s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 7 - 15. APRIL 1982 COBISS o Celje - skladišče D-Per 214/1982 1119821088,7 Zgradili smo TOVARNA ENERGETSKE OPREME PRED OTVORITVIJO Vabimo vas na otvoritev tovarne energetske opreme, ki bo — v soboto, 24. aprila 1982 ob 10. uri v Šentjurju pri Celju Slavnostni govornik bo tov. Franc Šetinc. V kratkem kulturnem programu bodo sodelovali: — godba na pihala EMO ^ — združeni pevski zbor Šentjur — folklorna skupina Ponikva — kulturno umetniška skupina Zarja, Trnovlje. Glavni direktor: Franci Gazvoda, dipl. oec. Emajlirec Zgradili smo TOVARNA ENERGETSKE OPREME ŠENTJUR PRED OTVORITVIJO Tovarna energetske opreme v sestavi DO EMO je bila načrtovana že nekaj let nazaj tako, da je bil prvotni elaborat za izgradnjo TEO izdelan leta 1978 in je predvideval izgradnjo tovarne kot prizidek k sedanji tovarni radiatorjev v Celju. Splet okoliščin je narekoval, da je bilo potrebno menjati lokacijo (možnost nadaljnjega razvoja, prostorska omejitev, finansiranje). Tako je bilo od več možnih lokacij predvidenih na manj razvitem območju, izbrana lokacija v šentjurski občini. Zato je bilo treba prilagoditi investicijski elaborat in projektno dokumentacijo za gradbene razmere v dodeljeni lokaciji industrijske cone v Šentjurju. To je bilo izdelano leta 1979 in predračunska vrednost je znašala 445.645.000 din. Predračunska vrednost se je bistveno povečala z o-zirom na prvotno predvideno v Celju An sicer iz dveh razlogov. Dodeljena lokacija ni bila pripravljena in komunalno urejena in drugič zaradi nekoliko obsežnejše gradnje in potrebe po graditvi aneksa, zaradi oddaljenosti od matične tovarne. Pri pokrivanju finančne konstrukcije sprejele vse DO, ki sovlagajo v izgradnjo TEO. Nazadnje je bilo potrebno program uskladiti tudi s Splošno banko Celje in Združeno banko Ljubljansko banko Ljubljana. Spričo tako obsežnih priprav je prišlo do časovne zaimak-nitve začetka izgradnje in zaradi tega tudi do podražitve itn spremembe u-voznega dela opreme tako, Z izgradnjo smo pričeli konec avgusta 1980. leta. Večina članov kolektiva že ni več verjela, da je to sploh mogoče, saj so jo nekateri v mislih že odpisali. Že na začetku so se pojavile določene težave zaradi nosilnosti tal, kar je zahtevalo dodatna dela. Težave so se pojavljale tudi pri nadaljnjem delu, nastale pa so tudi številne podražitve pri gradnji in pri nabavi opreme. smo imeli obilico težav, ker nastopajo poleg investitorja EMO Celje, kot sovla-gateljice tudi druge DO, s katerimi je bilo potrebno uskladiti predračunsko vrednost, program in končno pripraviti samoupravni sporazum, katerega so da je bila ob začetku izgradnje predračunska vrednost 465.518.000 din, od tega 344.518.000 diin za osnovna sredstva. Izgradnjo smo pričeli septembra 1980, predviden rok izgradnje pa je bil 17,5 mesecev. Že pri samem začetku odkrivanja terena smo naleteli na precej slabše sloje zemlje, ko>t je pokazala prvotna raziskava terena, zaradi česar smo morali poglobiti izkop celotnega področja tovarne za 1 m, s tem pa (povečali tamponsko nasutje tudi za 1 m, poleg tega pa je Geološki zavod Slovenije zahteval tudi vgraditev S? folije preko celotnega gradbišča. Vse to je podaljšalo rok izgradnje in povečalo gradbeno ceno, seveda pa je tak način gradnje bil potreben, saj so velike točkovne obremenitve po ce-■ li površini predvidene bodoče tovarne. Kljub vsem težavam in spričo obilice jesenskega deževja v letu 1980 smo uspeli držati rok izgradnje v dogovorjenih okvirih in smo danes tik pred otvoritvijo te obsežne in zahtevne investicije. Zaradi stabilizacije in zmanjšanja investicij v letu 1981 je prišla tudi ta investicija ponovno v preverjanje posebne republiške komisije, katera je v skladu s sprejetimi načeli odobravala nadaij evanj e ali pa ustavitev izgradnje. Spričo tega, da. je ta investicija spadala med prednostne investicije tekočega srednjeročnega planskega obdobja in da je bila v republiški resoluciji za leto 1981 ter da smo ob sprejetju zakona o omejitvi investicij izgradili že preko 80 % gradbenih objektov ter nabavili preko 60 % celotne opreme, je republiška dala soglasje k nadaljeva-komisija septembra lani ■nju in dokončanju te gradnje. V tem času smo tudi u-gotov.ili, da je ponovno prišlo do podražitev, kljub skrbno pripravljenim projektom in vsem v že naprej predvidenim rezervam tako, da je bilo ponovno potrebno iskati finančne vire za pokritje podražitev do konca izgradnje. Predvidene ¡podražitve do konca (izgradnje so znašale 128.426.000 din. Judi ta sredstva smo zagotovili delno tudi na račun obratnih sredstev tako, da je končna predračunska vrednost 534.949.000 din, to je tudi številka, s katero mi-\ Nova tovarna energetske opreme pomeni boljše delovne pogoje, povečano proizvodnjo, pomeni, da bomo v prihodnje lahko prevzemali tudi največje in najzahtevnejše projekte in se popolnoma osvobodili čedalje težjega uvoza. Gradnja nove tovarne je sedaj v zaključni fazi. Svečana otvoritev bo 24. aprila ob 10. uri. sLimo, da bomo lahko izgradnjo tovarne zaključili. Večkrat ;so bila v našem Emajlircu objavljena poročila o gradnji in o programu proizvodnje te tovarne, vendar želimo še enkrat navesti proizvodni program in obseg proivod-nje bodoče tovarne EMO TEO Šentjur, kot se tovarna uradno imenuje. Proizvodni program obsega proizvodnjo energetske opreme in sicer: toplovodne kotle, vrelovod-ne kotle, trovlečne dimne cevne kotle za izgorevanje lesnih odpadkov, trovlečne dimne cevne na plin, kotli na trda goriva, kotli na bio in ostale odpadke, ter-mokontejnerske kotlarne, mini energane, priprave vode za velike in manjše enote, dimno cevne naprave ter razne naprave za shrambo, skladiščenje in ostalo manipulacijo energetskih plinov in tekočin. Kotlovske enote se bodo proizvajale v velikosti od 100 kW do 50 MW. Seveda pa to ni celoten proizvodni program, ker ga bi bilo nemogoče v celoti tudi v kratkem sestavku zajeti, pač pa daje določen pregled, da si bralci lahko predstavljajo pomembnost tega objekta. Velikost objekta v sedanji fazi izgradnje je 6.300 m2, medtem ko so vsi in- EMO 3 Emajlirec Velikost objekta v sedanji fazi izgradnje je 6300 m2, medtem, ko so vsi infrastrukturni objekti grajeni in imajo 'kapaciteto za povečanje proizvodnje skoraj za 100 °/o. frastrukturni objekti grajeni ih imajo kapaciteto za (povečanje proizvodnje skoraj za 100 %. Celoten prihodek, ki bi ga naj u-stvarjalo £54 zaposlenih, znaša po ocenah iz leta 1980 1.100.000.000 din, seveda je to prihodek, ko bo tovarna v polnem obratovanju. Že v kratkem pa bo začela s poskusnim obratovanjem. Rekli smo, da bo tovarna zaposlovala 354 delavcev raznih poklicev, predvsem kvalificirane, visoko kvalificirane ter visoko strokovne delavce, katere bo potrebno še pridobiti in jih priučiti za precej zahteyna dela na področju toplotne tehnike, saj ¿vemo, da je toplotna energija v današnjem času izredno pomemben vir energije, zato zahteva poleg že klasičnega znanja •iz tega področja mnogo •novih teoretskih spoznanj ne samo iz področja toplotne energije, pač pa iz niza drugih področij predvsem biologije, .svetlobe, e-lektrike itd, tako da je veliko možnosti za nova spoznanja in nove vključitve v področje dela, katera se do sedaj pri nas niso veliko obravnavala. Že v letošnjem letu bo nova tovarna do začetka poskusnega obratovanja in po njem sprejela 152 delavcev, predvsem s področja Šentjurske občine in bližnje okolice. Montažna dela so sedaj že v zaključni fazi. Trenutno se izvaja montaža in preizkusni zagon strojev, izvajajo pa se tudi zaključna dela pri ureditvi okolice, tako, da bomo lahko vsi člani kolektiva svečano proslavili otvoritev nove tovarne energteske opreme 24. aprila ob 10,00 uri, kar naj bi pomenilo za nas veliko, pomembno delovno zmago v čast priznovanja 27. aprila dneva OF slovenskega naroda in 1. maja — praznika dela. Dopisujte v naše glasilo Emajlirec Kako smo gospodarili Naše delo v preteklem 198i. letu ni bilo lahko. Bilo je lelo velikih gospodarski! preizkušenj za vse naše gospodarstvo, lavno tako pa tudi za kolektiv naše delovne orga nizacije. Zahtevalo je mnogo angažiranosti in trdne volje vseh nas delavcev EMO, saj smo se morali resno spoprijeti z vrsto stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih dele in pri poslovanju skrbeti za čim boljšo realizacijo zastavljenih ciljev oziroma za doseganje čim boljših rezultatov. Čeprav so bili dosežem nekateri pomembni premiki v, naših stabilizacijskih prizadevanjih pa pri ocenjevanju lastnega dela ne moremo mimo dejstva, da smo zaradi lastnih slabosti in, razvojnih potislovij, čemur so se pridružila še zaostrena mednarodna gospodarska in politična gibanja, lani v Jugoslaviji imeli 38-c-dstotno stopnjo inflacije, kar je prineslo vrsto negativnih posledic. Pri takšni stopnji inflacije je namreč vse težje obvladovati ekonomske odnose pa tudi socialna razmerja. To in še nekateri drugi kazalci kažejo, da se bomo v letošnjem letu srečevali s še bolj zaostrenimi gospodarskimi težavami pa tudi večjimi socialnimi zaostritvami. Kako in koliko bomo vse to lahko obvladovali in zmanjševali te vplive, je in bo odvisno od našega lastnega dela, organiziranosti' in usmerjenosti. Vse to nam narekuje, da moramo biti pri ocenjevanju rezultatov lastnega dela in doseženih poslovnih rezultatov v preteklem letu dovolj kritični in samokritični z namenom, da bodo naši delovni rezultati v letošnjem letu še boljši in da bi kar največ prispevali h gospodarski in družbeni stabilnosti. Praksa preteklih let nas opominja, da smo se le preveč zadrževali pri objektivnih vzrokih in zunanjih vplivih, nismo pa dovolj kritično izpostavili tudi lastnih, to je subjektivnih slabosti, neizkoriščenih notranjih. rezerv in možnosti. Te se kažejo še v vseh temeljnih organizacijah, o-značujejo pa jih rezerve v organizaciji dela, izkoriščenosti naprav in delovnega časa, v uporabi energetskih medijev in surovin, v različnih drugih stroških in ne nazadnje v velikih rezervah na področju produktivne, inventivne in inovativne ustvarjalnosti. Pri tem gre tudi za velike rezerve, ki jih imajo na področju kreativne dejavnosti, to je pri povezovanju ročnega dela z umskim in znanstvenega dela s praktičnim delom. Ob tem ocenjevanju ne smemo pozabiti na velike rezerve, ki jih imamo v dograjevanju družbenoekonomskih odnosov, v dograjevanju dohodkovnih odnosov med delavci oziroma med temeljnimi organizacijami pri pridobivanju, združevanju in skupni porabi dohodka. Preudarne, predvsem pa učinkovite razprave pri o-cenjevanju doseženega v preteklem letu nam morajo odkriti vse tisto, zarad česar nismo dosegli vsega kar smo načrtovali; da b se učinkovito spoprijeli ; vzroki oziroma njihovinr odstranjevanjem; da bi bil delovni in poslovni rezultati še boljši in da bi dosledno uresničevali naloge ki jih narekuje ekonomski stabilizacija. - Ob tem se moramo še kako zavedati, da nadaljnj: padec realnega standardi delavcev lahko zadržimt ali zmanjšamo le z produktivnejšim delom, boljširr gospodarjenjem, doslednin izpolnjevanjem izvoznih obveznosti do kupcev, skratka, da bomo vsi delavci \ naši delovni organizacij zavestno sprejemali in u-resničevali naloge, katere zahteva stabilizacija našega gospodarstva. , Naša aktivnost Praksa preteklih let nas opominja, da smo se le preveč zadrževali pri objektivnih vzrokih in zunanjih vplivih, nismo pa dovolj kritično izpostavili tudi lastnih, to je subjektivnih slabosti, neizkoriščenih notranjih rezerv in možnosti. Na področju proizvodnje beležimo pozitiven premik