pokrajinah. In da je njegova nesreča še večja, mu ostane celuloza, ki ;}o žre kot edino svojo hrano, nepreku-hana v želodcu. To neprebavljivo gmoto pretvarja na ta način v re-dilne snovi, da redi živalice, ki mu izvrše pretvorbo.
Graditelji polar.
,..,» „....	i -Ali navzlic temu, da ga je pri-
jami /e z.vljenje mravelj je ve- roda neusmiljeno p0slala v živ_
liko bolj zanimivo kakor mislijo	]jenje da „a ni opremila ? zadast
tisti, ki jim hote ali nehote razdi-	nim orodjemf se termit drži in • iri
rajo mravljišča. Ali veste, kaj vse	7 lastnostjo, ki bi jo Jahko imer_
se godi v gradovih teh drobnih bi-	jal (Movekovi genijainosti.
t i j. Neki učenjaki sodijo, da -so
mravlje inteligentnejše otl čebel; vsekakor je njihova družba orga-" nizirana tako kot čebelna na načelu .skupnosti in delitve dela. Mravlje imajo svoja mravljišča izgrajena tako smotreno ,kakor da bi imela svoje arhitekte; v resnici jih vodi prirojeni instinkt. Znane so njihove vojne, k izkažejo strategijo in razvrstitev ''vojščakov"' po določenem redu; imajo mimo bojevnikov tudi neke vrste sanite-to, ki odnaše ranjence in "pokopava" mrliče. To pa povemo le mimogrede, da nam bo jasnejše to, kar pripoveduje Maeterlinek iz življenja termitov.
Trdi se, da šteje termitska rodbina 1200 do 1500 raznih vrst. Najbolj poznajo te razdi talce in uničevalce mornarji evropskih ladij. katerim se delali že hude preglavice; ena ali dve vrsti nevarnih, a brihtnih termitov sta se naselili v Evropi, vendar pa sta k sreči še najnedolžnejši izmed velike termi-ske rodbine. Vsem drugim vrstam ne prija evropsko podnebje in žive izključno v tropičnih krajih, kjer očitujejo uprav genijalno spodobnost p ust oženja. Brez dvoma so termiti največji "defetisti" med žuželkami.
• t >
Skrivnostni slepci.
Življenje termitov je vrlo taji nst veno Ce se poglobimo vanj, se nam zdi, da bi bilo neizogibno m brez hrupa uničeno vse življenje na
Ta
stvarca si umeje čudovito pomagati. Proti solncu in suši se je zavarovala! z "gradovi", term irskimi bivališči, ki so tako trda. da jih ne preseka niti sekira. Termit se je organiziral v nekake republike, ki so skrbno zaprte pred vnanji msvetom. Termitska bivališča niso po vnanjosti enaka, marveč imajo najrazličnejše oblike, ki za vise od vrste termitov in od gradiva, s katerim so bity zgrajena. Včasi so v kakem votlem drevesu, včasi pa vise na veji, a tako čvrsto, da bi se preje zlomila veja kakor odtrgalo gnezdo. Pogosto je termitski dom pod zemljo in se dviga od tal v obliki stalagmitov ali piramid in podobno.
v	\
Četudi so termitski stavbarii slepi in nisft nikdar videli, kakšno je prav za prav njihovo delo, ga j vendar lepo postavijo. Grade od | znotraj nazvzen in vedno v pri-J vilnem razmerju. Včasi zgrade v obliki kolon in čudnih katedral s številnimi vogali take stolpe, da zraste na njih drevje in da se po travi pase živina. Kako je mogd-če, da termiti, ki vendar uničijo toliko dreves in rastlin, puste rasti drevesa na lastni "palači"? Skrivnosten pojav, vendar pa izkušnje raziskovalcev potrjujejo, da je drevje na tremitskih <:gradovih" varnejše od sosednega na zemeljskih tleh. Ta pojav si lahko razložimo samo tako, da te ži-
svetu, Če bi se bila ta majhna, do val<* prevdarijo možnost, da bi
skrajnosti drzna in skoraj po človeško inteligentna živalica tako razmnožila, da bi premagala vsa druga bitja in se umela — v teku milijonov let Svojega razvoja — zavarovati pred škodljivimi vplivi podnebja.
Človesstvo je brez moči nasproti drobčkanim razdiralcetn. Nimajo niti uspešnega strupa niti trdnega ščita, ki bi varoval steklenico pred nevidnim, drobnim kemikom, ki uniči pločevinasti pokrov. Celo steklo ne ostane nepoškodovano.
Predstavte si le to, kakšno groz'j vzbuja v tropičnih krajih termit,
jim drevje lahko poškodovalo njih stavbo.
Med termitskimi "gradovi" so taki, ki so jih zidali tisoče let,' medtem ko drugi rasto od leta do leta. Okoli njih pa ni šumenja in vrvenja kakor okrog eebelnih panjev. Skrivnostnih prebivalcev ne vidiš in ne slišiš. Zdi se ti, da je pred tabo velik kamen, mogočna skala. Ljudje so že uporabili ter-mitsko "opeko" za tlakovanje cest, saj je trdnejša od cementa. Rimski arhitekti se glede trpežno-sti zidov lahko skrijejo pred termi, ti.	« If
UDOBNO SPANJE
Edinole zdrav človek udobno spi. Če 6te nervozni, razdražlji-
ki
vi, izdelani, ne morete spati, ce imate zjutraj občutek nespočito-gti, ni z vami ne- • kaj prav. To večkrat pomenja kako
pomoči za odpravo strupov, povzročajo vaše stanje.
