Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo ¡«to predplaian 15 (Id., za pol leta $ (ld.t za Setrt let* 4 »14., aa jadea mesec 1 (ld.40 kr. V administraciji prejeman velja Za salo leto 12 (Id., za pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 ;ld., za jeden mesec 1 (id. V LJubljani na dom pošiljan valja 1 (id. 20 kr. r»č na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (interatej »sprejema upravnistvo in ekspediclja£v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j* v SementSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. i^tev. 295. V Ljubljani, v sredo 23. decembra 1896. Letni It MJV, Slovenske težnje. (Govoril poslanec dr. Gregorec v državnem iboru dne 5. grudna 1896.) (Konec.) Isto velja, le še v nekoliko večji meri, o gospodu justičnem ministru. Dne 27. oktobra je razpravljal budgetni odsek o mojem predlogu glede krivičnih razmer, ki vladajo pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem z ozirom na slovensko uradovanje. Tovariš Robič je potrdil, da so razmere res take. Gospod justični minister je vse zanikal in imenoval vsebino mojega predloga „Beschuldigungen allgemeiuer Natur", katerih noče zavračati. Tega izgovora nisem mogel pri zadnji budgetni debati gospodu just. ministru pobiti, ker nisem mogel dobiti besede, upam pa, da jo dobim tokrat, in tu bodem z blizu 200 vzgledi dokazal, (Glasna veselost. .— Poslanec vitez pl. Stalitz: Tega bi ne smeli povedati, ker sicer ne dobite besede 1 — Obnovljena veselost), kateri vsi so vzeti iz uradnih podatkov, da se je v pravnem odseku zelo zmotil ali pa je hot^ govoril neresnico. Jedno bi pa povdarjal vendar že danes. (Poslanec dr. Brzor&d: Povejte takoj vse, to je naj-bol|e, ker sicer ne pridete do besede 1 — Veselost.) To bi bilo preveč. (Veselost.) Njegova ekscelenca gospod justični minister je rekel v budgetnem odseku, da se drži temel)nega pravila: v državi naj se vsak zasliši v svojem jeziku ter naj prejme tudi odgovor v svojem jeziku. To je čisto prav. To zahteva tudi jezikovna uredba z dne 18. aprila 1882, toda ravno to je slabo, da se sodnijski uradniki tega ne drže (Prav res I) in kršijo ta temeljni zakon. In med te krši" tel je je spadal tudi Nj. ekscelenca gospod just. minister kot višji deželni soduji predsednik v Gradcu, (Veselost), kajti kakor pod njegovim prednikom vitezom pl. Waser-jem, tako se tudi pod njim in tudi sedaj slovenske pritožbe, ki pridejo rekurznim potom na višje deželno sodišče, ne rešujejo nikoli slovenski, temveč vedno nemško (Cujte I), torej ni res, da prejme pri nas vsakdo v lastnem jeziku tudi odgovor. Se nekaj. Imamo porotna sodišča v Celju in Celovcu, v katerih okrožju prebiva, kakor sem že rekel, blizu pol milijona Slovencev. (Poslanec dr. Schiicker : Tako ?) Tako je. (Veselost.) V teh porotnih sodiščih se ni do danes še nikdar prečitala slovenska tožba (Cujte !), še nikoli se ni kak zatoženec poučil slovenski (Cujte !), nikoli se ni pisal slovenski zapisnik, nikoli se ni vršila kaka slovenska obsodba. (Cujte ! Cujte !) Tu moram reči, gospoda moja, sledeče : Ali je tega pol milijona Sloveucev tako izredno pridnih (Veselost) ali tako rajsko nedolžnih, da ni treba državnemu pravdniku nikoli Slovenca pred to sodišče postaviti (Prav dobro 1 — Veselost), ker so vsi sleparji, tatovi, goljufi, ubijalci in razbojniki nemške narodnosti (Živahna veselost), ali pa ni resnično, kar je trdil Njega eksCelenea v budgetnem odseku, da zelo dela na to, da se spolnujejo jezikovne uredbe. To je ravno teorija in praksa pri Nj. eksce-Ienci. Teorija je lepa, tudi meni ugaja (Veselost), toda praksa njegova ne. Njegove besede in dela si drug druzemu nasprotujejo. Kako naj se to pojasni? Raztolmačil sem si to iz njegovega stališča do nemške liberalne stranke. Mi Slovenci poznamo Nj. ekscelenco že dolgo, pa ne kot prijatelja, temveč kot nasprotnika in sicer iz deželnega zbora v Gradcu, kjer je poleg iu z gospodom Waserjem in z gospodom Stremayerjem tudi najmanjši slovenski narodni zahtevi nasprotoval. Nj. ekscelenca je ostal tudi v novi službi zvest sebi in svoji stranki do današnjega dne. (Poslanec dr. vitez pl. Demel: To je vendar prav dobro 1 — Poslanec Spinčič: Da, prav dobro, a ne za avstrijskega ministra 1) Nemško-liberalna stranka je sklenila XIX. člen in je bliščala vsled tega v luči prostol|ubivosti, toda ovira, da bi se ti člen vporabl|al tudi pri Slovanih, — kakor sem že rekel. Jednako