v povečanju fizične produktivnosti za ca. 2 %, saj je povprečno število zaposlenih v letu 1981 zmanjšano nasproti letu 1980 za 4 %. Povečanje produktivnosti je Odraz delno boljše organizacije tér usklajevanja časovnih normativov. Investicijska vlaganja kot element povečanja proizvodnje so bila v glavnem usmerjena v najnujnejše naložbe po tozdih, dejanska .realizacija investicijskih naložb v letu 1981 znaša 15,6 milijona din' brez tovarne energetske o-preme, naročeno pa je bilo za 73,2 milijona din, tako, da bo dejanska realizacija »v efekt investicije šele v letu 1982. Na področju razvoja beležimo premike, vendar mora postati razvoj večja globalna sila v letu 1982. Glede uvrstitve naših proizvodov ugotavljamo, da ni bilo posebnih problemov, razen pri prodaji radiatorjev. Pri vseh programih se soočamo na trgu z zelo močno konkurenco, podobna ugotovitev velja za izvoz, saj smo plan izvoza realizirali v višini 92 % plana, nasproti letu 1980 pa smo konvertibilni izvoz povečali za 7 °/o. Izrazito povečanje pa beležimo v povečanju klirinškega izvoza, ki je zanimiv tudi Smotrnejši izrabi materiala in porabi energetskih vi- po doseženih cenah. rov smo v letu 1981 posvetili več pozornosti. — Stroškovno področje V letu 1981 smo se soočali z različnimi težavami v poslovanju. Z ciljem, da težave čim lažje prebrodimo in dosežemo zastavljene cilje, smo med letom sprejeli vrsto nalog in konkretnih zadolžitev. Povečana aktivnost je bila usmer-Ijena predvsem na spremljanju doseganja proizvodnih in prodajnih planov, katere smo med letom menjavali, dopolnjevali glede na spremenjene tržne, finančne in materialne možnosti. Povečana aktivnost pa je bila seveda tudi na vseh ostalih področjih, zaradi česar tudi rezultat ni izostal. Rezultati naših aktivnosti so v grobem no področjih naslednji: — proizvodno — prodajno področje. ■ Izrazito povečanje cen reprodukcijskega materiala, energije in storitev, ki je bilo značilno tudi v letu 1981, smo uspeli delno kompenzirati z povišanjem prodajnih cen naših proizvodov, vendar ne pri vseh programih. Smotrnejši izrabi materiala in porabi energetskih Virov smo v letu 1981 posvetili več pozornosti, kar se odraža v manjši količinski porabi energetskih virov, čeprav je vrednostna poraba leta 1981 večja za 45 % nasproti letu 1980. Prispevki po odlokih, pogodbah in ostale obveznosti ia dohodka so nasproti letu 1980 višje za 234 °/o, višje so pa tudi nasproti planu za leto 1981. To izrazito odstopanje je predvsem pri kreditih in to za kratkoročne kredite, kot tudi- za dolgoročne kredite — že v letu 1981 so nastale obveznosti za obresti iz naslova nove tovarne energetske opreme v Šentjurju. Veliko povečanje obveznosti je izrazito pri prispevkih za izobraževalno' in raziskovalno skupnost, ki je posledica spremenjenih osnov za izračun prispevkov. V letu 1981 smo načrtovali 3,9 °/o akumulacije, dosegli smo jo pa 3,2 %. Če pa upoštevamo, da smo v letu 1981 pokrili še izdatke za prehrano — nepokrito iz preteklih let, smo dejansko dosegli planirano akumulacijo. Osebne dohodke smo nasproti letu 1980 povečali za 22 %, povprečni osebni dohodek je višji za 34 % nasproti letu 1980, kar je pa še vedno 1.059 din manj kot znaša republiški osebni dohodek v gospodarstvu v letu 1981. Dosežena akumulacija v letu 1981 je zadovoljiva, nasproti letu 1980 pa neprimerno boljša. — Realizacija »delovnih dogovorov« Za realizacijo planskih ciljev v letu 1981 so bili sprejeti »DELOVNI DOGOVORI« na skupnem kolegiju direktorjev TOZD, vodij sektorjev in vodij samostojnih služb, ki opredeljujejo naloge in stališča v letu 1981. Dobri poslovni rezultati, ki jih izkazuje zaključni račun za leto 1981 so tudi odraz izvrševanja delovnih dogovorov. Nekatere od teh pa lahko tudi konkretno ovrednotimo in s tem ugotovimo njihov prispevek k rezultatom poslovanja. 1. Na področju kakovosti proizvodov so doseženi predvsem v TOZD POSODA bistveni pozitivni premiki in s tem tudi večji prihranek preko 20 milijonov din na račun zmanjšanja slabše kvalitete posode in kopalnih kadi. Pri ostalih tozdih ni bistvenih premikov v izboljšanju kakovosti proizvodov. Emajlirec 2. V letu 1981 smo načrtovali dohodek od inovacij v višini 2,5 milijona din, dosežen pa je bil v višini 7,5 milijona din ali 3-krat več. 3. Naloga znižanja števila režijskih delavcev za 10 % je realizirana 74 %, od načrtovanega števila znižanja za 77 režijskih delavcev, je bilo znižano število režijskih delavcev za 57 delavcev. Naloga ni bila v letu 1981 v celoti realizirana, ker je precej predvidenih delavcev na režijskih delih in nalogah težko zaposljivih. Izvajanje naloge se nadaljuje in bo v letošnjem letu v celoti re-.alizirana. 4. Sistematično so bili obdelani vsi invalidi v DO EMO. Na osnovi analize delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo je bilo v letu 1981 85 postopkov za uveljavljanje pravic iz in- validsko pokojninskega zavarovanja, od tega je bilo 24 invalidskih upokojitev. V DO je zaposlenih 277 delovnih invalidov ali 8,9 °/o, od tega 219 delovnih invalidov III. kategorije invalidnosti in 58 II. kategorije invalidnosti. Vsi odprti problemi invalidov so se sproti reševali ali z invalidsko upokojitvijo ali z prezaposlitvijo na ustrezna dela, ki jih lahko z ozirom na invalidnost opravljajo. 5. Boleznine do 30 dni so v porastu. Predvsem so boleznine večje s kratkotrajnimi staleži pri mladih delavcih do 25 let. Več je tudi odsotnosti zaradi nege družinskih članov in otrok. Prevladujejo prehladna o-bolenja, prebavna obolenja, obolenja hrbtenice, nevroze itd. Pogosto se pojavljajo tudi izsiljevanja staleža za reševanje osebnih problemov doma ali pri delu, pri tem pa ne gre za resna obolenja. Posamezne primere pogostega staleža obdeluje služba skupaj z zdravnikom. Poostrena je kontrola bolnikov, ki so v staležu, vodijo se tudi razgovori z delavci, ki so pogosto v staležu. Pri izvajanju te naloge tesno sodelujejo tozd, sektor za kadrovske in samoupravne odnose in obratna ambulanta. 6. Na področju razvoja novih proizvodov so bili v letu 1981 doseženi naslednji rezultati: a) Sektor razvojne in investicijske dejavnosti končane naslednje razvojne naloge: — avtomatska dimniška loputa, — energetski blok za toplotne črpalke, — avtomatska podajalno-odvzemna naprava za pločevinasti trak, / — vsadni umivalnik, Plan in iztržile^ proizvodnje ra leto 1961 p oeo dmf I tzvasiTir »•« (r ooo di>) F Mie 00»»* **»IAT. Koru tmea otoej. koht. n*i. IZVOZ IN UVOZ TOZD IZVOZ Izvršitev Izvršitev .1980 1981 Indeks 2:1 UVOZ Izvršitev 1980 Izvršitev 1981 Indeks 2:1 • 1 2 3 1 2 .3 FRITE 65.904 863.252 1,223.922 1,376.957 113 POSODA 6.289.091 6,594.191 105 2,856.040 3,204.851 112 RADIATORJI — 11.807 1,476.133 1,729.921 2,423.559 117 KOTLI 20.058 242.843 2,884.769 84 ODPRESKI ' — — 416 ORODJARNA — 372.836 26.627 45.961 173 EMOKONTEJNER 1,390.822 1,742.498 125 212.055 189.894 90 ERC — — 33.554 24.911 74 VZDRŽEVANJE — — 307.092 334.008 109 DSSS — — 20.609 791 4 SKUPAJ: 7,765.875 9,827.427 127 9,040.801 9,331.269 103 — konvertibilno področje 7,694.544 8,220.624 107 7,669.317 7,032.672 92 — klirinško področje 71.331 1,606.803 1,371.484 2,298.597 168 — sanitarni blok za pod-ometni izplakovalnik, — lastna proizvodnja plastičnih ročajev in držajev, — kotel za bivalentni sistem centralnega ogrevanja. b) TOZD FRITE je vključila v proizvodnjo: — 5 novih robilnih emajlov, — 7 emajlov za posodo, — 3 keramične trite, — 2 friti za umetne bruse za izvoz v Romunijo. c) TOZD RADIATORJI je vključil 'v proizvodnjo: — absorpcijsko ploščo. d) TOZD KOTLI Dokončane so naslednje razvojne naloge: — odjemalna naprava — freza, — dvojna zaporna loputa, — kotel za zgorevanje v zvrtinčevi plasti, — izmenjevalci za odpadno toploto — ekono-majserji, — nizko temperaturni sistemi in naši radiatorji, — priprava kotlovske vode — ventilski blok. V proizvodnjo so vključeni : — kovinski enoplaščni dimnik 16 m, 18 m, 20 m, — kotel AVP 350, — trivlečni nizkoatlačni kotel TPN, — dvovlečni toplovodni kotel TVA, e) TOZD ODPRESKI je vključil v novo kolo 7,50X X20” f) TOZD EMOKONTEJ-NER Dokončana je razvojna naloga in izdelani prototipi plinske postaje. V proizvodnjo pa so vključeni novi izdelki: — kontejner za obrambo proti toči, — razni postavki za silose, — nova izvedba kontejnerjev za HAPAK LOYD. g) TOZD POSODA ■V proizvodnjo so vključeni novi izdelki: — ekonomik 3,5 in 71, — lonec s kljunom, — maska za kopalno kad suha vgradnja, — frizeta »PRODICO«, — kozica »PRODICO, — vrsta novih emajlov in dekorjev. Glede plasmana naših proizvodov ugotavljamo, da ni bilo posebnih problemov razen pri prodaji radiatorjev. Izvršitev proizvodnje za DO izkazuje 61 °/o povečanje nasproti letu 1980, planiran obseg proizvodnje pa smo dosegli po vrednosti ’ 94 %. Kot najvažnejši faktor izpada proizvodnje po vrednosti lahko navedemo, da smo planirali višji prodajne cene že v prvem polletju, dejansko pa so bile dosežene v glavnem pri vseh tozdih v drugem polletju. Glede na to, da se je reprodukcijski material podražil že v drugem četrtletju, je bilo potrebno ponovno preračunati plane za vse tozde in ugotoviti dejansko stanje, kar pa je terjalo dodatne napore pri vseh zaposlenih. Tako »preračunane« plane pa so vse tozd tudi realizirale. Glede povečanja fizične produktivnosti ocenjujemo povečanje le-te za ca. 2 %, saj se je poprečno število zaposlenih v letu 1981 zmanjšalo nasproti letu 1980 za 4 °/o. Glede uvrstitve naših proizvodov ugotavljamo, da ni bilo posebnih problemov, razen pri prodaji radiatorjev. Pri vseh programih pa se soočamo na trgu z močno konkurenco, podobna ugotovitev velja tudi za izvoz. v dolarjih Na področju proizvodnje beležimo pozitiven premik v povečanju fizične produktivnosti za ca. 2%, saj je povprečno število zaposlenih v letu 1981 zmanjšano napram letu 1980 za 4 %. Izvoz smo naproti letu ventibilni izvoz za 7 °/o, glede na velike potrebe po uvozu premalo. V izvoz so se v letu 1981 vključili tudi novi TOZD, ker je dosedanji izvoz slonel praktično le na dveh TOZD in to POSODI IN KONTEJNERJIH. Tako so se v letu 1981 vključile v izvoz še TOZD FRITE, z manjšim izvozom TOZD RADIATORJI ter TOZD O-RODJARNA. Planiran konvertibilni izvoz smo dosegli v višini 77 %, celotni izvoz pa v višini 92 °/o. Neizpolnjevanje plana izvoza nam je otežkočalo poslovanje že v 'letu 1981, odražalo se bo tudi v letu 1982. Uvoz v letu 1981 je za 3 % manjši od uvoza v letu 1980, vendar je bilo ¡potrebno odstopiti tudi devize domačim proizvajalcem (železarnam), istočasno pa so tudi naši TOZD pridobili del deviz za proizvode, ki so vezani na uvoz Frite, oprema). (Nadaljevanje na strani 6) % IZKORIŠČENOST DELOVNEGA CASA ELEMENTI Izvršitev 1980 Strukt. Izvršitev 1981 Strukt. Indeks 3:1 0 I 2 3 4 5 Poprečno število zaposlenih 3.256 3.128 96 1. Opravljene ure 5,141.241 72,4 4,901.995 72,1 95 — proizvodne 2,566.404 36,1 2,409.566 35,4 94 — režijske 2,574.837 36,3 2,492.429 36,7 97 2. Nadure 228.334 — 188.311 — 82 3. Neopravljene ure 1,561.510 * 22,0 1,506.286 22,2 96 — odmor 332.815 4,7 321.477 4,8 97 — državni prazniki 219.727 3,1 185.581 2,7 85 — redni letni dopust 606.905 8,5 586.596' 8,7 97 — hranarina do 30 dni 331.542 4,7 375.348 5,5 113 — ostali plačani izostanki 70.521 1,0 37.284 0,5 53 4. Refundacije 19.749 0,3 8.765 0,1 44 5. Hranarine nad 30 dni 339.689 4,8 351.510 5,2 103 6. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 37.616 0,5 26.505 0,4 70 Skupno število ur 7,328.139 — 6,983.372 — 95' Glede izkoriščenosti delovnega časa lahko rečemo, da smo ga v letu 1981 slabše koristili, saj so se o-,pravi jene ure v strukturi izkoristka časa zmanjšale za 5 %. Na slabše koriščenje delovnega časa je vplivalo predvsem izrazito povečanje hranarine ido 30 dni in nad 30 dni, tako predstavlja hranarina že 10,7 % v strukturi izkoristka časa. V letu 1981 beležimo znižanje nadur, kar je posledica sklepa, da se nadure lahko opravljajo le za proizvodnjo in ne za režijska dela in naloge, za navedene le v izjemnih primerih. A. Stanje zaposlenih 31. 12. 1980 31. 12. 1981 1 5 3.245 3.106 B. Povprečno število zaposlenih v letu 1981 3.127 C. Fluktuacija St.anje 1 .1. 1981 3.245 Prišli 245 Odšli 384 Stanje 31. 12. 1981 3.106 IZVRŠITEV PLANA INVESTICIJ Investicije so bile po --------------------------------------------*------------------------------------ TOZD namenjene za: TOZD PLAN NAROČENO IZVRŠENO TOZD Frite — dobavljen in usposobljen bivalni kon- FRITE 500.000 422.237 412.636 tejner ter digitalni prin-¡ter TOZD Posoda — naročen lužilni stroj, dobavljen stroj za obrezovanje in robljenje, izdelan pa je tudi projekt za vetrolov TOZD Radiatorji — del- POSODA RADIATORJI ODPRESKI KOTLI ORODJARNA 15.626.000 2.785.000 19.136.000 500.000 7.925.000 11.921.250 3.633.953 14.350.810 303.163 7.624.413 1.374.874 1.123.019 3.139.650 299.652 1.132.516 EMOKONTEJNER 2.000.000 2.125.488' 1.935.271 ERC 19.169.834 18.919.252 2.324 VZDRŽEVANJE 11.676.000 12.065.716 4.537.565 no dobavljena oprema za DSSS 2.048.000 1.897.708 1.709.618 montažno linijo za Central 20 SKUPAJ: 81.365.834 73.263.990 15.667.125 TOZD Odpreski — naro-■ čena večja stiskalnica, drobna oprema za ročne Iz tabele investicij je raz- sti plan investicij realizira- vesticije -v novo tovarno naprave in pribor za laki-vidno, da smo po vredno- li. V tabeli ni prikazane in- energetske opreme. ranje TOZD Orodjarna — dobavljena in usposobljena stiskalnica EE 100 ter ureditev pomožnih prostorov TOZD ERC — naročilo novega računalnika TOZD Emokontejner — sredstva so bila pretežno uporabljena za uvedbo zemeljskega plina ter nakup ročnega orodja TOZD Vzdrževanje — nova telefonska centrala, naročen in dobavljen tudi računalnik za konične obtežbe ter dva orodna stroja DSSS — nabavljena pisarniška oprema, za službo nabave" pa kupljen osebni avto STROŠKI K to Elementi Izvršitev 1980 Plan 1981 Izvršitev 1981 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 400 Porabljeni oiaterial in surovine 866,881.681 1,498.247.208 1,373.530.913 158 92 401 — odmik plana cen Porabljena energija mat 62,703.981 32,629.477 59.842.050 31.316.677 52.539.735 161 88 402 Transportne storitve 16,242.104 19.639.055 22.051.122 136 112 403 Stroški za inv. in vzdrževanje OS 53,642.786 68.054.000 67.894.880 127 100 404 Druge proizvodne storitve 360,128.660 412.918.485 434.101.619 12Í 105 410 Izdatki za varstvo pri delu 10,303.232 13.758.347 12.920.961 125 94 412 Izdatki za prehrano delavcev 1,341.171 2.427.700 21.584.497 1609 889 420 Amortizacija po predpisani stopnji 62.517.507 77.439.000 76.178.459 122 98 434 Povračilo za prevoz na dek) 6,519.170 7.271.923 9:189.785 141 126 SKUPAJ: 1,541.723.090 2,241.937.373 2,185.248.018 142 97 Stroški poslovanja so v mejah planiranih glede na doseženo proizvodnjo. Iz tabele je razvidno, pri katerih postavka je najizrazitejše povečanje, in ito pri proizvodnem materialu in električni energiji. Cene reprodukcijskega materiala so začele naraščati že v decembru 1980, zatem v drugem kvartalu in v tretjem kvartalu. Podobno je bilo s ceno električne energije. Povišanje cen reprodukcijskega materiala smo uspeli delno kompenzirati z višjimi prodajnimi cena- mi naših izdelkov, vendar ne ¡pri vseh programih. Smotrnejši izrabi materiala in porabi energetskih virov smo v letu 1981 posvetili več pozornosti, kar se odraža v manj ši količinski ¡porabi energetskih virov, čeprav je vrednostna poraba leta 1981 večja za 45 % naproti letu 1980. Vletu 1981 smo iz materialnih stroškov pokrivali tudi izdatke za prehrano, v planu pa jih nismo načrtovali, predvideno je bilo pokrivanje le-teh iz sklada skupne porabe. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA Oblikovanje sklada skupne porabe v 000 din 1. Ostanek iz leta 1981 343.212 Elementi Izvršitev 1980 Plan 1981 Izvršitev 1981 Indeks 3:1 3:2 2. Razporejena sredstva po zaključnem računu za leto 1981 35,045.711 0 1 2 3 4 5 SKUPAJ: 35,388.923 I. Ugotovitev dohodka 1. Celotni prihodek 2,338.102 3,300.966 3,389.539 145 103 Poraba sklada skupne porabe 1. Anuitete za jedilnico 2. Premije za. kolektivno zavarovanje 4,663.880 806.160 2. Porabljena sredstva 1,637.710 2,297.695 2,317.780 142 101 3. Jubilejne nagrade 2,915.693 3. Dohodek 700.392 1,003.271 1,071.759 153 107 4. Odpravnine 2,278.200 11. Razporeditev dohodka Cisti dohodek 492.694 671,502 681.565 138 101 5. Regres za oddih: — izplačilo delavcem — za počitniške domove 10,200.000 600.000 Emajlirec Izvršitev Plan 6. Izdatki za upokojence Elementi Izvršitev Indeks 7. Izdatki ob smrti delavcev 1980 1981 1981 3:1 3:2 8. Izdatki za godbo 0 x 2 4 5 9. Rekreacijsko športno društvo EMO 10. Socialne pomoči in preventiva 11. Izdatki ob dnevu žena III. Razporeditev čistega 12. Prispevek Zvezi borcev EMO dohodka 13. Prispevek ZSMS EMO 1. Del CD za OD 417.151 474.270 507.054 122 107 14. Članarina DIATI 15. Družbena prehrana 2. Del ČD za prehrano 5.981 — * 16'. Rezerva 3. Del CD za stanovanjsko SKUPAJ ZA DELAVCE izgradnjo 28.219 35.544 27.362 97 77 17. Družbeni dogovori Celje: OSTANEK ZA SKLADE 41.342 161.688 147.049 356 91 — krajevne skupnosti — INDOK center 857.853 155.Ü73 IV. Razporeditev ostanka — objekti posebnega za sklade pomena 2,573.557 1. Rezervni sklad 5.641 21.091 23.095 409 110 — klub samoupravljalcev 22.638 — SŠT Celje 3,213.233 2. Sklad skupne porabe 20.650 46.739 50.482 244 108 — novoletna jelka 237.558 3. Poslovni sklad 15.051 93.858 73.472 48§ 78 SKUPAJ 170.000 85.000 100.000 600.000 244.213 150.000 24.000 40.000 113.466 4,838.400 500.000 28,329.012 7,059.911 35,388.923 goročne kredite — že v' letu 1981 so nastale obveznosti za obresti iz naslova nove tovarne energetske o-ipreme v Šentjurju. Veliko povečanje je izrazito pri prispevkih za izobraževalno in .raziskovalno skupnost, ki je posledica spremenjenih osnov za izračun prispevkov. V letu 1981 smo obremenjeni za ca. 20 mio več za navedene skupnosti, kot v letu 1980. V letu 1981 smo morali prehrano' — nepokrito iz preteklih let in če to upoštevamo, smo dejansko dosegli planirano akumulacijo. Poprečni osebni dohodek je višji za 34 % naproti ■letu ’1980, kar je pa še vedno 1.059 din manj kot znaša republiški osebni dohodek v gospodarstvu v letu 1981. Dosežena akumulacija v letu 1981 je zadovoljiva, naproti letu 1980 pa neprimerno boljša. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ZA OBDOBJE 1980/1981 Frite Posoda Radiatorji - Kotli 1980 1981 1980 1981 1980 1981 1980 1981 Celotni prihodek v 000 din 142.459 227.949 824.160 1.235.079 188.760 230.159 310.107 426.227 Dohodek v 000 din 22.554 52.521 270.611 426.498 58.110 50.393 71.132 120.241 Cisti dohodek v 000 din 14.463 37.185 197.009 286.561 40.465 27.745 42.884 52.759 Ostanek za sklade v 000 din 4.970 26.032 7.738 58.733 12.418 421 3.456 7.003 Akumulacija v 000 din 1.796 24.082 7.689 33.608 3.576 421 2.295 4.338 Poprečno število zaposlenih na podlagi vkal. ur 53 54 1.528 1.449 190 161 216 213 Poprečni mesečni neto OD na vkalk del. v din 9.161 11.711 6.477 8.915 7.563 10.050 9.365 11.999 Dohodek na delavca v din 425.547 972.611 177.101 294.340 305.843 313.000 329.315 564.512 Cisti dohodek na delavca v din 272.887 688.610 128.933 197.765 212.974 172.329 198.537 247.695 Akumulacija na delavca din 33.887 445.964 5.032 23.194 18.821 2.615 10.625 20.366 ** Odpreski Orodjarna Kontejner ERC 1980 1981 1980 1981 1980 1981 1980 1981 Celotni prihodek v 000 din 165.878 234.908 53.853 79.922 272.735 447.609 16.443 22.501 Dohodek v 000 din 26.842 57.887 28.458 43.913 69.669 111.815 9.812 13.163 Čisti dohodek v 000 din 16.526 36.407 20.995 30.218 40.116 61.756 7.196 9.177 Ostanek za sklade v 000 din 283 19.794 761 4.576 4.358 20.856 1.684 > 2.785 Akumulacija v 000 din 42 18.232 21 2.815 4.358 18.261 399 2.173 Poprečno število zaposlenih na podlagi vkalk. ur 109 94 123 126 26Ó 223 30 30 Poprečni mesečni neto OD na vkalk. del v din 7.541 10.209 9.204 11.607 7.467 10.175 9.869 12.056 Dohodek na delavca v din 246.257 615.819 231.366 348.516 267.958 501.412 327.067 483.676 Cisti dohodek na delavca v din 151.615 387.309 170.691 239.825 154.292 276.933 239.867 305.900 Akumulacija na delavca v din 385 193.957 171 22.341 16.762 81.888 13.300 72.433 8 Emajlirec Vzdrževanje DSSS Skupaj 1980 1981 1980 1981 1980 1981 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 232.989 308.556 130.717 176.727 2.338.102 3.389.549 DOHODEK v 000 din . 61.537 80.906 81.666 114.421 700.392 1.071.759 CISTI DOHODEK v 000 din 42.844 48.983 70.197 90.673 492.694 681.465 OSTANEK ZA SKLADE v 000 din 5.322 4.037 352 2.812 41.342 147.049 AKUMULACIJA v 000 din 5.029 6.394 — — 25.205 110.327 POPR. ŠTEV. ZAPOSL. na podlagi vk. ur 222 221 404 430 3.135 , 3.001 POPR. MES. NETO OD na vkalk. del. v din 9.297 11.534 8.876 11.553 7.555 10.094 DOHODEK na del. v din 277.194 366.090 202.144 266.095 223.411 357.134 CISTI DOHODEK na del. v din 192.991 221.643 173.755 210.867 157.159 227.079 AKUMULACIJA na del. v din 22.653 28.932 — — 8.040 36.763 ZAKLJUČEK Čeprav se z različnimi razmišljanji, konkretnimi ugotovitvami, pozivi, sklepi in zaključki že dalj časa vrtimo okrog vprašanja gospodarske in družbene trdnosti, ki so jo v preteklih letih zrahljale notranje težave in zelo zapleteni mednarodni politični in ekonomski odnosi pa se mnogi od nas obnašajo po starem, neodgovorno, lagodno, v nekaterih primerih celo razsipniško. Še vedno je žal veliko primerov, ko govorimo eno, delamo drugo ali drugače. Še vedno preveč govorimo in sklepamo o stabilizacijskih ukrepih, pri izvajanju le-teh pa smo nedosledni in neodgovorni, parcialni in neustvarjalni. Vsem v naši delovni organizaciji nam bi v tem trenutku moralo biti jasno, da bomo le z vestnim in odgovornim delom vseh in slehernega hitreje in brez večjih odrekanj dosegli go- spodarsko In družbeno trdnost, kar pomeni tudi trdno in zanesljivo socialno varnost slehernega. Še vedno je premilo družbenopolitičnih in samoupravnih prizadevanj, da bi -bitko za ekonomsko in družbeno stabilizacijo zajeli v gibanje, v katerem bi morali sodelovati vsi, ki združujejo delo v EMO. V tem trenutku, bi se morali še kako zavedati, izostajanje z dela ali druge težje in očitne kršitve delovne obveznosti, v praksi pa še ni bilo primera, da bi kdorkoli disciplinsko ali kazensko odgovarjal. ža samoupravne prekrške, za -kršenje temeljnih načel u-stave in zakona o združenem delu ali za napačno, nestabil-izacijsko ali nesa-moupravno ponudeno rešitev: V dosedanji praksi smo stabilizacij ska prizadevanj a gradili na boljšem in odgovornejšem delu delavcev da slabo in neodgovorno delo, kot tudi urejanje stvari mimo delegatskega sistema -pomeni še -nadaljnje rahljanje našega gospodarstva in družbenih odnosov. Pa vendar je mnogo tega še vedno prisotno v naši delovni organizaciji, na kar opozarjajo tudi nekatere temeljne organizacije, še bolj pa nas na to opozarja vsakodnevna praksa. Uvedene imamo sicer sankcije za neopravičeno v materialni proizvodnji in s tem povezani boljši tehnološki in delovni disciplini, ne pa sočasno tudi na krepitvi vladajočega položaja delavcev v združenem delu in družbi, na krepitvi vloge