Pijte dos£i vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pri-___ gtne) najslavnejši HAAHuts. o»i ** odvajalni miriiee
na svetu. V za
Kakor r pravljičnem svetu.....
Učenjaka Froggatt in Savage* Savage sta z velikem naporom pre-žagala plošče termitskih bivaiaš'. da bi preiskala hišiče, ki v njih prebivajo milijonski prebivalci. <>-pazila sta neštete hodnike, ki vsi vodijo v nekako kupolo, narej -m* iz posebej pripravljenega lesa. Med koncentričnimi pregrajami se nahaja postor za ličinke. Le-teh je več milijonov in so velike kakor glavice na šivanki. V prostoru vlada vlažno in gorko ozračje, ki se nič ne izpreminja. a je nekoliko toplejše kakor v ostalih prostorih. Po vsod se vidijo špranje, ki skozi nje prihaja in odhaja zrak. Odkod pri. haja toplota ? Najbrže jo povzroča pretvorba rastlinskih produktov, a vlaga utegne nastati umetnini potom : iz kombiniranja zračnega kisika z'vodikom v termitski hrani Brez dvoma znamenito kemično delo.
Okrog vzrejevališča ličink so v kubičnih sobah majhna, bela jajca, nanešena na dobršne kupo. V zgornjem nadstropju se nahaja po. sebna soba, ki v nji biva kraljica termitov in njen soprog princ. Ta kraljica ima 20 do 30 tisočkrat bolj razvit želodec nego njeni podložn'-ki. Slede neštete galerije s podzemnimi hodniki, celice za ličinke in za nimfe. Nato se vrste številna skladišča 7. zalogo hrane (lesa in trave, zmlete v prah). Odpadki termitov so nanešeni v posebnem prostoru. ki je termitsko stranišče: če je treba, se zopet uporabijo za lira-I no. Termiti žro vse, pa tudi lastne j hiše. Ce pritisne glad, snedo številni prebivalci tudi s'oj dom, ki je zgrajen iz celuloze. Kadar postane kraljica nesposobna za plodi tev, jo termiti snedo.
Govorili smo že o načinu prebave. Celuloza je neprebavljiva, lahko pa se kemično izpremrni v prebavljive snovi, n. pr. v sladkor in hidrokarbonate. V ta namen u-porabljajo termiti okove raznih gob. protozorij in nekaterih trav. Sklenili pa so nekako bratsko zvezo z mikroskopično drobnimi žha-licami, ki so podobne infuzSrijam. Te žuželke bivajo v erevesih ier-mitov. Termit žre ceHIozo, a živalice jo prekuhavajo. Ce se zgodi* da nimajo termiti teh živalic, prenesejo premlet les v svojo trdnjavo in posejejo po njem gobe. Nato pa ne pojedo gob, marveč les, ki so ga gobe kemično prekvasile. Ce ni ne tega ne onega, se hranijo s humusom. ki je poln raznih bakti'j in prebavljiv za termitski želodec.
SocijnPna organizacija termitov.
T
- Termitski "grad" s svojo kraljevsko palačo, vzrejevališ'em, skladišči za živila in z vrtovi, je središče, ki vodijo vanj številni p * 1 zemeljski hodniki, ki so hermati.č-no eementirani s predori in garažami. Segajo celo kilometre po i zemljo tja do kraja, kjer si termiti "nabavljajo" živež. Zanj skrbe delavci, ki so številčno najmočnejši družabni razred. Poznamo dve vrsti: veliki imajo ostre škarje "n se bavijo s predelavanjem lesa, mali pa opravljajo domača dela, skrbe so popravek hiše, seje jo gobe, strežejo kraljici i n neprestano spravljajo njena jajca. Samo ta delavska kasta termitom ima v čre vesih omenjene živalice, zaio >di J nole ta prebavlja svojo hrano. Vse ostale kaste dobivajo živež iz ust delavcev ali- pa žro hrano, ki jo
.imsMweoo * wminwk
na opisan način priprav, jo J-j lave i Ion vojakov, ki so .s hrbtom obr-Zaradi tega svojega položaja ima- njeni li kraljici in v>ak trenutek jo "domači" delavci — veliko pripravljeni, da se postavijo > oblast v termitski državi. O J njih škarjami v bran za pomnoževalko zavisi, koliko prebivalstva sme i- '.svojega rodu.