je z gospodom just. ministrom. Tu v visoki zborniei, v odsekih, morebiti tudi v ministerskem svetu v prisotnosti gospoda ministerskega predsednika je grozno svobodomiseln, toda praksa njegova je zopet druga, tu velja zopet drug princip. Na primer ima ta princip, da ne zapoveduje uradnikom, da naj izvršujejo obstoječe zakone iu naredbe. (Posl. dr. Menger : Neverjetno I) V „D. Zeit." stoji^tako. To je vendar vaš list! (Ugovarjanje.) S tem je pa gosp. just. minister tudi dokazal, da tudi on ne spada v ministerstvo in bi moral prav za prav ta hip odstopiti iz njega, v katerem Nj. ekscelenca min. predsednik resno želi po lastuih besedah napraviti narodnostni mir. Gospoda moja 1 XI. sezona te visoke zbornice se bliža naglo svojemu koncu, in mi Slovenci smo še vedno v neodločenem boju za svoj narodui obstanek. Marsikdo bi obupal; mene napolnuje to z začudenjem. Kajti ako se majhen, ubog, nesrečen narod vzdigne, vse moči napne, se ne boji nobene žrtve, da si pribori pravico za svoj narodni obstoj, — je to občudovauja vredno in vspodbujevalno. Zato hočemo in bodemo vstrajali, tembolj, ker vidimo znameaja, da se naša pravična stvar vendar bliža polagoma konečni zmagi. Kajti prvič se slovanski avstrijski narodi vedno bolj bližajo drug drugemu, spoznavajo se natačneje, vsled tega se tudi ljubijo in medsebojno podpirajo. To daje slovanskim narodom sposobnost, da zavzamejo v kratkem času z močjo in častjo ono mesto, katero jim je Previdnost odločila. Drugič vidimo, da se največji uasprotnik narodne jednakopravnosti, nemško - liberalna stranka, hitrih korakov bliža svojemu propadu. Nikdar več ne bode prišla ta stranka z dosedanjimi močmi v visoko zbornico. S tem pa izgine oni pritisek, ki LIS T E K, Brodnik. Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.) Prvi del. Valerija. VIII. Klementa Petronija. (Dalje.) Od časa republike do začetka rimskega cesarstva se je noša pogostoma menjala ; vendar pa je obdržala še vedno nekaj resnosti. Ko pa je cesarstvo propadalo, je razkošnost nenadno hitro rasla, in noša, ki so jo podpirali sami vladarji, je postala smešna in je bila ua kvar celo pravej lepoti. Krš čanski modrijani so se posluževali vseh mogočih sredstev, da odstranijo to nevarno razvado. Po preteklosti sklepajoč na prihodnost, so prerokovali propad cesarstva ; toda vse zastonj ; teh slabih navad, ki so upropaščale mnogo patricijskih družin, niso mogli odpraviti. Zunanjost Klemente je nehote silila na smeh. Nagubančeno lice, potreseno s karminovim praškom, in redki lasje so pričali, da je spolnila že petdeseto leto. Oblečena je bila v dolgo, modro svileno haljo, posuto z belim in rudečim cvetjem ; vrat in rameni pa so jej bili okinčani z dragim kamenjem. Na čelu je imela prilepljenih več zlatih zvezdic. Ta pisana mumija je ležala ua škrlatnem na-sloniaču. Sužnja flabellifera ') je stala kraj nje, druga pa je klečala pred naslonjačem in držala na roki afrikausko ptico, katero je Klementa od časa do časa pogladila. Ko flabellifera opazi Valerijo, se skloni in šepne gospodinji na uho : „Slavna patricijka; igralka prihaja pred te". Patricijka zamahne z roko v znamenje, naj se približa. Valerija stopi k naslonjaču. Klementa je niti ue pogleda, marveč jej zapove: „Igraj I" Valerijo užali ta barbarska zapoved, in malo je manjkalo, da je ni premagala njena neukrotljiva na rava ; toda spremisli se in zaigra na kitaro, hoteč ') Sužnja, ki je držala patricijki pahljačo. v njene zvoke izliti svoja čuvstva; glasovi pa, ki jih je izvabljala kitari, bili so kaj malo harmonični. Patricijka se ni umela na glasbo. Le-ti neso-glasni zvoki so se jej zdeli lepi ; prične ploskati ; nato pa vpraša Valerijo s tihim glasom : „Odkod si ?" „Rimska meščanka sem ; rodila sem se v Dalmaciji ; beda pa me je prisilila, da sem postala igralka". Gospa se začudi, ko zapazi, da Valerija govori s takim naglasom, kakor se govori v Rimu. Ker se jej ni dosti prilizovala, jo temno pogleda in reče zaničljivo : „Dasi mi n* ugajaš, vzamem te v službo in te dam izobraziti tako, kakor so izobražene tvoje vrstnice". Valerija zaničljivo namrši obrvi, in že se je pripravila, da jezno zavrne to razžaljenje; vendar pa se tudi sedaj premaga in skloni glavo. „Stauovala bodeš skupaj s sužnjami", pripomni Klementa ; „z njimi bodeš tudi obedovala ; kar se pa tiče nagrade, obdarujem te, kakor bodeš zaslužila". Valerijin ponos prestane tudi ta udarec. Solze l