• ku	: *: *	F osamel»* itorük* stane 12 w>
“T7 —:----- '
j Maribor* dne 20 septembra 1918
Naročnina listu: —
Celo leto . . K 12‘— Pol leta ...» 6'— Četrt leta . .	„ 3-—
Mesečno.
,vl-20
Zunaj Avstrije :-
Celo leto . . ' „ 15'— Posamezne številke —	16 vinarjev. —
Letnik 1.
Inserat! all oznanila
se računajo po 18 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust.* —*
^Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo
__^
Kc^o^k^uiici!^.3—I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | *>a”krjOT**d°?i.-ia.'
Slovanstvo.
Pod tem naslovom je graška; „Tagespošta,“ priobčila, članek, v katerem se biavi s sedanjim položajem slovanstva.
Bil je čas — tako se začenja članek v „Tages-pošti“ — ki ni daleč za nami, ko nam so se pripovedovali čudeži o svežem jedru in možnostih bodočnosti slovanskega plemena. Rusija posebno sje je coi -sovala kot dežela neizrabljene moči in mnogo obeta -joče mladosti, ki je poklicana, da, prenovi —' Evropo in jo dovede novi veliki bodočnosti, Kaj je postalo iz teh nad? Edina dežela, ki se je zrušila pod viharji svetovne vojne, je Rusija. Francozi in Angleži niso mogli premagati Nemcev, ti pa tudi ne popolnoma potlačiti onih, Rusija pa. se je zrušila in ko se je Brusilova oienziva leta 1916 ponesrečila,, so se vzidignili vsi narodi Rusije proti nam, obudeni narodi pa poleg tega še proti nadvladju veličanstva. Usmiljenja vredno je, kako se velikani pobijajo do krvi. Ne, iz Rusije ne pride pomlajenje in obnova Evrope.
In ostali slovanski narodi? /Tagespost“ noče obsoditi cele vrste narodov:. Saj so Bolgari naši (to je nemški) zavezniki, Toda že Poljaki so glede svoje bodočnosti v taki nejasnosti, med seboj tako nesložp ni, da so njih prijatelji v največji skrbi za njih bodočnost. Tudi Ukrajina ne napravlja utiša v svojem jedru zdrave skupnosti. Nikjer velika odločitev, nikjer energična ustvaritev, armade, ki je v teh vojnih časih predpogoj političnega razvoja, Radi bi izrekli o Poljakih in Ukrajini ugodnejšo sodbo, ker se imajo za svojo osvoboditev zahvaliti nemškemu in avstrijskemu orožju in so v splošnem pripravfljeiii se pridružiti (Srednji Evropi.
Kaj naj pa rečemo o Slovanih Avstro-Ogrške? Tu so pred vsem Cehi, ki se dober del njih bori v Sibiriji in na uralski fronti, ne da bi se narodni voditelji v Avstriji upali izdati določno izjavo, Če odo-*— -i- „„ Avstriji. izvršeno izdajo ali ne, Jugoslovani pa sanjajo vzlic iomu da se v očigled srbskega
poloma njih pleme nero____.. ,;ii<aKimi ve -
jaškimi uspehi, o državi, ki naj bi germanstvo in avstrijsko državo odrezala od morja. Otročje fantaste-rije, ki so v ostrem nas; rotstvu s pregledom, ki ga nudi slovanstvo od Moldave do Tihega Oceana. (Oči-vidno manjka Slovencem in Cehom smisel za resnične razmere, zmožnost za upoštevanje dejanskih razmer. Na vzhodu in zapadu, v Ljubljani, Pragi in v Moskvi: se razplapola vse v sanje jin pretiranosti, zbog česar Nemcem ni treba, da bi se čutili ravno nesrečne, Cim trezneja in ravnočrtneja jel politika nemškega naroda avstrijskega plemena, temvečji so njeni ugledi v; velikanski borbi, v kateri se je nemška, država pokazala kot močnejša sila.
Tako graški nemški šmoh. T;oda poglejmo, iče je to Črno slikanje položaja, v katerem se danes nahaja slovanstvo, tudi opravičeno? Pred vsem- Rusija. Res je: Edina dežela Evrope, ki se je zrušila pod viharji svetovne vojne. Toda zato še dolgo ni zrušena in usmrčena. Svetovne vojne še ni konca in Ru -si;a še živi in kdo ve, če ta danes onemogla Rusija, ne bo delala Nemcem še velikih preglavic. In, saj jih dela že danes. Preglavice, kakoršnih gotovo ni pri » čakovala. Trocikij je gotovo vse preje, ko naša sim -patija. a eno mu moramo priznati: da je, v Brest-Li-tovskem zavrnil zelo dobro Kühlmanna in generala Hoffmanna, ko je rekel, da kakega naroda ni mogoče presojati po trenotnih uspehih tehnike in tehničnega napredka, ampak’ po moraličnih silah, ki počivajo v njem. V ruskem narodu pa so postale vsled revolucije proste do tedaj speče latentne sile in narod je dobil neverjetne možnosti za, razvoj.
Ruski narod je bil poražen, to je res./loda porazili ga niso Nemci in oni nimajo nika,kegaxpovoda, da bi se ponaišali kot z mago vaici. jRe s n ič n a zmago -valca za Tolstoj in Gorkij ; le idejama teh dveh in ne Hindenburgov! strategiji se ima Nemčija zahvaliti za svojo zmago. Toda Gorkij danes že joče na razvalinah svoje domovine; ko Ri živel Tolstoj, bi storil gotovo isto. Rusija je tako velikanska, sivet zar se, da ga mi sploh ne moremo pojmiti, kakor Rusi ne morejo po miti nas. Pri velikosti svoje domovine sii Rus sploh n-e more predstavljati, da bi bila, njegova domovina ogrožena in zato je ruskemu človeku tudi nepoznan pojem patriotizma v zapadno-evropskem s-mislu te besede. „Ka čeva meni najvaisja;“' in „C ta meni pobjeda;“, „Cernu naj se, vojskujem“, „Kaj meni za zmago ?“ tako je govoril ruski človek in zapuščal strelske jarke. Prevelika je njegova domovina,* da M si mogel predstavljati, da je usoda te domovine odvi-, sna od zmage ali poraza na bojnem polju in prevelika je ta domovina, da je od njene usode odvisna i njegova lastna usoda.
Toda s tem, da so Nemci zasedli velik del Ru-sije, so še le vzbudili patriotizem tudi v: ruskem člo-
veku,- ker mu je postalo še le sedaj jasno, Čemu se je bojeval in ‘kaj pomeni zmaga.
/Nemci so po svojem prodiranju v Rusijo po siklienfcnem miru v Brest-Litovskem neizmerno škodovali sebi, prijpomclgli do pjoroda, ruskega, pa,tri|otj.z-ma in speče ruske narodne zavesti ter s tem ravno-toliko koristili Rusiji, kolikor škodovali sebi in gotovo je, da bodo še drago plačali vsako, ped zemlje, ki so jo zasedli po brest-litovskem miru. ; /
Res je, danes vre v Rusiji, kalcor v čarovniškem kotlu. Toda to, kar se dogaja, danes v Rusiji, se je zgodilo Še pri vsaki revoluciji v vsaki deželi* In razlika je samo ta,, da ruska revolucija presega po svoji širokosti in globokosti vse dosedanje revolucije, Le naravno je torej, da, so temu primerne tudi posledice. Rusija- je danes kakor sod mladega vina: tu kipi in vre vse ter meče ven vse škodljive nepotrebne tvarine. Ko je pa, vrenje gotovo, ko je vino izčiščeno, imamo v sodu najboljšo kapljico in čim hujCe je bilo vrenje, tem boljša je kapljica, >To je kemičen , lizikaličen ali kiemično-fizikaličen pravac.
V Rusiji pa se danes vrši enak sooialno-pohti-čen, oziroma soci airi o-p s i Mollo g iče n proces. V ruski družbi se vrši danes čiščenje, kakor v sodu mladega vinai, ruska (družba meče iz sVoje srede läko^ljive, nezdrave in nepotrebne elemente in ko bo to veliko o-čiščenje gotovo, sovražniki Rusije ne bodo imeli prav; nikakega povoda, da bi se veselili. 10 tem naj bode „TajgespoŠita“ s svojimi zaplečniki vred popolnoma prepričana! Njeno veselje, da iz Rusije ne pride pomlajenje in obnovitev Evrope, je vsekako prezgodnjo.