meti termitski grad; Kar presega j Ob nekaterih dneh .m* ves ter-določeno mejo, m >ra neusmiljeno mitski svet zbere k nekaki zabavi, poginiti. Termiti niso brez v.sakr- Zdaj se začno ".svet! plesi". Te ' šnega alt mističnega čute: Če jih dni .se izležejo mladi termiti. Tako sreča lačen veliki termit in prosi trdno zgrajena trdnjava dobi na hrane, mu ustrežjo, ali odvisen mah nešteto oken. skozi katera kn-zarod pomore brez ozira na levo m kaj;> vpjščaki. Če. se jim zdi, da je desno.	vse v redu, se oglasi neki poseben
Razen delavcev iniajo Vojaško , zvok in skozi okno polete .^ivaliee kasto. Tudi vojakov st-i dve vrrti.|- prozqrn'mi perotmi. To je njihov Manjši opravljajo nekako policij- zadnji polet, zakaj te,rinit i s perot!J sko službo, večji pa varujejo dom'mi so že v naprej obsojeni na pred vnanjimi sovražniki. Le ti ni-- ' Z vseh strani prilete ptiči, majo zadostnih prebavil in jih moj ki čislajo termite kot izredni sla-rajo delavci dobesedno pitati, o- ščico. Z druge strani .se vržejo na-premljeni pa so z nekakimi škaija-'nje črne legije mravelj. Celo zalili, ki jih nosijo na jekleno trdi more! jih nabirajo, skuhajo in sne-riavi. Pri nekaterih vrstah termi do ob divjih plesih. Iz tega po tov imajo celo iopničarje. Na njih t kalja >se navadno n-sita samica in glavi je cev, ki brizga v precejšnjo *amec. To sta nova kraljica in daljavo neko strupeno tekočino. j kralj, ki bosta bodisi prevzela po
organiČno slabost.	"
. . • Poflltjt® ta lmt Gold Mttfal na	"
Morda potrebuje- vunj«vi m dati »katiji. zavrnit« pecatenih škat-
jo ledice in mehur	"
. najet tednov.	. • '»«•.: --——
IMPORTIRANEKOSE
in DRUGO ORODJE
Kosa Iz grarantlranegra jekla s rinčkom, 24, 26, 28 in 30 palcev dolge .....................$2.—
STP ............................*.. .90
Klepilno orodje, teike vrste .... 1.76
Brusni kamen "Bergamo'' .....M
Motika ...........................M
Pralca ...........................30
RI bežen ta repo s 2 notema .... 1.3S
KoalMe (bres expreaa) .........2.00
Blato poShjam poštnine prosto.
Math. Pexdir"0*	«...
NEW YORK, N. V.;
Ce se na "gradu" pojavi majhna luknjica, skozi katero bi utegnila priti njihova najhujša nasprotnica — mravlja — se brž pomole glave vojakov in zapro^-vhod v predor. Ko sovražnik odidet da jjejo z nekakim žvenliptanjfim znake. Na lice mesta prihite delavci in dobro zacementirajo poškodovano mesto. Zdi se, da to ni edin način termitskega pogovarjanja. I-majo eel niz zvozkov z določenim |)omenom. Če je luknja velika, jo delavci dobesedno zazidajo in asta- j beremo, .s kakimi sred>tvi je jiriro vijo vojake zunaj. Tako se termit- c-a v tem majhnem svetu uveljavi-
veljstvo v stari hiši. kjer so tega fine snedii kraljico, ali pa v novem kraljestvu.
Pri vstopu v novo kraljestvo, k ga ne bosta nikdar več -»»pustila jima oslepe oči. Drug drugemu odtrgata peroti, ki so zdaj le nejio-treben okras. Po kratkem svatbenem letu nastopijo krute socialne dolžnosti.
To je zgolj bežen pogled v skrivnostno življenje termitov. Strme
ski bojevniki velikodušno žrtvujejo za interese svojega .rodu; ker
Ia soeialna načela, ki se nam zde domislek elovkovih možganov. \
namreč ne morejo najti vhoda v termitih je izraženo neko'neuntl^i
(;grad". poginejo ali pa postanejo plen mravelj.
T •
Pri termitski kraljici.
vo, groteskno načelo, in še enkrat se spomnimo: Gorje človeški civilizaciji, če bi ti zahrbtni, sijajno organizirani požeruhi kedaj premagali klimatske razlike in po svojem strahotnem razplojevanju podmi-nirali človeška bivališča.
Priredil Ig not us.
Termitska kraljica je v primeri z drugimi termiti osrromne postave. Trebuh ji je podoben beli klobasi. iz katere moli majhna glavica. Njen mož je največja šla pa, kar si jih lahko mislimo; venomer je skrit pod trebuhom svoje plemenite soproge. Kraljica živi pet .	. , _ 1 * ^ii aw, mzaeije "Selnvarž-Kot-Gold", ker let. Vso to dobo daje svojemu ro-? '
du po en jajce vsako sekundo, to,	.
.	.... . . . .ske vlade ob priliki dunajskih
se pravi: 30 milijonov jajc na le-i. ..	1	J
Dr. Marx
je. izstopil iz republikanske orga-
to. Druge dolžnosti očividno nin«a. Okrog te okorne matrone, ki se ni-
. „„ f.„	. Vse komedije Molieres-a
kamor ne gane, se venom or suče-	J
jo delavci, ki pridno odnašajo jaj- so na Japonskem-kot protinravne ca v posebna skladišča. Pred za-prepovedane, ker se Molieres nor konsko posteljo termitske kraljev- čuje iz starih ljudi, starišev,posluš-ske dvojice stoji dan in noč kor- nosti otrok in — emancipacije žen.