znanosti in strokovnega dela pri samoupravnih rešitvah in v delegatskem sistemu nasploh. Zato so bili tudi posamezni u-spehi, ki smo jih tudi dosegli bolj kratkoročnega značaja, problemi pa so se odpirali znova in znova. V prihodnje bomo morali naša stabilizacijska prizadevanja vključiti vse te in druge dejavnike in vsi do zadnjega bolj vestno in odgovorno delati, šele potem bomo kos vsem stabilizacij skim nalogam in potem -bomo letošnje 1982. leto zaključili še močnejši in bolj trdni. Prebroditi motnje v proizvodnji V prvih. -treh mesecih -letošnjega leta so 1 temeljne organizacije v DO EMO v glavnem -dosegle planske dlje. Ne glede na to je trenutno položaj delovne organizacije zelo težak. Razlog je v izredno -velikih motnjah na področju oskrbe s surovinami in repromaterialom. Motnje v os-krhi so zaradi tega, ker nimamo -deviznih sredstev za nabavo surovin in repromateriala iz uvoza in za odstopanje -deviz domačim dobaviteljem. Takšno situacijo smo predvideli že z lanskoletnim gospodarskim planom, zato smo ob gospodarskem planu v letne cilje napisali, da je izvoz eksistenčno vprašanje delovne organizacije. To stališče so potrdili tudi vsi samoupravni organi din vse družbeno politične organizacije, še posebej kritično je na ta problem opozoril Izvršni odbor DS DO. Z rezultati aktivnosti na področju ¡izvoza kljub vsemu ne moremo biti zadovoljni. Že V prvem tromesečju odstopamo od planiranih izvoznih ciljev -na konvertibilnem področju_za 21 °/o ali 464.076.000 S. Zaradi tega nimamo deviz ne za -plačilo starih obveznosti, ne za plačilo surovin in repromateriala iz -uvoza in niti ne za odstopanje deviz domačim dobaviteljem repromateriala. Vseskozi nam grozi nevarnost zastojev, kar se je že zgodilo parkra-t v pocinkovalnici TOZD EMOKONTEJNER in v mesecu marcu tudi v TOZD ¡POSODA. Odgovorni poslovodni in strokovni delavci trenutno ¡iščejo premostitvene rešitve v novih deviznih posojilih. Vse -kaže, da bomo tudi -v tej situaciji našli določene premostitve, v kolikor ne bo kakšnih zunanjih pretresov7. Vse bolj je jasno, da premostitev ne bomo -mogli in smeli ¡iskati vedno, znova ¡in znova. Še celo več! Večino deviznih sredstev bomo morali vrniti še v letošnjem letu. Vrnemo jih lahko samo z izvozom zasluženimi devizami. Ugotavljamo, da izvozne možnosti vendarle obstojajo (!), da dohodek izvoza vendarle ni tako slab, kot razlagajo nekateri! Izvažati moramo, sicer leta ne bomo prebrodili. Brez posebnih dodatnih konkretnih aktivnosti po vseh TOZD trenutno ocenjujemo velik izpad izvoza. Ob polletju bi bil izpad ¡izvoza že 1.700.000 $. Planske obveze v II. polletju so še veliko večje. Poglejmo podatke: Po planirani oceni -bo treba z dodatnimi akcijami izvoziti v prvem polletju za 4.473.583 Letni plan -konvertibilnega izvoza znaša 13.489.609 $. Tako ostaja obveza za izvoz v II. polletju 9.016.026 $. Izvoziti bomo morali več kot dvakrat več kot v prvem polletju. To predstavlja več kot 1.500.000 $ mesečno. S posebnimi dogovorjenimi aktivnostmi izpad realizacije planiranega izvoza ¡lahko močno zmanjšamo, v marsikateri TOZD pa celo v celoti odpravimo in ponekod izvoz tudi presežemo. V kolikor želimo zagotoviti preko celega leta socialno varnost vsem članom kolektiva in primerno uspešnost v poslovanju, je realizacija ¡posebej dogovorjenih akcij na področju izvoza nuja. V tem primeru bo ¡po prebroditvi ¡trenutnih težav že v drugi polovici aprila lin vseh naslednjih mesecih verjetno bistveno manj motenj v proizvodnji in bomo lahko resnično bolje delali ¡in gospodarili, tako da bodo -tudi finančni rezultati boljši. PREBRODITI MOTNJE V PROIZVODNJI POMENI VEČ IZVAŽATI! Od tu začne prava bitka za dobro gospodarjenje. Glavni di-rektor Franci Gazvoda, dipl. oec. EMO — RAZSTAVLJALEC NA SEJMU »INTRA« V prostorih mariborskega sejmišča je bil organiziran v času od 7. do 10. a-pri-la že deseti specializirani sejem »INTRA«, -ki je tokrat združil 52 jugoslovanskih proizvajalcev-trans portne in skladiščne opreme, ter pokazal predvsem na -naraščajoči pomen železnice. Letošnji sejem »INTRA« je namenil velik del pro-'■‘s-tora železnici predvsem zaradi tega, ker pri velikih stroških goriva postaja železnica vedno bolj vabljiva s -posebnimi oblikami -transporta. Še ¡posebej so v Intri povdarili ¡pomen skladiščenja s paletami. Na 160 m2 razstavnega prostora je sodelovala s 4 kontejnerskimi skladišči tudi naša delovna organizacija oziroma -naša TOZD Emokontejner. Ob sejmu Intra je bilo na sejemskem prostoru že 15. jugoslovansko -tekmovanje voznikov viličarjev in šesto jugoslovansko tekmovanje voznikov elektro-paletnih vozičkov. Na sejmu je bilo organizirano tudi 10. posvetovanje o racionalizaciji pretoka materiala, ki se ga je udeležilo več kot sto prometnih strokovnjakov iz cele naše domovine. Emajlirec Neprekinjena veriga »Mogočen plamen iz davnine šviga, ■vrhove preletel je kopne, in plamen naš se druži z njim, se dviga in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne.« Oton ŽUPANČIČ, Pesem mladine Programske usmeritve občinskega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Celje Zgodovinska vloga OF slovenskega naroda Bliža se 27. april, 41 let od dogodkov, ki so odigrali odločilno vlogo v življenju vsakega Slovenc'a. Ko danes obujamo spomine na ustanovitev Osvobodilne fronte in vstajo slovenskega naroda pred 41 leti, nam misli pohite v preteklost, vendar predvsem zato, da bi v siju tedanjega revolucionarnega ognja bolje videli sedanjost. Od prvih stavk zasavskih knapov, gorenjskih in koroških kovinarjev, v katerih se je prebujal proletariat na Slovenskem, prek revolucionarnih vrenj v letih po prvi svetovni vojni in kasnejših narodnih gibanj, v katerih je v našem delavskem razredu dozorelo spoznanje, da mu svobode nihče ne bo poklonil, do prelomnih dni pred 41 leti, ko je slovenski proletariat pod vodstvom svoje partije prvič stopil na prizorišče zgodovine kot organizator in najpomembnejši bojevnik o-svobodilne bitke našega razreda. V ta boj je delavski razred vtkal svoja najpomembnejša človeška hotenja in moralna spoznanja o humanih odnosih med ljudmi. V Osvobodilni fronti je zbral vse svobodoljubne Slovence, ki so se bili pripravljeni bojevati za izgon okupatorja in združitev slovenskega naroda, za novo Jugoslavijo enakopravnih narodov, v katerih bo moč povsem odpraviti nacionalne in socialne krivice stare kraljevine. Za ta program Osvobodilne fronte so se bojevali in umirali naši borci, te-renci in aktivisti, otroci in starci, delavci, kmetje in izobraženci. Prav takšna širina osvobodilnega gibanja, ki ni poznalo ideoloških in strankarskih predsodkov je omogočila njegovo zmago, pa obnovo v povojnih letih in vso tisto garaško prizadevnost, s katero smo spreminjali podobo naše domovine in svoje življenje. V teh dneh se spominjamo vsega. Prvih narodnoosvobodilnih obdrov, v katerih so zorela naša samoupravna hotenja, zadreg ;n težav, ki so rasle iz neizkušenosti in revolucionarne zaletavosti naše mlade revolucije, pa zakona o delavskem upravljanju podjetij, ki je odprl možnosti za zdajšnjo socialistično samoupravo delavcev in občanov. In tudi blokovskih napadov in pritiskov na našo neodvisnost, ki smo jih tako vztrajno premagovali, hkrati pa v mednarodnih odnosih graditi neuvrščenost,. ki je postala edina alternativa človeštva za njegov obstoj in razvoj. Združeni okoli Zveze komunistov in tovariša TITA v socialistični zvezi, ki ohranja tradicijo Osvobodilne fronte, smo premagovali številne težave in hkrati utrjevali spoznanje, da si srečo lahko ustvarimo le sami. Duh hrabre Osvobodilne fronte naj ostane živ v nas tudi po 41 letih. Z njim v svoji zavesti in srcu lahko mirno gledamo v bodočnost, ki skoraj ne bo mogla biti usodnejša od preteklosti, ki smo jo z njeno pomočjo zmagovito preživeli. Ostanimo v tem njenem duhu ali pa se vrnimo k njemu. Ne bodimo samo ponosni na svojo Osvobodilno fronto, ne kličimo samo slave njeni častni preteklosti, marveč si trajno ponavljajmo: Živela Osvobodilna fronta, živa, hrabra in neodvisna! Sodelovanje s Partizanom Gaberje Po večletnem mrtvilu v odnosih s telesno kulturno organizacijo Partizan Gaberje smo se sestali na posvet, da bi oživeli sodelovanje. Pred leti, takoj po začetku delovanja Partizana Gaberje, je bila takratna tovarna emajlirane posode celo pokrovitelj te množične organizacije. Pobudo za vzpostavitev stikov je dal Partizan Gaberje na letni , skupščini RŠD EMO, lansko leto. Pogovori so stekli v prostorih Partizana. Predpogoj za nadaljnje sodelovanje je medsebojno obveščanje, kar je za začetek najmanj, kar lahko storimo. Partizan nam je obljubil pomoč pri organizaciji seminarja za voditelje rekreacije letos je- seni. Seminar naj bi bil prilagojen specifičnosti rekreacije v delovni organizaciji. To obliko izobraževanja bomo kombinirali s seminarji za organizatorje rekreacije v Poreču in Gozdni šoli v Mozirju. Precej smo se pogovarjali o problematiki ženske rekreacije. Partizan ima med svojimi člani lepo število žensk in niti sami niso znali odgovoriti, kaj jih vleče k njim. Morda domačnost telovadnice, družba? V EMO bomo morali najti način, kako zainteresirati ženske, tudi starejše, za večjo rekreativno aktivnost. Obljubili so nam vso pomoč, seveda v mejah njihovih možnosti. Dogovorili smo se, da se bomo medsebojno vabili na tekmovanja in rekreacijske prireditve. Vključevali bi jih tudi v naše planinske izlete. Tudi našim balinarjem se odpira možnost sodelovanja. Pripravljeni so nam pomagati tudi s športnimi rekviziti. Precej smo se pogovarjali o naših in njihovih problemih. Partizan. Gaberje. si je letos zadal zahtevno nalogo, speljati 90 akcij za 90 let tovariša TITA, zato je njihov urnik polno zaseden. Toda pripravljeni so ga razširiti za boljše sodelovanje z našim RŠD. Prvi koraki so storjeni, zato se ne smemo ustaviti. Programske usmeritve in odbora izhaja ¡iz nalog ¡in program dela občinskega programa dela občinskega sklepov 9. kongresa ZSS, sveta ZSS Celje in republiškega odbora. Naloge temeljijo predvsem na opredelitvah III. kongresa samoupravi] alcev Jugoslavije in na sklepih in stališčih konferenc ZSS, ki so bile po 9. kongresu ZSS, predvsem pa na aktualnih nalogah gospodarske stabilizacije ter aktivnostih, ki so del priprav na izvedbo kongresov zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Celotna programska u-smeritev mora sloneti na tem, da v realizacijo vključimo čimvečje število članstva. Uresničevanje nalog mora potekati v še večji meri prekoOOZS v temeljnih organizacijah. Občinski ¡odbor bo skozi vse leto spremljal aktivnost OOZS in konferenc na ¡podlagi sprejetih programov. Posebej si bomo prizadevali usmerjati aktivnost OOZS, odbora in izvršnega odbora predvsem v razreševanju konkretnih življenjskih vprašanj delavcev, ki ¡izhajajo iz neposredne prakse. Prizadevali si bomo, da bo občinski odbor obravnaval in usmerjal aktivnost OOZS pri oblikovanju stališč po vseh vprašanjih, nakazanih v programih dela občinskega sveta ZSS Celje, republiškega odbora ¡in lastnega programa občinskega odbora. Posebno pozornost in prednost bomo iz vseh nalog, opredeljenih dali naslednjim področjem: I. Razvoj in utrjevanje delovanja delegatskih odnosov kot podlaga za uveljavljanje družbeno ekonomskih odnosov — delovanje delegacij — izobraževanje delegatov — ustreznost delegatskih gradiv — pomoč OOZS in strokovnih služb delegacijam II. Uveljavljanje sistema družbenega planiranja — uresničevanje, srednjeročnega plana občine Celje ter letnih planskih dokumentov — uresničevanje politike razporejanja