67. številka
Ljubljana, v sredo 22. marcija.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sko-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 p Id., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. *a mesec, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprnvništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker »Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za pol leta........6 gld. 50 kr.
„ Četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec ......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8 gld. — kr.
„ četrt leta .......4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Znižana cena za gg. nčitelje in dijake odpala je po novem letu. Uprairništvo ,f8lov* Naroda".
V LJubljani 22. marcija. —.r.— Ravno zdaj posvetuje se državna zbor niča poslancev o reformi volilnega zakona, katerega so ustavoverci tedaj, ko so tičali na krmilu, tako bistroumno skovali, da ima nemštvo, da si v manj-Sini, veniler večino državnega zastopništva v svojih rokah. Usodo državno odločevali so do zdaj češki aristokrati, ker ti volijo v državni zbor ogromno kerdelo poslancev, kateri vsekako napravljajo večino na istej strani zbornice, na katerej sedijo. Grozovite krivice, vsled katere dana je usoda državna v oblast malej četici privilegiranih plemenitašev, naši liberalni ustavoverci nijso čutili tedaj, ko so kovali zakon za direktne  volitve.   Češko plemenitaštvo je bolj
LISTEK.
0 poeziji Simona Jenka.
(Predaval dr. Ivan Tavčar v ljubljanskoj čitalnici.)
Če Vam danes, čestita gospoda, govorim o slovenskem pesniku Simonu Jenku, pričakovati ne smete, da Vam bodem povedal Bog ve kake nove reči, da Vam bodem odkril do sedaj nepoznane skrivnosti pesnikovih del ter Vam opisal do sedaj nepoznana svetišča njegove muze! Te ali one lirične poezije podobne so svitlemu zrkalu, v katerem si gleda vsak svoj obraz. Zategadelj jedna in ista lirična pesen raznovrstno vpliva na posamezno osobo, in kakor je lirična pesen izvir subjektivnih občutkov, tako je tudi kritika liričnih poezij izvir subjektivnih vplivov. Ravno t tem je iskati uzroka, da so sodbe o liričnih pesnikih tako različne. In če prebiramo nemške slovstvene zgodovine, nahajamo pogostokrat, da se jeden in isti pesnik v tej zgodovini kuje v nebesa, v dru-gej pa zopet tlači v najnižji pekel. Tako na primero še sedaj nij dokončana sodba o vrednosti lirične poezije Miroslava Holderlina in ne o onej grofa Plateoa!
nemško kot narodno, in samo za tega delj vrgel mu je bil Herbst toliko mandatov v naročje! S pomočjo tega plemenitaštva hoteli so naši liberalni Nemci za večno utrditi svoje vladarstvo v Avstriji! In ker je glavna masa volilcev slovanska, morali so obsuti plemenitaštvo z mandati. Milijonom vzeli so volilno pravico, ter jo izročili privilegiranej kasti, kije bila dozdaj v političnem nažem gibanji vedno voljna marijoneta, plesajoča po Herbstovej vrvici. Vlada grofa Taaffeja pridobila se je veliko zaslugo s tem, da hoče odpraviti velikansko to krivico, s katero so nemški ustavoverci do zdaj dušili slovanske ro dove po Avstriji! Na jednej strani odobrila je vlada predlog Zeithamerjev, po katerem volili bodo češki velikoposestniki svoje poslance po okrajih in ne več skupno, kakor do zdaj. S tem omogočilo se bode, da bode odšle v državnej zbornici poslancev zastopana nemška, in tudi narodna stranka čeških ari-stokratov, ker si ravno misliti ne moremo, da bi kedaj po vseh volilnih okrajih zmagali samo Čehi ali pa samo Nemci. Odšle ne bode več terorizirala večina manjšino, odšle pošiljala bode v zbor poslance večina in tudi manjšina, kar vsakako bolj ugaja pravici, kot pa dozdanja volilna zistema, pri katerej morala je s tremi ali štirimi glasovi pobiti mi-noriteta brez zastopnikov doma ostajati.
Na drugej strani pa se je splošna volilna pravica razširila s tem, da se je volilno pravo dodelilo vsakemu, ki plačuje na leto vsaj pet goldinarjev davkov. Po tej poti pomnožila se bode četa narodnih naših volilcev po deželnih mestih tako zdatno, da pač nikedar ne bode več nastopila nevarnost, da bi kako slovensko mestece izvolilo kacega TaufTererja ali Deschmana v državno zbornico. In ako vlada grofa Taaffeja potisne volilno to reformo tudi skozi gospodsko zbornico, potem je  nam   Slovencem  nehote izka
Nijmam torej namena kritikovati Jenkovih pes-nij, ker imam prepričanje, da bi bila to samo osobna, subjektivna sodba, ki bi pa pri mnogobrojnem številu naših slovstvenih kritikov kmalu bila razdejana in razstlana na vse strani, kakor se je to uže marsikateremu slovstvenemu delu pripetilo, katero se je v sedanjih časih predrznilo stopiti pred slovenski svet. Namen imam tedaj samo z Vami, čestita gospoda, pogovarjati se jedno uro o Simonu Jenku, ki je svoje življenje zaključil v istem mestu, v katerem se je rodil pesnik Valentin Mandelc, katerega spominu posvečena so sedanja javna predavanja.
In Če mi bode dodeljena sreča, da bodo moje besede v tem ali onem srci vzbudile željo, poznati poezije Simona Jenka, potem dosežen je popolnem moj namen! Ker toliko je gotova revnica, da je Simon Jenko mej nami mnogo premalo poznan in da so pesni njegove, izdane uže leta 1865., mej slovenskim narodom le slabo razširjene. Koliko je nemških pesnikov, ki se ne odlikujejo niti s tako krasno-nežnim i idejami, niti s tako mehko-lepim jezikom, kakor Jenkove pesni, — ali vender se slavijo kakor klasiki po literarnih zgodovinah in pesni njihove izdavajo se v popularnej obliki ter se nahajajo ne samo v palačah, temveč tudi v revnih kočah.
zala premnogo dobrot in naši gospodje poslanci prejeli bodo brez debate abso-lutorij za vsa svoja glasovanja, s katerimi so podpirali grota Taaffeja in vlado njegovo!
Vedno pa je koristno, če se pri splošnih državnih zadevah spominamo specijelnih svojih zadev! Tu imamo v deželi nemško aristokracijo, ki se niti po premoženji niti po historičnej slavi ne odlikuje premnogo. Če pregledamo vrsto germanskih teh plemenitašev, ki nam volijo skoro tretjino poslancev v deželni naš zbor, in če ob jednern presvalkamo Dira-čevo zgodovino list za listom, potem se ne moremo ubraniti zavesti, da to plemenitaštvo vsled historičnega prava nikakor nij opravičeno k tako množnemu zastopstvu v deželnem zboru, kakor je odmerjeno po krivičnem sedanjem volilnem zakonu. In če na drugej strani premerimo zemljo, katero poseduje, in če preštejemo davke, katere plačuje od te zemlje, potem ga zopet nij uzroka, da bi uživali naši vitezi in baroni ta nenaravni privilegij, s katerim jih je ustavoversko zakonodnjstvo ponemče-vanju na korist obdarovalo. Mi ne sovražimo plemenitaštva in v svojej stranki štejemo mnogo udov njegovih. Ali da nemškega stebla naših aristokratov ne ljubimo, to jo več kot naravno. Kolikor časa živimo v konstitucijonelnej državi, toliko časa rekru-tirali so se najhujši nasprotniki narodne naše stranke iz plemenite te krvi. In če je gospod Deschmann obupal nad vsako izvolitvijo, tedaj smel je z absolutno gotovostjo pričakovati, da ga bodo kranjski veliki posestniki dvignili s svojimi ščiti! In v istini so ti gospodje, odkar se zbira deželna naša zbornica, pošiljali v njo najzagrizenejše in najstrupe-nejše zastopnike tistega kruljevega nemštva, katero si greje na slovenskem solnci bolne svoje kosti! Taka razmera mora se odpraviti takoj, kadar bode
Slovenski pesnik pa je velik revež pod božjim nebom! Mej življenjem izda le z velikim strahom kak cvet svoje muze, ker dobro ve, da bode Čez ta cvet po-brila ostra burja mrzle kritike, da bodo temu cvetu odščipnili listek za listkom s tistimi znanimi staro-slovenskimi kleščami in da bodo pred vsem prešteli apostrofe, brez katerih njegova poezija v življenje stopiti nij mogla! Kadar pa umrje, potem dobi se ta ali oni dobri prijatelj, da mu pri odprtej mrtva-škej jami spregovori nekoliko žalostnih stavkov. In na gomilo se mu postavi ponižen spomenik, ki se je plačal z darovi po deželi nabranimi! Ako Simon Jenko poje:
In ko ura nam odbije, Orna zemlja nas pokrijo; Kdo bo šo po nas povprašal ? Kdo so z nami bo ponašal?
tako veljajo te besede v prvej vrsti o slovenskih pesnikih samih, katerih imamo za mali naš narod zdatno število, o katerih delih se pa do sedaj niti pri velikanu Preširnu nij skrbelo, da bi se v mnogo-brojnej ljudskej obliki spravila mej narod slovenski! Če pa je za Preširnom kak pesnik zaslužil, da ga časti naš rod, tako je to Simon Jenko. Akoravno se primerjati ne da z genijalnim pevcem, ki je tako
narodna stranka zopet vladarica v tej kronovini! Vsa aristokracija, kar je ima Vojvodina Kranjska, je t deželnej zbornici pravično in dovoljno zastopana, če se jej prepustita dva sedeža. Ali o tem bode cas govoriti tedaj, kadar bodo politični naši prijatelji zasedali dve tretjini državne zbornice. Nikedar pa ne škoduje, Če premišljujemo bolezni, v deželi vladajoče tudi takrat, ko še nij mamo zdravila, da bi jih zatrli!