teži že toliko let na naših vladah, da ne morejo biti vsem narodom jednako pravične. Dalje je še opomniti, da je nastopil velik duševni preobrat: Materialistično nazirauje sveta, katero je podpirala nemška liberalna stranka, se začenja umikati krščanskemu naziranju; krščansko naziranje sveta se viduo ojačuje, narodi se zopet obračajo h krščanskim idejam iu s tem tudi krščanski pravičnosti, in to je glavni pogoj pravega, pravičnega iu resnega izjednačenja med narodi. Slednjič sem mnenja, da mora velika nevarnost, v kateri je bila monarhija pred kratkim in — ne vem sicer — je morda še sedaj, vendar odpreti državnikom oči iu jih opozoriti na one stebre monarhije in dinastije, ki so bolj zaupljivi in gotovi kakor vsa dvo- iu trozvezna politika, — mislim namreč avstrijske narode. Toda zadovoljiti se jih mora, oprostiti jih vsake skrbi za njih narodni obstoj. In tako v vseh narodih zadovoljena Avstrija sme brez strahu zreti v bodočnost, iMtj že pride, kar hoče. S tem končam. (Živahna pohvala iu ploskanje.) Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 20. dec. V generalnej debati o proračunu se je oglasil tudi nedavno izvoljeni posl. Dušan Slepčevič. Govoril je seveda kot vladin privrženec za proračun. Ali je znamenita njegova izjava na koncu govora, da se on smatra, če tudi je po rodu Srb, političnim Hrvatom. To pa takozvanemu srbskemu klubu v hrvatskem saboru ni bilo niti najmanje po volji, kajti vsi člani so večjidel zagrizeni Srbi, ki nočejo o Hrvat-skej nič slišati. In ta klub podpira današnjo hrvatsko vlado v vsakem pogledu, tedaj so tudi pravi mažaroni. A mažaron je tudi omenjeni govornik, pa ao ga vender radi dotične izjave izključili iz svojega kluba. Tudi iz tega dogodka morete lahko sklepati, kako je pri nas politično življenje sploh od nesloge razjedeno, žali Bog v vsem le na škodo hrvatskega naroda. Sicer pa je nade, da se omenjena izjava posl. Slepčevica vender le poprime od treznejega dela grško-iztočnjakov ali Srbov. Saj vender vsi jednako trpimo od premoči mažarske, zakaj se ne bi složili ter zajedno branili zajedniško domovino, a ta je Hrvatska. Na to izjavo sta se pozvala tudi dva govornika o proračunu, namreč dr. Banjavč;č, ki jo pozdravlja v ime stranke prava ter omenja, da se morejo Hrvati otresti današnjega zisteraa le složnim delovanjem. Ob jednem zatrjuje, da je le obrekovanje, ako kdo trdi, da stranka prava mrzi Srbe in da jih ne priznava kot take na Hrvatskem. Stranki prava so po izjavi omenjenega govornika vsi prebivalci Hrvatske jednako mili in dragi, le vsi naj bodo pravi domoljubi ter zavzeti za slobodo domovine svoje. A drugi govornik Vaso Popovic je izjavil, da ga je neizmerno razveselilo, ko je slišal, da se je pred nedavnim združila na zagrebškem vseučilišču mladež hrvatska iu srbska v jedno društvo. To je pravi zalog naše bolje bodočnosti, omenja do-tični govornik. In to )e zares vesela prikazen, da se je mladež zjedinila, in sicer ne za podporo da- jej stopijo v oči, in prične spozuavati, koliko ponižanja da bode morala prenesti v tem novem stanu. „Jaz ljubim glasbo" , nadaljuje Klementa. „Igrala mi bodeš, kadar ti bodem zaukazala. Glasovi tvoje kitare naj bodo turobui in mračni, ker sovražim veselo in hrumečo igro. Zvečer me bodcš zabavala s kitaro, dokler ne zaspim, zjutraj okolu poldne pa me zopet vzbudiš z igranjem na kitaro. Ako se mi bodeS znala prikupiti, bodeš najsrečnejše dekle na svetu. Dobrega in usmiljenega sroa sem ; ljubim svoje sužnje; da, celo živali so mi mile". Ko to izreče, stegne roko proti ptici ; le-ta pa se prestraši; jej skoči na glavo in jo prične klju-vati. Klementa se razjezi, zgrabi ptico za vrat in jo trešči na pol mrtvo ob tla. Valeriji se je smilila uboga živalica, ki je s pe rutmi mahajoč poginjala. Pobere jo od tal, jo prične gladiti in dihati vanjo, da jo tako oživi. Odurna starka, ki je dosedaj le urejevala svojo lasuljo, ni takoj opazila, kako da Valerija skrbi za ptico ; ko pa to zapazi, malo da ne zdivja; zadere 8e nad njo s hripavim glasom : „Pusti, da crkne mrcina, ki je zgubila mojo naklonjenost; ti pa se odstrani, ako nočeš, da te doleti ista osodal" (Dalje sledi.) našnjega zistema, marveč za slobodo zajedniške domovine Hrvatske. To je hrvatsko-srbska mladež tudi sporočila govorniku Popovicu, češ da naj on kot privrženec mažaronstva ne misli, da so se oni zje-dinili po programu mažaronskem, marveč po opozi-cijonalnem. In