POSEBNA PONUDBA NASlM CITATEUEM
PRENOVLJEN P.TSALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
S strešico za slovenski črke č, i, t ^
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni niVair. umetnost. Takoj lahko vsak piš«. Hitrost pisanja dobite 1 vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland t Street,	■ Few York, H. Y.

ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
AMERIŠKA ZGODOVINA V AVGUSTU.
BEXJAMIN^JIARIUSOX, 23. PREDSEDXIK '/.DRV/EX ITI
DRŽAV.
Benjamin Harrison je bil prav-nuk HarrLsona, enega izmed sopod-
tične .stranke, oh prihodnjih volil vali pa je bil Harrison poražen,
plsrtikov Izjave Neodvlsnasti, in ' bržkone radi nasprostva proti vi.so-vnuka Williama Harrison, devete-'kini carinam, in <»rover Cleveland ga predsednika Združenih držav. bil izvoljen. Harrison se je u-Rodil se je dne 20. avgusta 1833 vjmaknil iz političnega življenja l-.
državi Ohio, ki je že dala veliko' — —............- T 10nn J
število ameriških predsednikov.
Ob predsedniških volitvah 1. ISSjs je bil Harrison, tedaj senator, i-menovan kandidatom Republikan->ke stranke in kot tak je zmagal nad svojim protivnikom G rover Cleveland, kandidatom Demokra-
.se posvetil odvetništvu. L. 1899 je bil član mirovne konference na Haagu.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih ' kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo • zadovoljni, da oglasu- j jejo v listu "Glas Na-roda". S tem boste ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
POZOR BRATJE DEKLEVA!
Pošljite mi svoj naslov, ker jaz ne vem niti enega. — Anton Dekleva, Mendoza Calle, Sant Martin, No. 745, Rep. Argentina.
(2x 11&12)
Prosim vsakogar, kdor ve za naslov ali kateremu so znane osebe že izza 20. let nazaj, ki so bivali v X. Y. jk) imenih JOE 1LJA.Š ali JANEZ FLIS, naj mi blagohotno sporoče, če ti ljudje sploh še živijo na naslov: Fred. Žerovnik, 1561 E. 49. St. Cleveland, Ohio.
(2x 11&12)
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO
English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.—
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine j berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročila pošljite na:
i
"GLAS 82 Cortlandt Street
NARODA"
New York, N. T



, V -i-ij

GLAS NAHODA, 11. AVG. 1927
s? ?**5*f 5 r5=
C O L O M B A
Spisal: Prosper Merimee. Za Glag Naroda priredil G. P.
5S3
30
(Nadaljevanje.)
—	Gospod prefekt, moji sestri vsaj ne morete zanikati prizna-r.ja, da je črpala svoj sum iz polnega prepričanja ter mislim, da ludi vi niste vče v dvomu, kako zelo je ta sum utemeljen.
—	7, Bogom, — je rekel prefekt ter zamahnil obema z roko v pozdrav. — Opozarjam vaju na to, da bom dal orožniškemu brigadirju povelje, naj nadzoruje vse vaše korake.
—	Orso. je rekla Colomba, ko je odšel prefekt. — Mi nismo tukaj na kontinentu. Orlamluecio ne ve ničesar o vaših dvobojih in razventega ta podlež niti ne zasluži, da bi umrl kot časten mož.
—	Moja ljuba Colomba, ti si resnična junakinja ter sem ti dolžan veliko hvalo. Le vsled tvojega poguma sem ostal zavarovan pred dobro merjenim sunkom z bodalcem. Daj mi torej svojo majhno roko. da jo poljubim. Prosim pa te. da rui sedaj ne rečeš ničesar več. Najti ,ie gotove si vari. katerih ti ne razumeš. Podvizaj se z zajtrkom in ka-korhitro ho prefekt na poti, mi pusti poklicati malo Čilino. ki zna dobro izpolniti dana ji naročila. Moram pisati pismo, katero bo vzela s seboj.
Medtem, kn je Colomba pripravljala zajtrk, je odšel Orso v svojo sobo ter napisal haslednji listek:
— Gotovo imate nujno željo, da se čimpreje mogoče sestane-va. Jaz želim isto. Jutri zjutraj ob šestih bi se lahko sestala v dolini Acjniviva. Ker sem zelo izurjen v streljanju s pištolo, ne predlagam tega orožja. Kot čujem, ste posebno spretni v streljanju s pnško. Vzemimo torej s seboj puško dvocevko. Jaz bom prišel v spremstvu nekega moža iz vasi. Če vas želi spremljati vaš brat, privedite s seboj še drugega sekundanta, a me obvestite o tem, kajti le v takem slučaju bom privede! s seboj tudi jaz dva sekundanta.
Orso, Antonio della Rebbia.
Prefekt je preživel še eno uro pri uradnem pomočniku župana, nakar se je napotil za par minut v hišo Barricinijev. Šele nito se je napotil v spremstvu enega samega orožnika, da nadaljuj svoje potovanje v Corte. Četrt ure pozneje je odnesla mala Čilina ; ismo Orsa ter ga izročila prav v roko Orlanduceia.