Trditev „Tagespošte“, da si- Poljaki niso še na jasnem glede svoje bodočnosti, je popolnoma neu te -melj,en a. Da Poljaki prav dobro vedo, kaj hočejo, so dokazali njih zastopniki na slavnostih v Ljubljani. To dokazujejo tudi poljske legije. Ako si te legije poprej niso bile na jasnem glede bodočnosti svojega naroda, je skrbela njemška naduto*!, in brezobzirnost • za to, da so si o tem sedaj popolnoma na jasnem, Umijemo tuni. o« . ,-<**«1.-0. gpj),&ki, list (krokodilne solze nad dogodki v Ukrajini, ker se razmere tam res ne razvijajo tako, kakor bi to želeli Nemci. Ume j orbo tudi stok „iTagespošte“, da ne kažejo ne Ukraiijaei in ne Poljaki volje, da bi osnovali svoje armadi ki bi naj služile za vsenemški „kan oneri fu tier“ ! Saj nismo/ še pozabili, kaj je govoril poslanec Wichtl v Slov-. Bistrici, Slovanske krvi se je prelilo res že več kot dovolj za — vsenemške interese. ;
Konečno očita „Tagespošte* Cehom in Slovencem zakaj ne 'Jugoslovanom? — da nimajo smisla za resnične razmere, da nimajo zmožnosti, računati z dejanskimi razmerami.
Ta očitek ne velja o nobenem narodu na svetu v toliki meri, kakor o Nemcih. Pred vsem bi tuneli avstrijski Nemci dokazati, da je eden več nego diva, in na podlagi te svoje matematike zahtevajo za sebe gospodstvo nad Slovani v Avstriji, Ravno tako slabi matematiki pa so njih vsenemški bratci v rajiiu, ker sanjajo še vedno o „Sieglridenu“ proti, celemu ostalemu svetu!
Naj ima „Tagespošta“ svoje veselje, a mi pač nimamo nikakega povoda za malodušnost, „Slovan gre na dan“ velja danes bolj kot kedaj poprej in lahko gledamo mirno v svojo bodočnost. Iz tega miru nas ne spravijo vsa prerokovanja „Tagespošte.**
Avstrijski -mirovni pogoji
Burianov mirovni predlog je bil sprejet v de želah entente tako, kakor je moral, pričakovati vsakdo. ki pazno zasleduje dogodke in mišljenja v deže -lah entente. Bil je sprejet deloma porogljivo, deloma odklonilno, povsodi pa hladno. Nas ta, sprejem ni iz-nenadil niti najmanje in menda tudi samega Buriana in njegovih zaplečnikov ne.
Kdo si ne želi miru? Želimo ga mi v monarhiji, želi ga vsa srednja Evropa, a želi ga gotovo tudi prebivalstvo dežel enterite. Tako nujno pa miru ne potrebujejo nikjer, kakor v osrednjih državah in tu morda v Nemčiji še boli, nego v Avstriji. To vedo, prav dobro tudi y deželah entente, kjer dobro vedo/ da pri nas ljudje umirajo lakote, da nam primanjkuje vsega*. Ker pa pri nas časopisje ne more pisati resnicey'so odprta fantaziji vrata na stežaj in v, sovražno' in nevtrallino inozemstvo prihajajo vesti, ki slikajo položaj v še mnogo temnejših barvah, kakor je v resnici. Temu primerno se tudi najnovejša mi -rovna nota Avstro-Ogrske ' ni sprejela kot želja po miru, ampak kot izraz nune potrebe in stiske, v katerih se nahajajo osrednje sile, ker, o tem ni prav njkakega dvoma, da je Burian poslal svojo noto v svet Če že ne na direktno inicijativo, pa vsaj v sporazumu z Nemčijo. Tarar vsaj sklepajo v deželah en-
tente, kjer spravljajo noto tudi v zveizo z dogodki na zapadnem bojišču, To dejstvo in položaj, v katerem se n ali aj a,jo danes centralne države na eni ter države entente na drugi strani, so morali zadoščati, da sì je mogel vsakdo že v naprej napraviti odgovor, ki ga dobi grof Burian. Ta odgovor je moral biti le odklonilen. Nismo nikdar imeli posebno visokega mine-nja o talentih raznih avstro-ogrskih diplomatih, a toliko, pameti prisojamo vendar tudi grofu Buriana , da se ni udal nikakim iluzijam glede uspeha, ki ga doseže s svojo najnovejšo mirovno demaršo, In vendar je napravil korak, o katerem je vedel že naprej, da bo, brezuspešen. Zakaj ?
/Na Dunaju in v Budimpešti so hoteli pač na-trosìtUpeska v oči stradajočemu ljudstvu, čaš, le poglejte, mi smo ponudili mir, a oni drugi ga nočejo . Mi nismo krivi, da se še nadalje preliva nedolžna kri Umijemo si svoje roke. Toda ta izgovor ne bode veljal, Burian in družba bi hoteli mir, ki naj bi pustil vse pri starem/ A ta vojna se vrši za nekaj viš--jega;. Gre se zato,Ala se preosnuje svet, da se pomita di človeška družba., da. si ljudje urede zemsko bivanje tako. da bo prostora za vse narode in ne le za srotove izvoljene narode, Ako jè torej Burianu in družbi do resnega miru, naj izjavijo: Sprejmemo načelo, da odloči vsak narod sam v ljudskem glasovanju o svoji bodoči usodi in državni pripadnosti. Ako Nemcem in Madžarom ni do tega, da bi gospodovali drugim narodom, bodo gotovo tudi oni pristali na to formulo: sat je gotovo, da bii po ljudskem glasovanju ostalo nemško in madžarsko vse, kar je v resnici nemškega in madžarskega. Dokler pa Nemci in Madžari ne bodo sprejeli tega načela, tudi na mir — ni misliti.
V naslednjem prinašamo glasove o sprejemu Burianove note v. inozemstvu:
Ameriški pogoji.
Sev,eroam;erdški državni tajnik Lansing objavlja naslednjo izjavo: Predsednik Wilson me Je pooblastil izjaviti,- eia n al velja sledeče kot odgovor na avstro-cfgrsko noto, katera predlaga neformelno konferenco vojskujočih se držav. Vlada Zedinjenih držav ima samo en odgovor na predlog avstro-ogrske vlade. Ona je že opetovano in popolnoma odkrito naznanila mirovne pogoje, na podlagi katerih bi Zedinjene države razpravljale o miru. Vlada severnoameriških držav, ne bo stavila nikakega predloga za konferenco o zadevi, o kateri je že jasno označila svoje sta-lišče.
Balfour o avstrijski noti.
Prvi državnik entente, angleški zunanji mini -ster lord Balfour, je izjavil o Burianovi demarši to le: Dunajski predlog ne nudi možnosti, da se doseže smoter, ki ga hočejo ‘doseči zavezniki: mir, ki bi bil več, kakor premirje. Ali je v takih okolnostih na-man.ši vidik mogoč, da se s takimi razgovori doseže uspeh? Ce tudi zelo želim, da si ogledam predlog ugodno zanj, le ne morem na stavljeno vprašanje odgovoriti z da. Prebivalstvo entente hrepeni po miru, toda tako neumno ni, kakor sodijo nekateri v osred -njih državah o njem. Razgovori so brez vsake koristi, izvzemši če se peča Nemčija z vprašanji v popolnoma drugačnem duhu, kakor je tisti, ki je do sedaj njene državnike preveval, Nemčija računa, da bo tp predlog sodeloval v tej smeri, da nas razdvoji. Zelo nerad, toda z zelo malimi dvomi sem sklenil zaklju -ček, da se predlog .ni stavil z namenom, da se doseže poravnalni mir-, marveč zato, da se oslabe naše sile.
Pri zajuterku, katerega je priredil kraljevski kolonijalni zavod zastopnikom časopisja, je govoril Balfour govor, J katerem se je pečal z avstrijsko-o-grsko noto. Izvajal je: Pri mojih izvajanjih morate upoštevati, da sem si jili napisal tekom dveh ur potem, ko sem spoznal noto iz Časopisov in da se mi še ni nudila prilika, da se o njej posvetujem s svojimi tovariši. Kar govorim, se mora smatrati zato izključno le kot osebna iz uva člana, vlade.. Pred vsem izjavim, da soglašam z nazorom avstrijsko-ogrske note, da gre za celo civilizacijo. Kaj predlaga, sovražnik, da se konča sedanje stanje? Po moji sodbi tole: Nobenega premirja, marveč uvedejo naj neodgovorne osebnosti razgovore. Ne zanikavam, da, tak razgovor v gotovih okolnostih lahko zelo pripomore, da se doseže sporazum. Toda obstoja li zdaj najmanjša nada, đa^je mogoče uvesti v sedanjih razmerah koristne razgovore ? Tega ne morem uvideti, kakor tudi želim, da bi mogel predloge osebno ugodno sprejeti. V vseh štirih letih niso Niemci niti potom svoje vlade, niti potom kakega odgovornega Člana vlade stavili predloge, ki bi jih lahko označili za mirovno ponudbo. V. kolikor se spominjam, se ni nikdar stavil konkretni predlog o pogojih, s katerimi bi hoteli Nemci skleniti mir.