dohodka za o-sebne dohodke in skupno porabo — aktivnost ob periodičnih in zaključnih računih III. Uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela — uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo in uresničevanje akcijskega programa 2. konference ZSS ~ — vodenje razprave o strokovnih podlagah za DD — analiza in aktivnost internih zakonodaj po ¡vprašanju ustrezne opredelitve znanstveno raziskovalnega _dela in množične inventivne dejavnosti IV. Uresničevanje usmeritev 3. konference ZSS ter izvajanje akcijskega programa — zagotovitev sprejema konkretnih akcijskih načrtov v vsaki OOZS — sprejemanje uresničevanja stališč 3. konference ZSS ¡in akcijskega načrta odbora ter akcijskih programov OOZS V. Organizacijska krepitev organizacij in organov ZSS — vsebina in način delovanja OOZS — organiziranost OOZS — sindikalne skupine — ustanavljanje KO sindikata v KS — ustanovitev OOZS v manjših delovnih enotah in dislociranih obratih VI. Družbenopolitično i-zobraževanje in usposabljanje VII. Informiranje in samoupravno obveščanje de-alvcev VIII. Raziskovalna dejavnost s posebnim poudarkom na inventivni dejavnosti — zagotovitev ustrezne normativne ureditve v OZD — organiziranje ,in vzpodbujanje OOZS za uveljavljanje množične inventivne dejavnosti. — ustanavljanje društev DIATI — ¡tekoče spremljanje u- IX. Interna delovna tek- resmčevanja resolucije — movanja v OZD in organi-tromesečno ziranje občinskega tekmo- — uresničevanje samou- vanja pravnega sporazuma o po- B. Z. litiki zaposlovanja Celje, marec 1982 Emajlirec 10 AVTORITETA DELA, ZNANJA IN ODGOVORNOSTI V osnutku resolucije devetega kongresa zveze komunistov Slovenije je v nem poudarjene že v prej- nizadj, ki so premalo od-, , ,. , , .. , ... . , , . šnjih kongresih zveze ko- govorno uresničevale po- poglavju, ki obravnava naloge za idejnopolitično usposobitev in delovanje zveze munistov, pa tudi na vmes- fitiko zveze komunistov in komunistov še med drugim poudarjeno, da se v zvezi komunistov mora uveljaviti .seJah centralnih ko- so bolj stopicale ob robu mutejev zveze komunistov, dogodkov Zato bi razpra- avtoriteta dela, znanje in odgovornosti, kar je v bistvu osnova opredeljevanja nalog Čeprav je v poročilu cen- B . J / tralnega ¡komiteja Zveze v? ux 11 u^auiucii- na tem področju. komunistov Slovenije o de- morale predstavljati tavanju ZKS med osmim konkretno analizo in oceno Nadaljnje uresničevanje razreda in da se v razme- ter uveljavljanje vloge de- ™ devetim kongresom ZK sedanjega stanja in pri- revolucionarne preobrazbe rah pluralizma samouprav- (lovnega človeka, ki združen Slovenije med drugim tu- merjavo s tem, kaj smo od družbe, to je vzpostavljanje nih interesov zavzema za z drugimi delavci nepo- di navedeno, da so nekate- nalog, opredeljenih na os- neposredne oblasti dela in njihovo uveljavitev s samo- sredno odloča v svojem o- re osnovne organizacije mem kongresu Zveze ko- munistov mora še vedno pogosto spopadati s pojavi nenačelnosti in oportunizma v lastnih vrstah, kar zmanjšuje akcijsko moč in ugled zveze komunistov med delavoi. Zveza delavcev, v sedanjem ob- .upravnim sipottazumevan- koljiu in v dob ju poteka v izredno te- jem in dogovarjanjem.« žavnih 'razmerah doma in Na tem je grajena tudi v zaostrenih gospodarskih družbenopolitična aktiv-odnosih v svetu. To zahte- post zveze komunistov, ki va večjo zavzetost in ce- mora izhajati iz uresoiiče-lovdto odgovornost zveze vanj za ustavnih načel, ki komunistov za uveljavitev hkrati tudi programske u-šamoupravljanja in uspeš- «meritve zveze^komunistov flost gospodarjenja. V teh in iz statutarnih dolžnosti prizadevanjih se zveza ko- člana in organizacije zveze komunistov. To je tudi podlaga za sprotno analizo in ocenjevanje aktivnosti članoiv in organov ter uveljavljanje osebne in kolektivne odgovornosti, sprejemanje ustreznih u-komunistov se bo morala krepov in (izvajanje ka-tudi spoprijeti s pogosto dravskih sprememb. »Me-prisotnim nekritičnim od- rilo za opredeljevanje iznosom do idejnopolitičnih sposo-bljenostd in odgovor-in razvojnih vprašanj oko- nosti članov, organizacij in lja in širše družbe. Z do- organov,« je navedeno v seganjem idejne in akcij- osnutku resolucije, »so ske enotnosti, fci je danes konkretni rezultati luresni-v zvezi komunistov 'temelj- čevanja socialističnih sama naloga, bo zveza komu- moupravnih odnosov, spre-nistov morala sproti pre- jetih razvojnih usmeritev segati vsa tista pojmova- ter politike, stališč in odlo-nja, interese in ravnanja, čitev zveze komunistov.« ki odstopajo od uresniče- Tudi pri tem, kakor je vanja razrednega bistva bilo že poudarjeno, se lito politike zveze komunistov, zveza komunistov morala Zato, je rečeno v osnutku spopadati s pojavi ne-resolucije, se je treba od- načelnosti, oportunizmom, ločno upreti zlepljemosti subjektivizmom in podob-organizacij zveze komuni- nimi pojavi, ki so še vedno stov s tehnokratskimi in močno prisotni pri ocenje- ne birokratskimi interesi ter vanju posameznikov ali or- družbi. zveze komunistov prema- munistov Slovenije, nare- Naša sodelavka Jožica Kovačič bo na 9. kongresu ZKS kot delegat v razpravi spregovorila o družbenoekonomskih pogojih za krepitev dohodkovnega povezovanja med organizacijami združenega dela in preseganju parcialnih odnosov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Partijski sestanki, ki selo odgovorno uresničevale dili in kaj nismo ,in zakaj spreminjajo v akcijo politiko zveze komunistov, nismo, oziroma kje so ..... .. .... , -.. v , znotraj množične dejavno- prav gotovo manjka na ved- vzroki za to. S tako ana- njihovimi nosilci. gamzacij, se posebno na stj ljudi, sami po sebi ni- ba, kdo je odgovoren za to, lizo oziroma očteno bomo Naj omenim, da je v o- območju. Kajti niso česar ne pomenijo. Vse da v tem pogledu nismo lahko presojali tako pred- SnatKu sprememb in do- redi1 Pd'v vsakodnevni ocene^ Ki jih dajejo ko- dovolj dosledno uresničili log poročila centralnega polnitev statuta Zveze ko- 'Pn. SI’ da so najbolje »vo- muniiti, morajo siliti v nalog prejšnjih kongresov komiteja ZKS o delovanju munistov Slovenije kon- oporjrr • m nenacel- akcijo. Pri tem nam mora in vmesnih sej centralne- ZK Slovenije med osmim kretno predlagano, v ka- Spitam?™ ^ ™ ^ 4------------------------- J-------^ terih primerih je obvezno deklaracijami akcijsko povezovanje, poenotenje in delovanje ko- m biti jasno, da problemov ga 'komiteja. . ne moremo nrejati sami, To bodo vsekakor v »lo zahteva,« je navede- temveč samo v enakoprav- konkretnih okoljih ob ob- , .. , . . v zaključku tega aela nem sodelovanju z množi- ravnavi kongresnih doku- solucije devetega kongicsa utka reso-hinie »tnrh _____: .. ____*__ ____„i* ..--j- i_is Zveze komunistov N ovenim in devetim kongresom ZK Slovenije ter osnutek re- mentov morali tudi bolj S, osnovnihorga- ?*«*** r?solucVe’ ^ omL. ^ „ K nizacij in organov zveze uvelJa|vlJanJe ustreznejših Take opredelitve nalog konkretno ugotavljati. V Je- ka opredeljuje tudi na- komunistov, ki se izvaja mettxl dela organizacij ,m organizacij zveze komuni- -našem okolju namreč ni loge, da presežemo seda- prek ¡problemskih in akcij- organov zveze komumstov. stov so bile vsaj v glav- tako malo osnovnih orga- nje stanje, skih konferenc. . Nasi .sestanki morajo biti hkrati oblika za usposab- Zato, poudarja osnutek ljanje, idejnopolitično di- . _____________ resolucije, se mora y zvezi ferenoiacijo ih za poeno-komunistov uveljaviti av- tenje ter akcijski dogovor, toriteta dela, znanja in od- Sproti moramo analizirati govornosti. »Odločno vlogo razmere -ter -na podlagi i-mora imeti sposobnost ko- dejnopolitične ocene pri-munista, da spoznava in praviti ustrezne aktivnosti, razumeva družbene proce, zadolževati svoje člane za se, da se bori za uveljavi- delo med ljudmi in se tev tistih interesov, ki so spopadati z vsem, kar one-skladni s cilji delavskega mogoča družbeni napredek 9. KONGRES ZKS 3 Emajlirec ii Volilno programska seja konference sindikata EMO V petek 2. aprila 1982 je bila programsko volilna konferenca delovne organizacije EMO. Delegati osnovnih organizacij sindikata so ocenili delovanje v preteklem dveletnem obdobju in sprejeli usmeritve za delovanje v letu 1982. Poročilo o delu konference je poglobljeno in obširno podal dosedanji predsednik tov. Belak Ervin, ki je kritično ocenil docela vsa področja sindikalnega dela. Kljub ugotovitvam, da smo po dolgih letih zaključili poslovno leto dokaj uspešno je bil poudarek predvsem ■ na bodočih kovanih oteženih razmerah nalogah, ki bodo v pričakovanih oteženih razmerah gospodarstva nedvomno poglavitna skrb vseh. Pri Nova predsednica konference sindikata EMO ZUPANČIČ Breda. premagovanju težav se bomo morali nasloniti predvsem na lastno znanje, sposobnosti in iznajdljivosti v iskanju in realizaciji notranjih rezerv. Odločno bo treba prekiniti miselnost vdajanja v usodo stanja in nenehnega izgovarjanja na vzroke zunaj nas. Prav tako bo potrebno postaviti odločne zahteve po uresničevanju in poglabljanju samoupravnega reda in izpostavljanju samoupravne odgovornosti v tistih sredinah, ki jemljejo sistem kot osebno pravico tako glede ažurnosti obravnavanja in sprejemanja samoupravnih odločitev. V pripravah na volitve so sindikalni delavci vložili veliko truda ravno v to, da bi bili samoupravni organi in skupščinske delegacije dobro sestavljene zato ne smemo dovoliti, da bi se ta prizadevanja ne realizirala kolikor je le mogoče. Sindikalna prizadevanja morajo biti usmerjena v 'uresničitev takšnega samoupravnega sistema, ki bo omogočal ekonomsko podlogo za razvoj in napredek življenjskih, delovnih, kulturnih, političnih in drugih področij, za katere so delavci zainteresirani. Klasična zgolj zaščitna funkcija sindikata je prerasla v ustvarjalno politič-vlogo. Po poročilih so delegati v razpravi spregovorili o problematiki v proizvodnji, zlasti pa je bilo čutiti zaskrbljenost glede preskrbljenosti z irepromateria-lom. Ne le, da je aktualno pomanjkanje repromateri-ala, kvalitete tega je ¡iz do- bave v dobavo slabša in bodo potrebni posebni napori, da se kolikor bo le mogoče, prepreči povečanje izmeta in slabših kvaliteta izdelkov. Izrečena je bila pripomba, da za določene izdelke embalaža ne ustreza več sodobna ponudbi na trgu, kar tudi ne o-mogoča učinkovitejšega prodora na tržišču. Glavni direktor Gazvoda Franci je obvestil konferenco o gospodarskem položaju delovne organizacije in na koncu poudaril, da bo mogoče le s skupno ak-cijb in prizadevnostjo vseh zaposlenih doseči planske cjlje. V času ko je strategija v dinamiki proizvodnih planov življenskega pomena, bo sindikat kot tista družbeno politična organizacija, ki ima možnost mobilizirati praktično vse delavce, morala prevzeti pomembne naloge. Delegati so izvolili na konferenci novo vodstvo konference OOZS DO EMO in sicer: Za predsednico konference sindikata EMO tov. Zupančič Bredo, za namestnika predsednika tov. Adamič Slavka in za ¡sekretarja konference tov. Ramšak Milana. V predsedstvo konference so bili izvoljeni vsi predsedniki osnovnih organizacij. Nadzorni odbor je bil potrjen v naslednji sestavi: PANZA Franjo — predsednik KOTNIK Fric — član GREGORC Rafko — član Breda Zupančič se je v imenu novega vodstva zahvalila za zaupanje in iz- rekla ¡prepričanje, da si ho vala nadaljevati uresniči-ob podpori članstva kon- vanje zadanih ciljev, ference sindikata prizade- A. K. Delovno predsedstvo volilno programske konference sindikata EMO z dne 2. aprila 1982 — (Podpečan Slava, Kozovinc Adi, Adamič Slavko) Vsem v naši delovni organizaciji nam bi v tem. trenutku moralo biti jasno, da bomo le z vestnim in odgovornim delom vseh in slehernega hitreje in brez večjih odrekanj dosegli gospodarsko in družbeno trdnost, kar pomeni tudi trdno in zanesljivo socialno varnost slehernega. Zapisni 12. redne seje delavskega sveta delovne organizacije EMO, ki je bila v ponedeljek, dne 22. 