Govor poslanca g. dr. Vošnjaka
v državnem zboru dne 11. marcija ti. (Po stenografičnem zapisniku.) (Konec.)
Gospod poslanec dr. Foregger je bridko tožil, da se po izjavah, katere sem jaz storil proti sod-nijskemu stanu, škoduje njegovej veljavi na občutljiv način in da se ponižuje. Nijsem jaz, ki b temi očitanji škoduje veljavi sodnijskega stanu; tej veljavi Škodujejo oni članovi sodnijskega stanu, kateri se, kakor sem uže dokazal, ne drže državnih temeljnih zakonov in kateri ono prisego, katero so prisegli in po katerej so vezani, da se ravnajo po državnih temeljnih zakonih. Če se sodniki sami ne brigajo za državne temeljne zakone, potem se ne smejo čuditi, če njihova veljave mej prebivalstvom ginja.
Da pa se je slovenščina vedno rabila, se dokazuje tudi s tem, da so se od leta 1848. vsi zakoni in odločbe, državni zakonik, v slovenščini izda-vale, v istem jeziku, ki se dan denes povsod piše in o katerem Nj. ekscelenca dr. Rechbauer, no po-znaje ga, trdi, da ga ljudstvo ne umeje. Občni državljanski zakonik se je v letu 1853. izdal v slovenščini in jaz obžalujem, da se dtnes ne dobi nobeden slovensk eksemplar več.
Hotel sem uže v glavnej debati gospoda pravosodnega ministra opozoriti, da se cela vrsta v slovenščini izdanih zakonov v državnej tiskarni ne dobi več in da bi bila po mojej misli njegova dolžnost, skrbeti zato, da se ti zakoni dobe ali, če so ▼ državnej tiskarni pošli, da se zopet tiskajo. Pri-povedalo se mi je, da je cela vrsta imenitnih zakonov, tako občni državljanski zakonik in kazenski zakon itd., uže pošla; in jaz moram Nj. ekscelenco prositi, naj na to obrača svojo pozornost. Kajti v kazenskem zakonu se pravi, da neznanje zakona ne opravičuje. Kako naj se naši ljudje seznanijo z zakoni, če tiskanih ne dobijo.
Konečno sem primoran se še jedenkrat baviti z gospodom poslancem dr. Joquesom, in sicer iz tega uzroka, ker je dr. Jaques denes zopet trdil, da je vse, kar je v glavnej debati o personalijah izjavil, slišal od popolnem zanesljivih osob, da celo od deželnih poslancev, da je to vse resnično in pravo. Te dni dobil sem pismo od onega sodnika, katerega je gospod dr. Jaques na tako nekvalificiran način
V tej visokej zbornici razpostavil in prostitujiral, in
rekoč iz nič ustvaril slovensko slovstvo, vender pa je Simon Jenko, ako se oziramo samo na pesnike sedaj uže v hladnej zemlji počivajoče in morda tudi če se oziramo na pesnike sedaj še živeče, skoro gotovo za Franom Preširnom prvi slovenski pesnik, kateremu je brez; apostrofov in brez truda tekel vir poezije! Primerjajo Preširna z veličastno jelko visoko na robu stoječo, moramo pa pesnika, o katerem govorim danes, primerjati z vijolico skrito pod robom, ki Človeka isto tako k občudovanju razvnema, kakor drevo na višini, katero kljubuje viharju in blisku! In kadar se je človek nagledal krasnega drevesa, tedaj poišče si še vedno rad dišeče vijolice, katera klije v skritem zatišju Govoreč o Simonu Jenku, razpravljati hočem tvarino v štirih oddelkih.
V prvem oddelku govoril bodem o tem, kakega človeka se nam pesnik kaže v svojih poezijah, ker lirične pesni so vedno take, da iz njih lahko sklepamo, kak človek da je bil pesnik v življenji. V drugem oddelku razkladal bodem, kako poje naš pesnik o tistej večnej človeškej bolezni, ki se imenuje ljubezen. Tretji oddelek posvečen naj jo pes-nikovej šaljivosti, četrti pa najkrasnejšim cvetovom pesnikovega duha, to je njegovim pesnim o domoljubji!
ta sodnik me prosi, naj ga branim proti takim, kakor rečeno, obrekovalnim napadom.
Gospod poslanec dr. Juques je namreč v tem govoru omenjal, da je okrajni sodnik postal okrožne sod nij e svetovalec v Radolfovem, o katerem more povedati, da na prav čudovit način manipulira in jasno kaže, kako dvomljiva je njegova juristična kvalifikacija. Gospoda moja! kaj naj se umeje pod temi besedami: „On manipulira na čudovit način?" S Čim pa? Morda z denarjem, ali ga stranke pod-mitujejo? Kaj more to biti? To je vender najuma zanejse razžaljenje, katero se more sodniku vreči v obraz, če se ne morejo dati dokazi. A s tem se ne zadovolji dr. Jaques. On dalje omenja, da je ta sodnik v pričetej kazenskej pravdi, kjer je šlo za preiskovanje o ponarejanji tisočaka, izdal zelo čudovit, smešen odlok; on je namreč pisal v Ljubljano, naj se vse osobe, ki so dobile plačila v tisočakih zapró in se pošljejo v Rudolfovo. Ta sodnik mi torej piše, daje ta trditev popolnem neresnična in napačna.
Izdal se je odlok, o katerem vsled svoje sod-nijske prisege, ker preiskava še traje, ne sme ničesar objaviti, a čisto drugačen, kajti, pravi, tako borniran nikdar ne bode nobeden sodnik, da bi izdal tak odlok. Če torej dr. Jaques kaj tako zaničljivega predbacuje, ga je njegov poročevalec nalagal, je govoril popolno neresnico in tako neomadeževanemu državnemu uradniku zelo Škodoval na časti. Od kod ima dr. Jaques te čenčarije, ne vena. Jeden vir, zdi se mi, se tu imenuje, jedno ime se nahaje v njegovem govoru v generalnej debati, in če to ime imenujem, je za me in za vse, ki poznajo dotične raümere, odgrnena mreža denuncijanstva. To je ime Vesteneck. Završim. (Dobro! na desnici.)
Iz državnega zbora.
Debata o volilnej reformi.
Z Dunaja 19. marca, [Izv. dop.]
(Dalje.)
Vitez Chlumecky beseduje obširno. Novih argumentov govornik nij navedel. Po njegovej misli naj bi češki vlastelji bili posredovalci mej strankama. Zmena volilnega reda vlasteljev pomeni, da se bode vlasteljem skoro vzela volilna pravica. V teh predlogih bi bila vlada morala prevzeti inicija-tivo. Ker tega nij storila, je brez volje, brez moči ne samo naproti velikej stranki, temveč proti vsakej frakciji. Mi Čutimo in čujemo vihar, ali mi ne vidimo krmarja, ki bi vodil državno ladijo. (Ploskanje na levici.)