Angleška mnenja.
i„!u,any Chronicle“ piše o noti grofa Buifena: To je prvo približanje vojujcče se države medvojno. Zato je tem večjega pomena. Dva momenta sta bila za njo merodajna: Prvič želja, zvaliti odij za nadaljevanje vojne na ententne države ter povzročiti zmedo in drugič resnična želja po miru v Berolinu in na Dunaju. Prvič se priznava, da centralne države nikakor ne morejo zmagati. Avstro-ogrska nota domneva, da na nobeni strani hi upanja na vojaško zma go^ Zato je nota za sporazumni mir. Po vsem svojem
pričeli naši očetje. Naši. vojaki se hočejo zmagovito \ojskovati naprej, dokler ne bo bila ura, v kateri bo sovražnik umeval, da med prav co in zločinom ni sprave. Cul sem celo, da se mir z vojaško odločitvijo ne more doseči ; tako Nemec ni govoril, ko je otvoril vojsko m izpust 1 na nas svoje grozote, ker so njegovi vod tel ji takrat delili nsrode, kakor se razddjuje živina. Vojaška odločitev, ka tero je razglasna N-ir čija, nas sili, da t a iaJjujemo f vojsko. Ne iščemo miru ker hočemo, da se doseže
trpljenju pa nočejo sprejeti ententne države navidez- pravični in trajni mir tistim, ki pridejo za nami, nega miru, ki bi pomenil le novo vojno. Svobodni na- j inj.	. . », „ . T, ,. 0. •	, ’
rodi sveta so odločeni vzdržati, da bo 'končno odstra,	da bodo obvaro'8m str,hot preteklosti. Sinov do
......... nMMj
njena ta grožnja. Prej to ni mogoče, prodno ne bode odstranjen mogočni militarizem Nemčije. Sicer ni mogoče upati na ugoden uspeh konference. Vsa po - ) gajanja bi bila brezuspešna, če se metode in mišljenj® v Berolinu in na Dunaju ne izpremene. Zanašamo se na logiko vojaškega uspeha, da spametuje naše sovražnike. Želimo nov mednarodni red na obsežnih temeljih prava in pravičnosti.
„Daily News“ pišejo: Ententni državniki so o-petovano izjavili, da bi bil zločin, podaljšati vojno brez potrebe tudi le za en dan, Ali more pa napra- f viti avstro-ogrska nota pot k trajnemu miru? javni ? govori na obeh straneh ne bodo prinesli miru. Vr - [ šiti se morajo pogajanja pri rdeči mizi, najti se mo- j ra modus Vivendi, ali pa se morajo pogajanja pretr- : goti, da se poda boljša prilika. Angleška vlada prav j gotovo ni proti informativnim razgovorom, brez pre -mi rja. Zavezniki pa svojih temeljnih nazorov tudi rie * morejo opustiti. Morda bi pogajanja, pri katerih bi ’ ostala Nemčija trdovratna,, uplivala tudi na Turčijo, j Bolgarsko in celo Avstro-Ogrsko, Zavezniki zdaj pri 1 svojih nespornih moralnih tendencah lahko vse podobe pri razgovorih ter ne morejo ničesar izgubiti. !
„Manchester Guardian“ dvomi o izgledih za mir, ker ima avstro-ogrska nota namen, ojačiti zmerne elemente v ententnih državah in potolažiti nemir-nežo v Nemčiji in Avstro-Ogrski, Avstrijsko prebivalstvo naj dokaže,- da njena vlada ni odgovorna za podaljšanje vojn®. Zasmehovanje note ni umestno, A nasprotno bi se dan, ko se sklene mir, samo odložil, če nasprotniki ne pridejo s konkretnimi predlogi, in se ne približajo jasnim mirovnim predlogom entente. Zato naj bi zavezniki vprašali centralne države, kar ko stališče zavzemajo napram načelom predsednica Wilsona in Lloyd Georga.
„Times“ v,idijo v, avstro-ogrski noti intrigo — Nemčija hoče dobiti časa za reorganizacijo armade, in zgradbo svoje obrambne črte, zato uporablja A v -stro-Ogrsko za obnovitev svojih navideznih predlo -gov za mir. Niti Nemčija, niti Avstro-O.grska ne tipata, da bodo zavezniki sprejeli ponudbo. Tudi ’.je nota direktno v nasprötstvu z izvajanji nemškega cesarja., da Je ta vojna svetovna vojna na življenje in smrt med idejami, ki se ne dajo spraviti. To je res.
„Daily Mail“ pravi, da je nova nota samo druga oblika starega nemškega trika. Slišati je iz nje
movine, odhaja te in osvobodite narode od zadnjih strahot, odhajajte in zmagajte ! Cela Francija, celo misleče človeštvo je z vami !
Italijanska mnenja.
Milanski listi pričakujejo razgovora med zavezniki glede note, Koncem tega tedna je pričakovati, da pove italijanska ylada svoje mnenje.
Oblika te note je boli svečana, kakor pri prejšnjih notah centralnih držav. Nikjer pa .M sledu o sprejemu ententnega mirovnega programa. Nota, hoče spraviti e n tento v j zadrego. - - - ; ■ -	:
„Secolo“ je mnenja, da bo ententa nedvoumno, odločno odgovorila, kakor to zasluži ta manever. — Vatikan se ne bo dal zapeljati, ker ima slabe izkitš-nje»
„Correre della Sera“ pravi, da, je sklicevanje na papeža samo hudobnost Dunaja. Ententa mora takoj in prav energično odgovoriti.	"
Vat kan o Bufiamovi aiti.
N« ve se še, kakšno stališče bo zavzel papež, ker se bo morebiti oziral na okolnosti. Vatikan pa polaga vfeliko važnost na inicijativo Avstrije Ogrske, ki nas bb približala mi u, če tudi ne do seže uspeha. V Valikann se splošno sodi, da je nastopila Avstrija Ogrska samostojno, dasi se misli, da je noti pritrdila Nemčija. »Corriere della sera« javlja iz krogov Vatikana, da Sijeta stolica na avstrijsko i grško neto ne bo odgovorila.
l>eseda nemškega cesarja. Vojaški vladarji, pod katerimi izkrveva Nemčija., se boje, da se jim vsa stavba zruši, Če se udajo ali Če bodo premagani» Stališče zaveznikov je jasno. Mi zahtevamo odškodovanje, obnovitev in garancije. Za škodo na, francoskih tleh zahtevamo kazen za krivce» To je naša minimalna zahteva.
„Daily Express“ ne vidi v noti sprejetja niti ene ententne mirovne zahteve. Nota je datirana iz Dunaja, pisana pa v Berolinu.
„Daily Telegraph“ smatra, noto za absurdno in hinavsko. Zakaj ravno v tem trenutku? Samo da se reorganizirajo omajane črte. Nemčija bo izpremenila svoje mnenje, samo če bo odločilno poražena.
„Morning Po$t“ piše: Nemčija mora biti poražena in mora priznati svoj poraz.
Francoska mnenja.
„Agenee Havas“ poroča: Zvečer se je izvedelo za avstro-ogrski mirovni predlog. V Parizu, kjer ga smatrajo za posledico dvamesečnih zmag entente, ni presenetil. Položaj se je zadnji čas res močno izpre-menil in od sedanjega predloga je dolga pot do cesarjevega govora o njegovem naziranju glede ruskega miru. Splošno je mnenje, da sedanja mirovna o -fenživa ne more dovesti do cilja. V poslanski zbornici so izjavili nekateri, poslanci: Vojni cilji Francoske in njenih zaveznikov so znani:	Nedotaknjenost
domovine, svetovno ravnovesje, osvoboditev, vseh še podjarmljenih narodov in poprava vse storjene ško -de. Naši sovražniki, ki danes čutijo, da jim polema,-jo moči, smatrajo mir z orožjem za ne več mogoč, A mi smo drugega mnenja,
„Echo de Paris“ piše: Najbrže bo Španska izročila kabinetoma v Londonu in Parizu mirovno no-to. Ni dvoma, da jo bodo Francoska, iZedinjene države» Anglija ter drugi zavezniki odklopili, dvomljivo pa je, kako se bo to zgodilo, Clemenceau in Pichon, ki sta bila odsotna, sta bila takoj obveščena.
C emenceau o ßttrianevi noti.
V seji senata dne 17. t. m. je govori ministrski predse do k C emecccau o avstrijski - ogrski mirovni ponudbi V svojem govoru, s katerim je mirovno p nudbo cdiočoo odklenil, je izvajal med drttgiiu : Nismo še popo!noma zmagali Po Strin let h neizuun e žalosti se je za-ukah sreča in prisilila na mn k Hindenburga in armado cesarja Viljem a Pr šel je v resnici dan. katerega so napo Vedovali naši predniki nad pol stoletja. Naši otriči >0 na poti, da končajo veliko dejanje, katerega so1
Zvišjisje zemljiškega davka,
(Poročilo iz finančnega odseka dne 18. sept.)
Vlada je predložila načrt zakona za zvišanje Zemljiškega davka od, 22.7% na 24.7,% čistega kata-slralnega iznosa. Pravzaprav je znašal, dozdaj zemljiški davek sajno 1,9%. Čistega katastrabiega. iznosa, ker 4° 2o pred loti mie	a» /.cmijisiu ua-
vek zniža za 15%.