3k 1982 ob 17,00 uri v dvorani delavskega sveta. Sejo je vodil predsednik DS DO tov. MILAČ Tomaž po naslednjem dnevnem redu: 1. ¡Pregled sklepov 2. Potrditev sklepov 10 DS DO 3. Gospodarski načrt za leto 1982 4. Zaključni račun za leto 1981 ^ugotovitveni sklep bTPlan porabe skladb skupne porabe 5. Sklep o razpisa tekmovanja o čistosti delovnega okolja 6. Potrditev Pravilnika o varstvu pred požarom 7. Potrditev Pravilnika o štipendiranju, strokovnem izobraževanju in pripravništvu ■" k 8. Tekoče zadeve 9. Vprašanja delegatov Po točki 1: 1. DS DO u-gotavlja, da je plan zmanjšanja režijskih delavcev delno realiziran in se Sektor za kadrovske in samoupravne odnose glede na zadane smernice za uspešno realizacijo plana v letu 1982 zadolžuje, da še naprej poroča o stanju režijskih delavcev za vsak kvartal ¡posebej. 2. Istočasno se zadolžujejo vodstva TOZD, da sodelujejo pri izvedbi teh nalog. Točka 2: 3. DS DO potrdi sklepe 8 in 9 izredne seje, ter 15, 16 in 17 redne seje 10 DS DO. Točka 3: 4. DS DO ugotavlja, da so vse TOZD sprejele in potrdile Gospodarske plane TOZD za leto 1982. 5. DS DQ EMO potrdi Gospodarski načrt DO za leto 1982. Točka 4: 6. a) DS DO EMO ugotavlja, da so vse TOZD obravnavale ¡in potrdile Zaključni račun za leto 1981. b) DS DO ugotavlja, da so vse TOZD sprejele Predlog plana porabe sklada skupne porabe. c) DS DO EMO potrdi oba navedena akta. Točka 5: 7. DS DO EMO razglasi leto 1982 za leto čistoče. 8. DS DO potrdi kriterije za najbolj očiščeno okolje, razpiše tekmovanje in nagrade, ter imenuje za skupnega predsednika komisije tov. šorn Milana in podpredsednika tov. Stanjko Vlada. Predsedniki komisij TOZD tvorijo komisijo na nivoju DO EMO. Točka 6 in 7: 9. DS DO potrdi Pravilnik o varstvu pred požarom. 10. DS DO potrjuje Pravilnik o štipendiraiju, stro- kovnem izobraževanju in pripravništvu. 11. Istočasno izreka grajo samoupravnim organom tistih TOZD, ki še niso sprejele: Pravilnika o varstvu ¡pred požarom, ki je bil v razpravi že-od 5. 11. 81 in Pravilnika q štipendiranju, strokovnem, izobraževanju ¡n pripravništvu, ki je bil v razpravi od 28. 1. 1982. Za oba akta je bil določen rok razprave 30 dni. Točka 8: 12. DS DO EMO potrdi predlog naslednjih povračil stroškov in v višini kot sledi: Dnevnice nad 12 ur odsotnosti — 500,00 din, 8—12 ur —J75.00 din, 6—8 wr — 190,00*"din. Nočnina (v. hotelu B kategorije) — 425,00 din, nočnina, brez računa — 170.00 din, Kilometrina za prevoženi km 6,00 din, stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje — 3.570.00 din, — stroški za prehrano — 4.335,00 din. Sklep prične veljati z 23. 3. 1982. 13. DS DO EMO nadalje zadolžuje DS TOZD, da u-skladijo roke veljavnosti z 23. 3. 1982. Točka 9: 14. DS DO potrdi ¡predlog dopolnitve 6. člena »Meril za ugotavljanje delovne uspešnosti.« — Za delni količnik merila: »Doseganje plana izvoza DO, TOZD« zgornja meja ni omejena, kar velja tudi za končni količnik delovne uspešnosti, ki vsebuje to merilo. Točka 10: 15. DS DQ EMO soglaša s podpisom Aneksa št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev zn izgradnjo plinskih rezervoarskih in proizvodnih naprav. Za podpisnika sporazuma imenuje glavnega direktorja tov. Francija Gazvoda, dipl-oec. Seja je bila zaključena ob 18,30 uri. Predsednik DS DO EMO Tomaž Milač Emajlirec Brigadirstvo je neposredno nadaljevanje narodnoosvobodilnega boja s požrtvovalnim delom za obnovo domovine in graditev socializma. To je boj za resnično tovariške odnose med ljudmi, za enakopravnost, za medsebojno zaupanje in spoštovanje, združeno z zavedanjem svojih pravic in dolžnosti, to je uveljavljanje miselnosti, ki jo že več desetletij vračajo komunisti med delavske in kmečke množice, Brigadirstvo,- to je zavračanje individualizma, vzgoja družbene zavesti, utrjevanje spoštovanja dela in delovnih ljudi, stremljenje k napredku celotne družbe in vsakega -posameznika v njej. Prav zato so delovne brigade še lahko pomembne, so kovačnica novega, socialističnega človeka, sa-moupravljalca, ki je samostojen in iznajdljiv v različnih okoliščinah, ki dela tudi takrat, ko ga drugi ne vidijo in je srečen in zadovoljen s svojimi delovnimi uspehi. Vsak brigadir je lahko ponosen, da nadaljuje takšno izročilo, da ga neguje in prenaša na rodove, ki prihajajo. Letos bo v Sloveniji pet zveznih in pet republiških akcij. Brigadirji bodo na njih opravili več kot petsto tisoč delovnih ur. Ocenjujejo, da bo vrednost opravljenih del več kot sto milijonov dinarjev. -Dan mladinskih delovnih brigad Za nami je 1. april — dan mladinskih delovnih brigad, dan, ko so se v prvih dneh svobode začele organizirati mladinske delovne akcije. Korenine prostovoljnega mladinskega dela segajo že v prve dni vstaje. Že takrat je vzklilo seme, ki je pognalo s prvimi akcijami proti sovražniku, sredi leta 1942 pa se je razraslo v spontano in kontinuirano, široko in masovno gibanje napredne mladine, katera ni bila v oboroženem boju. Prva velika delovna akcija je bila žetev v Sanički Dolini v avgustu 1942. Mladinci in mladinke so v neposredni bližini sovražnikovih bunkerjev, izpostavljeni neprestanim napadom neprekinjeno delali dan in noč in pobrali velike koli-žine žita, krompirja, fižola ... Delovne akcije v času vojne se niso nehale niti v času najhujših spopadov. Že na prvem kongresu Antifašistične mladine Jugoslavije je prostovoljno delo v zaledju postalo prioritetna naloga in cilj nove organizacije. Delovno angažiranje mladine v zaledju je tovariš TITO ocenil kot poseben in izredno pomemben prispevek k zmagi revolucije. ' Svoboda je prinesla nove naloge, ki jih je pogojevala porušena in zaostala domovina. Takoj po vojni so -neizkušeni mladinci brez primernega orodja usposobili na stotine kilometrov cest, popravili na tisoče stanovanj, zgradili desetine mostov, zbrali na tisoče ton lesa, papirja, odpadnega železa. Mladi pa so želeli še večje, pomembnejše naloge, nekaj posebnega kar naj bi imelo trajno vrednost. Zato je bilo odločeno, da se zgradi mladinska proga BRČKO—BANOVIČI. Prva velika organizirana mladinska delovna akcija je bila končana pred rokom. Začela se je maja, končana pa je bila novembra 1946. leta. To je bil začetek, kateremu so sledile nove delovne zmage mladine nove Jugoslavije: proga Samac—Sarajevo, avtocesta bratstva in enotnosti, nove ceste, hidrocentrale, tovarne in nova mesta. Vsi ti rezultati in delovne zmage so bili predvsem odraz zavesti in spoznanja, da konec vojne ne pomeni konec revolucije. Zgraditi je bilo potrebno novo družbo, nove odnose, močno materialno osnovo. Mladina je hotela, da vsemu temu da svoj prispevek. Po velikih delovnih zmagah v prvi petletki pa je prišlo do določenega zasto-ja_ v organizaciji mladinskih delovnih akcij, kajti pojavili so se -dvomi v ekonomsko upravičenost in rentabilnost delovnih akcij. Tovariš TITO pa ni niti trenutek dvomil v upravičenost delovnih akcij. Opozarjal je na mnoge kvalitete mladinskega dela. in navajal argumente, na katere so ekonomisti v svojih enostranskih analizah pozabljali. Titova podpora in odločna akcija mladinske organizacije sta ovrgla pesimiste in mladinske delovne brigade so ponovno začele odhajati na velika gradbišča. Delovne akcije so se začele vedno bolj uveljavljati kot specifične šole dela, bratstva ih enotnosti, samoupravljanja, socialističnega patriotizma... V razvoju naše družbe so mladinske delovne akcije vedno našle svoje mesto. Brigadirji delajo tam, kjer stroji ne morejo pomagati. Samoupravljanje je v celoti preželo brigadirsko življenje. Delovne akcije postajajo del razvojnih programov republik, podpisujejo se družbeni dogovori o organiziranju in financiranju akcij. , TITO, SOCIALIZEM, ZAUPANJE, SVOBODA, DELO, TOVARIŠTVO, PRIJATELJSTVO so besede, ki prežemajo mlade brigadirje. Te besede so navzoče v mladinskih akcijah, so resničen odsev dela in življenja na deloviščih in v naseljih brigadirjev. Akcija ni samo kramp in lopata. Dopoldne mladi gradijo avtoceste, popoldne gradijo mostove tovarištva, bratstva, enotnosti, ljubezni. Z mladinskim prostovoljnim delom, razvijanjem socialističnih samoupravnih demokratskih odnosov na mladinskih delovnih akcijah z uresničevanjem programov družbenopolitičnega izobraževanja z negovanjem bratstva in enotnosti, razumevanja, kolektivnosti, tovarištva in prijateljstva, mladi na najboljši način sledijo TITOVI poti in istočasno dajejo svoj prispevek k nadaljnjemu razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Še malo in brigade se bodo tudi letos hudourniško, mladostno razlile po številnih deloviščih po domovini. Marsikaj je treba postoriti in spet bodo mnogi doživeli tisto, kar mnogi udeležence akcij varujejo kot drag spomin: prijateljstvo, toplo, človeško prisrčno vzdušje, prežeto s prizadevnim delom za skupnost, delom, ki vzgaja socialističnega človeka. Letos 40 000 mladih na delovnih akcijah V letošnjem letu bo v Sloveniji na podlagi družbenega dogovora in Samoupravnega sporazuma na manj razvitih področjih potekalo 5 zveznih in 5 republiških mladinskih delovnih akcij, na katerih bo sodelovalo nekaj več kot 5.000 mladih iz cele Jugoslavije. Približno 40.000 mladih pa bo v naši republiki sodelovalo na različnih lokalnih delovnih akoijah, v katerih živijo in delajo. Mladi, ki bodo sodelovali na letošnjih zveznih m republiških MDA v Sloveniji, bodo s svojim prostovoljnim delom pomagali ¡k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij republike. Delo bodo opravljali predvsem pri graditvi vodovodnega, cestnega, PTT in elektroomrežja. Pomembno pa je tudi, da so v programe posameznih mladinskih delovnih akcij vključili precej del na področju kmetijstva (urejanje pašnikov, melioracije in izboljšave zemljišč), pa tudi vrsto specializiranih programov, v katere se bodo vključevali predvsem študentje in tako tudi v praksi na mladinskih delovnih akcijah preskušali znanje, ki ga v izobraževalnem procesu pridobijo.