Dr. Matuš: Deželni volilni red je uže davno bil potreben reforme. To se je pripoznalo od množin stranij. Novela o volilnej reformi ima mnogih znatnih prememb, a poprave ostaje še mnogo. Znižanje volilne cenitve je liberalno sredstvo. Če se bo zmenil volilen red za vlastelje, bode odstranila se jedna monstrositeta.   Za to je opravičen popra-
Dejal sem, da so lirične pesni vedno take, da iz njih lahko sklepamo, kak človek da je bil pesnik v življenji. Jeden največjih lirikov, kar jih je rodil svet, bil je Henrik Heine. V življenji bil je ta krščeno-židovski poet sestavljen iz dobrih, preblagih, na drugej strani pa zopet iz uajumazanejših atomov, kakor jih nij najbolj pozabljeni geto nahajal mej svojimi prebivalci! Znano je, kako je dvojna ta Heinejeva narava pro uzročevala grde pene na vršine divne njegove poe¿'je! Če nas je z nebeškimi svojimi podobami razvnel, tedaj nas takoj z ostudno trivijalnostjo predrami iz navdušenja, tako, da so v duši hipoma potrti vsi srečni prejšnji občutki, katere vzbuja samo prava in čista poezija, ki se kakor po blatnih prekopih pretaka po Heinejevih delih. Ali človeška narava se nikjer zatajiti ne dá, niti v pesnih ne! Kdor je dober človek, — lastnosti dobrega njegovega srca odmevale bodo tudi iz poezije njegove. Čegar duša pa je s slabostmi in hudobijami prepredena, svoje zavržljivosti tudi v pesni prikriti ne bode mogel! Ali Simon Jenko, v življenji preblag človek, kaže se nam tacega tudi v svojih pesnih. Prebravšim list za listom po njem zloženih pesnij, stopi nam jasno in ostro risana  pesnikova podoba
vek volilnega reda. Ta zmena nij proti državnim osnovnim zakonom in fideikomis nij nov volilen razred. Zato glasovali bodemo ea to zmeno. Bodoča reforma bode imela skrbeti za pravično zastopstvo mest in dežel« na temelji ljudske Štetve in plačevanja davkov. Mesto, da volijo trgovinske in obrtne komore, naj volita dotična stanova direktno. Vlado pak govornik poziva, naj se o teh reformah skoro posvetuje. Ako je poročevalec manjšine pritoževal se, da se z dunajskimi okraji, ki še nijso predmestja, ravna nepravično, spominam ga, da stal je pri zibeli izpridenega otroka — volilnega reda v državni zbor — od njega torej pričakujemo, da bode priznal glasan pater peceavi, da poravna vse grehe, s katerimi se je ž njo grešilo na pravicah dežel, narodov in na javnem pravu! (Živo odobravanje na desnici!)
Poslanec Kronawetter biča prejšnja ustavoverna ministerstva. Oportuniteta in pravo sta dve vodili, ki vodita spisovatelje zakona o volilnej reformi. Oba predloga, oni veČine in manjšine sestavljena sta na temelji oportunitete. Nij se vprašalo, kako je s pravico vesoljnega prebivalstva, pač pak, katera stranka pridobila bode glasov in koliko? To pa nij pravi princip! Jeden predgovornik je rekel: »Prejšnja vlada je tudi razmišljevala vprašanje o volilnej reformi in o razširjenji volilne pravice. Se ve da, kaj dejanstvenega pač nij prišlo na javnost, kajti smeli skok v negotovost se pri znižanji volilnega censusa pač ne sme podvzeti;" dalje je rekel: „Vlada morala se je prej pečati s tem, kako urediti socijalno vprašanje, potem stoprv bil je čas, podvzeti volilno reformo, kajti drugače bilo bi se nasprotje interesov poostrilo." No, gospoda, vlada, ki hoče z znižanjem volilnega censusa, z upeljanjem občne glasovalne pravice, s podeljenjem političnih pravic ljudstvu tako dolgo čakati, dokler nij rešila socijalnega vprašanja, ta pač nikdar ne bode prišla do tega, da bi dala vseobčno volilno pravico (živahna vesel ost) in zato mi je razumljivo, zakaj so zastopniki prejšnje vlade to stvar tako tajnostno obravnavali mej seboj, da ničeaa nij prišlo v javnost. (Zopet veselost.) Saj vender žive ljudje, ki pravijo, da se socijalno vprašanje nikdar ne bode dalo rešiti; morda je gospod minister Chlumecky tudi bil tega nazora in potem je razumljivo, zakaj nij provel volilne reforme.
L. 1848 je jedno onih peticij, ki so terjale ljudsk parlament ter perhorescirale ustvaritev zbornice iz denarne aristokracije, podpisal grof Unger, ki je pozneje postal minister; čudim se, da tisti gospod dr. Unger sledneje ko je bil minister, nij samemu sebi dovolil to, za kar je v prejšnjih letih peticijoniral. (Živahna veselost.) On baš nij ostal pri svojih načelih. Jaz pa držim do konca svojega življenja trdo pri načelih, ki jih sedaj zastopam. Ako
SB^f* Dalje v prilogi.
pred oči, kakor je bila v istini v življenji! Melanholija, ali tako zvana tiha žalost je skoro vedno glavni znak slovansko pesniškega značaja. Tiha žalost spremljevala je tudi našega pesnika pri vsakem koraku v življenji in on sam nam je to razodel v jednej najkrasnejšej pesni, kar jih pozna slovensko slovstvo : Teman oblak izza goro Privlekel se je nad poljč, Nad poljem v sredi je obstal, Nobo jo Čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, To tudi ni ravno polje; To misel lo je žalostna Na sredi srca mojega.
Neznana mu tudi nij bila tista večna tragika, ki vlada nad človeškimi rodovi; tista grozovita usoda, ki s kostenimi svojimi rokami tare človeška bitja ter jih po kratkem ali trudapolnem življenji peha v groba teme, katere so nam do sedaj še tako malo razsvitljene. Minljivost udarja grozne svoje pečate na vse človeško, in večna ločitev, ki nam napoči tako gotovo, kakor gotovo Čas naprej hiti, ta večna ločitev meče svoje sence uže naprej v naše življenje in misel na smrt lazi za nami, kakor senca nagega telesa. In ta misel lazi tudi za pesniki ter se
Priloga „Slovenskemn Naroda" št. t>7. 22. marcijat 1882.
bi šlo po pravu io pravičnosti, moralo bi se volilno pravico vlasteljev popolnoma odstraniti. Govornik kritikuje večino odbora za volilno reformo, češ, da nij hotela vzprejeti njegovega predloga, akoravuo bi se bas sedaj lehko bile dobile */i glasov.
Poslanec Tonner poudarja, da je uže prej izjavil se za predlog Krouawettra, ker bi potem prebivalci na deželi z meščani na isto stopinjo bili postavljeni. Ker pa se je vlada odločno izjavila zoper oni predlog, mora se zadovoljiti s tem, kar je mogoče doseči. Zeitliaminerjev predlog ne dosega dru-zega, nego da vlastelji volijo v posebnej skupini. Baš oui, ki so prej bili pristaši zastopstva po interesih, morali bi ostati dosledni ter ne izjavljati se zoper to, da se ndejkouiisuricuemu vlasteljstvu daje večjo samostojnost. Tudi nij res, da bi bile volilne skupine sestavljene samovoljno; koliko družili določb smelo bi se s pravom uazivati za takove. Kar zahteva manjšina nuinreo pomnoži tev državnih poslan cev za Dunaj, za to je tudi on. Zakaj pa vlada one stranke, ki je sedaj v manjšini, nij ničesar storila v tem oziru, ko so veuuer takrat biie iste razmere kot sedaj? Gospodje one leve stranke pritožujejo se na veliko mojo radost proti volilnemu redu, ki so ga napravili sami. No, jaz čakam na vzvišen prizor, da vidim, kako Saturn pozna svoje otroke, k čemer želim mu prav dober tek. (Živahna ve-selost.)
V soboto bil je prvi govornik levičar dr. Heilsberg, ki se je prav germansko arogantno bii podkoval silovitimi frazami. „ Večina o svojem predlogu govori o svobodi in jednakosti, ali Nemec prijel je za orožje; in prav ima, saj mu ne veje narodnostna spomlad iz predlogov, temveč predočuje se mu kot krparoko delo reakcijunarmh tendenc. Tudi se nihče ne da motiti, ako se golo reakcijo skuša pokr.ti s piasčem petgolduiarsk.k mož.
Znamenit pa je govor grofa Cl am-Mar ti-nica. On izjavi, da se s temi predlogi rešuje samo dve važni konkretni vprašanji, namreč, da se zniža volilni census uu pet foiintov, in da se ustanovi voiilui red za viasteljstvo na Češkem. Te dve vprašanji razdvojili sta ostrog liberuine stranke in spravili jo v neprijetno situvacijo, ker jo ninogozuniee-vana večina spomina, da je v volilnem redu rešiti tudi zadace na polji prava in svobode, da se ima odstraniti nejednakost in popraviti marsikatero krivico. To je težka zadača in tudi zgovornosti g. poročevalca manjšine se nij posrečilo, da bi bil dokazal, kako je levica stoprav seuaj prišla do spoznanja da se morajo popraviti kričeče kiivice, da so mej drugim Hernals, Sechsuaus in VVauriug stoprv de-nes cvetoči okraji. Izpeljavam dr. Herbsta nij se posrečilo, da bi izbrisal resnico, da je leta 1873. vse te, tako drastično slikane nejeduakosti statuji-ral on sam in njegova stranka za časa, ko je imela svobodo, odstraniti te nejeduakosti. (Živahen plosk na desnici.)