Odgovor na to pismo je prišel šele proti večeru. Podpisal ga je ftari Barricini sam. Objavil je Orsu. da bo izročil na sina naslovljeno pretil no pismo kraljevemu prokuratorju. — Opirajoč se na svojo dobro vest, — se je glasilo na koncu pisma, — pričakujem, da bo pra-"\iea razsodila o vašem obrekovanju.
Medtem pa je dospelo pet ali šest pastirjev, katere je poklicala Colomba in ki naj bi tvorili posadko stolpa della Rebbijev. Kljub u-govorom Orsa se je opremilo proti trgu ležeča okna s strelskimi zarezami in tokom celega večera se je oglasilo pri Orsu več ljudi iz vasi, da ponudijo svojo službo.
Telo učeni bandit je poslal pismo, v katerem je dal v svojem ter! v imenu Brandolaceia zagotovilo, da bo posegel vmes. kakorhitro bi županu padlo v glavo, da se poslnži pomoči orožnikov.
KNJIGARNA GLAS
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
*r*tanie parniko* * Shipping Ne**
MOLITVENIM:
Duša popolna .*...............
Marij« Varhinja:
v platno vezano ..............SI
v fino platno ..............1.0©
v celolojd vezano............1.2®
.......i!se
Zbirka dometih zdravil...........13
Vo&ilna knjižica................
Zdravilna selitfa................ .40
Zgodovina S. H. S„ Mellk
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek, 1. fn 2. snopi? .....70 i
Zel in pievd. slovar uiktdcp
zdravljenja, vez. i........ 1.80
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
........LMi
........Liti
........lj«i .
........1.701 Amerika, povsod dobro.
najbolj« .................... .35
M(Angelj sužnjev, brazlljska povest J25 Andersonove pripovedke, "t«lo vez. .75
Agitator (Kersniki trdo vez.....1.—
Andrej Holcr ...................50
v usnje vezano
v fino usnje vezano ........L7i
Rajski glasovi:
v platno vezano ... v fino platno vezano v usnje vezano ... v fino usnje vezano Skrbi za dušo:
v platno vezano ...
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........1.80
Sveta Ura (z debelimi črkami):
v platno vezano ............JO
v fino platno vezano ........1.50
v fino usnje vez.............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano..............1,50
v fino usnje vezano..........1.80
Kvišku srca mala:
v fino usnje vez. ............1.20
O če nas, slonokost bela ..........1.2$ Božja pot na Bleda
Oče naš, slonokost rjava .........1.2ojBurska vojska .....
PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.30	(Mrrija Kmetova)
I>ozlafeno ...................1.50
fino usnje vez...............1.60
Beneška vedcževalka
Belgrajski biser ......
Bisernice, 2 knjigi ____
Brez zarje, trdo vez. Bele noči (Dostojevski)
..........35
..........35
..........89
.90
trdo vez. .75
DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO
COSULICH
LINE
Hitro in ceno želez, potovanje v domače mesto. Vozni listki za drugi, m d razred nI drugi in tretji razred s*- dobe do Sušaka preko Trsta. brez nadaljnih stroSkuv. do Slo veni je pa $1.60 vet". Prevoz preko morja vedno cenen.
MARTHA WASHINGTON 30. avgutta — 11. oktobra PRESIDENTE WILSON 20l septembra — 28. oktobra Znižane cene za tja in nazaj. Splo-fini podatki v vseh lokalnih potni&klb uradih ali pri: PHELPS BROS. £ Co. 2 WEST STREET. NEW YORK
Balkansko-Turška vojska ... Balkanska vojska, s slikami Božja pot na Šmarno goro ..
.25 .20 .20 .40 .25
Angleški molitveniki:
(Za mladino) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano.....30
Child's Prayerbook:
v he]o kost vezano ..........1.10
Key of Heaven:
v usuje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1J>0
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........1,40
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90
Abecednik .......................30
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in
j narisano .......................35
! Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............l._
Domači zdravnik po Knaipu
tnlo vezano ................1.60
Domači živinozdravnik
.1.25
1»"
16.
Oli naslednji dan je potekel, ne tla l)i se otvorilo sovražnosti. Tako na eni kot na drugi strani so bili pripravljeni na napad. Orso ni odšel i/, hiše in vrata Barricinijev so ostala zaprta. Videti je bilo pet v Pietranera nastanjenih orožnikov, ki so celi dan stikali po okolici. Kot edini predstavitelj občinske oblasti se jim je pridružil poljski Čuvaj. Pomočnik župana ni celi dan odložil svoje šerpe. Drugače
I Domači zdravnik po Knaipu
i broširano ...................1.25
'[Gospodinjstvo ...................1._
'Jugoslavija. Melik 1. zvezek.....1.50
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80
Kubična računica, — po meterskl
meri ........................75
Katekizem, vezan.................50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ................1.00
Berač in Elizabeta, angleška
kraljica .....................50
Beatin dnevnik.................60
Božja kazen .....................35
Boj in zmaga, i>ovest ............ .30
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20
Cvetke ...........................25
Cesar Jožef II...................30
Ciganova osveta .................35
Čas je zlato .................... .30
Cvetina Borograjska .............50
Četrtek, t. v......................90
Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90
Črtice iz življenja na kmetih____.33
Drobiž, slabi car in razne povesti —
spisal Mllčinski ..............66
Darovana, zgodovinska povest .... .50
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .....................60
Doli z orožjem .................. .50
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Meško) .......................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in Škra-
teljčki ...................... .40
Elizabeta........................ .35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra Diavolo .....................50
Gozdovnik (2 zvezka) .........'.. .1.20
Godčevski katekizem .............25
Gruda nmira, trda vez. ..........1.20
Gusarji ......................... JO
Grška Mytologija................1.00
Hkdži Murat, trda vez............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) .........43
Humoreske, Groteske in Satire,	■ Robins.........................60
vezano .......................JJ i Revolucija na Portugalskem......30
Rinaldo Rinaldini .............. .30
Narodne pripovedke za mladino.. .40
Ne v Ameriko, po resničnih do.