Poročevalec je znani nemški poslanec Stem -wender. Predlagal je, naj se v olajšavo davčnim u-f- radnikom določi zvišanje davka na 25%, pripoznälje j pa v svojem poročilu, da kmetijstvo nosi velika breit mena in da bo z 80% vojno dofcl.ade znašalo poviša-I njG celih 53 % j toliko se v vojni ni noben da,-o j šal. Za njim predlaga nemški soc, demokrat S ciliegi,
I naj se zemljiški davek določi na 30:%. čistega kata -: stralnega iznosa, Trdi, da je kmetijstvo v vojnem času gmotno zelo napredovalo in da je zlasti veleposestvo imelo krasne dohodke. Nemški liberalec Kuran-da pravi, da je treba vos sistem sedanjega zemljiškega davka preurediti. Zemljiška posest je na vsak način premalo o.bdačena.
Češki poslanec Vfekovsky pravi, da se kmetom v sedanji vojni ne godi res tako dobro ; kmetovalci, ki se pečajo s pridelovanjem žita. nimajo takih dohodkov, kakor se domneva. Postopanje o odpisu dav-- ka pri uimah se mora preurediti. Misliti bo na to , kako ,bi se voCakom-inv alidom pripomoglo do ženil j i ške posesti. 'Urediti je treba zakonito tudi zakupe. Veliko posestnikov je dado pred vojsko zemljišča v: Za -kup za več let.. ŽakuphinI je ostala ista, davek se je zvišal, tako da so lastniki sedaj občutno oškodovani. Krščansko-Socialni poslanec Mayer pobija Schiegle-la. Davčna oblast kmetovalca že itak dovolj in pre več stiska. Pri osebni dohodnini že pri manjših posestvih s 5 orali naračtrnavajo do 1000 K dohodkov, od nadaljnjih 5 oralov (500 K, tako da z 10 orali že pride pod osebno dohodnino. — Poslanec Lev Levjic-ky i Poljak) slika razmere v Galiciji- Tam mora Še tisoče in tisoče kmetov prebivati v strelskih jarkih. Državna oblast jim jemlje žito, živino itd, Dežela, je mnogim kmetovalcem preskrbela delavno živino ; o 3000 K živinče; državna oblast pa mu ga Vzame 'in plača živinče po 1200 K. Državna oblast se nič ne briga ža potrebo in revščino ljudstva, vsled Česar ;e vznevoljeno, Ge trdijo meščani, da kmet svoje pridelke drago proda, mora pa. nasprotno kmet vSe še dražje plačati, Se sploh za demtr kaj dobi. Znan mu je siučai, ko je kmet moral dati za liter petroleja — BO jajc.
Slovenski poslanec Hladnik je proti v$ake-inü zvišanju davka. Saj mora Že sedaj kmet od svojih dohodkov plačati nad petino davka. Noben tovarnar ne plača toliko davka oči svojega dobička, Priža-nešeno je z davkom lé “VOjhini dobičkarjem, Država r,ima vzroka in tudi ne pravice pritiskati tako z davkom kmetovalca, ker se Zanj tudi Čisto nič ne briga.. Mnogo kmetov cele mesece ne dobi niti kapljice petroleja, Za vsa mogoča druga podjetja je petrolej na razpolago, le ža, kmeta, nè; in vendar ga pri Svoji kmetiji tako potrebuje. Državna Oblast je vžrok, daje letos samo na Kranjskem na tisoče prašičev poginilo za rdečico, Živinoždravniki so zahtevali cepivo proti rdečici, toda vodstvo zavoda za pridobivanje te-
ga cepiva v Mpdlingu pri Dunaju je izjavilo, da ni imelo na razpolago dovolj premoga za pripravljanje cepiva. Vsled nemarjnosti državne oblasti je utrpel kranjski kmet milijonsko škodo, trpi pomanjkanje mesa-in masti.
Dalmatinski poslanec Dulibič je proti vsakemu zvišanju zemljiškega davka, ker je to najbolj krivi-čen davek, na drugi strani je pa narod ž-e tak0 preobložen z davkom, da ga ne more prenesti. Na Dunaju nikakor ne najdemo razumevanja ža gospodarske razmere v naši zemlji in ža njen Zemljepisni položaj. Naši proizvodi n6 morejo tekmovati z ostalimi deželami, ker jih treba pošiljati po morju do Reke, ali Trsta», plačati prekladanje, vkrcanje in izkrcanje, vozarino, zavarovalnino itd, ; dražji so zaboji in VSe; pri vsem tem nevarnost pošiljanja. Le na Reki in v Trstu bi mogli reči, da naši pridelki morejo pòd enakimi pogoji tekmovati z drugimi. Ta naša podrejenost je močen agitacijski Činitelj k težnji ža narodno ujedinjenje, brez katerega nikdar ne pridemo do boljše bodočnosti. Peča se potem z viničarskim v-prašanjem v Dalmaciji. 'Omenja porazdelbo občinske žemlje, odpis davka glede vinogradov, izničenih po trtni uši, povdarjajoč, da se ni storilo ničje-sar, niti se za bodoči mir kaj pripravilo. Ogromno zemlje po Dalmaciji je pod vodo, n. pr.'zemlja občine Imotske bi mogla prehraniti celo Dalmacijo, a ko bi bilo polje urejeno in Dalmacija bi mogla, biti zemlja za razpošiljanje žita.
Finančni odsek sklene, da se pozove državna zbornica, naj ne prične prej s tretjim branjem od 'finančnega Odseka rešenih davčnih predlog* predno predloži vlada obširen finančni načrt, ki omogoči kritje celega primanjkljaj# 1900 milijonov K za trajne o-bremenitve državnega zaklada. Prihodnja seja iin. odseka se skliče za eden ali dAra dni pred plenarno scio zbornice.
Državni Zbor. Dne 17. sept. opoldne se je vr -Šilo novo posvetovanje med ministrskim predsedni kom baronom Hussarekom in predsednikom poslansko zbornice dr» Grossom. Vsled soglasnega odpora parlamentarnih strank, posebno pa, slovanskih opd -Zicijonalnih skupin, je vlada opustila svojo namero* sklicanje državnega Zbora Zopet odložiti in je bilo sedaj definitivno odločeno, da se vrši prva seja v to -rek, dn-e 1. oktobra. Vabila k prvi seji se začno razpošiljati že te dni. Dnevni red prve seje poslanske zbornice bo Obsegal sledeče predmetep 1. Poročilo proračunskega odsčka, o najetju Polmilijonskega po -sojila proti zadolžnicam pri avstro-ogrski banki. 2» Poročilo finančnega odseka o davku na šampanjec ,
Jesensko zasedanje delegacij. Med zunanjim Miniström grofom Burianom iii predsednikom avstrijskih delegacij prelatom Hauserjem se je vršila dne 17. t. m. daljša konferenca v zadevi jesenskega zasedanja delegacij. Grof Burian je podal delegacijskemu predsedniku obširno sliko zunanjepolitičnega položaja ih izjavil, da je pripravljen sklicati delegacije še tekom jeseni. Določilo se je nato* da se sestanejo delegacije dne 15. oktobra.
Skupni finančni minister o nalogah monarhije» Novo imenovani finančni minister baron Spitzmüller je imel na, u radništvo pozdravni govor, v katerem je med drugim izvajal: Gotovo je, da bodo tvorile narodne aspiracije važno podlago ža bodoče politične preureditve. Vendar pa narodni moment ne sme po tisniti v ozadje vseh drugih,'ža. državno življenje merodajnih činiteljev. Vsi državniki avstrd-ogrsbe monarhije se zavedamo, da, stoji glavna, naloga, naPe domovine v tem, da poda narodom v donavski kotlini in v jugovzhodni EvrOpi možnost in gotovost mirne in trdne, eksistence. Mi lahko, nudimo zato -svetu -eno maj;važnejših garancij ža trajen mir, ako to nalogo izvršimo in izvršili jo bomo. Sovražni napadi na obstoj monarhije se bodo razbili» Izjalovili pa se bodo tuđi naklepi notranjih sovražnikov. Pri vsi važnosti,' ki jo polagamo na rešitev narodnih vprašanj, moramo vendar povdarjati, da Se bo treba pri reševanju skrbno o-gi-bati prevelikega upliva narodne fantazma-gori-e in n a,rodn e prenapetosti.
Bodoči hrvatski ban. „Neue Freie Presse“ ÌZ-vé iž meroda’negä vira, da bo seda,nji minister za, Hrvatsko, dr. Unk-elhäusser, imenovan za hrvafske-ga bbna»	,tr-
Ćeško- moravska duhovščina za samostojno Češko. Češka, duhovščina iz Kromeriža m okolice Je na polnoštevilno obiskanem shodu sklenila naslednjo izjavo: Mi duhovniki bomo korakali kakor do sedaj i v bodoče skinuo s češkim narodom in delovali ž vsemi močmi ža uresničenje hašega narodnega ideala samostojne češke Fudske države» Mi stojimo in pa -demo z našim narodom.