Dr. Herbstu se tudi nij posrečil dokaz, da je njegov  predlog  za  ustanovljenje mestuih volilnih
okrajev za Hernals, VVahring, Sechshaus in Fiinf-haus dosledno izvršenje predloga dr. Krouawettra ; kajti ne zmeni se nie v zistemu volilnih mož, zoper kateri izjavil se je dr. Kronawetter, s tem, da se dva nova mestna volilna okraja ustvarita. Kij ti dr. Krouawetter postavil se je odločuo na stališče liberté, égalité in fraternité (svobode, jednakoati, bratovstva). Za občno naravno pravo zahteva on občno volilno pravico. To stališče* se da poj mit i, veuder je ou zoper isto radi tega, ker, ako bi se izvršilo, moglo bi nastati še vec in večjih uejedua-koatij, ki izvirajo iz gmotnega in moralnega pravnega reda. Dokler dr. Kronawetter teh nejeduakosti j odstraniti ne more, s svojim nazorom ue bode prodrl. (Odobravanje.)
Pravičen volilen red mora torej biti iznu vseh zgodovinskih faktorjev. Le v tem okviru more se deliti pravica na vse strani. Ta okvir moro se le polagoma po meri večje naobraženosti m nravnosti kakor tudi vsled udeležilve pri javnih bremenih razširiti. To je uvet urejena države. (Živahno odobravanje.)
Kako se je volilno pravo razvijalo v Avstriji, o tem zazpravlja govornik s sijajno zgovornostjo. Stališče, na katerem stoje on in njegovi drugi na-Bprotl volilnemu redu od 1. 1873, je Znano; on je ostal isti in on je predloge večine stavil. V njih nij še občnega volilnega čiteza, temveč popravljajo le to, kjer obstoje najhujše krivice, to so največ nejeduakosti, ki so nastale po recipiranji dežoinozbor-skih in občinskih volilnih redov, nejeduakosti, ki žalijo iii zmedijo praven čut. Troti številu ¿3 gl. nij se od nobene struni priucipijelno ugovarjalo, k večjemu Stremljenje opozicije, ki je večino hotela s tem preseči, da je predlagala 2 gld. (Odobravanje na desuej.)
Da se je census znižal na 5 gld., je to iz konservativnega stališča sredstvo državne modrosti. S tem naj se zadovolji želji množili tisočin in bolje je, da se pravodobro ustreže nekim prizadevanjem, kot čakuti, da terja koncesij napadajoča sila. To je plačilo na obrok znanemu ^suffrage universelle'' (občnemu glasovanju.   (Živahno ploskanje ua desnici.)
(Dalje prih.j
jim usiljuje v proizvodu njihovega duha! Uže Homer mora se ukloniti tej misli, ko poje, da so rodovi človeški kakor list na veji, katerega otrese jesen, da igine k tlom v večni pogin. Ta misel rodila je pre krasni Hamletov samogovor, v katerem Shakespear-jev genij premišljuje, kaj da je bolje, ali živeti ali pa umreti. In ta misel neznana nij bila tudi našemu pesniku, ki je tragično usodo človeškega rodu opeval po svojej priprostej navadi ter to usodo primerjal s podobo, kakor jo nam toliko in tolikokrat kaže na rava.  Pesnik poje:
Vfitric spod gore zeleno Izvirata studenca dva, In kakor pot ju žene, Hitita v plan nevtegoina.
Na dvoje gresta pota,
Na dvoje bolj, skoz bolj navdol;
Končala teke bota,
Ali več so videla nikol.
Ta pesen nam slika v priprostej podobi usodo človeštva; ali nje utis pretrese ravno tako drob in srce, kakor utis Hamletovega monologa.
(Dalje prihodnjič.)
Politični razgled.
\ ol ran j t dežele.
V Ljubljani 22. marca.
Zelo pomenljiv, da historičen je 2U. dan t. m. za desnico državnega zbora, kajti priborila si je slavno zmago nad levičarji v debati o razširjenji volilne pravice. Grof Hohenwart, ki je toliko časa s čudovito potrpežljivostjo, s parlamentarno do-stojuostjo prenašal neparlamentarno, pertidno, arogantno napadanje levičarjev na vlado in desnico, stopil je ta dan v politično areno, postavil se nasproti z vso velikostjo svoje genijaluosti, gigan-tične svoje zgovornosti. Grof Hohenwart je govoril jedrnato, krepko, prepičevalno in odkril je z jasnimi besedami vso gnilobo, perfiduost, ko-ristolovje in strankarsko sebičnost levice, in za vse te svoja trditve uayel je fakta, neovrgljive dokaze; vsaka njega beseda bila je kakor uničevalen blisk na uasprotnike; popolnem je uničil levico iu z njo nje vodjo dr. Herbsta. Iu govor ta imel je yelikansk učinek na obeh straneh. Levica se je jeze penila, nejiarlameiitarno sikala kot ujeti gad in bila onemoglo ob tla, desnica pa je radostno pozdravljala mogočne besede govoruikove. To je bil dan popolne parlamentarne zmage za desnico.
Levičarjem godi se hudo! Kdor prebira njihove liste, ki nosijo po vsakojaka Izdihovanja, izprevidi takoj, da jim bije ura slednja. V državnem zboru vrši se zdaj debata o razširjenji volilne pravice in to tem gospodom nij po godu, kajti oni bodro vedo, da se bode s tem odvzelo jim izpod nog še tisto malo tal, kar jih še imajo. Strašen krik m v,k v vseh levičarskih Istih, kajti vedoči, da so v poslanskej zbornici izgubljeni, skušajo zdaj pregovoriti in na svoja stran dobiti gosposko zbornico; a mi se nadejamo, da so tudi tam u/e izgubili vse zaupanje — da se jim bode tam godilo istotako, kakor v poslanskej zbornici, da se bode VZprejel zakon o razširjenji volilne pravice. Gospoda levičar ska hoče jiopolneni sjiruviti malega obrtnika v oblast velikemu kapitalu, da, ga njemu napraviti za roba!
List ?a listom jim odpada . . .   Prvi odložil je dižavnozlerski svoj mandat Pretiš; tega moža
gnala je pač do tega koraka zavest, da od levice nijma več pričakovati miuisterskega sedeža; a nekaj ur pozneje naznanjalo seje po širnem svetu, da je tudi \V a 11 e r t k i r c h e n odpovedal se levic i in to je bil gotovo mož, ki ga ue vodijo pri tem koraku opor-tiinitetni uzroki, marveč on odstopil je, ker je izpre-videl gnilobo levice, ker nijma upanja več, da bi se to bolno stanje moglo zboljšati. In čez malo časa zopet prinesel je brzojav vest, daje odstopilo pet drugih mož iz levičarskega kluba. Tako se počasi k ruši to zastarelo zidovje!
Zakaj je odložil ■*r«*<i*, tržaški namestnik svoj mandat v državnem zboru? Na to vprašanje odgovarja ,Triester Tgbl." : nUospod Pretiš odložil je svoj mandat kot državni poslauec zato — ker se za njim ne skriva nobeden ministerski portfelj več.u Bai&montijev pokrovitelj bi bil torej rad poslal minister v Avstriji, kjer je justitia reguorum funda-i a i .t u m !
V ogr«lii».i poslanskej zbornici obravnava se novela k brambeueiuu zakonu, v gosposkej zbornici pa ae vr.si debata o budgetu.
{»Kršiti Y< ni< i odločno stopajo proti nameram nemškega „schu 1 v er eina4*. Poroča bo, da je bilo v 19. t. m. v Pančevi ljudsko zborovauje, katerega se je udeležilo več tisoč meščanov nemške narodnosti iu sklenila se je resolucija, ki namere nschulvereiuove'( glede Ogrske perho-rescira.
»Narodni  liatH poroča z jug«: aČmo-
gorski knez odkazal je pribeglim Kiivošijancem in Hercegovcem pri Podgorici ua albansaaj meji več bivališč, du jim tako zabram šo na dalje; napadati Avstrijo in pa da tako napravi slovanski zid proti vojevitim albanskim rodovom. — l'dušenje vstaje v KrivoBijah vzelo je tudi vstašem v Hercegovini pogum. Nekateri prebivalci iz vasij pri Stoki, ki so zuežali, vrnili so se uže. Upa se, da se bode se ta mesec z močnejšo vojno silo udusila vstaja tudi v Hercegovini. Baron Jovanovič obrača zdaj vso pozornost ua Hercegovino.
VnaiUc države.