god ki h. (Ale.šovec) .............60
Na Preriji ......................JO
Naseljenci .......................30
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-
pa slovenskega polka ........1.50
Obiski. (Cankar> Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Ogenj, trdo vezano.............. 1.30
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......23
Pariški zlatar ...................35
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ..............7.70
Prihajač, povest ................ JŠ0
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro~ ' kovnjačev na Kranjskem ...... -j50
Poslednji .Mehikanec .............30
Povest o sedmih obešenih ...... .70
Pravljice H. Majar .............. .30
Povesti, Berač s stopnjic pri it.
Roku ........................ .35
Po strani klobuk, trdo vez........90
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe .............25
atria, povesti i/, irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ............. .25
Prigodbe Čebelice Maje, trda vez ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek .................. .40
Podobe iz sanj. (Cankar) broS. ..1.—
Poznava Boga ................... JO
Pirhi ............................30
Povodenj .........................30
Praški judek .....................25
Prisega Huronskega glavarja .... JO
Prvič med Indijanci .............30
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev ........................... JO
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rablji, trda vez .................75
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev ........JO
z modernega sveta, trc'o vez.......1.40
Romantične duše (Cankar) .......90
Razkrinkani Habsburžani .........40
. Roman zadnjega cesarja Habsbnr-
.80
iana
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenja .... JO
p. ni bilo opaziti ničesar, kar bi kazalo bojevito razpoloženje v vasi.	»Ti„„Vej„ %
Aikdo drugi kot Korzit an bi no zapazil, da se zbirajo na trgu pod j Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
zelenim hrastom le ženske.	Največji spisovnik Ijubavnih pisem JO
Pri večerji je pokazala Colomba svojemu bratu z veselim obra- ^ZmT!Kupica.5-zom pismo, katero je ravnokar dobila od Miss Nevil:	Naše gobe. s slikami. Navodila za
spoznavanje užitnih in strupenih
— Draga Colomba, — se je glasilo v njem. — v svoje največ-1	hss«	7 7......!*4°
• ..„ , . v . nasveti za hiso in dom; trdo vez. 1.— je veselje sem slisala potom pisma vašega brata, da je nevarni broširano ....................75
družinski prepir končan. Izrekam vam svoje prisrčne čestitke. I NemSka slovnica	.60
Moj oče ne more še nadalje prenašati Ajaecia, odkar ni več tukaj Nemš"na brez a*itelja — vašega brata, da bi se menil ž njim o vojni ter hodil ž njim sku-| o !"!!!!!!!!!!! pa j na lov. Danes bova vsled tega odpotavala ter prenočila pri! p,™ čitauka, vez!".*.*.*.".
vaših sorodnikih, za katere ste nama pustili priporočilno pismo.I Pravila za oliko .......
Pojutršnjem krog enajste bova prišla k vam ter vas prosim, da' Psihi^motnje 1111 »Ikoholski nama pripravite oni gorski Bruceio. o katerem trdite, da ga ni dobili takega v mestu.
Pa za enkrat dovolj, moja ljuba gospodična Colomba. Vaša prijateljica
Lidija Nevil.
Igračke, trdo vez. lir^irano
f*8"* „.......V 7; ............30 1 Rd^a in bela vrtnica, povest
Jernac Zmaguvač. Med plazovi____.aO \ ___
Jutri (Strug) trd. v..............75
:1J>0 .30
— Sodeč po datumu je morala biti Miss Lidija že na poti, ko je
1 podlagi ......................75
Praktični račnnar ................75
Parni kotel, pouk za robo part: ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodar*
jem v pouk.................. .35
RaČunar v kronski in dinarski
veljavi ...................... ,75
Srbska začetnica ...... --.......40
Sadno vino .....................30
- , •	, . „	.	-	- i Slike iz iivalstva, trdo vezana .... JO
cospelo oje pusmo v Ajaecio. Ali si jima torej pisal, naj ne prideta I Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........t.50
Slov. italijanski in itazjansko slov.
slovar ..................... JM
Spolna nevarnost.................25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................UtO
Sveto Pismo stare in nove zavete,
lepo trdo vezana ............3JO
Umni čebelar...................."L.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati
polje ....................... .30
Varčna kuharica, trdo vez.......1.50
Veliki vsevedež .................JO
semkaj ?	i
—	Pisal sem ji, da se nahajamo v obsednem stanju. Zdi se mi, da so časi malo primerili, da bi sprejemali obisk prijateljev.