Zatajili sc gai Ko je Znani Ačko na Pohorju naklestil krompirskega komisarja. Kahlerja, so vsi. nemčurski in nemško,nacionalni listi kričali, da je Ačko Jugoslovan. Ko pa so slovenski listi -dokazali „ da je bil Ačko vedno, zagrizen Stajcrčijanec, so se nemškutarji hitro potuhnili in poglavar špodnješta -i epskih’ rénegatov dri M ra \ lag je Ankota pri sodniji celo tako imenitni; zagovarjal, da je bit Ačko obsojen j,a osem mesecev. Proti tej sodbi se je dr» Mravlag nato še tako imenitho pritožil, da je graška sodntjd/ Ačkotu kazen zvišala na 15 mesecev. Ačko je menda vsled tega izgubil zaupanje do svonh bivših prijateljev in se obrnil do slovenskega odvetnika. Ker sö malo prej vse spodnještajerske nemčurske občme ,irt mestni magistrati ter celo uradni vodje podpisali —
ščih živahni boji v Palestini severno od Jeruza
lema ter na desnem brega reke Jordan.
Amerika im Italija odklanjata Buianov mirovni predlog®
krasno nravnostno in patrijOtično spričevalo njego -vemu političnemu prijatelju Kresniku iz Črešnjevca,
Je tudi AČko prosil župana, dr, iMurmayerja v Slov.
Bistrici, da bi mu podpisal enako spričevalo za znižanje kazni. Ačko na j*e menda pozabil na, oni zlati rek, ki se ga je uöil v slovenski ljudski šoli, da se prave prijatelje spozna še le v nesreči in zato se je zelo začudil, ko mu je nemčurski župan dr, Murma-rer, kateri je bil svoj čas član Čitalnice v Slov,, Bistrici, rekel, da ga ne pozna in ni hotel podpisati izpričevala . . ..
Narodni Svet zahteva razpravo o mirovnem v-prašanju. V seji predsedstva Narodnega Sv|?;ta, ki se je vršila dne 16. t. m., je bilo sklenjeno, naprositi jugoslovanski klub, da naj se zastavi za to, da drž. zbor pred vsem razpravlja o mirovnem vprašanju . tTa točka naj se postavi kot prva na dnevni red pri-fiočtnje seje državnega zbora, ki je sklican na dan 1.
Oktobra.	______________^	^	__________ ______
ostanovlltoé '26r°Sfe»bratv Marii«?0 " *" S stoduänosijo označila pogoje, pod katerimi
Peljaki za sleraeske tr«zvezo, V Lvov« s® zborovali dne 15. t. m. poljaki politiki. Govorili «o idombinski, Čeh Sis in drugi. V resolucij so sklenili, da se mora utaaoviti samostojna Poljska z dohodom do morji. Odobrava se zveza Poljske z bratskima slovanskima narodoma jugoslovanskim in Šeškim. Ta zveza naj ne traja samo danes, ampak na celo bodočnost. Vsi neodvisni poljski po slanci se pozivajo, da zvezo s temi bratskimi narodi poglobijo in razširijo. Marod peljski z §gor-šenjem zavrača namere Poljskega kola, sestaviti v parlamenta poljsko-nemško večino proti slovanskim avstrijskim narodom.
Tisza potuje po Hrvatskem. Očito je, da potovanje van)^ Tisze po našem juga nima vojaškega, ampak poli lični pomen. Tisza se jo kot zvest pristaš in glava mažarskega kalvinizma bridke pritoževal pred ne Mm hrvatskim žnpnikom, kako bo jngoslovanstvo unitilo ne samo hrvatstvo, ampak indi katoličanstvo. On se Codi, kako je mogoče, da je večina hrvatske dahovščine tako kratkovidna, da ne vidi v narodnem edinstvn nevarnosti sa katoSško cerkev. V spremstvi dr. Lukiniča se je odpeljal groi Tfsza v Slunj, od tam pa v Zader. Iz Zadra se vrne v Zagreb.
Škandalozno gospodarstvo. Po naročilu državnozborskega odseka za obnovitev po vojni razdejanih pokrajin sta sestavila poslanca dr. Wrabel in Serbu referat o gospodarstvu v državnih gozdovih in goz -dovili cerkvenega fonda v Galiciji. Referat povdarja, da je bilo gospodarstvo naravnost škandalozno, m 0a je oškodovalo državo za mnoge milijone. Tako n. pr. je prodalo poljedelsko ministrstvo firmi Selig Borak 200,000 kubičnih metrov lesa za ceno od 4 do 20 K, postavljeno na postajo Dolino. Državo samo pa Stane meter najmanj 80 K, tako da ni imenovani firmi samo vsega lesa darovala, ampak j(& morala celo §e 8% milijona K doplačati. Borak pa je zaslužil pri kupčiji nad 13,000.000 K.
Maribor, 20. septembra.
Zedinjene države in Italija sta odklonili Burianovo mirovno ponudbo. Wilson je odgovoril, da more severo-ameriška vlada dati na avstro-ogrski predlog samo en odgovor. Vlada t le' Goričanom, kf so "uživali državno "begunsko pod Zedinjenih držav je že opetovano s polno pro- j poro. Začetek šolskega leta itd. se istotako pravo&as-
bi
Zedinjene države bile pripravljene, stopiti v
Martin Kovač, dimnikar v Konjicah Jožef Kump, na,-mestniški kan čelist v Konjicah Franc Markež, nadučitelj v Poličanah Jožef Svetlin in gimnazijski ravnatelj v Mariboru dr. Josip Tominšek, — Zanimivo je, da čitamo med odlikovanci tudi ime šentlenarts-kega g. nadučitelja, katerega so leta 1914 imeli v Gradcu zaprtega radi „pomanjkanja patriotizma.“ Res Čudna so pota božje Previdnosti!
Zensko učiteljišče v Gorici, Ravnateljstvo c. kr, ženskega učiteljišča v Gorici (ulica Codelli štev, 16, Scuola Frinta) naznanja, da se pouk na tem zar-vodu začne meseca oktobra t. L Prijaviti se je do 27. t. m. za sedaj edino le z dopisnico. Prosilci naj naznanijo svoje ime s točnim naslovom, leto in kraj por roda, letnik učiteljišča, oziroma vadnice, v katerega želijo vstopiti, in narodnost. Ob enem morejo prositi za brezplačni sprejem v konvikt, ki pa je namenjen
rovna pogajanja. Badi tega se noče pečati z nobenim konferenčnim predlogom o zadevi, glede katere je že jasno označila svoje stališče.
Italija je odgovorila dne 19. septembra. Italijanska nota pravi, daje avstrijska ponudba nesprejemljiva. O najvažnejših pogojih, na ka-
no razglasi po Časopisih.
Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letošnji mi- [ občni zbor prihodnji ponedeljek, dne 23.: septembra,
ob 548, uri zvečer v Narodnem domu z običajnim dne-j vnim redom. Posebna vabila so ne bodo razpošiljala-i Mili dobrotniki in prijatelji učeče se mladine, se s tem f vabijo na obilno udeležbo pri občnem zboru. — Od-I bor.
j	100.000 K je dosegla zbirka za „Slovensko šo-
I lo v Mariboru.“ Ce pomislimo, da ne traja ta zbirka I niti celih pet mesecev, je do se daj nabrana svota pra-
, .	.	.	.	.. ,	s vi čudež in dokaz. da. je naš narod tekom vojske tu-
tore bi se naj naslanjal mir, ni avstrijska nota j dozorel, da se mu ni treba bati za obstoj. Sam, iz omenila ne besedice. Enako je glede italijan- j iastne moči si ustvarja kulturna središča, na lastne skih aspiracij. Dokler Avstrija ne prima teh > slroäke 3i s™11 zIasti na imovni meji neobkodao
italijanskih ciljev, Italija ne bo ustavila boje-
Iz teh dveh odgovorov je jasno razvidno, da vstraja Amerika pri svojih znanih zahtevah. Najvažnejša točka teh zahtev je, Avstrija in Nemčija morata dati vsem narodom pravico samostojnosti in samoodločbe. Dokler teh in sorodnih pogojev ne bosta izpolnili, se Amerika in z njo zvezane države niti ne marajo pogajati.