čvrsto se nadjamo, da bode ta zveza vrlo mnogo koristila ter sčasoma zatrla grdo neslogo med brati, katere je razcepila tuja nam Slovanom škodljiva politika današnje mažarske, a zraven nje tudi hrvatske vlade. Po obliki morda najlepši govor je bil Folnego-vičev ; ali po sodržaju ga obsojajo vse stranke. Fol-negovič je govoril sicer proti proračunu ter se o današnji hrvatski vladi izjavil vrlo nepovoljno, vender pa so neke izjave take, da se morajo popolnoma obsoditi. Med drugimi izjavami gotovo nima nobene vrednosti ona, po kateri je bolja bodočnost Hrvatske mogoča le v zvezi z Ogersko. Da temu ni tako, uči vsakega uajbolje zgodovina osemstoletne zveze med Ogersko in Hrvatsko iu pa današnji žalostni položaj, v katerem se nahaja Hrvatska v tej tako hvaljeni zvezi. Sploh pa je govornik tudi preveč na svojo osebo pokazoval, češ da on ne more biti dandanes v nobeni stranki, kajti nobena ni po njegovi volji. Moral bi tedaj poslanec osnovati novo stranko po svojih nazorih, ali to se mu ne bode posrečilo, kar je za Hrvatsko tudi dobro, saj ima že tako dosta strank. Mi mislimo, da je prava naloga vsakega poslanca, nagovarjati člane opozicije na složno delovanje, kajti le v tem znamenju je mogoče Hrvatsko rešiti propasti. To je sicer omenil tudi Folnegovic v svojem govoru ter celo omenil osebo, kateri naj bi se izročilo vodstvo zjedinjene opozicije, ali po njegovem mnenju nove stranke. Po našem mnenju naj bi to bilo le vodstvo zjedinjene opozicije, a sčasoma se more zares razviti samostalna stranka. Za vodstvo je pod današnjimi okolnostmi zares naj-sposobn?ji bivši vseučiliščni profesor dr. Brestijen-ski. On je popolnoma neodvisen, učen, zgovoren in vrlo goreč katolik. Pravimo goreč katolik in zavzet za versko zjedinjenje v našem narodu. Ta mož bi mogel s svojim delovanjem obuditi med Hrvati zaspalo versko čuvstvo, iztisniti nesrečni verski inde-ferentizem, ter preporoditi naše domoljubne stranke v vsakem pogledu, posebno pa pridobiti jih za soc. reforme na krščanski podlagi. Skrajni čas je zares že, da se v tem pogledu pri nas kaj stori, ker mi na Hrvatskem hitimo nekam, da sami ne vemo kam, a vender stojimo pred velikanskim breznom verske in narodne propasti. Pametni možje so že to sprevideli ter se pripravljajo na delo, katero naj Bog blagoslovi. Dokler se ni poravnal neugodni dogodek med banom iu baronom Bauchem, bila je hanova stolica v saboru prazna. Še le po poznati izjavi Rauchovi se je ban zopet prikazal v saboru ter tudi sprego voril o proračunu. Njegov govor pa ni bil podoben dosedanjim ob takih prilikah. — Bilo je v vsem manje neumestnih dovtipov, pa tudi manje samo-svesti. nego doslej. Najvažnejša je ona banova izjava, po kateri je zagotovil govornika Folnegovic*, da ne stoji njegova trditev, češ da bi mogla priti za sedanjo vlado bolja ali pa morda še gorša, nego da je mogoče tudi to, da ostane še nekaj časa tako, kakor je zdaj. In tako tudi bode. (Konec Bledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 23. decembra. Češki deželni odbor bo takoj v prvi seji štiri dni trajajočega zasedanja, kakor se poroča iz Prage, predložil deželnemu zboru načrt zakona glede uvedbe direktnih vclitev v kmečkih občinah. Ker imajo tudi mladočeški poslanci pripravljen jednak predlog glede pete skupine, je upanje, da se reši to vprašanje ugodno še pred razpisom splošnih volitev. Kaj pa ostali deželni zastopi, ali se ti ne bodo genili ? Ali za te ne velja načelo pravičnosti ? Poljaka ljudska stranka. Zaupniki in de-legatje poljske ljudske stranke so se posvetovali 21. t. m. pod predsedstvom posl. Levakovskega v Tarnovu o prihodnjih državnozborskih volitvah. Po daljši razpravi se je sostavil posebni osrednji odbor, kateremu se je poverilo vodstvo pri bližnjih volitvah. Vendar pa ta osrednji odbor ne sme sam sklepati kompromisov z nobeno btranko, marveč vselej o tem poročati shodu zaupnikov. Poljski klub, kakoršen je sedaj, so navzoči skoro soglasno zavrgli ter izjavili, da poslanci ljudske stranke na noben način ne smejo pristopiti k tej zvezi. Nasprotno pa odobravajo zvezo vseh poljskih poslancev v svrho složnega postopanja v narodnostnih vprašanjih. Ta sklep je seveda v obilni meri presenetil člane plemenitaškega kluba, toda reveži si nikakor ue morejo pomagati, kajti sedaj bo ljudstvo govorilo. Stoilov o izidu zadnjih volitev. Povodom adresne debate v bolgarskem sobranju se je vnela daljša debata o zadnjih