—	Ah, ti Angleži so čudni ljudje. V zadnji noči, katero sem preživela v njeni sobi, mi je rekla, da bi bila zelo razočarana, če bi morala zapustiti Korziko, ne da bi doživela čudno vendetto. Izključno le od tebe je odvisno. Orso, če ji hočeš preskrbeti prizor naskoka na hišo naših sovražnikov.
—	Ali veš, — je rekel Orso, — da je napravila narava napako, ko je ustvarila iz tebe žensko? lbz tebe bi lahko postal krasei vojak.
—	Že lahko mogoče. Na vsak način pa bom napravila svoj Bruceio.
—	Tega ni treba. Predno bodo mogli nadaljevati svoje potovanje, jima je treba poslati nekoga, ki ju obvesti, kako stoje stvari' tukaj. *
—	Tako t V takem vremenu hočeš poslati sla, da ga bo odneslo s pismom vred?... Kako zelo obžalujem uboge bandite pri tem vre-menu! Sreča le, da so opremljeni z dobrimi "piloni"... Veš kaj, Orso, kaj bi lahko storil? Jutri, ko bo ponehal vihar, se napoti na vse zgo-j daj ter boš lahko dospel k našim sorodnikom, še predno se bodo po-| dali tvoji prijatelji zopet na pot. To je kaj lahko izvedljivo, ker' Mi& Lidija kaj pozno vstane. Poveš jima, ikaj se dogaja pri nas. <V pa hočeta priti kljub temu, bo za naju veliko veselje sprejeti ju. j
Orso je rade volje privolil v ta predlog in po kratkem molku je! obnovila Colomba pogovor.
(Dalje prihodnja.)
i
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja'; prav vsakdo priznava, da imajo čuSovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda-.

Jnrefčevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov.
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, bro.š................40
C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti iz Španskega
življenja ................... .60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskega ..............30
Korejska brata, povest Iz mlsijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez. ...............40
broširano ...................30
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta ...................35
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročjo igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljlce in pušice — Jeza na Parna s — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
5 zv. Slika Levstika in njegovo
kritike in petarike .............71
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijsld stražnik. F-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.....................00
Mali lord. trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povegtl —
Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................05
Marijna otroka, povest lz KavkaS-
kih eora ......................J5
Maron .krščanski deček is Libanona, ............................25
Mlada mornarja .............. .30
Mimo življenja, trda vez. ......1.00
broširano ..................JO
Mladih zanikerneiov lastni ftivo-
tapfa .........................75
Mojo obzorje, (Gangl) ..........1.J5
Mrtvi Gostač ...................35
Materina irtev ..................60
Mu solino •••••• a«	.44
Mali Kiatei......................70
Mesija ..........................M
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
MMfaa srčen. Zbirka povesti sa
slovensko mladino ............JS5
Notarjev nos, humoreska .........35!
Nvsd H tedni..................40
Naia vas, 1. del. 14 povesti......JO
Naža vas, IL del 0 povesti _______ JO
Nova Erotika, trd. ves............71
Naia leta, trd. ves...............Jt.|
broširano ...................J0 >
Na lidyddh stokih ............ JO
Napsioso prvi ...........75
NAaJ is rake sfodsviae ........ J5
....«••...••«t••••••..... M
Kako se potoje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor jo aamenjen potovsd « stari kraj, jo potrebno, da je poo-Oen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled nafie dolgoletno lakuinje Vam ml aamoraao dati nsjboljga pojasnila ln priporočamo, vedno lo prvovrstne brsoparnlks.
Tudi nedriavljanl aamuejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenjb all permit tš Wasblngtona. bodisi « eno leto aS • mesecev ln se mora delati peo-lajo vsaj en mesec pred odpotova-njem In to naravnost v Waihlnf tsn, D. O. ca generalega aassln^ tkagm komisarja.
Glasom odredbe. U fe stopila t veljavo SL jsUja. X9M os nlkoarar 1 več ae peOje permit po poitt, tm j pak sa mora ltl Iskati vsak posllse j
osebno, bodisi v najbllfnjl aaselnl- ■
M urad aH pa gi dobi v New To- | kn pred odpotovanjess, kakor kodo ' v praiojt ssprosL Kdor potuje vsa '
brea dovoljenja, potuje aa svoje ' lastno odgovornost.
Kako dobiti svojca b
Kdor Bell dobiti sorodnik« sv uJoe la starega kraja« aa) prej pOs aa pojasnila. Is vije bo prlpnSfenlh v tem leta 0T9 priseljencev, toda polovica to kvote je določena sa amerOte drlav-Uane, ki Me dohiti aa	ta
otroke od 18. do 21. leta ta pa es pnljwielsks delavee.
AmerVU (Havljanl pa samoreje dohiti sen lene in otroka do 18. lata bras da M MU itet! v kvot« potrebno 4>e je delati profcijo v Wash-
kalfl
FRANK SAISE1 STATE lili
DOLOČENA ODPLUTJA V AVQ. -27. 13. avgust*:
Duilo, Napoti Genova. 16. avgusta :
Reliance. Cherbourg, Hamburr. 17- ivgutti: Mauretania, Cherbourg: Georse Washington. Cherbourg. Bremen: 18. avgusta:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg;
Conte Rokso. N'apnli. Oenova. 30. avgusta:
I-trviathan, Cherbourg; lie de France, Havre; Homeric. Cherbourg; Yolendam. Holougne sur Mer, Rotterdam; Colombo, Napoti, Genova; Dresden, Cherbourg. Bremen. 23. avgusta:
Thuringia, Hamburg. 2*. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Muenehen. Cherbourg, Bremen.