Brezdvomno bodo tudi ostale četverospo-razumove vlade odgovorile v istem smislu kot I je odgovoril Wilson. Kaj bodo pa rekli nev-I tralci? Današnja poročila naglašajo, da bodo j nevtralni odgovori gotovo slični ententinim. V j tem so si skoro povsod edini, da je bila Burianova nota pisana na Dunaju, a sestavljena v Berolinn in da je mir poprej nemogoč, dokler ne bo Nemčija tako poražena, da bo prišla prosit miru na podlagi ententnih mirovnih pogojev. Nemčija ima sedaj dvojno na izbero: 1. ali vodi vojsko naprej, ali pa 2. se ukloni ia izpolni mirovne zahteve entente, t. j. da akceptira Wilsonov mirovni program. Ta program ima te-le točke : 2. Ysa sporna vprašanja naj se rešijo po pravičnosti in poravnava naj bo taka, da bo zasiguran trajni mir. Tu sem spada projekt o zvezi narodov z vsemi svojimi posledicami. 2. Narodi in dežele ne smejo prehajati, kakor mrtvo blago iz roke v roko. Geslo o takozvanom ravnotežju mora biti kot Angležem važne postojanke Epehy in Roussoy. f načelo odpravljeno. 3. Vsako teritorijalno vprašanje se mora rešiti v interesu prebivalstva, ki na dotičnem teritoriju prebiva, ne pa v smislu kompromisa dveh nasprotujočih si držav. S tem je obsojena metoda dunajskega kongresa. 4. Vsem jasno izraženim narodnim zahtevam se mora čim najbolj ugoditi, v kolikor se iz njih ne rodijo nova sovraštva in nasprotstva, ki bi ogrožala mir Evrope. Wilson zahteva samoodločbo narodov.
Francisi*
Čeprav so nemške armad« potisnjene na ta-kozvaae Hindenburgov© @rto, o kateri soglašajo poročila, da je zelo močno utrjena, 8e vendar entente nadaljuje svoj« veleofenzivo. Zlasti silen j« angleški naval sa črti Havrmconrt — Somme, kjer so se morali Nemci umakniti in prilastiti
Hudi so tudi boji za St. Qaeatin, kjer se bojuj* 15 angleških divizij. Sovražnik si prizadeva z vso silo, da bi predrl ta del nemške fronte. Veleofenziva en ten tenih armad se nadaljnje s pomnoženo silo ma celi fronti kot odgovor na avstrijsko mirovno f ponudbo. — Švicarski listi poročajo, da so Nemci * izgubili do 15. septembra nai 320.000 vjetajkov.
Nemški glavni stan še tega ni uradno potrdil.
Na italijanskem bojišča so Italijani dne 16. in 17. septembra pričeli z novo, že delj kot tri tedne napovedano ofenzivo na celi fronti med Brento in Piavo, ki je trajala še tadi dne 18. septembra. Dne It. septembra sovražnik ni napadal na fronti med Brento in Piavo, pač pa na ozemlja Sedem občin. Vsi italijanski napadi so bili dosedaj odbiti. Amerika je poslala mož na p®moč Italijanom.
Teieiske ntvlce.
Mašnlšfei jubilant. Iz Dobove pri Brežicah' se nam poroča: V nedeljo, d: ' 15. septembra, na praznik Irne Marije, patrone naše farne cerkve, je tu Kaj ob navzočnosti sedem duhovnikov obhajal SOletnico mašništva g. prof. dr, 'Anton Medved, Bogu in Mariji v zahvalo, faranom in romarjem v veliko veselje.
Na dragih

Š80.000 Slovesno se je razlegala njegova pridiga v prostor ni in prenovljeni cerkvi o Mariji, Kraljici miru, katera naj izprosi šloveštvu mir z Bogom, mir srca in z bližnjim, potem pride tudi svetovni mir, Vič. g. kanoni! MeSJtek je blagoslovil lepa kipa Srca Jezusa tek, dne 12, t. m., je umrla na Jesenicah vsled srčne in Marije, darovana od dveh dobrotnic naše farne j vodenice Frančiška Prijatelji, sestra dne 10, t. m. u-
Na macedonskem bojišču vzhodno od Biiolja novi boji, v katerih je sovražnik gsvzel važne postojanke Sokol, Dobropolje in fetreaik ter prisilil avstrijsko bolgarske čete, da so se morale umakniti v severni smeri. -—Na turških boji
uotrebne šole. Ne prosjači več okoli tujih valpetov , ne moleduje več ponižno s klobukom v roki okoli ošabnih, Slovencem sovražnih uradov, ne, ponosno se postavlja in kot narod, ki si zida svojo lastno državo, polaga kot prve temelje za to stavbo lastno šolo. Vsa narodova, prihodnjost .sloni na nafrodni odgoji mladega naraščaja. In eden izmed ogelnih kamnov za slovensko šolo v Mariboru je postavila narodna nožrtvovalnost. Seveda bo požrla taka zgradba v današnjih razmerah, ki tudi takoj po vojni ne bodo na mah boljše, še najmanj dvakrat toliko svoto, kakor je do sedaj nabrana, a vsi vemo, da narodna navdušenost v vojni prerojenih Slovencev ni hipni plamen, ki taikoj ugasne; mi vsi gojimo globoko prepričanje, da bo požrtvovalnost našega, jeklenega ljudstva po tako krasnem prvem uspehu na novo vsplamtela in
Ise bo ob vsaki priliki, v veselju in žalosti, pokazala in z dobrim vzgledom vlekla za seboj druge.
Za Jugoslav. deco je odposlal neimenovan kat.-! naroden dijak K 101.70, Ta svota je čisti dobiček raz-! pečavanja raznih slik, ki jih je prodajal v f Koračicih, Pršetincih, Lahoncih, Benetku in na pri-I reditvi kat.-nar. dijaštva pri Sv. Tomažu blizu Or -f moža. Dijaki, posnemajte!
„Slovenska Družina.“ Prvi slovenski družins-I ki list izide v nekaj dneh. List bo prinašal izvirne j povesti, črtice, pesmi, poučne spise, zanimive poto -I pise, opise raznih tujih in domačih krajev in naro-! dov, tako da se bo bralec takorekoč igraje, sebi v za-I bavo, veliko naučil.. Prav posebno opozarjamo še na I znameniti glavni roman slavnega španskega pisatel-I ja P, L, Coloma: Kraljica mučenica. Ta veliki zgo-I dovinski roman, ki je preveden že v vse svetovne jezike, obdeluje življenje nesrečne Škotske kraljice Marije Stuart in nje strašne sovražnice angleške kral -jice Elizabete. V tem romanu bo čitatelj kakor v. bogati pestri sliki gledal zgodovino 16. stoletja, boj med pravico in krivico, boj med katoličanstvom in krivo vero. Poleg tega bo list prinašal igre za naše ljudske odre, vesele povesti, kratkočasnioe, smešni -ee, uganke, skakalnice, rebuse in drugo podobno blago, tako da bo tudi za smeh in kratek Čas poskrbljeno. Hkrati bo vsaka številka bogato okrašena z zanimivimi slikami. Seveda tudi naše gospodinje ne bo-ao pozabljene, kakor tudi gospodarji ne, M bodo dobili marsikak pouk in pojasnilo, „Slovenska Druži -na“ stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, posamezna številka K 1.20, Naroča se pri upravi „Slovenske Družine“ y Ljubljani, Katoliška Tiskarna. Kdor ne zmore naenkrat 24 K, pa naj naroči samo za pol ali le za četrt leta. „Slov, Družina“ izhaja po dvakrat na mesec, t. }. dne 15. in dne 80, vsakega meseca.
„Kurent.“ Izšla je 3. številka Kurenta“ s sle-* f dečo vsebino: Damir Feigel: Soba štev, 69. — Ma-j niča: Največji blagoslov. — Ferdo Plemič: Pravljice I za odrasle: 4. O odseku za ljudski blagor. — Bahun: j Valeji. — Jože Plot: Politika gospoda Matevža. — f Ustrezi vsakemu,! Tudi mecen. Pozor na papirnato I blago! Izpremenjene vrednote. Napačno razumel, za j naše gospodinje. Natalknost. — V prilogi: Njegpva I zadnja želja. Neverjetni Tomaž. Narobe svet. Pozna j jo! Vedno nobel. — Listnica uredništva. — Slike: j Maksim Gaspari: Naši zvonovi, Homatije v Rusiji i I France Podrekar: Sedem kranjskih Švabov ali „joj j tebi, Korošec.“ Durchhalten! Areh Smrekar: Razžaljeni berač. Slovenske titillarne žene in neveste Madžarov. Gospod sodarski pomočnik jeseni 1918, — „Kurent“ velja do konca tekočega leta 10 K in se ga naročuje v upravništvu „Kurenta“ v. Ljubljani, Stari trg 19.!
Za župnikom bratom umrla še sestra. V Četr -
oerkve.
Odlikovanja. Za zasluge za domoljubno vzgojo mladine so bili odlikovani: Pohvalno priznanje je prejel vpokojeni orožniški stražmojster v Zrečah T. Jurš»; zahvalno in pohvalno priznanje so prejeli: nadučitelj v Jarenini Jožef Oonč, nadučitelj pri Sv. Lenartu y Slov. goi\ 'Jakob KopiČ, slikar v Konjicah
I mrlega in še nepokopanega jeseniškega župnika Jar j neza Prijatelja. Bila je vedno desna roka brata. Pri j njegovem odhodu v bolnišnico usmiljenih bratov v i Kandiji mu je še vse potrebno pripravila za na pot.