volitvah. Vodje raznih opozicionalnih strank so ostro prijemali vlado radi nezakonitega postopanja, ter naštevali raznovrstne dokaze za svoje trditve. Tu se je pa oglasil mini-sterski predsednik Stoilov, ter v svojem govoru skušal ovreči vse dokaze in popolno oprati vladno stranko pred narodom. Rekel je, da govorniki niso navedli nobenega slučaja, ki bi bil kaznjiv, da ni bil na voliščih razuu jednega orožnika nihče ubit iu da ima vlada že po svojem obstoju opravičen vpliv na volilce, kakor je dovoljen tudi vsak legalni vpliv državnih fuukcijouariev. Najboljši dokaz za vlado, da je izvršila velik del programa, so ravno zaduje volitve. Tako se je toraj opravičeval načelnik bolgarske vlade in se predrznil trditi, da so se volitve vršile korektno, ako ni tekla kri v potokih. Mož, kakor se vidi, tudi ne ve, kakošne dolžnosti imajo vlada iu n|eni organi nasproti narodu, njemu je popolnoma tuje, da mora državni aparat izvrševati samo ljudsko voljo in tedaj vlada le ljudstvo prašati za mnenje, ue pa sama določevati narodno politiko. Upamo, da se v nepredolgem času vendar najdejo možje, ki bodo take oblastnike temeljito prepričali o nasprotni resnici. Stambulovi morilci pred sodiščem. Pričetkom tega tedna se je pričela sodnijska obravnava proti morilcem Stambulova. Ta obravnava bode trajala zelo dolgo, kajti pozvanih je nič manj ko 180 prič. Prva priča bivši minister Sallabašev je izjavil, da je prejel Stambulov od Bone Georgjeva pretilno pismo, v katerem se je spominjal Paniceve smrti. Jeden mesec pred Stambulovim umorom pa je naznanil, da sta Halev in Tufekciev morilca zgoraj imenovanega Panice. Nadaljne priče so govorile večinoma proti Halevu, pa tudi Tufekciev nima mnogo upauja na oslobojenje. Vsekako je pa čudno, da se je vsa ^tvar tako dolgo zavlačevala, ko vender ni bilo pričakovati nobenih nadaljnih dokazov. Ako-ravno sestoji sodišče iz „najzanesljivejih in nepristranskih mož", kakor se uradno zatrjuje, je vender vsa zadeva v obilni meri sumljiva in torej ni pričakovati stroge obsodbe. Francoski socijalisti so se jeli v zadnjem času zopet resneje pečati s kmetskim lovom, ker se približuje čas volitve jedne tretjine zastopnikov v zbornico. Najpreje začno ti „ljudski osrečevalci" z interpelacijami v poslanski zbornici. Ministerski predsednik jim mora natančno pojasniti, kaj je z nameravanimi preosnovami v dosego hitreje odstranitve nastale poljedelske krize. „Petit République", prvo glasilo francoskih socijalistov, se pritožuje nad mi-nisterstvom, da s svojimi obljubami slepi in vara ljudstvo, ter zatrjuje svojim bralcem, da bo v teku jednega leta francoski kmet najzvestejši pristaš soci-jalne demokracije. S temi besedami prvo secijali-stično glasilo samo izjavlja, da se kolovodjem dosedaj še ni posrečil lov na kmečko ljudstvo. List seveda tudi ne pové, kako se bo ta gonja vprizo-rila. Morda „reši" kmečko liudstvo zgoraj omenjena interpelacija ali pa tudi vprašalne pole, katere razpošilja poseben odbor na vse strani I Za sedaj toraj ni znano nobeno drugo navodilo, kakor ono dnevnika „Debats", ki se glasi: „Sredstvo, katero priporoča socijalna demokracija v odstranjenje poljedelske krize, obstoji jedino le v tem, da se kmetu odvzamejo polja, travniki, vinogradi in gozdi, ker se s tem rešijo vseh skrbi". Krasneje ideje si pač niso mogli kolovodje izmisliti 1 Poljedelska kriza bi bila na ta način res odstranjena, ker bi bila sploh nemogoča brez polja itd., kmet bi bil tudi rešen skrbi za svoja posestva, toda ali bi bil tudi rešen skrbi, s čim bo preživil sebe in svoje, o tem pa socialistični kolovodje trdovratno molče. Tu imamo zopet jasen dokaz za jedino veljavno socijalističuo parolo. „Proč s kmetom, proč z malim obrtnikom v pro-letarijat" I Angleška kraljica obišče v prihodnjem letu Irsko. V teku 60letn^ga vladanja je stopila kraljica Viktorija le trikrat na irska tla, namreč leta 1849, 1853 in 1861. Skupno je prebila kraljica na Irskem celih dvanajst dni j, najdalje tedaj, ko je leta 1853 otvorila irsko razstavo. Kako malo so se ozirali angleški vladarji na Irce, je najboljši dokaz, da v minulem stoletju ni stopila noga nobenega an- gleškega vladarja na irska tla, v sedanjem stoletju je pa poleg kraljice Viktorije samo Jurij IV. jeden-krat zašel na to ozemlje. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, due 22. decembra. Pričetkom današnje izredne seje naznani župan, da je sistiral v seji 10. t. m. v sprejet i predlog odbornika dr. Tavčarja, s katerim se je magistratu naročilo, naj nataučao poizveduje pri meščanih glede postopanja vlade povodom dovtljenja posoiil in raznih zaprek, ki so se jim htavile v tem oziru, ker ta posel ne spada v delokrog mestnega zbora. Nadalje poroča župan, da je prejel od finančnega ravnateljstva dopis iz katerega je razvidno, da bo finančno ministerstvo dovolilo pristojbinske olajšave pri najetiu posojil od straui občinskih za-stopov. Pred prehodom na dnevni red stavi odbornik dr. Majaron nujni predlog, naj predloži mestni zbor peticijo deželnemu zboru glede uvedbe direktnih in tajnih volitev v kmečkih občinah za deželno-zborske in s tem tudi v splošni skupini za državno-zborske volitve. Govornik v daljšem govoru utemeljuje svoj predlog in kaže na napredek zelo dvomljive vrednotiti, ako bi morali oni, ki so že sedaj volili direktno in tajno, v peti skupini voliti po volilnih možeh, in to javno, kar bi bilo marsikomu v znatno škodo. — Predlog se sprejme soglasno. V odsek za nadzorovanje meščanskega premoženja se izvolijo za dobo šestih let trije dosedanji ljubljanski meščani, namreč gg. prof. Gnjezda, Kušar in Nolli. Komisija za disciplinarno postopanje proti mestnim uradnikom in slugam, katere potreba se je posebno pokazala pri zadnji preiskavi proti bivšemu praktikantu Erziuu, se sostavi na predlog personalno-pravnega odseka (poročevalec odbornik Svetek) iz treh članov mestnega sveta, dveh stalnih uradnikov in jednega sluge. Tej komisiji predseduje župan. Ta komisija se mora iz nova voliti po vsakoletuih občinskih volitvah. Član, katerega odpošlie v to komisijo služabniško osobje, se udeležuje le disciplinarnih preiskav preti kakemu mestnemu slugi. Iz srede mestnega zbora se izvolilo za sedaj v komisijo odborniki : Gogola, dr. Stare in Svetek. O dopisu c. kr. deželne vlade gled£ prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljane poroča odbornik Gogola in predlaga, naj se t^j želji ugodi, ker troški za preuaredbo ne bodo prekoračili svote 20 gld. — Obvelja. Isti odbornik poroča o prošnji mestnega vrtnarja, da se mu prepusti nekaj košnje v tivolskem parku, ter predlaga, naj se ji ugodi in doioli, da mu pri košnji pomagajo mestui delavci. Temu predlogu se protivi odbornik T u r k, češ, da ima mestni vrtnar itak dovolj plače. Posebno pa ugovarja nasvetu glede porabe mestnih delavcev pri košnji. Pri glasovanju obvelja predlog odsekov. Na vrsto pride 4. točka dnevnega reda, iu sicer a) proračun za leto 1897. Pri glavni razpravi omeuja poročevalec odbornik S e u e k o v i č , da občinski troški rastejo od leta do leta, tako redni, kakor izredni. Mej pnimi je posebno omeujati povišanih plač, preskrbnin in pokojuin za uradhike in uslužbence, mej izrednimi pa kanalizacije in regulacije. Da bo mogoče pokriti take troške, treba povišati mestne doklade, pri tem se pa vendar ne sme naložiti preobčutuih doklad na stanarine in indirektne davke. Pri obrtarini in do-hodarini se zdi poročevalcu najumestneji stopnie-valui zistem, tako da se novo breme razdeli kolikor možno na vse jednakomerno. Odbornik dr. Gregor i č se odločno protivi povišanju doklad posebno sedaj, ko se še niso zacelile rane, ki jih je zadala meščanstvu potresna katastrifa. Vpošteva naj ve denarni položaj prebivalstva in v to svrho opusti kaka izvanredna naprava, ki ni neobhodno potrebna že v bodočem letu. Govornik predlaga, naj se pr račun vrne odseku, da ga še jedenkrat pretresa in izloči manj nujne postavke. Do tedaj naj se pa sklene jednomesečni pro-vizorij. Odbornik Gogola zagovarja povišanje doklad, ker izrednih troškov ni možuo zmanjšati iu je »"daj za to ugodneji čas, kakor pa po preteku nekaj let, ko bo treba vračevati posojila in odrajtovati obresti. Podžupan je mnenja, da dohodki obrtnikov sedaj niso tako neznatni, ko se jim ponuja vsestransko delo. On se popolno strinja z mnenjem fiuančnega odseka. Odbornik T u r k je istotako, proti povišauju doklad. Odbernik dr. Tavčar predlaga konec debate. Temu predlogu ugovarja odb. dr. K r i s p e r, ker se s tem krati sloboda govora. Govornik se čudi, da se vedno predlaga konec debate, ko bi se moral razvneti daljši razgovor o kaki važni zadev. Po konečnem pojasnilu poročevalca, ki se je izrazil proti dr. Gregoričevemu predlogu, se je zaključila glavna razprava, odklonil predlog dr. Gregoriča iu pričela nadrobna razprava. Ker objavimo pozneje glavne