* Udeleženci republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij bodo na različnih deloviščih opravili približno 550.000 delavnih ur, vrednost njihovega dela pa je v cenah leta 1981 ovrednotena na približno 110 milijona dinarjev. Na podlagi umeritev in stališč, ki so ijih mladi sprejeli na seji republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije v decembru, ko so ocenjevali lanskoletne delovne akcije, v pripravah na mladinske delovne akaije veliko pozornost namenjajo predvsem dopolnjevanju in posodabljanju programov družbenih in interesnih dejavnosti na mladinskih delovnih akcijah. Tako bodo v letošnjem letu v oblike idejnopolitičnega izobraževanja zajeti vsi udeleženci MDA, vendar bodo posamezne teme prilagojene starosti in izobrazbeni strukturi brigadirjev. Tudi na drugih področjih (kaltura, tehnična kultura...) bodo v letošnjem letu organizirali nove oblike in metode dela, predvsem pa bodo prek mentorjev vzpodbujevali lastno dejavnost in ustvarjalnost -brigadirjev. Priprave na MDA potekajo v skladu s sprejetimi usmeritvami in dogovori. Mladinske delovne akcije so izredno pomembna, samo nam lastna oblika družbenega delovnega organiziranja mlade generacije in pomemben element sociMstične vzgoje mladega človeka, hkrati pa tudi pomemben prispevek k ekonomski stabilizaciji. Emajlirec Smučali Vsako leto prireja EMO smučarska tekmovanja. Tekmujejo ¡posamezni TOZD ali pa TOZD med seboj. Tudi TOZD Kotli se vsako leto vključi v tekmovanje. Vendar se vsako leto stanje na belih smučinah bistveno izboljšuje. Vse več je smučarskih a-sov, ki b,i se lahko pomerili še kje drugje, ne samo na tovarniških srečanjih. Letos smo se dogovorili, da priredimo 4. marca tekmovanje v veleslalomu na Rogli. Po predhodnem dogovoru so priprave stekle kot po mašilu. Zbor udeležencev je bil pred halo Golovec ob 11.30 uri. Na Roglo smo prispeli ob 12.30 uri. Po ogledu in pripravi se je uradno tekmovanje pričelo ob 13.30 uri. Tekmovalci so vozili dve vožnji v veleslalomu. Točno smo merili čas in spretnost tako, da je vladalo resnično tekmovalno vzdušje. Nato pa je bilo prosto smučanje do odhoda. Z Rogle smo se poslovili ob 16.30 uri. Vreme je bilo odlično, razpoloženje vseh enkratno. Vračali smo se proti Celju. Ker pa je bil dan zelo naporen dn skrajno napet, bi bilo res škoda, da bi se po napornem tekmovanju vrnili domov brez večerje. smo Ustavili smo se v gostilni Mirnik, kjer smo se že predhodno dogovorili glede hrane in pijače, ki seveda ne sme manjkati nikjer. Hrana je ¡bila odlična, postrežba prav tako, da si vsi žeLiuno še večkrat takšna srečanja. Med večerjo smo na svečan način podelili najboljšim tekmovalcem nagrade. Bilo je smeha in šale in vse prehitro so minile ure namenjene večerji in razvedrilu. Odhod iz gostilne je bil ob 19.30 uri, prihod v Celje pa ob 20.30 uri. Res je bilo vse izračunano do minute natančno in človek bi mislil da je bil en sam ljubi dolgčas. Bilo pa je ravno obratno. Priprave, vreme, organizacija, hrana, pijača, vse, vse enkratno. Upamo, da bo tudi prihodnje leto tako. Branko Verdev Miro Mesarič REZULTATI TEKMOVANJA Mlajši člani: 1. Jošt Bernard 52,5, 2. Topolšek Dani 53,5, 3. Ob-rovnik Brane 54, 4. Mrak Boštjan 55, 5. Dolžan Aleš 57, 6—7. Šacer Franc, Re-novnik Marino 57,5, 8. Jesenšek Dušan 58,5, 9. Dvoršak Boris 59,5, 10. Lužar Rudi 62, 11. Petelin Niko 62.5, 12. Rožej Miro 63, 13. Vodeb Roman 63,5, 14. Verdev Branko 65 in 15. Bombač Dušan 66. Ženske: 1. Tominc Ema 75, 2. Rozman Vera 76,5, 3. Božič Metka 78,5. Starejši člani: L Ložnikar Martin 56, 2, Gostečnik Ivo 57, 3. Tominc Ivan 59, 4. Belak Stanko 62, 5. Stropnik Franc 62,5, 6. Sušin Jože 63, 7. Rejc Edi 63,5. Člani od 30—40 let: 1. Mesarič Miro 53, 2. Milač Tomaž 53,5, 3. Dolžan Darko 54, 4. Knez Mirko 57,5, 5. Polajžer Jože 58.5, 6. Perkovič Jože 60, 7. Božič Zoran 61,5, 8. Vajdič Miro 65,5. Prvenstvo EMA Vsak torek od 2. marca pa do vključno 23. marca se je od 20. pa tja do 22.30 ure v dvorani hale Golovec odvijalo tekmovanje moških in ženskih ekip naše delavne organizacije v odbojki. Nastopilo je 14 moških ekip v štirih skupinah in 2. ženski ekipi. S svojo e-kipo je sodeloval na prvenstvu tudi Zavarivač iz Vranja. Pri' moških so se v finale uvrstili 4 najboljše ekipe in .sicer: Kotli I — 6 točk; Posoda v odbojki II — 4 točke; Vzdrževanje JI — 2 točki in Vzdrževanje III — 0 točk. Končni vrstni red: 1. Kotli I 17 : 5 — 18 točk, 2. Posoda II 17:4 — 16 točk; 3. Vzdrževanje II 8:11 — 16 točk; 4. Vzdrževanje III 11:7 — 10 točk; 5. DSSS 8:7 — 6 točk; 6. Posoda 14:6 — 4 točke; 7. Zavarivač II 4:6 —'4 točke; 8. Kontejner 5:8 — 4 točke; 9. Radiator 2:2 — 2 točke; 10. Kotli II 2 : 4 — 2 točki; 11. D55S Ž 0:4 — 0 točk; 12. Radiator II 0:4 — 0 točk; 13. Zavarivač 10:4 — 0 točk; 14. Vzdrževanje I 0:6 — 0 točk. TOZD Odpreski ni nastopil. ŽENSKE 1. DSSS 2:0 — 2 točki; 2. Posoda 0:2 — 0 točk. ORODJARJI — REZKALO — BRUSILCI — VARILCI VSEH TEHNOLOGIJ VARJENJA! V aprilu organiziramo interno delovno proizvodno tekmovanje kovinarjev v EMO. Vse informacije v zvezi z organizacijo tekmovanja dobite pri predsedniku Izvršnega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov TOZD in vodilnih delavcih v temeljnih organizacijah. Organizacijski odbor na nivoju DO pričakuje, da se bomo kovinarji naše delovne organizacije tudi letos aktivno vključili v to pomembno delovno manifestacijo. Trideset let ribiške družine Celje Minilo je trideset let kar so se celjski ribiči prostovoljno združili v okviru Ribiške družine Celje in sprejeli osnovna programska načela svojega delovanja. Ta načela opredeljujejo predvsem varstvo in gojitev rib, upravljanje z ribiškim okolišem in šele nato ribolov kot tak. Opredeljene pa so tudi druge dejavnosti kot so športna rekreacija, izvajanje nalog s področja SLO in DS, informiranje, vzgoja mladih in varovanje voda. V družino je včlanjenih skoraj 700 ribičev in ribičinj, od tega je 70 % iz neposredne proizvodnje. Ribiški okoliš delijo ribiči na varstvene vode ter športno ribolovne vode. RD Celje upravlja skupno s 113 km voda (po dolžini). Od tega je kar 66,5 km namenjenih za varstvo. Zaradi onesnaženosti voda je naravna drst, preživetje in rast ribjih mladic, skratka naravni ribji prirastek, izredno majhen. Ribiči morajo zato v svojih tekočih ali stoječih varstvenih vodah vsako leto vzrediti nov ribji zarod, in ko .so te ribe dovolj velike, jih vložijo v športno ribolovne vode. Skratka, prava ribogojna ¡dejavnost, za katero je potrebno dosti časa in znanja. Pri tem opravilu so celjski ribiči kar uspešni, saj vzredijo vsako leto na tisoče mladic raznih ribjih vrst in na tone »porcijskih« rib, tako da pokrijejo vse ¡svoje potrebe, pa še za druge družine ostane. Da bi čim bolj zaščitili ribji živelj in postavili ribolov v športne okvire, so ribiči sprejeli vrsto ukrepov. Prepovedan je ribolov v času drstenja, ponoči, prepovedane so neprimerne vabe, neprimerni načini ribolova, prodaje ulovljenih rib, postavljene ¡so najmanjše mere rib ki jih smemo vzeti, njihovo število je omejeno, prav tako je omejeno število lovnih dni, dovoljen ¡je samo ribolov z eno palico in enim trnkom, uvedeni so preventivni izpiti za ribiče začetnike, skratka, ribolov je danes šport, ne pa lov_na meso kot marsikdo narobe misli. Ribič se danes ne uči samo kako ribo ujeti, temveč tildi kako jo nepoškodovano vrniti naravi. Zanimivo je, da je v celjski družini dejavnih precej ribičinj, tako pri reševanju postavljenih nalog kot tudi pri ribolovu. Poskrbljeno pa je tudi za ribiče rekreativce. Le ti lahko ribarijo na Šmartinskem jezeru, enodnevne dovolilnice pa lahko kupijo na večih mestih. Družina bo ob svojem jubileju izdala posebno brošuro, v prodaji pa so tudi jubilejne značke. JEV PRODAJNA MESTA DNEVNIH RIBOLOVNIC ZA ŠMARTINSKO JEZERO ARČAN Franc, Brezova 32, Šmartno v Rožni dolini «RAJ» — društvo za šport na vodi, Loče, pri pregradi IZLETNIK —turistična agencija, Celje, Stanetova 2 IZLETNIK — turistična agencija, Celje, Avtobusna ¡postaja JAMNIŠEK Irena, »BIFE«, Šmanjeta pri Celju KRULEČ Elizabeta, Runtole 7, Škofja vas TEPEŽ Zinka, »BIFE«, Runtole 3, Škofja vas TURISTIČNO DRUŠTVO — turist biro, Celje, Tomšičev' trg 7 TTG — turist, poslovalnica, Celje, Železniška postaja ŽLAVS Ana, Loče 8, Šmartno v Rožni dolini Pri RIBIŠKI KOČI na Šmartinskem jezeru, Brezova Tuji državljani lahko kupijo dnevne ribolovni -ce samo pri Arčan Francu, ¿lavs Ani in Ribiški koči. Ribič lahkcf kupi dnevno samo eno ribolavnico za bele ribe in eno ribolavnico za ¡roparice. Ribolov je dovoljen samo na eno palico. Nočni ribolov,, kakor tudi lov belih rib iz čolna, je prepovedan. Ribiška družina Celje Emajlirec 14 OBVESTILO ČLANOM VZAJEMNE BLAGAJNE V zadnji številki našega internega glasila smo člane kolektiva že obvestili, oziroma seznanili s problematiko v poslovanju našega blagajne »Vzajemne pomoči«. Na volilni konferenci KOOZS, dne 2. 4. 1982 je bila na dnevni red postavljena tudi problematika poslovanja vzajemne blagajne. V razpravi in s sklepom konference so bile sprejete naslednje spremembe v pravilniku o poslovanju vzajemne blagajne. Člen 6 obstoječega pravilnika, kateri določa, da lahko konferen-OOZS določa najmanjši znesek vloge se v skladu s sklepom spremeni tako, da se minimalna vloga članov poviša od sedanjih 100,- na 150,- din. O višini vloge nad minimalno vlogo odloča vsak posameznik sam. Člen 13 obstoječega pravilnika se. dopolni s sledečim dopolnilom: ČLAN VZAJEMNE BLAGAJNE NE MORE DVIGNITI V ISTEM MESECU SVOJO VLOGO IN POSOJILO. V PRIMERU IZ PRVE GA ODSTAVKA TEGA ČLENA JE DOPUSTNO, DA ČLAN VZAJEMNE BLAGAJNE DVIGNE SAMO VLOGO, ZA POSOJILO PA MORA ZAPROSITI V NASLEDNJEM MESECU, V KOLIKOR ČLAN VZAJEMNE BLAGAJNE ZAPROSI PRVO ZA POSOJILO PA LAHKO V NASLEDNJEM MESECU DVIGNE SVOJO VLOGO V SKLADU Z L ODSTAVKOM TEGA PRAVILNIKA. Omenjene spremembe so potrebe zaradi tega, da bo komisija laže odobravala željene zneske posojil članom vzajemne blagajne. V skladu is sprejetim sklepom KOOZS DO EMO veljajo omenjene spremembe z datumom sklepa, to je 2. 4. 1982. Predsednik komisije Slavko Adamič Zabeležke naše dežurne kamere Znova so se trije naši dolgoletni sodelavci od nas. Je že tako. Življenje teče in kot bi minul čas se človek sreča z Abrahamom in nekaj časa p tudi z upokojitvijo. Na posnetku zgoraj so se ; v; emajlirnici poslovili od svoje nanosilke Marije ki je odšla v redni pokoj. Celotni, izvozni oddelek se je poslovil od sodelavke Anice Sloje, ki je pravta-ko redno upokojena. Desno pa še enkrat pogled v emajlirnico. Marija Koštomaj se j« tako poslovila ob starostni upokojitvi od svojih dolgoletnih sodelavcev. Prvenstvo EMO Jurše Robi in Vasiljevič Slobodan, na dvajseto mesto pa se je uvrstil Gon-čan Marjan. v šahu Štirinajst dni novih doživetij V torek 23. marca se je v, prostorih jedilnice odvijalo šahovsko prvenstvo posameznikov članov naše DO. Prvenstva se je udeležilo 18 tekmovalcev in 2 tekmovalki. Najbolje se je uvrstil Petinah Stane, drugi je bil Durdevič Šalih, tretji pa Gubenšek Jože. Od četrtega do sedmega mesta si delijo točke Krajnc Teodor, Cokan Ludvik, Mrlješ Milan in Jazbinšek Vera. Osmo in deveto mesto si, delita Lekič Dobrivoje in Blaževih Sabahudin, deseto mesto je zasedel Pleterski Milan. Od enajstega do šestnajstega festa si delijo točke žvižej Adolf, Mr-dak Granica, Kristal Roman, Gregorčič Emil, Mrak ■ Boštjan, Arnšek Anton. Sedemnajsto, osemnajsto in devetnajsto mesto si delijo Rado j kovic Tomce, (Razmišljanje o delovni praksi) Obvezno delovno prakso sem opravljala v tovarni posode Emo Celje. Prvič, ko sem stopila med delavce, ki so tu zaposleni, sem začutila neprijeten občutek. Vendar sem kmalu spoznala, da je bilo moje prepričanje zmotno. Na prvem delovnem mestu sem se srečala s prijetnimi, prijaznimi ženicami srednjih let, ki so mi razložile potek dela. Včasih, ko je ža hip zastal tekoči trak, sem pomislila, kako lahko te ženske držijo takšen nasmeh ob tako napornem delu. Po nekaj pogovorih pa- sem. spoznala, da so se delavke že vdale v usodo, da. morajo vlagati ves trud in napor v delo. Kajti, -kot pravijo, imajo doma veliko lačnih ust, ki jih je mogoče preživeti le s trdim delom. Ko sem tako poslušala njihove besede, sem se počutila dolžno, da snamem nekaj bremen z njih, ki se borijo za kruh. Čeprav sem vedela, da to delo opravljam brezplačno, sem ga opravljala z veseljem. Njihovo delo je tako zagrizeno, da pozabijo celo kdaj je, odmor za malico in kdaj je konec službe. Poleg tega pa se jih lotevajo še poklicne bolezni, saj delo ob tekočem traku nikakor ni lahko. Ob tem so pa še cel dan na nogah! Nikakor ni' to delo lahko, pa še cenjeno ni! Vsi cenijo uslužbence v pisarnah in drugod, za delavce v proizvodnji pa nihče nima časa. Presenetljivo pa je, da med delavci vlada velika harmonija. Razumljivo