I Kmalu po bratovem odhodu je legla v posteli ter izdahnila svojo blago dušo ravno na dan, ko je ležal brat na mrtvaškem odru. Njeno truplo so prepeljali
v Dobronolie, kjer počiva polog brata,, V življenju s-iu Daj, uaj tudi skupaj čakata vstajenja,
(rndks tiskarne imajo preveč papirja. Doeim se moramo mi boriti za veako balo papirja, pa imajo nemžke tiskarne v Gradcu toliko papirja, da n. pr, falflto „GbspodarsM Glasnik“ in „Landwirtschaftliche Mitteilungen“ priobčujeta vsak teden obširno kolono „Letni in živinski sejmi na Štajerskem.“ Po drugih deželah, kjier dobijo v roke te liste, si lahko mislijo, glej, glej, na Štajerskem pa še morajo imeti mnogo odvišne živine, ker 3e imajo tudi sedaj toliko sejmov.
Pisma se morajo sedaj Iraukirati z znamko po 20 v, dopisnice pa po 10 v. Mnogi Še denejo na pisma samo znamko za 15 v in na poštne dopisnice ne pridenejo znamke za 2 v. Naše upravništvo mora radi tega dan na dan plačevati kazen.
Požar v Möilersdorfs. ¥ oddelku za izdelovanje topovskih patron municijske tvornice Möllersdort je dne 17. t. m. is doslej nepojanjega vzroka nastal požar, ki se je hitro razširil, ker se je vne smodnik za topove- Število žrtev med delavci je vgiiko.
Sladkor za mesec september. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva naznanja, da bo za mesec september določeno množino sladkorja prejel še le v prvi polovici meseca oktobra,, Prebivalstvo mariborskega političnega okraja se opozarja na to okoliščino s pripombo, da bi bilo odveč, če ' bi prebivalstvo tozadevno s prošnjami nadlegovalo o-menjeni urad. Kakor hitro prejme gori imenovani u-rad sladkor, kakor tudi sladkor za vkuhavanje, se bo takoj javilo.
Zakup tobačne trafike. Glavna tobačna trafika v Rogatcu se odda v zakup. Varščina znaša 800 K. Ponudbe je vlagati do dne 11, oktobra t. L, 10. ure predpoldne na mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo, kjer se dobijo tudi tozadevna natančna po -jasnila. Pri oddaji se bo oziralo v prvi vrsti na vojne invalide, na vdove in sirote v vojni padlih vojaških oseb.
Za zimo ne bo premoga. Tudi s premogom nazadujemo v Avstriji. Statistika ministrstva za javna’ dela izvazuje v juliju 12 milijonov (— 528.551) črneča in 17 milijonov (— 1,614.866) meterskih stotov rjavega premoga. Prvo polovico tega leta je znašala produkcija ali pridelovanje 85.8 milijonov (— 9,5 milijonov) Črnega in 120.3 milijonov (— 2.6 milijonov) meterskih stotov rjavega premoga. Torej je nazadovala produkcija premoga za več kot 12 milijonov me-lerskih stotov.
Cene sadja. Uradno so za sadje določene te-le cene: Jabolka: nesortirana pri pridelovalcu 60 K za 100 kg: v skladišču veletrgovca 66 K; sortirana: o-bedna 1. vrste pri pridelovalcu 90 K, postavljene na železniško postajo 95 K, obedna II. vrste 80 in 85 K, namizna 55 in 60 K, gospodarska 25 in 28 K, Za veletrgovce: obedna I. vrste na postaji 100 K, v s-kladišču ali na trgu trgovcem na drobno 112 K, o-bedna II. vrste 90 in 102 K, namizna 65 in 77 K, gospodarska 57 in 69 K, za mošt 33 in 40 K za 100 kg. Sadje za luksus: fine vrste 118 in 130 K, poškodovana 75 in 87 K za 100 kg. Hruške: nesortirane pri pridelovalcu 55 K, na postaji 65 K, sortirane: obodna I. vrste 72 in 78 K, obedne II. vrste G2 in. 68 K, gospodarska. 38 in 44 K, za mošt in manjvredne ^8 in 21 K. V trgovini na debelo I. vrste na postaji 86 K, v skladišču ali na trgu trgovcem na drobno 100 K, II. vrste 76 in 90 K, gospodarska 50 in 62 K, za mošt in manjvredne 23 in 33 K. Češplje (domače slive): trgane pri pridelovalcu 60, K, na postaji 65 K, stresene 35 in 40 K, slive 65 in 70 K, ringloje 70 in 75 K, mirabele 98 in 103 K. V trgovini na debelo; Češplje (domače slive) trgane na postaji 70 K, v s -kladišču ali na trgu trgovcem na drobno 85 K, stresene 45 in 6,0 K, slive 75 in 90 K, ringloje 80 in 95 K, mirabele 108 in 112 K. Prodaja na drobno na trgih za pridelovalce in trgovce: Jabolka: obedna I. vrste 140 K, obedna II. vrste 126 K, namizna 98 K, gospodarska 88 K, za mošt 54 K. Hruške: I, vrste 128 K, II. vrste 116 K, gospodarske 82 K za mošt 52 K, Češplje (domače slive): trgane 110 K, stresene 80 K, slive 116 K, ringloje 122 K, mirabele 154 K za 100 kg.
Zali»] je ogrsko žito —■ tako drago? (Ogrski komisij, onarji prevzemajo žito od pridelovalcev za 65 K za, meterski stot. Komisijonar zasluži pri vsakem me-terskem stotu 2 K. Žito oddajo vojno-žitno-prometnim zavodom, v katerih sedijo sami Židje, ki so oproščeni od vojaške službe. Na ö'grskem je 46,000 komisijo-narjev, ki so vsi oproščeni od vojaške službe, V voj-no-žitno-iprometnih zavodih je nastavljenih cela ar -mada uradnikov, sami Židje,- ki so, vsi izborno plačanih Generalni ravnatelj ima 450.000 K letne Dlače. V centrali je n. pr. zaposlenih 2000 u radni kov-žiđov,, dočim bi zadostovalo 600 uradnikov. Najmanjša plača teh uradnikov znaša 8000 K. Ni torej čuda, da je cgrsko žito tako drago, ko je v vojno-žitno-prometnih zavodih zaposlenih tri petine uradnikov več, nego bi bilo potrebno. Pripomnimo, da razmere v tem oziru pri nas niso niti za las boljše.
Letina sladkorne pese kaže letos pral dobro .
S sladkorno peso je sicer' obdelanega samo nekaj več, kakor polovico breala v primeri s predvojno dobo , pridelek na posameznem hetarju pa obeta, da bo jarko dober, tako bo imela na razpolago avstrijska sladkorna industrija približno % sladkorne pese one količine, kakor pred vojno.
Vinjska letina po slovenskih vinorodnih krajih ne obeta kaj posebnega. Skoro vsakdanje deževje pospešuje razne bolezni, peronosporo in oìdi}, uničuje nade našega vinogradnika glede množine, pa tudi glede kakovosti, V mnogih krajih na Štajerskem in Dolenjskem niti dozorelo ne bo grozdje, zato pa bo letošnji pridelek mnogo, slabši glede kakovosti kakor
lanski. Upi, katere so gojili naši vinogradniki pred tremi meseci, so splavali po vodi. Cena Lanskega izbornega vina vsled tega imprestano rase. Tudi za novi mošt od stiskalnice ponujajo razni kupci danes že neverjetno visoke cene. Na Goriškem se grozdje že naprej^ nakupuje ter se plačuje po 10 K kilogram in že višje, potem si lahko že vsak naprej izračuna, kako deSg bo letošnji vinski pridelek. Veliko vinogradnikov letošnjo jesen niti v prodaj ne bo postavilo svojega vina, ker bodo pričakovali še višjih cen, zlasti ker pri lanskem pridelku so se vodno cene višale — mnogi vinogradnik se kesa, ker je lansko jesen prezgodaj prodal svoje vino po 3 K, ko pa. sedaj Vidi, da njegovi sosedje še slabše vino prodajajo po 10 do 12 K Ravnalnih cen za letošnji vinski pridelek ni pričakovati .
Navodilo za sušenje sadja, Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo v slovenskem in nemškem jezila! navodilo za sušenje sadja in se dobi na zahtevo brezplačno pri poizvedovalnem uradu za zelenjavo in krompir, Gradec, Burggasse. I* oddelek cesarskega namestništva.
!>©pf sl -
Maribor. Poročilo, da je kupil eno hišo v Mozartovi cesti župnik Mojžišek, ni resnično, temveč je kupil isto hišo g. Hegar iz St. Janža.
Maribor. Gospa V ertnik je premestila te dni svojo trgovino mešanega blaga iz Koroške ceste v svojo lastno hišo, Sodnijska ulica Št. 17. Se priporoča v obilen obisk.
Šv. Barbara v Slov. gor. Ptujski „Štajerc“ grdo napada priljubljenega župana v Koreni. Nočem izgubljati besed v njegovo -obrambo, ker ita,k vsi vemo, da oni podlež, ki je napadal župana, nima niti toliko poštenja, kolikor je za nohtom črnega. Dopi -sun ček niti ni vreden, da bi gospodu županu čevlje odvezal.