Pruska vlada prir:adeva se ua v.io moč Slovane v Gornjej Mlczaji ponemčiti. Šok iu urad vse je uun.-ko, vender duhovniki obeli veioizpo-vendanj pjšiljajo prošnje do državnega zbora, da bi se v šole uvela poljščina, ker drugače ne morejo poučevati deco. Iu to zahtevajočini odgovarjajo „li-beralni" Nemci, da so Mpoiitičui rovarji4. Hej Slo-vaui, kje so nase meje ... V
„St. Jaiins Gazette" pripoveduje, da ima rušiti car popolnem zanesljive dokaze, da uihilisti ne nameravajo več napadov na cesarsko družino, zato je sklenil nekaj političnih zločincev m nekaj v smrt obsojenih ponnlostiti, češ, da je zdaj čas, da se pruvica z milostjo puri. — Kakor se čuje, misli se carska družina preseliti v jeseni v Moskvo, in iz tega se oklepa, da se bode car dul v meseci avgustu kronati.
IColgarslii konservativci skušnjo skleniti kompromis m tako z zjedinjeinmi močmi udeleževati se vladanju. To bi bilo tudi v istini najbolje za procvitaiije Bolgarije.
O novih Kr.šuiii ministrih se poroča; Vojni minister Karaiskaki je sin iz meščanske vojske znanega vodje, ki je večer pred koncem boja pal pred Atenami. On sum je bil .uljutam iu uže prej minister. Finančni iniuister Kalliga je učen odvetuik, ki je bil prej večkrat pravosodni minister. Pravosodni minister Uhalli je sni izdavatelja grškega zakonika. Naučni minister Lombardo je stal ua Čelu gibanja, ki je zahtevalo samostojuost Jonskih otokov, je bil prej vodju demokratične stranke, sicer pa uže jedenkrat član ministerstva Komunduros.
Dopisi.
Iz VrliiiiKe 21. marca [Izv. dop.] Naznanjam, da je deues (v torek) dopoludan ob '/a 10. uri ogenj, zaneten po otrocih, upepelil na Starej Vrhniki G hiš, 4 kozolce, nekaj podov, ter več druzih gospodarskih poslopij. Pohištva, obleke in živeža rešilo se je juko malo, pri nekaterih celo nič, ker je ogenj tako nagloma nastal, ter se tako hitro razširjal, da so ljudje komuj otroke in živiuo rešili. V srečo druzih Staro Vrbničanov pihal je močan veter proti sv. Trojici, tedaj je spodnja stran bila brez nevarnosti. Vrhniška požarna bramba bila je kmalu ua pogorišči, ter se v resnici jako trudila ogenj omejiti. Veliko pomanjkanje vode, v dolini 40O metrov oddaljene, oviralo je jako gašenje. V veliko tolažbo pa je bilo Staro Vrlmičanom, ko je tja prihitela se Virska požarna bramba s svojo novo briz-galnico. To so možje, to so gasilci, v istini čast jim! Sedaj se je zopet pokazalo, koliko stori zdru-
žena moč! Našo žandarmenrijo pohvalil sem u/e nedavno pri Zaklanškem ognji in tudi denes je ne smem prezreti. Samo tri žandarme imamo, n ti so delali za šest drugih. Žandar Langer rešil je iz popolnem goreče hiše, o katerej smo misiili, ila bo vsak trenutek skupaj padla, dva majhena otroka, za koja se žalibog še dvomi, bodeta li zbog dima in opečin ozdravela. Ravno tako je tudi jedna ženska jako hudo opečena
Banka „Slavija", Graška in Ogrsko-franeo.ska zavarovalnica imajo največ Akode.
■Ii a Ifianaji 18. marcija. |Izv. dop.] ( „Die wacht an der Kulpa".) Zdaj, ko živimo v dobi, ko se nemštvo zatirano čuti ter nemški židje ali židovski Nemci razpisujejo v obrambo nemške narodnosti darilo za najboljšo himno nemškega naroda, ne moremo se nikakor čuditi, da so si tudi „die sangeslustigen Gottscheer", kakor jih „Deutsche Ztg." imenuje, Pegaza najeli. Odpustiti moremo še bolj tem našim Hočevarjem zaradi tega, ker so baš v pustu postali poetični. Razpisali so tudi kočevar-ski matadorji darila za najboljšo himno kočevarsko in obdarovani sta bili, kakor poroča „Deutsche Ztg.w dve pesni. Nam se le škoda zdi, da nijsta ti pesni sestavljeni v lepogla-nem kočevskem narečji, da bi se Nemci tam zvunaj vsaj soznanili ž njim. Jedna teh pesni nosi napis: „die wacht an der Kulpa-Prvi dve strori te prekrasne pesni se glase:
„Uralt, ist uns'res Stammes nihua Witt Ua'arer wälder eichen, (loit schirm' dich deutsches h-. rzogtinn Steh fest, m.gst nimmer weichen!
Usmanenblut, Kranzoscnblut
Hat unser land gefurbet,
Den unverdross'nen deuschton mtith
Den haben wir ererbet!"
Škoda, da se nij priobčilo nadaljevanje, Uvedeli bi bili morda še kaj smešnega.
Našim Hočevarjem bi pa prav resno svetovali, naj ne sanjarijo o straži ob Kolpi, naj ne tirajo veliko-neuiške politike a la „was oder nix", nego naj se miroljubno obnašajo mej Slovenci, le to jim bode na korist.
Z Dunaja 19. msrca. [Izv. dop.] V bero-linäkem dnuvnikn „National Zeitung" priobčil je nedavno (9. t. m.) Otto pl. Leixner nekoliko črtic iz svojih spominov na Avstrijo. Od leta 1851. naprej študiral je namreč na mariborskem gimnaziji, ter se tam, barem on to trdi, akoravno njegovi „spomini" temu nikakor ne odgovarjajo, seznanil s slovenskimi razmerami. Poroča torej svojim čitateljem o tem majhuem in mladem narodu, kojega hudobnost neki najbolje dokazuje vjema „Nemec tepec". Ubogi g. Leixner, ali so vas vaši kolegi res tako imenovali V Ne vemo, ali so imeli za to uzroke, ali Slo venci v obče Nemcem tak.h priimkov ne dajejo. Kot uvod podaja g. L. nekaj zmedenih opazk o širjenji Blovanske ideje mej avstrijskimi Slovaui ter preide pot^m na Slovence, kojih literatura započimlje še le s „kranjsko čbelico"; mej sodelavci katere „uur Prešera (sie! večkrat se ime tako pišel) und Vodnik eine selbststäudige Begabung besaasen." Vodnik sicer uže od 1. 1819. v hladnjej zemlji počiva, ali g. Leixner je zapisal i Vodnik mora torej še 1. 1830 pri „Cbelici" „eine selbststäudige Begabung besitzen". Slovenci takrat se ve še tudi slovnic uijso imeli ter so prve — v nemškem jeziku si spisali. Zakaj bi se tudi 1. 1584. tiskana Bohoričeva slovnica omenjala. Sploh pa slovensko slovstvo nij mnogih besed vredno, najvažnejše so vender prestave, tako n. pr. Marije Stuart, v kojej so se besede „konzepte von Briefen au die Königin von England" b wVerduche neubeschuittener Federn" slovemle. "Vender vkljub temu ti presneti Slovenci uijso lepo ponižni „. . . besonders auf dem Lande begann das sloveuische Element ziemlich selbstbewusst zu wer den. Der Eiufluss der nationalen Hetzkapläne machte sich immer stärker bemerkbar; Lesevereine und Gesangsfeste wurden zu einer lebendigen Aufwiegelung benutzt.". Ali ne, da se mora vsakemu koža jeziti, ko sliši, da je 1. 18CG. nek kaplan na Laškem trdil „das Land gehöre den Slovenen und man Werde die Deutschen nächstens hinausjagen."
Najbolje pa kaže nestrpljivost in surovost Slovencev  obnašanje  slovenskih gimnazijcev nasproti nemškim in z ogujevitimi bjseiami  nam predočuje g. Leixner Strašne boje, ki so jih bili za nemško kulturo nj»*govi kolegi iu on s Slovenci, kajti „noch habe kein Slovane etwas grosses auf irgend einem Gebiete der Kunst und Wissenschaft geleistet.'' Pri teli prepirih, se ve,   „kam  als  letztes Beweismittel die Faust zur Verwendung".  Slovenci pa tudi dru-zega zaslužili nijso.   Čujte! Gimnazijci osnuli so si „Vencek", v katerem so peli nemške in slovenske pesni. Ponižni Nemci izvolili so si samo pesni a la „Wer hat dich du schöner Wald" ali „Hirtenknabe", Slovenci pa le „Naprey sastawe Slave" — tri besede, četirje kozlički — in druge,  „welche stark chauvinistisch gefärbt waren*', da  nazadnje Nemce tako razkačili,  da so zahtevali,  „doch wenigstens fragen zu dürfen, was des Deutschen Vaterland sei"
— torej vender! — Ko je kratek mir nastal, pripravljali so se za „majales" in na zastavo navezal se je hrastov venec, kar pa je Slovence tako raz-kačilo,  da mjso hoteli „izleteti" za to zastavo —
— „da gaben allmälig wir Deutsche (nemreč nemški paglavci na gimnaziji) die angestammte Geduld
— in welcher die Deutsch Oesterreicher (menda še celo tajčkrnjuarji tudi) so Grosses leisten — auf", in „ v cucek" — fuit. V tem tonu se nadaljuje, ali ne maramo mu sledeti v vsem, — naj le omenimo, da nas je to besedovanje pominalo na necega Žida, ki je z emphaso trdil: Gospoda! jaz poznam Slovane. Uže kot majhen fant ruvsul in lasal sem se vsak dan ž njimi . . . No, dotičnika je hitro drugi zid vprašal, al« njegovi možgani od slovanskih pesti ničesar trpeli nij so . . .