točke odobrenega proračun», i menjamo le nekaterih opomb pri posameznih točkah. Pri točki „stavbiuski urad" opozarja dr. Gregorič na razne pomanjkljivosti pri napravah odvodnih kanalov, in predlaga, naj se sestavi nataučeu načrt vse kanalizacije. Glavna uapakar^v tem oziru je pomanjkljivo nadzorovanje od straui stavbinskega urada. Zupan pojasni, da se poprej res ni moglo ustreči vsem zahtevam, ker je manjkalo potrebuih moči); sedaj se je temu že odpomoglo. Natančen načrt bo kmalu izgotovljen. Mesto proračunjeuih 1000 gld. za „ostale pisarniške in uradniške potrebščine" predlaga dr. Gre-gorič le 500 gld. — Ne obvelja. Pri poglavju „zdravstvene in blagotvorne zadeve" člen 2. predlaga dr. Gregorič, naj se z ozi-rom na novi domovinski zakon naroči odseku za uboge, da se posvetuje glede spremembe postave glede preskrbovanja ubogih in o tem poroča v prvi polovici prih. leta. — Vsprejeto. Konečno ugovarja dr. Gregorič predlogu fin. odseka, naj se zviša podpora dramatičnemu društvu od 3000 na 6000 gld., ter predlaga, naj se vsprejme od magistrata predlagaua svota. — Predlog se odkloni. Nadaljna razprava se vrši v jutrišni seji. Odb. dr. Majaron interpeluje župana glede izterjevanja deželnih doklad za lansko in letoSnje leto, akoravno je bil deželni zbor sklenil popust doklad vsled potresa prizadetim posestnikom. Zupan odgovarja, da dotični zakon vlada ni predložila v potrjenje radi neznatne formeluosti in ga je vrnila deželnemu odboru. Veuder ga je pa vlada zopet zahtevala nazaj in je upati, da ga sedaj predloži v potrjenje. Ko bi se pa to ne vresničilo, storil bo dež. zbor potrebne korake." * Glej današnjo brzojavko. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. decembra. (Vračanje brezobrestnih predujemov.) C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani si dovoljuje slavnemu vredništvu sledeče naznanilo za uvrstitev mej „dnevne vesti" uposlati: „Glasom zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94, imajo se brezobrestni predujemi, kateri so bili trgovcem iu obrtnikom na Kranjskem povodom potresa iz državnih sredstev dovoljeni, v štirih jednakih letnih obrokih, počenši s 1. januvarijem 1897, vrniti. Trgovci iu obrtniki, ki prebivajo v kamniškem okraju, imajo te predujeme pri c. kr. davkariji v Kamniku, vsi ostali pa pri c. kr. deželnem plačilnem uradu v Ljubljani uplače-vati. Vsi dotični interesenti se opozarjajo na posledice — postavne zamudue obresti, zvršilne troške itd. — katere bi zadele one, ki bi v pravem času zapadlih obrokov ne uplačali." — Kakor se vidi, se gospodi bolj mudi pobirati denar, kakor ga dajati. (Iz Hreuovic) Cenjeni čitatelji „Slovenčevi" se bodo gotovo še spominjali dopisa iz Hrenovic 14. novembra t. 1., da je brniku za n|egovo zanimanje do te slovesnosti, kakor tudi vele-časlitemu gosp. kalenetu P. Angeliku Hribarju za lepi govor do zbrane šolske mladine. B g povrni stoterokrat blagim dobrotnikom vse dobrote, ter ohrani njih naklonieuost do tukaišuje šolske mladine tudi v bodoče. — Vodstvo trirazredne ljudske šole v Šiški, dne 22. decembra 1896. Anton Ja-voršek, šolski voditelj. (Zmrznil je) v gozdu pod Snežnikom Janez Zgavč iz Budauja, okraj postojuiški. Pokojni je bil na potu v Reko, kjer si je hotel poiskati dela. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Oiševku. (Razstava tujezemsklli vezenin) na tukajšni c. kr. obrtni strokovni šoli, o kateri smo že obvestili svoje čitatelje, se ie včeraj otvorila. Sedaj je pristopna vsak dan (izimši prihodnji petek, soboto in nedeljo) občinstvu in sicer zjutraj od 10.—12. ure, popoludne pa od 2.—3. ure. Razstavljeni orijeutalski predmeti se odlikujejo po originalnih kompozicijah, finem okusu v barvah in oblikah, ter v čudovito dognani tehniki. Poleg teh je mnogo objektov, ki so bili narejeni na strokovni šoli. Zanimivo je opazovati razlike med orijentalskim in evropskim okusom ter gledati vpliv, ki ga ima danes sveža vzhodna umetniška smer na našo zastarelo in posušeno umetniško obrtnijo. — Našim čititeljem bodi obisk te lepe razstave še jedenkrat prav toplo priporočen. Vhod je iz Zvezdarskih ulic. Posameznikom, ki se za razstavo zanimajo je obisk tudi ob drugih urah dovoljen, če se zglase pri ravnateljstvu. Društva. (Narodna čitalnica ljubljanska.) Vabilo na XL. občni zbor narodne čitalnice ljubljanske v ponedeljek dne 28. decembra t. I. ob 8. zvečer v klubovi sobi I. nadstropja „Nar. doma". — Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev dveh revizorjev za prihodnje leto. 6. Volitev predsednika in 10 odbornikov (§ 10 dr. pravil). 