Slov. Bistrica. Vsenemška učiteljica, Lerher je še vedno zaposlena na, slovenski šoli. Ker imamo slovenski starši že dovolj njenega, delovanja proti Slovencem, zahtevamo od oblasti, da nas reši te junakinje m jo naj nastavi na kaki nemški šoli. Dokler bo Lerherca tukaj, ne bo božjega miru.
Sv. Marko pri Ptuju. V Četrtek, dne 12. t. m., je umrl na svojem posestvu v 'Sobotincib daleč okrog znani najstarejši ud tukajšnjega Veteranskega dru -štva g. Janez Lešnik, p. d. stari Blajzl. Pokojnik je služboval v svojih mladeniških letih najjpoprej pri mariborskem pešpolku grof Kirsky Št. 47, leta 1866 pa pri dvorni straži pokojnega cesarja Maksa v Mehiki, po katerega nesrečni smrti se je vrnil z drugimi vred potrt in reven nazaj. Bil je 82 let star. 12 zvestih društvenikov mu Je izkazalo zadnjo čast ter ga lastnoročno tiho in mirno pokopalo na domačem pokopališču, N. p. v m. ! — V nedeljo, ine 15. t. m., e imelo naše Veteransko društvo po štiriletnem odmoru zopet enkrat svod občni zbor ter se je sklenilo zopetno redno in živahno društveno delovanje.
Dobrna. Občni zbor Hranilnice in posojilnice se je vršil dne 15. t. m. in se je računski zaključek za leto 1947 odobril in ob enem skleni1;), da, se obrestna, mera za hranilne -vloge zniža na Ti %. — Po oleine se je pa vršil občni zbor našega Bralnega društva. Predsednik g. Franc Pušnik po? bravi navzoče in jih bodri za zvesto sodelovanje v društvu. Nato poda tajniško in blagajniško poročilo blagajničar g. Friderik Kukovič. Ta govori potem o narodni izobrazbi, se spominja dosedanjih vrlo delavnih udov , posebno g. Karba, ki je res položil temelj ljudskega izobraževanja na Dobrni, Sad delovanja našega društva se je prav lepo pokazal pri marsikateri priliki. Zdaj se je treba pripraviti na mir, da bomo pokazali vračajočim se našim junakom, da smo tudi doma delali za ljubo domovino. Pokaže, 'kako velik razloček je med člani Bralnega društva, ki se poslužujejo dane priložnosti za izobrazbo, in med narodnimi našimi nasprotniki, ki se za nič ne brigajo, posebno ne, da M kaj poštenega brali ali kaka podučna preda-
i
vanja poslušali. C. g. kaplan Hrastelj govori v nar-duSevalnem govoru, kako bo treba posebno zdaj resno delovanje našega društva, ker se nam bližajo Čisto novi časi. Vsi smo poklicani sodelovati. Novi o&-bor se izvoli in sicer: predsednik Jurij Božnik, podpredsednik Friderik Kukovič, tajnik Franc Hrastelj. Odborniki: Koren Franc, Božnik Jakob, Svent Jak., Marovšek Stefan. Članarina se zviša za 2 K letno , Bog daj, da bii naše Bralno društvo zopet tako delovali kot nekdaj.
Vransko. Domoljubno romanje Jo odtod k umirajoči Materi božji v Tuhinj na Kranjskem. Dne 22. t. m., ob dveh popoldne bo odhod.
Dobrije-Tolstivrh, Koroško. Dne 3, t. m. stai si pred oltarjem obljubila ljubezen in zvestobo do groba Gregor Potočnik in Urška Rutnik, Pri svatbi se je nabralo 78 K za, Narodno šolo v St. Rupertu p. Velikovcu,,. Želimo novemu jugoslovanske; ;u , aru libilo sreče in božjega blagoslova!
Mala naznanila.
Kupim
močne konje. Sprejmem drvarje. Pismene poaadbe sprejme Papež v Sped. Dravograd*.	210
Strojnika
elektro-tihnika
obvladujočega Dieseljev meter in akumulatorje, veščega inštalacije i* dragih paneg, sprejme večje rlevensko podjetje. Ponsibe z navedbo do-aedaajega delovanja je pestati aa upravo “Straže“ ped šifre „Strojnik elektre-teh-aik.“	211
]>T ajt>oljée
špecerijsko blago, harve za obleko zav. 50 v, suhe in oljnate barve, laki in firnei (Erzatz) se dobiva jo pri tvrdki I. Dečko, Celje, nasproti Nar. doma. 212
3E» ..JET®
lep, rjave-feela lisaste barve, srednje velik se je izgubil na potu proti Mariboru. Kdor ve za psa, dobi nagrado 20 K. Marija Bauman, Dobrenje p. Pesnica.
Novo!	Novo!
Bana ta obleke!
Obleka pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno I a barvo pobarva. — Vsak si Bam lahko brez truda in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drugo in naj si' bode is kakršnega koli že blaga. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt. in navodilom 10’20 K. Trgovci 100 zavitkov K 4 0'—, IMO zavit. K 86-—, — Commission „Melilata“, Gradec, Steyrerg. 60/11. 128
išče se
za Maribor služkinja za vse. Naslov v upravništvu.
Spretni zmotni zavarevaM uradniki rta Spodnje Štajerskem
2i Tse Ms jmroraja
proti stoini plaži, povrnitev potovalnih stroškov Sasfcor tail proti odškodnini ra pesredevenje, m iščejo. Začetni te se upelje. Za slovenske okraje s« zahteva smanje c bek desrelaih jezikov. Ponudbe n» štajerske „Dsželae zavarovalne zavode, Gradec, Landesamte-haus.“	206
Zasebna pvšta Ma"
za otroke. Začetek pouka 2. okt. v poslopju o. kr. učiteljišča. Prospekti v trgovini g. Weixla (Glav-si trg), fodja : H. Druzovič, e. kr. glasb. učitelj, Wlldetrainerje-va ul. $, Maribor.	202
Hiša se odda, štaenna z mešanim blagom in delitvijo sladkorja, moke, petroleja i. t. d. ako ljubo, tudi z malim ali velikim vrtom, poleg fante eerkve. Teč se izve pri hišni št, 3, Telka, p. Cmu-rek, Štajersko.	196
Wiftllfi# «L";
z vsem dobro oskrbljen, s p#]jem i. t. d. sprejme o Martinovem Janez Bregar, klobučar, Maribor, Herrengasse št. 16.	184
Sirij u nje repe
se proda. Maribor, Bnrggasse 2, pri hišnikn.
Maloga otroka sprejme na hrano Julijana Škerget v Maribora, Mlinska ulic» št. ?.	1204
Na lajYisje dovolilo Ijepega ces. fg| in kralj.
45. ces. kralj, državna loterija
asa civilne dobrodelne n%xnene<
TB ìfsteflfe 1f d#nar|y vsebuje 22.747 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 700.000 kron,
Glavni dobitek znaša:
250.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
3. oktobra ISIS. Cena srečke 5 kron.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Drmaju, HL, Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX,, glavno carinsko poslopje, v loterijskih kclekterah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojav-nih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C» kr* sèneralno rmmatftflstiro za driavne loterlie
{©Milili za	loferije).
183
Službo šaferja išče izvežban i vinoreji, sadjarstva, poljeddstvi ia vrtnarstva, oženjen in vojašči ne prost, Vpraša «e na upravi „Safre pod št. 1193.“
^Služkinjo
išč® prof. Favai, Maribor, Bisma» kova ulica 17. I. a&dstr. 18!
® 10 letno de kli*o išče sla žbe kat «brbaioa (Wirtschafte rin) najraje v kakem župnišču Vač se izve upravi I sta. 20!
ZAHVALA.
Rodbiai Ledisi« g in Ban-man izrekata vsesa, ki so se dne 16. sept, 1918 udeležili pogrebi rajnega gospoda
Leopolda Lsdineg
veleposesti! Ila Im župana na Poličkem.
iskreno »»hvalo. Posebno se zahvalita vsem sorodnikom, preč. g. dekanu Jareninskemu la krasne besede ob grobu in za vse tolažilna obiske' ter vso ljubesen, ki jo js izkazal rajnemu, veleč. g. administratorju P. Janezu Pavec, veleč, duhovščini Št, lijaki vel. g. kovnemu vikarju Avg, Špari, domačemu g.
i
I
kaplanu, ki j® rajnemu podeli! sretotajstvs, zastopniku c. kr. okr. glav. g. tajniku Fratcu Babič, osobito tudi vsem pevcem in njihovem vadju_ g. naduč. Jožefu Conč, ki so zapeli tako krasno dve žslostinki blagemu rajniku. Iskrena zahvala tudi vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so rajnega v tako častnem številu spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. imeaovanirod-bini tudi priporočata rajnega Leopolda v blag spomin in pobožno molitev. Poličko—Strihovec, dne 17. septembra 1918.	1247
.tsdalfltelj in založnik: Koc sorci] „Straža."
fPgnvnrni nr«iVT»W., Vofenalav Stupan,
"àsÉ UsJoaea« ss. C