Za dokaz, kako se je agitovalo mej narodom, pripoveduje g. Leixner o nekej slavnosti, ki se je vršila 22. Bepteinbra 1807 pri Malej Nedelji pri Ljutomeru^ „zur Erinnerung au einen Chroniken (!) schreiber aus dem 17. (!!) Jahrnuuuerte." Pripoveduje o govoru poslanca Hermanna, „des&en Name mit seinem fanatischen Deutschenhass wenig über einstimmte", ter da je vse bilo naperjeuo le zoper „nemskularje", kar neki „verfluchte Deutsche" zuaöi. Sodi nadalje o igrokazih, ki sta se predstavljala, „Supan" i „Cyliudre in Klobouzek" (tako on piše!) ter toži, da so tudi tukaj morali pobegniti nemški dijaki, ki so bili tja prišli. „In solcher Art wurde dem ungebildeten Voiae das nationale Selbstbewust-sein und der Deutschenhass zugleich eingetiösst."
Človek res ne ve, kaj bi porekel k tohkej drznosti. Ta „zurnalist", ki iz govorov nij posnel, komu da velja slavuost, ki imenuje Kremplja (1790 do 1844), kojega so tam slavili, neznanega kronista 17. veka, vender sodi o zadržaji govorov in igro kazov, podtikuje pesnim pauslavistiške ideje. Tudi se ue bi brigali za take ljudi, ko ue bi list, v katerem svoje čenčanje prodaja, bil mej Nemci zelo razširjen, ko nas ne bi razkačila zlobnost, s katero se take neresnične vesti o nas Slovencih po svetu trosijo. Morali smo torej malo posvetiti temu gospodu, ki se je še v nekem slovenskem listu imenoval „zuaid nemški literat O. pl. Leixner", in kateri še bode menda mursikojemu izmej svojih bivših sošolcev v spominu.
Proti koncu pa g. Leixner nikakor ue prikriva svojih namenov, ampak naravnost govori „von der Liebe in der deutschen Jugend Oesterreichs zum geistigen Mutterlande", pravi, da mej njo vlada „eine Strömung, welche vielleicht, vom Standpunkte des Staates aus betrachtet, allzu deutsch war; es gab Kreise, welche schon damals mit klopfendem Herzen der Entwicklung der deutschen Verhält nisse folgten ..." Ako k temu omenim, da je naslov spisu „Aus den Errineruugen eines Oesterrei-chers", bode mi vsakdo pritrjeval, da so to dragoceni doneski k besedi „Deutsche Treue", mej tem ko celi spis prekrasno ilustrira — „die deutsche Gründlichkeit".
H koncu citovane besede še le prekosi Kari Braun-Wiesbaden, ki v »Gegenwart" (11./8.) piše „zur Zeit ziemt es zwar uns Deutschen im Reiche nocli nicht uns auf politischem oder völkerrechtlichem Wege in die inneren Angelegenheiten der
österr. ung. Monarchie einzumischen ..." Quousque tándem ! J a n k o B.
Izpred porotnega sodišča.
Detomora bila je 13 t. m. dopoludne zatožena Marija Bole, 23 let stara dekla v službi na kolodvoru v sv. Petru na Notranjskem.
Zatožena taji, da je hotela otroka, katerega je 28. novembra t. 1. brez vsake pomoči porodila na stranišči, umoriti, da ga je morda pretrdo prijela, da pa nikdar nij imela namena ga umoriti. Porotniki (načelnik g. A. Klein) so z 9 proti 3 glasom zanikali njim na umor otroka stavljeno vprašanje in sodišče je Marijo Bole proglasilo nekrivo.
Hudodelstvo uboja. Dne 13. marca po-poludue bil je zatožen hudodelstva uboja 17 let stari kmetaki fant Jože Jago dn i k iz Male Bakovce pri Ilirskej Bistrici.
Dne 9 februvarja 1882 žagal je s svojim starim očetom 77 let starim Jako Slozom pred hišo hlode. Žaga nij tekla ravno, kakor bi bil to stari želel, nego po strani, čemer je bil kriv zatoženi Jože Jagodnik. Stari oče ga je zaradi tega karal, a Jagodnik nij molčal, kar je starega moža tako razsrdilo, da poprime jporajtelj (kol) in preti zatožencu, da ga bo, ako ne uboga.
Ker ta ne molči, vrže stari oče kol proč, poprime palico in Jagodnika nekoliko pretepe. Le ta pa zgrabi precej debelo palico in mahne po glavi starega očeta s tako močjo, da so je takoj zgrudil in drugi dan umrl. Zatoženi pravi, da nij hotel u-daiiti starega očeta po glavi, ampak le po roki ali rami. Zdravniki so izjavili, da je imel ubiti stari Sluzu izredno tenko č rep i njo, tako da j e bila z jedili m mahom razdrobljena, ter da je moral isti, ker so bili možgani oškodovani, takoj se zgruditi in kmalu umreti. Porotniki (načelnik g. Klein) so potrdili krivdo zatoženca in bil je obsojen na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom.
Hudodelstvo ropa. 14. t. m. stal je pred porotniki 24 let stari kmetski fant iz Mozjauce pri Krauji, ker je 5. septembra pr. 1. oropal za 6 gid. Jarueja Bregarja, s katerim je pil v družbi drugih fantov. Zaslišanih bilo je osem prič, a tatoZencu de dejanje nij moglo dokazati. Zatoženec trdi, da Bregar niti G gld. imel nij in da ga je ovadil iaž-njivo le iz sovraštva, ker ga je bil on pred nekoliko časa v gostiinici, ko so se sporekli, uuanl.
Zagovornik zatoženčev, dr. Zamik, je v izvrstnem govoru dokazoval nekrivdo zatoženca. Porotniki (načelnik g. Klein) so z 9 proti 3 glasom zanikali krivdo in zatoženi bil je proglašen ne krivim.
Hudodelstvo uboja. 15. t. m. bil je obtožen 30 let stari Matija Bogataj, delavec v fabriki za papir v Goričanah. 9. januvarja t. 1. je v družbi z drugim delavcem in svojim sodelavcem Jauezam Sorsekom v restavraciji fabrike pil žganje. Pri pijači sta se s Soršekom nekaj skregala, in ko prideta iz restavracije, vrgel ga je zatoženi dvakrat na tla, potem pa g«, je prijel in ga butil z glavo proti tlom tako jako, da je Soršek drugi dan umrl. Porotniki so ga spoznali krivega in bil je obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom, trdim le žiščem in tamnico.
Hudodelstvo požiganja. 16. t. m. bil je zatožen 34 let stari mizarski pomagač Blaže Posa-vec. Zatoženi je oženj en in doma iz Drulovke blizu Kranja, stanoval je pa zadnji čas v Kranj i. V noči od 27. na 28. avgusta pr. 1. pogorela je bajta njegove žene Marije rojene Pfeifer, in škoda je bila cenjena na 400 gld. V hiši je stanoval 76 let stari Blaže Pfeifer, oče zatožeučeve žene. Kmalu potem, ko je bajta zgorela, raznesel se je glas, da mkdo drugi nij požgal, nego Blaže Posavec, in sicer iz sovraštva do očeta svoje žene, starega Pfeiferja, ki je v hiši stanoval in katerega bi bil zatoženi uže davno rad iz ti ral. Zatoženi odločno taji dejanje, a priče vedó jako mnogo obtežljivega povedati. V Klanji zraven njega stanujoče priče so cule, ko mu je žena rekla: „Za Božjo voljo,Blaže, kaj si pa na-
redil !u Zatoženi je ženi odgovoril: „Kar je, to je, mašinco 3em vrgel.* Tudi trdi zatoženec, da ga tisto noč, ko je pogorelo, nij bilo doma, da se je z vlakom odpeljal v Ljubljano, a priče izpovedo, da je Sel Se le tedaj iz hiše v gorenjem mestu, ko je vlak uže žvižgal, da se odpelje. Stari Pfeifer neče se pričevanju odpovedati, pa tudi ne priseči. Stari je strašno gluh in predsednik dr. Kaprec, kakor tudi votant, adjuokt Sti.re se dolgo trudita, da bi stari, ki je menda nekoliko mente captus, prisegel, a vse zastonj. Konečno ga ukaže predsednik odvesti v zapor do poludne, ko se bode obravnava nadaljevala. Popoludne pa se stari Pfeifer odpove pričevanju. Zagovornik zahteva, da se zasliši žena zatoženca kot priča, a sodišče temu ne privoli. Porotniki (načelnik g. Klein) z 8 proti 4 glasom potrde krivdo in sodišče obsodi Posavca na Štiri leta težke ječe, poostrene b postom. Zagovornik dr. Suppan prijavi pritožbo ničevosti.