je, da vlada razumevanje doma, v družini, skoraj nemogoče pa si je to zamišljati med takšno množico ljudi. Če gre samo en delavec v bolniški stalež ali na dopust, pomeni to velik in dodaten napor za vse ostale, Vsi se prav dobro zavedajo, da mora biti prav vsak izdelek kvaliteten. Zato poleg ostalih del tu še kontrolirajo kvaliteto. Tudi nas so vključili v delo tako kot redno zaposlene in ponekod si-moral kar pošteno prijeti za delo, da si se vključil med ostale. Še eno pomembno stvar je bila vredno omeniti. Disciplina delavcev ob prihodu in odhodu iz tovarne je res enkratna. Vsi se prav dobro zavedajo, da jim delo pomeni življenje, zato si verjetno ne morejo privoščiti zamujanja ali odhajanja iz tovarne sredi dela.. Skratka, če strnem moje Vtise v celoto, so delavci pridni in disciplinirani, zato tudi uspeh ne izostane. Seveda pa vsi dobro vedo, da ne morejo sedeti na dosedanjih uspehih' in da si je treba za le te nenehno prizadevati. Tega pa ne moremo pričakovati, če ni sožitja in enakopravnosti med zaposlenimi tako kot v EMU Celje. Tatjana Pungaršek 1. Vb s/• sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam -in sodelavcem za prisrčno slovo ¡in lepo darilo. Celotnemu kolektivu EMO pa želim veliko nadaljnjih uspehov pri delu. Jože Lazar Vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Posode se toplo zahvaljujem za darilni bon — s tem izkazano pozornost ob priliki moje upokojitve. S tega mesta tudi vam vsem od srca želim veliko delovnih- kot življenjskih 'uspehov.' Sodelavka Julčka Golouh Emajlirec NASE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu marcu 1982 Čoki Jožica, zapuščanje del. mesta — opomin; Marčen Nada, neopravičen izostanek — opomin; Sivka Ivan, neizpolnjevanje deflovnih obveznosti — javni opomin; Tesner Firanc, neopravičeni izostanki — javni opomin; Rogič Mi-losavka, kraja — prenehanje delov. raz. odloženo za čas 12. mes.; Klepej Boris vsi TOZD Posoda, kraja — prenehanje delovnega razmerja. Pravna služba Križanka št. 17 VODORAVNO: 1. vlada drhali, 12. začetnici priimka in imena upokojenega sekretarja DO EMO in urednika Emajlirca, 13. srbsko moško ime, 14. 18. črka, 15. žensko ime, 17. muza ljubezenskega pesništva, 19. pokrajina v Mali Aziji, 21. osebni zaimek, 22. 13. in 16. črka, 23. Rimsko 50, 24. kuščar, 26. prebivalec ob severnem tečaju, 29. rusko žganje, 31. ujeda, 33. zvijača, zvijačen prijem, 34. latinski veznik, 36. arabski žrebec, 37. žensko ime, 38. oseba iz Molierove komedije, 41. Norveška, 42. Nemčija, 43. Italija, 44. SPOROČILA IN ŽELJE NAŠIH SODELAVCEV Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkah! in sodelavcem kolektiva, še posebej pa iz dekor oddelka TOZD Posoda za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na leta, ki sem jih preživel med njimi. Še naprej pa želim vsem v DO EMO mnogo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva. Rudi Mraz Ko po dolgih letih dela odhajam v pokoj, čutim prijetno dolžnost, da se zahvalim za veliko iin tovariško pozornost, ki sem je bila ob mojem odhodu deležna od sodelavcev iz službe zunanje trgovine, ter drugih mojih sodelavcev s katerimi sem delala vedno z veseljem in zadovoljstvom. . Zahvaljujem se za lepo danilo, ki sem ga prejela ob odhodu in mi bo drag spomin. Anica Stoje Kadrovske vesti od 1. 3. 1982 do 31. 3. 1982 Sprejeti na delo: Štebih Tatjana, Hribernik Marija — obe TOZD Posoda; Krempuš Vinko — TOZD ERC; Hadič Hamdt, Obrez Marjan, Jazbinšek Milan, Jeseničnik Marjan, Ceroviski Zdravko, Krampušek Stanislav, Mesarič Božidar, Hodič Ismet,' Kukilč Radenka — ■vsi TOZD Posoda; Vojsk Bogdan, Čepin Boris, Po-cajt Janez, Zidar Vladimir — vsi TOZD Kotli; Završnik Bruno, Čepin Roman — oba Skupne službe; Ejup Senad — TOZD Frite; Korošec Adolf, Keblič Anton, Mastnak Srečko, Križman Jože — vsi TOZD Radiatorji; Starlekar Egon, Štingl Slavko — oba TOZD Vzdrževanje, Iz DO so odšli: Štapek Dragotin, Freistainer Ivan, Peček Janko, Oset Vinko, Jeseničnik Marjan, Dragojevič Stoja, Popovič Milka, Avgustič Branka, — vsi TOZD Posoda; Kumer Franc, Plevnik Peter — oba TOZD Vzdrževanje; Drobne Marjan — TOZD Kotli; Kuhar Kristl — TOZD Kontejner; Bacek Ivan — TOZD Radiatorji; Brečko Ivan, Banovšek Irena — oba TOZD Skupne službe. Upokojeni v mesecu marcu 1982: Bušič Zvonimir, Putrih Margareta, Teržan Olga, Golob Marija, Tevč Terezija, Vrečer Silva, Dukič Rozina, Malgaj Helena, Seniičar Anton, Jereb Alojz, Puher Viktor, Mraz Rudolf, Vrane Albin, Krempuš Matija. \ i Poročili so se: Noner Helena — Kiker, Vidmar Gabrijel — Jurak — obe TOZD Posoda. Premeščeni v mesecu marcu 1982: Vukadinovič Milonka iz DSSS v TOZD Posoda; Kraojčec Jože iz TOZD Kotli v TOZD Posoda; Golob Ivan iz DSSS v TOZD Vzdrževanje; Gornik Srečko iz TOZD Radiatorji v TOZD Vzdrževanje. obrtnik lesne stroke, 45. vzdevek Bisenhoverja, 47. veznik, 48. skupno ime za nordijska božanstva, 49. vprašalni prislov, 50. načelnik banovine, 51. Italijani, 53. Rimsko 501, 54. skrajšan veznik, ki uvaja pogojne odvisnike, 55. starogrški filozof, 56. medmet začudenja, 57. tromest-no število, 58. kisik, 59. Rimsko 1.000, 60. vrsta kozmetike, 61. isto kot 14. vodoravno. NAVPIČNO: 1. jekilen, trd, odločen, značajen postati, 2. grški bog sonca, 3. Rimsko 50, 4. nihati, 5. žabji ud, 6. kvartaštoi izraz, 7. očetov, 8. žgana gli- REŠITEV KRIŽANKE Št. 16 VODORAVNO: 1. LJUBLJANA, 9. U, 10. MAJARON, 11. IG, 13. LINA, — A 14. ZAL, 16. G-tuden I.-go, .17. IG, 18. ILOK, 20. ČS, —R, 21. JEPRCA, 23. A-nton A-škerc, 24. AJA, 25. IRA, 27. M, 28. NA, 29. RT, 30. LN, 32. A, 33. MAROKO, 35. BILOGORA, 37. BOG, 38. NAHOD, 39. IL, 40. KARO, 41. O, 42, TNT, 44. TALON, 46. KIVI, 48. TIKI, 49. AK, 50. STIK, 52. S. NAVPIČNO: L LUIZI- JANA, 2. UM, 3. BAL, 4. LJIG, 5. JANIČAR, 6. ARA, 7. NO, 8. ANAGRAM, 12. GALEJA, 15. LOPA, 17. I, 19. KR, 22. CITRONAT, 23. A, 26. .ALKOHOLIK, 29. RAL, 31. NORO, 33. MIG, 34. OGARATI, 35. BOLNIK, 36. ADONIS, 37. BITKA, 40. K, 43. TV, 45, OK, 47. IS, 51. T. —Slavi— na, keramika, 9. hrvaški Petrol, 10. Jod, 11. židovsko moško ime, 16. vrsta gline, 18. les za smučarske palice, 20. kraj pri Ljubljani, 25. kamen odbijač, opestniik, odnivač, 27. Kotor, 28. svetopisemski očak, 30. visoka šola tudi prire- ditev, 32. Luksemburg, 35. kazalni zaimek, 37. palestinsko mesto, 39. zdravilna rastlina, 40. gozdni ptič, lovna divjačina, 46. vojaški gojenec, 47. zveza, pogodba, 50. moški glas, 52. isto kot 9 navpično. —Slavi—• 4 2 ■5 k & G 7 e 9 10 11 12. m 45 m w~ 4S B 17 18 49 20 fl £1 XI ■ 25 fl 24 25 Sš 26 28 B 29. 50 j H 51 52. fl 3i> 54 55 ■ 3 (0 fl 57 58 5<2> ko B Irt H bi m Mf m kB bi &&! * B i« m 50 B 54 62. H 55 54 ■ 55 B 56 * i 58 \ 5? \ 60 61 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »8. MAREC« L nagrada SAMARDIČ Ana — TOZD Frite 300,- din 2. nagrada VIZJAK Slavko — DSSS 200,- din 3. nagrada ČREMOŽNIK Peter — Vegova 12 Celje 150,-din 4. nagrada ŠKORNIK Stane — Notr. trans. DSSS 100,- din Izžrebanci lahko dvignejo nagrade v oddelku izplačil osebnih dohodkov. ZAHVALA Ob bridki izgubi svojega dragega očeta FRANCA ZAVCA se iskrem o zahvaljujem vsem svojim sodelavcem im sodelavkam TOZD Posoda-Montaža za izkazano pozornost, darovani venec ter sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoča hčerka žvižaj Leopoidina ter mož Danijel ZAHVALA »Ob boleči izgubi mojega dragega moža FRANJA BOBINCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, pri-’ jateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti, Tudi godbi EMO iskrena hvala.« Žalujoča žena Zlata s sinovoma Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec Naš humor 5SSSSSS?SS!S:SsS5SSS5S!S:SS:S:SíSSS:®S!S:S:!S5S:í5:S:®S^5®S »Jaz stanujem v džungli« je dejal mali Tine. »Kaj ne stanuješ v novem naselju v Novi vasi?« vpraša tovarišica. »Ne, to pa ne. Naš očka pravi, da stanujemo v džungli in če on tako pravi, drži!« »Si se že preselil v novo stanovanje?« »Ne!« »Zakaj pa ne?« »Ja to je pa tako, hiša, v kateri sem dobil stanovanje, ima tri nadstropja, jaz pa sem dobil odločbo za stanovanje v četrtem nadstropju...« —0— Janez se je odpeljal v Savinjsko dolino obiskat prijatelja. Ko pride do njegove hiše, vpraša možakarja, ki nekaj premetava po dvorišču: »Oprostite, kje pa je Ivan?« »Pri svinjah v hlevu.« »Pri svinjah?« »Da, saj ga boste takoj našli, ker ima klobuk na glavi.« —0— »V naši delovni organizaciji imamo nekaj sodelavcev, ki ob slabem delu dobro zaslužijo. Sprašujem se kaj bi šele bilo, če bi imeli izpeljano nagrajevanje po delu?« »Moja žena ima čudno navado, da govori sama s seboj.« »Moja tudi, samo s to razliko, da misli, da jo poslušam ...« —0— Na disciplinski: »Samokolnice, ki sem jo parkiral pred trgovino čez cesto, nisem odpeljal iz tovarne zato, da bi jo ukradel, ampak sem šel z njo po pivo, saj smo ga nujno potrebovali za normalen potek dela.« —0— Sodelavec Janez toži kolegu Petru, da ima občutek, da ga žena vara. Peter ga tolaži, da občutki niso vedno resnični. Janez pa še naprej trmoglavi in na koncu pove, da se mu zdi najbolj čudno to, da imajo v Celju še vedno istega poštarja, čeprav so se preselili iz Maribora. —0— »Ko je moj oče umrl, je zapustil dvajset milijonov dinarjev, avto in hišo.« »To ni še nič. Ko je umrl moj oče je zapustil cel svet.« V Šentjurskem hotelu sreča naš delavec svojega inženirja pri igralnih avtomatih in ga vpraša: NASA STABILIZACIJSKA '——DOGOVARJANJA ------- .MILAN AL A ŠE VIČ. »Tovariš inženir, ali se vi tudi s tem igrate?« »Ne, ne, le preizkušam. Veste, pravijo, da, bo naša nova tovarna energetske opreme vsa avtomatizirana, pa je dobro, če ima človek malo prakse,« odvrne inženir. —0— »Nimam toliko časa. Zjutraj se mi mudi v službo,« odvrne pacient. »Pa saj sem vam rekel, da se morate tuširati samo tri minute,« reče zdravnik. »Že, že,« odvrne pacient, »toda predno se za to odločim, traja skoraj uro in pol...« —0— Starejši možakar prosi zdravnika za poživilo, ker ima zvečer sestanek z mlado prijateljico. Dobi torej tablete in gre v restavracijo, kjer prosi natakarja naj da tri v juho. Čaka, V naši obratni ambulanti : »Ali se stuširate vsako jutro z mrzlo vodo?« vpraša zdravnik pacienta? VEZE IN POZNANSTVA Kje so tiste zvezice, k’so včasih bile? Zdaj birokratske so glave in zavite steze. PLAČE — CENE Cene, ponižajte se! Plače, povišajte se! Da se bo vidTo kam vse to gre, da bomo vid’1 vsaj sladkor, olje. Pacient: »Pred vsakim potovanjem vedno zbolim.« Zdravnik: »Zakaj pa ne odpotujete dan prej?« čaka, juhe pa ni od nikoder. Končno se natakar opraviči: »Oprostite, ampak počakati moramo, da se rezanci spet poležejo.« EMOVSKI AKTUALIZIRANI PREGOVORI Sonce sije, dežefk gre, Emovci zopet se šele. Pisarna preseljena ne povrne se nobena. Povej md, kam so te preselili in povem ti, kdo si. Ljuba pisarn^, če je le za stol dn mizo... Najlepše pisarne so res... izven tovarniške ograje. Nič kar ni mojega, mi ni tuje. Nekateri so pri nas pošteni samo zaradi koristi. Iz samoupravljanja smo napravili razpravljanje. Bolj je človek podkovan, težje ga jahajo. Nekateri naši sodelavci bi lahko odprli trgovino z obljubami. VIŠINA Dopisujte Turist je prišel v neko vas, ter si ogleduje visoko goro pred seboj. Nato vpraša gostilničarja: »Kako visoka je ta gora?« Gostilničar: »Točno vam ne morem povedati. Pa «nora biti že zelo visoka, ker stane zgoraj golaž kar deset jur-jev.« v naše glasilo PRI ZDRAVNIKU »Torej gospodična, preiskal sem vas in nisem našel ničesar sumljivega. Vesel bi bil, če Ibi imel vaše srce.« Gospodična zardi in zajeclja: »Prašim, gospod doktor, je še prosto.«