7. Posamezni nasveti. V Ljubljani, dne 21. decembra 1896. K muogobrojni udeležii vabi najprijaznejše odbor. Telegrami. Celje, 23. dec. Slovenski štajerski poslanci so sklenili, da vstopijo v dež. zbor. Dunaj, 23. decembra. „Wiener-Zeitg" poroča: Presvetli cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru sklenjeni zakon z dne 23. junija 1895 glede davčnih olajšav pri hišno - dohodninskem in hišno - razrednem davku. Dunaj, 23. decembra. (Gospodska zbornica.) V včerajšni seji je zahvaljeval kardinal Gruscha vlado za zakonito preosnovo razmer rokodelskih učencev, pozdravljal posebno določbo glede versko - nravne vzgoje ter izražal željo, na bi si bile zadruge sveste te odgojevalne dolžnosti in vvedle ob nedeljah redni verski pouk. Dunaj, 23. decembra. Gospodska zbor-nioa je vsprejela v včerajšni soji predlog grofa Zedtwitza glede ustanovitve stolic za vodozdravilstvo, kakor tudi resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj pospešuje vodozdravilstvo v bolnicah. Trst, 23. decembra. Na progi Canfa-naro-Rovinj je skočil včeraj s tira osebni vlak št. 243. Popotnikom se ni pripetilo nič žalega. Pulj. 23. decembra. Namestnik Rinal-dini in deželni sanitetni referent sta odpotovala v Trst. Zader, 23. decembra. Pri dopolnilni vo-litvi za deželni zbor je bil izvoljen v zaderski okolici pristaš radikalno-hrvatske stranke odvetnik dr. Trumpič v Spljetu s 55 glasovi. Budimpešta, 23. decembra. O dogodku v Rešici se poroča še nastopno: V rudniku je bilo ob času katastrofe 128 delavcev, od teh je 34 nepoškodovanih, 34 ubitih. 12 težko, 12 lahko ranjenih, 36 se jih pa še pogreša. Rim, 23. decembra. Senat je vsprejel v včerajšni seji načrt pogodbe mej Italijo in Tunisom. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 126 (60—43) 5 priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshtibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna. 715 19- 9 St. 275 /Pr. Zahvala. 814 1-1 Njega prevzvišenost milostni knez in škof dr. Jakob Missla mi je blagovolil povodom božičnih praznikov poslati dvesto goldinarjev za uboge. Usojam si objavljati ta blagodušni čin in ob enem v imenu ubozih, ki prejmo podporo iz podarjenega denarja, visokemu dobrotniku izrekati tem potom najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 22. dan decembra 1896. Župan : Iv. Hribar 1. r. obeno božično darilo Umrli »o: 20. decembra. Adela Poš, železniškega uradnika žena, 66 let, Karlorska cesta 15, srčna hiba. V bolnišnici: 19. decembra. Franc Laznik, gostač, 73 let, ostarelost. — Lorenc Peternel, gostač, 73 let, ostarelost. — Franc Hudež, kamnosek, 39 let, apoplexia cerebri. Tulci. 21. decembra. Pri Juinem kolodvoru : Štrukl iz Laksenburg-a. Pri Lloyilu : Adam z Dunaja. Meteorologično poročilo. a * O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mukrina v 24. urab v m m. 22 9. zvečer 734 1 4'4 j si. jzab. oblačno 2-2 23 7. zjutraj 2. popol. 733 5 733 6 40 4-7 si. vzh. brezv. dež n N'._____ izdelki, umetniško izgotovljeni, kakor: kasete za llšp in rokavice, mize za ovet-lioe, omarice za ključe, držala za brisače, mizice za kadilno orodje, lončki za tobak, stojala za pipe in smodke ter ona za fotografij«, tlntniki, krožki s slikarijami itd., itd. Nadalje priporočam bogato zalogo galanterijskega in usnjenega blaga, dišav in mil, iger in igrač vsake vrste v blagohotno vpoštevanje. 809 (4—4) p Fr. Stali t Ljubljani. Na prodaj je za 796 8-6 malom. Srednja včerajšnja temperatura 4-7°, za 7'0° nad nor- 5000 g 16. iBdonnadstropna hiša v ^ odmatu obsezajofa štiri stanovania s pritikliuami. Poizve se natančneje pri tvrdki A. Hauptmann, Sv. Petra cesta v Ljubljani. llanca j treznega in pridnega, v vseh oddelkih tukajšnjega itospodar-stva popolnoma izvežbanega. zlasti še razumnega konje- in volo-rejca, slovensko govorečega, sprejme lastništvo neke večje kmetije na Kranjskem. Upiavništvo „Slovenca" povč, kam je pošiljati ponudbe s priloženimi spričali. 810 3—3 Koverte s tiriuo vizitnice in trgovske račnne priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Staj-Golj. pripravna toiična cla^ifa pti-poročala §pobe<, de-čile- irv otaofle. Somaca swfcnja (ß>cMiim&i fia.vc.fok . ... „ 12•— „ „ cJLatmo -ta (¿o titelv «lične «ooosti -t) llorestovanja pn popolui varnosti gf naložeulh glavnic,