Domače stvari.
— (Včerajšnji list) bil je zaradi 8 vrst obsezajoče notice n Okraj na sodnija v Kapli" kon-f iskovan.
— (Pojasnilo.) Z ozirom na sporočilo v našej 63. štev. priobčiti nam je naslednji popravek: Upravni odbor društva n Narod ni dom" je v svojej seji 17. t. m. jednoglasno sklenil, priporočiti prihodnjemu rednemu občnemu zboru, da prevzame in dozida »prvi slovenski narodni dom v Novem mestu." V to svrho na-svetoval bode upravni odbor občnemu zboru tudi primerno premembo sedanjih pravil.
— (Kegljanje za „Narodni dom*,) pričelo se bode v kratkem v gospoda Ferlinca gostilni ppri zvezdi" na cesarja Jožefa trgu. Gospod gostilničar prepustil bode v ta namen kegljišče brezplačno. O svojem času poročamo bolj natanko.
— (Trgovinska in obrtnijska zbornica) v Ljubljani ima danes ob 5. uri popoludne izredno sejo v zborničnej pisarni. V tej se bode poročalo, kako je bila deputacija Bprejeta, katera je bila zaradi dolenjske železnice in zarad železnic Loka-Trst in Kamnik-Ljubljana pri gospodu ministerstva predsedniku grofu Taaffeju in pri gospodu trgovinskemu ministru baronu Pinu. Potem se bode volil jeden zastopnik v enkete za železnične tarife.
— (Disciplinarna preiskava)  so vrši proti gospodu  nadzorniku  S i m i zaradi njegovega nepostavnega postopanja, katero je bilo povod po sebno živahnej razpravi v deželnem šolskem svetu kranjskem.
— (Predvčerajšnji shod) pristašev fak cijozne opozicije v Ljubljani v kazini bil je primerno slabo obiskan, kajti udeležilo se ga je okolo 70 osob, mej njimi mnogo nevolilcev. Glavni kolovodja bil je dr. Schrev, kateri je uže 18. februvarja 1. 1. pri občnem zboru konstitucijonalnega društva napovedal boj ministerstvu TaafTe. Rekel je, da pri mestnih volitvah ne gre za pobtiko, temveč le za mestne interese, ki so zdaj popolnem v redu. Treba tedaj skrbeti, da sedanji izvrstni zastopniki ostanejo v zboru. Za to pa bode treba izvrstne agitacije, niti jeden volilec ne sme izostati, sicer smo izgubljeni, kajti narodna stranka je izborno organizovana. Volil se bode tedaj centralni volilni odbor izmej meščanov. V istem smislu govorili so K. Luckmann, dr. Schaffer in Lassnik. Izvolil se je potem volilni odbor, kateri bode prihodnji teden sklical vse 3 razrede k poskusnim volitvam. Shod je trajal skoro tri četrt ure.
— (Tatvina.) Blagajnik P. v Ljubljani zapustil je za par minut blagajnico. Vrnivši se, zagleda na tleh ležati petak in dva bankovca po goldinarji. Sluteč, da to nij brez pomena, pogleda v blagajnico in kmalu se prepriča, da mu je ukradenih 85 gld. Da tat, ktteri je moral do blagajnične sobe imeti ponarejen ključ, nij vzel več, temu je uzrok jedino to, da je imel premalo Časa, ker je blagajnik le za nekaj hipov šel v svoje stanovanje.
— (Iz Radgone) poslal je rodoljub za .Narodni domu nabranih 36 gld. Dotičnemu pismu povzamemo: „Čeravno na skrajnej meji Slovenije, kjer na videz nemštvo prevladuje, vender Radgona
ne bo nikdar nemška in tudi do zdaj Še nij bila. Prava navdušenost je sicer še [bolj redka, a kolo časa se kaj mogočno vrti. — Kar je uže davno bila moja tiha želja, to smo dosegli pretečeno zimo, in to je naš izvrstni slovenski kvartet, ki sicer mirno, pa toliko bolj uspešno deluje, ter je spoštovan in priljubljen celo pri Nemcih. Korak za korakom! Slovenska pesen združila nas je torej narodnjake tu in onkraj Mure v gosp. Škrlecevej gostilni. Peli smo: Dr. Ipavec: Ilirija oživljena. Domovini. — Nedved: Mili kraj. Moj dom. — Hajdrih: Lahko noč. Pod oknom. — Kocijančič: Pod okencem. — Mašek: Otok bleski. — Vašak: Slovan.
— (Prošnje za popolno izvedenje ravnopravnosti slovenskega jezika pred sodnijami) poslale so nadalje državnemu zboru po gospodu dr. J o s. Vošnjaku občine: Dob, Dol, Dolsko, Ihan in Št. Ožbolt, vse iz okraja brdskega.
— (Prošnji za popolno izvedenje r ft V nepravo osti slovenskega jezika pred sodnijami in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano) izročili sta nadalje držav nemu zboru gospodu dr. J o s. Vošnjaku občini: Cirkovec v ptujskem in Gorice v mariborskem okraji.
— (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Bledu do 25. aprila t. 1. Letna plača 400 gld.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v petek 24. marcija svoj 9. zbor v Kaiserjevej gostilni „zur hl.Dreifaltigkeit" (III. Ungar gasse 27) začenši o l/a8. uri zvečer. — Dnevni red je naslednji: 1. prečita se poročilo o poslednjem zboru. 2. „Pesui, povesti in pravljice iz beneških Slovencev", bere g. A. Franko. 3. „Brat in sestra", noveleta, bere g. Ivan K.— 4. Slučajnosti. V to zborovanje vabi vse gg. ude in društvu prijatelje
odbor
— („Slovenski Pravnik") prinaša v svojej 3. štev. naslednjo vsebino: Kdor se vsled kakega zidanja v svojih pravicah žaljenega čuti, je samo tedaj opravičen po §. 340. obč. drž. zak. zavoljo motenja v posesti tožiti, če se nij zidatelj proti njemu po predpisih občnega soduijskega reda obnašal. — Razmere mej brezuspešnim zapeljanjem k umoru (§. 9. kaz. zak.) in pozneje vsled naročila započetim poskusom umora §. 5. kaz. zak. — V pravdah zavoljo ločitve zakona z ozirom na živež izdani provizorijalni odloki imajo tudi po dokončanej glavnej pravdi popolno svojo veljavo. — O hudodelstvu obrekovanja. — Beseda o stroških „politične eksekucije". — Črnogorska zakonodajstva. — Samo po nemško. — Posestnik mora posest kake stvari le takrat odstopiti, kadar je njegova posest nepristna. — Inventar (obrazec za občine). — Itaz-nosti.
— (Podružnični odbor za Tržaško razstavo) bo v seji dne 22. t m. ob 6. uri zvečer v zborničnej pisarni obravnaval o poročilu oglasil za razstavo in o nasvetih zarad vložbe oglasil pri izvrfievalnem odboru v Trstu.
so izgubili 2 mrtva, mej tema vodja Sutič, 3 so bili težko in mnogo lahko ranjenih. (Ta telegram došel nam je za prejšnjo številko pre-kasno. Ured.)
Listnic* nprwviiiHtv».   Slavna čitalnica y Hov.-i. Vasa naročnina poteče sedaj 16. junija t. L
Meteorológico* poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	llo-klina v mm.
17. marca	Oh 7. ari ljatraj • » 2. tri p«p >'■ j BI •b >. ari ITI T	746 97 ata. 744 18 h. 74480 m.	4- 1-7»C + 19 3» C + 9-6° C	brti-fitrije ilabatta jagoTihod iltiotti jugoflbo i	jam jati« jasa«	
18. marca	•• T. ni ijutraj tb !. iri »ip»ludn» ti ». iri iniir	745-65 am 74287 m. 742-22	+ 2 4« C + 180° C + 86«C	ilibot« nhod ilabctea jirmkod liabttea Tihai	J a - «• jaiM jam«	0 00 M.