25.	avgusta:
Xew York, Cherbourg, Hamburg.
26.	avgusta:
Ol ympic. Cherbourg.
27.	avgusta:
Pr^s. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; France, Havre; Belgenland. Cherbourg;
Veendam, Boulogne aur Mer. Rov-
terdam;
30.	avgusta:
Martha Washington, Trst: Resolute, Cherbourg, Hamburg.
31.	avflusta:
Berengaria. Cherbourg; Roma. Xapoli, Genova.
DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT. 1. septembra:
Deutschland, Cherhourj;, Hamburg.
3.	aeptembia.
t Pari*. Havre:
-Vfajestic, Cherbourg; Arabic. Cherbourg; j New Amsterdam, Houlopne »ur M.-r, 1 Rotterdam;
Sierra Ventana. Bremen.
4.	septembra:
Conte Bioncamano Napoli, Genov.i; Columbus. Cherbourg, Bremen.
6.	septembra:
Bre men, Cherbourg, Bremen.
7.	septembra:
Republic. Cherbourg. Bremen; Mauretania, Cherbourg; S. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
9.	septembra:
I "resident Harding, Cherbourg Piemen.
10.	septembra:
Leviathan, Cht-rbourg;
11^ d,» France Havre;
Siuitgitn, Cherbourg. RremMi; Hi>m^ri<-. Cherbourg; Kottenlam, Bolougne .-ur .Mer. Rotterdam
13.	septembra:
Rr-liarne. Cherbourg, Hamburg.
14.	septembra: Aqultanla. Cht-rbourg;
George Washington. Cherbourg. Bremen: Berlin. Cherbourg Bremen.
15.	septembra:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 17. septembra: France, Havre: Olympic. Cherbourg; Lapland. Cherbourg; DuUio, Napoli, <!enova.
20.	septembra: Trenideiiie Wils4«n, Trnt;
21.	septembra: Berengaria. Cherbourg; I'resUlent Itoosevelt. Cherhoirg,
Bremen ; O.Mit^	XaiM.ll, f|hn..M;
23.	septembra:
Westphalia. Hamburg;	s
24.	septembra: l*ari>", Cherl»ourg: MajeKti«-. t.'ti^rbourK: Belgniiiand. Cherbourg: Volendam. Boulogne Mir Mer, Rut-
terdam: Colombo, XapHi Genova.
26.	septembra:
Dresden. Cherbourg, Rrenien.
27.	septembra:
ltHH.,iut^. Cherbourg. Hij.^urg.
28.	septembra:
MAI RETAXIA, Cherbourg. SKI H-XI IZLET;
29.	septembra :
Albert Ballin, Cherbourg*, Hamburg;
30.	septembra:
ColuinbuH. Cherbourg Bremen.
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlklh:
FRANCE — 27. avg. 17. sept. P A R I S — 3. sept.; 24. sept.
MAJ KRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI 2 VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. PlJaCa in strfvna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Zajamčite st prostor za prvo vožnjo novega velikana
ILE DE FRANCE — 20. avgusta
Vprafiajte kateregakoli pooblafičenega agenta ali;
FRENCH LOE — — -- — 19 State Street, New York
Slovenski šaljive« .............
Slovenski Robinzon, trdo vezan
Suneški invalid ..............
Skozi širno Indijo ............
Sanjska knjiga, mala ..........
Sanjska knjiga, nova velika
Sanjska knjiga Arabska .......
Spake, humoreske, trda vez. .... Slraliote vojne ...............,
..	.40
..	.7«
..	.35
..	.50
..	.60
..	.90 ..1.50
..	.90
• •	<50
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali
poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
NA VEČKRAT IZRAŽENO ZELJO NAŠIH ROJAKOV
PRIREDIMO
PRVI SKUPNI IZLET
v JUGOSLAVIJO

po CUNARD PROGI
s parnikom
"Mauretania
dne 27. SEPTEMBRA, 1927.
MMMTRETAM.V je najhitrejši pamik na svetu, vozi nanj kot < dni preko oeeana. vožnja iz New Yorka do Ljubljane oziroma Zagreba traja samo S dni.
Za takrat imamo rezerviran poseben oddelek z lepimi in z rajnimi kabinami, po 2. In 4. postelje v kabini. Prtljaga se lahko Mura skozi do LJubljane in Zagreba.
Potnike bo spremljal uradnik CUXARD PROGE, rodom Jugoslovan skozi do IJobtjane in Zagreba.
KDOR JE NAMENJEN POTOVATI V STARI KRAJ JE VABLJEN, DA SE PRIDRUŽI TEMU IZLETU.
Ameriiki državljani in italijanski podaniki morajo prinesti ■ara potae Uate s seboj.
FRANK SAKjSgR STATE BANK
b cenuim msr,	m« hibe. n. x.