C« a	•1 7. ari tjatrtj ti Î. uri loptlodn •b t. ari »•lir	74202 mu. 738-26 ■■. 73792 m.	+ 3-8° C + 18T«C + 9-8« C	ilabatei tihri br«i-fetrij* Im-ictrij«	jan» diUni jam jam [	in M mu.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je stal v primeri s pretečenimi dnevi na jugu in zahodu nespremenjen, n« soveru in vzhodu je pa precej močno pal, vsled cesar jo precej nejednakomerno razdeljen, tako da znaša razloček mej inaksimom in inini-inom 20 mm. Vetrovi so postali ravno vsled toga nekoliko močnejši in so prevladovati jeli sploh zahodni vetrovi. Nebo jo bilo povsod jasno, zrak zelo suh; dežja ali snoga nij palo nikjer nié. Temperatura mirna in povsod nadnormalna ; pri vsem tem pa precej okstremna; razloček mej inaksimom in minimum jr znašal 13° 0. Mojo okrog Trsta popolnem, daljo na jugu pa tudi skoro popolnem mirno.
Tržne cene v I Jtit>ljani
dne 22. marca t. 1.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 21. marca. Določila o novem volilnem načinu v češkem veleposestvu so se sprejela s 165 proti 145 glasovom. Wurmbrand Zschok, Posch, Steudel in Löblich izstopili so iz levičarskega kluba.
Dunaj. (Oficijelno.)   Od dne 11. t. m nij bilo v Krivošijah nobenega boja.    Na pa trolji hodeči oddelki naših čet večkrat prepo dijo v dobrih pozicijah ležeče vstaše. Vstaši delajo okolico nevarno, za to morajo oddelki biti zelo oprezni; vstaši menjajo večkrat svoje pozicije.  Blagaj, Nevesinje in Gačko se bodo stalno zaseli.   Četni oddelek, 1 častnik in 32 mož, šel je dne 17. t. m. proti okolici Bračici in tu naletel na živino kradečo  četo vstašev okolo 250 mož, kateri pa so se po dolgotrajnem boji potegnili v Suzjezno. Izmej naših vojakov je bil 1 mrtev in 1 ranjen,  vstaši pa
Pšenica, hektoliter . . . Rež, n •   • •
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, ■ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
I i ml i „ .    . .
Fižol „ .   . .
Kioinpir, 100 kilogramov . ; Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Spoh frišen „      . .
„    povojen,       „      . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
(iovejo meso, kilogram Telečje „ *
Svinjsko , ,
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   „      „ .
gld.	kr.
9	26
6	1
5	4
3	74
4	87
6	20
5	85
9	—
9	—
10	—
3	3
1	7
—	84
—	74
—	78
—	82
—	IV.
—	8
—	56
—	50
—	60
—	30
—	40
—	18
2	68
1	78
6	90
4	20
JD-CLr^sijiSlsiSb "borza,
dné 22. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. H5 Enotni državni dolg v srebru       ■ .
Zlata renta...... • •
1860 državno pssojilo .   . . .
Akcijo narodne bauke.......819
Kreditno akcije.........313
London............120
Srebro ............ —
Napol.............. 9
0. kr. cekini........... 5
Državno marke.........58
4°/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 118 Državne srečko iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ognka zlata renta 6°/«......
■ fl        » V/i......
.      papirna renta 5' ,.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5*/© • - 100 £,d-Zemlj. obe. avatr. 4J/t*/o z,ati zaBt- ,iflti ■ Prior. oblig Elizabotine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandovo sov. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 .
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
75 92 129
169 98 118 87 86 104 112 119 98 105 176 22 125 211
80 80 70
80 50
54 64
80 75
10 70 10 40
75
20
50 50 25 25
Tujci:
20. marca.
Pri Sloma: Schreiber z Dunaja.   —  Sabec iz Trsta. — Reiner z Dunaja.
Pri Malici: Rohleder z Dunaja.  — Knaus iz Frisaría. — pl. Ostrenberg z Dunaja. —
Pri   avstrijskem ceaarjl:  Kranoviter  iz   M.tri bor;<. — Apalt iz Ljubljane. — Schmidt iz Trsta.
Zahvala.
Za obilo izkazano sočutje mej boleznijo in ob smrti in za innogobrojno spremstvo pri pogrebu gospoda
Simona Tavčarja
izrekamo vsem cest. udeležencem, posebno pa slav. veteranskemu društvu najtoplejšo zahvalo.
V Lj u b lj a n i, dno 22. marca 1882.
(181) Žalujoči ostali.
Kranjska stavljena Wa
TT Xjjia/bljsixii
(174-3)
naznanja, da sprejema trezne in pridne
zidarje in podajace.
Zahvala.
Slavna hranilnica kranjska je za napravne in upravne stroške čipkarske šole v Zgornjih Gorjah 200 gtd. podariti blagovolila. Za ta velikodušen dar so izreka najtoplejšo za-
llVillll.
V Gorjah, dne 10. marca 1882. (176) Jakob Zamer,
župan in predsednik krajnega šolskega sveta.
Salicilna ustna voda,
:iromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.  1 steklenica .r>0 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
! Najnovejše spričalo. ""^HS
Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salieilno ustno vodo  in Mni   zobni  prašek  z izvrstnim
uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (162—4) iLntozi Slo-ran. a,, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu",
v Ljubljani, Mestni trg st. 4.
Y najem se d ¡i ali proda
gostilna v Planini na Notranjskem od 1. april* proti dobrim pogojem. 2 krčemski sobi, 2 kleti, 1 kuhinja, 6 »ob, 3 hlevi, 2 kozolca, 1 kovačija in lep vrt. — Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda".        (180—1)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli* če ima krč v pr ih, mastno zg.igo. Telo se hitro sčisci. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč Črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/« žličke vsako uro, ter varujejo nalez-Ijivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poBkusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljub Ijani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—76
FRAN ŽELEZNIKAR,
krojač v Ljubi Jani,
se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v prihodnje za izdelovanje oblek po na|novej«ih pariških journalih. — 'Za p. n. naročnike ima tudi ra^no blago po najnovejših vzglodih na raz polaganje. (175—2)
►
E
Hiša
št. 41 na sv. Petra predmestji, tik Urbasove hiše, kjer bode zdaj nova cesta, z velikim prostorom za stavbe, je prostovoljno na prodaj. Natančneje se izve pri lastnikih v hiši ali pa v dr. Zarmkovej pisarni. (163—2)
Umetne
(55—13)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v /.I it t u. vuI kantin ali eclulojidu brez bolečin. Plombira s Blatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji.
trileten, dobro rejen, se proda. — Natančneje se izve pri oskrbništvu grafteliie v Mokronogu. (178—1)
1
iS
e
> CO
ms o
m ,jTr
"3 mi
os 'S
ara 2
M
_ S
rt - <n > — n
»O (J)
A ¿9
H   I/ KB
m o _
* o a
ca
<6 I .. « o ce a © .£2
Ha s
ef
Sb
M
*
eS
:? O +J
in 1
i i
H C
ta
'S
t— N
c9
H eS
1 ■
•p ¿a a>
C
b a
O o
— v
.. & o S N
»« >
es <x>
H L*
c
.lDJ
t; ca S B
rt rt
1-5 »I
rt rt
a a
Of (M
2 «T
o a
►o
< X73
O)
E
pq
Bergerjevo medicinično milo iz smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — llergerjevo milo iz smole ima I<> koncentr. smole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz Bmole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekaujeuju izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz smo««- te   laj se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltnlh boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj se vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo iz »mol« za odstranjenje vseh
nečist ostij na polti
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno koBmetično milo za umi ~ vanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—5)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo Ima lekar tm. HELL v O 1» II I.
V zalogi v vseh lekarnah cele države. CJlavue zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjib J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. T m k «)(•*•/. v. V Koeevji j. Braune. V Krškem J. Bomeker. V Idriji J. Warto.  V Kranj i K. Šavnik.  V Litiji Jos. Beneš.  V Novem mestu
D. Rizzoli. V Radovljici A. Roblek. V Vipavi A. Konecny.
Hitra In g-otova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da 8e vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše iMamače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže,  da Be odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, Jcrepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojklih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. VBled tega svojega izvrstnega vpliva je zdaj gotovo in priznano IJu«lsko iMamače sredstvo postal in so sjdošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju avote.
Vaše blagorodje!
Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapetitnostjo in brezmirnimi nočmi. Obiskal s>m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. liosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je Čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naroČil tretjo steklenico pri gospodu Neueteiuu v Piankengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite,   be jedenkrat presrčno zahvalo.
Spoštovanjem Peter Npringer, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaj i, Auerhofgaasc 2.
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, rnaj povsodi izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovoga zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  II. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V L j ubij a ni: O. Piccoli. lekar; ViLJ. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. VKameniku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Og/erskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam:
Praško vseobeno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega Črva na prstih; zoper obnstavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji inpoputiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če so noge potč in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
V škat*jtcaH po 23 in :t > kr. (142—3)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odBtrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".